članki, razprave
BOŠTJAN M. ZUPANČIČ
Pravna država in njena oblast
V tem sestavku bi želel predvsem nazorno nakazati imanentnost zvez med javnim pravom, torej pravom, ki ureja javne zadeve, na eni strani in na drugi strani med etiko in moralo. Intelektualni (pravoznanstveni) kliše, kadar opisuje odnos med moralo in pravom, oba pojma zarisuje kot kroga, ki se delno pokrivata, delno pa sta drug od drugega prosta. Presečna množica v sredi med obema krogoma se v skladu z običajnim pojmovanjem nanaša na t. i. moralne konstante, kakršne nahajamo v kazenskem materialnem pravu. Te inkriminirajo na primer stvari, ki so, za razliko od mala prohibita -, mala in se: recimo »davčna utaja« je malum prohibitum, ker je dejanje tu sicer protipravno, ni pa morâli nasprotno dejanje, medtem ko je umor, na primer kršitev takö pravnih kot moralnih norm.
Po tej logiki je torej povsem »naravno«, da se vsi državljani trudijo, da bi se izognili davkom in če pri takem ravnanju niso zaloteni, velja, da se niso pregrešili. Zanimivo pa je. ko smo že pri primeru davčne utaje, da nikomur ne pride na misel, kot je to prišlo Thoreauju, da davkov ni plačeval, ker jih država troši za kupovanje orožja: tu še nikomur ni prišlo na misel, da bi uveljavljal »ugovor« vesti. Thoreau je tak svoj ugovor ovekovečil v svojem delu »Waiden«' - gre za jezero blizu Lexingtona v državi Massachusetts -, ki je sčasoma postal biblija za vse, ki iz razlogov morale nasprotujejo državni oblasti. Sokrat, točneje Platon, v »Kritonu«1 razvija zanimivo razlago, po kateri je podložnost Zakonu brezkompromisna tudi zato, ker velja za vsakogar, ki se z zakoni ne strinja, da se svojemu državljanstvu v konkretni državi lahko odpove in se preseli drugam. Sokrat je bil v imenu te poslušnosti Zakonu pripravljen žrtvovati svoje življenje.
' Dr Boštjan M Zupani*, redni pmfcv.i na Pravni fakulteti Henry David Thoreau. WALDEN v GREAT SHORT WORKS OF H D THOREAU. Harp« Perennial. New York. 1993. str 266:
»Pri svojem poskusu sem se nančil vsaj tega: te nekdo sledi svojim sanjam, in si prizadeva ¡bvcli fjv Ijenje, ki u ga je sam zamislil, ho dtrži vel nepričakovan uspeh Nekatere stvari ho pustit za seboj. prekoračil bo nevidno mejo; novi, univerzalni, liberalne)*! zakoni se hoda pričeli ustvarjati okoli in znotraj njega; ali pa se bodo slan zakoni razSirili in mu btb razlikam v svobodnejšem duhu. on sam pa ho ijvel v višjem redu eksistence. V sorazmerju, s katerim poenostavlja življenje, se mu hodo univerzalni zakoni zdeli manj zapletem, samota ne bo več samota, niti revščina revščina. aešihkosl šibkost Ce si zidal gradove v oblakih, ni treba, da je tvoje delo izguNjeno; tam namreč morajo hiti. Sedaj pa pod njih postavi temelje.«
Platon. KRtTON v POSLEDNJI DNEVI SOKRATA. Slovenska matica. Ljubljana 1988. str 111-112:
•Sokrata fv pogovoru % Krilooom]: «Premisli torej. Sokrate*.- bi utegnili zakoni nadaljevan, »ali je resnica, kar trdimo, da se ta tvoj drzru poskus zoper nas ne zlaga z načeli pravičnosti! Zakaj ne glede na to. da smo te rodili, zredili in vzgojili, da smo tebi in vsem tvojim someiCanom dali delci na vseh dobrinah, ki jih premoremo, ne glede na vse to dovoljujemo slednjemu polnoletnemu Atencu v javnem razglasu, ko se je seznanil s politično organizacijo drtave in z nami zakoni, z vsem svojim imetjem izselili, kamor hoče. ako ni zadovoljen z nami. Nobeden od nas mu ni na poti in mu ne brani oditi v katero vaSih kolonij ab tudi v inozemstvo, če more. kamor koli ga je želja. in odnesti s seboj svoje premoženje Tisti med vami pa. ki ostane, poučen o tukajšnjem pravosodju tn drtavmh ustanovah, je po našem mnenju z dejanjem potrdil obveznost, da se ho poslušno ravnal po naših odredbah; a kdor nam m poslušen, trdimo, da je kriv trojnega greha: prvič, ker smo njegovi roditelji, drugič, ker smo njegovi redniki. tretjič, ker nas kljub zaobljubi poslušnosti ne posluša, a tudi ne pouči, ako se nam primeri kaka pomota, čeprav mu dajemo priložnost za to in ne zahtevano brezobzirno, da se mora pokoriti našim ukazom: ne: na izbiro ima. da nas ali o boljšem pouči ab da se nam ukloni: on pa ne slon ne tega ne onega.«
Toda. če se prav na prvi pogled zdi, da Sokrat štiristo let pred in Thoreau devetnajsto let po Kristusu stojita na diametralno nasprotnih stališčih glede svojega moralnega odnosa do zakonov in države, je v resnici stvar drugačna. Poanta namreč niti ni v tem, ali se posameznik zakonom podreja do tiste mere. ko izpije trepetlikin strup samo zato, ker je bila sicer krivična sodba skladna zakonom Aten kot države -, oziroma ali neki osamljen posameznik iz neke vzhodne ameriške državice vztraja pri svojem neplačevanju denarja, ki ga država zlorablja v namene, s katerimi se on ne more sprijazniti.
Obe stališči sta sprejemljivi in obe stališči imata v sebi resnico, pa čeprav pravna teorija še danes ne zna pojasniti, na kakšen način je posameznik lahko moralno zavezan k pokorščini nemoralnim dejanjem države, če ta trguje z orožjem, oziroma državi, ki je pripravljena nekoga justično umoriti, ker gre oblästi (in nemoralnežem) na živce s svojo odkritosrčnostjo, ker je, kot je Platon označil Sokrata, kot »brencelj«, ki državnega konja pika v stegno. (Mimogrede, angleški politološki izraz »gadfly», ki se nanaša na političnega enfant terrible, izhaja prav iz Platonove primere.)
V Sokratovem času je pojem Nomos, zakon, veljal za določena maloštevilna pravila obnašanja v družbi, pravila, ki so se jim ljudje v atenski skupnosti tako ali drugače, podobno kot običajem, bolj ali manj samodejno podrejali. Zelo je zanimivo, da je Platonova »Apologija«' posejana z referencami na to, »kaj si bodo ljudje« o tem ali onem dejanju »mislili«. Sokratove prijatelje tudi v Kri tonu' ven in ven skrbi, »kaj bodo ljudje mislili«, na primer če bi prijatelji Sokrata ne osvobodili, ker bi »izgledalo«, kakor da so škrtarili z denarjem in naporom, medtem ko se je z Delosa vračala ladja. Tudi Platonov Sokrat skrbi, kaj »bodo ljudje rekli«. Na koncu stvar izpade tako, da je Sokratu spričo njegove metafizične ozaveščenosti tako ali tako jasno, da mu bo na onem svetu boljše, da duša ni umrljiva itd. in da zato rade volje umre -. medtem ko je njegovo brezkompromisno podrejanje Zakonu. ki poleg vsega ni bil niti določen, ko naj bi šlo za »zavajanje atenske mladine« in druga »kazniva dejanja«, na katerih je slonela obtožnica proti njemu, prej izgovor kot kaj drugega. Tudi v modernem času najdemo podoben primer v angleškem pravu, primer Shaw v. Director of Public Prosecutions, v katerem so nekega Angleža obtožili za »korupcijo javne morale«, ker je objavljal imena call- girls, pa čeprav täko ravnanje ni bilo vnaprej določeno kot kaznivo v zakonu. Toda ta primer predstavlja konec določenega kazenskega prava, ki zdaj stoji na maksimi strict interpretation of penal statutes na eni strani in načelu predhodnosti, določnosti in sploh legalitete na drugi strani.
Z drugo besedo, Sokratov precedens pravno in logično danes ni več sprejemljiv. Od »Apologije« in »Kritona« pa ostane, tudi za pravnika, drug nauk, ki je precej globlji, namreč toliko, kolikor ostaja odprto vprašanje, kje je Sokrat jemal moralno moč, da se je sam zoperstavil celim Atenam in za ceno lastnega življenja vztrajal pri svojih stališčih. Brez dvoma je bila moralna (psihološka) motivacija, ki ga je pri tem vodila, natanko tista, ki je na primer Kanta ozaveščala, da se je bil zapisal načelu, da je bolje umreti, kot pa trpeti, zoper sebe ali druge, krivico: Fiat justitia, pereat mundus! - pravilo, ki ga moralno nerazviti posamezniki, ki jih tudi pri nas nikakor ne manjka, označujejo kot simptom Kantovega pretiravanja.
' Opl.M
4 Id. ar 101:
».. Pred rem tem. poteke") ljudje, imo upirali 06. s tem da nismo zaradi pomanjkanja poguma in podjetnosti za tvojo refatev nifrsar storili ne mi ne ti. Aeprav Je bila slvat preprosta in lahko izvedljiva, ko ne bi bih «i skupaj take meviaste lutke' ..«
Novozavezno sporočilo, da je za človeka boljše, da izgubi ves svet - tudi sebe samega! kakor da bi izgubil dušo, je seveda istega psihološkega porekla kot Sokratovo in Thoreaujevo na videz donkihotsko vztrajanje.
I.
Teh nekaj površinskih primerjav smo dali kot uvod k temu spisu, da bi nakazali našo glavno tčmo. Ker na tem mestu ne bi ponavljali spoznanj o evolutivni psihologiji moralnega razvoja,* bi želeli in medias res postaviti iz tega izvčdeno tčmo o vprašanju, kakšen je namreč odnos med pravom in moralo, ali povsem določeno med državo in moralo, v modernem času. V stvareh, ki se dogajajo okoli nas, doma. v Italiji in drugod po Evropi, namreč na čuden način, ki se v glavnem manifestira preko svobodnega javnega mnenja, prihajajo do izraza določena nepo-drejanja. morala kritike oblasti in države, kakršne do zdaj še nismo poznali.
Kakor da moderna država mora producirati finančne afere in škandale, kakor da bi korupcija bila šele včeraj ali celo danes, kakor da družba iz nekega drugega razloga na površino splavlja probleme, o katerih se prej ni niti govorilo. Kakor da se je bila avtoriteta oblasti v tolikšni meri oslabila, da je ljudstvo pričelo predpostavljati, da nihče, najmanj pa tisti, ki so bili po njegovi volji izvoljeni na položaje moči, ni več nad zakonom. Enakost pred zakonom, Equality before the Law,* seveda v pravni doktrini ni nič novega, vendar je ta prej kazala predvsem na prepoved uporabe kriterijev, kakršni so vera, politično prepričanje, spol in druge »osebne okoliščine«, ki morajo pred zakonom postati ¡relevantne zato, da bi do izraza prišli samo kriteriji, ki jih zakon eksplicitno predvideva. V ustavnopravni doktrini je torej bila prepoved diskriminacije le inverzna slika enakosti pred zakonom, medtem ko zdaj prihaja do izraza drug vidik enakosti, ki pred afero Watergate v ZDA pravzaprav še ni bil do konca izražen. (Pri Watergatu je šlo za t. i.
' Začetnik (uiAIvcacfa) preučevanja psihologije moralnega razvoja je bil Jean Plager - glej J. Piaget. THE MORAL JUDGMENT OF THE CHILD. Routledge & Kegan Paul. 1932 Na podlagi njegovega dela >e (danes najbolj znam raziskovalec psihološkega moralnega razvoja) L. Kohlbeg razvil teorijo o treh invanaolnih stopnjaji moralnega razvoja - prcdkooveaooalno. konvcnaonalno in poatkonvcabooalno Otrokom različne starosti {kasneje 10 te raziskave naredili rudi z adolescenti in odraslimi) in iz različnih etničnih skupin je predstavil določene moralne dileme Te so se nanaiale predvsem na situacijo. kjer sta Nla v koliuji poilutaost avtoriteti (oziroma nekemu pravilu) in skrb za dobrobit posameznika Pri tem Kohlberga ni zanimalo posameznikovo mnenje o tem, »kaj je prav in kaj ni«. temveč predvsem način, kako so posamezniki tvoje mnenje utemeljili. Na podlagi teb odgovorov jc Kohlhcrg razvil teorijo o treh kulturno in razvojno nespremenljivih (tnvariantnih) stopnjah moralnega razvoja. Vsaka od treh stopenj se deli ic na dve podstopoji. Moralno razsojanje vsakega posameznika se (pri optimalnem razvoju) razvija od predkonvenoonalnega in konvenoooalne-ga stadija do postkonvencionalnega. pri čemer seveda m nujno, da vsakdo doseže raven postkonvencionalne stopnje moralnega razsojanja (po podatkih raziskav je takšnih posameznikov na najvH^i Sesti stopnji postkonvencionalnega razsojanja od 5-15%). Glej L Kohlhcrg. THE PSYCHOLOGY OF MORAL DEVELOPMENT. II. vol , Harper A Row. San Franasco. 1904.
* Glej 1. oddelek 14 amand k ameriški ustavi:
»All persons bom or naturalized in the United States are subject to the jurisdiction hereof, are citizens of the Untied States and of the State wherein they reside. No State shall make or enforce any law which shall abridge the privileges or immunities of ahzens of the United States; nor shall any state deprive any person of life, liberty, or property, without due process of law. nor deny to any person within its jurisdiction the equal protection of the laws.«
(Prevod: Osebe, rojene ali naturaliziranc v Združenih državah, ki spadajo pod to pravno pristojnost, «o državljani Združenih držav, so pa tudi državljani države, v kateri prebivajo. Nobena od držav ne bo sprejela ah uveljavila kakršnegakoli zakona, ki bi kratil privilegije ali imunitete državljanov Združenih držav; prav tako pa nobena država ne bo brez dolžnega pravnega postopanja kratila pravice do življenja, svobode ali lastnine; prav tako pa ne bo nobeni osebi, ki spada pod njeno pristojnost, kratila enakosti v zaščiti po zakonu.)
Glej za primerjavo Štirinajsti člen slovenske ustave: »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svobotčine. ne glede na narodnost, raso. spol. vero. politično ah drago prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ah katero koli drugo osebno okoliščino. Vsi *o pred zakonom enaki.« - Uradni list RS. 331409*1 z dne 28 decembra 1991.
executive privilege' ali za tehnično vprašanje, ali ima predsednik ZDA v imenu svoje eksekutivne funkcije pravico do določenega ravnanja, ki bi bilo za običajne smrtnike - enostavno kaznivo. Po dolgem in mučnem razpredanju v tisku, v Senatu ameriškega Kongresa se je leta 1974 vendarle oblikovalo stališče, da predsednik ne more biti imun na zakonske sankcije. In čeprav si je Nixon, kakršen je pač že bil. seveda od svojega naslednika Forda izgovoril kazensko imuniteto, preden je odstopil, je bil postopek ustavne obtožbe (impeachmenta"), ki ga tudi slovenska ustava predvideva v dveh svojih členih in se nanaša na predsednika vlade in ministre* ter celo na predsednika republike", vendarle dovolj verjeten, da se je bil Nixon brez nadaljnjega odpovedal svoji politični funkciji in postal navaden, tudi de facto neprivilegiran državljan.)
Na ta način se je nekako obrestovalo branje Thoreauja, ki je v ameriških collegeih obvezno za skoraj vse usmeritve, kolikor ga mladi ljudje ne preberejo že v srednjih šolah. Thoreau stoji na stališču, da je država ne samo pravni, ampak v zadnji konsekvenci tudi moralni fenomen -, vsaj toliko, da si ne more privoščiti flagTantncga kršenja pravil, na katerih je sama vzpostavljena (pravna država), in da ne more zavezovati navadnega državljana k pokorščini (odtod izraz civil disobedience'1, ki ne pomeni, da je taka nepokorščina samo državljanska, ampak da je, tudi v moralnem smislu civilna), če se sama poslužuje nemoralnih ciljev in sredstev. Tako je na novo profiliran odnos med močjo in deontologijo, se pravi navsezadnje vprašanje, ali je moč, ki ga organizirana sila državnega aparata, četudi (ali morda še zlasti, če) gre za največjo velesilo na svetu - ne more in ne sme preseči.
Toda ni mogoče premočno poudariti, kako korupcija ni značilna za moderno dobo, saj se je morala vedno in povsod dogajati in da so tisti, ki so imeli oblast, to
7 The privilege of the executive branch of government to refuse In iluclose confidential communications, the disclosure of which could impair us ability to function. The executive privilege is intended to insure the effective functioning of the executive branch, and is generally limited to matters of state and national security secrets. An executive privilege accrues to the President of the Untied Stales under the doctrine of separation of powers; however, that privilege may he overcome in the interesu of the •fundamental demands of due process of law in the fair administration of criminal /urtice«. - Steven H Gifin. LAW DICTIONARY. Bartons Educational Seri«, lac . New York 1991
(Prevod |To je| privilege izvrtilnc veje oblasti. da Uhko zavrne razkritje zaupnih sporočil, ki hi lahko ikodilo spoaoboosti njenega funkcioniranja Namen -pfmlegija je, da zagotovi učinkovito funkcioniranje izvrtilnc veje oblasti. in je iplotoo omejen na varovanje državnih id nacionalnih skrivnosti Takten privilegij pripada predsedniku Združenih držav na podlagi doktrine o delim oblasti, ki pa ga lahko obidejo v interesu temeljnih uhtev po dolžnem pravnem postopanju pri pravičnem kazenskem sojenju )
' Glej 4. oddelek 2. U amerilkc ustave: -The President. Vice President and all civil Officers of the United States, shall be removed from Office on Impeachment for, and Conviction of. Treason, Bribery, or other high Crimes and Misdemeanors . •
(Prevod: Predsednik, podpredsednik m vn civilni uslužbenci Združenih držav bodo odstranjeni s svojih funkcij na podlagi obtožbe (impeachmcntaj in zaradi obsotftie za izdajo, podkupovanje ali za drage hude zločine in prekrfke.)
* Slovenska ustava. 119. 8 »Predsednika vlade ah ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodilCem obtafa krtitve ustave m zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij Ustavno sodiKe obravnava obtožbo na način. kakor je dokrfeno v 109. 8.« - M op. 4.
" Člen 109 slovenske ustave >Če predsednik repubhke pn opravljanju ivoje funkaje krti ustavo ah huje kfb znkon. ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodrUem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloČi o odvzemu funkcije Potem ko ustavno udtttc dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati noje funkcije • - Id.
11 Thoreau obravnava pojav avilne nepokorščine (civil disobedience) v svojem eseju z izvirnim naslovom •Resststance to Civil Clovemment• iz leta 1849. To naj bi bil po očem mnogih kritikov njegov najpomembaejb esej. Večina ga poslavlja ob bok Johnu Stuanu Milhi ter njegovemu delu »O SVOBODI- Prispevka obeh avtorjev sta namreč klasični opredelitvi odnosa posameznika do države Po eni strani lahko beremo Thoureaujcv esej kot njegov osebni odgovor na dejstvo, da so ga zaprti v ječo. ker ni hotel plačati davkov ter tako odklonil svojo podporo - po njegovem - nemoralni vojni z Mehiko Vendar pa večina razume esej kot uspcino opredelitev mejne črte med pravicami vlad posameznih držav na eni ter temeljnimi pravicami državljanov teh držav na drugi strani. Moralna načela so po Thoureauju zasebno področje državljanov Države, ki pa skidajo taktna načela uzakoniti, delujejo represivno. - Op. 1. id.
oblast vedno izkoriščali, se z njo okoriščali itd. Dokler je bila oblast privilegij tistih, ki so zmagali na bojnem polju, torej aristokracije, je bilo pri vsej stvari vgrajenih več moralnih varovalk, ki so zelo enostavno izhajale že iz tega, da strahopetci niso prišli do oblasti. (Mimogrede: kriterij, ki pojasnjuje, zakaj je tudi komunistična partija propadla, ko so se postarali še zadnji partizani.) Toda. ko je od francoske revolucije naprej oblast prešla v roke ljudi, ki naj bi bili demokratično izvoljeni, ki torej svoj oblastni mandat ne vlečejo iz rojstva, marveč iz ljudstva, se je pričelo postavljati vprašanje enakosti pred zakonom - pa čeprav ta enakost nikoli ni bila dosledno pravno izpeljana. Ravno dobrovernim Američanom je podobno, da so v demokracijo in enakost pred zakonom dovolj necinično verjeli, da so bili s svojim svobodnim tiskom" pripravljeni stvar speljati do svojega logičnega konca in vreči predsednika, ki je bil vpleten v pravzaprav malenkostno védenje in sprijaznjenje z vlomom v glavni stan Demokratske stranke.
n.
Dogaja se, čisto na kratko rečeno, nekaj drugega. Vsaj v tem. če že ne v mnogih drugih pogledih, zahodna civilizacija napreduje iz ene stopnje moralnega razvoja v drugo. Če je bil najprej dealtariziran Bog, kot pravi Camus", potem je zdaj detronizirana politična oblast, ki jo je ljudstvo pričelo doživljati kot nekaj, kar ji je preko medijev neposredno odgovorno in kot nekaj, kar nima privilegija početi, kar je slehernikom prepovedano. Šele v posledici tega se sproži moralno ogorčenje na strani tiska in v drugi izpeljavi gorostasna reakcija pravnega imunskega sistema", kakršni smo ji zdaj priča pri tistem, kar se dogaja v Italiji. Socialna zavest ima svoje zakonitosti razvoja, prav kakor jih ima individualna. Ta proces se ne bo dal obrniti nazaj, ker kar je enkrat desakralizirano, to se ne dâ več postaviti na piedestal, ki bi bil dovolj oddaljen od ljudstva, da na kipu ne bi opazilo umazanih srag korupcije. Če pa so kot pri nas voljeni ljudje, do katerih ljudje že tako nimajo nobenega a priori strahu in spoštovanja, ker so se taki pač pojavili na javni politični sceni, ki spoštovanja tako rekoč sploh ne pozna, potem je jasno, da bo iz
Svobodo tiska v ameriiki ustavi zagotavlja prvi amandma, ki K glasi -Congreu thall make no law respecting on «aNuhiM of religion, or prohibiting tke free extrait thereof, or abridging the freedom of tpttch. or oi the press. or the right of the people ptactbly to assemble. and to ptatum the Govtrnmmt for a redress of grietancn «
(Prevod: Kongres ne ho uzakonil nobenega zakooa. ki se nanaia na ustanovitev religije ali ki prepoveduje njeno svobodno izražanje. ali [ki hi) okrnil svobodo govora ali tiska ali pravico ljudi do mirnega združevanja in do vlaganja peha) vladi za popravo krivic.)
Slovenska ustava pa zagotavlja »svobodo izražanja« v svojem 99. Menu:
•Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in dragih oblik javnega obvettanja in izražanja Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in tiri vesli in mnenja Vsakdo una pravico dobiti informacijo javnega značaja. za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon - - Op. 4. td
u Glej Camus. L'HOMME RÉVOLTÉ. Gallimard. 1V51
-Metafizični upor je vzgib, s kalenm se človek dvigne zoper svoj položaj 10 zoper vse stvarstvo. Ta upor je metafizičen, ker spodbija «notre človeka in stvarstva Suženj se upira zoper usodo, ki mu jo določa njegov pokdaj; metafizični upornik zoper »odo. ki mu je določena, ker je človek. Uporni suženj dokazuje, da je nekaj v njem. kar k ne strinja s tem. kako ravna gospodar; metafizični upornik izjavlja, da ga vara stvarstvo Tako pri prvem kakor pn drugem ne gre za golo ui preprosto zanikanje V obeh prunenh imamo v resnici opraviti z vrednostno sodbo, v imenu katere upornik oc&lanja. da hi privolil v ivo) polotaj
Metafizični upornik prav tako zatrjuje, da obstaja sla. zoper katero se dviguje, in zato jo vzpostavi prav s tem. da jO spodnja To vrfje bitje tako potegne v enako sramotno pustolovščino kakor človeka in s tem njegova ničeva moč postane enaka nali ničevi usodi Poniža ga. boga. da ga je mogoče zavreti, poniža ga pred tistim v človeku, kar se nikoli ne poniža, prisili ga v absurdno eksistenco, v razmerje do človeka, izžene ga iz njegovega brezčasnega zaločitča in p pritegne v zgodovino, daleč od večne trdnosti, ki bi mu jo lahko zagotovila le soglasna vdanost ljudi. Upor tako pokaže, da je sleherna viija eksistenca kot eksistenca vsaj protislovna « (Iz zbirke NOBELOVO. Cankarjeva založba v Ljubljani, prevod Zoja Skuiek- Močnik, str. 167-168).
" Glej B M Zupančič. Pravo kot imunski tistem. 78-79 REVIJA .2000. 56 (1995).
moralnih ali celo manj moralnih motivov sedanji finančni Škandal prelomnica in precedens. V dobro ali v zlo prihodnjih generacij slovenskih državljanov.
K tej, v temelju revolucionarni spremembi v odnosu med moralo in državo (politiko itd.) so odločilno pripomogla javna občila, ki so 5ele danes dala pravo vsebino »načelu javnosti«, ki je vseskozi, vsaj pravno, bilô prisotno. Ideja, da morajo biti politične zadeve »transparentne«, kakor bi temu danes rekli, je seveda stara prav toliko, kolikor je stara demokracija, ker je demokracija v svojem bistvu nadzor javnosti nad izvajanjem tako izvršilne kakor tudi zakonodajne in sodne oblike oblasti. Izpostavljanje korupcije s strani tiska, radia in televizije - in namen je tu dobesedno »vznemirjanje javnosti«, ki je bilo Se pred kratkim tabu -, pa ne bi bilo ne možno in ne uspešno, če ne bi takô tisk kakor javnost sama alergično reagirala na zlorabo oblasti.
Ta alergija, ki jo tisk predvsem katalizira, ker ji daje specifično vsebino, pa ne bi bila možna, če bi na primer že obstajala logika t. i. raison d'état, skratka logika, po kateri je v oblastvenih zadevah zavoljo pomena državnih interesov dovoljeno marsikaj, kar v običajnih razmerah običajnim ljudem ni dovoljeno: oblastveni privilegij kakor da ne obstaja več, ker se je v temelju preobrazil celoten odnos do avtoritete.
Demokracija, se pravi ozaveščena enakost (odsotnost avtoritete)," se je bila iz postulata nečesa, kar ni stvarno, preobrazila v nekaj, kar je enostavno - res. Pri tem se je treba zavedati, da oblast ne črpa svoje premoči nad prebivalci zgolj ali predvsem iz fizične premoči, izvedene iz lastne organiziranosti, s katero se državljani soočajo kot nemočni posamezniki - kakor na primer v kazenskem postopku. Če posameznik ne bi imel vgrajenega odzivnega mehanizma," resonance, po kateri se na oblast odziva s prastrahom, ki mu je bil že kot otroku psihološko vcepljen, oblast sploh ne bi mogla funkcionirati - tako pa podrejanje posameznika poteka bolj ali manj samodejno.
In prav na ravni te samodejnosti se je bilo môralo nekaj prelomnega spremeniti. Ne gre več za to, da bi bila javnost neprijetno presenečena ali razočarana, ko ugotovi, da so njeni demokratično izvoljeni predstavniki zagrešili nekaj nepojmljivo podlega itd. Gre za to, da ta javnost nikoli ni bila očarana, zaradi česar nima za kaj biti raz-očarana. V tem smislu avreola oblasti ne obstaja več, oblast postaja predvsem koordinativna funkcija v družbi, tehnično-menedžerska uprava zadev splošnega pomena, za katere so njeni nosilci sicer primerno plačani, ne velja pa
15 Na področju psihologije osebnosti ujci demokratičnostjo kot odsotnostjo avtoritete (in po dragi «ram pnsotnost-jo odgovornosti) intenzivno ukvarjal T.W. Adorno s »delavci. U njegovih raziskav uhaja, da avtoritarno« ni k ena od osebnostnih potez. temveč je le delec v nerazdrutljm celoti konsistentne osebnosti Gre za globinsko organizirano strukturo osebnosti, lu jo je Adorno imenoval avronmnu atrbnou ali (aintoidna osebnost Takim osebnostna struktura se izraia tak» v doktfcnih avtoritarnih, etnoccntričntb. konzervativnih vrednotah, mnenjih m staM&h kot v motnosti, da se te izrazijo v akciji Avtoritarna oaebnou je do avtoritete podredljiva. do podrejenih pa osorna in prezirljiva, zatira svoje instinkte, je konzervativna in se drii običajev, ima tradKionalna stahiča. zagovarja divapUno. nima razumevanja za kakrfne koti drugačnosti, je kaznovalno naravnana predvsem do tistih, ki jih vrednoti kot mlcnornc Taktna osebnostna struktura je diametralno nasprotna demokrauiru osebnostni strukturi - Glej T W Adorno ti ti- THE AUTHORITARIAN PERSONALITY. Harper S Row Inc. New York. 19».
* Ta odzivni mehanizem je Freud poimenoval Super ego ah Nad Jaz (tudi Ideal Jaza). Pojem Nad-Jaza je Freud prvit omenil v razpravi DAS ICH UND DAS ES leta 1923 Nadjaz predstavlja kritično instanco osebnosti, ki (po Freudu) nastane z izdvojitvijo od Jaza v obdobju cdipaltzacijc (okrog petega leta starosti). Ta del oacbnosti se obrne proti Jazu (Egu) in mu postane vzor (zato tudi Ideal Jaza), pa tudi strog sodnik. Nadjaz vsebuje prepovedi in ideale (zalo je sedet kritike, cenzure in predvsem občutka krivde), kasneje pa se razin Se z zahtevami kulture (morala, vzgoja, religija) Preučevala Nadjaza po Freudu (npr. M Klein. Fcrenczi) so obdobje nastajanja Nadjaza locirali U v obdobja prod cdipalizadjo. - Crlej S Freud. JA I ONO in JA I NAD-JA (JA IDEAL), v BUDUČNOST JEDNE ILUZIJE. Naprijed. Zagreb. 1986. «tr. 275-293.
več domneva, da bi imeli ti ljudje na kakršen koli način eksteritorialen status v demokratični družbi.
Moralni rating teh nosilcev pada tako hitro, da obstaja celo nevarnost, da se ne politike in ne oblasti ne bodo več prijemali ljudje, ki imajo celo sami do sebe vsaj trohico (samospoštovanja. Ko se na to področje naseljujejo posamezniki, ki tega nimajo, pa iz njega beže - gre za pravo getoizacijo - ljudje, ki ga imajo. Ta začarani krog je po svoje krivičen in vsekakor slab za državo, ker po nekem paradoksu moč in vpliv v državi prihajata v roke moralno najmanj primernim posameznikom. Dokler napreduje proces anomije, torej razvrednotenje vrednot, ki niso več funkcionalne, se v piramidi moralne zgrajenosti oblast seli vse niže. Kakor sem že nekje zapisal: neumni vladajo, pametni pa norijo...
Tudi tega vidika pri presoji spremembe odnosa med moralo in državo ni mogoče spregledati, pa čeprav se na tem področju lahko kaže kot prav obratna slika resnice. Nazorneje rečeno, če bi na oblast prihajali ljudje, do katerih bi državljani in državljanke imeli pozitiven odnos in ki bi s svojimi dejanji to zaupanje opravičevali, potem javnomnenjski rating politikov in politike ter oblastnikov ne bi padal - nasprotno!, avtoriteta oblasti bi rasla v skladu z njeno moralno substanco. Ker bi tako pravzaprav moralo biti, ne pa da smo vsi že vnaprej sprijaznjeni z dejstvom, da »oblast korumpira«, se postavlja vprašanje, zakaj se tak nominalno normalen proces v državi in družbi odvija. Vprašanje se morda zdi naivno, vendar ta vtis prej dokazuje, da nas je demokratičen proces napravil cinične.
Gre, čisto enostavno, za to. kakšni ljudje in predvsem zakaj se rekrutirajo v oblast. Obogatitveni motiv gotovo ne more, vsaj v urejeni državi, več biti odločilen, saj se dš obogateti veliko hitreje in neeksponirano v poslu, kjer se dogajajo veliko večje zlorabe, ki povrhu tudi nikoli ne pridejo v javnost. Slava oblastnikov je po drugi strani tako ambivalentna. da si v tem položaju le malozahteven posameznik lahko pozdravi kak svoj manjvrednostni kompleks. Tudi moč je po modernih ustavah (checks and balances") tako omejena, da je v veliki meri fiktivna.
17 Pojem 'The Checks and Balances System. izhaja ki» vodilno načelo Iz amcriJke ustave, ki je prvič slopila v veljavo za drtave podpisnice doc 21. junija leta 17(01. potem ko jo je ratificirala država New Hampshire ko« deveta po vrstnem redu Z oblikovanjem taktnega sistema (checks and balances) » snovala amerdke ustave (rte /ramen) predvsem skuUli zaiùtiti Človekove pravi« ter omogočiti. da centralna ali zvezna vlada nikob ne ho postala premotita Menih so namreč. da mora vlada, ki naj bo obenem učinkovita ur demokratična. «letovati tri poglavitne centre moti. ki zakone: (1) prejemajo. (2) izvrfeijejo ter (3) po teh zakonih sodijo. Ker pa vedno obstaja nevarnost. da si posameznik ali skupina prilasti vie tn funkcije oblasti m uporabi taktno oblast za lastno okoriMenje in ne za sploini Nap*. iMoia ter ureja ameriika ustava tn različne ter neodvisne veje oblasti: zakonodajno (Kongres), izvrtalno (predsednik in njegova administracija), sodno (drtavna ter zvezna sodiiča z Vrhovnim soddčem na čelu)
Poanta sistema checks and balances je v tem. da vsaka veja oblasti nadzira drugo vejo ter pazi na prekoračitev njenih pravic, lu ji pripadajo po ustavi. Ustava ureja veliko primerov te "kontrole-, skupoo ime za taklen sistem pravil pa je kot le rečeno checks and balances Taklen sistem pa izhaja iz ustavnopravne doktrine z izvirnim imenom separations of power doctrine (doktrina delitve oblasti) Čeprav ideja o delitvi oblasti pravzaprav izhaja iz časa razsvetljenstva (Locke. Montesquieu), pa a njen pomen v ZDA razlagajo takole • 7V doctrtrte prohibiting one branch of government, either state or local, from infringing or encroaching upon or exercising the powers belonging to another branch Under dus doctrine, foe esample, the executive branch of government is pnmarty responsible foe determining which violations are to be prosecuted Although the doctrine may not promote efficiency, it Is considered a bulwark against tyranny and looks k> prevent any person or group from imposing its unchecked will . - Op. 6, supra (Prevod: (To je) doktrina, ki prepoveduje bodisi drla v m ah lokalni veji oblasti, da pfestopi ali zlorablja ah izvriujc pooblastila, ki pripadajo drugi veji oblasti. Po tej doktnm je na primer tzvrtdna veja oblasti primarno odgovorna za pregon kaznivih dejanj. Čeprav doktrina morda ne pospetuje učinkovitosti. jo ttejejo za branik zoper tiranijo in preprečuje vsakemu posamezniku ah skupini, da uveljavlja svojo nebrzdano voljo.)
Za primerjavo je treba povedati, da tudi nova slovenska ustava uvaja t i klasično načelo delitve oblasti Poleg podrobne izpeljave lep načela v določbah, ki zadevajo razhine veje oblasti, pa ustava it med sfdotnimi določbami prvega poglavja, in sicer v 3 členu določa: -Slovenija je drtava vseh svojih državljank in drtavljanov. ki temelji na trajni in neodtujljivi pravib slovenskega naroda do samoodločbe V Sloveniji una oblast ljudstvo Drtavljanke in državljani jo izvrtejejo neposredno in z volitvami po nočWu delitve oblasti na zakonodajno, itvrhlno in sodno. •
razen za najbolj omejene ume. Ker nobeno od teh motivacijskih meril (slava, denar, moč) ni realno oziroma je realno samo za tiste, ki so ali v zmoti ali pa dovolj nespametni, da te zmote ne sprevidijo,1* bi se pravzaprav moralo nameriti,
če se povrnemo k načelu chrrki and baJancrs. naj navedemo pnmer. kako lahko to načelo deluje v imeniki praksi: Funkcija Kongresa kol zakonodajalnega telesa po amenJki ustavi je, da pripravi osnutek zakona idraft) Osnutek zakona gre skozi postopek v obeh domovih Kongresa (rte Hotar o/ Rrpratntativa and Srna») Če ga ko* taktnega sprejmejo, postane predlog zakona (Mil ter ga zatem polljejo v podpis predsedniku ZDA. Ko nato predlog zakona Kongres odobri, ga polije v potrditev lefu izvitilne oblasti - predsedniku ZDA. ki ima v tem primeru na izbiro 41 in motnosti:
l lahko se s predlogom strinja ter ga podprie (v taktnem primeru predlog postane zakon in začne veljati); 2. če se z njim ne strinja, ga ne podptlc in lahko vloži noj veto To pomeni, da gre predlog zakolu nazaj v kongresni postopek, kjer lahko z odobritvijo dvotretjinske večine postane zakon ne glede na predsednikovo nestrinjanje;
J. lahko pa ga sicer ne podpde, toda ne violi svojega veta V tem primeru poslane predlog zakona v desetih dneh veljavni zakun ob dodatnem pogoju, da Kongres v tem (asu zaseda:
4	predsednik lahko uporabi iepm veto (podtrt vrto). To pomeni, če predlog pride do predsednika in ob tem ostaja manj ko« deset dni do konca zasedanja Kongresa ler ga predsednik ne podprte, takten predlog avtomatično preneha veljati Če državljani nato le vedno telijo sprejem zakona, morajo v naslednjem zakonodajnem zasedanju celoten postopek ponoviti.
Sistem chrcki and balaneri pa gre le dlje Ko je zakon enkrat sprejet (ob sodelovanju zakonodajne in izvriilne oblasti) let se nekdo z njim ne strinja in ga pri tem krti. pndc tak pnmer pred sodiiče Vrhovno sodiiče pa lahko ko« najvHji insiančm organ v državi ah v določenih primerih na podlagi tvoje izvirne pristojnosti odloči, da takien zakon ni v sklada i ustavo ler ga razveljavi (I. i. /udicutl rrvir», ki pa ne uhaja iz ustave, ampak iz primer Marburv v Maduan. 5 U.S. 137 (1803)) Seveda p« v taktnem primeru Kongres lahko sprejme nov zakon in se podoben proces lahko ponavlja v nedogled O ustavnem načelu delitve oblasti govori tudi odločba Ustavnega soddča U. I-U-138/94. ki jo je Ustavno sodiiče sprejelo, potem ko je odločalo na podlagi pobude tretjine poslancev Državnega zbora ter vodilnih in poohlalčenih delavcev Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Odločba Ustavnega soditta se v tem primeru nanala na razveljavitev določb zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, hi agencijo opredeljuje ko« javni zavod, in tistih določb, s kalenmi so pnstojnosti agencije dane njenemu svetu ah se zahteva soglasje vlade: in ugotovi, da določba 1 odst 73. d m v neskladju z ustavo, če se razlaga tako. da preverjanje zakonitosti tn pravilnosti izvajanja predpisov obsega tudi kontroliranje, inlpsaranje in revidiranje
Naslednji odlomki iz obrazložitve odločbe se nanaiajo predvsem na razlago ustavnega načela dehtve oblasti •Temeljna načela, ki jih vsebujejo sploine določbe slovenske ustave, izhajajo od človeka kot svobodnega posameznika, čigar dostojanstvo, varnost in zasebnost so posebej varovane vrednote Ena od bistvenih novosti veljavne slovenske ustave v primerjavi s picjinjo je prehod od načela enotnosti na načelo delitve oblasti To ustavno načelo naj vpliva na uravnoteženost m legitimnost nosilcev oblasti zlasti tako. da opredeljuje rezmelja med državljani In vsako od vej državne oblasti ler vzajemna razmerja neodvisnosti, kontrole in sodelovanja med njuni
5	sialriča demokratične ureditve m možnosti vpliva posameznikov na državo se torej slovenska ustava ne zadovoljuje samo s tem. da slednjim zagotavlja njihove individulane pravice, ampak tudi s tem. da vzpostavlja laka razmerja med osnovnimi vejami oblasti, da nobena ne more dobiti prevlade in monopola nad drugimi
Naloge ustavnega načela delitve oblasti so zlasti:
-	da varuje in zagotavlja osebno svobodo posameznika.
-	da prepreči koncentriranje m monopol oblasti.
-	da vzpostavi nadzor nad oblastjo in s tem prepreči njeno samovoljo, zlorabo oblasti in brezpravje.
-	da smučino razporedi državne naloge in pristojnosti.
-	da vzpostavi vzajemno kontrolo nosilcev oblasti kakor tudi
-	da vzdržuje ravnotežje m enakomerno porazdeljeno moč med posameznimi vejami oblasti in med njihovimi nosilci. Bistvo ustavne določbe o delitvi oblasti ni v organizacijskih izvedbah razmerjih med posameznimi vejami oblasti
oziroma državnimi organizacijami, temveč v njihovi temeljni funkciji varovanja človekove svobode in dostojanstva v razmerju do države. Demokratična učinkovitost delitve oblasti je torej odvisna predvsem od kakovosti razmerij vzajemnega nadzora, omejevanja. pa tudi sodelovanja, ko gre za skup«», uravnoteženo in učinkovito doseganje nacionalnih ciljev Zato so možne in tudi v resnici obstajajo različne organizacijske izvedbe načela horizontalne, vertikalne in funkcionalne dehtve oblasti v skladu s specifičnimi zgodovinskimi in kulturnimi okoliičiiiami konkretne žive in dejavne slovenske ureditve
V sodobnih ustavnih sistemih pa obstajajo tudi organi m organizacije. ki jih po njihovih organizacijskih obeležjih in formalnih pnstojoostih ne moremo uvrstiti v eno od ueh vej oblasti Taktne ustavne institucije to na primer: centralna banka (»monetarna oblast»), ombudsman in računsko sodiiče Vsi b organi in organizacije imajo v ustreznih ustavnih sistemih naporno veliko mero samostojnosti v razmerju do katere koli klasične veje oblasti Njihovo samostojnost na cm straiu ter odgovornost po drugi zagotavljajo določeni mstituaonalu pogoji neodvisnosti, kot so profesionalna in strokovna odgovornost ncmlcev ustreznih javnih jsooNasnl. zakonita postopkovna pravila delovanja, smem pravnih sredstev zoper pravne akte. notranja organizacijska odgovornost, stabilnost in predvidljivost mandatov nosilcev odgovornih funkcij, sistem financiranja tn drugi. ■ - Uradni list R Slovenije. « 18-lt0W>5. z dne 24. 3. 1993.
" Naj na um mestu omenimo Freudove že kar preroike začetne besede k razpravi NcUgodje civilizacije
da bi se v oblastne strukture regrutiraii ljudje iz alt mističnih motivov." To se v izrednih razmerah, spomnimo se ljudi kot Churchil v drugi svetovni voljni, tudi deloma dogaja po logiki when the going gets tough, the tough get going. Toda v »normalnih« mirnodobnih razmerah je scena preplavljena s posamezniki, ki pod milim bogom ne morejo sami s seboj početi nič boljšega, kot da sedijo na sestankih in sejejo eno seme nesporazuma na drugo.
Politika je postala gledalski šport s to razliko, da so športni šampioni v očeh gledalcev heroji, oblastniki pa antiheroji. Ti so predvsem predmet kolektivne škodoželjnosti. (To bo seveda predvsem res v kulturah, v katerih je odnos do avtoritete že tako ali tako ambivalenten - na primer iz razlogov tradicije hlapčevske preteklosti.) To vpliva na proces negativne selekcije v vrste oblasti in oblastnikov, ki ima svoj korektiv v volitvah, na katerih so najbolj negativni od negativcev morda izločeni, a samo demokratično voljenje pri tem postaja resignirana izbira manjšega zla. Pokazatelj tega je. vsaj na Zahodu, vse manjša volilna udeležba.
Če bi želeli to razpravljanje končati na optimistično noto, bi zapisali, da je demokracija kot zgolj oblika političnega življenja v družbi okvir, v katerem se odvijajo določeni socialno-psihološki procesi - med njimi predvsem moralno zdre-nje kolektivne in individualne zavesti. Če je v določeni fazi demokracija predvsem negativen proces, ki izloča nakopičene probleme že s tem. da jih izpostavlja kritiki javnosti (in je tako tudi kolektivno vzgojen proces), pa v naslednji fazi morda pride do vzpostavljanja drugačnega, pozitivnega odnosa med državo in njenimi subjekti. Ko bo država postala kolektiven projekt upravljanja v dobro vseh in ko bodo oblastniki morda res, kakor je bilo to tudi v preteklosti vedno postulirano - služabniki ljudstva.
III.
Če se zdaj vrnemo k temeljnemu vprašanju odnosa med pravom in državo na eni strani in moralo na drugi strani, potem se postavlja vprašanje, ali imata prva dva (pravo in država) funkcionalno gledano kakšen vpliv na razvoj morale ali ne.
Sociološka doktrina uči. da je odnos med pravom in moralo tak. da pravne norme, če so dosledno udejanjene, pospešujejo integracijo morale v družbene odnose. Edini pogoj, pod katerim se bo ta pozitivni proces odvijal, je v socialni adekvatnosti norm, ki artikulirajo stališča prava in države. V bistvu gre za vprašanje, ali je neka pravna norma, ki artikulira neko moralno stališče, družbeno napredna ali ne.
•Nrmogufno jt aalobodtli sr utuka da ljudi na/Mit merr talmm mrnhma Pnirtfkufu mat. utpth I bogaatva I torru 11 dive u drupma Potcrniv/u. mrduhm. istuuke tiwtne vrednon Pa ipak. pntikom donaim/a tako optah ntdtrva prrti nam opamost da zaborawno larotikost tovekovog rveta t npnovog dultvnof Uvom. Ponoje potedmci kojuna tavmwnui nr uskraSu/u obotavanff Iakn nfthova vtltiina potiva Ha vrtmama t drtima imvim mamma rijjrvima I idrahma mair.« Freud je pri tern golem) mrUil iu tiste poaamezmke. ki se upajn v ¿menu svojega najglobljega moralnega prcpnCanja zopcnlaviti celemu svetu - Ok), S. Freud. NELAGODNOST I) KULTURI, v 12 KULTURE IN UMETNOST1. Mauca srpska. Beograd. I%9
-In general terms we class an action as altruistic when its outcome is pnmanly beneficial to someone else, and when its performance is dictated by the done to help another person Faced with a choice between personal convenience or advantage and furthering someone ebe's goals, the individual deliberately chooses the latter
One of the commonest forms of altruism is sympathetic behaviour. Symphaty can be defined as the total process at perceiving another's distress and taking steps to comfort him or remove the cause It involves responding as if the other's distress were one's own: and though the ensuing behaviour can be very variable, its goal is the removal of the distress in the other Empathy B one component of sympathy, namely responding to other person's emotional expression (in this esse distress) with a simdar emotional response. ... There is every reason to think that this capacity for empalluc response to the other people's distress is of fundamental importance in human life and a major factor in much altruistic behaviour .« - Gltl D. Wnghl. THE PSYCHOLOGY OF MORAL BEHAVIOUR. Prngwn Booki Lid., 1971. ur 127. in 134-135.
Če so moralne norme napredne v zgodovinsko-družbenem smislu, t.j. 6e vzpostavljajo stališča, ki imajo za večino ljudi smisel, potem ima dosledno udejanjanje pravnih norm. ki taka stališča artikulirajo, tako rekoč katalitičen učinek na razvoj morale. Seveda je tu treba povedati, da tako stališče vsebuje določeno gledanje na zgodovinski proces: izhaja iz predpostavke, vsaj, da ima zgodovina določeno smer razvoja in da je torej mogoče govoriti o tem, kaj je napredno in kaj ne.®
Vsi vodilni socialni teoretiki so poleg tega izhajali iz stališča, da normativna struktura (pravo) zaostaja za objektivnimi (zgodovinskimi) socialnimi potrebami družbe. To v enostavnem jeziku pomeni, da sta država in pravo po naravi stvari konzervativna, skratka, da v načelu ohranjata nekaj, kar pripada preteklosti in kar je le redkokdaj napredno.
Morda smo imeli primer obrnjene situacije v socializmu, ko je Kardeljeva domišljija, prevedena v pravne norme, artikulirala »utopistično« socialno vizijo, za katero družba s pretežno kmetskimi vrednotami, tško je bilo na primer stališče znanega sociologa Županova, še daleč ni bila zrela. Ideje, kot na primer socializem. materialna enakost, samoupravljanje itd., so celo na Zahodu veljale za napredne in zanimive, v našem slovenskem in tudi v širšem jugoslovanskem prostoru pa so se pogosto spreobrnile v lastno funkcionalno nasprotje ravno zato, ker so jih seveda izvajali ljudje z omenjenimi retrogradnimi kmetskimi vrednotami (patriarhalanost, avtoritarnost, inertnost. insularnost). V tem primeru je bil očitno obrnjeni razkorak med morebitno objektivno naprednostjo socialne vizije in pravom. ki jo je poskusilo ne samo artikulirati, pač pa celo udejanjati -, prevelik, zaradi česar je seveda v celoti izostal katalitični učinek. Ta bi v najboljšem primeru pospešil t. i. normativno integracijo, skratka integriranje te socialne vizije v pravno in dejansko tkivo družbe.
Iz te situacije smo abruptno preskočili v situacijo, v kateri velja obrnjeno razmerje.
Iz (pre)naprednega pravnega in vrednostnega sistema smo regredirali na situacijo, v kateri prevladujejo »preizkušene«, t.j. stare, kapitalistične vrednote. Te seveda ljudem, razen porabniške, ne morejo nuditi nobene moralne vizije. Zdi se, kakor da se je v zelo kratkem času sesula neka na pol integrirana (vsaj nominalno) altruistična vizija socialnega sveta in se pretvorila v egoizem, to je v vulgarni materializem. ki v kombinaciji s »primarno akumulacijo kapitala« v postsocialistič-nih razmerah v sociološkem jeziku pomeni enostavno - anomijo.
Anomija:' ali stanje brez vrednot je situacija, v kateri sta z individualnega in
9 O naprednosti razvoja m morale ne hi mogli govoriti, ie ne bt pristajali na določena merilu, po katenh lahko moralo
in njene nasledke (aocmc. dejanja ..) ocenjujemo Ce pa pristajamo na taka merila, moramo izhajali iz predpostavke, da «o moralna menla objektivna; da torej ne more vsak posameznik (le v skladu z lastnimi interesi) ocenjevati, kaj Je moralno m
kaj ni.
Na tem mestu moramo omeniti Frommovo delitev na subjektivistično m objektivtstičoo etiko Sam pravi: »... im u pcaublt k> triaNish noma of conduct und vohtr judgements which art obfccuvtly valid for all mm and ytt postulated by man
lumscll and not by an authority transcending him? I bchrvt. indeed, that this ts ptnnblt..,«
Norme, ki jih Fromm omenja, so izpeljane iz človeka samega, iz njegove narave a »človeka kot menla stvari». Nbo
vsiljene od tukakrlne avtoritete in ntto odvisne od interna posameznikov ali skupin, pač pa ustrezajo človekovi naravi In
v tem smislu so po Frommu moralne norme lahko napredne, če ustrezajo človeku kot merilu stvari. - Glej E Fromm, MAN
FOR HIMSELF [An Enquiry uao the Psychology of Ethkt). Routledge A Kcgan. London. 1975 (str 19).
Platon je v svoji Drtari (Poka) posluiiral tako skupnost, v kalen bi se delile vse dobrine, pa tudi otroo, iemke in
vse poanti Njegova drtava predstavlja totalno skupoost. v kateri m razlike v lastninskih prerogativih. v katen ni ovir za popolno pripadnost vseh in vsakogar vsakomur ob vsakem času V vseh podobnih posluhraaib komunah cid Platona pa do Skinncrjeve ideje v Waiden II (B F Skinner. WALDEN II. The Macmillan Company. New York 1972) je pravzaprav vsem
vidcctn pred očmi komunizem osle vrne. ki dojema človekovo bivanje kot izpostavljeno predvsem v načinih njegovega dralenja Tu Je treba ornemu tudi dejstvo, da Dürkheim, ki postulira razliko med organsko in meahmčno solidarnostjo, kot
socialnega prizorišča pometeni morala aspiracijc in celotna morala dolžnosti. Če je za aspiracijo zdaj značilno, da se je zvedla na vulgarni materializem, pa se je nekaj veliko bolj usodnega zgodilo z moralo dolžnosti.
Morala dolžnosti predstavlja moralne zavore (inhibicije), ki večini ljudi preprečujejo, da bi se obnašala (pravzaprav) racionalno v tem smislu, da bi na primer kradla, če bi prav to lahko nekaznovano počela.
Moralne zavore (inhibicije) so nekaj, kar je s psihološkim procesom v primarni družini pridobljeno kot odziv na socialne situacije. Skratka gre za strah, ki ga je v procesu edipalizacije posameznik pridobil kot svojo osnovno psihološko resonanco - kot najbolj prvinski strah pred avtoriteto.22 Kot smo že v uvodu omenili, je premoč države, vsa njena avtoriteta, utemeljena prav na tem resonančnem prastrahu, ki v posamezniku reverberira vsakokrat, ko je soočen s policijo, sodišči ali celo z drugimi manj represivnimi organi državne oblasti. Državna oblast namreč v resnici sploh nima možnosti enostavne in mehanične fizične prevlade nad svojo populacijo, čeprav kljub organiziranosti v skrajnih situacijah vendarle lahko prevlada nad neorganiziranimi posamezniki in množicami. Faktična nemoč države se na primer kaže v njenem odnosu do organiziranega kriminala (mafija), ki v mnogih
pravnik dobro razume lastnino kot obliko razdvajanja, kot se njo ckskluzrvnosti. katere namen ali p« vsaj učinek je navsezadnje lotevanje enega posameznika od drugega, kar po Dukbeimu vodi v anomijo. ker vrednote obstajajo lahko samo v človeikih razmerjih- Dsirkhcimova ar*unija jc opredeljena kot razpad družbe. se pravi skupnosti, se pravi druien|a v prah posameznikov
Kljub fizični sopnsotnosti z drugimi nima nič več skupnega, kar pomeni, da ne vrednoti, saj je vrednotenjska razsodnost (čustvovalnost) vezana na medoseboo pripadnost. Tako imamo dve pojmovni skrajnosti Na eni strani Platooovo pripadnost (organska solidarnost) in na drugi strani anomijo (brezzakonjc, brezvrednotenjc, stanje brez vTednot). ki ga v sobesedilu delitve dela po Durkheimu drli skupaj samo le mehanična solidarnost, se pravi pritisk in prisila oblastnih institucij.
Iz tega pojmovnega razpona uvidimo, da je intenzivnost druženja odločilna družbena spremenljivka, ki odloča o sestoju ali razpadu globalne in manjtih družb kot fenomenov tui generis, k pravi tudi o zgodovini m Človekovi prihodnosti. To, česar Durkheun ne pove. je. zakaj sploh prihaja do prevlade mehanske solidarnosti, če je očitno naravno stanje človeka tudi po antropokrfkih raziskavah <npr Margaret Mead, GROWING UP ON SAMOA. New York. 1953) skupinsko bivanje brez lastninskih pregrad in umetno vzdrževanega egoizma B M Zupančič rt al.. SVOBODA ZDRUŽEVANJA. Pravni memorandum, Magellan, Ljubljana 1989. str. 44-45.
22 Superego je struktura, ki se razvije iz Ega m una dve temeljni funkciji:
-	funkcijo zavesti, katere naloga je. da potiska m nevtralizira tiste instinkte v posamezniku, ki se poskušajo upreti moralnim zapovedim družine in družbe;
-	funkcijo ego ideala, katere naloga je. da Egu ves čas vzdržuje v družb« priznane pozitivne ideale vedenja. Ego ideal je torej tisto, ka/ si Ego teh postati.
Bistveno je. da obe temeljni funkciji Superega predstavljata glas družbe m glas družine (startev) v posameznikovi lastni osebnosti
Delovanje Superega postane bolj razumljivo, če poznamo mehanizem njegovega nastanka. Glavni mehanizem nastajanja Superega je (po Freudu) proces identifikacije Identifikacija jc psiholoiki proces, s katerim se subjekt poistoveti z neko lastnostjo ah vidikom dnige osebe in se delno ali popolno spremeni po njenem vzoru V Ojdipovi fazi je ta proces ie posebej izrazit: otrok prevzame lastnosti startev in se začne obnašati, kot da bi bde te lastnosti njegove. Mehanizem identifikacije nastopi predvsem zaradi t.i. identifikacije z agresorjem V situaciji, ko otrok doživlja starte (predvsem odeta) kot frustnra-jote (npr ko ga kaznujejo ah mu ukazujejo), začuti proti njim močan agresivni impulz Tega impulza pa ne more izraziti, ker bi ta spodbudil le le večje kaznovanje in predvsem izgubo ljubezni. Tako jc otrok nemoten in ujet. Čuti agresivnost, ki pa jc ne more izraziti. V taki situaciji otrok agresivnost obrne proti sebi tako. da se identificira z agresorjem in zavzame proti sebi enako pozicijo avtoritete (strogosti, kaznovanja), kot so )o imeli do njega starti In od tedaj ta mehanizem ostaja stalen kanal, po katerem se agresija, ki ne more biti usmerjena navzven, obrača proti Egu.
Anna Freud meni. da je mehanizem identifikacije z agresorjem odločilen pri vzpostavljanju Superega; kasneje se preobrazi v samokritiko Po Freudu je ta mehanizem dokončno vzpostavljen ob koncu edtpalne faze (okrog petega leta).
Freud pravi: »A portion of thr external world fuu. at kast partially. been abandoned as an object and has instead, by identification, been taken Wo the ego and thus become an integral part of the internal world. This new psychic agency continues to carry on the functions wheh have hitherto been performed by the people (the abandoned objects) in the external world: it observes the ego. gives it orders, fudges U and threatens it with punishments, exactly like the parents whose place it has taken . - Ot po D Wright. THE PSYCHOLOGY OF MORAL BEHAVIOUR. Penguin books Ltd.. 1971. str. 35-36.
modernih državah, in to vsak dan bolj, predstavlja državo v državi. Kolikor bolj namreč slabi organska kohezivnost državne organizacije, toliko bolj prihaja do izraza kancerozna premoč primitivne mafijske mentalitete, ki temelji na vaški rodovni solidarnosti in ki (na primer s preprodajo mamil) pravzaprav mrhovinar-sko živi od anomičnih procesov v družbi. Kolikor bolj propada naravno organsko tkivo vrednot, ki bi kot malta moralo držati skupaj zidake nadgrajene družbene stavbe, toliko bolj je možno in verjetno, da bo kancerozno tkivo take »države v državi« oslabilo moč, ki jo pravni imunski sistem nominalno Se poseduje, ki pa je v resnici vsak dan manjša. O tem pričajo naslednji simptomi.
Najprej je tu rastoča stopnja kriminalitete, ki statistično dokazuje, kako morala dolžnosti (moralne inhibicije) ne deluje več, po drugi strani pa država s svojim represivnim aparatom v resnici in dejansko ne more preprečevati družbeno škodljivega ravnanja. Potem je tu visoka stopnja socialne patologije, ki zajema določene individualne psihopatološke procese, ki pa se v zadnji konsekvenci statistično izražajo v rastoči porabi mamil. Psihopatologija govori o rastoči stopnji shizoidno-sti, psihopatskosti, patološkega narcizma in drugih »obolenj«, ki se v zadnji konsekvenci tudi prognostično zvedejo na vprašanje, ali ima oseba močne antisocialne težnje. Znani psihoanalitik Kernberg-'' izrecno poudarja, da na primer pri patološkem narcizmu prognoza postaja vse slabša in slabša, če ima posameznik v svoji anamnezi antisocialna ravnanja. Tretji simptom rastoče anomije je vsekakor razpad intimnih odnosov med ljudmi, ki se statistično kaže v rastočem številu razvez, vse bolj pa tudi v nepojmljivem razpadu biološko najpomembnejšega odnosa v družbi sploh, namreč odnosa med starši in otroki. Če je še Freud izrecno poudarjal, da je na primer od vseh medčloveških odnosov najbolj idealen odnos med materjo in sinom, zato ker je psihološko najmanj obremenjen, potem je seveda alarmantno, da v današnjem času odnosi med starši in otroki degenerirajo v t. i. zlorabo otrok (child abuse), kar je bilo še pred desetletji nepojmljivo. Če je tkivo odnosov v družbi načeto do te mere, da število razvez statistično narašča iz leta v leto, in če so pričeli radikalno statistično naraščati primeri zlorabe otrok, potem se je treba vprašati, kje so globlji vzroki za tako progresivno popuščanje najosnovnejših človeških vezi.
Gotovo je na prvi pogled, da to nima nikakršne zveze z represivno funkcijo države. Očitno policija, tudi če bi imela vsa možna (protiustavna) pooblastila, faktično ni zmožna reagirati v vseh podobnih situacijah. Sintagme, kot so »specialna prevencija«24, »generalna prevencija«25 itd., so postale brezpredmetne, ker je postalo dejansko nemogoče kontrolirati širjenje mamil in podobnih nasledkov anomije, kje šele sanirati razpadle odnose v tistem organizmu, ki bi moral moršlo vzpostavljati - govorimo o družini - ne pa da postaja predmet njenega razpada.
Kljub temu pa se je treba zavedati, da je celo število samomorov v določeni družbi »politično vprašanje«. Kaj to pomeni? Vemo na primer, da je število samomorov že od Durkheima* dalje kazalnik stopnje razpada družbe. To pojmovanje je naravno, če pomislimo, da je »iracionalnost« samomora še bolj »nenaravna« kot na primer razpad odnosa med starši in otroki. Vemo tudi, to so pokazale empirične raziskave, da je statistika samomorov, ki je na Madžarskem in v Sloveniji
° Otlo Kernberg, BORDERLINE PERSONALITY DISORDER AND PATHOLOGICAL NARCISSISM. 1986. 24 Specialna prevencija v kazenskopravni leonji pomeni, da drlava t tvojo kazensko represijo akub povzroUi pn posameznem uonku kaznivega dejanja, da v prihodnje ne ho vei storil kaznivih dejanj.
B Generalno preveacqo drlava uporablja zato. da z javno obsodbo kaznivega dejanja ter njegovega storilca ikuia doseti po drugih ljudeh, da ne bi storili kazniva dejanja
* Glej Emile Durkbcim. SAMOMOR, Studia IlomanitaUs. Ljubljana 1992.
najvišja na svetu, nadpovprečno visoka na vsem geografskem območju, ki ga zarisuje imaginarna meja nekdanjega avstro-ogrskega imperija. Avstro-ogrski imperij je bil genetsko dovolj raznoroden državen fenomen, tako da ni mogoče sklepati na genetsko podstat kot odločilno vzročnost visoke stopnje samomorov. »Politično« pri tem je vprašanje, kakšne so bile tiste državne in pravne značilnosti avtoritarnega avstro- ogrskega imperija, ki so očitno pogojevale generacijsko kontaminacijo celih rodov prebivalstva na tem geografskem območju. Na to vprašanje nam niti ni treba izrecno odgovoriti, ker gre samo za to. da v ospredje pripeljemo spoznanje, da celo samomor ni vprašanje individualne (dedne?) psihopatologije, marveč je človek v tolikšni meri druibeno bitje, da je celo njegov najintimnejši (samouničevalni) odnos do samega sebe pogojen z narojenostjo v določeno socialno jezikovno, etično, kulturno itd. okolje.
Iz tega bi zelo verjetno lahko napravili sklep, da ima socialno okolje določene psihološke določilnice, ki opredeljujejo posameznikovo psihologijo do te mere, da pogojujejo celo njegov odnos do samega sebe -, kje šele njegov odnos do drugih in do sveta nasploh.
Pri tem se tudi vzpostavlja spoznanje, da lahko govorimo o kompleksnem sindromu družbenih določilnic (determinant), ki pogojujejo posameznikov odnos tudi do vsega tistega, kar pravni red artikulira kot minimalne moralne standarde (moralo dolžnosti), in seveda do vsega, kar široko imenujemo morala aspiracije.
IV.
Prej smo dejali, da ima ta kompleksna institucionalna struktura (država s svojimi institucijami, pravo itd.) lahko katalitičen učinek na posameznikov odnos do sveta, do drugih in do sebe. Zdaj pa se lahko vprašamo, kakšno je nasprotje tega (normativno integrativnega) katalitičnega odnosa. Če je socialno-institucionalna struktura taka, da daje. poenostavljeno rečeno, posamezniku in družbenim grupa-cijam motnost vizije, potem je naravni nasledek tega. da socialno okolje posamezniku konstruktivno osmiilja njegovo socialno eksistenco. Če tega eshatološkega momenta v socialni strukturi ni, če gre torej za brezpredmetnost in zgodovinsko zaviralnost socialne strukture v najširšem smislu te besede, potem bo ne le izostal katalitični učinek (pozitivna energija), ki jo posameznik sprejema od okolja - zgodilo se bo nekaj nasprotnega.
Ko se postavi vprašanje, kaj je to »nasprotno«, potem je vsako filozofiranje odveč, ker vse bolj živimo točno v sredi tega destruktivnega procesa. Vendar anomija ni zgolj odsotnost pozitivnih in inhibitornih vrednot v družbi, kajti pomanjkanje vrednot bi pomenilo zgolj odsotnost določenih pozitivnih psiholoških procesov. Freud v svojem delu Nelagodje v civilizaciji"-» izrecno poudarja, da je
V Sigma »d Freud. CIVILIZATION AND ITS DISCONTENTS. WW Norton A Comp.il v. New York 1989 tu 106-108:
■Analogijo med procesom dvilizacije in razvojem posameznik« lahko razlirimo in zatrdimo, da tudt skupnost razvija svoj super-ego. ki mu kulturni razvoj sledi Super ego nekega civilizacijskega obdobja ima podoben izvor kot superego posameznika . V tem hipu Ha tako proces kulturnega razvoja skupine kot proces kulturnega razvoja posameznika, kot sta bila to te poprej, med seboj spojena Zaradi lega je nekatere pojavnosti in pravila super-ega latje zaslediti v njegovem vedenju v določeni skupnosti kot pri ločenem posamezniku
Kulturni super-ego je razvil svoje ideale in postavil svoje zahteve Med slednjimi so tisli. ki zadevajo odnose med človeškimi bitji in so zajeti pod okriljem etike. Etika je tako terapevtičen poskus - kol trud za dosego, s poveljem super-ega. nečesa, kar doslej te m uspelo s kaklnim drugim kulturnim delovanjem •
kakvim srcdslvima se sluti kultura da bi iputala. učimla bezopasnim ill motda «klonila agresiju koja jo) se isprečila Nekoliko metoda smo več upazniili. ali jo« nismo onu. koja kao da je najvatnija Nju moteroo izučavati krm istonju razvitka pojcdinca Sla je s njim deiava da bi njegova telja za agresijom poslala nettodljtva? Neilo vrlo značajno.
bila morila njegove družbe utemeljena v strahu in da je ta strah v resnici pogojni refleks, ki izhaja iz procesa edipalizacije v primarni družini. Za Freuda je torej država v bistvu simbolni garant tiste destruktivnosti, ki je kot paranoidna grožnja utelešena v paradigmatičnem odnosu med sinom in očetom in ki se kasneje spet uteleša v odnosu med državo in državljanom.
Na začetku tega spisa smo že omenili, da je bila državna avtoriteta v tem procesu detronizirana in da torej revcrberacija avtoritarnosti, na katerih temelji morala, kakor jo opisuje Freud, ne deluje več. Freudu prav gotovo ni bilo pojmljivo. da bi razpadla ta morala, ki izvira iz edipalizacijskega procesa v primarni družini. Tudi Freud je bil otrok svojega časa in v začetku 20. stoletja seveda ni bilo pojmljivo, da se bo razpad avtoritete nasploh kot proces tako progresivno hitro odvijal. Če bi situacijo obravnavali z njegovega stališča, bi bil sklep brezprizivno obupen, ker za Freuda ni bilo možno, da bi morila sploh lahko temeljila na čem drugem kot na strahu.
Pri tem je vendarle treba pripomniti, da že širno Freudovo stališče, s katerega to vprašanje obravnava, Freud sam pa se tega ni zavedal, daje bolj optimistični odgovor na to dilemo. Kako bi bilo namreč mogoče, da bi sam Freud sploh razumel to vprašanje, če ga ne bi bil sam psihoanalitično presegel, z drugo besedo, če ne bi njegova lastna morala (v najširšem smislu te besede) temeljila na nečem, kar ni bilo strah. Odgovor na to vprašanje najdemo v razvoju Piagetove evolutivne psihologije, točneje pri Kohlbcrgu in Keganu», ki sta postavila teorijo, da morala, o kateri govori Freud, pravzaprav sploh ni morala, ampak zgolj ponotranjen strah. V primerjavi s tako »moralo« postavlja na primer Kegan teorijo, po kateri obstajajo določene stopnje moralnega razvoja, ki niso utemeljene v različnih stopnjah prestrašenosti v odnosu do avtoritete, prava in države, marveč so utemeljene v različnih stopnjah osebnostne samoaktualizacije - skratka stopnje osebnostnega razvoja.
«o ne bivno pogodib. a «o je ipnk laka Milu pameli Agresiju inlrojinramo. internahzujemo. u «vari je vračamo onaaio odaklc je potekla. okrečemo je. dakle. protiv sopstvenoga Ja. Tu nju pieuama jedan deo loga Ja kop se u vidu Nad-ja »proslavlja prcostalom delu i kao •savett- na njega ustremljujc isiu onu slrogu agresivnost koju bi Ja rado udovol|ik> na stranoj osobi Napon izmcdu strogog Nad-ja m pokore nog Ja nazrvamo osečanje krivice: ono se ispoljava kao potreba ta kanom Kultura, dakle. savladujc opasnu želju ta agresijam pojedinaca ume ilo oslabi, razorula i posreditvom je«'« njegove unutratnje tnslancijc nadzire. kao »o to fini potada u osvojetiom gradu
Paznajemo. dakle. dva korena otekanja krivice: strah od avtoriteta i kasnije nastali strah od Nad-ja Prvi pnsiljava. da se odustane od zadovoljenja nagona, a drugi, osirn toga. traii i kažnjavanje. jer se zabranjenc lelje pred Nad-ja oe mogu «kriti fUli smo takode kako se može shvaliti strogost nateg Nad-ja. odnosno zahtevi savcsti. Ona je jednoslavno prodate nje strogosti spoljnog autorttcta koji je smemla i delom zamemla Sada uvidamo u kakvom su odnosu ockistajanjc od zadovoljenja inslinkata i osečanje krivice Prvobitno je odrtcanje od nagona posledica straha od spoljnog avtoriteta Odnfemo se zadovoljenja da ne htsrao izgubili njegovu ljubav Cim smo se odrekli, mi smo. tako reči sa spolnjim aulontc-lom ..kvif i ne bi t rebulo da preostane osečanje krivice Kada strah poliče od Nad-ja. dogada se drugačije. Ovde odricanje od zadovoljenja nagona tuje dovoljno jer telja postoji i dalje. • « može se saknti od Nad-ja. Dakle. uprkos izvrienog odneanja pojaviče se osečanje krivice, a to je sa gledUta ekonomičnosli vehki nedostalak uspostav!|anja Nad-ja. ih. kako hi se moglo reči. obrezovanje sa vesli ..
Vremenski redotled bi bio: prvo. odrivanje od nagona zbog straha od agresije spoljnog autonteta Iz toga proističe strah od gubttka Ijubavi. a ljubav je znltita od le kaznene agresije Zalim se izgradujc unulrainji autoritet pa se čovek odnče od nagona zbog straha od njega, straha od savesti
Kultura se pokorava unutrainjem erotičnom nagonu, koji zahteva da ona ujedini ljude u čvrsto povezanu m asu. a ona mole posuti taj cilj samo neprekidnim pojačavanjem osečanja knvioc Sto je za počelo sa ocem. zavrtava na masi Ako kultura predstavlja nutni put razvoja od porodice ka čoveianstvu. onda je s njom neraskidljlvo povezano stalno jačanje osečanja knvice. molila do razmera koje če pojedmac letko moči da podnoti. To je posledica urodenog konflikta amNva-le naje koji poliče iz večnog sukoba Ijnbavi i težnje za smrču • - SipnunJ Frtud, NELAGODNOST U KULTURI, v IZ KULTURE I UMETNOSTI. Manra irpska. Brograd. 1969. ar. }32. ¡36-337. 342
" Kegan. THE EVOLVING SELF. PROBLEM AND PROCESS IN HUMAN DEVELOPMENT. Harvard Um-vcrsitv Press. Cambndge. Massachusetts. 19K2
Zdaj že obstajajo empirične raziskave, ki dokazujejo pozitivno korelacijo med splošno stopnjo osebnostnega razvoja na eni strani in stopnjo moralnega razvoja na drugi strani. Splošna stopnja osebnostnega razvoja je v bistvu stopnja dosežene samoaktualizacije, kar enostavno pomeni, da je posamezniku dana razvojna možnost, da do določene mere aktualizira, udejani, svoje ustvarjalne osebnostne potenciale. Najvišja stopnja tega razvoja, ki jo je postuliral znani psihološki teoretik Masloww, je stopnja ustvarjalne samoaktualizacije, v kateri posameznik v svoji kreativni dejavnosti realizira svoje človeške zmožnosti in sposobnosti tako na kognitivnem (mišljenje) kot na emotivnem (feeling") kakor tudi na področju čutnosti in intuicije."
30 Zaaiu humantsbčni psiholog Maslow je procesu samoaktualizacije posvetil! veliko pozornost Za humanistične psihologe je namreč samnaktuahziran posameznik merilo osebnostnega zdravja, ki sicer presega povprečnega posameznika, vendar je cilj (m možnost), ki naj N ga dosegel vsak posameznik. Ugotovil je naslednje lastnosti samoaktiializiranih oseb
1.	zadovoljitev potreb in motivov na nižji stopnji motivacijske hierarhije (gre za znano Maslowo delitev potreb na potrebe pomanjkanja in potrebe rasti - samoaktualizirane osebe imajo zadovoljene potrebe pomanjkanja (fizioMke potrebe. potreba po varnosti. pripadnosti ipd ) in lahko zadovoljujejo hierarhično vilje potrebe rasti (potreba po znanju, dobroti, lepoti in samoaktualizadji)).
2.	supenorno dojemanje realnosti (učinkovito in nadpovprečno uspeino zaznavajo resnico in pridejo do btstva stvari, odkrivajo sprenevedanja, nepoštenost. ločijo vredno od nepristnega, so manj pod vplivom subjektivnih oren. imajo pristna in adekvatna čustva, ki jim omogočajo, da niso žrtve osebnostnih bojazni in kompleksov);
3.	sprejemanje sebe. drugih in narave (pomanjkljivosti m razlike jemljejo naravno in jih sprejemajo. nima|o nevrotičnih teženj, da bi svet spreminjali po svoji podobi);
4.	spontanost, enostavnost in pnrodnost (take osebe niso izumetničene, vodilo Jim je njihovo notranje življenje in ne zunanji status, ono konvencionajoe. vendar tudi niso čudalkc, njihova etična načela k razlikujejo od konvcnoonaliuh in zajemajo lirlo in popolnejio sliko);
5.	osredotočenost na probleme (ne zanimajo jih nebistvene stvari in malenkosti, zanimajo jih lirte razsežnosti).
6.	potreba po zasebnosti, samoti (radi imajo čas sami zase. niso odvisni od združevanja in stikov);
7.	neodvisnost od kulture in okolja, v katerem žive (transcendirajo okolje, v katerem žive, telijo samostojnost, svobodo v odločanju, ni jim do popularnosti, ugleda, težijo k izpopolnjevanju samega lebe in delujejo predvsem zaradi notranjih interesov in intratzične motivacije).
8	stalna svežina dojemanja in emocionalno bogastvo (nerutinsko dojemanje okolja in dogodkov, ohranijo smisel za privlačnost in vrednost stvari, dogodkov ipd).
9	vrhunska doživetja (gre za 1.1 »¿»raA apthmcf. posebna, zamaknjena stanja, občutki zlitja, pogosto povezani z ustvarjalnimi navdihi in mističnim izkustvom):
10.	stopnjevano istovetenje s čiovdkim rodom (čutijo potrebo, da pomagajo drugim, visoko razvit občutek za empati-jo. Čeprav so distancirani od vsakdanje družabnosti);
11.	globoke vezi z manjbm ftevilom posameznikov (poglobljene vezi s sebi |Mdobnimi in izjemna pristnost teh odnosov);
12- demokratičnost (brez predsodkov, učijo se od drugih, ne menijo se za spol, vero, raso ipd , edino pomembne so človettc vrtine).
13.	natančno razlikovanje dJjcv in sredstev:
14.	ustvarjalnost (nadpovprečna ustvarjalnost, vendar ne kot ustvarjalnost izjemnih talentov, vendar ustvarjalnost kot lastnost človeikc vrste, posplošena in univerzalna). - Povzeto po J M usek. TEORIJE OSEBNOSTI. Ljubljana. FF. 1988. str. 372-376: glej A. Maslow. TOWARD A PSYCHOLOGY OF BEING (1968). MOTIVATION AND PERSONALITY (1954) m THE FARTHER REACHES OF HI/MAN NATURE. The Viking Press Inc.. 1971
11 Glej James HUlman. THE FEELING FUNCTION. Spring PuNkalioas. Inc.. Dallas Texas, peu popravljena izdaja 1984: prva izdaja 1971. str. 119.
E Zgoraj omenjena delitev človekovih osebnostnih funkcij izhaja iz tipologije C.O Junga. Človek una Iliri temeljne osebnostne funkcije mKljenje. čustvovanje, intuidjo in čutnost Vsaka od njih je lahko ekstrovertna ah introvertna. PovpreCen človek ima navadno dobro razviti dve funkciji (npr ekstrovertno miiljcnjsko in inttovertno intuitivno funkcijo) Osebnostno zdo razviti (Maslo» bi dejal - sajnoaktualmram ljudje) ljudje pa imajo lahko dobro izražene vse »tin funkcije, kar je tudi ideal »zdrave in polno razvite- osebnosti - Glej CO Jung. PSIHOLOUU TI PO VI. Matica srpska. Beograd 1984
Alternativa »morali strahu,« ki očitno ne deluje več, je obenem edina možna alternativa tistim osebnostno ponotranjenim inhibitornim »vrednotam,« ki izhajajo iz strahu. Ta alternativa je očitno utemeljena na določeni možnosti, ki je Freud ni bil zmožen predvideti, ker je pač njegov čas kot vizije ni niti dopušča). Gre za to, da posameznik, ki ustvarjalno Ovi,* tak ideal pa je pravzaprav postuliral tudi Marx, ko je govoril o delavcu, ki bo popoldne igral violino, lahko v svojem delu in v svojih drugih dejavnostih materializira svoje zmožnosti in sposobnosti.»4 Sosled-no s posameznikovim razvojem v tej smeri je potemtakem naraven nasledek tudi moralni razvoj osebnosti, ki iz najbolj primitivne stopnje prestrašenosti (pod pritiski okolja)" prehaja v višjo stopnjo avtonomnosti presoje o tem, kaj je prav in kaj ne.*
Te vrste morala je osebnostno pristna - za nasprotje od tiste morale, ki temelji zgolj na uresničevanju stalne vojne napovedi, kakršno pač predstavlja država v odnosu do sebi podrejenih državljanov."
V tem sobesedilu se torej postavlja bistveno vprašanje, kakšna naj bo vizija
11 Frontni pravi: 'Generally the word ..productiveness" is associated with crrativeness. pamculary artistic creanveness. The real arttst, indeed, a the most convincing representative of productiveness. .. But a person can experience, see. feet, and think productively without having the gift to create something visible or communicable. Productivetui is an attitude which every human being is capable of, unless he is mentally and emotionally crippled.
We have described productiveness as particular mode of relatedness to the world. The question arises whether there is anything which the producave person produces and if so, what7 While It is true that man's productiveness can crease material things, works of an, and systems of thought, by far the most important object of productiveness is man himself.• - Glej E. Frofun. op. cit supra, sir. 85 in 91.
M 'But not only medicine, engineering, and painting are arts; hving itself is an art - in foci, the most important and at the same tune the most difficult and complex art to be practised by man Its object is not this or that specialized performance, bul the performance of kving, the process of developing Otto which one is potentially. In the an of living, man is both the artist and the ob/ect of his art; he is the sculptor and die marble, the physician and the patient.* - E. Fromm. op. at. supra, itr 18.
*	-Man can adapt himself to slavery, but ht reacts to it by lowering his intellectual and moral qualities, he can adapt himself to a culture permeated by mutual distrust and hostilUy. but he reacts to tfcu adaptatum by becoming weak and sterile * - E- Fromm. op. at supra, str. 22.
*	Na kratko bomo prikazah Kohlhergove stopnje moralnega razvoja
Picdkonvenaonalna laza te deti na dve stopnji:
1	posluitlosl m kazen (gre za sedenje. ki Je motivirano predvsem z izogibanjem težavam, moralna pravila so konkretne prepovedi ia zapovedi, ki se jih posameznik drti zalo. ker se hoji kazni (avtoritete): pri presojanju o tem kaj je •pravilno«, upo&eva predvsem fizične značilnosti npr. posledic (npr večja Skoda. -slabič« dejanje);
2	instrumentalnem, hedontzem (kriterij pravilnosti je loto. kar zadovoljuje posameznikove lastne potrebe, le redko potrebe dragih; v tej fazi pa posameznik že ločuje potrebe od same fizične forme npr. posledic dejanj)
Konvenckmalna faza moralnega razsojanja se deh na dve stopnji:
3.	socialno odobravanje (kriterij pravilnoati je socialno odobravanje ah graja, zalo se hoče posameznik prilagoditi mnenju okolja: pravilno je ti«to. kar ustreza vrednotam okolja, vrednotenje poteka tudi v skladu z motivom, namenom):
4.	red in zakonitost (kriten) pravilnosti je skladnosti s pravih, ne glede na motive in okoliščine, saj pravilo vedno najbolje zalčiti interese vseh: izražena je usmemev k socialnemu redu, disciplini in upoštevanju predpisov, moralna dolžnost je spoštovati pravila)
Tudi postkonvenooaalna faza te deli na dve stopnji
5.	legalni dogovor (kriterij je tisto, kar je najbo^e za večino ljudi: temelj za vzpostavljanje moralnih pravil je (družbeni) dogovor, posameznik že dovoljuje odstopanje od določenih pravil, te je motiv primeren, v korist ljudi: torej že prepoznava, da pravila niso večna in nezmotljiva),
6.	univerzalni etični principi (posameznik izbere lastne etične principe, ki se jih drži: dejanje je pravilno, te je v skladu s temi principi, ki temeljijo na globalnih in univerzalnih pravilih: najviija moralna zapoved je držali se teh pravil).
Pn tem je bistveno razumeti, da so stopnje hierarhično razporejene, da torej npr lesta stopnja predpostavlja integracijo vseh prejlnjih stopenj razsojanja - Glej supra, op. 4.
" V laiku KohJbcrgovth stopenj moralnega razvoja bi torej lahko dejali, da osebnostno pristna morala nastopi naperi in testi stopnji razsojanja, šele na postkonvencionaliu ravni razsojanja se je posameznik namreč sposoben I notranje) upreti avtoriteti (ki je lahko izražena v obliki prisile ali vseobsegajočih pravil) in postaviti lastne kriterije vrednotenja Ti seveda niso arbitrarni (ker je najvdjo stopnjo razsojanja mogoče doseči le s preseganjem vseh prejtnjih stopenj), pač pa to •temeljem na univerzalnem vrednotenju vseh zakonov in pravil Taktna morala tore) ne temelji na strahu ta izogibanju
drugačne, to je pravne države in njene oblasti, da bo nudila možnosti za omenjeni razvoj osebnosti.
V	liberalni teoriji države, to je od Hobbesa* dalje, je umevno in skoraj samoumevno. da država s svojim pravom predstavlja represivni (svobodo omejujoči) aparat, ki skrbi, da se medosebni in medgrupni spori ne bi razreševali s silo. Država s svojim pravnim aparatom naj bi po tej teoriji, ki ima izrazito represivno noto, samo (negativno) preprečevala regresijo na fizično obračunavanje (državljanska vojna), obenem pa nudila temu fizičnemu obračunavanju alternativen, praven in logičen način razreševanja interesnih konfliktov na vseh stopnjah integracije družbenih vezi. Marksistična teorija je pri tem poudarjala monopolnost državne prisile, iz česar se je pogosto izvajal sklep, da sta država in pravo v bistvu artikulacija represivnosti v rokah vladajočega razreda, ki ta aparat izkorišča ne le za preprečevanje omenjene regresije, ampak predvsem za obrambo svojih razrednih interesov.
V	dvajsetem stoletju pa se je na nekaterih pravnih področjih začelo dogajati nekaj, kar v temelju zanika omenjeno izkoriščevalsko-represivno dojemanje države in prava. Zlasti anglosaški pravni sistemi so preko tistega, kar bi pri nas imenovali »ustavna pritožba«,* vzpostavili tak konkreten in učinkovit način sklicevanja na pravo človekovih pravic, ki je državo in pravo začel prenarejati iz represivnega sistema v pozitiven sistem za obrambo posameznikovih pravic tako nasproti drugim posameznikom (kar je veljalo že poprej) kakor tudi (če ne predvsem) nasproti velikim in močnim grupacijam (korporacije) in celo sami državi.
Ustavna kazuistika s področja kazenskega procesnega prava na primer dokazuje, da je v odnosu posameznika do države približno v šestdesetih letih prišlo do preobrata, v katerem je pravo pričelo igrati izrazito omejevalno vlogo nasproti državni represiji, kar zadeva pravice in dejanske možnosti izvršilne veje oblasti, da posega v ustavno varovano zasebnost posameznika. Razvila se je neverjetno raz-drugačena in obilna pravna kazuistika (pravni primeri). Ta se ukvarja z detajli možnih zlorab, ki jih na primer policija v svoji premočni poziciji nasproti posamezniku lahko zagreši. Ta veja prava, ki predstavlja približno eno tretjino kazuistike človekovih pravic, je postala izdiferenciran sistem obrambnih pravnih barier. Te posameznika varujejo pred zlorabami državne oblasti.
kazni. temveč na laxnrm prepričanju. izoblikovanem v tehtanju in pretzkulanju različnih vrednostnih in moralnih kriterijev. In lele taklna morala ni (zunanje) pmaljujoča. temvei (notranje) zavezujoča
" Hobbes. Thomas, LEVUATAN 1LI MATERIJA. OBUKE 1 VLAST DRŽAVE CRKVENE I GRADANSKE. Kultura. Beograd 1461.
" Gkj 6. alineo I odstavka 160. Sena slovenske ustave: »Ustavno sodilče odloča .. - o ustavnih pntožbah zaradi kriilcv Človekovih pravic in temeljnih svoho!6n s posamičnimi akti: .«
Ustavna pritožba zajema takó golo protiustavnost končnega rezultata kakor tudi vsa neskladja v piramidni koncepciji pravnega sistema. zaradi česa» je tu odprt kanal za povratni oiinek - fcrdback loop - > samega dna piramidalne normativno logične strukture do njenega vrha Ustavno sodilče je tu končni ombudsrnan presoje človekovih pravic z neposrednim učinkom na končni izid in rezultat tega in vsakega prihodnjega analognega pravnega procesa.
Funkcija Ustavnega toditta j« v takih situacijah, če gre za k rte nje človekovih pravic, praviloma dvojna Poleg omenjene vloge, v kalen sodi v sporu med prizadeto osebo in zakonodajalcem, ima ustavno aodUče v nekaterih pravnih sistemih, na primer tudi v kontinentalnem portugalskem, neposredno motnost {hahrtn forpus) popraviti krivico, ki so jo bila «onla redna sodiiča. Njegove odločbe so neposredno izvrlljne. kar je logično, če pomislimo, (a) da je ustavno sodilče najviiji sodni organ v driavi in. (b) da gre za najvdjc oblike pravic, ki so tale kriena v rednem sodnem postopku Ceje v prvi vlogi ustavno sodilče tato, ki popravlja napake, izvirajoče a Montesquieujeve formule, da bodi sodilče zgolj irobdo zakona la bouche d* la Uh -. pa je v dragi vlogi, ko izdaja neposredno izvrtljive odredbe, pravzaprav redno sodil&e. ustavna pritožba pa v tem smislu izredno pravno sredstvo, ki običajni apclacijski kaskadi dodaja le vzporedno preverjanje odločbe ne skladnosti s samo ustavo
Če seje torej v marksistični doktrini pojavljalo vprašanje, ali država zlorablja (s pomočjo prava) svojo oblast nasproti posamezniku, je od tega časa dalje vse bolj jasno, da je razviti pravni sistem lahko glavna obrambna linija prav zoper samo državo in da torej svobodo pozitivno vzpostavlja. Od tu dalje se simbiotična naveza med pravom in državo pravzaprav neha in pravo prične živeti nasproti državi svojo avtonomno eksistenco.
Ta avtonomna eksistenca prava je že od razsvetljenstva dalje utemeljena v ustavni doktrini o delitvi oblasti. Ta doktrina, ki jo je Montesquieu privzel in v svojem »Duhu zakonov«* postuliral kot osnovo pravne države (čeprav ta pojem tedaj Se ni obstajal), deli oblast na izvršno, zakonodajno in sodno. V modernih državah se praktično dogaja, da je izvršna oblast, ki ima večino v parlamentu, skupaj z zakonodajno oblastjo poosebljanje državne nadoblasti. Tej nadoblâsti pa kontrira sodna veja oblasti, ki sicer nima v rokah represivnega aparata, ki pa ji je z modernimi ustavami dana vloga arbitriranja tudi v odnosu med posameznim državljanom in zakonodajalcem, med zakonodajno oblastjo in izvršno oblastjo itd. Sodna veja oblasti potemtakem postaja poosebljenje prava kot nečesa, kar se zoperstavlja monopolu izvršilne in zakonodajne državne oblasti. Sodna veja oblasti daje pravu vsebino, ki še zdaleč ni več emanacija monopola nasilja, ta je značilen za državo v starem dojemanju, ampak nasprotno, vzpostavlja pravo kot dejansko avtonomen fenomen. Ta se državni nadoblasti protivi, jo omejuje v njeni samovolji in arbitrarnosti, in oblâsti preprečuje -, da bi bila oblast.
To, kar je pri vsej stvari zanimivo, niti ni vprašanje avtonomnosti prava ali sodne oblasti. Zanimiva je simptomatičnost tega pojava v modernih družbah, ker nakazuje drugačne dimenzije svobode, kakor smo jih bili vajeni pri starem, avtoritarno sprijaznjenem dojemanju monopola prisile v državi. Od vsega začetka smo v tem spisu izhajali iz predpostavke o detroniziranju avtoritarnosti. Ta predpostavka je lahko socialno-psihološke narave in je enostavno izraz dojemanja zorenja človeka kot družbenega bitja v moderni zgodovini.
Zgodovina, tudi če je ne doživljamo hegeljansko ali marksistično, je v svojem temelju brez dvoma zgodovina osvobajanja posameznika. Če je v suženjskem kontekstu posameznik postavljen v pozicijo objekta in če je v fevdalnem kontekstu ta posameznik samo napol osvobojen, potem je s francosko revolucijo ta posameznik kot mezdni delavec postal politično sicer osvobojen, ekonomsko pa preko denarja, ki ga mora zaslužiti, v velikem delu svoje socialne eksistence še vedno podrejen nuji, da dela za drugega. Toliko, kolikor dela tisto, kar ga kot psihološki fenomen potvaija (diskonfirmira), ga odtujuje samemu sebi, je seveda ta svoboda (politična in pravna) iluzija, ki nasprotuje njegovemu objektivnemu statusu mezdnega delavca. Tehnologija razvoja to pogojno zasužnjenost mezdnega delavca vse bolj zmanjšuje, zaradi česar je naravno, da se to faktično osvobajanje posameznika kaže v zvečanem doživljanju lastne avtonomnosti ne le nasproti delodajalcu, ampak tudi nasproti avtoritarnemu režimu, kateremu se je prej bolj ali manj samoumevno podrejal. Statistični psihološki nasledki tega faktičnega osvobajanja posameznika imajo za učinek radikalno spreminjanje odnosa, ki ga ima posameznik konkretno do svojih ustavnih pravic, ki jih je v modernem pravnem režimu sposoben zagovarjati na primer pred ustavnimi sodišči.
Iz tega izhaja, da ni naključje, da se je represivna vloga prava spreobrnila v lastno nasprotje. Vzpostavlja se raven produktivne konfliktnosti med državo in posameznikom. Kadar koli je govor o človekovih temeljnih svoboščinah, o člove-
• Montesquieu. DE fÊSPRIT DES LOIS. Amsterdam 1788 1 Teorija in praksa, tet. 32, it S-6, Ljubljana 199$
kovih pravicah, o ustavnem varstvu njegovih svoboščin in pravic je vedno govor o vzpostavljanju upora tega vse bolj osvobojenega posameznika zoper poprej samoumevno avtoritarnost državne oblasti. Ta premoč pa se danes kaže predvsem v izvršilni veji oblasti. Dimenzije svobode se ustrezno širijo.
Če s prostim očesom gledamo na gozd, ki raste pred našimi očmi, če torej spregledamo posamična drevesa, ki bi nam zameglila ta globalni razgled, uvidimo, da se vzpostavlja bistveno višja raven svobode posameznika. Ta raven se v pravnem sistemu in v političnem procesu kaže kot vzpostavljanje konfliktnosti tam, kjer o njej niti sanjati nismo mogli. Ta konfliktnost je ta čas verjetno edini produktivni odgovor na anomijo, o kateri je bil prej govor. Ker zastarele vrednote devetnajstega stoletja še niso našle svoje politične in pravne artikulacije, prihaja do kvantitativnih sprememb na področju konfliktnosti med državo in posameznikom. Akumulacija teh kvantitativnih sprememb je verjetno še daleč od kvalitativnega preskoka, pri tem pa ne gre pozabiti, da so te spremembe vendarle izrazito simptomatične za proces osvobajanja človeka.
V sobcsedilu pričujočega spisa nas predvsem zanima, ali torej pravo v omenjenem smislu ne le širi osvobojeno avtonomnost posameznika, ampak se postavlja vprašanje, ali to širjenje avtonomnosti ne poteka v natančnem sosledju z redukcijo »morale«, ki temelji na strahu. Bilo bi namreč logično predpostavljati. da erozija avtoritarnosti in avtoritete v modernih družbah poteka obratno sorazmerno s Siljenjem omenjene osvobojene avtonomnosti posameznika. To je osnovna hipoteza tega pisanja.
Iz tega bi sledilo, da se kljub navidezni anomični degradaciji družbenega tkiva sosledno vzpostavljajo pogoji za izgradnjo morale, ki ne bo temeljila na strahu.
Morala, ki ne temelji na strahu, lahko temelji samo na osvobojenem psihološkem razvoju, točneje samoaktualizaciji posameznika. V sredi tega socialnega procesa je pravica posameznika biti drugačen," pripadati poprej zatiranim manjšinam in uveljavljati svojo tako odkrito svobodo vis-š- vis državni nadoblasti, političnim grupacijam, korporativnemu nasilju in tudi drugim netolerantnim posameznikom. Ideologija strpnosti, ki se pojavlja v tem kontekstu, je značilen izraz tega razvoja. Pri tem ne gre zgolj za golo prenašanje drugačnosti drugih, ampak gre za Siljenje tistega kroga posameznikove psihološke osvobojenosti, ki mu omogoča, da svojo poprejšnjo podrejenost in odtujenost prerašča v pripadnost samemu sebi." Elementarna psihološka postavka je prav to: osnovna psihološka naloga vsakega posameznika je postati to, kar v resnici j£, pri čemer so ga v zgodovini vedno omejevale tako objektivne kakor razredne omejitve, ki jih je najbolj izrazito artikuliral prav represivnost izražajoči pravni sistem. Če se je ta isti pravni sistem zdaj v bistvu spreobrnil v lastno nasprotje, potem se širijo posameznikove možnosti omenjene samoaktualizacije.
Natanko toliko, kolikor je ta samoaktualizacija temeljni pogoj za vzpostavitev morale, ki ne bo temeljila na strahu, lahko govorimo o resničnem razvoju, to je
" O pravki biti dtugafen govori ameriiki pravnik Nicholas Kjttrie v svojem delu THE RIGHT TO BE DIFFE RENT. Deviance and Enforced Therapy. The John Hopkins University Press. Baltimore. 1971.
42 'Producrivmess u man's ability to use ha powers and to realize the potentials inherent in him. If we say he must use his peywtrs we imply that he must be free and not dependent on someone who controls the powers.. . . Productiveness means that he exptritnets hunsetf as the tmhodimmi of his powers and as the ..attor"; that he ftth hunsetf ont with his powtrs and at tht same amt they art not masked and alienastd from him.
Productiveness u man's realization of tht pottnaal characteristic of him. the use of his powers.« - E. Frainm. op. at. supra, sir. 84 in 87.
o dvigu pravne in vsake druge kulture, kar bi moralo predstavljati politično vizijo v vsaki napredni in ekonomsko solidni moderni družbi.
Sklep
Ne vem, če lahko govorimo o dialektičnem obratu. Vsekakor je jasno, da se vloga prava v temelju spreminja. Ta obrat iz avtoritarnosti v antiavtoritarnost, to je v njeno omejevanje ni špekulacija, ampak izkustveno, empirično izkazano dejstvo.
Sodbe ustavnih sodišč po vsem svetu empirično kažejo, da je značilnost ozaveščene pravne profesije danes določen obrat v odnosu do oblastvene prevlade predvsem s strani izvršilne, pa tudi zakonodajne, veje oblasti. Res je, da so bili zametki za to dani že v relativno enostavni razsvetljenski doktrini (o delitvi oblasti). Toda danes se to učenje pretvarja v dominantno temo razvitih ustavnih sistemov. Ta revolucionarni obrat se je pričel v šestedestih letih s sodbami ameriškega vrhovnega sodišča. Te odločbe so se zvečine nanašale na odnos med policijo in (osumljenim) posameznikom, točneje na pravico slednjega, da kljubuje samovolji zadnjega agenta izvršilne veje oblasti. Spet v ospredju tega dogajanja nahajamo prastaro pravico posameznika, da ne postane dokazno sredstvo zoper samega sebe: »Nemo contra se prodere tenetur..(the privilege against self- inerimination*). Iz tega se
° Peti amandma k amen&ki ustavi:
'No person shall be held to answer for a capital, or otherwise infamous crime, unless on a presentment or indictment of a gand Jury, except in cases arising in the land or naval forces, or in the Militia, when tn actual service in ume of War or puhlic danger, nor shall any person he subject for the same offence to he twice put in jeopardy of life and limb, nor shall be compelled in any criminal case to he a witness against himself, nor be deprived of life, liberty, or property, without due process of law; nor shall private property be taken for public use without fust ctmtpensation. •
(Prevod: Nihče ne bo odgovarjal za dejanja, ki se kaznujejo s smrtno kaznijo, ali za drugače sramotna hudodelstva, razen če obtožbo ali obtožnico potrdi velika porota, izjema so primeri, ki nastanejo v pehotnih ali momarilkih vojaSkih oddelkih ali pri mibo. kadar so slednji v akciji v časti vojne ah javnega nereda; prav tako ne bodo za isti prestopek dvakrat ogrožali življenja ah telesa nikogar, in v nobeni kazenski zadevi ne bodo silili nikogar, da bi pričal zoper sebe, prav tako brez dolžnega postopanja zasebne lastnine ne bodo odvzemali za javno rabo. razen proti pravični odškodnini )
The constitutional right of a person to refuse to answer questions or otherwise give testimony against himself or herself which will subject him or her loan incrimination. This right under the Fifth Amendment (often called simply pleading the Fifth Amendment) is applicable to the states through the due process clause of the Fourteenth Amendment, and is applicable in any situation, civil or criminal, where the state attempts to compel incriminating testimony. The right may be watted where the defendant testifies and the privilege does not preclude the use of voluntary confessions, provided that the requirements of the Miranda rule have been complied with. - Supra op. 5, id.
(Prevod: [To je] ustavna pravica posameznika, da odkloni odgovor na vpra&anja ah drugače priča zoper sebe. kar bi povzročilo kazenski pregon zoper njega To pravico u petega amandmaja (pogosto ji pravijo kar »zagovor iz petega amandmaja-) lahko na podlagi klavzule o dolžnem pravnem postopanju a Štirinajstega amandmaja uporabijo tudi državljani posameznih [ameriikih] držav, in se jo lahko polastijo v vsaki situaciji, kazenski ah civilni, ko država poskuia izsiliti izjavo, ki bi posameznika spravila v kazenski pregon. Pravici se je mogoče odred takrat, ko obdolženi priča. in tedaj privilegij ne preprečuje uporabe prostovoljnih priznanj ob zagotovilu, da so bile zahteve iz pravila Miranda |- pravica aretiranega posameznika, da ga obvestijo o določenih pravicah iz privilegija zoper samoobtožbo (pravica do molka) in pravica do navzočnosti in nasveta zagovornika pred vukrtnim zaslišanjem s strani poboje) spoštovane.)
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah na primer glede privilegija zoper samoobtožbo v 14. či. določa:
3. Vsakomur, kdor je obtožen kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zajamčene vsaj tele pravice:
g) ne biti prisiljen, da bi pričal zoper samega sebe ali priznal krivdo.«
Ustava RepuNike Slovenije pa v okviru privilegija zoper samoobtožbo v 29. členu določa:
»Vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice:
-	da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe:
-	da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovornikom;
je razvila doktrina o doslednem izločanju iz sodnega postopka s tško kršitvijo pridobljenih dokazov. Vse to je bilo na začetku zelo sramežljiv in šibak odziv sodne veje oblasti na arogantno avtoritarnost policije. Morda se je vse skupaj zares začelo s primerom, v katerem je policija nekemu uživalcu mamil sprala želodec in ga pripravila do bruhanja zato, da se je dokopala do dveh (še ne prebavljenih) kapsul LSD-ja. ki sta bili kasneje uporabljeni kot dokaz. V tem primeru (Rochin v. California. Vrhovno sodišče ZDA, 1952, 342 U.S. 165, Zupančič in dr., USTAVNO KAZENSKO PROCESNO PRAVO, str. 139-140) je sijajni sodnik Frankfurter, sledeč svojemu najglobljemu pravnemu instinktu dejal:
»V primerih, pri katerih se ukvarjamo s človekovimi pravicami in nc s tehničnimi problemi, nenatančnost in prožnost ustavnih določb nista lastnosti, ki bi ju obžalovali ali si ju nc bi želeli. Beseda kot niz znakov nc more govoriti brez razlagalca. ... Ker so določene besede stvar presoje in razlage, je nujno, da v posameznih primerih pridemo v različnih časih in pri različnih sodnikih do različnih odločitev. Celo bolj določni predpisi, kot sta pravica do svobode govora in natančno določeno varstvo pred samovoljnimi (policijskimi) preiskavami, so neizbežno povzročili ostra nasprotovanja v mnenjih tega sodišča -, kaj šele najmanj določna in najširša varovalka človekovih pravic - pravica do dolžnega pravnega postopanja, pravica do osnovne logike pravnega procesa (due process clause). ... Če te splošne ugotovitve prenesemo na primer, ki je pred nami. moramo ugotoviti, da postopek, ki je pripeljal do obsodbe, zadeva več kot samo dlakocepsko občutljivost in osebno prizadetost glede preveč goreče kriminalne politike. Gre za dejanje policije, ki pretrese človekovo vest! (/i shocks the conscience/)« (str. 140)
V teh stavkih, napisanih daljnega leta 1952, se je torej najverjetneje pričel preobrat, v katerem je del same države - njena sodna oblast - pričela avtoritarnost doživljati kot insult, kot žalitev, kot nekaj zaprepaščujočega - kot nekaj, kar človeka pretrese. V tistem času so nekateri pozitivistično razpoloženi pravniki imeli ta Frankfurterjev stavek za samovoljno in zasebno zgražanje, kakršnega bi se moral nepristranski sodnik a priori odrekati. V resnici se je seveda izkazalo, da je bil to morda najbolj preroški pravni stavek moderne dobe: v njem je prvič izrazito nakazan dialektični obrat avtoritarnega dojemanja oblasti v lastno nasprotje.
Od tega časa dalje se je dobesedno vsul plaz sodnih odločb, ki so omejevale pooblastila policije v ZDA, imele pa so vpliv na vse druge zahodne demokracije. Vendar nas tu seveda ne zanima sam kazenski postopek, ki zgolj »pooseblja« osrednji odnos do državne avtoritete in avtoritarnosti. V Frankfurterjevem stavku, ki se na nič ne sklicuje (značilno in bistveno!), je nakazana drža, na katero je opozarjal že Aristotel v Nikomahovi etiki", ko je opisoval »pravičnega« (spouda• ios), drža, nota bene. ki jo moderna evolutivna psihologija, ki izvira iz Piageta, empirično pottjuje.
Bistvo te pokončne drže je v avtonomni vrednostni presoji. Izkaže se celo. prav v tem sodnem primeru, da je moralna in pravna presoja lahko izraz čisto določene oblike ustvarjalnosti. ki jo je javnost marsikdaj bolje razumela kot pravna stroka in pravna (tudi ameriška) pravna profesija obsedena s pravnim formalizmom, ki se ga je naučila v pravnih šolah devetnajstega stoletja. (Če si naprimer želimo pojasniti, zakaj danes vsak drug gledani film obravnava sodni proces, v katerem sta protagonista oblast in posameznik, in če si želimo pojasniti, zakaj
-	da mu je ugotovljeno uvajanje dokazov v njegovo korist.
-	da ni dolžan izpovedati zoper sebe alt svoje bližnje, ali priznati krivdo.«
44 Anstotle. THE NICOMACHEAN ETHICS. Oxford University Press. New York 1991. translated by David Ross.
gledanost televizije poskoči za desetine odstotkov, kadar je na sporedu kazenski proces proti O.J.Simpsonu, potem razlago morda lahko iščemo v spreminjajočem se odnosu do avtoritarnosti, ki je ključ do tega razumevanja.)
Vse, kar smo tu rekli, želimo postaviti v luč enega samega spoznanja. Ker je čas, v katerem živimo, na videz eshatološko izpraznjen in izčrpan, torej brez razvidnega smisla in vizije ter zato podvržen razdiralnim anomičnim procesom, je prav, če se o vedemo, da gre za zatišje pred vrednostno nevihto. Smo pred časom, ko se bodo obzorja posameznikove svobode razširila. Nastopa čas. ko človeško sožitje ne bo izhajalo iz nezavednega strahu, ampak iz globoko ozaveščenega spoznanja. To spoznanje pa bo le priokus sladkega okusa svobode.