M ___________________________________________________________________ 'V; •'» '<&• Poštnina pEnioiui d ©c&sraSml Cena Sin fl- Steu. 190 U £|ubliaiilf v petek, 21. aupsla 1936 uto i. Posledice nepremišljenih dejanj rdečih španskih mornarjev: se nemško vojno brodovje ¥ Španijo Strah pred izbruhom oboroženega evropskega spora v inozemstvu Gibraltar, 21. avgusta, o- Zaradi dejstva, da je španska vladna križarka »Libertad« v družbi torpednega rušilca streljala na odprtem morju na nemško trgovsko ladjo »Kamerun«, ki je hotela iti v Cadix reševat tuje državljane, ter zaradi protizakonite preiskave, ki jo je poveljstvo španske ladje izvedlo na nemškem parniku, so nastopile posledice, ki utegnejo razplameneti španski domači spor v pravo mednarodno, evropsko vojno po svetovni vojni. Ravnanje španskih ladij je vzbudilo v Nemčiji silovito ogorčenje, ki je aobilo izraza v takojšnjih pomembnih in usodnih ukrepih, ki smo jih od hitlerjevske vlade že vajeni. Hitler je sprejel vrhovnega poveljnika nemškega brodovja admirala Roederja ter se z njim dolgo časa razgovarjal. Nato so po Hitlerjevem osebnem sklepu vse pomembnejše edinice nemškega brodovja, ki so razen tistih ladij, katere so odplule v Španijo, zbrane v Kielu, dobile nalog, da takoj odplujejo v španske vode. Eskadra, ki se nahaja na poti proti Španiji, pluje pod poveljstvom admirala Bohma in obsega bojno ladjo »Admiral Graf Spee«, križarki »Leipzig« in »Niirnberg« ter torpedne rušilce »Grcuu, »Falke«, »Jaguar«, »Wolf«, vsega torej 7 enot. Brodovje je dobilo nalog, da takoj strelja na vsako ladjo, ki bi si predrznila storiti najmanjše nasilje nad kako nemško ladjo. Nemški odpravnik poslov v Madridu je vložil najostrejši protest proti kršenju mednarodnih predpisov, kakršno si dovoljujejo vladne ladje- Eden posreduje London, 21. avgusta, o. Incident z nemškim parnikom je v Londonu izzval silno neugoden vtis ter je jasno, da je ta stvar docela zavrla, če ne onemogočila sleherni sporazum med evropskimi državami, da bi se ne vmešavale v španske boje. Zunanji minister Eden je takoj pozval k sebi španskega poslanika v Londonu, ter mu nujno nasvetoval, naj da španska vlada zaradi tega dogodka Nemčiji takojšnje zadoščenje ter ugodi vsem njenim zahtevam, če se hoče izogniti posledicam in če hoče preprečiti, da bi se mednarodni položaj občutno po nepotrebnem ne poslabšal. Ultimat nemškega poveljnika Berlin, 21. avgusta. AA. (DNB) Poveljnik nemških pomorskih sil v španskih vodah je poslal poveljniku španske vladne mornarice brzojavko, v kateri pravi: Medtem, ko še razpravljamo o protipravnem nastopu, ki ga je zagrešila pred Sevillo ladja »Almirante Valdes«, je križarka »Libertad« začela v izvenšpanskih teritorijalnih vodah obstreljevati nemško ladjo »Kamerun« in jo prisilila, da se je vrnila in da so nanjo pršili vojaki in jo preiskali. Iako ravnanje z nemško ladjo pomeni zločin po predpisih o svobodi plovbe na odprtem morju. "LSem, volJ?.n š,e dalje trpeti podobna nasilja, «;i; nH3 svol'm ladjam, naj na vsako novo nasilje odgovore s silo. Kaj je križarka ((Libertad" Berlin, 20. avgusta- AA. »Volkischer Beobach-1er« piše v slučaju z nemškim parnikom »Kamerun« in pravi, da je piratski napad na ta nemški parnik pokazal, v kakšni meri se je že razvil boljševiški kaos pod oblastjo španskih marksistov. List po-vdarja, da je križarka »Libertad«, ki se je vmešala v ta slučaj znana, kako je njena posadka na zverinski način pobila svoje častnike. Potem takem je ta križarka prva in najbolj vestno izpolnila navodila, ki so bila dana iz Moskve. . Berlin, 21. avgusta. Glede na afero, ki se je pripetila nemškemu parniku »Kamerunu«, katerega ^lnSka voina ladja ustavila več ko 3 milje od španskega obrežja in ga preiskala, smo izvedeli, nl iP?rn‘*t voz'* Prav ni^ vojnega materiala in da so bile vse ladijske listine v popolnem redu. Nemško uradno obvestilo Berlin, 21. avgusta- Izšel je tale komunike: Takoj, ko je prišlo poročilo o incidentu z nemškim parnikom »Kamerunom«, je nemška vlada brzojavno naročila svojemu odpravniku poslov v Madridu, da takoj kar najenergičneje protestira zoper ravnanje španske vojne ladje, ki nasprotuje mednarodnemu pravu. Nemška vlada je naročila svojemu zastopniku v Madridu, da povdari, da nemška vlada smatra špansko vlado odgovorno za vse posledice, ki utegnejo nastati, če bi se podobni dogodki ponovili. Dalje je nemški zastopnik sporočil španski vladi, da so vojne ladje dobile nalog, da zaščitijo z vsemi sredstvi nemške ladje pred takimi napadi, nasprotujočimi mednarodnemu pravu, če bi se pripetili zunaj španskih teritorijalnih voda. Italija ima pod orožjem 1,200.000 vojakov Rim, 21. avgusta. AA. Reakcija v Nemčiji zaradi preiskave na nemškem parniku »Kamerunu« je imela odmev tudi v Italiji. Današnji listi prinašajo o tem več člankov. Tako poudarja posebno »Teve-re«, da se je incident z nemškim parnikom pripetil Bayonnc, 21. avgusta. AA. Po poročilu iz krogov pristašev španske vlade ni zahtevalo obstreljevanje trdnjave Pasajeza a strani križarke »Espana« nobene človeške žrtve. Madrid, 21. avgusta. AA. (Havas). Uradni list objavlja sklep o zaplembi lastnine vseh kongregacij, ki se jim dokaže, da so bile v stikih z uporniki, zunaj španskih teritorialnih voda. »Giomale d'Italia« pa pravi, da je španska vojna ladja očitno kršila mednarodno pravo, kar so nemški politični krogi ostro obsodili. Kljub temu, da italijanska vlada zanika vesti, da bi bilo njeno letalstvo v bojni pripravljenosti, je vendar res, da je 06tala v veljavi mobilizacija fa- Vladna pretiravanja: šistične vojske in milice, tako da ima Italija sedaj stalno pod orožjem 1,200.000 vojakov. Vojno ministrstvo je tudi poklicalo na vaje vse pilote in radiotelegrafiste iz rezerve. Navidezno se vse to vrši zaradi bližnjih velikih manevrov v Južnih Apeninih. V resnici pa drži, da je Italija pripravljena, da takoj poseže v špansko vojno, če bi se pokazala potreba. Današnji dan, začetek konca za upornike Madrid, 21. avgusta, o. Nočni komunike vladnega vojnega ministrstva poroča, da so rdeče čete zmagale nekje v Estremaduri in so si s tem odprle pot proti Badajozu, katerega nameravajo zavzeti in se maščevati nad nacionalističnimi četami zaradi eksekucij levičarjev. Po seji vlade je vojni minister izjavil, da se položaj tudi v Madridu boljša, ker sovražnik ne more čez postojanke v Guadarami. Današnji dan pomeni začetek konca za upornike,« je izjavil vojni minister, »okraj Naval Peral je docela izčiščen od upornikov.« Po vladnih poročilih se je nacionalistična bojna ladja »Almirante Celvera« na poti izpred San Se-bastiana proti Ferrolu potopila. Nacionalistične vesti te trditve zanikajo. Po poročilih z boijišča Alto Leon so se vse- Samozavest generala Mola povsod vršile manjše bitke, v katerih so zmagale vladne čete. Na tem bojišču so zgrajene prave trdnjave. Oddelkom poveljuje poročnik Herrnandes. Na aragonskem bojišču je Huesca docela obkoljena z vladnimi četami. Po teh poročilih 6e je snoči oddelek rdeče vojske izkrcal na Malorci. Vladne vesti pa ne povedo, da so to bile katalonske čete, ker hočejo Katalonci v sedanji zmedi boje izkoristiti predvsem zase in doseči svojo državno samostojnost, pri kateri hočejo imeti tudi Balearsko otočje. Argentinska vlada zanika vesti, po katerih naj bi bila priznala nacionalistično vlado generala Ca-banela v Burgosu. V Madridu so, kakor je znano, med drugimi rdeči miličniki ustrelili tudi bivšega 6vetovnega mojstra v boksu Baska Paolina. Nacionalisti ne potrebujejo več ojačen) Gibraltar, 21. avgusta. AA. Tukajšnji Reuterjev dopisnik poroča iz zaupnega vira, da je general Mola brzojavno sporočil generalu Quiepu de Llanu, da naj mu ne pošilja več ojačenj iz Sevilje, Ker sečaj razpolaga z zadostnim številom čet, in bo lahko v roku 8 dni obvladal Madrid. Reuter trdi, da so nacionalistične čete snoči zavzele Albuquerque in pa Olivento. Lisabona, 21. avgusta. Današnji »Diario« trdi, da so nacionalistične čete včeraj pobile vladni oddelek polkovnika Mandage pri Navalperelu. Nasilja nad samostani Madrid, 21. avgusta. AA. (DNB). V zvezi s poročilom, da je španska vlada sklenila razpustiti vse venske kongregacije, ki so imele stike z uporniki in zapleniti njihovo lastnino, navajajo, da so dejansko ■Le tri tedne v vseh krajih, ki so pod oblastjo vladnih pristašev, vladne čete zasedle vse samostane. Irski prostovoljci za Španijo Dublin, 21. avgusta. AA. Havas poroča: Voditelj zelenih srajc general 0'Duffy je izjavil med drugim, da bi prav rad prevzel poveljstvo nad prostovoljsko brigado, ki se bo sestavila v Irski in ki se bo borila na strani španskih nacionalistov. 0'Duffy je rekel, da bi bila takšna akcija zelo ugodno sprejeta v vsem krščanskem svetu. 0'Duffy je rekel, da so mu voditelji španskih nacionalistov izjavili, da jim je posebno potreben bolniški materija!. Jezuiti dobili svoje nazaj Pampeluna, 21. avgusta. AA. Havas poroča: Pokrajinsko namestništvo je sklenilo vrniti jezuitom vse imetje, ki ga je zaplenila madridska vlada. Istočasno je bilo objavljeno, da se dopušča jezuitom njihovo prejšnje delo v vsej Navari. Palma, 21. avgusta, o. Radijska posla ja v Palmi poroča ponoči, da je barcelonska vlada poslala tri ladje z rdečim vojaštvom, da bi zavzelo otoik. Rdeče čete so se skušale izkrcati, toda nacionalisti so jih s pomočjo prebivalstva v silovitem boju zavrnili. V tem boju je padlo nad tisoč vladnih vojakov, to je več, kakor tričetrtine čet, Jugo-bruna«, »Jugočeška« in »Intex«, kaj bo v ostalih tovarnah se še ne ve. Do sedaj štrajka 2500 delavcev, ki so zastra-žili tovarne in ne puste nikogar iz njih. To je prvi štrajk tekstilnega delavstva v Kranju, kljub temu, da so nekatere tovarne stare že okoli petnajst let. Kranjčani in okoličani z zanimanjem in simpatijo sledijo poteku borbe. Ko so ob dveh tovarniške sirene naznanilo štrajk, je seveda nastalo po Kranju veliko razburjenje, ker so bili vsi prepričani, da nekje gori, ker to ni običajen znak za tulenje siren. No, končno so se le našli nekateri, ki so povedali tem preplašeni m. da je to le znak za nastop štrajka. Tovarna »Tekstilindus« na Gašteju, last gosp. j Kellerja, je pristala ob 5 popoldne na pogodbo in j baje je g. Heller dal sam celo .5 par na uro več, kot je zahtevala kolektivna pogodba. Delavci v miru in z veseljem delajo. Teh delavcev je okoli 4(X). Tovarna »Sire« ni hotela ostaviti dela. Ko so delavci iz ostalih tovaren izvedeli za to, jih je okoli 100 odšlo pred tovarno in zahtevalo, da ustavijo delo. Tovarna in delavci so pomen štrajka razumeli in takoj ustavili delo. In tako se je število štrajkujočih |>ovečalo zopet za približno 300. Vseh štrajkujočih jc sedaj nad 2800. V vseh tovarnah so zaprti z delavci skupaj vsi mojstri in ravnatelji podjetij. Delavstvo je dobre volje in lepo v miru poseda po parkih okoli tovaren- valovih in z Moi\zejevimi znaki. Telegrafisti na teh radio postajah so stražniki, ki so dovršili poseben radio-telegrafski tečaj v Zemunu. Policijska radiotelegrafija je pri nas na ta način organizirana po vzorcu policij v ostalih državah. Sedaj se bo v Zemunu zgradila še večja radio postaja z jakostjo cn do dva kilovata in bo služila izključno mednarodnemu policijskemu prometu. Končno se bo zgradila še ena posebna gibljiva radio postaja, ki bo montirana na avtomobilu. Tedaj bo dovršena tudi druga etapa teh del. Te dni služijo vse naše domače policijske radio postaje angleški policiji. V zvezi z bivanjem angleškega kralja v Jugoslaviji sodelujejo z našo policijo tudi izurjeni angleški redarji, ki so pa navajeni seveda samo na najhitrejšo in na najmodernejšo policijsko službo. Pri tem so jim policijske radio-postaje naravnost nepogrešljivo sredstvo. Gasilski rog skozi Šiško Ljubljana, 21. avgusta. Danes navse zgodaj zjutraj je zbudil Ljubljančane gasilski rog. Gasilci so drveli skozi šiško v Koseze. Tam je začelo zgodaj zjutraj, kmalu po tretji uri goreti popolnoma novo zgra jeno poslopje mizarskega mojstra Antona Hafnerja. Ta si je pred nedavnim zgradil hišo, v kateri si je uredil stanovanjske prostore, spodaj pa je bila delavnica, ki je bila še popolnoma prazna. Hotel jo je ravno opremiti s potrebnim orodjem- Na doslej še nepojasnjen način je nastal v tej delavnici proti jutru požar. Ko so prispeli ljubljanski prostovoljni in poklicni gasilci na kraj požara, jim šploh ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so bili tam že gasilci iz Zgornje šiške ter se jim je posrečilo požar docela omejiti. Tudi gasilska četa iz Uravlja, ki je bila istotako kmalu po izbruhu požara na kraju nesreče, ni stopila v akcijo. Gasilske čete so — razen čele iz Zgornje šiške, ostale na kraju požara le kake tri četrt ure, nakar so se vrnile v svoje domove. Na kraju pa so ostali gasilci iz Zgornje šiške, da so pazili ob hiši do jutra. Hitri intervenciji gasilcev se je zahvaliti, da se požar ni razširil in napravil še večje škode. Tako je pogorelo le nekaj pohištva, do katerega je segel plamen, zelo pa je poškodovana delavnica in bo stalo lasnika mnogo truda, da jo zopet popravi. Kako se godi izseljencem v Francisi Domov v Jugoslavijo se dan za dnem vračajo ljudje, kil so pred leti odšli v tujino, da tam za-slučijo kak denar. Tako je pTed kratkim prišel v Zagreb, kjer je doma, Jakov Frece. Kot mladenič 25 let se je podal s svojimi tovariši v širni svet, s trebuhom za kruhom. Poln idealov si je zidal gradove v oblake, da ga v tujini doleti sreča. Najprej je nameraval iti na' Nizozemsko, med potjo se je pa premislil in je ostal v Franciji. To je bilo leta 1929. Ker je te hrvaške delavce spremljal nek agent, ®o dobili takoj delo. Toda že v začetku so se morali borili z velikimi težavami. To pa v prvi vrsti zalo, ker niso znali jezika. Jakov Frece je odšel s svojim tovarišem drugam. Najprej je bil nameščen v neki francoski tovarni železa, zatem pa v nekem mestu na nemško-francoski meji, ne daleč od Metza. Frece je po svojem povratku pripovedoval, da tu delajo s polno paro, zaposlenih pa je tam okoli 80 Slovencev in Hrvatov, ki so tod ustanovili pevska društva in čitalnice, v katerih se shajajo. Naši ljudje opravljajo tam najtežja dela, ki so dostikrat v zvezi z veliko nevarnostjo. Tako je n. pr. Jakov Frece izgubil pri tem delu vid. Ko ie delal pri nekem vodovodu, jc eksplodirala pnev- Nj. Vel. kralf Peter 11. boter 10. otroku Ljubljana, 21. avgusta. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, bo v nedeljo ob 11 dopoldne v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani slovesen knst 10. otroka služitelja drž. železnic g. Ziherla iz Stepanje vasi. Botrstvo pri krstu je blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj Peter II. Pri obredu sv. krsta bo Nj. Vel. kralja zastopal g. polkovnik Mihajlo Bakič, pomočnik poveljnika 40. p. p., botra pa bo g. Miklavčič Pavla, uradnica drž. pravdništva v Ljubljani. Zverinski napad v Strikih Mali log pri Loškem potoku, 20. avgusta. Med udeleženci stiskih slavnosti ie bila iudi KnaaS Alozija iz Malega loga. Nj niti slutila, da jo bi) na poti domov doletela težka nesreča od zločinčevc roke. Ko se je peljala domov, jc pomotoma izstopilo eno postajo preje kot bi morala, t. j. na [>ostaji Ortnek, mesto v Žlebiču. Ker vsak privozi lja pozno zvečer okoli 9. ure, se je odločila, da prenoči v Ortneku pri dobrih ljudeh in je nameravala nadaljevati pot proti domu zjutraj, ko poroma še prej v Štifto na božjo pot. Ko je zjutraj res vse opravila in se vračala vsa zadovoljna domov, je v temnem gozdu »Striki« nenadoma srečala neznanega moškega, visoke postave m zarjavelega obraza. Pozdravila ga je, toda mesto odgovora, jo je neznanec udaril s tako silo s topim orodjem po glavi, da se je onesvestila in padla na tla. Toda tudi to mu še ni bilo dovoli, kajti onemoglo ženo ie še na tleh začel dušiti. Ko je prišla čez nekaj časa k zavesti, se jc vsa preplašena ozirala okoli sebe in videla, da njenih stvari, ki jih je imela s seboj, ni nikjer več. Zločinec jc gotovo navadni ropar, ki mu ie za denar. Zenico je ta napad toliko zmedel, da je tavala še ves dan po gozdovih in v sitnem strahu pričakovala, kdaj jo bo zopet kdo napndel. Vsa onemogla je prišla domov ob 8. zvečer, le zelo verna krščanska žena in jo vsi domačini visoko spoštujejo. Trii® otroci z$ore3i Banjaluka, 21. avgusta. Včeraj je prišlo v Banjaluki do hude nesreče, ki je zahtevala kar troje mladih človeških žrtev. Jefto Karlič je po dovršenem dnevnem opravilu odšel v bližnjo vas, da bi se tam ostrigel. Doma so ostali v hiši žena in trije majhni otroci, in sicer: petletni Žarko, enoletni V lojk o in triletna Milka. Otroci so trdno spali, k njim pa je legla tudi mati, ne da bi pri tem ugasnila svečo, ki je stala blizu postelje. Medtem, ko je mati spala, se je naenkrat vnela slama v postelji, tako da je bila vsa notranjost hiše naenkrat v plamenu. Posledice tega požara so bile katastrofalne. Predno se je mati zbudila, so bili že vsi otroci zgoreli. Pa tudi sama je bila sredi plamenov in je imela že take poškodbe, da si ni mogla pomagati. Popolnoma ji je zgorelo eno oko, po vsem telesu pa je dobila hude opekline. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer so ji sicer nudili takojšnjo pomoč, vendar pa ni gotovo, če bo ostala pri življenju. Če ji bodo življenje tudi rešili, bo izgubila vid. Mož in oče ves pobit tava okrog po vasi ter kliče svoje mrtva otroke. Ko je našel doma razdejanje, je skoraj zblaznel. Vlomilec skočil s prvega nadstropja Maribor, 20. avgusta. Stanovalci hiše št. 39 na Koroški cesti so bili danes okoli petih popoldne priča razburljivemu dogodku. V prvem nadstropju ima brivski mojster Franc Weiss svoje stanovanje. Njegova žena jc zaposlena v tekstilni tovarni, on sam pa vodi brivnico. Stanovalcem se je zdela s umil ji v a neka oseba na balkonu, ki vodi v kuhinjo Wcissovega stanovanja. Zenske so dvignile vik i>n krik, nakar je dotični moški pobegnil, dočim je drugi, ki se je nahajal v stanovanju, postal nervozen ter zlezel skozi okence, skozi katero je prišel v stanovanje, na balkon. Ker pa je bilo na stopnicah polno stanovalcev te hiše, mu je bila pot po njih zaprta. Rešiti se je hotel s skokom z. balkona, kair je bilo zanj usodno. Pri skoku z balkona v prvem nastropiu na dvorišče je zadobii tako hude poškodbe, da ni mogel pobegniti. Zadobii je notranje poškodbe, zaradi katerih so ga morali prepeljati v bolnišnico. )e to 25 letni brezposelni mizarski pomočnik Ivan Paher, stanujoč v Sme-tonovi ulici 54. Prvotno Paher svojega tovariša ni hotel izdati in trdil, da ga ne pozna. Sumijo pa, da gre za nekega ključavničarskega pomočnika, kateremu je policija že za petami. Iz stanovanja vlomilec ni nič odnesel, čeprav je po stanovanju mnogo brskal. Paherjeva sestra je izpovedala, da njen brat ni nikoli nič delal, vendar pa jc imel vedno mnogo denarja. Upati jc, da bo policija odkirila tudi vir tega denarja. Veleturnir v Nottinghamu London, 21. avgusta. Na včerajšnjem 9. kolu šahovskega veleturnirja v Nottinghamu so bile skoro vse igre prekinjene in je stanje sledeče: dr. Euwe, Botvinik 6 (1), Fine 5 in pol (1), Reshewsky 5 (1), Capablanca in Vidmar 4 in pol (1), Bogoljubov 4 in pol, Flohr 4 (1), df. Aljehin, dr. Lasker 3 in pol (1), dr. Tartakower 3 (1), Ty1or 3, Thomas 2 in pol (1), Winter 1 in pol (1), Aleksander 1. Belgrad, 21. avgusta, m. Po daljšem bivanju .izven Belgrada se je snoči vrnil semkaj bivši predsednik JNS Nikola Uzunovič, sedanji častni predsednik. matična sesatka ter mu je voda tako opekla oči, da na najmanjšo razdaljo komaj še malo vidi. Ostal je seveda tudi nesposoben za delo, kar je najhujše. Zaradi te nesreče se vodi še sedaj razprava, ker mu francoska zavarovalnica noče izplačati zavarovalnine. T udi potrebne dokumente je dobil od konzulata v Franciji šele sedaj, ko je že v Zagrebu. Frece je pripovedoval tudi to, da so nekateri Slovenci in Hrvati prav lepo uredili svoj dom, da so se tam poženili, le v zadnjem času jim malo bolj slabo gre. Nekateri dobivajo tudi domače časopise iz domovine, le srbski so bolj redki. Najslabše se godi onim, ki so zaposleni pri poljskem delu. Če slučajno zbole, navadno potrošijo vse svoje prihranke ter so ravno tako brez denarja, kakor pred leti, ko so na teh posestvih začeli delati, kajti za bolne ne skrbi nihče več in tudi zavarovani niso. Le redki so oni, ki res prinesejo iz tujine kako premoženje. Večina je takih, ki se gotovo pozneje kesajo, zakaj niso svoje moči porabili raje doma, ker delo je delo, domovina pa tudi domovina. Šahovska olimpijada Miinchen, 21. avgusta. Včeraj je bilo na šahovski olimpijadi odigrano V. koto. Jugoslavija, ki ec na tekmovanju izredno dobro drži, je močno popravila svoj položaj in stoji trenutno na tretjem mestu — za Poljsko in Češkoslovaško. Vendar slika iti popolna, ker še niso odigrane vse viseče igre, katerih ima na pr. Nemčija kar devet. Stanje po V. kolu: Poljska 32 (3), Češkoslovaška 30 in pol (5), Jugoslavija 30 in pol (3), Nemčija 27 (9), Avstrija 25 in pol (1), Madžarska 23 in pol (8) itd. $afo v Zemunu Belgrad, 21. avgusta, m. Včeraj dopoldne se jc igralo 6. kolo nacionalnega šahovskega turnirja v Zemunu. Partije dopoldne niso bile končane in so se nadalje val e popoldne in še zvečer. Preinfalk je imel za nasprolika K indija. Izid le partije je bil zelo važen, ker bi v primeru zmage Preinfalk poslal prvak na tem turnirju. Oba sta igrala zelo oslro. Kindij je žrtvoval d.va pešca in nato še kvaliteto in z neprestanim šaliom izsilil remis. Matvejev je imel v 5ayerju precej nevarnega nasprotnika. V končiči jc imel gladko izgubljeno pozicijo, toda v določilnem trenutku je h a yer spregledal pešca in se moral udati. Jurišič in Poljakov sta sc po daljši borbi zedinila za remis. Lešnik iz Maribora je proti Filipčiču že veliko boljše stal. Partija je bila prekinjena in se je nadaljevala zvečer. Lešnik, ki je moral odigrati lega dne tri viseče partije, je 'bil že toliko izmučen. da je spregledal damo in se moral udati. Prekinjena partija iz V. kola med favoritoma Preinfalkom in Matvejevim se je sinoči nadaljevala in končala z remisom. Ravno lako je Mal-vejev remiziral s Filipčičem. Svojo prekinjeno partijo, v kateri je zelo slabo stal, bi moral, kakor je vsakdo, uvidel, izgubiti. — Stanje po VI. kolu: Matvejev 19, Preinfalk 18, Filipčič 17, Kindij 15 in pol, Poljakov 13, Lešnik 11, Jurišič 11, Bayer 7. — V trenutku, ko to poročamo, se igra zadnje kolo tega zemunskega turnirja, v katerem igrajo: Poljakov proti Lešpiku, Matvejev proti Jurišiču, Kindij proti Bayerju, Filipčič proti Preinfalku. Partije, ki bi morda danes ostale, se bodo nadaljevale popoldne. Celjske novice Celje, 20. avgusta. Srebrni jubilej katoliške prosvete v Vojniku. V nedeljo, dne 23. avgusta bo Katoliško izobraževalno društvo v Vojniku proslavilo 25-letnico svojega obstoja. Spored proslave je sledeči: Ob pol 10 dopoldne bo v župni cerkvi cerkveno opravilo, sv. maša za umrle člane, nato bo pa pred farno cerkvijo prosvetni tabor, na katerem bo nastopil kot glavni govornik predsednik Prosvetne zveze v Mariboru, bogoslovni profesor g. dr. Hoh-njec. Popoldne ob 4 bodo igralci vprizorili na prostem .Talenovo igro »Dom«, sledila bo simbolična slika Lepa naša domvina, vspored bo pa zaključil bogat srečolov z 200 krasnimi dobitki. 25-letnice vojniške katoliške prosvete se udeležiti v čimvečjem številu. Novi klavir za Rogaško Slatino znamke Foerster, ki je za naše razmere nekaj izredna glasbena pridobitev in stane 92.000 Din, je to dni dospel v Celje in je občinstvu na vpogled v dvorani Mestne hranilnice. Kakor sno že porOčilti se j c zdravilišče Rogaška Slatina odločilo za nakup lega izrednega klavirja potom celjskega strokovnjaka g. Ropasa. ....'(Hi1'"" Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju bodo popravni izpiti dne 26. in 27. avgusta za I in dne 28. in 29. avgusta za II. razred. Podroben razpored je objavljen na deski za razglase. Prošnje za dovoljenje teh izpitov morajo biti vložene do 23. avgusta. Završni izpit se bo pričel 2. septembra ob 8. Prošnje za pripustitev k opravljanju oziroma popravljanju završnega izpita je vlagati do 1. septembra. Vpisovanje za šolsko leto 1936-37 bo 1., 2. in 3. septembra vsakikrat od 8 do 11. ure. Na trgovski strokovni nadaljevalni šoli v Celju bo vpisovanje za šolsko leto 1936-37. v četrtek, dne 27. in v petek 28. avgusta od 18 do 20. K prvemu vpisu v to šolo je učencem prinesti: 1) rojstni list, 2) zadnje šolsko izpričevalo, 3) učno pogodbo, 4) zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti, k poznejšim vpisom pa zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnine je plačati Din 25. Popravni izpiti bodo v ponedeljek, 31. avgusta pismeni in v torek 1. septembra ustmeni. Začetek vsakokrat ob 14. Redni pouk se bo pričel v 1. razredu v četrtek, 3. septembra, v 11. in III. razredu pa v petek, 4. sptembra, vsakokrat ob 14. Na drž. realni gimnaziji v Celju bodo popravni izpiti od 1- do 3. in od 5. do 7. razreda v petek, dne 28. in v soboto, dne 29. avgusta. Podrobni razpored bo razglašen na črni deski. Popravni nižji in višji tečajni izpiti se bodo vršili v soboto, dne 29. in v ponedeljek, dne 31. avgusta. Vpisovanje bo za I. razred dne 2. septembra, za II. dio VIII. razred dne 3. seplembra in za učence z drugih zavodov dne 4. septembra, vsakokrat od 8 do 11. Otvoritvena služba božja bo v ponedeljek, dne 14. septembra 1936. Nova naša zmaga v tenisu Baden, 21. avgusta. AA. (DNIV) Na mednarodnem teniškem turnirju sta jugoslovaska double prvaka Kukuljevič in Mitič premagala oar Plugman-Rasmusen z 1 : 6 6 : 0, 6 : 3. Prevarani ženin V Liscu pri Tetovu v Makedoniji živi mnogo muslimanov. Med njimi vladajo posebni ženitveni običaji, ki so lastni muslimanskemu svetu. V vasi je bil že tridesetletni fant Akif Odovič, ki se ie vedno pripravljal na ženitev, vendar ni mogel nikjer najti primerne neveste. Vsa dekleta v vasi je prebral, nakar se je začel obračati v sosedne vasi. V Tetovu je imel svojega znanca Alima, ki mu je potožil svojo željo. Dogovorila sta se, da mu bo Alim našel nevesto. Ni minilo dosti časa, ko se je Alim oglasil pri Akifu in mu povedal, da je našel lepo mlado nevesto zanj. Akif je dal Alimu 1200 dinarjev, da bo z njimi odkupil nevesto. Zraven pa je ženina seznanil z nekim drugim, tistim, ki bo mladeniču dal mlado nevesto, svojo hčerko. Pred nekaj dnevi je bila prirejena bučna svatba V hiši neveste. Svatje so nato odpeljali nevesto s seboj na ženinov dom, kjer se jo svatba nadaljevala pozno v noč. Mlada nevesta pa nikakor ni hotela stopiti s svojim možem v spalnico, niti ni hotela odkriti svojega obraza, pokritega s feredžo. Pa se je ženinu le posrečilo, da jo je spravil v sobo in ji s silo odkril obraz. Doživel je veliko presenečenje: Pred seboj je zagledal starko. Akif je od presenečenja padel v nezavest. Starka, ki je nadomesto-vala nevesto, je povedala prestrašenemu ženinu, da so ga njegovi prijatelji prevarali kakor njo, ki so ji dejali, da se bo poročila s starim vdovcem. Denar pa so si med seboj razdelili. Razočarani ženin je šel potem na sodišče iskat zadoščenja in povrao:lri denarja, ki ga je bil izdal za odkup neveste. Pedagoški tečaj v Ljubljani Četrti dan Ljubjana, 21. avgusta. Prof. dr. Gogala je predaval o značaju in vzgoj-ljivosti z njemu lastnim prijetnim načinom v izredno nazorni obliki in s toploto vsestransko razumevajočega in globoko čutečega pedagoga, znanstvenika in človeka, ustvarjajoč s svojim lakotnim, s humorjem prepletenim, pa vendar globokim kramljanjem od začetka do konca tesen stik s poslušalci. Predavanje je bilo obnavljanje in dopolnjevanje vsega, kar je bilo vezano s temo z dodatki najnovejših 'zsledkov vele o značaju. Govoril je o pridobljnem in prirojenem značaju, o oblikah individualnega in socialnega karakterja, tega edinega najvažnejšega činitelja za vzgojljivost človeka. Razdelil je značaje po gonih, i. s. po samoohranitvi, moči, socialnih in spolnih gonih, po dinamičnosti doživljanja, načina istega, po življenjskem gonu, glede na misli, na čustva, voljo Očrtal je socialni, družbeni značaj, s posebnim ozirom na naš narod. Poudaril je posebno značilne negativne, za narodno bit destruktivne strani značaja slovenskega človeka, kakor so to n. pr. čut odvisnosti, prevelika potrpežljivost, zadovoljivost, uslužnost, ponižnost, kulturna nezavednost, zavist, nestrpnost, verska formalnost, zato toliko odpadništva, strahovita organiziranost, neskromnost itd., vse to zaradi politične in gospodarske odvisnosti skoro v vseh zgodovinskih dobah. Edino sredstvo, kako bi vzgajali mladino in narod k etičnim individualnim in soci- alnim stranem značaja, vidi v naši večji kulturnosti, izobraženosti in vzgojnosti. Predavanju je sledila zelo živahna debata. Gospa A. Vodetova pa je govorila o težko vzgojljivih otrocih, o temi, ki se pri nas posveča premalo ali samo enostransko pažnjo v slovenski vzgojeslovni literaturi, kaj šele, da bi se posvečali praktični rešitvi tega vprašanja tako, kakor jo ta problem tudi pri nas nujno zahteva. Naslanjala se je na izsledke psihopatologije, prihoanalize, individualne psihologije in ped. terapije. Posebej se je ustavila pri vprašanju psihopatičnih in nevrotičnih otrok. Govorila je specijalno še o histeriji, ki jo označuje ne le kot žensko, ampak tudi moško bolezen. Izvor tem boleznim je vrojenost, prirojenost in pridobljenost. Zato je rešitev tega vprašanja še posebej v ozdravitvi družbe. Pri debati po tem zelo zanimivem referatu, za katerega je žela predavateljica mnogo aplavza, se je razvilo še mnogo misli o rešitvi tega vprašanja s posebnim ozirom na ravnanje v naših šolah: Odbiranje otrok, skupno in temeljito delo na psiholoških, socioloških in go-gospodarskih statistikah, toda ne na vprašanjih slonečih, ampak na psihološkem opazovanju in postopanju, za kar je treba tozadevno vzgojenega in izvežbanega učiteljstva; zato soglasna zahteva po več tečajih za učiteljstvo, kakor jih eno- in dvomesečne ima n. pr. Poljska. Popoldne se je vršil prijateljski sestanek pri Čadu pod Rožnikom. Pred mirovnim sodnikom Ljubljana, 21. avgusta. Kazenski sodnik-poedinec okrožnega sodišča g. Rajko Leierhas ima prav mnogo opravka s poslovnimi osebnostmi, ki so prišle pri svojih trgovskih in drugih poslih v konflikt s kazenskimi paragrafi zaradi svojih nereelnih in trgovsko nesolidnih poslov. Pred njega prihajajo mnogi trgovski potniki in slični poklici, ki se bavijo s trgovskimi posredovanji in kupčijami. Ker je naš kaz. zakon v mnogih ozirih prav širokogruden, poskuša sodnik-poedinec, da doseže pošten in primeren sporazum med oškodovancem in obtožencem, posebno še pred formalno kazensko obravnavo. Zato vrši važno funkcijo kot mirovni sodnik. Pred njega prihajajo mali in veliki prevaranti, goljufi in sleparji, ki še niso postali v teh poslih obrtniki in ki svojih prevar niso vršili obrtoma, katji taki pa pridejo pred mali senat. Od postanka gospodarske krize je opažati, da so se zelo pomnožili delikti prevar in poneverb. Mnoge trgovske posredovalce in akviziterje, ki so od gospodarjev slabo plačani, silijo prilike in stiske, da prekoračijo meje poštene trgovine. Pred mirovnim sodnikom dosežejo dostikrat, da sprejme njih poslodajalec, ki je bil oškodovan, sporazum, po katerem se potem zavezujejo, da bodo povzročeno škodo poravnali v mesečnih obrokih. Gorje pa jim pozneje, če ne drže besede, kajti potem stopi kazenski paragraf v funkcijo. Pred mirovnega sodnika je včeraj stopil visok, zastaven gospod z aktovko v roki. Njegove oči so begale po dvorani. G. sodnik je pripomnili »Tu gre pa za veliko stvar. Obtoženi ste zaradi 100.000 Din, ki ste si jih prisvojili pri poslih na škodo vinskega trgovca. Ali ste se mogoče ž njim sporazumeli? Uredite zadevo še pred obravnavo!« Gospod je nekaj časa molčal in nato pripomnil, da bi se prav rad poravnal. Pozvan je bil v dvorano gospodar, neki Ptujčan. Po kratkem parlamentiranju je prišlo do tega, da se je ovadeni zavezal do gotovega roka v septembru preskrbeti zadostno garancijo oškodovancu, da bo zadeva mirno brez kazenskega paragrafa poravnana in urejena. Oškodovanec je_ sprejel ponudbo. Sodnik pa je pripomnil obema: »Če ne pride do tega in tega dne primerna izjava, da je dosežena garancija, potem se bo pač razprava pričela. Glejte, da boste zadevo uredili, ker paragrafi so hudi.« Cenimo in spoštujmo domačo obrt Zopet toča v SScvenskfh goncah Sv. Ana v Sl gor., 21. avg, »Slov. dom« je poročal pred kratkim o hudi toči in škodi, ki je obiskala pretekli teden Mali vrh, Ledinek, Žitence, Zg. Gošteraj in Jurjevski dol. V ponedeljek, dne 17. t. m. pa je toča obiskala drugi del Slov. goric: Sv. Trojico, Osek, Senor-sko in precejšnji del Pesniške doline. Toča se je vsula med hudo ploho in viharjem, ki je lomi! in ruval drevje iz zemlje. Povzročila je strahovito razdejanje kot pretekli teden v ostalem delu Slov. goric. Padala je toča, debela kakor orehi. Hudo so trpeli vinogradi, kjer je skoraj v.?e oklestila. Prizadeti so tudi sadovnjaki, kjer ;e oklestila negodno sadej in listje, slive so bile skoraj zrele in so jih kmetje mislili prodajati, a sedaj jih ne bodo mogli, ker so povečini razklane. Tudi polja kažejo žalostno sliko, ker je toča zbila v tla skoraj zrelo proso in mlado ajdo, koruzi pa je popolnoma oklestila listje, radi česar ne bo mogla dozoreti. Prebivalstvo bo letos v hudi bedi, ker so uničeni pri Jelki, ki so glavni dohodek v dobrih letih. Škoda po toči v tem delu je še neocenjena in gre gotovo v stotisoče. Srbskega načelnika so ukradli Maribor, 20. avgusta. V stanovanje sreskega načelnika dr. Lipovška v Murski Soboti sta vdrla dva, do-sedaj še neznana storilca ter odnesla raznega perila, obleke in čevlje. Razmetala sta celo stanovanje, odprla vse omare in vse pretaknila. Sumijo, da sta iskala denar ali kake druge dragocenosti. Vlomilca sta se v stanovanju tudi preoblekla, svoje stvari in umazani obleki pa sta pustila. V kuhinji sta se še najedla in napila ter pokadila nekaj cigaret. V stanovanje sta prišla na ta način, da sta razbila šipo na vratih in nato skozi odprtino' zlezla v notranjost. Ker sta zapuslila nekaj sledov, upajo, da ju bodo kmalu izsledili. Škoda, ki jo trpi sreski načelnik, je precejšnja. Prml koš mu je zdrobi&o Trbovlje, 20. avgusta. V sredo 18. t m. se je na zapadnem okrožju pripetila pri zrušenju tako zvanega širokega pročelja nesreča, katera hi kmalu zahtevala več človeških življenj. Oni rudarji, ki so zrušenje pravočasno opazili, so zbežali Dežmana Franca, stanujočega v Stari Glažuti, pa je podsula plast premoga in mu zdrobila prsni koš. Pripeljali so ga_v domačo bolnišnico. Vendar ic kljub težkim poškodbam Ic upati, da okreva, če ne nastopijo kake komplikacije. Tre^a stavka v enem mesecu LfubSIana danes Koledar Danes, petek, 21. avgusta: Ivana. Jutri, sobota, 22. avgusta: Timotej. * Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr. I rakoczy ded., Mesini trg 4; mr. IIstar, Solenburgova ul. 7 * V BELO KRAJINO 23. in 30 avgusta na že-gnanje k Trem Faram; z avtom čez Žužemberk— Semič—Črnomelj; nazaj Metlika—Novo mesto— Trebnje; 85 Din. Prijave in pojasnila: »Po božjem svetu,« Ljubljana. Wolfova ulica 1. Avtoizleti: 5_9. septembra na Dunajski vele- sejem, 6.—8. septembra v Benetke in Padovo. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. * »Prosvetno društvo Ljubljana mesto.« Danes v petek, ob 8. uri zvečer, v hiši Gospodarske zveze se vrši obvezni sestanek za vse člane. Prosimo, sigurno in točno! Bog žiivi! Na jesenskem ljubljanskem velesejmu bo 4 velike paviljone zavzemala državna propagandna razstava »Za naš les«, kjer bo nazorno prikazana produkcija in uporaba našega lesa in stranskih produktov ter različni industrijski in obrtni predmeti iz lesa s posebno razstavo pohištva in stanovanjske opreme. Skoraj 10.000 m5 prostorni živalski park bo oživljalo vse živalstvo naših gozdov. V paviljonu G in tudi pod milim nebom bo velika razstava »Sodoben vrt« z raznimi specijalnimi razstavami najraznovrstnejšah cvetlic in rastlin ter zgodnjega sadja, manjšima vrtovi in sploh vsem, kar je potrebno za vrt. Spet bo tudi razstava malih živali, ki jo priredi društvo »Živalca«, obenem bodo pa prav bogati oddelki za predvsem sezonske izdelke industrije in obrti. Med atrakcijami na veseličnem prostoru bo posebno vabljiv velemesten variete. Velesejem bo trajal od 1. do 13. septembra in so obiskovalci spet deležni popustov na železnici, paro-brodjh in letalih. Radi® Programi Radio LjubSiana Petek 21. avgusta: 12.00 Odlomki iz opor na plo-66ah 12 45 Podojila, vremeiikea naix>vcd 13.00 Napoved časa 12U5 Zvoki iz Spamije (plošče) 14.01) Vreme, borzni tečaji 19.00 Napoved čmsa, vremenska mupoved, wpored obvestila 19.90 Nac. ura: Inozemstvo o lepotah naše zemlje (Bogdanovič) 10.50 Plošče 20.10 Zenska ura: Kaj mora vedeti gospodinja o sladkorni bolezni im dijeti (ffdč- Milena Serko) 20.30 Po opernem »vetu: Spevi Ln fantazije (gdč. Štefka Korenčanova in Radij-elei orkester) 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored/ 22.20 Narodne pesmi na ploščah 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 21. avgusta. Belgrad I: 20.20 B©thownove kompozicijo 21.00 Prenos vz' Zagreba 22.00 Radio orkester — Belgrad 11: 20.00 Industrijske rastline Jugo-' slavijo (Škerl) 2315 Balkanska glasbena folklora na ploščah — Zagreb: 20.00 Klavirski koncert (Mihovil Logar) 20.30 Vokalni koncert (Maja Cviljnšac) 21.00 Violinski koncert (Aleksander Szegedy)) — Dunaj: 19.30 Zabavni koncert radio-orkestra in solistov 21.00 Simfonični koncert radio-orkestra. Dirigent Kabasta 22.10 Večer stare dunajsko glasbe (godalni kvartet in BplistiiV — Budimpešta: 20.35 Ciganska kapela iz restavracije Mali Itoyal 22.00 Koncert opernega orkestra — Milan: 20.40 Koniorna lasba — Rim: 20.40 Lahka glasba — Praga: 20.15 Vokalni koncert 20.45 Škandal v opori« Gledališki večer) — Varšava: 19.45 Koncert K m lio-orkestra in solistov 21.00 Simfonični koncert 22.15 Plesna glasba — Berlin: 21.30 Plesna glasba — Hamburg: 20.10 Simfonični koicort — Koln: 22-00 Li-tarno glasbena ura — Leipzig: 20.10 Pester večer 22.30 Plesna glasba — Munchcn: 19.30 Mozart: Čarobna pi-S6al, opera. Surov očim Kamnik, 20. avgusta- Tukajšnji orožnikški postaji je prijavilo neko dekle iz Košič pri Kamniku, da jo je njen očim z »Persilovo« reklamno kuhalnico za perilo pretepel ter jo močno poškodoval. Dekle je bilo že v postelji neki dan, ko je prišel očim domov, pristopil k njeni postelji in zahteval, da mora vstati jz postelje in se postaviti pred njega. — Dekle je po daljšem oklevanju to tudi storilo. Medtem pa je zaukazal njeni materi, naj mu takoj prinese kuhalnico za perilo, kar je žena tudi ubogala. Zagrabil je za kuhalnico in pričel neusmiljeno udrihati po dekletu. Pri zaslišanju je orožnikom izjavil, da je dekle kaznoval zato, ker je bila istega dne zvečer v gostilni. Radi tega prestopka se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Kamnik Kamnik, 20. avgusta. Novo planinsko kapelico na Veliki planini' dobimo prihodnje leto, za kar se že z vso marljivostjo zbirajo prostovoljni prispevki in upamo, da se bo vse občinstvo z prispevki rado odzvalo. Na praznik 15. avgusta je bila darovana prva sv. maša na Veliki planini- S tem je bilo ustreženo števil nim izletnikom in turistom. Za ta dan so se prebivalci Velike planine posebno pripravili. Prostor pred planinsko kočo je bil lepo zravnan in okrajen z mlaji, planšarice pa so spletle krasne vence iz vseh planinskih cvetk in zelenja. Pobožnost se je pričela točno ob napovedani uri. Ob 10 se je pričela pridiga, nakar je bila darovana sveta maša. Vso pobožnost je opravil misijonar č- g. Jože Godina iz Grobelj- K tej prvi pobožnosti na Veliki planini je razven pastirjev in planšaric prišlo veliko šlevilo turistov in izletnikov. Med mašo je bilo ljudsko petje. Po končani pobožnosti so nabrali nad 100 Din za novo kapelico. 35 metrov visok dimnik se je danes malo pred poldnem z velikim truščom podrl na strojnici tuk. tovarnarja Antona Knafliča. Streha strojnice je močno poškodovana. SIK Čakovec v Ljubljani Še nekaj tednov nas loči od pričetka liginih tekem, pari katerih sodeluje tudi Ljubljana, zalo je treba izkoristiti čas, da ostanejo naši fantje v formi. V ta namen pride v nedeljo iz Čakovca tamoš-nji športni klub, katerega so imeli Ljubljančani priliko že večkrat videti. Čakovcani gojijo zelo lep nogomet, od katerega bo tudi Ljubljana lahko kaj pridobila. Odlikujejo se zlasti po lepi kombinacijski in mirni igri. Upamo, da bo tekma privabila mnogo gledalcev, našim fantom bo pa zopet dana prilika, da pokažejo kaj znajo in kaj lahko od njih pričakujemo. Naročajte in širite ff Slo venski dom"! Novo mesto, 20. avgusta. Ni še dolgo, ko smo čita.li v »Slovencu« nekaj besed o narodni zavednosti. Na isto temo bi se dalo navezati še marsikaj, kar nam Slovencem, zlasti Dolenjcem manjka. Eno od tega, kar je za nas tej kvarno, je tudii to, da nvi suma vse premailo cenimo in spoštujemo domačo obrt in premalo upoštevamo njorve izdelke. Večiria naše javnosti je trdno prepričana, da je le tuj, uvožen obrtni izdelek, za katerega je bilo bržkone treba plačati visoko carino in ki ie seveda potem tudi temu primerno »osoljen«, boljši, lepši — pa kajpada tudi cenejši. Danes v dneh tako težke krize, ne moremo nikomur zameriti, če vpraša najprvo za ceno izdelka, ki ga namerava kupiti. Čudno je le to, da se kupcu, ki mora neprimerno dražje plačati tuje izdelke, vendarle ne zdi cena pretirana: Je pač kupil inozemski izdelek — ali pa vsaj izdelek iz drugega konca države — kjer je pač vse boljše in lepše. Domačemu obrtniku, ki danes komaj, komaj še životari in ki svojim izdelkom nastavi isto ali pa morda nekoliko višjo ceno, pa zabrusi kupec v obraz: »Za tako ceno odnosno ceneje dobim že inozemske izdelke!« Ali je to prav? Kakor se osmešiš, ako se siliš s tujcem govoriti v njegovem jeziku, ki ga morda niti dobro ne razumeš, tako ostane po navadi na cedilu orni kupec, ki zametuje domače blago in domače obrtniške izdelke, samo zato, ker so pač domači. Na julijski obrtni razstavi v Novem mestu smo imeli lepo priliko dodobra prepričati se, kaj zmore naš domači obrtnik. Videli smo razstavljene teke in tako lepo in okusno, da, naravnost precizno izdelane predmete naše domače obrti, da smo naravnost strmeli, tujci pa, ki so si to razstavo prav dobro ogledati, pa so Lahkoatletski dvoboj Grčija: Jugoslavija Jugoslovanska lahkoatletska zveza slavi letos 15 letnico svojega obstoja. Da proslavi svoj jubilej, bo priredila v Zagrebu veliko mednarodno tekmovanje med našo in grško lahkoatletsko reprezentanco. Grčijo bodo zastopali olimpijski tekmovalci in lahkoatleti iz Aten, ki so včeraj dopotovali v Zagreb. Tekme se pričnejo jutri ob petih popoldne na zagrebškem stadionu in se zaključijo v nedeljo zvečer. Lahkoatletska zveza je postavila za ta dvoboj svoje najboljše moči, zato bo prireditev gotovo zanimiv športni dogodek, ki bo predvsem pokazala, česa ®o naši atleti sploh zmožni in kaj predstavljajo v mednarodnem stilu tekmovanja. V Berlinu niso dosegli nobenih pozitivnih rezultatov, seveda največ zaradi ostre konkurence bolj renomiranih držav, katerih višine Jugoslavija najbrž še ne bo tako hitro ali pa nikdar dosegla. Toda če ni bilo nobenih kolajn, nekoliko več borbenosti in dobre volje, pa bi lahko brez dvoma bilo, da bi se na olimpijadi, če že ne uspešno, vsaj častno borili za jugoslovanske barve. Tudi Grčija ni odnesla nobenih medalj, zato se ne ve, kakšen bo izid tekmovanja, ker sta obe moštvi približno enako močni. Tekme so pričnejo v soboto ob petih popoldne v naslednjih disciplinah: 110 m zapreke, met krogle, tek na 100 m, skok v višino, tek na 400 m, met kopja, tek na 10.000 m, skok v daljavo, tek na 1500 m in 4x100 m štafeta. V nedeljo se tekme zaključijo s tem sporedom: 400 m zapreke, skok s palico, met diska, tek na 200 m, 800 m in 5000 m, met kladiva, troskok in 4 x 400 m štafeta. Grčijo zastopajo tekmovalci: Frangudis, Sake-larin, Mantikas, Missalidis, Georgacopulos, Valeo-pnlos, Kariadiki'9, Cirvanitis, Skiadas, Lambrakis, Lekatso« I. in II., Pantazis, Travlos, Stefanakis, Floros, Sillas, Metizis, Papagergin in Petropulos. Od slovenskih lahkoatletov se mitinga udeležijo Primorjaši: Gabršek, Krevs, Czurda, Kovačič, Skušek, Martini, Srakar, Goršek in Pleterše.k, Ilirijana inž. Stepišnik in Zupančič, od Hermesa Starman in Mtihleisen, od Rapida iz Maribora. izjavili, da se nekaj tako lepega in dovršenega ne vidi zlepa in povsod V dokaz tem trditvam so tudi kupili nekaj razstavljenih predmetov. Tako tujci o naši obrti. A mi? — Marsikdo, ki bo te vrstice čital, sc bo moral potrkati na prsi in če ne javno, bo vsaj salm sebi moral priznati, da je bH doslej tudi on v vrstah tistih, ki jim izdelki domače, dolenjsko-slovenske obrti niso bili kdove-kaj pri srcu in je raje kupoval inozemsko uvoženo blago, čeravno je sam tudi — Slovenec! Zaradi tega pa naša domača obrt tako hitro propada. Zlasti nekatere obrtne stroke so že popolnoma uničene. Kakor so popolnoma izginile iz Novega mesta klobučarska, dežnikarska, belo-strojarska in še nekatere druge obrti, tako preti ista usoda danes čevljarski in za njo vsaj deloma tudi krojaški obrti. Ako pa preštejemo vrste brezposelnih ključavničarjev, kovinarjev, kleparjev, mehanikarjev in dr., vidimo, da se tudi tem obrtim ne godi baš najbolje. Le temu je v prvi vrsti kriva naša javnost, ki daje prednost tujim izdelkom, mesto, da bi krepko podpirala našo domačo obrt. Nikakor nam ne bo nihče zameril in nom ne očital ozkosrčnosti, če bomo segli po domačem blagu in po domačih obrtniških izdelkih, ter s tem dvignili našo obrt na ono mesto, ki ji pred svetom gre. Bodimo na svoje proizvode ponosni in ne bodimo v tem oziru tujcu pod peto. Bodimo ponosni na to, da smo se z lastno močjo dvignili tako visoko in pomagajmo domači obrti prodreti meje naše države in spraviti njene proizvode v inozemstvo, nego da segamo sami po tujih. Le na tek način bo naši domači obrti zacvetelo zopet blagostanje, le na tak način bo naše domače obrtništvo dobilo zopet ono »zlato dno«, ki ga je nekoč imelo. P£uj Ptuj, 20. avgusta. Drava vrača svoje žrtve. V četrtek, 20. t. m., je Drava naplavila pri Ptuju truplo okrog 15 let starega mladeniča. Truplo je še sveže in je ležalo le nekaj dni v vodi. Utopljenec je imel na sebi le plave kopalne hlače. Truplo so spravili v mrtvašnico v Ragoznici pri Ptuju. Zdi se, da je utopljenec identičen z onim mladeničem, ki je 17. t. m. v Mariboru utonil v Dravi. Posledice pretepa. Alojz Klinc, 16 letni kroj. vajenec iz Maribora, se je z nekim svojim pajda- šem pri Sv. Barbari v Halozah sprl, nakar je sledil pretep. Nasprotnik je Klinca tako pošteno nabun-kal, da je dobil težke notranje poškodbe in so ga morali pripeljati v ptujsko bolnišnico, Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek, 18. t. m., na sejmišču, je bil, kar se tiče dogona, prav dobro z,aložen in tudi kupčija ej bila tokrat dobra in živahna. Prignali so 73 volov, 305 krav, 14 bikov, 49 juncev, 95 telic, 8 telet in 126 konjev, skupaj 680 glav živine. Od teh so prodali 304 komade. Cene tako goveji živini kakor konjem so od zadnjega sejma nekoliko poskočil in so bile naslednje: Voli 3.25—4.70 Din, krave 1.80—3.50 Din, biki 3—4 Din, junci 3—3.50 Din, telice 2—4 Din, teleta 4 Din za kilogram žive teže. Konje so prodajali po kakovosti od 1000—4000 Din, žrebeta pa od 500—2000 Din komad. En vagon konjev je bil prolan v sosedno Avstrijo. Prihodnji konjski in goveji sejem se bo vršil 1. septembra t. 1. Ptuj, 20. avgusta. Že pred kratkim smo poročali, da so požari na Dravske mpolju, in sicer v vaseh, ki spadajo v območje občine Cirkovci, na dnevnem redu. Tako je preteklo noč zopet zažarelo nebo nad vasjo Str-gojnci, obč. Cirkovci. Pri posestniku Valentinu Lahu je izbruhnil požar. Goreti je začelo gospo- Trbovlje, 20. avgusta. Pri gradnji banovinske ceste Trbovlje—Zagone delavci v enem mesecu že tretjič stavkajo. Pravijo jim, da so ti delavci Spanci, saj se tudi sami izjavljajo, da bodo začeli prav po špansko krotiti gradbeno vodstvo, ki od njih zahteva vsaj nekaj dela. Slišali smo, da namerava banovina sploh ustaviti na tej cesti delo, 'ker ima od začetka pričetega dela vedno neprestane stavke, tako da delo res nikamor ne pride naprej. Če pa se delo ustavi, bodo tudi tisti ob zaslužek, ki bi radi delali in katere tako zvani vodje štrajkov od dela šiloma zadržujejo z raznimi grožnjami. Mi svetujemo banovimi, da dela ne ustavi, pač pa naj naredi remeduro pri delavcih, saj nekateri bi radi delali m se boje drugih. Res pa je tudi na tej cesti dosti najslabšega delavstva. Nekateri so prehodili pol sveta in nikjer jim ni bilo za delo Vs-i pa niso taki, in bi se z ustavitvijo dela dela voljni m zgodita krivica. Shodi po revirjih TPD Trbovlje, 20. avgusta. V soboto, nedeljo in ponedeljek-k bodo rudarski shodi, na katerih* bodo predstavniki strokovnih rudarsikh organizacij seznanili delavstvo z zahtevami in celotno situacijo mezdnega gibanja. Na te shode vabijo organizacije vse rudarsko delavstvo, 'za druge pa vstop na te shode ni dovoljen in bo rediteljstvo pazilo, da ne vstopajo nepoklicani zavajalci delavstva. Ti shodi so strokovnega značaju. Biočevje Kočevje. 20- avgusta. 1 Sokolska prireditev je bila dne 15. avg. t. 1. v našem mestu. Sprevod po mestu je vodila ribniška godba, za katero je šlo 44 članov in 9 članic ter 80 naraščajnikov, skupno v sprevodu z godbo 150 ljudi- Telovadni del prireditve je bil na banovinskem zemljišču zavoda za slepe, ostali pa v gostilniških prostorih enega od znanih najbolj zagrizenih Kočevarjev in letošnjega krošnjarja (dovoljenje za krošnjarjenje dobijo od nemške strani le pod znanimi določenimi pogoji izbrani ljudje) Gustava Verderberja, ki si je včasi zelo prizadeval, da spravi iz Kočevja zavedne slovenske kaj> lane. <— Slišal se je glas: ribniško-kočevska bratovščina po starem vzorcu JNS. Sliši se. da še danes niso vsi Kočevarji, kljub boju radi Stražarja, izključeni iz tukajšnjega Sokola. Pa imajo baje Sokoli nekje predpis, da smejo medse sj>rejemati samo Slovane! Posredovat so prišli v neki zadevi na sresko načelstvo g. župan Lovšin za nemški šjx>rtni klub Rapid, ki se je osnoval po receptu podružnice Kulturbunda v Kočevju. G. župan pravijo, da so Slovenec- . Po vseh znakih se zdi, da je zopet na vidiku sramotna nemško jenesarska koalicija za občinske volitve, ki naj zoj>et izroče vso oblast v najvažnejših občinskih zadevah v roke Nemcem pod vodstvom Hansa Arkota in Vereinigung-a, kot je to zdaj. Mi smatramo take Slovence oz. »Jtigoslo-vene« za narodne izdajalce, pa čej>rav so iz Ribnice in nosijo sokolski kroj. darsko poslopje in se je zahvaliti le odločnemu nastopu vaščanov, da se ogenj ni razširil na v bližini stoječa soseina poslopja. Zgorel je skedenj s parmo in postrešje zadnjega dela hiše, ki je bilo s slamo krito. Žrtev požara so tudi poljski pridelki, posebno precj sena, in gospodarsko orodje. Škoda znaša okrog 12.000 Din in je krita z zavarovalnino. Na kak način je prišlo do požara, še ni ugotovljeno. Na Dravskem polju je zopet gorelo laponski plavači se vadijo Poglavje o Nihče mi tako neumen, da bi se zaljubil ravno i na petek in nobena skrivnost ni več, da bo eden od trinajstih gostov, ki so povabljeni in sedijo za mizo, morail še tekom istega leta umreti. Ampak to so vendar stvari, katerim je mogoče s potrebno pazljivostjo miti. Pa tudi čisto dobro namerno vprašanje: »No, vi pa izgledate čisto dobro« in odgovor: »Da, hvala Bogu«, lahko pomeni v gotovih kraiih popolno spremembo. Takoj pridejo ali duhovi in se prično brez našega dovoljenja vmešavati v naše razmere. Ob takem vprašanju je treba taikoj izpljuniti in pri tem potekati na kak les, ki je kje v bližina. Če tega ne naredite, vam gre vse narobe in si tega ne morete razlagati. Da, in če kdo prav priliznjeno pove pevki, da ima danes posebno lep glas, že nastane nevarnost, da bo njena umetnost trpela ati pa vsaj, da bo ta večer slabo razpoložena. O teh stvareh se sploh ne sme dvomiti, in čeprav so taka vprašanja čisto dobro namerna, vendar take besede odprejo pot v temno kraljestvo in zbudijo zle duhove. Zato ob vsaki priliki naletite na praznoverne ljudi, ki nosijo kot privesek na uri kos s srebrom okovanega lesa, ki se ga hitro dotaknejo, če jim kdo reče kako prijazno besedo; vedno namreč ni na razpolago kakšne mize ali vrat, kamor bi bilo mogoče potrkati. Previdnost je mati modrosti! Po automo-bilih bingljajo »maskote«, ki varujejo avtomobilista nesreč. Če je tako »maskoto« dala ljubeča roka, potem je njen učinek dvojen. Znanost pozna take talismane pod imenom apotrcpaion. Menihi in lovci Zc vsak otrok ve, da pomenijo gotova srečanja nujno nesrečo, posebno nevarni v tem pogledu so baje zlasti menihi in nune; če stopi v Italiji na ladjo menih, potem ie več kot gotovo, da bo morala ladja prestati vihar. Svoj pomen ime tudi mačka in pajek. V posebni nevarnosti se nahaja lovec, če mu kdo reče kako nepremišljeno besedo; radi tega oni dan ne more ničesar ujeti. Če srečate prijatelja s puško na rami in mu želite dobro srečo pri lovu a!ii mu želite naj ustreli srno ali pa celo še kaj več, postanete v trenutku njegov najhujši sovražnik in vi boste krivi, če ta dan ne bo imel na lovu sreče. Neki nemški slikar, ki je živel v Rimu, je nekoč pripovedoval: »Nekega jutra sem šel v Rimu z dvema prijateljema na lov. Komaj smo stopili iz hiše, že smo srečali nekega kapucina, ki nas je s prijaznim nasmeškom pozdravil, in je še pristavil: tale buona caccia! Dober lov! Za praznovernega lovca pa pomeni že nesrečo samo dejstvo, da je sreče! meniha, kaj šele, da bi mu menih voščil dober lov. V tem primeru ie edina rešilna beseda, ki odvrne nesrečo: In bocca lupe. Vendar po mišljenju Rimljanov taik odgovor ne zadostuje, da bi nesrečo odvrnil popolnoma. Treba je napravili nekaj več. Ko sta torej moja lovska tovariša postala radii menihovega praznoverju pozdrava slabe volje, sem ju jaz potolaži! in obljubil, da bom že vse uredil. Sel sem k menihu in « sem ga zaupno prosil za ščepec tobaka. Ko sem se mu zahvaljeval, sem ga pri tem prav krepko potrepljal po kuti. Tako sem se čisto osvobodil hudih posledic prijaznega pozdrava. In res! Orni dan sem imel čudovito lovsko srečo: ustrelil sem krasnega petelina. Obeh mojih tovarišev pa se je tisti dan držala smola: ali sploh nista prišla do strela, ali sta pa vse zgrešila. Paganini - mož hudega pogleda O teh skrivnih silah je nastala že čisto zemljepisna znanost v južnih deželah, v Italiji ati Grčiji imajo čislo druge navade, kot pa pri nas. Juž-njak trpi največ pod marocchio — od hudega pogleda, ki ga imajo nekateri ljudje. Ti ljudje se imenujejo gettatori (gettare = metati). Ti ljudje so lahko prav dobri ljudje, ampak iz težko razumljivega razloga sije iz njihovih oči nesreča, ki pomeni zlasti ob srečanju z otroci neprijetnosti. Če tak gettator pogleda otroka ali če z njim izprc-govor' samo nokai prijaznih besed, je najmanj, k r more otroka listi dan doleteti, da pade na kamen in da mu teče iz nosa kri. In matere kriče za teliim gettatorom, kaj jim je otrok naredil, !'c,*i že vidijo svojega miljenca na mrtvaškem odrd Taki gettatori imajo dostikrat težko življenje, čeprav niso prav nič zagrešili: Seveda je mnogo ljudi na sveiu, ki jim sije zloba iz oči že od daleč, toda to so čisto drugi ljudje Tak hud pogled je imel znam violinist Paganini; kdor pogleda njegovo sliko, bo to brez nadaljnega rad verjel. Toda, kjer je ljudska domišljija ustvarila začaranost, tam je ustvarila tudii pomoč. Dotakniti se samo lesa, to bi bilo premalo; boljše je dotakniti se živalskih rogov, pa bodisi, da je to samo kozlovski rog. Zato ni prav nič čudnega, če najdemo zlasti v južnih krajih, kjer je praznoverje močnejše, na mizah ali na omarah s srebrom okovane rogove. Vse to so poznali že v starih Pompejih. Ker pa je težko vedno nositi seboj cel rog, ki naj bi ljudi obvarovali nesreč, ki jih je ustvarila ljudska domišlja in praznoverje, zadostuje, če imate kako kost samo kot privesek na uri, ali na zapestnici ali kjerkoli. Pomagajo tudi korale in drugi kamni, ve nete .r rog je vseeno najboljši. Če vas torej sreča kak geitator, tedaj se morate hitro prijeti za tak amulet in njegov pogled gre v slepo im vas ne zadene. Otrokom, ki največ trpe radi hudega pogleda, dejo že v zibelko teike talismane, ki naj jih varujejo. Križec ne bi pomagal nič, kajti vsa ta začaranost izvira iz poganskih časov Najti vedno pravi odgovor na začaranost ni lahko. Italijani se morajo zahvaliti za te začaranosti in protizačaranosti Nicoili Valeltt, profesorju univerze v Neaplju, ki je okoli 1. 1800. vse te stva- ri, ki jih je ustvarila stoletna in tisočletna ljudska tradicija zbral v posebno knjigo. Na drugi strani Alp je prav tako... Napolitanski mornar pozna še eno sredstvo če ga zadene hud pogled m mu poslane roka težka, da ne more veslati. Trikrat pljune v morje in tako prežene skrivnostne duhove, ki mu želijo zlo. Obstoji pa ena stvar, ki po vsem svetu enako učinkuje. To je podkev Podkev je pribita, ali na vrata aili na steno in odganja na ta način vsako neprijetno željo, vsako kletvino, da ne zadene onih, ki stanujejo v hiši. Ampak to velja le za čarovnije, ki pridejo od zunaj. Moč podkve razlagajo na ta način, da je podkev bila od nekdaj ' čarovniški inštrument, ki le slučajno pnistoji tudi . konjskemu kopilu. V njeno upognjeno obliko se j ujamejo vse hude želje, ki plešejo okoli hiše. j Podkev ima magično silo, kii pritegne v svoj krog I vse neprijetnosti, ki takoj zgubijo svojo moč. Podkev je torej najzanesljivejša protičarovnija. V južni Italiji je tudi nevarno preglasno zde-hala; kajti če dovolj ne pazi in se hitro čez usta ne prekriža, ga bo doletelo nekaj neprijetnega, česar se ne bo mogel otresti tako lahko. Zvočnik sptašil slona Londonski Zoo ima občinstvu priljubljenega krotkega slona, ki mu je ime Nogaj Ko. Staro in mlado ima s slonom veselje in zabavo in cele skupine obiskovalcev se kratkočasijo s tem. da mu plezajo na hrbet, nakar jih Štirinožni velikan nosi okoli. Vred dobrim tednom pa se je potrpežljivi nosač živega bremena nenadno splašil in povzročil burjo razburjenja. Z večjim številom otrok in odraslih na hrbtu je prišel slon v bližino kota, v katerem je nameščen močan zvočnik, ki obiskoval- ; ceni napoveduje program in druge okoliščine. Zra- j ven zvočnika stoji tudi fotografska lopa, ki z glasnimi signali vabi obiskovalce k obisku. Bodisi ! zvočnik ali fotografski signali, nemara pa tudi ne- ! nadno električno zažarenje v lopi, je sicer flegma- 1 ličnega debelokožca tako iznenadilo, da je silovito odskočil in jo s težkim bremenom na hrbtu ubral proti svoji staji. Gledalcem je njegov nena- | vadili dir kar sapo zaprl, zlasti ko je slon pridivjal do nizkega oboka pri hlevskem vhodu. Na srečo pa so bili odrasli jezdeci toliko prisebni, da i so se pravočasno pripognili, otroci pa itak niso ; dosegli z glavami trdega zidu. Slon je kakor po navadi ves drgetajoč planil v svojo pregrajo. Niti ! jahačem niti drugim obiskovalcem se ni nič hudega pripetilo, ker Zoo tisti dan na srečo ni bil ; številno obiskan, pa so se mogli ljudje splašeni živeli pravočasno umakniti s poti. Na krovu ^Hindenburga" Nemški zrakoplov »Hindenburg«, ki redno obratuje od maja meseca na progi Stutgart—New-york, vzame na vsako vožnjo po 52 potnikov in v tokijskem stadionu. 200.000 pisem. Razen tega prevaža pivo in rensko vino. Vsaka kabina ima po dve postelji. A potniki težiko zaspijo, ker se sliši skozi pretenke stene brnenje strojev in razgovori iz drugih kabin. Vsled tega sedijo navadno v sobi za kadilce, v čitalnici, kjer stoji tudi glasovir, ali v baru, kjer se toči črno monakovsko pivo. Med potniki so navadno poročevalci svetovnih listov, ki pridno brzojavijo svoje vtise. Duhovnik Schulte, ki se je udeležil prve vožnje, je opravil na željo sv. očeta sredi oceana radio mašo z molitvijo za vesoljni mir. R^ljefni filmi Dva pariška kinematografa predvajata nov« reljefne filme. Kino »01ympia« sc poslužuje starega, še predvojnega načela. Vrti dvojni film z zeleno levo in rdečo desno polovico. Gledalci so opremljeni z očali istih barv. Vtis je učinkovit. Dame cvilijo, če dviga čarovnik v filmu proti njim čarobno šibico z belo miško na koncu. Zdi se jim, da bo skočila miš k njim v naročje. Toda zeleno-rdeča očala utrudijo oko. Predstava mora biti omejena na male prizore, ki trajajo samo po eno do dve minuti vsak . . . Boljši Lumierov izum predvaja kino »Imperial«. Tudi tu so potrebna očala. A oče kinematografa je nadomestil rdečo in zeleno z novima, tudi vzajemno dopolnilnima barvama: z bledo modrikasto in rumeno. Ta očala nič ne utrudijo oči. Gledalci lahko gledajo prav do tisoča metrov dolge igre. Film naredi velik vtis. Predmeti so tro-merni in tako izstopajo iz zraka, da res lahko govorimo o posnetku pravega življenja. Moti samo vedna sinjkaista barva, zaradi katere je slična solnč-na luč mesečini. A to je šele začetek nove filmske dobe. n Novo! Novo! 3 F. M. Willam Dos Leben Marias tier MuMcr lesu 587 strani z mnogimi slikami, vezano Din 102— m JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r, z. z o. z. v Ljubljani —===== I ■ Angleška banka v Londonu, kamor se steka denar širnega angleškega imperija. 32 Zeleni pekel »Že dvajset let živim v tropskih pokrajinah,« je odrnil Harris, »toda ne morem se spomniti niti enega edinega dne, ki bi ga bilo mogoče primerjati s tem.« V naslednjih petih mesecih v resnici nismo doživeli nikdar česa podobnega. Če se mudim tako izčrpno pri tej okoliščini, je to zato, ker ne smemo pozabiti, da je v glavnem večina dni milih in sončnih, večina večerov pa svežih zaradi hladnega nočnega vetriča. V glavnem morem podnebje samo pohvaliti. Okrog petih mi je Harris zaklical z vrtalnika, naj se podvizamo, če hočemo večerjati. Zato sem obesil puško čez hrbet, Danton pa je vzel svojo pištolo in naglo sva po večernem hladu odkorakala iskat divjačine. Drevje je stalo posamič, človek je imel utis, da hodi po pokrajini parkov. Kako je ta pokrajina nedostopna, je spoznal šele, če je hotel poiskati ustreljenega ptiča. V nobenem ozemlju na svetu se človek tako lahko ne izgubi. V pravem gozdu si tudi novinec zapomni postavo drevja ali pazi na smer, v kateri stoji sonce proti taborišču. Ta ravna odprta z grmičevjem pokrita pokrajina pa je tako smešna, da, tako usodno znana na pogled, da človek misli, da bi lahko milje in milje hodil med razmetano stoječimi debli in po trdi travi, pa bi moral z zaprtimi očmi najti mesto, s kate- j rega je krenil na pot. V resnici pa vidi človek lahko komaj 200 m daleč in treba je pošteno paziti, če noče dirjati v krogu naokrog. Dolgo sva z Dantonom cokljala po globokem grmičevju. Upala sva. da bova splašila kake golobe, ki jih je bilo v Gaibi na roje, toda tu se je zdelo, da je divjačina sploh zelo redka prikazen. Namenoma sva opisala širok lok, ki bi naju moral proti sončnemu zahodu pripeljati nazaj do tabora. Prehodila sva bila že skoraj vso pot, preden sva sploh kaj zagledala. Nenadoma pa je Danton potegnil svojo pištolo in pomeril. V začetku nisem sploh ničesar videl, čez čas pa sem odkril nekaj velikih zelenih papig, ki so sedele tesno druga poleg druge na veji. Danton je natančno pomeril in odmev je zabobnel. Ena papiga je padla, drugo pa sem položil jaz s svojo puško. Do tedaj nisem imel papig za koristno divjačino. V moji domišljiji so bile neločljivo zvezane s starimi damami. Če je pa človek lačen, mu preidejo vsi pomisleki. Če jim oderete žilavo kožo, in jih 12 ur kuhate z zelišči v kotlu, dajo v resnici zelo dobro kosilo. Tisto noč smo jih naglo spekli nad odprtim ognjem, zato ni čudno, da so bile vse drugo prej kakor pa nežne. »Kje pa je sploh vaš konj,« je vprašal Harris in nesel perut k ustom. »Zakaj? Privezal sem ga tu čisto blizu k drevesu.« »Ko sem se prej ozrl, ga nisme videl.« ! V zavesti krivde sem vstal in hitel k ti- stemu mestu. O drevesu ni moglo biti nobenega dvoma, zakaj trda trava je bila v širokem krogu popasena, konj sam pa je izginil. Dolga vrv, ki je ležala v smeri proti Gaibi na tleh, je naznanjala, kam je tekla žival. V bridki zavesti, kakšno napako sem zagrešil, sem se vrnil k ognju, kjer sta me Danton in Harris veselo pogledala. »Kako pa ste zavezali vozel?« S pomočjo kosa niti in polena sem jima pokazal, kako sem konja privezal. Harris se je jasno zasmejal. »Vi ste pa pravi. Če bi se vam bilo to primerilo pozneje na ekspediciji, bi bila izguba končno veljavna, zdaj pa je tako, da vam jaz lahko posodim mezga. Nikar ne delajte tako žalostnega obraza, marveč mi dajte nit, potem vam bom pokazal, kako se zaveže pravi vozel.« »To se ne bo več primerilo,« je menil Danton, »Moški se uče iz svojih grehov, samo ženske pridejo že izkušene na svet.« Takole sta me ta dva bežna znanca skušala potolažiti zaradi moje neodpustljive neumnosti. Ljudje so šli pogosto po gobe iz ne-znatnejšega razloga, toda kakor je Harris pripomnil, sem imel srečo. Vstali smo, ko se je danilo, kakor je v tropskih krajih navada. Ta jutranja svežina, ki se dani hladno, kakor gorski potok, je nekaj krasnega, posebno spričo pripeke, ki vlada po dnevi. Zarana ob petih je svet še nedotaknjen in še nič ne ve o mukah, ki jih bo moral pretrpeti, preden bodo vetrovi sončnega zahoda muko spet spokorili. Roji papig so prihajali vrešče od vzhoda, da bi se napili do sitega, preden bo opoldansko sonce prežarevalo gozdove. Kajti, če stoji sonce nad glavo, ne daje nič sence. Edino zavetje tvori tedaj gost baldahin iz listja. Sinjina in zlato, nežnost in svežost, motni emajl v ozračju močnih vonjav, to je večno čudo tropskega jutra. Harris in njegovi ljudje so se kar takoj spravili na delo. Danton in jaz pa sva šla iskat zajtrka. Orjaški dvojici sinje in rdeče pobarvanih arasov nisva prizanesla iz lepotnih razlogov, temveč, ker so se nama smilili najini zobje. Malo od poti sva zadela na moje tovariše. Poleg steze je plapolal drobcen ogenj, nad katerim je visel kotel, Veselo so vstajali iz njega mehurji in prijazno pozdravljali dvojico žejnih lovcev. Toda to je bilo pa tudi edina razveseljiva stvar, ki sva jo dobila od tabornikov. Urrio in Bee-Mason sta v škornjih in z ostrogami sedela čmerno ter hrbte naslanjala na drevo. Ko sva se približala, nista niti pogledala. »Dobro jutro,« sva vljudno pozdravila z Dantonom. »Hm,« je brundal Urrio, Bee-Mason pa sploh ni dal nobenega odgovora. Začuden sem strmel v prijatelje. Tistih 30 km ježe vendar ni moglo tako docela pregnati njune dobre volje. Toda opazovala sta kar naprej docela nezanimiv kos gozda in s svojim vedenjem kazala, da se ne zanimata najmanj niti za Dan- I tona niti zame. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6 Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Geč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiče k.