Stav. 14? (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu,« nadtljo 2. Junija IMS Letnik Xllll. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. Uredništvo• Ulica sv. Frančiška Asiškega Si 20, L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo tredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo, Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista '»Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti \ vpisane zadruge z omejenim poroštvom, % Trstu, ulica sv. Frančifka Aaiikega St. 20. — Telefon uredništva in uprav« •t. 11-57. — Naročnina znaša: Za celo leto K 31*20, pol leta K 15-60, trt vesece K 7 80, z« nedeljsko izdajo za celo leto K 6-20, pol leta K 3*60. EDINOST Posamezne Številke po 8 vin., zastatele 10 vin 0«laM s- računajo na mllimetf* v širokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin| osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vini oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K 2.—. Mal oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Ogbse sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti-. Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek ae nahajata v uLsv. Frančiška Asl 5t. 20. Poštnohraniimćni račun št. SH.G52. ZVEZNA mm POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BLROLIN, 1. (Kor.) Veiiki slavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Južno OIse, jugozapadno Ciiaunya, so ćete generalov Hofmanna In Francossa vrgle sovražnika iz močnih postojank pri Cuisu in južno Bieancourta. Iz severnega brega Aisne smo vdrli po srdiiih delnih bojih do črte Nouvron—Fonteno?. Obupne protinapade so Izvršili Francozi z divizijami, ki so jih pripeljali z vlaki i:i avtomobil!, proti rašim četam, ki prodirajo preli o ceste SoJssons—Hardeunes. Zvečer so se končali srdiii boji nam v prilog. Za umikajočim se sovražnikom smo prodrli do višin vzhodno črte Chaudan—Vlerzy—BIanzy. Na obeh straneh reke Ourcq smo prekoračili cesto Soissons—Chateau Tl.icrry in dosegli, premagujoč vedno iznova so-\ražen odpor, višine pri NeuMyu in severno Chateau Th!errya. Med Chateau lhierrvem in vzhodno Dormansa se nahajamo ob MarnL Od Mame do zapadno Rešmsa smo dosegli v napadu črto Verneuil — Eiizy — Saray — Champigny. Včerajšnji boj; so nam prinesli zopet več tisoč »jetnikov in bogat plen. V oseb zadnjih dneh smo sestrelili 36 sovražnih letal. Poročnik VVenckhofi je izvojeval 28„ poročnik Puetier 25. in poročnik Kroll 21. letasko zmago. BERO L IN. 1. (Kor.) Večerno poročilo: N"a fronti od Noyona do Chaieau Thlerrya smo z boji pridobili na tleh. Prvi generalni kvartimsojster pl. Lndendorft BOLGARSKO. SOFIJA, 31. (Kor.) V ozemlju Moglene In vzhodno odtod do Dojranskcga jezera je bilo bojno delovanje izredno živahno. V odseku južno Hume do Vardurja je po sistematični, 10 dnevni topovski pripravi, ki je dosegla v zadnjih dneh najskrajnejšo srditost, več Veaizeloiovili divizij, ki so bile ejaeene z eno hc-'cnsko in eno traucosko divizijo, pod zaščito noči in mejenega vremena napadlo nase postojanke, tekoai Iialerega so izvršile glavni susek južno Hume. Posrečilo se »lm je, da so vdrli v več naših sprednjih jarkov. Boj se Je nadaljeval z nezmanjšano s.ditcstjo ves dan. Na zapadnem bregu Vardarja I:; južno Doirana je bilo topovsko delovanje na obeh straneh povečano. Minirano švedsko vodovje. STOCKHOLM, 30. (Kor.) Preiskava s strani švedskih pomorskih oblasti je ugotovila obstoj zasidranih podmorskih min tako v švedskih vodah kakor tudi na odprtem morju. Ugotovljeno je bilo dalje, da so te mine angleškega izvora. Alinirana polja se nahajajo zunaj vodovja, ki je je označila Anglija kot nevarno za plovbo. Dva ribiška čolna sta se že potopila vsled teh min. Švedski poslanik v Londonu je imenom svoje vlade protestiral proti takemu postopanju Anglije in si izrecno pridržal pravico, da zahteva za ponesrečence in izgubljeno blago odškodnino. Japonsko-kitajska vojaška pogodba. BERN, 30. (Kor.) Glasom »Shangai Gazette« se japensko-kitajska vojaška pogodba glasi: Japonska organizira kitajsko policijo in prevzame vodstvo vseh kitajskih arzenalov in ladjedelnic. Japonska sme izkoriščati premogovnike in železno rudo v vseh delih Kitajske. Japonski se priznavajo vsi zahtevani privilegiji v zunanji in notranji Mongolski in Mandžuriji. Končno je odrejenih več odredb, ki spravljajo finance in vzgojo Kitajske pod japonski vpliv. Japcnska je dosegla tudi, da je Kitajska napoved pogodbe formulirala tako, da ie naperjena proti Nemčiji. Anglosaški svet na obeh straneh Atlantskega morja naj bo prepričan, da je določena ta pogodba le za dobo sedanje vojne. vzhoda in jugovzhodu. Tudi z rusko državo je treba pričeti prijateljske odnošaje. Osrednje vlasti bodo izpolnile to nalogo le tedaj, ako bodo nastopale skupno in odločno. DUNAJ, 1. (Kor.) Predsedniki treh gospodarskih zvez so bili sprejeti od cesarja v posebni avdi-jenci. Po obletnici. Francoska zbornica. BERN, 31. (Kor.) V francoski zbornici je vložil včeraj poslanec Bonnet interpelacijo glede odgovornosti za bitko ob Aisni. Poslanec Cochin je predlagal razpravljanje položaja na splošno. SOVRAŽNA UR*.DNA POROČILA. Italijansko poročilo. 31. majnika. — V noči cd 20. na 30. t. m. je sovražnik obnovil svole napade na predmostje Capo Sile; bi! je odbit. Druge sovražne poizkuse na Spi-! 22'/Jo in zapadno r. o onemogočili naši to- povi. Živahno delov."'"je sovražne artiljeriie v dolini Lagarine in ob Plavi izzvalo živahno pro-tistreljanjc naše arti'ierMe. Letalsko delovanje je bilo močno. Na asir:!;: lavarenski planoti smo bombardirali »arke, taborišč? in barake nasprotnika. \ i dohodnih cestah v Gallio smo obstreljevali kolone čet in spremne vode. V zračnih bojih so bi! i sestreljena tri letala. Francosko roročilo. -1. majnika pop. — I*' rrcl nadaljujejo svoja prizadevanja s srditimi napadi na desnem krilu do O i ■ c. V ozemlju Ailctte so re francoske čete bojujoč se umaknile na postr tanke severno črte Ble-rancourt—Epagny. V ozemlju Soissonsa in dalje južiM so se razbili nemški napadi na junaškem odporu francoskih čet, ki so obdržale svoje postojanke ob zapadnem izhodu mesta in ob cesti v Chateau Thierrv. V sredfšču se je Nemcem po-sicCilo. da so severno Marne lahno napredovali. Dalje vzhodno, istotako severozapadno in severno Reimsa so bili vsi naperi Nemcev, da bi uspeli, znman. Od naših čet energično izvrženi protinapad se je zopet polastil Thilloisa. DOGODKI N\ MORJU. BBEROLIN, 31. (Kor.) Naši podvodniki so potopili v Sredozemskem morju 5 parnikov in 9 jadrnic, skupno okoli 20.0u0 ton. Ln parnik s četami (okoli 5000 tou), je lil izstreljen iz zavarovanega spremnega \odx Kaaocada ob belgijski obali. LONDON, 31. (Kor.) Iz Ramsgate se poroča, da je bile od včeraj zv^cr ob 11 do 4 zjutraj slišati srdito topovsko streljanje cb belgijski obali. Kmalu do polnoči je bilo slišati močne eksplozije in so bili opaženi veliki plameni v ozemlju Zeebriigga in ob vsej obali do Dunkirchna bliski eksplouira-ječih granat. Ameriška armadna predloga. \VA-HINGTON. 31. (Kor.) Reprezentantska ztoi:iica je sprejela največjo armadno predlogo v zgodovini Združenih držav. Dovolila je kredit 12.012.000.000 dolarjev in pooblastila predsednika, da pokliče v vojaško službo vse moške, ki jih Je mogoče izvežbati in opremiti. Predloga je bila predložena nato senatu. Sklicanje kozaške rade v Ukrajini. KIJEV, 31. (Kor.) Hetman Skoropadski poživlja v danes objavljenem pismu vojnega ministra, naj sestavi trenotno v svrho izdelanja pravil za organizacijo kozaštva v Ukrajini kozaško rado, ki bi zamogla pri ustvaritvi ukrajinske državnosti in armade mnogo koristiti. Hetmanov cilj je ustvaritev velike kozaške Ukrajine in narodne armade, ki zarnore biti edina resnična hraniteljica države. Kozaštvo naj postane borite!) za narodno idejo in kader bodoče ukrajinske kozaške armade. Donska delegacija je izročila hetmanu pohionioč in stremi po priznanju s strani osrednjih vlasti, da bodo možna oiicijalna pogajanja z ukrajinsko vlado. Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja. KIJEV, 31. (Kor.) Rusko-ukrajinska mirovna pogajanja se danes zopet prično. Do sporazuma glede demarkacijske črte dosedaj še ni prišlo. Ukrajinci pri Buriana. DUNAJ, 31. (Kor.) ^Korespondenc Austria« po- Vsa neizmerna pomembnost jugoslovanske politike, ki jej je bila v izhodišče naša deklaracija z dne 30. maja 1917., se je odražala v enodušnosti in oduševljenju, s katero je ves naš narod proslavil nje obletnico. Slovensko novinstvo je proslavilo ta zgodovinsko-pomembni dan z navdušenimi članki, naglašu-joč, da pomenja visok mejnik v zgodovini našega treunenega naroda na j: gu monarhije. Z majniško deklaracijo smo obračunali z nesrečno minolostjo usodnih zmot, katerih natveča je bila ta, da smo se vedno in vedno — zanašajoč se na sladke obljube in zavratne besede onih tam gori, kadar so potrebovali naše vere in zaupljivosti — nadejali, da že oziri na najviše interese države same prisilijo merodajne kroge, da zadovolje naš pošteni narod, da mu dado, kar mu gre, da mu dado pogoje za svobGden razvoj, v osiguranje ohranitve njegove narodne individualnosti, v zagotovitev njegovega nacijonalnega obstanka. BiH smo lahkoverni, prelo vse mere zaupljivi; naša vera v poštene namene onih tam gori napram našemu narodu je mejila Že na — le priznajmo to — na brezpri-merno najivnost. Najivnost, ki se da — kakor že rečeno — razlagati le po poštenju našega naroda, p} njegovi veri, da so drugi istotako pošteni, da istrtako nosijo srce na dlani, kakor je nosi ta naš rod. Da-li pa so biH tudi vsi tisti, ki jim je narod poverjal zaupanje in jim podeljal mandate, da tam tori zastopajo niegove koristi, istotako na-jivni. kakor je bil on sam? To pa je vprašanje, v katero nočemo tu podrobno in konkretno posezati, in naglašamo le, da spada to vprašanje v poglavje, ki sodi na črne strani zgodovine našega naroda in njegovega političnega življenja. Kruto so ga varali izvesta! njegovi izvoljenci! In gorje, gcijc, a!;o ne bi bilo prišlo izpoznanje: zgodovina bi bila morala odpreti r.a svetih stranicah novo poglavje o narodu, ki je le radi svojega prevelikega poštenja začel umirati in ki mu ni več odrešitve iz tega umiranja! — Gorje, da ni prišlo izpoznanje! Nezavestno bi bil postal naš narod zločinec na svojem lastnem obstanku in življenju. In kolika tragika: .sam©ubijalec, ker mu je bilo srce preblago, dir"a premehka, ker je bil preplemenit v svojem čutstvovanjul Prišlo 'C pravo izpoznanje, ker je dobri genij roea: Načelnik uKrajmskega parlamentarnega za- . - . . , , .. . . , , . . . . , j, našega naroda hotel, da ga mso varali vsi njegovi stopstva v avstrijski poslanski zoormci.. posL Pe-il JT * . w . . * r. j - t -V * um >■ n IzvcTrcttJI, I:i ..»m br^inbo svojih »aterc- Fcwn T evvirkil Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — Gospod baron, — ga je prekini! Louis Hanni-bai, — povedati vam hočem vse. — Ne, ne, dragi moj, sedaj nočem čuti ničesar ..... — Torej se jezite name zaradi mojega obotavljanja? — Niti najmanje. — Pa mi dokažite to. — Kako? — Da me poslušate. — To je nemogoče; zahtevajte kaj drugega, samo tega ne. — Rotim vas .... — Ne, pravim. — Gospod baron, potemtakem nI dragega, kot da se ooslovim in izvršim svoi Drvi sklep. Bavarski kralj na Dunaju. DUNAJ, 1. (Kor.) Bavarska kraljica se je odpeljala dopoldne iz Laksenburga v Baden, da poseti svojega polbrata, feldmaršala nadvojvodo Fride-r ka in njegovo soprogo. Kraljica se je poprej prisrčno poslovila od cesarske dvojice, ker odpotuje potem iz Badena daije. Kralj je sprejel dopoldne načelnika generalnega štaba, barona Arza in njegovega namestnika barona VValdstattna, vojnega ministra Stoger Steinerja, ministrskega predsednika viteza Seidlerja in zunanjega ministra grefa Buriana. Zborovanje gospodarskih zvez na Uunpjn. DUNAJ, 1. (Kor.) Zborovanje gospodarskih zvez ie po referatih sprejelo resolucijo, ki pozdravlja povodom sestanka obeh vladarjev v nemškem glavnem stanu dogovorjeno načelo poglobitve zvezne pogodbe in izjavlja, da so gospodarske zveze prepričane, da bo poglobitev zveze osrednjih vlasti prinesla zveznim narodom mnogo koristi in ustvarila temelj za ustanovitev velike srednje-evropske zveze. Razvijanje na vzhodu nastajajočih držav v krepke politične enote je v interesu evropskega miru in osrednjih vlasti, ki imajo nalogo, da podpirajo te narode gospodarski in kulturno. Osrednje vlasti zainorejo z izgradnjo ccst in prekopov dvigniti gospodarsko življenje na — Mladi abotnež! Kako ste trmoglav! Ker že ravno mora biti. vas bom torej poslušal. — O, gospod baron, kako dober ste in kako sem vam hvaležen! Prijel je barona za roko in mu io iznova iskreno stisnil. — Pričnem takoj, — je nadaljeval. — Ujel sem ga, — si je mislil baron in pristavil glasno: — Pa ne pozabite ničesar. — Ne skrbite, povem vam vse. Star sem bil sedem let, ko so mi rekli, da morem zapustiti naj-oeniščnico. Učitelj v Ville d'Avray me je hotel vzeti k sebi, in ker je jamčil za vse, kar je zahteval zavod, so me mu izročili. — Kak človek pa je bil ta učitelj? — Izboren qlovek, proti kateremu se ne morem pritoževati; bil pa je izredno strog in je imel vedno vero in moralo na ustnicah. Menil je, da sem zelo nadarjen, in moral sem pošteno delati pri njem. — Kar vatn seveda ni ugajalo posebno? — Vdal sem se v svojo usodo, in vse je Slo dobro. dokler sem bil še otrok. Kakor hitro pa sem sov, jim poverjal skrb in delo za svojo bodočnost! In da tudi niso bili najivni! Marveč so gledali stvari in Inidi in njihove namene okolo sebe z bistrim, nekaljenhn očesom, so v svoji zvestobi in ljubezni do naroda-mandanta na svojem ravnanju, pri vseh svojih ukrepih in njihovem izvajanju, sledili lc glasu svoje vesti in izpozuanja, kaj more biti narodu koristno in kaj pogubno! To je bila rešitev našega rodu. to :nu je dalo P< uka, da se je — kakor da se je zgodilo veliko Čudo — iznebil zmot t;r enodašno in združeno krenil na poti zvestobe in poitenja do — sadnega sebe, ko so ga že poučila grenka izkustva, kako mu drugi plačujejo zvestobo, njegovo pošteno vero in zaupljivost V htpu so odleteli iz vrst zastopnikov naroda nečedni elementi, ki niso bili najivni, ki niso bili lahkoverni, ki so marveč lahkovernost in zaupiji-| vc.st naroda izrabljali za to, kar so oni hoteli — i ne narodu v .korist 1 Očistilo se je narodno zastopstvo in v organi-' zeni naroda je prišlo ozdravljenje. Narod se je rešil vere v one druge. Zalo pa se je s polno dušo, vročim srccm, in razboritostjo, ki mu je prišla kot božji dar z neba, zbal ckclo zastave, ki so jo dvignili dediči Krekovi, res zastopniki naroda! Tem voditeljem ic naroJ polagal sveto in slovesno prisego: z vami sem, vam bom sledil, z vami pojeem v neomajni zvestobi in nezlomljivo voljo, ki me je prišla v žile, v kri in meso, ker sem izpveeledal! Veliki, nepozabni Krek! Ti si bil, ki si se s svojim velikim umom, svojim vročim srcem, s svojim posterjem, s svojo idejalno ijubeznijo, s svojo gigantsko individuvainostjo postavil na čelo poštenim zastopnikom naroda in ki si razvil narodu zaMavo-odre.šenico, ki si podal narodu blagove-stje: Kaj laera hote!!, po cera mora stremiti z neizprosno veijo ia nez!ornlj?vo vstrajnostjo, ako hoče — živeli. Ako hoče živeti Življenje zavednega, svobodnega naroda. Krek!! Zakaj nisi mogel ob tej obletnici vstati i L grcCa? Kako bi se Ti širila radosti korenjaška prsa, kako bi Ti iskrilo tisto blago in milo oko, kako bi Ti veselje in zadoščenje ožarjalo vedno piijazno in smehljajoče se lice! Zakaj ne moreš iped ne s, da bi sedaj, ob obletnici proglašenja de-kLracijske politike, ki si jej bil Ti zasnovatelj, |M„ ,,,„,, | ,, If—■ HI MJT -K^J——mwca vzrastel. sta me strogost ia podložnost zelo težili, in dolge pridige, posebno o morali, so me dolgočasile. — Seveda. _ Lahko si mislite, da je pač težko, če mora človek vsa jutra streči pri maši, šest dni v tednu učiti majhne otroke citati in vsako nedeljo v cerkvi peti, ko bi vendar rajši gledal lepim deklicam v oči in šel žnjimi na mehki mah jiod starimi hrasti ob robu gozda. — Potemtakem ste bil že zgodaj zrel? — Precej zgodaj. — In povejte mi, ali ste z več deklicami zahajal tja v gozd? — O, z marsikatero, — ie odgovoril mladenič z nekakim ponosom. — Tako ste torej zanemarjal abecedo v šoli in retje v cerkvi? — Ne zamolčujem, da je bila moja odsotnost vedno pogostejša in da je trajala vedno dalje. -—Ali ie učitelj vedel za vzrok? — Včasih. mogel gledati veliko čudo, blagoslovljeni sad S- ojih načrtov, da bi dvignil blagoslovljajočo roko nai glavo Svojega naroda, ujedinjenega v izpo-znanju, presojanju, hotenju in hrepenenju! Da bi videl, kako ob obletnici Tvoje apostoistvo že slavi svojo veliko zmago z ujedinjenjem naroda! Ne moreš iz groba, ne moreš med nas — telesno. Duh Tvoj pa, ki živi in ki bo živel med nami. drkler bo živel slovenski rod, dobiva najslajše tolažbo, osrečevalno zadoščenje! Tisti, ki so spre jeli Tvojo zapuščino, jo varujejo zvesto, in netijo, klanjajoč se Tvojemu blagoslovljenem spominu, s'-eti plamen, ki je tako toplo žarel v Tvoji veliki duši, plamen tiste ljubezni in zvestobe do naroda ki Ti jo je bilo blago srce tako polno! _ In ako bi bil danes med nami in bi gledal, kako Tvoji učenci in sledniki zanašajo med narod Tvoje nat ke in kako dovzetno jih ta sprejema, bi na tisti znani ljubeznjiv in šegav način, ki Te je delal za časa življenja tako ljubkega, tako omiljenega vsklikal veselo: Fantje, dobro je tako, srečen sem! MI tržaški Slovenci smo proslavili obletnico deklaracije na sijajen način do tiste mere, do katere so dopuščale razmere. Največi sijaj pa je zadobila naša proslava z navzočnostjo njega, ki je bil pokojnemu Kreku najtesnejl prijatelj, najverneji učenec in soboritelj, in ki sedaj z vso energijo nadaljuje pokojnikov apostolat, izvrševaje z odločnostjo, ki ne pozna ne strahu, ne ozirov, Krekov politični testament, zanašale in raznasaje ga v narod in med narodom. Gromovnik, ki kliče na odgovor tiste, ki so narodu našemu provzročali toliko zla in mu nadevali tolikega mučeništva. S prstom kaže nanje, poživljajoč narod: zapomni si! In narod ga razume, mu vsklika iz polnih duš. mu polaga prisego: da si je usvojil Krekov testament ter da se hoče v sklenjenih vrstah boriti za uresničenje te oporoke, da hoče neodvrnljivo hoditi po poti, ki vodi do svobode. Kakor povsod, je bil dr. Korošec, nositelj in predstavitelj tega programa, tudi v Trstu minole nedelje deležen največih časti, ki jih more pode-Ijati narod, živeč pod silo omejitev In utesnitev. Narod je izrekal dru. Korošcu hvaležnost mu je poklanjal svoje srce in je glasno proglašal svojo solidarnost s politiko Jugoslovanskega kluba, ki mu načeluje dr. Korošec. In dr. Korošec zaslužuje te časti v polni meri. A vendar treba fmeti na umu, kar je tako lepo razložil dr. RybaF na prijateljskem sestanku v Barkovljah. S poklanjanjem dr. Korošcu ne tiramo in nočemo tirati nikakega osebnega kulta. Tega tudi dr. Korošec noče! Ali ideja sama ne zadošča......Svet želi videti tudi nje personifikacijo, hoče videti tudi meso in kri — v osebi. Zato slavi, zato vsklika in hit; dru. Korošcu nasproti, ker je on sedaj vidni prvi predstavite!) — ideje! Tej so bile namenjene manifestacije v proslavo obletnice majniške deklaracije! Mi slavimo dra. Korošca kot boritelja za idejo; boritelja za dosego cilja, ki nam ga je postavila majniška deklaracija. Umestno citira »Slovenec« znamenite besede benediktinca Locordoira: »Sleherni osvoboditelj preživlja dva trenotka v svojem življenju: prvega, ko ga dolžijo veleizdaje, drugi je, ko mu stavljajo spomenike.« In dostavlja: »Danes je narod v prvi fazi, druga ni daleč=. In res povišanje to proslavo dejstvo, da je narod mnnifestiral svojo trdno vero v zmago te Ideje! Narod naj ohrani to vero! V njej je jamstvo, da bo ustrajal do zmage, kakor lepo izraža .»Agrarner Tagblattc v zaključku nekega svojega članka: »Narode je možno ponižati in žaliti, preganjati in vklepati jih. Nikoli pa se jih ne more — čim so prišli k zavesti — prisiliti, da bi se razvijali vzratno«. (V prejšnji svoj položaj). Ne, nobena sila nas ne prisili več, da bi se povraćali v prejšnje stanje odvisnosti, podrejenosti, brezpravnosti, narodnega in političnega helotstva. Pred narni je le ena pot, ki vodi naprej!! Tako prisego smo položili povodom obletnice majniške deklaracije pred licem nje prvoboriteija, dra. Korošca. „Problemi malega naroda". Večkrat že smo omenjali znamenite brošure Abditusa-Prepeluha »Problemi malega naroda« ili io priporočamo danes vnovič najtopleje. Najbolje priporočilo pa bo, če podamo tu par poglavij, da dobe Čitatelji mal izgled, kako razborito in s kako toplo ljubeznijo razpravlja avtor o našem problemu, o našem programu, o našem gospodarskem stanju, in o nalogah, ki se jim moramo posvečati. Iz te njegove razprave se uve-rijo čitatelji, da je Abditus-Prepeluh v resnici odličen publicist, politik in naroden slovenski so-trudnik. Bistvo narodne politike. Odvisen človek ne sme imeti svojih misli; šteje se mu v greh, ako samostojno misli in dela. S to primero bi se dalo označiti dosedanje »politično življenje« Slovencev. Določnega narodno-političnega cilja doslej nismo niti imeli. Vsaka politična stranka je imela svoj vzor, ki ga je proglašala za edino pravega. Zato smo kolebali sedaj na desno, sedaj na levo. Leto 1S48. nam je prineslo idejo »Zedinjene Slovenije«. Nismo vedno >--■ g iovolj resno jemali tega svojega narodno - političnega cilja. Pozneje nam je realna politika prinesla vsakovrstne narodrio-političnc cilje. Danes srno se ogrevali za avtonomijo kronovin, jutri za trializem habsburške monarhije. Prišla je jugoslovansko ideja. £ele svetovna vojna in njen petek sta nam dala skupen, jasno zamišljen na-rodno-političui cilj: Narodno avtonomijo v jugoslovanski skupnosti. Kdo nam je ustvari to resnično moderno politično idejo, ki je maboma postala last vsega naroda? Oživljena in okrepčana demokracija! Demokratična misel, ki je bila tako zelo zasmehovana in zasramevana, je nositeljica modernega -narodno-političncsa cilja Slovcncev. Ta cilj ni nikak knjižno estetični ideal, ni več idej'a fantastov, ampak zunanji i?raz notranje življenjske potrebe, ki jo je ustvaril železni tek socijalnega razvoja. V predvojni dobi narodno-polit;Čni cilji niso bili odločilni za đover.sko narodno polit'!.o, ki se je plačala največ % vsakdanjimi potrebami, zahtevami in krivicami. Izgubljali smo se v malenkostih. Narodno-politični cilji so se obravnavali le ob posebnih prilikah; splošno se predvojna slovenska narodna politika ni dovolj brigala za narodno-politične probleme; zato je ostala malenkostna in osebna. Ko se je bil zanesel tako imenovani »knlUrnl boj« med slovenske politična stranke, se je pokazala njena pritlikavost! »Kulturni boj« Je utonil v mlaki... Politični boii so stremeli za nadvlado posameznih stanov. V javnem žMJenjn je zavladalo plehko demago-stvo, ki le dvigalo posameznike v takozvane »naredne voditelje«. Ti voditelji so pritisnili političnim bojem svoj posebni pečat, ker so se radi okoriščali z njimi. Slovenski konservativci, ki so bili prvi med vojnimi hujskači, kakor njihovi tovariši povsod drugje, so z demagoško taktiko izrabili ideje demokracije. Zvezani s plemstvom in veleagrarci, so premamili večino poscdtijočena kmetiškega ljudstva in ga pridobili za svoje politične namene. Politično slabotno in nezanesljivo meščanstvo je bilo potisneno ob tla. Industrijsko delavstvo pa je bilo na Slovenskem prešibko, da bi prišlo do besede in veljave. Pri teh politrčmh pobojih, ki so se sukali okolo vsakdanjih potreb in nagonov, so bili veliki narodno-politični cilji in družabni problemi porfnjenl na stran. Prevladovali so stanovski interesi, ki so.se pokrivali zdaj z narodno prebarvanim, zdaj z verskim plaščem. Zato je v vsakdaniih političnih borbah skoraj neome?e-m zagospodovala laž. V puščavi vpijoči so ostali tisti nesebični in modri možje, ki so poudarjali etično načelo, da Je narodna politika po svojem bistvu delo v korist ljudstva in naroda in da p >-Utično delujoča oseba ne srne bogateti iz tega naslova. Naši Idejni temelji. Zakaj gre sedaj? Kje ie velika cesta, ki nas privede v r.ovo dobo, katere zarjo vidimo na daljnem obzorju? Načelo hinavske servilnosti in brezobzirnega zatiranja v našem javnem življenju je zlomljeno. Slovenski otrok je toliko dorastel, da bo kmalu shodil. Velika doba v našem narodnem in ljudskem življenju zahteva od nas samostojnosti v mislih in dejanjih. Zato je potrebno, da ugotovimo svoj gmotni in duševni temelj in ga po potrebi izgradimo. Prodreti moramo v svojo notranjost; iz nje se mora roditi bodočnost, ki jo dosežemo, ako bo svoboden razvoj vseh ljudskih In narodnih gnut-nih in duševnih sil ne le mogoč, temveč tudi gotov. Svoboda in pravo razumevanje interesov vseh stanov in slojev nam ustvarita ne samo zrini njo, materijalno, temveč tudi notranjo, duševno skupno domovino, ki zažiga plamen resnične ljubezni do nje. Potem ne bo med nami niti »izobčencev-, niti »inkvizitorjev«. Nadomeste jih resni kulturni in gospodarski boji, kl rode nova bogastva. s katerimi upravičimo svojo narodno, kul-trrno in socijalno eksistenco. Iz doslej povedanega se da posneti tole troje: 1. Idejna podlaga naše kulturne in gospodarske samostojnosti je okrepčana in razširjena demokracija. Demokracija je tisti idejni element, na katerega se moramo opirati v vseh primerih in boiih n«* znotraj in nazven. 2. Kulturni in gospodarski napredek sloven-Legi ljudstva je mogoč v svobodi in v prostem razmahu vseh gmotnih in umstvenih sil. Ta svobodni razmah poviša našo gmotno In umstveno produkcijo in nas usposobi za nadabnje boje. 3. Ker je slovenski narod majhen in po svoji socijalni sestavi večinsko kmetiški in delavski, je ru?no, da se naše gmotne in umstvene sile organizirajo po načelih socijalne pravičnosti in enakopravnosti, ker jih usposobi le socijalna organizacija za težavne konkurenčne boje med včlikim svetom. Slovenec se seli na ti'le. Pri rečnem delu je bil človek gibalo orodja. Razum in ročna spretnost sta ga usposobila za delavca. Pri strojnem delu pa mora človek slediti stroju, po njem se mora ravnati, streči mu mora; torej ravno narobe. Zato so človeške žrtve pri strojnem delu večje nego so bile pri ročnem. Število ponesrečencev v strojnih obratih je zelo vell- — Kaj je storil potem? — Bilo je potem vedno brezkončnih pridig z izreki iz svetega pisma. Govoril ie o grdobi in hudobi, hotel si je raztrgati obleko, zakrivati obraz in pepel si potresati na glavo---- — Ha! — se je posmejal baron — to je zelo smešno. Vaše pripovedovanje me zabava bolj, kot vam morem povedati. Nadaljujte. _ Tisti čas, — je odgovoril mladenič, ki mu je pohvala gospoda de Mauberta silno laskala, — tisti čas sem se natančneje seznanil z več mladimi ljudmi moje starosti, imenitnimi dečki iz mesta Avray. — Zato vas vendar ni nihče mogel grajati. — Zelo se motite, gospod baron. Ljudje so menili, da so oni mladenči ravno najrazuzdanejši v vsej okolici in da smo vsi skupaj družba najprist-nt-jših pridaničev. — In to ni bilo res? — Gotovo ne. Sestajali smo se samo zaradi pustolovščin in da smo v družbi veselo pili in jedli. Drusi so vsi imeli denar, samo jaz ga nisem imel. Toda našel sem sredstvo, da sem si pomagal---- — Radoveden sem, kakšno je bilo to sredstvo. Bilo je zelo enostavno. Sešli smo se v kaki gostilni. Drugi so plačali vino in druge take stvari, jaz pa sem dobavljal kakoši, golobe, kunce in sadje. — Torej ste imel veliko perutnine, sadja in tako ca! je? — Da in ne. Za svojo osebo nisem imel ničesar, toda izposojal sem si pri svojih sosedih. — Majhen, nedolžen in smotren obrt. — Ah mi pa tudi verjamete, da je bilo prepirljivih ljudi, ki so ta nedolžna izposojila smatrali za tatvino? — Verjamem, pa ne razumem. So pač tudi zelo omejeni ljudje na svetu. — Učitelj je podvojil svoje pridige, ko je izvedel za stvar, posrečilo se mi Je pa vedno, da sem ga lepo pomiril in potolažil, tako da je čas lepo mineval do velike dogodbe..... — Kakšne dogedbe? Si ran IL »EDINOST* štev. 147 V Trsiu dne 2. junija 1918 ko, kar dokazuje tudi statistika zavarovalnic i-a delavske nezgode. Stroj je bil takoj spočetka konkurent izučenega delavca, ki ga je s svojo vedno večjo dovršenostjo izrival z delovnega prostora V obratih se vedno bolj namesto moških nameščajo ženske, namesto odrasl h otroci, ki so za podjetnika cenejša delovna moč. Primer iz novejše dobe nam pojasni ta proces. V avstrijskih tobačnih tovarnah se je leta 1900. izdelalo 3.101,120.900 cigaret. Za to delo je bilo potreba 8401 oseba. Med tem so se obrati tehnično izpopolnili, nov stroj je bil uveden v delavnice. Učinek novega stroja je bil presenetljiv: število delavcev se je znižalo, število izdelkov pa zvišalo. V letu 1908. se je izdelalo žc 5.238.097.620 cigaret. In glej. za to delo se je rabilo 6636 delavskih oseb. S pomočjo novega stroja so izdelali 2.136.976.720 cigaret več nego jih je izdelalo 1900. leta — 8401 oseba. Pa ne le v stabilnih obratih, temveč tudi pri težaškem delu so izzvali novi strojni izumi preobrate. Tehnično drzno podvzetje zgradbe panamskega prekopa nam je jasno pokazaloničinke tehničnega napredka. Parne lopate, ki so jih tam uporabljali, so prekopale na mesec 623.700 kubičnih metrov zemlje. Vzemimo, da prekoplje en delavec v osmih urah 4*6 kubičnih metrov zemlje; v tem primeru bi bilo za delo, ki so ga opravile parne lopate, potrebnih 5460 krepkih in junaških mož. Pri parnih lopatah pa je bilo zaposlenih zgolj — 293 delavcev. Tehnični napredek jc na ta način stvaritelj takozvane »industrijske rezervne armade*. to jc: množi število tistih, ki ne najdejo dela. ki so produktivno odveč. Časih kak nov tehnični Izum izloči kar celo stroko iz družabne produkcije in vzame v njej usluibenini vsakdanji kruh, tako rekoč čez noč. Te brezposelne čete s svojimi ponudbami znižujejo veljavne mezde, s svojo konkurenco silijo zaposlene delavce, da ostanejo mirni in zadovoljni do skrajne mere. * Vedno bolj se uveljavljajoče strojno delo jc preobrazilo gospodarsko življenje tudi na kmetih. Pomalega izpodvreta domača obrt. nezadostna po Ijedelska produkcija in pa uvedba strojev tudi v kmetiško delo — vsega tega posledica je, da se prebivalstvo seli s kmciov v mesta in obrtna središča. Število prebivalstva na kmetih pada. Industrijski način proizvajanja je tudi v domačem kmetijstvu izzval preobrate. Surovo maslo se dandanes stepa v mlekarni, ne več na domu. Kemična industrija vsaj deloma nadomešča nekatere poljedelske produkte. Para in elektrika izpodrivata vprežno živino, vodovodi olajšujejo domače kme-• tiško delo, kosilni in mlatilni stroji delajo brez koscev in mlatičev. Prilik zaslužka na kmetih je vedno manj. Ker so tudi domača obrtna in industrijska podjetja šibka, prenapolnjena in oblegana od delavskih ponudnikov, se je slovenska, »indu strijska rezervna armada« namenila v daljno tujino; predvsem se seli v Ameriko, deželo klasičnega kapitalizma, kjer so mezdne razmere boljše nego doma, a kjer je tudi izkoriščanje delovne moči hujše in brezobzirnejše nego v domovini. Ameriška statistika navaja, da se Je 1842. leta priselilo v Zedinjene države ameriške nad 100.000 ljudi. V letu 1907. so našteli evropskih priseljencev 1,285.349. Od L 1873.—i908. se je izselilo iz Evrope v Ameriko 17,700.000 ljudi. Samo m?, majhen narodič, iniamo taru nad 100.000 svojih ljudi dokaz, kako nevzdržne so naše domače razmere. Ljudstvo hodi za kruhom; v gospodarskem pogledu ic nekakšna žoga, ki skače, kakor jo suie kapital- Po vsem svetu so raztreseni Slovenci; najde? jih povsod, kjer se težko in trdo dela. S svojim uelom ustvarjajo bogastva, ki prehajajo v last posameznih kapitalistov, sami pa ostajajo revni in bedni. Še nobena doba nam ni požrla toliko ljudi in nas ekonomsko tako okrtila, kak^r nas je prva razvojna doba kapitalizma. Socijalno iu moralno na? jc preobrazila. Vrste našega ljudstva so se zred-čile, kar nam zgovorno dokazujejo ljudska štetja. Socijalnemu in ekonomskemu propadanju se jc pridružilo še narodno zatiranje, ki nam ni dopuščalo, da bi se mogli dovolj krepko razvijati. Iztrgalo nam je na tisoče ljudi, našo gospodarsko revščino je povečalo do skrajne mere. Tudi kulturno so nas hoteli popolnoma zatreti. Svetovna vojntj nas jc našla uboge in majhne; zato nas je zadela Še bolj. nego bi nas bila sicer. V tej dobi tuge m bede Jc hodil po slovenski zemlii idealist, ki jc nosi! pokonci glavo. V njem Je bila vera. To je bil naš kulturni delavec. Rasise političke ¥@stl. Preko nesebičnosti h koncentraciji narodnih sil. Gotovo je — naglaša zagrebški »Tagblatt«, — da vse slovanske stranke in skupine na slovanskem jugu žele takozvane konccntracije narodnih sil. Da: želja je tu in volja tudi. Toda želja sama ne zadošča. Ce jo hočemo udejstvitl, treba velike ir.cralične sile in nravstvene resnosti. Moramo odpreti oči in priti do izpoznanja, da svoboda se mere priborili le z lastnimi silami. Vsak korak naprej treba kupiti s težkimi žrtvami, ker najlepše besede ne morejo odtehtati dejstev. Izpoznati moramo, da preporod naroda mora začenjati pri posameznostih: pri poedinem človeku, pri skupinah, pr: posameznih strankah, da preko strank, strankarskih zvez, koalicij in novih grupacij zajame in objame skupnost. Zato se moramo očistiti od malenkostnega osebnega, strankarskega in plemenskega egoizma, da bomo s Čisto dušo in jasnim razumom pokbdali potrebne žrtve, vedno imajoč svoj cilj pred očmi. S čisto dušo in jasnim razu- — Povem vam jo. Nekega večera nas je bile Šestorica naše družbe v neki gostilni kake tri četrt ure od Ville d' Avrya. Pili smo precej in biti je moralo žc okoli polnoči. Oprijeli smo se drug dru^tga, zaletavali smrt se semtenja in tupatam tudi padli, a smo vedno zopet vstali in šli naprej, pojoč lepe pesmi na vse glasi. Tedaj je hotel vrag, ki se vedno meša v stvari, ki mu niso nič mar, da smo srečali neko dekle. — Stvar postaja zanimiva. — Deklica sc jc skrila, ko nas Je zaslišala, toda poiskali smo jo. Zbe^.ila nam je potem, a mi smo tekli za njo. Spoteknila se je, in padla, in ujeli so jo. Kričala je, pa so ji zamašili usta, branila se je, pa so jo prijeli in zanesli v gozd. — A j, aj! Da, kakor pravim, sani vrag se je vteknil vmes. — In kaj sc je zgodilo potem v gozdu? — Tega mi vam pač ni treba pripovedovati. Stvar se je izvedela, jaz pa vam zagotavljam, da n.» vem o stvari prav čisto Bič več. Bil sem popolnoma pijan. mom! Kajti žrtve same ce zadoščale. Tuđi j a ^n leta se koljejo! Ko govore pri nas o koncentraciji, radi kažejo na Cehe. Pozabljajo pa. da češki narod ni porazdeljen pod različne vlade in v različna upravna območja, kakor smo mi Jugoslovani. Pozabljajo, da je češki narod na visoki stopnj' — kulturelno in gospodarski, da jc bil že pred vojno narodno in politično trdno organiziran. Slednjič pozabljajo, da so se Cehi cd svoje prebuditve k narodni zavesti čutili kot enoten narod, dočim so se pri nas (to velja posebno za Hrvatsko) še celo skupine intelektuvalcev. ki imajo najbolje namena, borile v notranjščin: s pojmom enotnega hrvatsko-slovensko-srbskega nereda. Narodna in politična organizacija Cehov more biti za nas uzor, mi sc moramo tudi truditi, da se približamo temu uzoru: primerjati pa sc ne moremo še s Cehi. To je resnica, ki jej moramo iskreno gledati v lice. Hrvatje se navdušujejo za južno Slovanstvo, ne izvajajo pa — obremenjeni po strankarskih tradicijah — potrebnih konsekvenc ter_ prepuščajo tc lepo. vspehe obetajoče delo svojim otrokom in otrok otrokom. To otežuje delo za koncentracijo. Vrhu tega jim nedostaje poguma do lastnega mnenja, če to ni — popularno. Tudi v saboru se love za popularnostjo. Zato ne more priti do dela, ki bi bilo tako potrebno, ako hočemo dosegati narodne vspehe velike vrednosti. Tako ostajajo lepe besede — besede, ker ne odgovarjajo resničnemu stanju stvari in resničnim razmeram. Kajti narodi se osvobojajo le z lastno močjo; nc pa z radikalnimi govori, ki na! služijo ugledu strank. In kdor stavlja strankarski nad narodni interes. nI vsposobljen, da sodeluje na os v obolenju naroda! Saj nam govori hrvatska zgodovina, kako često je bilo stran-kaisko sovraštvo močneje, nego pa ljubezen do naroda! In posledice občutimo še danes. -— Ta iz\ ajanja ta preresni opomin, ta poziv k preporodu poedrncev in poedinih skupin k sinotrenemu, nesebičnemu delu in preko tega preporoda h koncentraciji narodnih sil: je naslovljen siccr na hrvatsko javnost. Vendar pa vsebuje mnogokatero resnico, ki naj bi si jo zapomnili tudi mi Slovenci in jo uvaževali. Mi smo se v zadnje čase po velikem delu žc preporodili in skušamo izbrisati posledice grehov, ki smo jih do nedavno zagrešili tudi n.i — dvigamo se iz zmot, v katerih smo tavali proti koncentraciji narodnih sil. Ali, do cela se še nismo očistili tudi mi. Se jc tudi v nas elementov, ki jim je preprečanje koncentracije — progi am, ki jim je osebni, ali strankarski interes nad interesom skupnosti, ker vede, da njihova zvezda more blesteti le v temi med seboj sprtega in razdejanega naroda. Še je ljudi v nas, ki zbog svoje sebičnosti niso vsposobljeni, da bi sodelovali na osvobojenju naroda. Tc slabe ostanke na našem narodnem in političnem življenju moramo še odstraniti do zadnjega. To naj store poedinci, po-ccline skupine in stranke, ki so se žc očistile vsake sebičnosti, strankarske iu osebne, podredivši svoje specijalne interese interesu naroda in njegove bodočnosti. Nemci In avstrijski problemi. »Vossischc Zciiunge objavlja na uvodnem mestu članek G. Bernharua o poglobitvi zveze med Nemčijo iii Avstro-Ogrsko. v katerem seveda navdušeno pozdravlja okrepitev zveze in piše: Sedaj nikakor več nc moremo tajiti, da Avstrija, s katero hočemo poglobiti staro zvezo, ni več ono, kar je bila pred dvema letoma. Ogrska nastopa dandanes mnogo bolj enotno, kakor Avstrija sploh kedaj in to kljub temu, da obstojajo na Ogrskem strastni notranji boji. Pri poglobitvi zveze se ne sme pozabiti sledeče: Avstrijski problem v bodeče ni več samo avstrijski in zato so nemški politiki hočeš nočeš prisiljeni, da se vmešavajo v reševanje notranjih avstrijskih problemov. Predvsem je potrebno, da najdejo način, kako naj se rešijo najprej češki in nato jugoslovanski problemi. Toda .istočasno se tudi na od-nošaje med Ogrsko in Avstrijo ne sme gledati kakor na nekaj, kar je žc samoobsebi razumljivo, kakor je to pri nas navada. Ti odnošaji so sc namreč po smrti prejšnjega vladarja Franca Jožefa popolnoma izpremeniti. Strahovlada konservativce* na Finskem. Življenje slobodne Finske se je pričelo s krvavimi državljanskimi boji, nakar je sledila nemška okupacija in tej strahovlada konservativcev, ki so s pomočjo nemških čet zadušili s silo. socialistično reve luctjo. Socialistične stranke na Švedskem, Norveškem in Danskem so pri svojih vladah protesti! ale proti temu režimu in v posebni spomenici nemškemu poslaniku v Stockholmu se poživlja nemška vlada, naj Fincev, ki jih vjamejo nemške čete. nikar ne izročajo krvavi sodbi sedanje finske vlade. Finski vladi sami so poslale vse skandinavske socijafistične stranke sledeče pismo: Iz coročii časopisja, iz pripovedovanja švedskih prostovoljcev in drugih živih prič, se zdi, da bele garde na Finskem, pijane zmage, sedaj brezobzirno pobijajo ujete finske rdeče garde, moške in ženske in ruske prostovoljce, ki so se borili v njihovih vrstah. Tako postopanje se mora obsojati ne samo z mednarodnega stališča, ampak tudi s stališča človečnosti. S strani finske bele vlade se napoveduje dalje istotako krvav obračun z onimi, ki so jih izbrali finski delavci za svoje zastopnike in zaupnike v višjih in nižjih službah, z ljudmi, ki imajo velike zasluge za strokovno in politično organizacijo finskega delavskega razreda. Delavski razredi skandinavskih dežel nikakor ne morejo mirno opazovati in gledati teh nasilstev, ki Jih izvršuje trenotno zmagovita buržoazija nad finskimi delavci. Švedska, norveška in danska socijalna demokracija zato odločno protestirajo proti strahovladi bele vlade na Finskem in jo poživljajo, naj se zaveda svoje odgovornosti, prepreči nadaljne ozemlje mnogo. Slednjič še morje! Imamo torej — Kaj se je zgodilo potem? — Dekletovi starši so tožili pri državnemu pravdniku. in ker nikogar nas ni mikalo, da bi počakal izida preiskave, posebno ker nas je glas ljudstva žc označil za storilce, smo sklenili vsi, da zapustimo kraj, in smo ta sklep tudi izvršili. XXIII. Vojak. Hannibal si je nalil kozarec do roba in ga izpiL — Mladi moj prijatelj, — je dejal baron, — dogodek, ki ste mi ga opisal, dokazuje po mojem mnenju neovrgljivo, na kako trdni podlagi sloni moja filozofija. Jasno je kakor sohice, da je to, kar ste mi povedal, dejanje, ki je zakon imenuje zločin in strogo kaznuje; teda ali ste se sam smatral za krivega? — Ne. — Saj tudi niste bil. Edino le vino, ki ste ga popil, je bilo krivo dejanja, katerega se niti nc spominjate več. — In tudi ne Čutim velikega sočutja z našo žrtvijo, ker vem, da nas sama nikakor ni tožila. izgrede in omili sedanje neznosne razmere. Italija in vseslovansia propaganda. =-BucIapesti liirlap« objavija pod zgorajšnjim naslovom članek svojega dopisnika na Dunaju, čegar tendenca je pr rolnoma jasna. Gibanje Slovanov v monarhiji se hoče na vsak način spravljati v zvezo z ino-zemstvom, da bi se zamogle lažje opravičevat^ razne odredbe, ki se pripravljajo. ozirom;f so že izdane proti Cehom in Jugoslovanom. Članek pravi med drugim: Na odličnem diplomatskem mestu so mnenja, da se Italija očividno trudi, da oživi in cjači vseslovansko propagando. Italija je bila ona, ki jc sklicala nedavno slovanski kongres v svrho osioboditve slovanskih narodov v dvojni monarhiji in odtedaj naprej je storila vse potrebno za širjenje vseslovanske propagande. Za nasledstvo Eelgrada in Petrograda se poteguje sedaj Rim. §e več. Rim je šel v interesu ententnih vojnih ciljev Se korak dalje in spravlja oslobodltev Trsta in Strsssbnrga v zvezo z osloboditvijo Prage in Varšave. Iz vsega tega je Čisto jasno, da so bile zadnje praške slavnosti v zvezi z italijansko agitacijo, ki sega jako daleč, kar dokazuje šc posebno dejstvo, da ie praškim manifestacijam pobratimstva slovanskih narodov prvikrat prisostvoval tudi zastopnik Italijanskega naroda. Ententni vojn; cilji sc se tore zopet razširili in bddejo v oči bolj, kakor kedaj prei. Mislimo, da temu denuncijantskomu članku ogrskega Ksta ni potreba še posebnega komentarja. Protibcljšc viško gibaš je v vzhodni Rusiji. =Lo-kalauzciger poroča iz Stockholma: Iz Rusije prihajajoči listi poročajo, da je protibeljševiško gibanje v vzhodni Rusiji doseglo že zelo velik obseg. Glasom moskovskih lir to v so vdrle kozaške čete iz Urala v saratovsko gubernijo. Mesto Ural?k, kakor sploh vse uralsko ozemlje je sedaj središče boja z geslom =>Za konstituanto in odrešitev iz nasilstev«. Gibanje je baje dobro financirajo in razpolaga tudi z znatno armado in ima nacijonalcu vseruski značaj. Siadlerjeva vloga. Včasih se nam očita, da pre-ojstro sodimo o vlogi, ki jo igra sarajevski nadškof dr. Stadler v sedanji usodni fazi v političnih borbah Jugoslovanov. S takim očiiiuijem mora prenehati, kdor je prečiial članek v Stadlerjevem organu pod naslovom »Češka in jugoslovanska po- žive od dela — telesnegi in duševnega. Socijalna vzgoja potom dela v organizacijah nas vodi na vedno nova razgledišče. tako je n. pr. z ideje dcfav£ko kontrole produkciic in prometa, ki bi bila pri nas umestna. To je ideja, ki nam jo jc poleg drugih, deloma slabih, prinesla ruska revolucija. Delo v organizacijah, zlasti v zadružništvu jc namreč naše delavsko ljudstvo usposobilo za soudeležbo v raznih vodstvih velikih obratov, v katerih je zaposleno. Ta ideja delavske kontrole s? zdi kaj praktična, če se le poglobimo vanjo. Delavstvo bi se na ta način n. pr. na lastne oči prerričalo c možnosti aii nemožnosti realizacije raznih socijalnih zahtev. Špekulacija bi se preprečila, pospešilo bi se socijalizacijo gospodarst\ a. približno vsega dovoli, da moremo neodvisno živci!, rko svoje narodno gospodarstvo uredimo po načelih socijalne pravičnosti. Imamo? Kdo ima, oziroma poseduje vsa ta prirodna bogatstva? Kmetijska odveza iz 1. 1S4S. je bila izvedena le polovičarsko. Največ gozda je ostalo fevdalcem, tujim kapitalistom, državi, verskim, študijskim in dn.gim fondom. Domače ljudstvo od njih nima drugega kot revne dninarske zaslužke. In prav tako je z rudninami, vodnimi silami, zdravilnimi vrelci itd. Kmetijska odveza iz 1. 1S48. se mora izvesti torej do konca, da pride slov. ljudstvo do svojih prirodnih zakladov, da si ustanovi svojo narodno industrijo, za katero rabi kapiial, a ga nima kje vzeti. Velikega pomena za Slovence je bila hieja organizacije in pa zadružništva, ki ji je sledilo. Zadružna organizacija je izvršila že čudeže v boju za gospodarsko osvoboditev ljudstva. Po vojni bo njen pomen še narastel. ako bo njen ustroj res demokratičen; posredovati bedo morale zadruge med zadružno organiziranim poljedelcem in meščanskim konsumentom, ter izločiti one posredovalne pijavke, ki jih ravno sedaj tako hudo občutimo. Slovenci smo svojo zadružno organizacijo sicer že precej razvili, vendar manjka mnogo do njene popolnosti. Predvsem rabimo tudi tu kapitala in smerno ga po vsej pravici zahtevati od države, ki za naše zadružništvo doslej ni storila še ničesar. Zadružna organizacija mora uničiti s svojim smotrenim delom gospodarski egoizem in vzpostaviti bratstvo in solidarnost vseh stanov, ki »a 14.172 izkaznic, veljavnih za 40.1*5 odmerkov. sloje (z rdečo prečrtano izkaznico) po 6 K kg. Izkaznice št. 42 so veljavne do sobote, 8. L m. DODATNE IZKAZNICE ZA AlASCOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodame izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, za-znamennvaniml s črko S. dobe proti izročitvi od-rezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 3. junija do 9. junija, dodamo izkaznico št. 72 ter morajo nanjo do vštete sobote 15. junija v običajnih prodajalnah dobili po 3 dkg slanine. —-Izkaznice štev. 71 veljajo do sobote 8. junija. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Razdele se izka7iiice št. 37 za govedino in za ncimo\Uc sloje št. 41. KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE. BOLNIKE IN OTROKE. - Eno škatljo kondenziranega mleka po K 3*30. Tekom tega razdeljevanja se preščipne Jt. V. rumenih izkaznic za otroke (dve škatlji) in št. II. sivih izkaznic (za starce in bolnike (ena Škatlja), veljavnih za mesec majnik in juni. MILO. En kos mila, okoli 10 dkg težak, po vin. kos. Milo sc more dobiti samo proti oduaji V. in VI. otrezk:i uradne izkaznico za milo. \eljavue za msscce april, majafk. »uc, in juli 1918. * * * R IliE. Do sobote, 1. t. m., opoldne so se oddjle ribe lit i:-, a«. Tu je rečeno -oa besede do besede: »Raz- Le s smotre««^ dciom in sociiul-to vzr )jo ljudstva delitev Češke ie izvršena stvar. Trajalo jc skoro dve stoletji, predno je prišlo do tega. Doslej je moglo zadržavati razdelitev ie vedenje Čeških voditeljev; sedaj pa gre žnjo naglo naprej. In ce je to pripisovati kom::, je to edino le intraoslsenuio, državi sovražno vedenje gospodov Staujeka in družbe« Na to svari »Hrvatski Dnevnik« nujno hrvatske narodne voditelje pred podobnimi potmi, ca se more osvobodi*! dek>> nikakor pa nc z revclu-ciiskimi dekreti, ki ofcvise v zraku, kakor k;:že dosedanji boljševiški izgled. Predvsem pa vodi p^t do tega cilja le preko demokratizacije vsega javnega življenja. Država sc mora poprijeti prave socijalno politike. Nekaj se je Že storilo preo vojno, za čas po vojni pa jc to vse premalo. Predvsem je treba ne pride nad hrvatski narod podobna usoda. Vpra- i doseči splostio socijalno zavarovanje za starert in šamo sedaj čitatelja, ali rrn ni kakor da je ta strašila narekoval kak Czcmin, kak Sturgkh, CTaro-Murtinic ali Seidlcr in kakor da so kumovali na m pan;:ennanL Lc prcdnnci, ali pa ljudje, ki se ne zavedajo več tega. kar delajo, morejo tako tlačc-niti sovražnikom naroda. Cesar in kralj K^rl je ravnokar slovesno izjavil deputaciji iz alns- ih dežel?. da treba z boljšati marsikaj na pogojih za narodni In kulturni razvoj pocdluih narodov!! — Spremembe, spremembe na teh pogojih zch'eva-mo tudi mi. Za tem gre naša borba. In če je za tal:o spremembo potrebna — in jc! — tudi sprememba na eržavnopravnem ustroju monarhije, pa na? pride tudi ta! Do tega zaključka mora rriti, kdor logično misli! To naj si zapomni vladika v rajevi:, če si sploh more še kaj zapomniti. Njegov famulus Piler pri »Hrvatskem (kolika prcfar.icija vzvišenega pojma!) Dnevniku« je pa itak — Llapec sovražnikov Jagoslovanstva. Njemu nc govorimo. Bližnje S0?!]2M2 nnlsše slst^n-skesi UBdsfca. (Predavanje Abditus-FreneluJia ene 25. maja t. 1.) Staroliberalno načelo jc bilo, da se država nima vtikati v gospodarske boje med svojimi državljani. To načelo ie sedaj zavrženo. DrŽava, ki je bila doslej zgolj politična tvorba, je postala nekak razsodnik v gospodarskih bo;ih, presojujoč seveda vse s s\ojeja posebnega \idika. V svojih socijalni;} bojih sc je namreč ljudstvo boij in bolj osh::ja; ? ob državo, ki ie kot politični in militaristlči:: or~r-nizen postala s svojim pravem tudi organično zaokrožena gospodarska encla. Scdan:a vojna jc vsepovsod pokazala, kako velika je danes moč :n oblast države. Država je prva in zadnja instanca državljanov. Ker }c njen pomen tak, jc naravna pač težnja strank in ljudstev uveljaviti se v državi. Razumelo je to tudi sloveus':o ljudstvo, ki ravno v današnjih dneh poudarja svojo poglavitno socijalno zahtevo ter se je izreklo za svo"'o politično osvoboditev. Slovensko ozemlje rna vse predpogoje za gospodarski razvoj, toliko glede kgc, kolikor g'ede svojih pridelkov, sirovi:, prirodnih bogastev itd. In vendar Slovenec ne more živeti na svoji zemlji, ter se izseljuje. Kje tiči vzrok? Poglejmo kako živinrp ic od eesa? Predvsem smo kmetje in delavci ~ proletarski narod srno To moramo imeti vedno pred očmi, in po ^m moramo uravnati svoje hotenje in udejstvovanjc. da se bomo borili za realne reči. Statistika iz I. 1915. nam kaže precej določno sliko našega notranjega življenja. V deželah, kjer bivajo Slovenci, je bilo 1,211.319 poljedelcev, od teh: samostojnih posestnikov 305.066, poljedelskih delavcev 225.911, dninarjev 6S.IS4, družinskih članov, ki so pomagali pri poljskem delu pa 489.301. V industriji je bilo 68.598 samostojnih, podjetnikov s 6129 pomagu-jočimi družinskimi člani, 247.793 pa delacev in 15.170 dninarjev. V trgovini je bilo zaposlenih 55.714 samostojnih trgovcev z 12.173 pomagujo-či:::i družinskimi Čiani, 7S.096 delavcev in 14.772 dninarjev. Seveda se nanašajo te številke na celotne dežele Primorsko, Kranjsko, Koroško, Štajersko, kjer prebivajo več ali manj tudi drugerod-ci. ki tvorijo pretežni del gospodarsko samostojnih oseb Poljedelska produkcija slov. dežel Je znatna, vendar zaostaja za poljedelsko bolj naprednimi deželami. Dala bi se produkcija s primernimi odredbami in poukom še dvigniti. Živine so naše dežele pred vojno tudi v velikem številu redile. Ose bito pa imajo mnogo gozda (Štajerska 46*8%, Koroška 44*1 Kranjska 44'4<7«, Trst 23*3*/o, Goriška 23'2%, Istra 33'2°/» vsega površja). Lesa se torej mnogo izvaža. Naravnih vrednot (rujavega premoga, živega srebra, svinca, kositra) imamo v precejšni meri. Pomanjkuje sicer železa, a vodnih sil — skoro povsem neuporabljenih še — ima naše onemorl^st. To lx> poglavitna obrambna jez proti bedi, ki bo sledila vojni, to je poglavitna ter jal ev slcvtKskega delavskega in kmetijskega ljudstva. Jc r-n še mnogo dragih perečih socijalno politič-irh vprašanj. O menili-o ie varstvo mater in dojenčkov. Za industrijsko delavstvo se morajo vzpostaviti delavske zbornice. Pereče pa je vprašanje o zavarovanju prori brc^-jos~Inosti, ki se nc da več odlašati, istotaiio ne kakor skrb za vojne ip.^i-lide. V s. like važnosti pa jc preustroj naših občin, razširjenje njihove samouprave. Komunalni politiki bo treba posvetiti posebno pažn'o. • « * To jc v kratkih potezah vsebina na globokih n>'-slih bogatega Abditusovega predavanja, ki ga je p fdr>rl prcdavaiclj s številnim statističnim materialom. Predavanje zarlu'i. da ga g. predavatelj priobči celotno ker so nekatere točke, ki sc kratko nc dado niti označiti. Slednjič pa zabeležimo Človekoljuben apel predavatelja na ntiše zaiee'e: Hcčcipo li bodečresi. potem ščitimo v p-vi vrsti našo sioyer.sko raladii") in sicer Ciofcltr? onoj iz Primorske. Znc.-:-^, kl j^ z živeleiu bj^e pre tirva z Primork" Zaicd'j, kl je z živežem bolje pre-, • 11111 > " 1 ' skrblicno, naj bc odlaša, prtfchi «i nam pa peno* nija od 8do 2 pop. pri mdn za pree n s teir. da r, rebrne v rtv, raso doc o *rkcr * j I vojvode Josipa 4. I. mdstr. strakc. k» no pri* HrvaŠka z Istrskimi otroci! v uvedenem času po izkam n sc bodo smatr fbanes ostare na vrsti odrezek I. do šr. 30.0>0. —. Danes popoklne b<> ribja tržnica zaprta. • * * ZA IZPREMEMCO 2IVILSKE IZKAZNICE. Arovizacij ka komisija na/nrj. da jc tre t.* odslej za vsako iz{»riimenibo živilsko hrka/mcc (po-vi>:ije ali zmanjšanje odmerkov, i. rrei:cmlja stanovanja) predložiti v izkazni. Letn uridn v a!, defla Vallc; š! 3 p-ileg živil ke izKaaaVre tudi Izkeiulco za nakup mesa bi uia^čooe. rruha. siadkvrja iu rib. Za iziciiblkne izkaznice za ribe se ne iz^ajjjo duplikat. • » * SADJLVEC. Gostilničarji in krčmarji, ki nameravajo kupul sadjevec (moSt), sc poživljajo, da sc 'iriglasc v vinskem oddelku aproviza;:js*..c komisije v hangarju 41. pomol Sanita, v ponedeljek, 3. t. m., in v torek, 4. junija t. 1. • m 3 PPi:02BE ZARADI SLABEGA KRUHA. Nainestništvo poroča; Z ozirom na tožbe, ki so prihajale namestniku iz občinstva o manjvredni kakovosti kruha, ki ga izdelujejo nekateri tukajšnji peki, se je pričela zad ;ie dni Izvrševali oblastvena revizija v pekovskih obratih. V enem slučaju sc je ugotovilo, da je slabo kakov, st kruha pripisovati večinoma premajhni skrbnosti v izdelavi kruha. Dotični pek je dobi! od oblasti nalog, da mora v bodoče posvečati veijo skrb izdelavi kruha. Obenem se mu je zarro^ilo, da se nui v slučaju ponovnih pritožcb ustavi obra:. Revizija sc nadaljnje. * • • Izkaznico za petrolej. V svrho prevzetja novih izka/r.ic za pctrcT i naj se zglase načelniki domačih gosn. Jarstev (ali njihovi zastopniki) mestnega okraja ^ -vo mesto« iu sicer sledečih ulic: uL Si;»7.ti>ne, ul. Gcppa, Piazza Caserma, nI. delle Puste, Piazza delle Poste, ul. Vienna, ul. Lavatoic. uL .\"olin piccolo, ul. Arciduca Giuscppe, ul. Valdirivo, ul. Saverio Marcadantc, ul. Carintia, ul. dci Giiiasio, ul. Soucro nuovo, Largo del!:. Peschcria. t i^zza C: ier.a evansdica, Piazza c'd'u U..rsa, ul. Mon-tf'isino, ul. Sott" mor.tc, ul. G. Halatti, ul. 1 :iscg-I gi >. ul. F3. Cellini v torek, ju:a a In sredo 5. ju- ul. nad-Jo tra- le, da se odpovedujejo potr. V KAJ lK>ni.*tM> TA TEDEN? Ta teden, od 2. junija do S. junija (35 rr.zde-Ijcvar.jc) se bodo mogla pro?i prtšč)pršenju Stc-viikc 35 izkaznice za živirn toniti n::>lečr.»a . iviki tu drugi predmeti aproviz . kemisije in siccr nc c"Cbo in tede:*: KORUZNA MO: \. Eua četrtir.ka koruzne moke po K 1*— kg. KORUZNA 5AGKA NAMESTO KRUHA. 650 g (65 dkg) koruzne mr^e, ozift-ma n. • 1 700 g (70 dkg) koruzne :uokc za delavce n'i težkih delih. Dodatni odmerek ker Line moke se bo izroči! proti izročitvi odrer* ov dodatne izkrmice za kruh, vcliur.ih cd 3. jui do 9. junijr. JEČMENOVA KAŠA. eno osminko ječmen v. e kaše po K kg. SUHA ZELEHJAP. 10 dkg suhe zeleniaOi po K II'— Str- JAJCA. 3 (tri) jajca na osebo in tečen po 70 in.. manj imovite (rdeča črta) po 50 vin. MARMELADA a i i kuriv?*. Oglje. 50 kg na rdcCe Izkaznice. Staro mesto: Št. 2301—2400 (ob. 17) 3. 6. u!. Fortino 1, št. 2401—1410 (ob. 17) 3. 6. ul. Attana 10, št. 2411—2700 (ob. 17) 3. 6. uL \rtiMi 4. (84 vin. za ke). — Novo mesto: 5t. 14^1—152t) (ob. 14) 3. 6. nT. Squero nuovo 15, (84 vin. \ k I. --Stara mitnica: št. 1101 -1IG0 fob. 15) X '<. ul. O! mo št. 1161—1180 (ob. 15) 3. 6. ul. .Madcnnina 39, št. 1181—1-SO (ob. 15) 3. 6. u'. Paduir-a 13, KI vin. za kg. Oglje. kg na ri:i :enc i/i r.icc. Sv. Vid: št. 251 — 5'1 (ob. 10) 3. t). uL S. Luci 2, b-1 vin. za kg. ¥ S ti« Seja cdbora Politi*.:.d»vš'va »Edinosti: «c bo vršilo prihodnjo sredo, 5. i. in., ob 4 popoldne v društveni sobi v ulici sv. FraiiCiŠka 20. Ker so na dnevnem redu zelo" vn/rri vpra-nnfa, odborniki - I in namestniki naprošeni, da pridejo v prlnem šte-t * f vil*.*. Predscdništvo. Sestanek v Slovanski LMtahvci se bo nrd:»lieval } prihodnji torek, 4. t. m., ob 7M zvečer. Da ne bi eno osminko marmelade po K 4*sa — Delavci pri x _r , . , težkih delih ta*» ptfes aonafečs* odmerka pra-f5'- zatc^l! v ntProsenl, da m- vico do nad-liuc marmelade ob nakupu dodat- ka koruzne moke namesto kruha. KAVNA ZMES. fS zavoja kavne zme?i (zavoj teh«a M kr. no K 4'— kilogram). H zavoja stane 50 vin. Kavra zineš se mora kupiti obenem z drugimi živili, pri čemer sc preščrne živilska izkcmica m ;t. 34. Oddati le treba za vsakega pol lapc.n, veljavnega od I. aprila do 31. majnik 191!>. CIKORIJA. eno osminko ks cikorije po K 9*60 SOL. eno četrtinko kg sol« na osebo in tfden po 28 v. k;. KIS. Eno osminko litra kisa po 52 vm. liter. Tekom tega razdeljevanja dobe kis tudi lastniki izkaznic za kuhinje in ubožnico. SLANINA. Na vsakih 6 odrezkov uradne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 3 junija do 9. junija se dobi ob predložitvi izkaz, za živila izkaznica št. 43 za nakup 3 (treh) dksc slanine. Na to izkaznico se dobi slanina v običajni!i prodajalnicah do sobote, 15. junija t. I. Cena 18 K za kg, za ncimo%itc dejo točno ob določeni uri. Odbor Pol. dr -"t -»Edinosti*. Sestanek staršev. V ponedeljek zvečer v, br kakor 7C naznanjeno, vršil sestanek sta: še v, ki irnrjo svoje otroke na za poslov a hr h tjl \ h ctv riške slovenske Kimnaziie in uCitc! j, t onih. ki mislijo vpisati svoje otroke prih Jsje 1 v srednje šole. Ker pa je potrebno, da sc p„:t iin" o našem šolst\ u sploh, vabimo na ta se rek sploh starše, ki imajo svoje otroke v V h in prt • udarjajo sedaj. Lako naj niihova dc^- u.Jaljui svcjc nauke, da si nridr.hi potrebnega 7 za svojo bodočnost. Sestanek bo torej v ve* '.i dvorani Narodnega doma v ponedeljek. 3. t ul, ob P zvečer. » Po£lo\itveni večer. Naši slavnostni dnevi, v katerih smo proslavljali kar najsvečancie obletnico majniske deklaracije, in na najočitnej-i in najslo-vesnejši način prisegli večno zvestobo naši veliki jugoslovanski ideji in njenemu uresničenju, jc prišel v petek večer čas, ko se jc jugoif. Trst, sxer tako nerad, ali vednar moral posloviti od ap' . tola te velike ideje, načelnika jugoslovanskega ki !>a dr. Antona Korošca- Koniaj smo ga pričaka::, in sprejeli smo ga, kakor ie more jugoslovai:— i Trst v sedanjih razmerah sprejemati tuivo milemu s V Trstu, dne 2. junija 1918. »EDINOST« št. 147. Stran Uf. kateremu je bil čas. ki naj bi ga preživel med nami tako kratko odmerjen, da mu nikakor nismo mogli razkriti vsega onega, kar je čutil nas jugoslovanski Trst ob njegovem prihodu med nas. v tako pomembnem, zgodovinskem času. VsaKa vas naše okolice bi ga bila z nepopisnim navdušenjem sprejela v svojo sredo. In tu n. razbke-vsaka, največja ali najmanjša, vsaj so vse enuKe vse enako zavzete za tisto veliko -skupno stvar, katere predstavite« je on V i*tek veter smo ga popeljali v naše divne, odnekda med p^ vimi našimi nafcavedi.eIH.nl m najodlocnej^m stoieče Barkovlje. na našo slovensko, jugosllovan sko jadransko obal. Dvorana v Narodundomu ibarkovljanskem se ie napolnila do ^ P^ storčka in našega milega gosta z njegovim« zve stim spremi Sevalcem so tu pod vMo^ slovanskimi trobojnicami naš. Ba kovljan m Ste vilna množica iz mesta ter bližnje m a: i lice pozdravile z naravnost nepopisnim navdušenjem Razvi, se je krasen večer. Govor je sled-I gevoru, navdušeneiši drug od drugega, m vse te krasne besede so izzvenevale le v eno edinem,-sel" našo bodočo Jugoslavijo. V imenu Barkovlja nov je pozdravil gosta g. Perdo Star«, v „a šega jugoslovanskega ženstva gospa dr. fotareja. in potem vsi nadaljni govorniki pos a,ec dr Ry-bfif dr. Wilfan, v imenu jugoslovanske socijalne demokracije dr. Ferlolja In drugi in drugu b krasnimi, nepopisno navdušenje vzbujajo^i be sedami, proslavljajočimi našo krasno jugoslovan sko domovino, se je zalival«! dr. Korošec za vse e izraze domovinske ljubavi in ravno jako za niim njegov spremljevalec g. ^P^ Dajec. Pose hej naj tu omenimo prekrasne besede, katere jc izgovorila v imenu našega ženstva gca. Milka Martelančeva. katere so v .občinstv^ izzval -liarno odobravanje in pritrjevanje. Mo5k, pevski zbor naše Glasbene Matice je izpopolnjeval premore med napitnicaml z našimi himnamt ,n dru- g mTn ašimi umetnimi in narodnimi popevkam«. Krasen večer je bil to in ostane gotovo v neizbrisnem spominu vsakomur Govorili smo z načelnikom ^oslovanskega W« ba s kaknimi občutki se vrača v svojo ožjo šta jersko domovino. Vprašali smo tudi njegovega spremljevalca župnika Bajca, in njegov ^o 3e bU preznač^en: « * » PJU** rjeKVakro a ti t° morem povedati! Tako od-govorim tudi jaz vsakomur, ki me bo vpraša ka-ko ie bilo v Trstu«. Dr. Korošcu se je izročilai ta dva dneva, katere ie preživel med nami v Tn*u zbirka 3300 kron za slovensko -lo v Manbon v znamenje hvaležnosti za njegov poset. n de£ ie dr Korošec: »Ne vem, kaj bi hvalil! Ali iz gio bočin- srca prihajajoče in prekipevajoče navdušenje in zvestobo Tržačanov do naše skupne do-n o ine ali pa to velikansko, Presenetlnvo požrtvovalnost in ljubezen do obmejnih bratov, ki se ie izkazalo v neobično velikem daru za nas obrne ne Slovence. Ne vem, ali bi hvalil bolj to pn-Zzno gostoljubnost, s katero te sprejemajo povod k "nor stopiš. V resnici ne morem naj« besed s katerimi bi izrazil svojo hvaležnost, s ka erimi bi mogel izraziti, kar čutim!; Ponosni smo laliko mi tržaški Jugoslovan, na te tesede. -Dr Korošec in *«pn.k Bajcc sta se vEer« zjutra, odpeljala iz Trsta. Kakor pri njunem prihodu, tako tndi pri njunem odhodu, ni bllo tiste mno^cc ka lcra bi ju bila spremljala, das.ravno v Trstu v danacniih ostrih in poostrenih razmerah katere ne oopuščajo, da bi naše tržaško ljudstvo dalo, ,z-raza svojim čustvom. Odšla sta .z Trsta odšel je iz naše srede apostol jugoslovanske ideje, a ostalo je za njima v nas trdno in neomajno prepričanje, da nam zašije v doglednem času naša zlata svoboda, da nam prej ali slej vstane naša samostojna. neodvisna, suverena Jugoslavija! Živela cenzura! Zaradi četrtkove pobeljene j-lidinosti« smo prejeli naslednji oblastveni odlok: »V št. 145 dnevnika »Edinost« z dne 31. V. 1918 ie bilo črtanih od politične tiskovne cenzure 17 mest in odstavkov članka pod naslovom: »Proslava obletnice majniške deklaracije Jugoslovanskega kluba", nadalje tri mesta članka: »Naš odgovor dr. Krauseneckn, volksratom in tržaškim patrijotom« ter celo prvo notico pod naslovom ^Domače vesti«, in to radi tega ker bi objava istih oškodovala interese vojevanja in vnanje politike.« Objavili smo ta odlok, da ne bo mislilo naše občinstvo, da je bila »Edinost« morda zaplenjena zaradi naše majniške deklaracije ali česa podobnega. Vodovod zaprt. — Zaradi velikih po-kvar v vodovodu na Lesnem trgu. povzročenih večinoma po težkih vojaških tovornih avtomobilih, se morajo izvesti nujno potrebne poprave in bo zato v tem okolišu vodovod zaprt v ponedeljek, 3. t. m., od 7 zjutraj do približno 10 zvečer in sicer v naslednjih hišah: Korso od Lesnega trga do trga Sv. Katarine št. 18, 19, 21, 23, 24, 25, 26, 28, 29, 30. 31, 33, 35, 37, 39, 4L 43, 45; ul. S. Frimo Št. T, 3, 6, 8; ul. delle Zudecche št. 3; ul. Barriera vecchia št. 1, 2. 3, 4. 5. 6. 7, 8, 9. 10, 11. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21. 22. 23; ul. Scorzeria Št. 1, 2; ul. Sa-pone št. 3; ul. Solitario št. 2. 3, 4, 6. 7, 8; ul. Ma-iolica št. 2. 3, 5. 6. 7. 8, 9, II, 12. 13, 14, 15, 16, 17; ul. Tor rente Št. 35. 36, 37, 39. 41; ul. A. Nota št. 1, 2. 4; Lesni trg št. I. Zaradi zapretja vodovda v tem okolišu se bo čutilo močno zmanšanje pritiska vode in sicer v ulici Broletto in pri Sv. Andreju. SIOVENSKO GLLDALISCE. Današnja pred-stava »Nervozne ženske« »e radi nepričakovanih zaprek preložena na drugi dan. Vplačani denar za vstopnice in sedeže se lahko tekom dneva in prihodnje dni dvigne pri g. Blček-Razbomikovl. S Kcntovelja. Prejeli smo: Povodom narodne slavnosti pri Sv. Ivanu se je gospodu poročevalcu vrinila neljuba pomota. Nastopale niso samo pevke proseškega »Hajdriha«, temveč tudi »Dani-čarke«. Toliko na znanje. — Nekdo, ki so mu razmere natančno znane. Zahvala. Odbor ^Dijaškega podp. društva« izreka tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do tako sijajno u^pilc prireditve v Sv. Ivanu v korist bodočemu »Dijaškemu domu« v Trstu. — Pred vsem prisrčna zahvala požrtvovalnemu damskemu odboru in načelnicam, pevskemu zboru »Glasbene Matice«, okol. pev. zboroma, neutrudnemu tržaškemu In svetoivanskemu odboru in vodstvu, narodnim zastopnikom, številnim darovalcem preplači! in daril ter vsem: sploh vsem, ki so pripomogli do tako gmotno uspelega slavja. Hvala in čast našemu na rodnemu občinstvu, ki je v tako ogromnem številu prihitelo na slavje ter položilo na žrtvenik domo- »* -»ar s čec.ar oomočio na'« se čim preje dvigi: na tržaških tleh »Dijaški dom« v pomoč naši učeči se mladini v Trstu. Prodajna cena listkov za odgovor (coupons re-ponse) se določi s 1. junijem 1918 s 50 vin. Obleka za goriške begunce. Oblačila za one uboge v Trstu nastanjene begunce iz občin Ronkc, Devin. Fojan. Doberdob. Selo (Sežana), ki dobivajo v gotovini državno podporo in so v Trstu že od 1. novembra 1917 dalje, se razdele naslednje dneve po spodaj označenem redu. Razdeljevanje se bode vršilo proti predložitvi plačilne pole v prostorih c. kr. namestništvenega svetnika, ulica Sanita 10 I. od 3 do 5 popoldne, in sicer za begunce iz Ronk in Devina dne 4. junija, iz Fojana, Doberdoba in Sela dne 5. junija 1918. Izkaznice za — apno! Za vse imamo, hvala Bogu, izkaznice, namreč za vse, kar je treba de-vati v usta. toda, kakor se nam zdi, živo apno do danes vendar še ni bilo — živilo! Ali izkaznico je vendar treba imeti zanje. Ce hoče danes naš okoličan pobeliti svojo kuhinjo, če hoče morda z ap-nenim mlekom nekoliko pomazati svoji ognjišče, da prežene ščurke, če hoče morda zamazati luknjo. ki se mu je naredila v zidu ali zopet pritrditi korec na strehi, ki ga je odtrgala burja: mora imeti izkaznico za — apno. Teči mora v mesto, k namestništvenemu svetovalcu ter tamkaj moledovati in prosjačiti, da dobi izkaznico za — eno aH dve kili apna! Večje neumnosti si pač ne moremo misliti! In zakaj vse to? Morda zato, ker primankuje apna. kakor moke in drugih živil in mora morda vlada, država upravljati promet z apr.om? O ne! Zato. ker so stavbni podjetniki s pomočjo vlade zasegli apno zase in si tako osvojili izključno pravico do vseh del, ki jih je drugače opravljal mali hišni posestnik sam. Ali bo morda naš mali okoličanski kmetič, naš ubogi delavec, ki ie sedaj tam zunaj bogve na katerem bojišču, najemal tega ali onega stavbnega podjetnika, inženirja ali arhitekta za to, da mu pobeli kuhinjo pred ščurki ali pritrdi korec na strehi? Ali ie morda treba inženirja in arhitekta za ono malo apna, da se žnjim obvaruje par metrov mereča gredica polžev in gosenic, da se nadomesti z apnom galica in žveplo za onih par trtic, ki jih ima naš mali okoličan na svojem posestvecn? Gospod Rosšetti, ki s tako strogostjo in odurnestjo izdaja pri namestništvenem svetovalstvu izkaznice za par kil apna, menda še ne ve, da je kamen-apne-nec doma pri nas na našem Krasu -in da apna menda vendar ni treba uvažati v Trst na tak način, kakor aprovizacijsko mast! Pozivi jamo torej visoko naše namestništvo, da naj napravi nemudoma konec temu brezprimememu šikaniranju nšega itak dovolj trpečega okoličanskega in tudi mestnega prebivalstva. Ali so stavbni podjetniki res taki izključni vzdrževalci drža ve,-da jim dajejo oblasti tako izključno pravico do tako nujno potrebne stvari, kakor je apno? Če so, potem pa naj tudi plačujejo tiste davke, ki jih plačujejo hišni posestniki, in naj se finančne oblasti obračajo nanje, ne pa na tiste uboge ženice, katerih možje so na bojišču, In se morajo one ure in ure prerivati in pehati po uradih, preden se jim dovoli nakup ene ali dveh kil apna za drag denar. Takih neumnosti bi pač ne bilo treba poleg vseh ostalih vojnih dobrot! Pevsko društvo »Kolo«. Pevska vaja nebo v ponedeljek, temveč v torek ob 814. Ivo Milic c kr. nad por. v rez. Vilma Nachtigall danes poročena. Xjif dobi takoj zai^asno službo pri dru-MU2IMfIJll žini 4 oseb. Živilske Lk^znice mora in.eti s*-boi. — Plača po dogovoru Ponudbe : ileljavtiC, ulica Ant Stopp ni št 5, II. ffl kavarna prve vrs e v sreci-ni me rTUll)! Ju si a. istotako tudi druge vrste z dekretom in inventarjem. Naslov se izve v ul. Tor reate " 8, Kremser. 2253 Učiteljica 17. Al.. nauči govoriti nemško in italijim-sko v treh mesecih. Ulica Maiolica 2 21 H i'&nii;iviinMM} operator kurjih očes sprejema AvLTiZOVuni oa 1-4 in od 7-3 pop. v ne delj.tli od 9 2. Borzai trg 7, II Zubim. 2249 IJAMKA BANKA \ Trst, Vi a Cassa di Riinmis 5 (Lastno poslopja) Kapital In rezerva K 23,^83.099.- FILIJALKE: Dunaj Tegethofsti a*ss 7-9 Dubiovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatiji Split, šle ;ik, Za Jar. VLOGE NA KNJIŽICE __ 41 O ■ 3 IffO ffl primerna sob* za dve osebi, nair-jši IjVb Jb v bližini ul. Sv. Frančiška. Ponudbe na nasl >v Stonzel. nI Sv. Frančiška 4. 2247 7»:»cc;plf A 2a cepljenje trt približno tisoč ko-fevLlflliallS ;or proda mirodUnica Ciliia nlica Poste G. D 26 P za barvanje blaga najboljše vrste prodaja mirodilmea Ciliia oL Po -te 6. < D 25 chiffonier, pisarna, nmivaln k, le-SIS deniea ogledalo, naslonjač. Barriera vecchia 15. Drenssi (blagajničarka) D 24 1083—16000 K i^rtf^V^ nudbe pod .Prijatelj" na Ins. odd Edinosti. (2236 7f$ TK^f? iščem zmožne zidarje. Ozira se samo L A lU\i na star^jie osebe Dobijo hrano in stanovanje Pojasn la ae dobijo it. 4. IV. Delavnica Adria. v uL Carradori 2 29 TffllOfO za {platnene, lesene, ali 8 amciate) kUvUiS kupujem. Najesti ceno in velikost. -Pismeno ponudbe na Inser&tni oddelek Edinosti Zavese". E. 8 mničen kvas »rnonjaka ter pO istem na.Činu kakor v normalnem času, se dobiva v lekarni Jeroniti, Piasza Caser-ma št. 6 D 17 „llQflore Godina" SLr?^ rTn protini) se prodaja v vseh lekarnah. D 16 ZđraMe krvi z Rod Lefectenre ^sirn:> k-mcenTiranega Sal-apariglia vulgo extrakt. Najboljši in najuspešnejši pripo moček za čiščenje krvi. Lekarna Codermatz. ul. Riborgo 17. ' 1310 5f% m vrvi še precej debele, 3 vrata. 3 zapi-U lil rala široka 1-20 m visoka 2 20 m, železna vrata široka 2 m visoka 2*20 m se zamenja sli se proila. Naslov pove Ins. odd. Edin »sti. 22*0 izučer.a od strokovnjaka, operira ktirja očesa in negnje noge^ Sprejema od 9 do poldne v uliai Carradori 9. B 21 za kišno in poljsko delo se iš^e. Plačilo po dogovoru. Nastop lahko takoj Bole Kojan, uJL Moreri št. SO. 2*41 DsKIO Zuisnjam Edinosti za živ la v-akteri predmet v moji prodajalni. Na-lov pove Ins. odd. 3 91 Kupim odo iek Edinosti. bele platnene ženske čevlje štev, 38, tud že rabljene. Ponudbe na Inseratni 3j] 9 U vZigalice tta bencin in vž:galni trak se dobi v prodajalni Ste ndler, ul. Acjjue- dotr.o 12. D 8 ffi p iden delavec krojač z dnevno plačo Jb F. Jiillner nI. Canale piccolo 5t. '2 II. nad. blizu borznega trga. 2234 Anton Jerkič pos'uje v svojem atelieja t Trstu. Via "delle Poste št 10. 40 od dneva vloge do dneva vziiga. Itentni davek plaču:«* banki svojega ObteHtovatnje vlo;» na tekočem in ž:roračunu jn aogovoru - Akre leti^ čeki in nakaznic na vsa ta-iu iuoz 3.u3 5Va CŽrlavR-v^S p<55©Ji?a amortiziranega v -JO letih, f'avkn prosto K 925—9U s odbiJkom obresti mestca, t. j. K tccJ: j metlo p® K S1a54°|o. Podpisuje se lahko r.omiiialnil: od K 5". - naprej. „ naim^Kšia s b) 51/,0/. državnih zakfa^nic davka prostih odpovedijivih n^irinaln h vrednosti od L septembra ]9M s piednaznanikmi od G mesecev. Kette p K — MIUHiMj : Podpis iva cem državr.ega posojila fn državnih zakladnic se ponu-a vtči dobiček s tem, da odrrzki ki zapa ejo dn 1. geptembra 1918 (s izv.mredn m uživanjem obresti za 3 mesece; se takoj izplačajo, tako da bodo pobila i z zakladnice »me « odrezke cd 1. marca H119. Sledeče banke sprej majo podpisovanja in nnd jo z ozlrom na posebni patrijoti ni namen tega posojila vse mo^tte olajšave ter daje^ vsa potre na po aiiii a: Jadranska banka, Trst in Dunaj, 1. Tegetthotfstrasse 7. Pod u?n cn Anclo-Avst ijske ba-«kef Trst in Dunaj I. Walmen>trasse 2. Centralna bank' nem^l-fh posojinic. Binca Commerci ile Triestinn, Trst in Dunaj, l. Sehotter ng 2. Trz -ška podružnica Ljubljanske kreditne b.inket Eianca di čredi o pop*-late Bnr;ca Generale di depo-iti podruž ica v Trsiu, Via S. Nicolo 3. Podružnica c. kr. priv. avstr. Krediine.a zavoda za trgovino in obrt, Trst in Dunaj Vil, Zol er-gas e -J. Banka Union podružnici Trst in Dunaj I. Wachter^asse 1. Podružn ca Zivnostenske banke, Trst in Praga Pariška ulica 7. h t;! Doliroznnna Brnma [n zta!mo f©¥ Trsi, Trg Stare mitnice (Earnei. * vecchia) šiev. 3 Kupuje ziolo, srebro In dragulje 1.1, d. Sirim IV. Cvetka »?. grob rojakinji in součenkL Tudi Ti, Marija, si odšla pred menoj tja, odkoder ni povratka! Zapustila si v bridki boli osirotele, strte otroke, katerim si bila vzorna mati, kateri obupno plakajo za teboj. Ali ne samo Tvoji ljubljeni otroci stoje strti pred Tvojim svežim grobom, temveč plakajo za Teboj vsi oni, kateri so Te poznali. Zaznavši za Tvojo smrt, polile so me po licih ne: adržane solze — duša pa mi je vzklikala: Tudi Ti si odšla! Pospešila je Tvojo smrt ta grozna vojna ter bol, da Tvoja domovina trpi in ječi v obupu in boli. Ljubila si svoj rojstni kraj, nama tako dragi in tako trdo izkušeni Kobarid. Oni Kobarid, kateri je bil vzor in kažipot nainim rojakom, ter vsej Primorski. Jez potujčevanju. Bolelo Te jc, ter skelelo, kot boli in skeli mene, da se je skrunil s potujčevanjem tempelj — kateremu temelj so postavili možje: Simon Gregorčič, »Vrli mož« Jekše, Znidarsič, Krilan, Gruntar, Vo-larič, Zarli in drugi. Bila so Ti sveta imena, kakor so sveta meni! Ni čuda; skupno sve zajemali iz vira čistega rodoljubja. Skupno prepevali pod nadzorstvom rajnega skupnega učitelja pesnika Simon Gregorčiča, kateri naju je navduševal za iskreno ljubav do skupne domovine. Skupno sve sedeli v šolski klopi ter sc smejali dovtipom blagega najinega scučenca »Krilana« Pepčeta Pinco-vega. Skupno nama ie krepil in utrjeval značaj nepozabni dekan Jekšc. Skupno sve skakali ter tekali po lepi soški dolini, nama tako dragih tratah in gozdih. Skupno se zibali po »Sočinih« valovih, ter brodili modrozeleno Sočo ter se solnčili na njenem snežno belem produ. Vsi ti lepi spomini na čase, katere sem uživala kot dekletce s Teboj, se mi danes vrstijo, ter me navdaja bridka bol, da Tebe ni več, da si se poslovila iz Te solzne doline tja, kamor ne sega beda, obup in gorje svetovne vojne. Bridkosti si užila v življenju tudi Ti. Saj si bila Slovenka! Zvesta Slovenka! Biti zvesta in vdana Slovenka pa pomeni biti mučenica. Odšle sve iz najinega dragega Kobarida kot neveste ter se nisve več srečali v življenju. Tebi jc določila usoda domači krog, mene je pa porinila med vojne vrste. Ti si znala molče prenašati gorje najine skupne domovine — jaz pa r.iscm mogla mirno gledati vnebovpijočih krivic ter me ic usoda nanesla med vojni metež ter jc zahtevala od mene, da branim, kar je nam vsem skupno svetega. Zavest imava, da sve vršili skupno dolžnost. Ti, draga, ti si že prejela venec mučen&i-va iz rok Stvarnika. Sledila Ti bo kmalu Tvoja Ti zvesta tovarišica mladosti tja, kjer ni muke, ne prevare, ne greha te vojne pošasti. Prosi dobre-gn Očeta tam gori za Tvoj in moj ljubljeni narod, kateri je tako bridko izkušan. Prosi, da našim zatiralcem zbudi vest, da se skesajo svojih grozot, katere so doprinašali nad trpinom Slovenccm, kateremu so zastrupljali dušo in srce. Dobra Marija, nehala si trpeti, ali Tvoj narod trpi, ter ga čakajo še dnevi težke izkušnje grenkih prevar, bridkih muk. Prosi neskončno dobrega Očeta, da nam da moči in vztrajnosti da premagamo najhuje, da tudi nam slovenskim trpinom zašije solnce zlate svobode, ter neha naše mučeništvo! Osirotelim Tvojim dragim otročičetn pa daj dobri Stvarnik moči, da bodo vdano prenašali ta kruti udarec ob svetem spominu na svojo dobro mamico Ko-baridčanko Mimico Ivančičevo. Kremenova. Pevsko društvo »Kolo« priredi v nedeljo 7. julija vrtno veselico v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Toliko na znanje drugim bratskim društvom. Pevci so naprošeni, da pridejo v ponedeljek, to-rik in sredo k pevski vaji ob 8 zvečer. Odbor. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 3. t. m. dopoldne in popoldne se bodo prodajali na javni dražbi nedragoceni predmeti (obleka in perilo), zastavljeni mescca oktobra 1917. na zastavne listke scriic 142. Spremembe v voznem redu južne železnice. Dodatno k včerajšnjem obvestilu o spremembah v voznem redu juČne železnice nam javlja obratni inšpektorat, da osebni vlak št. 34 Trst—Dunaj nc bo odhajal iz Trsta ob 3'35 (kakor je bilo pomotoma javljeno), ampak ob 5*35 popoldne. Tržaška podr. Slov. plan. društva vabi svoje čk nc na cclodnevni društveni izlet, ki ga priredi v nedeljo, dne 9. junija na Artviže. Odhod iz Trsta z vlakom drž. žclcznice ob 6'40 zjutraj do Herpelj. Iz Kozine peš v Rodik in od tam po lepi senčnati gozdni poti na Artviže. Kruh je vzeti s seboj, v ostalem bo preskrbljeno za prigrizek in pijačo. Planinci pa popeljejo ta dan seboi iadi planinsko kuhinjo in postrežejo članom celo s toplim kosilom. V ta namen se je treba priglasiti v četrtek 6. jun. naikasnejc pa v petek 7. junija ob 4—6 pop. pri pneir. tajniku Janku Malenšku (Trž. pos. in hran.) ter vplačati znesek 5 kron za obed. Na člane, ki sc nc prijavijo pravočasno, se ne bo moglo ozirati, kar nai se blagovoli žc sedaj vzeti na znanje. — Vsak član naj si. preskrbi pravočasno potno Iz-kaztiico za vožnjo na progi Trst—Herpelje. Povrat z Artviž na Herpelje; dohod v Trst z vlakom ob 7*2." zvečer. V slučaju neugodnega vremena se tzlet preloži na nedeljo 16. junija. Planinci, planinke' Artviže, od koder sc odpira diven razgled po naši domovini. Vas vabijo v vsej svoji prirodni krasoti na poset. Občni /bor ženske podružnice C M D v Trstu se bo vršil v pondeljek. 10. t. m., ob 6 popoldne v prostorih Slovanske Čitalnico s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor predsednice, 2. poročilo tajni-cc. 3. poročilo blagajničarkc, 4. volitev odbora, 5. razno. Vse članice in prijateljice naše podružnice so vljudno naprošene, da se občnega zbora mnogoštevilno udeleže. — Odbor. Svetoivanska Marijina družba izreka svojo najsrčnejšo zahvalo vsem onim osebam, ki so pripo-inocle. da sc jc zamogla vršiti veselica 20. majni-ka. pri kateri jc bilo čistega dobička 270 K, ki se razdeli: 135 K za šentviško šolo in 135. K za goriške bccuncc. Bog plačaj! Tobak za nos. Tukajšnje c. kr- finančno nad-zoiništvo javlja: V torek, 4. t. m., zjutraj se pri-čre prodaja tob.ika za nos v racijah po 10 dkg in sicer v sledečih tobakarnah: ul. Stadion 35, ul del Rivo 14. ul Giulia 39. ul. Sette Fontane 34. i;!. Coroneo 7, nI. Rossctti 33, ul. Commerciale 14, ul. deli' Istituto 4. ul. Campo marzio 4, ul. S. Mi-clu'e 43. 7.a nakup tega tobaka ni treba nikake »t( bačric -izkaznice«. Ta tobak se bo prodajal le odrastlim in siccr dobi vsak le eno racijo. It Kolonje. Kakor smo poročali, se zadnjič ni mouei vršiti občni zbor podružnice CMD v Kolo-nji Zato bo danes, v nedeljo. 2. junija t. I. občni zhnr podružnice ob štirih pop. v prostorih gostilne starem Matevžu« v Kolonji na hribu. Po občnem zboru bo predavala gdč. M. Kmetova o »Zgodovini Slovencev in slovenskega slovstva?. Temu sledita deklamacija »Slovenka« in igra *Boj za petelina«. Vstopnina: Sedeži po 2 K in po 1 krono, stojišča 60 vin. K obilni udeležbi vabi ocbor. Za poštue uslužbence. Kakor smo že javili, se bo v torek, 4. t. m., vršil v gledališču »Politeama Rossetti« velik umetniški večer, čigar čisti dobiček je namenjen potrebnim rodbinam pismonošev in dresih poštnih uslužbencev. Vstopnina znaša v pritličju brez razlike 2 K, sedeži po 3 K, lože po 2fi K. Pričetek ob 8 zvečer. Priporočamo našemu občinstvu, da poseli v čim največjem številu ta večer, oziroma plača vstopnino — vstopnice se dobivajo v trgovini z muzikalijami v nI. S. Gio-vanni šr. 18 — saj gre v dobro predvsem pismo-nošam, katere dandanes vsakdo pričakuje vsak dan kar najnestrpneje. Le žal, da so prireditelji pri vsej prireditvi popolnoma pozabili, da živimo v Trstu tudi — Slovenci! Vsa prireditev je strogo italijanska. Uverjeni smo pa, da bodo potrebnim rodbinam poštnih uslužbencev dobro došle tudi slovenske kronice! Javna kopališča pri svetilniku, v Barkovljah in Sv Soboti sc odpro v nedeljo, 2. junija t. 1. Meseca junija in julija bodo kopališča odprta od 5 zjutraj do S zvečer, v mesccih avgustu in septembru pa od 6 zjutraj pa do 8 zvečer. Kopališče pri svetilniku bo. kakor običajno, ob delavnikih od 3^ do 5% reservirano za vojaštvo. Poroka. Poročil se jc danes g. Ivo Millč, c. in kr. nadporočnik v rezervi, z gdč. Vilmo Nachtlga-IIovo, vnukinjo tržaškega prvoboritelja Ivana Na-beigoja. Bile kar najsrečnejše! _ »tDiNOST.* št. 147. Hermangild Trocca < TRST, iOcs Bnrien leccUa I j-; lata veliko zalog« mrtvaških predmetov Venci iz porcefane m biserov, vezani z medeno fico, iz umetnih cvetlic 3 trakovi it napisi Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itcL NaJnKJa konkurente« V Tr^tu, due 2. itmija 1*1». GAMBR1NUS 1 5 Kislo vodo („Silva" vrelec), žganje In vino razpošilja A. OSET p. GuStan (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaške stare in nove. vsaki večer ob 97t UMiA II Trst - 0to Stadion 10 - Trst OMrtBSzro&aapRi Josip Struckel Trst, vogal UIu Marla Teresa-S. Caterina Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Velika izbera kožuliovine, nogavic, HI volnenih srajc (maje) bar- hanta, svilenega in volne Usiopnina R 2 Pia ml ||| nega blaga za bluze, čipko. m 11 vih ovratnikov, in okraskov. i m g Vstopnina K V— -j DAROVI. __Za dijaški dom sta darovala povodom narod- nesu slavja v sv. Ivanu Evfemija in Josip Pertot il Barkovelj 30 kron. Srčna hvala. — Na izrednem občnem zboru pol društva »Edinost® so darovali za društvo: po K 20*—: Anton terjal, Urbančić Josip; po K 10'—: Zdravko, Par-čina Jakob, Oorup Ivan, Grižon Nazarij, Polh Ve-k; slav, SinkoviČ Ivan; po K 5—: N. Purgar & B. Muznik, BradeU Peter. Jurca Franc, Jurca Jakob, N N.; po K 4'—: Matajurc Marija, Tomažič Marija, Valentio Angela, Furlan iAleksander, Anton Vukočevič, Oreški Ivan, Poplatnilc Josip, Kljun; po K 3'—: Oašperčič Marija, Kaučič Marija; po K 2'—: Taučar Ivan, Simonič Kristjan, Stepančič Franc, Cenie Juri!. Novak Dominik. Pertot Ivan, Vitez Franc, Pločnik Alojzij, Vclk Josip, Bucik Rafael, lrgulič Anton, Seljak Valentin, Prelc Anton, Gregorie Karel, Kreštan Alojzij, Smerdelj, Stcrle Franc, Peterlin Ivo, Jug Alojzij, Stepančič a;cjzij, Ludvik MahoTĆič, Vrbanovič Ivan, Ztsroll Kristina, Krišček Josip. Gabrijelčič Augustina, 5turat Elsa, Fonda Ivanka, Cevna Josipina, Tau-rar, Bandič Ivo, Skrabut Jerneje, Petrič Niko, Cevn4 Anton. Konič Anion, Cesar Kar!, Hostnik, Tinta. Bostjančič Josip, Dekieva Josip, Vrabec Auguštin, Kralj Josipiua, Ustar Ivanka; po K 1—: Janko Žilhaus, dr. I. Jan/Palior Romeo, Stok Ivo, N. N., Majcen Marija, Zorna Marija, Macarol Marija. Baudaž Ande, Benko Anton, Hlasta Anton, Volk Štefan, Vivoda Ciril, Švara Ernst, Požar Miha, Kolcnc Anton, N. N., Mimica Peter, Kramar Ivan, Cijak Marica, Simončič Ivan. Furlan Franc, Beruš Anton. Stok Franc, Bučar Franc, Trampuš Josip. Kaniusio Ivan Marija, Krušič Josip, Pisčanc Ivanka. Konič Ivana, Cebron Alojzij, Novak Andrej Stolia Josip. Plc-ničar Mirko, Tratnik Jože;, Turk Ivan, Blažič Ivan, Mele Josipina, Olga Cerkvenik, Koželj Franc, - Ziberna Franc, Počkaj Ivan, Tornič Alojzij, Božič Franc, Cotar Franc, Macarol Deinetrij, Mislej Josip, Gomsi Alojzij; No-vak Ignacij, Bizjak Josip, 2o!gar Elsa, Rak Ana, IJ;bek Ljudmila, Bizjak Justi, Cok Olga. Cok, Malmič Angela, Spucal Štefan, Ferfolja Andrej, MalsnSek Franc, Vuga Marija, Sbrizaj Marija, Zmak Josipina. N. N.; Porenta Marija SO vin., Val ienčič Franc, Mlač Marija, Fleso Ant, Ana Curda i o 60 vin., po 40 vin. Pan Elizabeta, N. N. TrMo-obrtna zadruga v Trstu reg. zadr. z neom. jamstvom dL S. FtobcHIi AsiSkego it 28 II. m(L sprejema hranilne vloge Ođ 1 K dalje ter jih obrestuje po Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. ZOBOZDRAVNIK Dr. J- Čeroiak v Trstu, ulica Poste vecchie 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bo* leein. — Plombiranje. ~ UMETfU ZOBJE j E - ki i. } — L m v Trstu se je pretilHa na Corso St. ir> j v blvlo slRtp.mfco d ZerrfTKrlti & FIcHo. ? Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, i'erižlc itd. Cene zmerne. Cene zmerae. Ljubljanska kreditna banka ^^^ Podružnica v Trsta 1 00n Casermo m 11. uradne ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. VUtte m bnllžics oMi 4 % netto Vloge na tekoS m žiro-račun naJM po do&oooru. s^s Oba¥i|a nakazila vojnim ujetnikom. Poslovalnica c. kr, rasredsie I©«eri3e. Kdor upošteva resnost časa in hoče pri podpisovanju PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH | !N ČEŠKIH KNJiG ZA NAŠE RANJENE I iN BOLNE JUNAKE TnR ZA ONE V j OKOPIH. — POSIJE j O NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - -! Rokavice in modne potrebščine. IT. TENIER & Comp. Corso J4. Modne potreb" fcČine in izdelovanj« rokavi Oiščenja in j>oprav" Ijanje rokavic Cene zmerne. _l3^ Trgovma Jestvn ^ IVAN BIDOVEC, Trst, ul, Campaa-le 13 (l>g! ^ Ponterosso). Ima v zalogi: Čaj, paradižno kou- j g servo, mnogo vrst kock za juho, ž?i.f in tudi Uago aproviz:icij-ke bomis^je. Pr tni Jama ka nim. ko-niak Martv, rermoutli, mal novec, slivovec ter več vrst mineralnih vod. Vse po zra^rr.ih c^ali. 414 Mehanična de!avntca- ODI1TKOVA.NA LIVARNI CA OSVALDELLA. Via Med a 26. Izdelovanje in poprava strojev »n motorjev. Proračunu 91*1 Knjigov ez niča PIETRO PIPPAN, Tr^t, ulica Valdirivo 19. Ar+i-stična vezava Žepni koledarj. lahnega izdelka-— Vpisniki registri) posebnega ?i<=te nn. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. S. Giovanni 6 in 12. Najboljša izde- j lovanja in najpopolnejša vr?.ta. Cene zmerne. 20- Hote! Continental Trst, ulica San Kicolo St. 25 (blizu Cor?a>. Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna. Papir. VELTKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne — Valčki raz ih barv in velikosti. Cen« zmerne. — Gastone Dolliaar. Trst Via dei Gelsi lli. *256 Damska krojačnica A. RTEGER, Trst ulica Con mtrcale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. (^eue zmerne. 337 i juuDcnaimoDnc^nj ~^inoanncDOQDb'j DO----°2 □ n 8 □ ! na-----no □□□□sac tiDacczjnGrzrirjco^ac^ocDCDC Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, foioschizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava, — res izdatno poskrbeti za svojo rodbino, naj poseže po voInoposoiiSn^M la^er^anju ces. kr. avstr. skleda sa w©Jaike srJcve an sirote. Naiceaeiši in Kal^sedneiii pogoji I Opozarjamo zlasti na novo kombinacijo za pre- skrbe »traka z oprem««, *""««^so|nlBtko rento. Pogodbo sklene na podlagi pogodbenega dogovora s c. kr. avstr. skladom za vojaŽKC vdove in sirote c. kr. priv. zavarovalnica na življenje avstrijski Feniks na Dunaju. Najugodnejše kombinacije za gospode c. in kr. častnike, državne in zasebne uradnike, Otroška zavarovanja za ljudske in srednje šole. Najcenejša delavska kolektivna zavarovanja, primerna za tovarne, podjetja in občine. Za kapitaliste, industrijalce in trgovce pomenja , enkratna premija" varno, visoko se obrestujoco in vsaKčas razpoložljivo naložitev denarja. Prijave od 500.— K do nalvišžih zr«eskov! Pojasnilo in proračuni brezplačno. Mtuje »nlca. Za >a-'aTni oddelek £. Kr. avstr. lK:aaa za vojaške vdove žn sirote Trst. ist o in Gonš< j-G aasščansko / Trstu, ulica Lazzaretto vecchio štev. 3. Telefon št. 1462. Okrajne poslovalnice s Gorica, s podružnico o Ajdovščini. — Gradiška, s sedežem o Rrmlnu. — Koper, s podružnico o Buzetu. - Krk. — Losmi. -Pazina - Poreč, s sedežem o Groznjanu. - Pu!a. - Sežana. - Tolmin, s sedežem «CerRnem In podružnico o Kotanflu. - Trst «n okolica, s podružnico za okolico na OpLInah. - Trzsc, s sedežem o Uilll Olcentlnl. - Volosko, s podružnico o Podsraflu.