118
I? arhivskih fondov in /brk
ARHIVI XVII 1994
Osnutek uredbe o banovini Slovei.. iz leta 1939
GAŠPER 5B9
V	L -ubfiai-i jc Slovenska akademija znanosti in umctnosii v sodelovanju s Slovensko matico, Plezofske fakultete in Inštitutom za novejše zgodov ino od 9- do 11 novembra pripravila znanstven posvet na temo Sloven j un država. Uvodn, referat z naslovom Pravica in moč v porajanju slovenske državnosti j? imel akademik dr. Janke Plctcrski. T-*i referat jc že objavi i en,1 medtem ko bodo ostali referati 111 koreferati zbrani in objavi; eni v samostojnem /.bom. ki! predvidoma v marcu aii apnlu 1995. Posvet je bil razdeljen na pet segmentov in kot tretji segment jc. bilo podano obdobje prve Jugoslavije od i 9181941. Posveta se ni^em udeležil, vendar kot m i je znano, ude leže ne i posveta niso obravnavali oro blcmittike l.i. banovine Slovenii;.
V	Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani je pod signature AS i 33 ; i >an fond Okrajnega glavarstva Ljubljana okolica (Ik49-1945), kjer je tndi frscikcl 235 ki bi ga lahke imenovali tudi 1. on vol nt, sij so v njem zbrane skoraj vse zadeve, ki so se tiog.iji^c v zvezi s t.i. banovino Slovenijo Kljub temu, da banovina Slovenija ni n*-koli obslaj;dn, sem ta izraz uporabil meu drugim tudi zato, ker je, vsaj men nc/nan, arhivar opremi! faseikcl s ploščico banovina Slovciva Ohranjeni so posamezni osnutki uredb, ki so nastali po hrvaških predlogah.
Dr.e 26, a- gus]3 1939 jc piLSlc do sporazuma med Dragišo Cvetkovjčem kot predsednikom in di. Vlad i miri cm Mačkom kot podpredsednikom vlade skupaj s člani SLS, J M O, KDK in samostojnimi demokrati Že 21 avgusta jc bil ob-iavijcn sporazum s Hrvatih Po tem sporazumu jc nastala velika banovina Hrvaška11
V	njeno pristojnost so prišle naslednje državne zadeve: kmetijstvo, trgovina in indastija, gozdovi m rudniKi, gradnje,' soe.alna politika, narodno zdravje, telesna vzgoja, pravosodje, pro-sveta in notranje zadeve. Za vse te zadeve sta bila zakonodajna oblast kralj in hrvaški sabor, ki naj bi ga volili, izvršilna oblast pa prek kralja ban. Bana, ki na bi bil odgovoren kralju .n saboru, bi imenoval in odstavljal kraij. Z ukazom kraljevih namestrikov ic bila žc 26 avgusta raz-
Jaakr. Pleleiski. 1'mvim in moi Slovenci in d rjava, Rai.gledi, Sil 21, Ljubljana. 11 november IW4, sir. !<!■ 16. Arhivski fo.idovi i zbirke u SFRJ, SR Slovenija, Ucograd 1984, sir, 40.
Zgodovina i to vence* - l.jobljana 1979, sir. 678. Sltlbcne nov ,ic kraljevine Jn^istavijc ?. dne 26. avgusia 1939.il. 194 A/LX V1I1/J09. -str. H971I99 07 i mina Stuibcn. lisi kraljevske banske uprave Dravske banovine 7. dne 2. septembra 193° Si. 70. str. 606-608.
puščena narodna skupsčina. Za bana Hrvaške jc bil imenovan dr. Ivan Šubasič.5
Razveljavljeni so bili zaKor.i o volitvah, tisku, zborov^jih :n združevanjih ter drugi politični zakoni. Izšla ic Uredba o ustanovi C'i banovine Hrvaške hkran z Uredbo o prenosu predpisov^ ki veljajo za bar.ovino Hrvaško na druge dele države.6
Dne 10 septembra so na seji banovinskega odbora JRZ sklepali o vsem, kar naj bi bilo potrebno za prenos državnih kompctenc tudi na Dravsko banovino m 14. septembra jc bila za to postavljena posebna komisija. Dr.e ] H. septembra je - de zascdaija nove narodne skupščine ■ dobila vlada vso zakonodajno oblast.7
Slovcnsk" osnutki uredb so v glavnem ne-datirani vendar ker so ponekod ohranjeni še sprcinn' lopisi ali jc kakšen osnutek celo datiran, lahko "igotovimo, da jc to gradivo nastajalo od septembra 1939 dalje. To jc razvidne tudi iz dopisa bana Natlačena načelniku II, oddelka z dne 26 januarja 1940, kjer obvešča, da so žc p jpravijem načrti uredb o ustanovitvi banovine Slovenije, o u stroju banskega oblastva, o ustroju banovinskega zbora, vo^lncm redu za banovinski /.bor, poslovnem redu banovinskega zbora, upravnem sodišču, banovinukcm proračunu, računovodstvu ni računskem sodišču in o bano-vinskem odvetništvu.1| Isti d-ipis nato ciiirr Službene novinc, kjer so do takrat za bar.ovino Hr vaško žc izšle uredbe o prenosu onste nosli ministrstev pravosodja, gradbeništva, kmetijstva, Gociainc poliJke ni » ravstva, prosvetc, gozdarstva it' rudarstva ter trgovine in industrije. Ban nadalje še svetuje, da naj načrt uredb o prenosu poslov na banovino Slovenijo, ki se tičejo konkretnega odseka, izdelajo točno po hrvaškem vzorcu, t.j. z istim obsegom kom-petene, vendar samo s smiselnimi spremembami. Načru naj bode kolikor jc to mogoče enaki s hrvaškimi, vendar če bi slovenske razmere zahtevale besedila, k ga v hrvaškem vzorcu ni, ali Kjer bi bilo i/ nujnih razlogov poticbno- da se od hrvaškega besedila odstopi,' naj se v sodelovanju s predstavniki sodstva, radarskega glavarstva, veterinarskega in hudourniškega odseka i*d. izdelajo v II. oddelku.
Mciod Mikui, Orfs zgodovine Slovenec v v siari Jugo^aviji, Ljubljana 1965, sir. 511.
Cirit Žfibol. Neminljiva .Slovenija l.jnbtjana 1990, sir. I3fi. 14ttkjerje Uidi eiiirana ztasli izseljen i ika tilr.Hura. Mclod Mikui. I. c. sir. 512.
Pov. S. it, 33/1; Načrti ciredb o prenosu poslov od posameznih min -ilrslev na banovino .Sloveniji, priprave.
ARHIVI XV]] ]094
lz arhivskih I'ondov in /birk
119
Iz Uredbe o banovini Sloveniji sem i/bral I 111 M del, saj je že v prvih dveli delih rcnvidr.a nična ustanovitev, njene pristojnosti n njen odnos do državnih organov Tretji del v S SI on in razlaga še organizaeijo onlasli v banovini Sloveniji, nicdlcir ko IV del v dveh členih govori o ustavnem sodišču in njegovem nadzom. Sledi sc V, sklop, ki v dveh čl en in pocia zakliučne določbe.
Sedaj pa še dobesedm prep's prvih dveh poglavij 1 icdhe o banovini S o vini ji:
V i menil Njegovega Veličanstva I» etra 11
po milosti božji in narodni voli i kialja
Jugoslavije Kraljevski namestili Ki
predpisujejo na predlog niimsirskega sveta in na
počil a gi pooblastila v čl. 1 uredbe o razširitv. uredbe o banovini Hrvatski na ostale banovine z dne 26 avgusta 1939
uredbo
o banuviiii Slovemu.
I.
Ustanovitev banovine Slovenije.
Člen 1.
DravsKa banovina dobi ime banovina Slovenca, Sedež banovine Slovenije je v Ljubljani
II.
Prenos pristojnosti na bano"ino Slovenijo.
Člen 2.
1/ V pristojnost banovine Slovenije sc prenašajo posli kmetijstva, trgovine, hid-istnjc, gozdov, rudnikov, gradb, socialne politike m i udske-ga zdravja, telesne vzgoje, pravosodja, pro svete in notranje uprave. Banovir,a ¡Sloveniji ostane pristojna za vse posle, ki sprdajc po sedaj veljavnih predpisih v pristojnost banovin,
2/ Vsi ostali posli ostanejo v pristojnosti organov državnih oblasti na vhcin ozemlju države.
3/ Prav take ostanejo v pristojnosti državnih oblasti tudi posli, ki so po;cbne pomembni za obee koristi države, kakršni so: L7 skrb /.a državno varnost, pubiiarjc prot;-državne in i-azdiralnc piopr.ganue, izvrševanje policijske poročevalne službe m zavarovanje javnega reda in miru;
2./	državljanstvo; za podeljevanje državljanstva je pristojna banovina, razen za izjemne podeljevanje državljanstva in za odvzemanje državljanstva;
3./	n. arska zakonodaja in državna rudarska pod|Ctia. Pri podeljevan)]] rudarskih koncesij, ki zadevajo narodno obramto, postopa '■■a novi na sporazumno z vojaško upravo. m bi sc ne sporazumeli, odloči mir istrsk- svet;
4./gradn,i	in vzdrževanje državnih promcl-Pihj sredstev in ostalih državnin objektov;
5./	verske zaacvc;
6./modnarodir	pravni promet; pravna po moč v nepravdnih stvareh se opravlja neposredno po lodišeih;
l.l znnaiija trgovina m trgovina med banovine m oslaumi deli države (enotnost carinskega in trgovinskega območja);
8./	zakonodaia o merah in utežih, o zašeih industrijske svojinc, o posl.h privatnega zavarovanja in o zavarovalnih družbah;
9./	menično praro. čekovno pravo, trgovinsko pravo, stečajno pravo, obligacijsko pravo, pomorsko pravo, aviorsko pravo;
K)./predpisovanj kazn. za kršitev pred-pirov v predmetih ipristojnosti države;
1 i./določanje osnovnih načel prosvetne politike kakor tudi osnovnih načel o kra jevnih samoupravah z zakonom:
12./obča načela delavskega prava in z?va rovanja kakor tudi obča načela vodnega prava.
4/ Radi zavarovanja narodne obrombe sc zagotovi vojaški iipravi potrebni vpliv v stvareb proizvodnje in prometa.
5/ Ministrska svet more tudi druge posle pre-nes i od državpLh oblastev in uitanov v pristojnost banovine Slovenije.
Člen 3
1/ Da bo mogla banovina Slovcniia uspešno opravljaj pcslc svoje pristojnosti, seji mora zagotoviti potrebna imančna samostojnost Lc-ta je v samostojnem pobn-anju določenih dohodkov in uporabi izdatkov, določenih v banovinskem proiačunu,
2/ Kateri viri, katere objike in katere vrste dohodkov naj pridejo v pristojne ;t banovine Sloven icr sc določi s posebno uredbo.
3/ Pr?y tako se bo s posebnimi uredbami rešilo Hid: /prašanjc pnpadnosti in razuclitvc državnih fondov, movine in dolgov
4/ Ob prenosu potdov iz pristojnost države v prisotnost banovine sc bode prenesli v pristojnost banovine tudi odgovarjajoči krcd:ti, določeu; v državnem proračunu za 1 I ^39/4n.
5/ KoliKor v državnem promčunu za 1. 1939/40 določeni kredit banovini Slovemu ne b* zadostovali sc bodo odobrili naknadni krediti