FOSFATI IN TANATOMASA V SEDIMENTIH IZ JAME DIVJE BABE I PHOSPHATES AND TANATOMASS IN THE SEDIMENTS FROM THE CA VE DIV JE BABE I IVAN TURK JANJA KOGOVŠEK ANDREJ KRANJC JANEZ DIRJEC Acta carsologica, XVII (1988), 107-127, Ljubljana, 1988 Izvleček UDK 551.442 : 903.3(497.12 Divje babe) Turk I., Kogovšek J., Kran.ic A., Dirjec J.: Fosfati in tanatomasa v sedimentih iz jame Divje babe I. Tanatomasa jamskega medveda (Ursus spelaeus Rosenmilller et Heinroth 1794) je glavni vir P 20 5 v wilrmskih sedimentih jame Divje babe I (Cerkno, Slovenija), ki je hkrati jama-brlog in novo mousteriensko paleolitsko najdišče. Vrednosti P20s iz različnih plasti so primerjane z mikro- in makroosteoodontološkimi ostanki jamskega medveda, da bi ugotovili, v kakšnem odnosu sta količina fosilij in vsebnost P 20 5 v sedimentih. Kot dodatna kriterija sta upoštevana relativna fragmentarnost in ohra- njenost osteoloških ostankov. V plasteh z največ fosilnih ostankov so relativno naj- nižje vrednosti P 20 5 in relativno najslabše ohranjeni osteološki ostanki. Razlaga raz- lik je različno selektivno konzumiranje tanatomase ob upoštevanju možnosti migri- ranja P 20 5 iz fosilno fertilnih v sterilne plasti. Kot glavni porabnik tanatomase pride v poštev sam jamski medved, ne pa paleolitski lovci. Abstract UDC 551.442 : 903.3(497.12 Divje babe) Turk I., Kogovšek J., Kranjc A., Dirjec J.: Phosphates and Tanatomass in the Sediments from the Cave Divje babe I. Tanatomass of the cave bear (Ursus spelaeus Rosenmilller et Heinroth 1794) is a main phosphates source (P20 5) in the Wilrm sediments of the cave Divje babe I (Cerkno, Slovenia), which is at the same tirne cave bear den and new Mousterian paleolithic site. The values of P 20 5 from different layers have been compared with found micro- and macroosteoodontological remains of the cave bear, in order to find out the relation between the quantity of fossils and phosphate contents in the sedi- ments. As additional criteria relative fragmentation and preservation of all osteo- logical remains have been considered. In the layers containing the most of fossil remains relatively the lowest values of P 20 5 have been stated and at the same tirne relatively the worst preservation of osteological remains. Explanation of these differ- ences is different selective consumation of tanatomass considering the possibility of migration of P 20 5 from fossil fertile into fossil sterile layers. As the main consumer of tanatomass cave bear himself can be considered and not the midle paleolithic hunters. Naslov - Address IVAN TURK JANEZ DIRJEC Inštitut za arheologijo ZRC SAZU 61000 Ljubljana, Novi trg 4 mag. JANJA KOGOVŠEK dr. ANDREJ KRANJC Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU 66230 Postojna, Titov trg 2 Jugoslavija UVOD Fosfor je življenjsko pomemben element in ga zato najdemo v vseh orga- nizmih. Kopenske rastline vsebujejo približno 0,2-0,5 O/o fosforja (An ti c, M. et al., 1980), ki ga črpajo iz zemlje. Sesalci ga imajo približno 1,0 O/o telesne teže (G u y ton, A. C., 1976) in ga dobijo od rastlin. Pomanjkanje fosforja lahko pri živalih (tudi rastlinojedih) povzroči osteofagijo (S ut c 1 i f f e, A. J., 1973; Johnson, D. L., Ha y ne s, C. V., 1985). V normalnih razmerah del fosforja stalno kroži zaradi odmiranja rastlin in živali. Drugače je lahko v sedimentih podzemnih jam, kjer akumulacija prevladuje nad porabo oziroma porabe sploh ni, zaradi odsotnosti rastlinske odeje. Zato so jame, v katerih se kopičijo (ali so se kopičili) organski ostanki, običajno zelo bogate na fosfatih,* če seveda imajo sedimente. Koncentracije P 20 5 so lahko v takih jamah tudi več desetkrat večje kot v običajni z vegetacijo pokriti zemlji. To dejstvo je že dolgo znano (cfr. A b e 1, O., K y r 1 e, G., 1939). Vendar niso bili fosfati v jamah doslej nikjer podrobneje problemsko obdelani (cfr. S c hm i d, E., 1958; M a 1 e z, M., 1963; M o t t 1, M., 1951; K ob y, F.-Ed., 1954; idr.). Edina izjema je jama Drachenhohle pri Mixnitzu v Avstriji, kjer je bilo v času obratovanja rudnika fosfatov (1920/3) narejenih 300 fosfatnih analiz, zaradi česar je to najdišče, kljub velikemu napredku ke- mije, mineralogije, arheozoologije in drugih ved, še danes najvažnejši vir in- formacij za preučevanje fosfatov v jamskih sedimentih (A b e 1, O., K y r 1 e, G., 1939). Fosfor je v večjih ali manjših količinah prisoten povsod v naravi (živi in neživi). Na kopnem se koncentrira predvsem v gvanu - iztrebkih ptičev (Sto d dar t, D. R., S cof fin, T. P., 1983). Druga, v strokovni literaturi manj upoštevana možnost koncentriranja fosfatov, so masovna grobišča, ka- mor prištevamo nekatere jame-brloge z množičnimi ostanki jamskega medveda ali hijene. Tako najdišče so tudi Divje babe I (cfr. Tur k, I. et al., 1988). FOSFATI V DIVJIH BABAH I Del analiz, ki smo jih že opravili v novo odkritem paleolitskem (mouste- rienskem) jamskem najdišču Divje babe I nad Reko pri Cerknem v dolini Idrijce (Tur k, I. et al., 1988; Tur k, I., Dir j e c, J., 1988), so bile tudi rutinske analize o vsebnosti fosfatov v sedimentih wurmske starosti. Na osnovi teh analiz, ki žal niso rezultat vnaprej načrtovanega vzorčenja, in na osnovi * S fosfati bomo odslej označevali različne fosforne spojine, med katerimi je v naših jamah najbolj pogost kalcijev fosfat (Ca3 (P04) 2). Vsebnost fosfatov bomo poda- jali tudi v obliki P 20 5 (fosforjev pentoksid). 109 Acta carsologica, XVII (1983) bolj premišljenega vzorčenja fosilnih ostankov (cfr. istotam), smo se lotili pre- učevanja zelo zanimivega vprašanja o odnosih med fosfati in fosilni.mi ostanki kot končnih produktih nekdaj prisotne tanatomase (cfr. Tur k, I. et al., 1988). Možnosti za nastanek visokih koncentracij fosfatov v sedimentih Divjih bab I (cfr. tab. 2) je več. Glede na sedanje znanje o akumulaciji in koncentraciji fosfatov v zemlji in sedimentih različnih starosti ter glede na poznane okoli- ščine v našem najdišču, moramo upoštevati naslednje: - Razpadanje mehkih tkiv poginulih jamskih medvedov in alohtonih rastlinskih ostankov. veda. Raztapljanje kalcijevega fosfata iz nakopičenih kosti jamskega med- Akumulacijo in koncentracijo fosfatov iz iztrebkov jamskega medve:ia. Akumulacijo in koncentracijo fosfatov iz (ptičjega) gvana. - Spiranje fosfatov s površja nad jamo. Mehka tkiva poginulih jamskih medvedov in alohtoni rastlinski ostanki Koncentracije fosfatov na osnovi mehkih delov poginulih jamskih medve- dov so zelo verjetne in jih bomo podrobno obravnavali kasneje. Tudi razpa- danje rastlinskih ostankov pride vsekakor v poštev, saj vsebujejo rastline od 0,2 do 0,5 O/o fosforja. Ker je jama služila prvenstveno za brlog brejim jam- skim medvedkam, je zelo verjetno, da so, analogno današnjim medvedom, na- vlekle v jamo znatne količine vej in trave. Vendar ni od vsega tega ostalo nič otipljivega. Edina sled, ki je prav tako neoprijemljiva kot sam fosfat, je organski ogljik (C). Tega je veliko več v rastlinah kot v živalih. Meritve organ- skega C v sedimentih Divjih bab I so dale vrednosti, ki v glavnem kovariirajo s P 20 5 . To je bilo pričakovati glede na korelacijo med frekvenco pojavljanja jamskega medveda v Divjih babah I in med pričakovano maso alohtonih rast- linskih ostankov v jami. Kalcijev fosfat v kosteh jamskega medveda Akumulacija in koncentracija fosfatov z raztapljanjem kalcijevega fosfata v fosilnih kosteh ne pride v poštev, kot bomo videli kasneje. Znano je, da so kalcijevi fosfati običajno stabilni (slabo topni) v alkalnih pogojih (Reta 1 - la c k, G., 1984). Meritve pH v sedimentih Divjih bab I so izkazale v vseh plasteh bazično reakcijo (pH 7,88-8,55), ki ugodno deluje na obstojnost kosti in v njih vezanih fosfatov. Drugače je v kislih okoljih, za katere pa v Divjih babah I nimamo dokazov. Iztrebki jamskega medveda Akumulacijo in koncentracijo fosfatov iz iztrebkov jamskega medveda moramo imeti vsekakor v vidu, vendar je treba upoštevati, da so jamski med- vedi v Divjih babah I predvsem prezimovali. Ves čas hibernacije se medved 110 I. Turk, J. Kogovšek, A. Kranjc, J. Dirjec, Fosfati in tanatomasa ... ne iztreblja (Er d brin k, D, P., 1953, 367). V tem pogledu tudi izumrli jam- ski medved verjetno ni bil izjema. Seveda se je jamski medved občasno za- drževal v jamah tudi poleti, ko se normalno iztreblja. Dokaz za to so lahko najdeni ekskrementi v jami Pod Kalom (Bat ta g 1 i a, R., 1922) in velike količine peloda žužkocvetk v Divjih babah I (Tur k, I. et al., 1988) in v ne- katerih drugih jamah-brlogih (M ti 11 er, E., 1979; D r a x 1 er, I., 1986). če so iztrebki jamskega medveda bistveno obogatili naše sedimente s fosfati, morajo te obogatitve kovariirati s pojavljanjem jamskega medveda v jami oziroma z njegovimi fosilnimi ostanki. Njegovi ekskrementi so imeli pri nasta- janju fosfatov, skupaj s prinešenimi rastlinskimi ostanki (steljo), podobno vlogo kot sama tanatomasa jamskega medveda. Za jamskega medveda vemo, da je bil vsejed, s poudarkom na rastlinski hrani (Kurte n, B., 1976). Vendar je moral biti, kot današnji medvedi, tudi izrazit mrhovinar. Uživanje mesne hrane, zlasti kosti, povečuje vsebnost P 20 5 v iztrebkih (Reta 11 a c k, G., 1984). Kot bomo videli kasneje, obstajajo real- ne možnosti, da je jamski medved strl in deloma tudi požrl precej kosti svojih vrstnikov, da o mesu sploh ne govorimo. S tem so bili podani vsi pogoji za kopičenje P 20 5 iz iztrebkov jamskega medveda, kar potrjujejo tudi kemične analize ekskrementov iz jame Pod Kalom. Vendar so koncentracije (obogatitve) P 20 5 iz iztrebkov (gvana) možne predvsem v izrazito aridni klimi (Reta 1- 1 a c k, G., 1984; Sto d dar t, D. R., S cof fin, T. P., 1983), ki jo (mezo)- klimatske razmere v slovenskih jamah, še najmanj pa v Divjih babah I, od pleistocena pa do danes ne dopuščajo. V Divjih babah I taka (mezo)klima tudi ni nikoli izražena v ohranjenih sedimentih (še neobjavljeno). Ptičji gvano Akumulacija in koncentracija fosfatov iz (ptičjega) gvana se pogosto na- vaja kot glavni vir fosfatov v jamah (B u 11, P., 1983). Navadno se povezuje z gvanom netopirjev (S hm i d, E., 1958; B rog 1 i o, A., 1965), na katerega se nanaša tudi oznaka »chiropterit« za fosfatno bogate plasti iz jame Drachen- hčihle (A b e 1, O., K y r 1 e , G., 1939). Gvano kot glavni vir fosfatov v sedi- mentih Divjih bab I je težko dokazljiv glede na poznane okoliščine in že ome- njene klimatske razmere, ki so potrebne za akumulacijo gvana in nadaljnje procese koncentracije P 20 5 (od 4 O/o v svežih iztrebkih do 29 O/o in več v izlu- ženih iztrebkih) (Reta 11 a c k, G., 1984; Sto d dar t, D. R., S cof fin, T. P., 1983). Spiranje fosfatov s površja nad jamo Spiranje P 20 5 s površja nad jamo s prenikajočo vodo, obogateno s fosfati in ponovno odlaganje fosfatov v klastičnih jamskih sedimentih, v jamah po svetu ni nepoznano (B u 11, P., 1983). Vendar bi si na ta način težko razložili zelo velike vsebnosti P 20 5 v večini plasti iz Divjih bab I. Razen tega zahteva tak način koncentriranja P 20 5 dolge zastoje v sedimentaciji, saj P 20 5 zelo 111 Acta carsologica, XVII (1988) hitro reagira s karbonatnimi sedimenti, skozi katere prenika in tvori z njimi različne nove, bolj ali manj obstojne spojine. Plast 2 iz Divjih bab I vsebuje na primer, kljub dokazani večtisočletni izpostavljenosti na površju, najnižje vrednosti P 20 5• O kakšni obogatitvi s fosfati s površja nad jamo torej ni go- vora. Po drugi strani pa vsebuje popolnoma sterilna plast 16 (podor) zelo veliko P.20 5 in organskega C, kar bi, glede na najtolj verjetno geokronološko oprede- litev te plasti v višek wilrma I ter diskontinuiteto sedimentacije in vsebine sedimentov, lahko eventualno povezali z daljšim zastojem sedimentacije in z močnim spiranjem crganskih ostankov in P 20 5 v takratno površinsko plast 16 z vegetacijsko osiromašenega površja nad jamo. * * * S pretehtavanjem različnih možnosti za izvor P 20 5 v sedimentih Divjih bab I smo prišli do zaključka, da moramo v našem primeru iskati izvor fosfa- tov predvsem v ostankih jamskega medveda in z njim povezanih procesov. Na tak izvor P 20 5 v jamah-brlogih sta argumentirano opozorila že F. Ed. Koby (1954) in B. Kurten (1976). V nadaljnjem bomo zato poskusili odgovoriti pred- vsem na dve vprašanji: - V kakšnem odnosu sta količina fosilij in vsebnost fosfatov v sedi- mentih? - Ali so možni kakšni sklepi o konzumirani in o in situ razpadli tanato- masi, pripadajoči skoraj izključno jamskemu medvedu? Drugih problemov, ki se tičejo kemizma fosfatov in diageneze fosfatnih sedimentov, na tem mestu ne bomo posebej obravnavali, ker zelo verjetno ni- majo neposrednega vpliva na izbrano problematiko. METODA Vzorčenje osteoodontoloških ostankov je potekalo ločeno za makro- in mikroostanke. Vzorci z makroostanki (tab. 1) so bili standardizirani s približno enakimi prostorninami sedimentov brez skal na stratigrafsko enoto. Vzorčena površina je merila konstantno 10 m 2 (cfr. Tur k, I. et al., 1988; Tur k, I., Dir je c, J., 1988). Vzorčenje mikroostankov (drobcev) brez mikromamalij, velikosti < 5 in > 3 mm (tab. 3), smo izvedli na osnovi 0,25 kg težkih sediment- nih frakcij < 5 in > 3 mm, ki smo jih dobili s sejanjem. Medtem ko vzorčenje makroostankov ni povzročalo večjih problemov za- radi enakomerne porazdelitve le-teh po celotnem raziskanem delu jame (vključ­ no z vzorčno površino) in enostavnosti vzorčenja (cfr. Tur k, I. et al., 1988), smo imeli pri mikroostankih več težav. Prvič je bilo v določenih primerih vprašljivo že samo sejanje sedimentov. Sedimentov, ki imajo manj frakcije < 5 in > 3 mm (npr. plasti 9 in 16), smo morali namreč presejati več, da smo dobili 0,25 kg željene frakcije, kot sedi- mentov, ki imajo te frakcije več. Motnje so povzročali tudi zelo številni drobni fosfatni sprimki z manjšo specifično težo. Ker je teža osteoodontoloških mikro- 112 I. Turk, J. Kogovšek, A. Kranjc, J. Dirjec, Fosfati in tanatomasa ... 7 Tab.1. Divje babe l. Makroostanki jamskega medveda iz standardiziranega vzorca. Table l. Divje babe I. Macro-remains of the cave bear from standardized sample. 1 2 3 4 5 6 7 (6/4 + 5) 'O 'H 2 "" o-:p ~ 00 .o Q) "' "' "' o ce~ :E -~ p. o ... ~ 0 Q) 00 N >N >>;O 'b.O b.O o'H .o "' ~Stit0 + "' Q) o •.--1 o 'O.O ~o o·~ CJ :s~~s~ N 'H ~ ~tl § s -~ .:: -~"' .o o ...., o 2§>(1)§·: "'"' ,c:.;=: ~~~ "' .o .::Q) ,c:•r-t S-1 ~ +' .o ~~ ·aC/l "' Q).:: Q) C) "' .... Q) 'O Q) OJ)'O .:: -~ .... "' "'.o g:+ "°b"H .o+' ~8; ~ g-~ 2.8.~ +' Q) >~ E:5 ro 'O.O tl.O w b.O o..., "':>, Q) s +'tj >N~·s2~ ;, QJ.~QJ --< 0,30 1 2 10 43 2,13 40,18 0,30 2 2-3 25 155 2,0!1 11,61 0,30 3 4 99 488 9,86 16,79 0,30 4 4 90 505 11,75 19,74 0,30 5 4-5 93 566 12,95 19,65 0,40 6 5 54 441 7,40 14,94 0,30 7 6 76 555 10,60 16,79 0,40 8 6-8 217 1410 29,00 17,82 0,30 9 8 111 1012 27,40 24,39 0,25 10 8 106 1360 30,90 21,07 0,25 11 8-10 352 3156 41,70 11,88 0,30 12 10 301 2115 27,30 11,29 0,25 13 11-13 333 3083 53,70 15,72 0,25 14 14 301 3413 52,90 14,24 1,70 15-21 15-17 ni bilo vzorčeno 0,30 22 17 a 159 1184 5,80 4,31 0,35 23 17 a 104 933 4.60 4,43 0,30 24 18 37 428 3,90 8,38 0,30 25 18 35 474 3,80 7,46 0,25 26 18-19 27 227 4,50 17,71 0,40 27 20 43 308 7,80 22,22 0,30 28 20 64 544 7,25 11,92 0,30 29 20 141 623 6,20 8,11 0,35 30 21 183 604 4,95 6,28 8,75 2961 23 627 365,48 13,74 drobcev funkcija količine in specifične teže presejane frakcije, niso imeli mikrodrobci v vseh plasteh popolnoma enakih pogojev za vključitev v stan- dardiziran vzorec. V tab. 3 so vzorci iz sedimentov z največ frakcije < 5 in >3mm, ki je razen tega sestavljena izključno iz grušča, tiskani ležeče. Ti 8 Acta carsologica 113 8 Tab. 2. Table 2. Plast Leyer 2 2-3 4 5 6 7 8 9 10 11-13 14 15 16 17 17 a 18 18-19 20 21 Acta carsologica, XVII (1983) Divje babe I. Vsebnosti fosfatov (P20 5) po plasteh. (n) - posamezne meritve; (R) - razpon izmerjenih vrednosti; (X) - povprečne vrednosti. Divje babe I. Phosphates contents (P20 5) according to layers. (n) - parti- cular measurements; (R) - range of measured values; (X) - average values. -n R X 5,8 5,9 0,1 5,85 9,6 9,8 0,2 9,70 7,8 9,2 9,3 1,5 8,76 7,6 12,9 20,3 12,7 13,60 5,4 13,8 13,8 8,4 il,00 4,0 4,9 5,0 11,0 18,0 14,0 8,58 5,5 8,4 10,0 14,0 14,4 18,0 20,0 21,0 21,7 24,0 18,5 15,70 6,1 14,0 14,5 8,4 11,53 11,8 13,5 15,4 15,7 19,0 7,2 15,08 9,0 12,7 14,0 15,2 16,0 18,8 18,8 18,9 24,0 15,0 16,37 7,2 12,0 18,2 11,0 12,46 2,9 7,6 4,7 5,25 12,0 14,7 20,0 23,0 11,0 17,42 3,7 4,5 0,8 4,10 3,2 4,8 1,6 4,00 4,8 5,7 5,7 7,4 2,6 5,90 6,2 7,1 9,2 3,0 7,50 7,5 8,1 8,5 10,0 12,5 14,3 6,8 10,15 7,2 8,4 1,2 7,80 vzorci nam lahko služijo kot začasen standard. Vrednosti vseh drugih vzorcev (plasti) so dejansko nekoliko precenjene. Drugič se je pri majhnem številu vzorcev iz iste plasti zelo težko izogniti skrajnim vrednostim, ki smo jih označili v opombi v tab. 3. Zato bi morali imeti za vsako plast večje število vzorcev in upoštevati samo srednje vrednosti. Ker analiza mikroostankov ni bila posebej načrtovana, so vrednosti v tab. 3 zgolj orientacijske. Vsi vzorci z mikroostanki so bili pobrani naključno na različnih koncih, tudi izven vzorcev z makroostanki, vendar nobeden v bli- žini jamskih sten in grupacij kosti, kjer lahko pričakujemo povečane koncen- tracije kostnega drobirja. Upoštevati je treba tudi prodiranje mikrodrobcev iz višje ležečih fertilnih plasti v pod njimi ležeče, sicer sterilne plasti, kot so npr. 9, 15, 16 in delno 17 (cfr. tab. 5). Za določevanje vsebnosti fosfatov v sedimentih smo se poslužili ekstrak- cije z AL-metodo po Egner, Riehm, Domingu (Vaj n b erge r, A., 1966). V 114 I. Turk, J. Kogovšek, A. Kranjc, J. Dirjec, Fosfati in tanatomasa ... Tab. 3. Divje babe I. Mikroosteoodontološki ostanki < 5 in > 3 mm v gramih iz 0,25 kg sedimentnih frakcij < 5 in > 3 mm po plasteh. (n) - teže vzorcev; (R) - razpon tež vzorcev; (x) - povprečne vrednosti. Table 3. Divje babe I. Microosteoodontological remains < 5 and > 3 mm in grams from 0.25 kg sediment fractions < 5 and > 3 mm according to layers. (n) - samples weight; (R) - range of samples weight; (x) - average values. Plast Opomba Layer R X Remark 2 1,83 1,83 skrajna vrednost 2-3 0,52 0,52 4 0,81 0,83 1,11 1,12 1,56 0,75 1,08 5 0,29 0,29 6 0,87 0,87 7 0,73 0,73 8 0,22 0,42 0,50 1,08 0,86 0,55 1,08 je skrajna 9 0,48 0,48 vrednost 10 1,11 1,11 11-13 2,31 2,55 0,24 2,43 14 2,00 2,00 15 0,10 0,10 16 0,08 0,50 0,42 0,29 17 0,72 1,04 0,32 0,88 17 a 0,30 0,44 0,14 0,37 18 0,18 0,21 0,03 0,19 18-19 0,34 0,34 20 0,27 0,29 0,44 0,17 0,33 21 0,69 0,69 dobljenem ekstraktu pa smo spektrofotometrično določevali vsebnost P 20 5 (H o f f m a n n , G., O h n e s o r g e , S., 1966) s spektrometrom SPECOL 20. * Vzorčenje P 20 5 vzorcev, ki se v glavnem pokriva z vzorci mikroostankov, ni bilo izvedeno načrtno. Večina vzorcev je bila pobrana po stratigrafskem principu v različnih profilih po celotni raziskani površini vhodnega dela jame, * Ekstrakcija z Al-metodo: 5 g zračno suhega vzorca (oz. ustrezno manjšo količino pri vzorcih z visoko vseb- nostjo fosfatov, npr. 0,1 g), presejanega skozi sito s premerom luknjic 2 mm, prelijemo s 100 ml raztopine amonlaktatocetne kisline (AL-raztopina 0,1 N) in stresamo na stre- salniku 2 uri. Nato filtriramo ali preko noči dekantiramo. Spektrofotometrično določevanje P 20 5 v ekstraktu: Odpipetiramo po 5 ml ekstrakta vzorcev in ustreznih standardov v 50 ml bučke, dodamo po 2 ml amonmolibdatne raztopine ter po 3 kapljice redukcijske raztopine. Dobro premešamo in dopolnimo z destilirano vodo do značke. Po desetih minutah merimo ekstinkcijo pri A = 695 nm. Določevanje vsebnosti fosfatov smo opravili v laboratoriju Inštituta za razisko- vanje krasa ZRC SAZU. Osnovno obdelavo vzorcev je opravil A. Kranjc, vsebnost fos- fatov pa je analitsko določala mag. J. Kogovšek. 8* 115 10 Acta carsologica, XVII (1988) vključno s povrsmo vzorcev z makroosteoodontološkimi ostanki. Skupaj je bilo narejenih prek 80 analiz. Ker vrednosti P.20 5 zelo nihajo tudi v okviru istih plasti, kar je pogojeno z naravo procesa fosfatizacije (cfr. Sto d dar t, D. R., S c o f f i n , T. P., 1983), in kar je bilo ugotovljeno tudi v jami Drachen- hohle (A b e 1, O., K y r 1 e, G., 1939), je pretirana sistematika vzorčenja od- večna. Priporočljivo je imeti predvsem čim več različnih meritev za isto plast in izračunane povprečne vrednosti. Kot pri mikrodrobcih se tudi pri fosfatih pojavljajo določeni problemi. Meritve smo izvedli na zračno suhi frakciji < 2 mm, ki je prisotna v vseh plasteh, razen v plasti 15 in 16. Na rezultate meritev lahko vpliva vlažnost vzorcev (cfr. A b e 1, O., K y r 1 e, G., 1931, 190). Koncentracije fosfatov imajo svojo zgornjo mejo, ki je pri fosfatnih kamninah običajno nekaj več kot 35 O/o (Sto d dar t, D. R., S cof fin, T. P., 1983). Ta meja ni v Divjih babah I in v drugih jamah-brlogih nikjer dosežena, razen v primerih, ko so namesto P 20 5 merili kalcijev fosfat (cfr. A b e 1, O., K y r 1 e, G., 1931; Bach 1 er, E., 1940). Do katere mere se jamske plasti lahko obogatijo s P 20 5 z dodajanjem fosfor vsebujočih substanc, ne vemo. V Divjih babah I smo z analizami, katerih rezultati niso zajeti v tab. 2, ugotovili večje vrednosti P 20 5 od okoliških sedimentov v naslednjih primerih: - Pri izjemni najdbi anatomsko grupiranega skeleta jamskega medveda pod podornimi bloki plasti 8 (24,3 O/o P 20 5 : 11,5-16,4 O/o P 20 5). - V finem kostnem detritusu, ki je v izjemnih primerih obdajal kosti jamskega medveda (20,2 O/o P20 5 : 18,3 °/o P 20 5). - V sedimentu, ujetem v možgansko votlino lobanje jamskega medveda (24,5 O/o P 20 5 : 16,4 O/o P 20 5). To so tudi najvišje izmerjene vrednosti fosfatov v sedimentih iz Divjih bab I. Povečane koncentracije P 20 5 ob anatomskih grupacijah kosti, ki so zelo verjetno v zvezi z in situ razkrojem mehkih delov, poznamo tudi iz drugih jam (A b e 1, O., K y r 1 e, G., 1931; v. Sto kar, W., 1939). REZULTATI V kvantitativnih podatkih o osteoodontoloških ostankih v standardizira- nem stratificiranem vzorcu je jasno izražena korelacija med ostanki izoliranih zob, ki stoodstotno pripadajo jamskemu medvedu, in skeletnimi ostanki (sl. 1, b, c), ki obsegajo 18-53 O/o taksonomsko in anatomsko določljivih kosov (vsi pripadajo stoodstotno jamskemu medvedu) in 47-82 O/o nedoločljivih kosov, ki glede na 99,9 O/o zastopanostjo jamskega medveda med taksonomsko določlji­ vimi ostanki favne tudi zelo verjetno pripadajo jamskemu medvedu (cfr. tudi podoben diagram vseh določljivih ostankov v Tur k, I., Dir je c, J., 1988).* Tako sliko lahko dobimo z in situ razpadanjem kadavrov, dezartikulacijo in fragmentacijo skeletnih delov. Poudariti moramo tudi, da se diagram kost- nih fosilnih ostankov iz 10 m 2 standardiziranega vzorca zelo dobro ujema z dia- * Celoten količinski in kakovostni pregled favne bo objavljen v kratkem (cfr. tudi Tur k, I. et al. 1988). 116 1-' 1-' -.J - j ~ , 0.7 0.9 0.6 0.8 1 2 1 r✓.•v 2-3 , r'v-i--t-- A 4 3 i'v-+---+-+--1 -1-----------1------ A 4 4~ A 4-5 5 ~-/'--....,,- 5 6 f---/'-..r--t---+-l-----+- B • Q 6-8 D a D a E 8-10 7 1./'y- 8 f.r-._.. 9 ~-+-10 ~- - 11 . E 10 1281 +r E 11-13 13 E 14 14 - F 11a 22 F 11a 23 1 ~ 18 24 \_/"'--....,, m 2s l ./'v- rn-19 26 ~'v-- G20 2~ 20 2a l-""y H 20 2• l"'v H 21 30 ~ +--- ----1----- _;:JIUU++--· F. --1-l:-t.--,,,... --- ·d::_ct-:-....-=, · - ~ --!--- ,✓ ,. / ~-:l •' ---+-,4"-"''r .. -illr •-· ; '·t---....... --1----+--~:I"•, ____ [ __ ~ .... 500 70080o 90 ~ooo 300 400 600 200 2000 3000 -l ~ .., ,i; :--< ~ o 00. o < "" ro ,i; ~ ~ .., " 2. ,'l :--< S' ~- ro ," 'Tj o "' H, ~ 5· c+ " ::, ~ o s " ' " .... .... 12 Acta carsologica, XVII (1988) gramom enakih ostankov iz 1 m 2 standardiziranega vzorca (dr. Tur k, I. et al., 1988). V količini fosilnih ostankov so torej določene zakonitosti, ki veljajo za ves raziskani del jame. Zato lahko iz standardiziranega vzorca zanesljivo skle- pamo na doslej raziskano celoto, vsaj kar se tiče kvantitativnih podatkov. Fragmentarnost makroostankov je v povprečju 80 O/o, vendar kakovostno niha od izkopa (plasti) do izkopa (plasti), kar je prikazano s povprečno težo (velikostjo) posamezne najdbe (sl. 1, a). Vzroki za fragmentarnost so lahko biotski (sile žive narave, tj. delovanje ljudi in zveri) in abiotski (sile nežive narave, tj. mehansko-kemično preperevanje). Z drobljenjem se povečuje po- vršina kosti in njihova podvrženost nadaljnjemu mehansko-kemičnemu raz- padanju, ki lahko kosti v končni fazi popolnoma izniči. Medtem ko so lahko makrofragmenti proizvod delovanja biotskih in abiotskih dejavnikov, so mikro- fragmenti skoraj izključno proizvod mehansko-kemičnega preperevanja. Zato lahko ob povečanem mehansko-kemičnem razpadanju kosti in zob pričaku­ jemo povečano število mikrofragmentov. Absolutni kvantitativni podatki po- vprečnih vrednosti mikrofragmentov v standardiziranih vzorcih po plasteh so podani v tab. 3 (sl. 2). Vsebnosti fosfatov v sedimentih so odvisne predvsem od količine razpadle tanatomase, ki je vsebovala mehke dele in kosti. Sesalci imajo približno 1 O/o P 2O5 od telesne teže (jamski medved je lahko tehtal 600 kg in več), pri čemer je največ P 2O5 v kosteh. V analizirani razmaščeni kosti recentnega odraslega rjavega medveda je bilo 28,0-30,5 O/o P2O5, v nerazmaščeni pa 260/o P 2O5, kar približno ustreza vrednosti pri človeku. Človeške kosti so namreč sestavljene iz 35 O/o kalcijevega fosfata, 20 O/o organskega matriksa (kolagena) in 45 O/o vode. Analizirano sveže meso recentnega odraslega rjavega medveda je vsebovalo 0,77 O/o P 2O5 na suho snov. Fosfati v obliki fosfolipidov, predvsem fosfatidileta- nolamina in fosfatidilholina, so bili ugotovljeni tudi v 24,2 O/o maščobe na suho snov, kolikor jo je vsebovalo analizirano medvedje meso.* Moramo poudariti, da v analiziranem kostnem mozgu recentnega odraslega rjavega medveda, ki je vseboval več kot 90 O/o maščob, ni bilo fosfolipidov (dr. Tur k, I. et al., 1989). Povprečne vrednosti vsebnosti fosfatov v standardiziranih vzorcih po pla- steh so podane v tab. 2 (sl. 2). Ker nas zanima, v kakšnem odnosu so vsebnosti fosfatov in količina fosil- nih ostankov, smo primerjali (povprečne) vrednosti vsebnosti P 2O5 v plasteh s standardiziranimi fosilnimi makroostanki (iz 3 m 3) vsake plasti (tab. 4; sl. 3, a). Temeljna ugotovitev je, da relativne vrednosti P 2O5 ne kovariirajo s fosilnimi ostanki. Vzrok tej anomaliji moramo iskati predvsem v različni tafonomiji mehkih delov in kosti tanatomase jamskega medveda, manj pa v dejstvu, da tanatomasa narašča linearno, P20 5 pa ne, ker ima vsebnost fosfatov v sedimen- tih zgornjo mejo, ki v Divjih babah I ni nikjer dosežena. Z razreševanjem vprašanja selektivnega propadanja tanatomase pa delno odgovarjamo že na drugo vprašanje, o konzumiranju in o in situ trohnenju tanatomase jamskega medveda. * Del analize je opravil mag. A. Šmidovnik, Kemijski inštitut Boris Kidrič v Ljubljani, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. 118 ~ o. 2-31 ·--·,. 4 --J 5 .... ,#!' ',/• --. 9 ~----- ✓----------· 10 --'--- 11-13 \ - - - - - • !i --~:------ -- -- --~~~~--:::~=:::::7 17a -- .......... L 18 18-19 20 · 21 o ,'\ •,,•, .. ;. '· ., / 1 10 20 3 30 4 40 5 50 6 ,60 1 mg-- 70 kg ___ i o. 2 . 2-3 4 -~· 5 6 7 8 ,,,,,,.-· 9 1/ 10 ----·-11-13 14 15 , -~-------- 16 ~. ./~· 20 ') 21 ·----. T o o.s 1 1.5 2 2.Sg Sl. 2. Divje babe I. Levo: absolutne (povprečne) vrednosti P 2O5 (polna črta) in masa makroosteoodontoloških ostankov (črtkano) (podatki iz tab. 4). Desno: absolutne (povprečne) vrednosti mikroosteoodontoloških ostankov (podatki iz tab. 3). Fig. 2. Divje babe l. Left: absolute (average) values of P 2O5 (full line) and macrnosteoodontological remains mass (dashed line) (data from Table 4). Right: absolute (average) values orf microosteodontological remains (data from Table 3). C" >-3 i:: r< ?,' ~ ~ o ao. o <: U,< (D -~ ?' ~ r< p, 2. S' ~ tJ 5: rD " 'r/ o "" H, ;_ 5· '" p, c+ o 3 ~ p, >-' "' 14 Acta carsologica, XVII (1988) Tab. 4. Divje babe I. Relativne vrednosti Pz05, merjene na popolnoma standardizi- rane (utežene po plasteh) enote (mase) makroosteoodontoloških ostankov. Table 4. Divje babe I. Relative values of P 2O5 (column 3) measured in absolutely standardized (loaded according to layers) units (column 1) of macroosteoodon- tological remains (mass). 1 2 3 Plast Teža kosti in zob* X P20:; 2/1 Layer v 10 m 2 X 0,3 m plasti v kg 2 2,13 5,85 2,74 2-3 2,09 9,70 4,64 4 10,80 8,76 0,81 5 5,55 13,60 2,45 6 10,86 11,00 1,01 7 ni podatka 8,58 ni podatka 8 31,80 15,70 0,49 9 ni bilo makro ostankov 11,53 max. 10 27,30 15,08 0,55 11-13 64,44 16,37 0,25 14 63,48 12,46 0,19 15-17 ni bilo makro ostankov 5,25 17,42 4,1 max. 17 a 4,80 4,00 0,83 18 3,85 5,90 1,53 18-19 5,40 7,50 1,38 20 6,37 10,15 1,59 21 4,24 7,80 1,83 * Weight bones - teeth in 10 m 2 X 0,3 m layer in kg Ker je največ P 20 5 v kosteh, si oglejmo najprej, kakšne so v našem pri- meru možnosti za obogatitev fosfatov na račun kosti. Analizirani fosilni ostanki iz treh različnih plasti vsebujejo precej več P 2 0 5 (29,6 °/o, 31,0 O/o in 33,0 °/o) kot sami sedimenti. Podobne vrednosti vsebnosti fosfatov v kosteh jamskega medveda je z analizo dobil tudi M. M a 1 e z (1963, 143). V znanem najdišču Drachenhč:ihle pri Mixnitzu so v letih 1920-1923 za pridobivanje fosfa- tov nakopali in zmleli 245 000 kg kosti jamskega medveda (A b e 1 , O., K y r - 1 e, G., 1931), kar kaže na veliko vsebnost fosfatov v njih. Fosilne kosti (jam- skega medveda) očitno zadržijo skoraj ves fosfor, ki je vezan v obliki (slabo topnega) kalcijevega fosfata (apatita). Ohranjene fosilne kosti kot vir fosfatov v sedimentih torej ne pridejo v poštev. Kaj pa, če je del kosti popolnoma raz- padel? Popoln razpad kosti je možen samo z mehansko-kemičnim prepereva- njem. Da bi ugotovili stopnjo takšnega preperevanja osteoodontoloških ostan- kov, smo primerjali (povprečne) absolutne vrednosti standardiziranih mikro- fragmentov s standardiziranimi fosilnimi makroostanki (iz 3 m 3) vsake plasti (tab. 5; sl. 3, c). Dobljene vrednosti mikrofragmentov ne kovariirajo z absolut- nimi vrednostmi makroostankov ter z absolutno in relativno vsebnostjo fosfa- 120 I. Turk, J. Kogovšek, A. Kranjc, J. Dirjec, Fosfati in tanatomasa ... 2-3 ·~ :N 1itS~ 11-~: .· i 15 ' 16~ 17 ~ 11,h-1 18 18-19 20 21 a b C 15 l -------L---,.. 1 -----r-•1~,~ Sl. 3. Divje babe I. (a) Relativne vrednosti P 20 5 (podatki iz tab. 4). (b) Relativna ohranjenost makroosteoloških ostankov (po podatkih iz tab. 1). (c) Relativne vrednosti mikroosteoodontoloških ostankov (podatki iz tab. 5). Fig. 3. Divje babe I. (a) Relative values of P 20 5 (data from Table 4). (b) Relative preservation of macroosteoodontological remains (according to data from Table 1). (c) Relative values of microosteoodontological remains (data from Table 5). tov v plasteh. Povečano mehansko-kemično razpadanje kosti torej tudi ne more biti glavni razlog za visoke vrednosti P 20 5 v sedimentih Divjih bab I. Tako nam ostanejo samo še mehki deli, ki vsebujejo precej manj P20 5 kot kosti. Zato lahko pričakujemo v določenih primerih veliko večjo količino prvotno prisotne tanatomase od količine, ki jo lahko ugotovimo na osnovi fosilij. Nekatere sklepe o prvotni tanatomasi (številu kadavrov) lahko naredimo tudi s primerjanjem količinskih podatkov za najdbe izoliranih zob s skelet- nimi deli. Zobje se, zaradi svoje strukture in morfologije, ohranjajo v največ­ jem možnem številu v vseh najdiščih fosilij iz vseh časov ali dosti bolje od kosti. Kljub temu je del zob v Divjih babah I propadel, kar dokazujejo njihovi mikrofragmenti. V standardiziranem vzorcu smo določili najmanjše možno število osebkov za združene izkope 8-14 in 22-30 na osnovi izoliranih zob (za metodo glej Tur k, I. et al., 1988). Na osnovi osebkov smo nato izraču­ nali pričakovana števila nekaterih najbolj zanesljivo določljivih in najdljivih kosti in jih primerjali z dejanskimi najdbami iz vzorca. Povprečne vrednosti odstotkovne zastopanosti teh kosti so prikazane na sl. 4, pri čemer je priča­ kovana vrednost vsaj 100 O/o, lahko pa tudi več, odvisno od stopnje fragmentar- nosti. Očividno je, da so vse kosti, kljub fragmentarnosti, deficitarne in da je zatečeno stanje fosilij le bled odsev vsega, kar je bilo nekoč prisotno in je in situ strohnelo in se transformiralo. 121 16 Acta carsologica, XVII (1988) Tab. 5. Divje babe I. Relativne vrednosti mikroosteoodontoloških ostankov, merjene na popolnoma standardizirane (utežene po plasteh) enote (mase) makroosteo- odontoloških ostankov. Table 5. Divje babe I. Relative values of microosteoodontological remains (columm 3) measured on absolutely standardized (loaded according to layers) units (co- lumn 1) of macroosteoodontological remains (mass). 1 2 3 Teža kostnih Plast Teža kosti in zob• drobcev•• velikosti 2/1 Layer v 10 m' X 0,3 m plasti v kg <5 >3 mm v 0,25 kg sedimenta v g 2 2,13 1,83 0,859 2-3 2,09 0,52 0,244 4 10,80 1,08 0,100 5 5,55 0,29 0,052 6 10,86 0,87 0,080 7 ni podatka 0,73 8 31,80 0,55 0,017 9 ni bilo makro ostankov 0,48 0,000 10 27,30 1,11 0,400 11-13 64,44 2,43 0,037 14 63,48 2,00 0,031 15-17 ni bilo makro ostankov (15) 0,10 0,29 0,88 0,000, > 1,00 17 a 4,80 0,37 0,077 18 3,85 0,19 0,049 18-19 5,40 0,34 0,062 20 6,37 0,33 0,051 21 4,24 0,69 0,162 * Weight bones - teeth in 10 m 2 X 0,3 m layer in kg ** Weight bones fragments, size <5> 3 mm in 0,25 kg of sediment, in g Ker je bila tanatomasa, katere končni derivat so fosilne najdbe (cfr. T u r k , I. et al., 1988), podvržena določenim porabnikom, o čemer ni na osnovi zatečenega stanja (kaotičnosti, fragmentarnosti, deficitarnosti ostankov in vsebnosti fosfatov) nobenega dvoma več, lahko z veliko verjetnostjo sma- tramo za glavnega porabnika samega jamskega medveda. Kako se delovanje porabnikov odraža na kosteh kot celoti, lahko ugoto- vimo, če primerjamo izolirane zobe s številom vseh kostnih najdb iz standardi- ziranega vzorca (določljivih in nedoločljivih, celih in razbitih) ob upoštevanju fragmentarnosti. Relativna ohranjenost vseh kostnih najdb po plasteh, ki smo jo izračunali po formuli: število vseh izoliranih zob (/), število vseh kosti (X), povprečna teža osteoodontološke najdbe (po podatkih iz tab. 1), je prikazana na sl. 3, b. Težnja je, da je ohranjenost relativno manjša v plasteh, ki imajo 122 I. Turk, J. Kogovšek, A. Kranjc, J. Dirjec, Fosfati in tanatomasa ... 17 količinsko največ ostankov jamskega medveda. Kot smo videli, je podobna tendenca izražena tudi pri relativnih vrednostih P 2O5 (sl. 3, a). Nepravilnosti v plasteh 3-5 so lahko posledica močne krioturbacije sedimentov. V plasteh z relativno nizko ohranjenostjo kosti in relativno nizkimi vrednostmi P 2O5 bi lahko sklepali na povečano izrabo kadavrov, vključno s kostmi, in na sa- mega porabnika. Ker je bil tedaj najbolj pogost obiskovalec jame jamski medved, je bil ta zelo verjetno tudi glavni porabnik obstoječe tanatomase. Človek ne pride v poštev (cfr. Tur k, I. et al., 1988), čeprav najdbe artefaktov v grobem kovariirajo z ostanki jamskega medveda (sl. 1). % 100 90 • adult. 80 fZJ iuv. 70 60 50 40 30 20 10 o ai CI) Cll CI) CI) .!'! Cll Cll o 'i5 Cll (/) Cll ro ro E :i:i Cll C: CI) '3 ::, i= E o:: 5 CI) :e a. l!? J: CI) C: cii Cll u.. Cll u.. o iu ro Cll .s: Q) Q) a. ~ ~ Sl. 4. Divje babe I. Odstotkovna zastopanost nekaterih skeletnih delov jamskega medveda glede na pričakovane 100% in večje vrednosti (po delno še neobjav- ljenih podatkih). Fig. 4. Divje babe I. Representation in percents of some skeletal parts of the cave bear according to expected 100 % and higher values (partly acording to not yet published data). 123 18 Acta carsologica, XVII (1988) Relativne vrednosti P 2O5 (sl. 3, a) so precej zanesljiv pokazatelj in situ kon- zumirane oziroma strohnele tanatomase, v kolikor imamo opraviti s presedi- mentiranimi fosfati ali z zelo dolgotrajnimi prekinitvami sedimentacije in z obogatitvijo na površini izpostavljenih sedimentov s fosforjem rastlinskega iz- vora, ki bi ga s površja nad jamo prinašala prenikajoča voda. Presedimentacija P 2O5 v Divjih babah I je možna v skoraj popolnoma sterilnih plasteh 9 in 15-17. Zelo verjetno je, da se je del P 2O5 iz plasti 8 preložil v plast 9 in del P 2O5 iz plasti 13-14 ali lateralno diskontinuiranega, fosilno relativno bogatega nada- ljevanja plasti 16, v plasti 15-17. ZAKLJUČEK V analiziranih sedimentih Divjih bab I smo ugotovili in situ razpadanje, dezartikulacijo in fragmentacijo posmrtnih ostankov jamskega medveda. Raz- padanje mehkih delov je bilo zaradi delnega konzumiranja kadavrov (verjetno po jamskem medvedu) selektivno. Poraba tanatomase je bila relativno največja v fosilno najbogatejših plasteh. Selektivno so se ohranjali tudi kostni ostanki. Pri tem je igrala pomembno vlogo njihova velikost in ontogenetska starost. Mladi primerki so utrpeli večje tafonomske izgube kot odrasli (sl. 4). Oboji so močno podcenjeni (fosilna združba je precej manjša od mrtve združbe), mladi značilno bolj kot odrasli. Razlika med mrtvo in fosilno združbo je od plasti do plasti različna, odvisno od porabe tanatomase, vendar je splošen vtis tak, da morajo biti razlike med eno in drugo združbo nepojmljivo velike. Zato je imel posamezen osebek minimalne možnosti, da je od njega sploh kaj ostalo pred dokončno vključitvijo v sediment. Značilne razlike so tudi med posameznimi kostmi. Večina kosti, predvsem mladih primerkov, je bilo verjetno dobesedno požrtih. Čim manjša je žival, tem manjše so namreč možnosti, da od nje kaj ostane v okolju, v katerem normalno delujejo plenilci in mrhovinarji (B 1 u - men s c hi ne, R. J., 1986). Malo fosilnih ostankov v takem okolju torej ne pomeni vedno tudi malo poginulih ali uplenjenih živali, temveč prej obratno! In situ so se ohranile samo za plenilce in mrhovinarje nezanimive kosti. To so bili predvsem metapodiji odraslih primerkov in dolge kosti okončin mladih primerkov. Z velikostjo (prostornino) se povečuje trdnost kosti in relativno zmanjšuje površina, ki je izpostavljena abiotskim dejavnikom. Zato so voluminozni ostanki naravno odpornejši od minucioznih. Večini fragmentov iz vzorca so botrovale sile žive narave (zelo verjetno predvsem jamski medved). Mehansko-kemično preperevanje je delovalo lokalno in v omejenem obsegu. Glavni prispevek P 2O5 so dali mehki deli mrtve združbe, ki niso bili kon- zumirani. Iztrebki jamskega medveda, ki so posredno morda dokazljivi s pe- lodom žužkocvetk, niso bistveno obogatili sedimentov s P 2O5, ker so relativne vrednosti P 2O5 najnižje ravno v plasteh z največjimi koncentracijami fosilnih najdb. V istih plasteh imamo tudi zelo nizke vrednosti relativne ohranjenosti kosti kot celote. Oboje bi sicer lahko razložili s konzumiranjem večjega dela tanatomase, vendar moramo biti previdni, ker se ravno v teh plasteh (8, 13 in 14) ponuja alternativna razlaga deficita P 2O5 z migriranjem fosfatov v nižje 124 r. Turk, J. Kogovšek, A. Kranjc, J. Dirjec, Fosfati in tanatomasa ... 19 ležeče, fosilno sterilne plasti (9 in 16). Po drugi strani lahko relativno veliko P 20 5 in mikrodrobcev ob relativno slabi ohranjenosti kosti dokazuje slabe razmere fosilizacije (npr. v površinski plasti 2-3). Vse dosedanje analize kažejo, da je bil glavni regulator celotnega zateče­ nega stanja zelo verjetno sam jamski medved, kot najbolj pogost in stalen obiskovalec jame. Njegova vloga se je doslej, žal, preveč zanemarjala in pod- cenjevala, problemi povezani s paleolitskimi najdišči-brlogi, kot so Divje babe I, pa se verjetno niso vedno in povsod reševali s pravega konca. LITERATURA A b e 1, O., K y r 1 e, G., 1931: Die Drachenhi:ihle bei Mixnitz. Spelaologische Mono- graphien 7, 8, Wien. A n ti c , M. et al., 1980: Pedologija, Beograd. B 1 umen s c hi ne, R. J., 1986: Early Hominid Scavenging Opportunities. Impli- cations of Carcass Availability in the Serengeti and Ngorongoro Ecosystems, BAR International Series 283, Oxford. Bach 1 er, E., 1940: Das Alpine Palaolithikum der Schweiz im Wildkirchli, Drachen- loch und Wildenmannlisloch. Monographien zur Ur- und Fri.ihgeschichte der Schweiz 2, Basel. B a t ta g 1 i a , R., 1922: La Caverna Pacala. Memorie della R. Accademia Nazionale dei Lincei, Classe di scienze fisiche, mat. e naturale 318, serie 5 a, vol. 13, fasc. 16°, 617-686. B r o g 1 i o, A., 1965: Le industrie musteriane della Grotta del Broion. Memorie del Museo Civico di Storia Naturale 12, 369-390. B u 11 , P., 1983: Chemical sedimentation in caves. V: Chemical sediments and geo- morphology. Editeted by A. S. Goudi e and K. P y e, London, New York etc., 301-319. D r a x 1 er, I., 1986: Pollenanalytische Untersuchungen der Sedimentproben aus der Vindija Hi:ihle bei Donja Voča, NW Kroatien. Rad JAZU 424, 275-287. Er d brin k, D. P., 1953: A Review of Fossil and Recent Bears of the Old World, Deventer. G u y ton, A. C., 1976: Textbook of medical physiology, Philadelphia. H o f f m a n n , G., O h n e s o r g e , S., 1966: Bestimmung der Phosphorsaure in Bo- denextrakten mit Ascorbinsaure-Zinnchlori.ir als Reduktionsmittel. Landwirt- schaftliche Forschung-Band 19, Heft 2, Mi.inchen. J oh n s on, D. L., H a y n e s, C. V., 1985: Camels as taphonomic agents. Quater- nary Research 24, 365-366. K ob y, F.-Ed., 1954: Les paleolithiques ont-ils chasses l'ours des cavernes?, Actes de la Societe Jurassique d'Emulation, 1-48. Kurte n, B., 1976: The Cave Bear Story, New York. M a 1 e z, M., 1963: Kvartarna fauna pecine Veternice u Medvednici, Palaeontologija Jugoslavica 5, Zagreb. M o t t 1, M., 1951: Die Repolust-Hi:ihle bei Peggau (Steiermark) und ihre eiszeitlichen Bewohner, Archaeologia Austriaca 8, 1-78. M i.i 11 er, E., 1979: Pollenanalytische Untersuchungen an palaolithischen und meso- lithischen Hi:ihlensedimenten aus der Schweiz und dem Vorarlberg, Antiqua 7, Veri:iffentlichungen der Schweizerischen Gesellschaft fi.ir Ur- und Fri.ihgeschichte, Frauenfeld. R e ta 11 a c k, G., 1984: Completeness of the rock and fossil record: some estimates using fossil soil, Paleobiology 10, 59-78. 125 20 Acta carsologica. XVII (1988) S c hm i d, E., 1958: Hohlenforchung und Sedimentanalyse. Ein Beitrag zur Datierung des Alpinen Palaolithikums, Schriften des Institutes fiir Ur- und Fri.ihgeschichte der Schweiz 13, Basel. Sto d dar t, D. R., S cof fin, T. P., 1983: Phosphate rock on coral reef islands. V: Chemical sediments and geomorphology: precipitates and residua in the near- surface environment. Edited by A. S. G o udi e and K. P y e, London, New York etc., 369-400. v. Sto kar, W., 1939: Dber die Untersuchung organischer Reste aus palaolithischen Kulturschichte, Quartar 2, 147-150. S ut c 1 i f f e, A. J., 1973: Similarity of bones and antlers gnawed by deer to human artefacts, Nature 246, 428-430. Tur k, I. et aL, 1988: Divje babe I - Novo paleolitsko najdišče in skupinsko gro- bišče jamskega medveda. Poskus tafonomske analize na osnovi vzorcev iz dveh fedimentnih in arheoloških kompleksov, Arheološki vestnik 39, v tisku. Tur k, I., Dir j e c, J., 1988: Divje babe I - Poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v paleolitski arheologiji. l. Določljivi skeletni ostanki jamskega me:iveda, Arheološki vestnik 39, v tisku. Tur k, I. et aL, 1989: Divje babe I - Poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v paleolitski arheologiji. 2. Razbite dolge mozgovne kosti jamskega medveda, Arheološki vestnik 40, v tisku. V a j n b erge r , A., 1966: Odredi vanje lakopristupačnog fosfora i lakopristupačnog kaliuma u zemljištu. Priručnik za ispitivanje zemljišta, Knjiga 1, Beograd. PHOSPHATES AND TANATOMASS IN THE SEDIMENTS FROM THE CAVE DIV JE BABE I. Summary The Cave Divje babe I. above the village Reka near Cerkno (Slovenia) presents new, in 1980 discovered Mousterian site and at the same tirne the den of the cave bear (Ursus spelaeus Rosenmuller et Heinroth 1794), to which 99,9 ~/o of all taxo- nomically defined faunal remains belong to (Turk I. et aL, 1988; Turk I., J. Dirjec, 1988). In thick sediments of Wi.irm age (annexe 1) by chemical analysis - extraction by Al-method after Enger, Riehm, Domingo (Vajnberger, A., 1966) and spectrophoto- metrical determination of P 20 5 contents (Hoffmann, G., S. Ohnesorge, 1966) - the extreme concentrations of phosphates (P20 5) have been found (Table 2; Fig. 2). Their origin has to be searched mostly in situ weathered tanatomass of the cave bear (cfr. Koby F. / Ed., 1954; Kurten B., 1976) considering the allochthonous vegetation remains, bone remains »en masse« and eventual excrements of cave bear, (birds) guano and washing off from the surface above the cave as possible additional sources of accu- mulation and concentration of P 20 5. In order to study the relation between the quantity of fossil remains and phos- phates contents in the sediments and thus to answer the question about consumation and tanatomass decayed in situ, the P 20 5 contents were compared to standarized samples of micro- and macroosteoodontological remains according to the layers. On the base of microosteoodontological fragments (absolute values are presented in the Table 3, Fig. 2) we tried to establish the stage of abiotical mechanical-chemical bones weathering which is the only to augment the enrichment of sediments by P 20 5 from the bones. Namely the fossil bones have retained all phosphates almost 126 I. Turk, J. Kogovšek, A. Kranjc, J. Dirjec, Fosfati in tanatomasa ... 21 {29.6-33.0 0/a P 20 5 from possible 35 O/o P 20 5). Relative values of microosteoodonto- logical remains (Table 5; Fig. 3, c) do not co-variate with absolute values of macro remains (Fig. 1) and with absolute (Fig. 2) and relative phosphates values in the layers (Fig. 3 a). Augmented mechanical-chemical weathering of the bones could not be the main reason for high values of P 20 5 in the sediments from Divje babe I. Helped by macroosteoodontological remains (absolute values are presented on Table 1; Fig. 1) we have stated: - in situ decay, desarticulation and fragmentation of cave bear remains on the base of covariation of bone remains and isolated teeth according to stratigraphical units (Fig. 1, b, c). - relative degree of fragmentation on the base of mean weight of all osteo- odontological findings (Fig. 1, a). - bad preservation of some easier to be found and the most sure determinable bones on the base of the minimum number of individuals (for the method cfr. Turk I. et al., 1988) and expected values of skeletal parts in the complex of stratigraphic units 8-14 and 22-30 (Fig. 4). - the degree of relative preservation of total bones remains according to layers after the equation: number of isolated teeth (/), number of total bones (X), average weight (Fig. 3, b). From the cited we draw the following inferences: great disparity between dead and fossil assemblage (between tanatomass and fossil remains), different taphonomy regarding the anatomic and individual age belonging of the remains, and great frag- mentation (approximatively 80 % of total bones were broken). If we proceed from the fact that the absolute values of P 20 5 reflect tanatomass of cave bear (bear meat contains 0,77 O/o P 20 5 in dry matter) weathered in situ mostly, we can determine by help of standardized macroosteoodontological remains their re- lative values (Table 4; Fig. 3, a) and we can state the following: relative values of P 20 5 do not co-variate with absolute values of macroosteoodontological remains. Re- latively the lowest values of phosphates were found in the layers with the biggest concentration of fossil findings. In the same layer there are very low degrees of relative bones remains preservation. The both could be explained by consumation of greater part of tanatomass but we have to be careful as just in these layers {8, 13, 14) the alternative explanation of P 20 5 defficiency is offered by migration of phos- phates into lower lying, fossil sterile layers (9 and 16). We have to consider the linear augmentation of macro remains and non-linear augmentation of P 20 5 with upper li- mit to something more than 35 O/o P 20 5 too (cfr. Stoddart, D. R., T. P. Scoffin, 1983) which is not reached in the sediments of Divje babe I. (cfr. Table 2). In the layers with relatively low degree of bones preservation and with relatively low P.20 5 values we can make inferences to augmented exploitation of cadavres, bones included. As in the tirne of those layers origin cave bear has been the most frequent visitor of the cave he was, probably, the main consumer of existing tanatomass. Middle Paleolithic hunters from Divje babe I. as the users cannot be taken into account (cfr. Turk I. et al., 1988) although the artefacts findings roughly co-variate with the remains of cave bear (Fig. 1). Relatively high P 20 5, a lot of microfragments, and relatively low degree of pre- servation of bones can prave bad conditions of fossilization. But we have to stress that the actual alkaline reaction of sediments in all layers (ph 7.88- 8. 55) has a posi- tive influence to fossils conservation (cfr. Retallack G., 1984). The main regulator of the entire state in Divje babe I. was probably cave bear himself as the most frequent and regular visitor of the cave. His role bas been since, unfortunately, too much neglected and underestimated and the problems, connected to combined paleolithic sites and cave bear dens, as Divje babe I. are, were not always and everywhere solved from the right side. 127