«-M VESTNIK S3PK
LETO I.	Koper, 6. aprila 1956	ŠTEV. 21
VSEBINA
Odloki, odločbe in sklepi OLO.
—	Odlok o registraciji stalnega prebivalstva v biv^ šem okraju Koper.
—	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru.
—	Odlok o občinskih taksah za potrdila o lastništvu in zdravju živine, za cestna motorna vozila in za pse.
—	Sklep o odpravi sklepa o obveznem pošiljanju publikacij študijskima knjižnicama v Kopru in Postojni.
—- Sklep o odpravi odločbe o imenovanju komisije za uslužbenska vprašanja pri Upravi za gozdarstvo OLO Koper.
Odloki, odločbe
Na podlagi 15. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89 52) In 6. točke 9. člena ter 26. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper po predlogu Zavoda za statistiko LRS inz odobritvijo Zveznega zavoda za statistiko na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 30. marca 1956 sprejel
ODLOK
O REGISTRACIJI STALNEGA PREBIVALSTVA V BIVŠEM OKRAJU KOPER
1.	člen
V občinah Koper, Izola in Piran se izvrši registracija stalnega prebivalstva, s katero je treba zbrati podatke o prebivalstvu po stanju opolnoči med 24. m 35. aprilom 1956.
Namen te registracije je uvedba registra stalnega prebivalstva pri občinskih ljudskih odborih Koper, Izola in Piran po Uredbi o ustanovitvi in vodenju registra stalnega prebivalstva (Uradni list LRS št. 9-34 53).
2.	člen
Registracija prebivalstva zajame v celoti območje občine Izola in občine Piran, v občini Koper pa vse območje vključno naselja bivše občine Gradin, ki je po novi upravni razdelitvi bila priključena občini Koper, razen naselij bivših občin Gračišče in Črni kal, ki sta bila prav tako po novi upravni razdelitvi priključeni občini Koper.
3.	člen
Stroški za občinske inštruktaže, registratone (popisovalce), za kartotečne liste in prepis v kartoteko bremenijo občinske proračune, stroški za skice in upravno razdelitev ter potni stroški članov okrajne komisije bremenijo okrajni proračun, stroški za tiskanje vseh popisnic, kartonov, navodil, potni stroški republiških inštruktorjev in stroški za obdelavo podatkov pa gredo v breme Zavoda za statistiko LRS v sporazumu s tem zavodom.
4.	člen
Registracijo prebivalstva organizirajo okrajna komisija za registracijo prebivalstva in občinske komisije za registracijo prebivalstva.
Okrajno komisijo imenuje predsednik Okrajnega ljudskega odbora, občinske komisije pa predsedniki Občinskih ljudskih odborov Koper, Izola in Piran.
—	Sklep o določitvi meja lovišča lovške družine Javornik Postojna,
—	Odločba o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje gospodinjstva v Kopru,
—	Sklep o prepovedi sečnje oljk v okraju Koper
—	Odlok občine Piran o stanovanjskih skupnostih, o volitvah hišnih svetov in svetov stanovanjske skuponsti, o točkovanju stanovanj in sklepanju pogodb
Sklepi OLO o volitvah in imenovanjih.
Poročilo predsednika OLO o delu Okrajnega ljudskega odbora in njegovih organov.
Poročilo s seje OLO.
Register gospodarskih in zadružnih organizacij.
in sklepi OLO
5.	člen
Natančnejša navodila za izvedbo registracije predpiše okrajna komisija za registracijo prebivalstva.
6.	člen
Popisovalci (registratorji) in druge osebe, ki sodelujejo pri registraciji, morajo varovati kot uradno tajnost vse, kar zvedo pri registraciji.
7.	člen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 dinarjev:
a)	popisovalec (registrator) in druga oseba, ki sodeluje pri registraciji, če prekrši uradno tajnost po drugem odstavku 6. člena;
b)	kdor pri registraciji prebivalstva da lažne ali
netočne podatke.	^
Upravni kazenski postopek vodi in izreka kazni na prvi stopnji občinski sodnik zp prekrške.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v ^Uradnem Vestniku okraja Koper*.
Štev. 2946/1
Koper, 30. marca 1956.
Predsednik OLO Albin Dujc 1. r.
Na podlagi 15. in 108. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) 8. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS št. 16/49 in 40 51) ter 7. in 24. člena Statuta okraja Koper v zvezi s 3. in 8. členom Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46/51 in 58/55) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 30. marca sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O JAVNEM REDU IN MIRU
1.	člen
I.	2. člen odloka o javnem redu in miru (Uradni vestnik okraja Koper Št. 9 55) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
^Prepovedano je vsako dejanje na javnem ali zasebnem prostoru, ki moti mir okolice in sicer:
1.	uporabljati zvočnike, radijske aparate, glasbila
Stran 182
URADNI VESTNIK
Štev. 21 — 6. aprila 1958
in kakršnekoli druge naprave tako, da občutno motijo okolico;
2.	kričati, razgrajati ali drugače po nepotrebnem delati hrup in ropot;
3.	uporabljati motorna vozila, ki nimajo izpušne dušilke.
Pristojni organ občinskega ljudskega odbora lahko v posameznih primerih (v bližini bolnišnic, sanatorijev itd. ali glede na tujski promet) prepove ali omeji uporabo naprav, navedenih v prejšnjem odstavku. Če pristojni organ občinskega ljudskega odbora ne izda odločbe o prepovedi oziroma omejitvi uporabe naprav iz 1. točke, pa se pokaže po tem potreba, lahko izda odločbo Tajništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora.
Zoper odločbo, ki jo izda upravni organ občinskega ljudskega odbora, je dovoljena v 15 dneh pritožba na Tajništvo za notranje zadeve Okrajnega ljudskega odbora pa na Državni sekretariat za notranje zadeve LRS.
Ne štejejo se za motnje po prvem odstavku tega člena motnje, ki izvirajo iz gospodarske delavnosti ali iz oblastveno dovoljenega političnega oziroma družbenega udejstvovanja.
II.	10. člen se spremeni in se glasi:
^Občinski ljudski odbori lahko v skladu z določbami tega odloka izdajo natančnejše predpise o javnem redu in miru za svoja območja.*
IH. V prvem odstavku 11. člena se namesto besed ado 3000.— dinarjev* postavijo besede *do 5000 dinarjev*.
IV.	12. člen se spremeni in se glasi:
^Organi djudske milice smejo na kraju samem izterjati denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku, in sicer:
1.	po 100 din za prekrške iz 3. točke 3. člena, iz 8. točke 5. čiena ter iz 1. in 2. točke 6. člena;
2.	po	200 din	iz	6. točke 5. člena, iz	6. točke	6.
člena, iz	prvega	odstavka 7. člena in iz	2. točke	8.
člena;
3.	po	300 din	iz	7. točke 5. člena, iz	drugega odstavka 7.	čiena in	iz	1. točke 8. čiena tega	odloka*.
2.	člen
Ta odlok veija od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 2255/5
Koper, 30. marca 1955.
Predsednik OLO Albin Dujc 1. r.
Na podlagi 2. in 3. čiena Uredbe o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Uradni list FLRJ št. 6-38 56) in 26. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na Seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1956 sprejel
ODLOK
O OBČINSKIH TAKSAH ZA POTRDILA O LASTNIŠTVU IN ZDRAVJU ŽIVINE, ZA CESTNA MOTORNA VOZILA IN ZA PSE
2.	Za drobnico:
a)	za prašiče, težke nad 80 kg	30 din
b)	za prašiče, težke nad 25 do 80 kg	15 din
c)	za prašiče, težke do 25 kg, za ovce, koze, jagnjeta, kozličke prašičke in
drugo	** eh**
3.	Za prenos lastninske pravice na kupca se plača ista taksa, kot je predpisana v L in 2. točki glede na vrsto živine.
Pripomba: Za podaljšanje veljavnosti potrdila o zdravju živine (živinskega potnega lista), se ne plača taksa.
3.	člen
Za cestna motorna vozila se plača taksa ževanje javnih cest, ki znaša letno:
1.	za tovorne avtomobile, od vsake tone nosilnosti
2.	za tovorne avtomobilske in traktorske priklopnike, od vsake tone nosilnosti
3.	za avtobuse, od vsakega potniškega sedeža
4.	za avtobusne priklopnike, od vsakega potniškega sedeža
5.	za lahke osebne avtombile, do 5 KM
6.	za težke osebne avtomobile, nad 50 KM
7.	za motorna kolesa:
a)	do 125 m3
b)	nad 125 do 500 m3
c)	nad 500 m3
8.	za specialna vozila
9.	za traktorje:
aj do 30 KM b) nad 30 KM
za vzdr-
1500 din
400 din
150 din
75 din 1000 din 2000 din
200 din 300 din 400 din 2000 din
10D0 din 1500 din
4.	člen
Za pse se plača taksa, ki znaša letno v mestih in vaseh 200 din.
Pripomba: Na podlagi pripombe I. k tarifni številki 64 po uredbi o o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah se za pobiranje zvezne takse iz tar. št. 65 določijo kot mesta: Koper, Izola, Piran, Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana.
5.	člen
Navedene takse se pobirajo v skladu s pripombami k tarifnim Številkam 62-56 taksne tarife, ki so zajete v uredbi o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah.
5. člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:
a)	takse za drobnico in drugo živino, ki so vsebovane v tar. št. 3 odloka o uvedbi občinskih taks in občinskega prometnega davka bivšega OLO Koper, (Uradni list LRS št. 27/35), kakor tudi takse za registracijo motornih vozil, ki so zajete v tar. št. 11 istega odloka;
b)	tarifna številka 3/b in 11 odloka o uvedbi okrajnih taks in prometnega davka bivšega OLO Postojna (Uradni list LRS št. 43/53);
c)	tarifna številka 3, točka 2. in tarifna št. 8 in 9 odloka o vpeljavi okrajnih taks bivšega OLO Sežana (Uradni list LRS št. 11 54).
1.	člen
Za območje okraja Koper se predpišejo občinske takse za potrdila o lastništvu in zdravju živine, za cestna motorna vozila in za pse.
2.	člen
Za potrdila o lastništvu in zdravju živine (živinske potne liste), ne glede na to, ali gre živina v domači promet ali pa v tujino, se plača občinska taksa:
1.	za veiike živali:
a)	za konje, goveda, bivole, mezge,
mule in osle	40 din
b)	za žrebeta, teleta, miade bivoie in
drugo do enega leta	15 din
7. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956, razen člena 2., ki se uporablja od 15. aprila 1956 dalje.
Št. 03/3-2748/5 Koper, 30. marca 1956.
Predsednik OLO Albin Dujc 1. r.
Na podlagi 48. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52) in 27. člena statuta okraja Koper ter na predlog Sekretariata za zakonodajo pri Izvršnem svetu LRS, je Okrajni ljud-
Štev. 21 — 6. aprila 1956
URADNI VESTNIK
Stran 183
ski odbor Koper na skupni seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalce dne 30. marca 1956 sprejel
*
SKLEP
O ODPRAVI SKLEPA O OBVEZNEM POŠILJANJU PUBLIKACIJ STUDIJSKIMA KNJIŽNICAMA V KOPRU IN POSTOJNI Sklep o obveznem pošiljanju publikacij študijskima knjižnicama v Kopru in Postojni, ki ga je sprejel Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev dne 27. januarja 1956, se odpravi.
St. 2949/1
Koper, 30. marca 1956.
Predsednik OLO Albin Dujc 1. r.
Na podlagi 48. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih {Uradni list LRS št. 19-89/52) in 27. Člena statuta okraja Koper ter na predlog Sekretariata za zakonodajo pri Izvršnem svetu LRS, je Okrajni ljudski odbor Koper na skupni seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev dne 30. marca 1956 sprejel
SKLEP
O ODPRAVI ODLOČBE O IMENOVANJU KOMISIJE ZA USLUŽBENSKA VPRAŠANJA PRI UPRAVI ZA GOZDARSTVO OLO KOPER
Odločba o imenovanju komisije za uslužbenska vprašanja pri Upravi za gozdarstvo OLO Koper, ki jo je sprejel Okrajni ljudski odbor Koper na skupni seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev dne 24. februarja 1956, se odpravi.
St. 2948/1
Koper, 30. marca 1956.
Predsednik OLO Albin Dujc 1. r.
Na podlagi 2. in 11. člena Zakona o lovu (Uradni list LRS št. 26/54} v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 26/55) in na predlog Okrajne lovske zveze v Kopru je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora dne 30. marca 1956 prejel
SKLEP
O DOLOČITVI MEJE LOVIŠČA LOVSKE DRUŽINE -.JAVORNIK—POSTOJNA«
Meje lovišča Lovske družine B Javornik—Postojna« se določijo takole:
Od tromeje lovišč JAVORNIK—POSTOJNA, OTOK in CERKNICA (na Rupenovi poti) po Firštovi preski do vrha (Riže) in dalje po Firštovi preski do Kiare — dalje po Firštovi preski na vrh piramide (Veliki Javornik) — dalje po meji katastrskih občin aKčja vas in Postojna pod Malim Javornikom do oddeika 8, revir GOLOBIČEVEC (mejni kamen XVII) po meji revirja Golobičevec (mejni kamen XVIII) in eš anprej po meji revirja Golobičevec na tromejo lovskih družin JAVORNIK, CERKNICA in RAKEK (pri Kaliču), dalje po meji revirja Golobičevec na mejni kamen XIX in dalje po meji revirja Golobičevec na mejni kamen XX (na Unški cesti pri čuvajnici Škrbec), dalje po Unški cesti do ceste, ki pride iz POČIVALNIKA (tromeja lovskih družin Javornik, Planina, Rakek).
Zgoraj navedena meja je obenem tudi teritorialna meja med OLO Koper in OLO Ljubljana.
Dalje po cesti čez Počivalnik na glavno cesto PLANINA—POSTOJNA pri Mačkovcu, od tu po državni cesti LJUBLJANA—TRST vse do razpotja poti proti Landolu za Bolkom (okrajna cesta), dalje po državni cesti do poti Goriče, od tu levo po poti na staro državno cesto (Dilce), dalje po stari državni cesti proti Korotanu do Rakuiiške poti (tromeja lovišč lovskih družin HRENOVICE—PRESTRANEK—JAVORNIK), dalje po cesti do Korotana od vasi GROBIŠČE po kolovozu do kanala in nato po kanalu na
Rakitnik, iz Korotana po grabnu med Orehkom in Slavonskim poljem do poti Grobišče—Studenec, po poti do vasi Grobišče, do mostu v Rakitnik in od tu po poti na POČEK iz Počka po gozdni poti do Skria-tovega klanca, kot 718, dalje po poti kote 825, 876, 892, do Javorniške ceste na 8.250 km (pod Velikim Kožljekom), po Javorniški cesti do cestnega križišča DEBELI KAMEN, od tu po cesti čez Debeli kamen do Rupenove poti, dalje Rupenovi poti ponovno do Firštove preske (tromeja lovišč lovskih družin CERKNICA—OTOK—JAVORNIK).
St. 1943/2
Koper, 30. marca 1956.
Predsednik OLO Albin Dujc 1. r.
Na podlagi 2., 10. in 11. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51-426/53) in 26. člena Statuta okraja Koper ter na predlog Iniciativnega odbora Zveze ženskih društev okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev dne 30. marca 1956 izdal
ODLOČBO
O USTANOVITVI ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA V KOPRU
1.
Ustanovi se Zavod za pospeševanje gospodinjstva okraja Koper kot finančno samostojen kulturno prosvetni zavod (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Sedež zavoda je v Kopru.
2.
Zavod ima nalogo, da razvija in pospešuje gospodinjstvo na območju svoje upravne enote in da v ta namen sodeluje z ustreznimi državnimi organi, gospodarskimi organizacijami, ustanovami in društvi.
Za izvrševanje svojih nalog ima zavod zadostno število strokovnih ljudi za delo v centru samem in za terensko pospeševalno službo, komisije, 'prostore za demonstracije, tečaje, razstave in razne oblike organizirane pomoči za gospodinjstvo.
3.
Zavod ima tele dohodke:
a)	dotacijo okrajnega proračuna,
b)	prispevke družbenih in gospodarskih organizacij,
c)	izredne dohodke.
4.
Zavod je finančno samostojen zavod in je pravna oseba.
5.
Zavod ima upravni odbor, ki je kolektivni organ in upravnika, ki je individualni organ.
Upravni odbor šteje 9 članov, od katerih izvoli delovni kolektiv 3 Člane, predsednika in 4 člane pa imenuje Okrajni ljudski odbor na predlog Zveze ženskih društev v Kopru. Upravnik je po Svojem položaju Član upravnega odbora.
Upravnik neposredno vodi zavod in je odredbodajalec za izvajanje predračuna zavoda.
Upravnika imenuje Okrajni ljudski odbor.
6.
Plače uslužbencev in delavcev zavoda se določajo po predpisih o plačah uslužbencev in delavcev pri državnih organih po posebnem pravilniku o plačah in napredovanju.
7.
Zavod ima sklad za nagrajevanje delavcev In uslužbencev in sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila.
Skladi se formirajo iz presežka dohodkov, ki se ugotovi z zaključnim računom zavoda. Presežek se vnese v sklade zavoda po zadevnih zakonskih določilih.
8.
Natančnejše določbe o organizaciji in nalogah zavoda, o delu in sestavi upravnega odbora ter natančnejše odločbe o pristojnosti upravnika določajo pravila zavoda, ki jih predpiše okrajni ljudski odbQr.
Stran IM
URADNI VESTNIK
Štev. 21
H. aprila 1956
9.
Zn posle in nuioge zavoda Je pristojen Svet za prosveto in kuituro OLO Koper.
10.
Tu odločba vetja od dnevu objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
St. 2947/1
Koper, 30 marca !956.
Predsednik OLO
Aibìn Dujc, I. r.
Letos pozimi Je mnogo o! j k zmrzniio, zaradi česar so jih nekateri kmetje posekah. Ker pa je sedaj še prezgodaj oceniti, katera drevesa so dejansko odmria, katera pa ie otrpnilu in da ne bi napraviti še večje gospodarske škode, je Okrajni ijudski odbor Kope: na seji obeh zborov dne 30. marca 1956. na podlagi 7. in
9.	člena Statuta okraja Koper, sprejel
SKLEP
O PREPOVEDI SEČNJE OLJK V OKRAJU KOPER
1.	Na območju okraja Koper je do preklica prepovedano kakršnokoli sekanje oljk zaradi domneve, da so pomrznile, se posušile ali kako drugače izgubile svojo rodovitnost.
2.	Svet za kmetijstvo In gozdarstvo bo izdal o tem natančnejše predpise.
3.	Ta sklep velja z dnem objave v *Uradnem vestniku okraja Koper*.
Koper. 30 marca 1956
Predsednik OLO
Albin Dujc. 1. r.
Občina Piran
Na podlagi 50. člena Zakona o občinskih ljudskd: odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52), 4.. 14.. 25., 33., 40., ' 45. in 98. člena Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. Ust FLRJ št. 29-344/55) in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46/51) v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ Št. 34/55) je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na svoji seji dne 25. januarja 1956 sprejel
ODLOK
O STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH. O VOLITVAH HIŠNIH SVETOV IN SVETOV STANOVANJSKE
SKUPNOSTI. O TOČKOVANJU STANOVANJ IN SKLEPANJU POGODB
1.	člen
Za upravljanje stanovanjskih tuš s pr:padajočimi zemljišči, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadružna last ali last družbenih organizacij ter zasebnih hiš. ki se vključijo v stanovanjsko skupnost, se v občini Ilirska Bistrica ustanovi ena stanovanjska skupnost.
2.	člen
Stanovanjsko skupnost sestavljajo hiše. ki jih upravljajo uživalci stanovanj in sostanovalci po svojih hišnih svetih in svetu stanovanjske skupnosti.
3 člen
V stanovanjsko skupnost se vključijo hiše. ki so družbena lastnina, hiše zasebnih lastnikov, ki so trial: večstanovanjske, m pa hiše zasebnih lastnikov, k: jih lastniki s pogodbo prostovoljno vključijo v stanovanjsko skupnost
4.	člen
\ stanovanjsko skupnost se ne vključijo h:še družbene lastnine, ki so industrijskega pomena, čeprav so v teh hišah stanovanja, če so zajeta v osnovnih sredstvih podjetij, in če so v območju ograjenega prostora, dalje hiše. v katerih so stanovanja, ki so ******* n* tiuibeni položaj (železniška poslopja, logar-
ske in cestarske hiše in podobno), samski domovi podjetij, zadružnih in družbenih organizacij ter zavodov, internati in zgradbe, namenjene za prenočišča delavcev.
Prav tako se ne vključijo v stanovanjsko skupnost hiše zasebnih lastnikov s tremi stanovanji, če njih skupina stanovanjska površina prostorov ne presega 240 m'.
Določbe tega odloka se uporabljajo tudi za hiše, ki jih zajema 88. člen Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, če med stanovanjsko upravo in takimi organi s pogodbo ni drugače določeno.
5.	člen
Za vključitev hiše zasebnih lastnikov v stanovanjsko skupnost izda Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica odločbo ali pa sklene z lastnikom pogodbo o vključitvi. Zoper odločbo o vključitvi hiše v stanovanjsko skupnost je dovoljena pritožba na Okrajni ljudski odbor Koper v osmih dneh po prejemu odločbe.
Po pravomočnosti odločbe ali po podpisu pogodbe o vključitvi prevzame hišo tričlanska komisija, ki jo imenuje svet stanovanjske skupnosti. Prevzema se mora udeležiti lastnik, oziroma njegov zastopnik, ki skupaj s člani komisije podpiše prevzemni zapisnik.
Zapisnik mora biti sestavljen tako, da je iz njega razvidno, v kakšnem stanju je bila hiša ob prevzemu.
Ce zapisnika lastnik hiše oziroma njegov zastopnik ne podpiše ali pa sploh prevzemu ne prisostvuje, se to vpiše v zapisnik.
II.
Hišni sveti
6.	člen
' Za vsako hišo stanovanjske skupnosti se izvoli hišni svet.
Hišni svet volijo vsi uživalci stanovanj.
Hišni svet v hišah do 5 stanovanj šteje 3 člane, v hišah nad 5 stanovanj pa 5 elanov.
7.	člen
Hišni svet se voli za eno leh) in se mora izvoliti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
Voli se na sestanku, če je prisotnih nad polovico volilnih upravičencev in na način, ki ga sami določijo; če se sestanka ne udeleži zadostno število , volilnih upravičencev, se lahko pol ure nato izvedejo volitve ob vsaki udeležbi. Člani hišnega sveta izvolijo izmed sebe predsednika.
Predsednik hišnega sveta sporoči imena izvoljenih članov upravi stanovanjske skupnosti.
8.	člen
Hišni sveti se sestajajo redno enkrat na mesec.
Sestanke sklicuje predsednik oziroma tretjina članov. Sklepi sveta se vpisujejo v zapisnik, predsednik sveta pa skrbi, da se izvajajo, oziroma jih predloži upravi stanovanjske skupnosti v izvršitev.
Hišni svet poroča vsem stanovalcem hiše o svojem delu vsaj dvakrat na leto.
9 člen
Clan hišnega sveta se lahko razreši:
1.	če to zahtevajo volilni upravičenci.
2.	če se preseli.
3.	če svojih nalog ne opravlja vestno.
4.	če je kaznovan zaradi prekrškov po uredbi o upravljanju stanovanjskih hiš.
5	če sicer nima več moralnih kvalifikacij, da bi lahko opravljal delo člana hišnega sveta m stanovalci nimajo več zaupanja vanj elan sveta se razreši na sestanku volilnih upravičenčev na isti način, kakor se izvedejo volitve same. Na izpraznjeno mesto se voli nov član
HI
Sveti stanovanjske skupnosti
10 člen
"'"'""-°
URADNI VESTNIK
Stran 185
Štev. 21 — 6. aprila 1956
Člane sveta stanovanjske skupnosti izvolijo hišni sveti izmed sebe, in sicer hišni svet do treh članov po enega, hišni svet do pet članov ali več pa po dva in to na prvem sestanku hišnega sveta, vendar najpozneje do 15. februarja vsako leto.
Volitve članov sveta stanovanjske skupnosti se izvedejo na način, kakor to zastopniki hišnih svetov sami določijo.
V svet stanovanjske skupnosti pridejo kot polnopravni člani tudi zastopniki delavskega sveta podjetij oziroma kolektiva zavoda v primeru tretjega odstavka 40. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš.
11.	člen
Novoizvoljeni svet stanovanjske skupnosti skliče na prvo zasedanje predsednik prejšnjega sveta stanovanjske skupnosti.
Najpozneje 14 dni po izvolitvi mora svet stanovanjske skupnosti izvoliti izmed sebe predsednika, podpredsednika, tajnika sveta in 3 člane poravnalnega sveta.
Predsednik oziroma podpredsednik skliče svet stanovanjske skupnosti vsaj enkrat v dveh mesecih in vodi zasedanje.
Po potrebi se svet sestane tudi večkrat.
Svet stanovanjske skupnosti se mora sestati, če to zahteva tretjina zastopnikov hišnih svetov in šef uprave stanovanjske skupnosti. Sklepe, ki so bili sprejeti na seji sveta, piše tajnik, podpišeta pa jih predsednik in tajnik.
12.	člen
Člani sveta stanovanjske skupnosti se razrešijo svoje dolžnosti v primerih, kakor to določa 9. člen tega odloka, ali pa, če to sklene svet z večino glasov.
člani sveta stanovanjske skupnosti morajo poročati o delu sveta hišnim svetom vsaj dvakrat na leto.
13.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba, nosilec pravic in obveznosti, ki izvirajo iz pogodb in pravnih razmerij, ki nstajaio v zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem hiš.
Stanovanjsko "škupnost zastopa v premoženjsko pravnih razmerjih stanovanjska uprava po svojem šefu.
14.	člen
Stanovanjska uprava opravlja svoje delo v mejah 27. in 36. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš ter po navodilih in sklepih sveta stanovanjske skupnosti in hišnih svetov.
IV.
Točkovanje stanovanj
15.	člen
Vsa stanovanja v hišah stanovanjske skupnosti kakor tudi stanovanja zasebnih lastnikov, ki jih ti oddajajo v najem, morajo biti točkovana.
Za opis in točkovanje stanovanj je pristojna stanovanjska uprava.
16.	člen
Stanovanja se točkujejo po posameznih prvinah, ki so obsežene v 28 postavkah razpredelnice 17. člena tega odloka.
17.	člen
Razpredelnica za točkovanje:
(Glej stran 187)
18.	člen
Svet za stanovanjske zadeve Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica se pooblašča, da izda za uporabo te razpredelnice potrebna navodila z razlago.
19.	člen
Stanovanjska uprava mora izdati o točkovanju stanovanj odločbo. Zoper to odločbo se lahko uživalec kakor tudi lastnik hiše pritožita na Okrajni ljudski
odbor Koper. Pritožbo je vložiti v 8 dneh po prejemu odločbe pri stanovanjski upravi Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica.
20.	člen
Vsi organi upravljanja hiš, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadružnih ali družbenih organizacij, zasebni lastniki ter stanovalci morajo omogočiti uradnim osebam popis in točkovanje stanovanjskih prostorov in jim dati za to vse potrebne podatke ter jim omogočiti dostop v vse hiše in stanovanjske prostore.
V.
Stanovanjske pogodbe
21.	člen
Hišni sveti in zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, morajo skleniti z uživalci stanovanj stanovanjske pogodbe.
22.	člen
Stanovanjska pogodba mora obsegati tele bistvene elemente: površine stanovanjskih prostorov, število točk, okoliš, ceno zal m* stanovanjskega prostora in mesečno najemnino, odpovedni rok in druge določbe, ki so jih pogodbene stranke dogovorile, zlasti glede povračila škode na stanovanjskih napravah in podobno.
23.	člen
Hišni svet sme skleniti pogodbo za izpraznjene stanovanje v prvi vrsti z uživalcem stanovanja, ki mu morà po 62. členu uredbi ljudski odbor preskrbeti drugo stanovanje. Ce takih uživalcev stanovanja ni, lahko sklene hišni svet stanovanjsko pogodbo na podlagi odločbe stanovanjske uprave tudi z drugo osebo.
24.	člen
Pogodbe, ki jih sklepajo zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, morajo biti registrirane pri stanovanjski upravi; take pogodbe se sklepajo le na podlagi odločbe stanovanjske uprave.
Za vse sklenjene pogodbe se vodi pri stanovanjski upravi register pogodb, in sicer posebej za stanovanjsko skupnost in posebej za stanovanja, ki niso vključena v stanovanjsko skupnost. .
25.	člen
Nihče se ne sme vseliti v stanovanje, ne da bi prej sklenil stanovanjsko pogodbo.
VI.
Kazenske določbe
26.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 dih se kaznuje za prekršek:
1.	kdor ob popisovanju stanovanj dà namenoma netočne ali krive podatke;
2.	kdor ovira popisovanje in točkovanje stanovanj;
3.	kdor pomanjkljivo in nevestno zbira uradne podatke in mu je bilo to delo poverjeno;
4.	kdor proti predpisom sklene pogodbo za stanovanje ali poslovni prostor;
5.	kdor se vseli, preden je sklenil veljavno pogodbo;
6	kdor oddaja stanovanje in poslovne prostore, pogodbe pa ne registrira pri upravi stanovanjske skupnosti.
27.	člen
Ta odlok velja 8. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
St. 330/1
Ilirska Bistrica, 26. januarja 1956.
Predsednik Anton Gustinčič, I. r.
Zap	OPIS VREDNOSTI. KI SE TOČKUJE	točke
at.
					
t.	Lega hiše. zazidalni ustroj, obsončenje. razgledi		neugodna 1	srednja 2	aoDr* 3
2.	Vpiivi okolice ali smrad. prah. ropot itd.		močan 0	srednji '1	brez 3
	Razvid, orientacija stanovanjskih prostorov		neugoden j	srednji 2	dober 4
4	Dostop do stanovanja in ureditev vhodnega okolja		neugoden 0.3	srednji 1	dober 1.3
S.	Dovoz do kleti, drvarnice in dvorišča		z vozom nedostooen 0	teže dostopen 0,3	dober 1
e.	Uporabnost dvorišča in parka		ne 0.5	deloma 1	v ceioti 1.5
7.	Kanalizacija		brez 0	pomanjkljiva 1	dobra 1.5
a	Starost stavbe	zgrajena 1900	zgrajena 1900/14	zgrajena 1915/40	zgrajena DO 1940
kletna	kletna podstrešno navadno
stanovanja stanovanja tJa nad 1 m tla od o—! m
9. Položaj. iega stanovanja	pod nivojem pod nivojem
0 12 6 I. nadstropje 8
10. Zasnova stanovanja				nepraktična 1	zadovoljiva 4	sodobna 7
11. Razmerje površin sob in kuhinje do	pritiklin		površina 1.1 0 1	površina 2,1 1	površina 5.1 3	površina 4,1 5
			brez	do 5 m'	5—10 m'	10—20 m'
12. Kvadratura kletnih prostorov, za katere se ne plačuje najemnina *			01 10—15 m' 3	1 20—25 m' 5	2 za vsakih na daljnjin 10 n.	4 'še ena točka
13. Dnevna razsvetljava				brez oken 0	pomanjkljiva 1	dobra 3
14. Višina prostorov			do 2.4 m 0 5	2.4—2.8 m 3	2.8—3.2 m 2	nad 3.2 m 1
15. Oskrba z vodo			vodnjak 05	vodovod zunaj stanovanja i	vodovod 1 iztok 3	vodovod več iztokov 4
16. Kopalnica			brez 0	ka<l in peč ali prha 5	kad^peč in umivalnik 6	bogato opremijena kopalnica 8
17. Stranišče				suho zunaj stanovanja	za več stanovanj skupaj 2	v stanovanju 4
18. Električna napeljava			brez 0	pomanjkljiva 1	zadovoljiva 2	sodobna 3
19. Ogrevanje prostorov			brez peči 0	nezadovoljivo ogrevanje 1	lončene In patentne peči 2	cent. kurjava topli zrak 5	.
20. Toplotna izolacija				mrzla 0	deina 2	zadovoljiva 4
21. Sestava stropa				neustrezen 0	lesen 2	masiven 3
22. Zavarovanje proti vlagi				vlažno 0.2	mestoma vlažno 0.7	suho stanovanje 2
23. Kakovost ometa, slikarij in oplesk				suho in zanemarjeno 0	normalna kakovost 2	zelo solidna in trpežna 3
24. Kakovost tlakov				mehki les 1	deščična tla in ksilolit 3	linolej, klobuč., parket-plošče 4
25. Kakovost tiakov v pritiklinah				opeka, beton 0.5	teraco tlaki, ksilolit. beton plošče 1.5	naravni kamen, keramika, linolej 2
26. Obloga sten stanovanjskih prostorov	in kuhinje			brez 0	oljnati pesek lesene obloge (lamberije). keram. plošče, narav, kamen 1 2	
27. Kakovost mizarskih izdelkov
brez	platneni	lesene
zastori.	rebrače,
polknice	rolete
1 2
0
Štev. 21 — 6. aprila 1956
URADNI VESTNIK
Stran 187
Sklepi OLO o volitvah in imenovanjih
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KO-PER JE NA SKUPNI SEJI OBEH ZBOROV DNE 30. MARCA SPREJEL NASLJEDNJE SKLEPE:
I.
Razrešijo se kot sodniki porotniki Okrajnega sodišča v Kopru.
1.	Cveto Poljak
2.	Mila Luksa
3.	Jole Simčič
4.	Anica Sancin
5.	Ivan Buggeri
6	Peter Zahar
7	Rihard Krmac
8	Andrej Kodarin
9	Dragovan Justin
10.	Vincenc Buonassisi
11.	Miiena Skrt
12.	Jože Degan
13.	Emil Reja
II.
Za nove sodnike porotnike Okrajnega sodišča v Kopru so bili izvoljeni:
1.	Robert Hrvatin, "Tobak*,
Koper
2.	Silvo Hočevar, Komunalna banka, Koper
3.	Marica Lesjak, hotel "Triglav«, Koper
4.	Ivanka Cucek, ObLO Koper
5.	Bojan Medved, OLO Koper
6.	Jožica Žagar, OLO Koper
7.	Miro Furian, ObLO Koper
8.	Miro Mužina, Kmetijska zadruga, Koper
9.	Vili Kancler. Okrajna zadružna zveza, Koper
10.	Marjan Bertok. "LIPA« Koper
11.	Ludvik Dolinšek, "TOMOS*, Koper
12.	Aleksander Hcrkov, "Elek-
tro« Koper
13.	Izidor Loredan. »Fructus«, Koper
14.	Valerij Jakomin, mlin, Koper
15.	Anton Korenčič, kovač,
Koper
16.	Slavko Višnar "Slavica«, Koper
17.	Ludvik Hrovatin, poslovodja trgovine "Soča«, Koper
18.	Jože Jerala, ObLO Koper
19.	Jože Valentinčič, OLO Koper
20.	Peter Martinc, Slovenska gimnazija, Koper
21.	Josipina Jeglič, Gimnazija Koper
22.	Nada Mušič, Dijaški dom. Koper
III.
V okrajno razlastitveno komisijo so imenovani: a) za sodni okraj Koper:
1.	Pave! Grom, predsednik okrajnega sodišča — za predsednika dr. Stane Strehovec, sodnik okrajnega sodišča — za namestnika
2.	Peter Pavlič, odbornik OLO — za člana. Ciril Hrvatin, odbornik OLO — za namestnika
3.	za občino Koper:
Leopold Caharija, podpredsednik ObLO — za člana, Drago
Keber, upokojenec, Koper, Muzzijeva ulica — za namestnika
b) za sodni okraj Piran:
L Mirko Lokovšek, predsednik okrajnega sodišča — za predsednika. Vinko Petač, sodnik okrajnega sodišča — za namestnika
2. Andrej Komljanc, odbornik OLO — za člana, Klavdij Vuk. odbornik OLO — za namestnika
3-a) za občino Piran:
Fausto Vižintin, odbornik ObLO — za člana, Franc Kante, odbornik ObLO — za namestnika
b)	za občino Izola:
Bogdan Melihar, odbornik ObLO — za člana, — Elio Sfiligoj, odbornik ObLO — za namestnika
c)	za sodni okraj Sežana:
1.	dr. Bojan Petrič, predsednik okrajnega sodišča — za predsednika. Cvetko Špindler, sodnik okrajnega sodišča — za namestnika
2.	Slavko Škrinjar, odbornik OLO — za člana. Miloš Grča odbornik OLO — za namestnika
3-a) za občino Sežana:
Dušan Rudež, odbornik ObLO
—	za člana, Stojan Gulin, odbornik ObLO — za namestnika
b)	za občino Divača:
Franc Skeri, odbornik ObLO
—	za člana, Alojz Stopar, odbornik ObLO — za namestnika
c)	za občino Hrpelje:
Drago Abram, odbornik ObLO
—	za člana, Ivan Godina, odbornik ObLO — za namestnika
d)	sa sodni okraj Ilirska Bistrica: L Anton Halin, sodnik okrajnega sodišča — za predsednika, Branko Lamut, predsednik o-krajnega sodišča — za namestnika
2. Jože Kirn, odbornik OLO — za člana, Anton Stemberger, odbornik OLO — za namestnika
3 za občino Iiirska bistrica: Franc Benigar, odbornik ObLO — za člana, Anton Kna-feljc, odbornik ObLO — za namestnika
e)	za sodni okraj Postojna:
L Slavko Rupei, sodnik okrajnega sodišča — za predsednika, Siavko PaviOvič, sodnik okrajnega sodišča za namestnika 2. Jože Kos, odbornik OLO za člana. Ivan Damej. odbornik OLO — za namestnika 3-a) za občino Postojna:
Boris Križaj, odbornik ObLO
—	za člana, Maks Maver, odbornik ObLO — za namestnika
b) za občino Pivka:
Rudolf Završnik, odbornik Ob-
LO — za člana, Leopold Dekleva, odbornik ObLO — za namestnika.
IV.
V komisijo za davčne pritožbe so imenovani:
za predsednika:
Boris Jurca, šef Uprave za dohodke OLO Koper, za namestnika:
Danilo Herkov, upokojenec, Koper, Gramscievo nabrežje in za člane:
Franc Marinčič, mizar, Pivka št. 10,
Stanko Furlan, čevljar, Pivka št. 58,
Stanko Kristan. Občinska krojaška delavnica, Pivka,
Ivan Lipec, kovač. Palčje 26 Fran Kamel, gostilničar, Koče, Ivan Gašperšič, Obrtna zbornica Sežana, Divača št. 59.
Anton Može, Kmetijska zadruga, Senožeče 42
Fr^nc Čelan, mizar, Postojna, Stritarjeva ulica 4-a Jožef Gnezda, krojač, Postojna, Ljubljanska št. 26 Žarko Filipčič, avtoprevoznik, Postojna, Stroesmayerjeva ulica Viktor Ozbič, brivec, Postojna, Ljubljanska cesta 24 Marjan Ostrouška, čevljar, Postojna, Ljubljanska c. 5 Milan Kogoj, uslužbenec ObLO, Hrpelje
Anton Mihelič, kmet, Nasirec št. 2 Karel Segulin, kmet, Tublje 1 Anton Ozbič, kmet, Sežana 275 Franc Ceh, Kmetijska zadruga, Sežana 30
Jože Guštin, uslužbenec Obrtne zbornice, Orlek 28 Peter Krnel, krojač, Portorož Franc žetko, upravnik bolnice Koper
Franc Ivančič, Okrajni mladinski komi tet, Koper
Ivan Bertok, vodja krajevnega urada, Dekani
Franc Turšič, pleskarsko dekora-terska zadruga, Koper Ivan Krbavčič, Kmetijska zadruga. Izola, Kosova 1 Martin Praček, mizarska delavni-nica Nanos, Pri vodnjaku 11 Jože Mejač, klepar, Izola Viktor Božič, Izola. Bezanghieva 23 Miran Blažina, ^Obnova«, Izola, Tomšičeva 4
Ferdinand Krkavič, finomehajiik, Izoia. Cankarjev drevored 10 Mihael Vrh, kmet, Dolni Zemon 17 Jernej Kranjc, mizar. Ilirska Bistrica, Prešernova 2 Anton Hrvatin, šofer, Hirsla Bistrica, Gubčeva 10 za referente:
Miloš Kovač, uslužbenec Uprave za dohodke OLO Janez Žumer, uslužbenec Uprave za dohodke OLO dr. Anton Nemec, uslužbenec Uprave za dohodke OLO.
Stran !88
URADNI VESTNIK
Štev. 21 — 6 aprila 1956
V.
V upravni odbor Zavoda za po* speševanje gospodinjstva v Kopru so imenovani:
dr. Stanko Kovačič, direktor Zavoda za pospeševanje kmetijstva, Koper
Zvonko Brecelj, uslužbenec OZZ. Koper
Danica Kogoj, načelnica Tajništva za prosveto in kulturo OLO, Koper
Beno Saksida, uslužbenec tovarne ))Ampe!ea«, Izola
inž. Nada Hrovat, uslužbenka tovarne iiArrigoniM, Izola.
VI.
Za upravnico Zavoda za pospeševanja gospodinjstva v Kopru je bila imenovana Darinka Kralj.
VII.
Razrešen je bit kot predsednik komisije za volitve in imenovanja Martin Greif in izvoljen za člana komisije za volitve in imenovanja Albin Simčič, podpredsednik UZZ Koper.
VIII.
Razrešen je bil kot predsednik komisije za odlikovanja Martin Greif, in imenovan kot predsednik komisije za odlikovanja Jakob Draksler, direktor Rudnika Sečovlje in kot član komisije za odlikovanja Julij Tite!, organizacijski sekretar Okrajnega komiteja ZKS Koper.
IX.
Razrešen je bil kot član komisije za štipendije Martin Greif in imenovan za novega člana Ivan
Mavser, uslužbenec Okrajnega odbora SZDL Koper,
X
Razrešen je btl kot član komisije za revizijo investicij kih programov Martin Greif in imenovan za novega Člana Lojze Lesjak, direktor podjetja nDelamaris« v Izoli.
XI.
Kot člana Sveta za gospodarstvo sta bila razrešena Martin Greif in ing. Vlado Domitrovič in izvoljena za nova člana Sveta za gospodarstvo Jože Žižek, predsednik komisije za družbeno upravljanje pri O-krajnem komiteju ZKS Koper in Guido Trampuž, uslužbenec podjetja »Liv* Postojna.
Poročilo predsednika OLO o delu Okrajnega ljudskega odbora in njegovih organov
Na skupni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora, ki je biia 30. marca, je predsednik OLO Aibin Dujc v svojem poročilu temeljito razčlenit delo ljudskih odborov in organov ljudske samouprave. Načei je tudi probleme v gospodarstvu in nakazat razne pomanjkljivosti pri delu. Med drugim je dejai:
*Novi komunaini sistem, ki smo ga uvedii pred šestimi meseci, pomeni novo obdobje v razvoju ljudske oblasti. V tem času smo si pridobiii že precej izkušenj, da moremo oceniti deio ljudskih odborov in hkrati tudi deio državne uprave.
Zakaj pravimo, da pomeni novi komunaini sistem novo obdobje v razvoju ljudske oblasti? Zato, ker nove občine in okraji ne pomenijo samo ponovne spremembe upravno-terito-riatnih meja niti, da so te nove upravno-teritoriaine enote, zlasti občine, prevzele veliko novih, morda čisto administrativnih pristojnosti. Tu gre za vsebinske spremembe v nadaijnem razvijanju in poglabljanju socialistične demokracije. Gre za še širše pritegovanje državljanov k upravljanju, kar se mora nujno odražati tudi v končnem izidu gospodarske, kulturne in politične graditve določenega področja in kar se dejansko tudi že odraža. Dejstvo je, da so na občine prenesene take družbene pristojnosti, da postajajo ie-te osnovni nosilec nadatjnega razvoja. Občine postajajo temeljne družbenoekonomske enote, kar je bil dosedaj okraj in imajo torej nalogo povezovati organe družbene samouprave v strnjeno celoto, razvijati proizvajalne sile na svojem območju in vskla-jevati koristi družbe z interesi posameznika. Okraj je sicer zadržai še nekatera družbenoekonomska dela, vendar je njegova osnovna skrb usmerjena v enakomerni in skladni razvoj komun, upoštevajoč pri tem objektivne gospodarske pogoje in materiaino zmogljivost. Okraj in občinski ljudski odbori se zavedajo svoje nove vioge in so se zato tudi z veiiko prizadevnostjo uspešno iotiii svojih nalog.
DELO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Novi okrajni ljudski odbor je imel od 1. septembra do danes 8. sej. Le-teh se je udeležilo povrečno 80 */t, v razpravah pa je sodelovalo povprečno 12 odbornikov. V tem času je OLO opravil veliko delo in rešil vrsto zeio važnih naiog; med drugim je bilo sprejetih 18 pomembnih odlokov in sklepov, ustanovljenih sedem finančno samostojnih zavodov, imenovanih je bilo osem upravnih komisij itd., razen tega je OLO raz-
pravljat hkrati tudi o nekaterih važnejših vprašanjih in probiemih in sprejei ustrezne sklepe, sprejeta je biia tudi vrsta gospodarsko pravnih sklepov; OLO je med tem časom prevzel poroštvo za kredite gospodarskim organizacijam in kmetijskim posestvom v skupnem znesku nad 848 milijonov 446 tisoč dinarjev, za kar jamči z nad 71 milijonov 993 tisoč dinarjev.
ODBORNIŠKE KOMfSIJE
Tudi odborniške komisije se sestajajo redno pred sejami Okrajnega ljudskega odbora in moram reči, da so zeio aktivne. Do izraza ni prišla edino komisija Zbora proizvajalcev za vprašanja delavskega samoupravljanja, čeprav bi ie-ta morala imeti največ deia, giede na pestrost problematike gospodarskih organizacij, prav sedaj pri preusmerjanju gospodarske politike za izboljšanje življenjskega standarda deiovnih tjudi. Razen v enem manj pomembnem primeru, ko je odborniška komisija predlog sveta dopolnita, ni nobena komisija zavrnila predloga sveta zaradi spremembe oziroma dopolnitev in prav tako ni bit noben predlog v soglasju s prediagateijem spremenjen. To je dokaz, da sveti posamezne zadeve, ki jih prediože ljudskemu odboru v odiočitev, temeljito prouče in dejansko predlagajo najprimernejše in najustreznejše rešitve.
SVET! PRI OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU
Staiišče našega poiitičnega vodstva, da se ustanovi večje število svetov in s tem omogoči širša in določnejša obravnava raznih vprašanj družbenega življenja, se je pokazalo kot pravilno. Pri našem Okrajnem ljudskem odboru smo ustanoviti 13 svetov, ki so imeli dosedaj 72 sej.
Težavno si je zamisliti danes pra-viino usmerjanje deia na gospodarskem področju, če ne bi šii na široko specializacijo obravnavanja posameznih gospodarskih nalog preko ustreznih svetov. Svet za gospodarstvo je ime! v tem času 16 sej. Ce bi moral le ta podrobno obravnavati še vprašanje iz kmetijstva in gozdarstva, turizma, pomorstva in ribištva, cestnega prometa in urbanizma, kar vse skupaj spada v gospodarsko področje, potem pravgotovo vsem nalogam ne
bi bil kos in bi posamezna področja bila zapostavljena. Ostali sveti so svojo raznoliko problematiko obravnavati skupno na 18. sejah Enako vetja za prosveto in kulturo ter zdravstvo in sociaino poiitiko.
Pomamezni sveti Okrajnega ljudskega odbora so za boljše in načrtnejše proučevanje najrazličnejših vprašanj ustanovili 33 komisij. Ljudskemu odboru dosedaj še niso poročati o svojem delu, kajti po mojem mnenju bi taka poročila bila morda še pomanjkljiva, giede na kratek čas njihovega obstoja. Smatram pa, da Je nujno čimprej zahtevati njihova poročita o opravljenem delu in nerešenih probiemih.
Ce pogledamo, koliko ijudi neposredno sodeiuje in odioča v organih Okrajnega ljudskega odbora, ki šteje 121 odbornikov in njegovi sveti 123 čianov, komisije pa 33 članov, vidimo torej, da pride na 323 prebivalcev en čian OLO, sveta aii odborniške komisije a!i en čian na 229 volivcev.
DELO OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV, SVETOV IN KOMISIJ
TER KRAJEVNIH ODBOROV
Občinski ljudski odbori so imeti dosedaj povprečno 6 do 7 sej. udeiežba jc biia dobra; najnižja 74 '/t je v kopru, najboljša 99 '/t pa v Postojni. Tudi aktivnost odbornikov na sejah je zadovoljiva. V razpravo posega približno tretjina do ene polovice odbornikov. Občinski ljudski odbori že izvajajo svoje zakonske pristojnosti, razen zadev, ki so v zvezi z agrarno reformo, zemljiškim kmetijskim skladom in nekaj boij zapletenih postov premoženjsko pravnega značaja. Okrajni ijudski odbor tudi ni zadržai nobenih pristojnosti, češ da jih občine ne bi bile sposobne opravljati. Tudi občinski ijudski odbori so na svojih sejah sprejeli vrsto važnih odlokov in sklepov.
Zdi se, da ne bo odveč, če pripomnimo, da predsedniki občinskih ijud-skih odborov niso dovoij skrbeli za razvijanje demokratičnih cbiik deia ljudskega odbora; deio odborniških komisij pri občinskih ljudskih odborih je zaenkrat boij formaino. Njihove seje so redke in so tik pred sejo občinskega ijudskega odbora pač zato, da zadostijo formalnosti. Predloge osvojijo ponavadi brez razprave in jih na seji ijudskega odbora prečitajo namesto, da bi obrazložitev predlogov prepustili svetom. Pogosto obrazložijo ljudskemu odboru posamezne ukrepe tajniki odborov aii šefi upravnih organov, kar prav gotovo ne pospešuje delavnosti svetov in odborniških komisij.
Štev. 21 — 6. aprila 1956
V	ostalem se je delo občinskih ijudskth odborov kar dobro razmahnilo in moramo ugotoviti, da so tudi sveti našli vsebino svojega dela. Pri devetih občinah je 92 svetov s 708 člani, od tega je SI žena.
KRAJEVNE ODBORE
Krajevni odbori so organi neposredne družbene samouprave in ne nastopajo ltot organi oblasti s pravico prisilnega ukrepanja; njihovo delo temelji na družbeni samodisciplini. Občinski ljudski odbori so se zavedali pomembnosti krajevnih odborov in so zato v svoje statute vnesli ustanovitev le-teh v vsakem kraju. V okraju imamo 218 krajevnih odborov s 1284 člani. V krajevne odbore je vključenih 184 odbornikov občinskih ljudskih odborov. Na splošno ugotavljamo, da se nekateri krajevni odbori še niso razživeli pri svojem delu. Zdi se, da niso dobili dovolj pomoči od občinskih ljudskih odborov, pa tudi od okrajnega ljudskega odbora. Dosedaj so se sestali po dvakrat, ponekod tudi trikrat; najdelav-nejši so v občini Postojna, kjer so sprejeli tudi plan dela za letos.
V	devetih občinskih ljudskih odborih imamo 287 odbornikov, 184 članov svetov in 1277 članov krajevnih odborov in pride en član ali odbornik na 40 prebivalcev ali na 25 volivcev. Ce k temu prištejemo še 297 članov, vključenih v organe Okrajnega ljudskega odbora, potem odpade na enega člana 85 prebivalcev ali 22 volilnih upravičencev. V to analizo niso všteti člani raznih upravnih komisij, komisij svetov in začasnih komisij.
ZBORE VOLIVCEV
Tudi za zbore volivcev moremo ugotoviti, da še niso našli povsod tiste vsebine dela v družbenem življenju, ki bi jo moraii. Večinoma so bili skiicani po enkrat, ob priliki volitev krajevnih odborov in le v redkih primerih so biti sklicani večkrat. Vemo pa, da si voiivci želijo dobro pripravljenih zborov, kajti tam, kjer so ie-ti dobro pripravljeni, vidimo tudi dobro udeležbo. Nadpolovična udeležba zborov je v občinah Piran, Divača in Koper, slabša ? Občinah Fivlta, Postojna in Sežana, medtem ko je izrazito slaba udeležba v Izoli, približno 18 do IS '/«.
Skoraj za vse ljudske odbornike, okrajne in občinske, moremo ugotoviti, da ne opravljajo svojih odborniških dolžnosti do volivcev kot bi jih morali. Svojih volivcev ne obveščajo o delu ljudskega odbora, nimajo z njimi sestankov, na katerih bi se pogovoriti o važnih vprašanjih itd. Na Okrajnem odboru SZDL je bilo zato sklenjeno, naj bodo pri občinskih odborih SZDL formirani kiubi poslancev, ki bodo skrbeli, da bodo postanti j,ami poučeni o vseh važnejših vprašanjih občine, okraja in države, hkrati pa bodo kiubi skrbeli tudi za politično spodbujanje odbornikov.
OSTALI DRUŽBENO UPRAVNE IN SAMOUPRAVNI ORGANI
O teh ostalih družbeno-upravnih in samoupravnih organih ne bi obširneje govoril, kajti o tem je bito vetiko razprave na zadnji konferenci ZK okraja Koper. Tam so bili sprejeti tudi ustrezni zaključki in sklepi. Omenjam jih le zato, da vidimo celoto družbene uprave, mehanizem naše socialistične demokracije in v kakšno širino smo šli ter koliko ljudi je vključenih v en ali drugi samoupravni organ, da neposredno sodelujejo in soodločajo o družbenem Življenju. Tu gre v gtavnem za delavske svete in upravne odbore podjetij. Po podatkih iz volitev v delavske svete v letu 1954 imamo v našem okraju v delavskih svetih in upravnih odborih nad 1058 članov, kar pomeni, da je vsak osmi proizvajalec Član enega ali drugega organa delavske samouprave. V organih samouprave socialno-zdravstvenih ustanov je vključeno 326, v šolske odbore pa
URADNI VESTNIK
1067 elanov. Pri Zavodu za socialno zavarovanje je bilo letos februarja izvoljenih ion članov skupščine. V stanovanjskih svetih sodeluje 477 prebivalcev, medtem ko v upravnih odborih trgovinske in gostinske zbornice sodelujejo 284 državljani. V potrošniške svete je dosedaj vključenih 255 državljanov, vendar ta številka stalno narašča, kajti potrošniški sveti se šele ustanavljajo. Tu moremo omeniti tudi kmetijske zadruge, kjer sodeluje v upravnih odborih približno 358 članov zadrug.
Po vseh teh podatkih je vključenih v organe družbene samouprave nad 6768 prebivalcev in je torej vsak 14. prebivalec v okraju vključen v ta ali oni organ. Pri tako široki demokraciji je potrebno mnogo splošno izobraževalnega in političnega deia, o čemer je zadnja okrajna konferenca ZK tudi obširno razpravljala in sprejela vrsto zaključkov, kajti v nasprotnem primeru bi mogli ob slabi politični presoji taki organi sprejeti tudi zaključke, ki ne bi btii v skladu z interesi skupnosti in socialištične-ga razvoja. Nekaj takih primerov smo v našem okraju sicer ugotovili v nekaterih gospodarskih podjetjih, o čemer bom tudi pozneje govoril, vendar so to le osamljeni primeri, kajti ugotoviti moremo, da je prav samoupravljanje zmagalo nad pritiskom birokracije in vneslo nov po-iet v naše kolektive.«
UPRAVA LJUDSKIH ODBOROV
V nadaljevanju je predsednik Albin Dujc govoril o upravi ljudskih odborov, strokovnosti kadrov, načel pa je tudi nekatere pomanjkljivosti. Nemajhen vzrok za težavno delo uradov državne uprave je, da nimamo primernih prostorov. Posamezne enote uprave so razvrščene ne le v dveh glavnih stavbah, ampak tudi izven njih in celo izven Kopra. Taka razkropljenost močno ovira enotno vodstvo in vskiaditev deia posameznih upravnih enot. Težavno je tudi to, da se državljani velikokrat zatekajo na okraj aii občino za rešitev stvari, ki bi jo mogli urediti v krajevni pisarni in se raje obračajo do predsednika ali tajnika namesto, da bi zadevo uredili s pristojnim šefom, To je seveda tudi posledica reorganizacije, ki bo sčasoma odpravljena. S solidnim delom organov uprave bodo državljani polagoma dobili več zaupanja in se bo deio potem tudi bolj nemoteno odvijalo.
Za tem, ko je govori! o ideološki in politični ravni uslužbencev in o delu posameznih inšpekcij, je poudarit, da bo tajnik okraja na eni od prihodnjih sej ljudskega odbora obširneje poročal o poslovanju upravnih organov in o ukrepih, ki jih je stori! za odpravo pomanjkljivosti.
GOSPODARSTVO IN LETOŠNJI DRUŽBENI PE AN
*Ob formiranju novega okraja se je ljudski odbor z združitvijo treh okrajev, ki so imeli različna gospodarska obeiežja, znašei pred težavnim problemom, kako vskladiti in povezati zasnovano gospodarsko smer razvoja bivših okrajev v enptno smotrno gospodarsko celoto.
Značilnost za gospodarstvo bivšega okraja Postojna je gozdarstvo in lesna industrija, ki se je v preteklem letu začela preusmerjati iz žagarske, v industrijo s končnimi proizvodi. Ta preusmeritev je povsem umestna zaradi nesorazmerij med žagarsko zmogljivostjo in iesno maso tega pod-dročja. Druga značilnost za bivši postojnski okraj je živinoreja V severnem :n sadjarstvo v južnem predelu. Kmetijska posestva imajo na postojnskem velike možnosti razvoja, vendar so jih ustanavljali brez izdelanih gospodarskih programov in zato ta posestva ponekod ne predstavljajo zaokrožene gospodarske celote. Tako stanje pa vpliva na rentabilnost teh posestev in njihovo nesposobnost odplačevanja anuitet. Zaradi take gospodarske osnove pa lokacija kovinske industrije na tem področju ni
Stran 189
najbolj posrečena, medtem ko je živilska industrija pravilno zasnovana, saj ima na tem področju široko osnovo.
Najznačilnejša gospodarska veja bivšega sežanskega okraja je prav gotovo industrija kraškega marmorja, saj ima neizčrpne zaloge in ugodne možnosti prodaje svojih proizvodov tudi v inozemstvo. Druga značilnost v tem okraju je kmetijstvo, s poudarkom na živinoreji. Gospodarska usmerjenost tega področja bi moraia biti taka, da bi v kar naj večji meri razvijali ti dve osnovni gospodarski panogi in ne, da so že tako pičla sredstva drobiti na več področij in postavljali določena podjetja v raznih krajih ne glede na surovinsko osnovo in ostale pogoje za razvoj. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da se je v glavnem gledalo, kako zaposliti kar največ delovne sile in v tem je bil dosežen tudi edini uspeh «
V nadaljevanju je tovariš predsednik podrobno analiziral gospodarstvo v bivšem koprskem okraju in med drugim dejal:
*Za področje bivšega koprskega okraja je značilna lega ob morju in neposredna bližina Trsta, kar narekuje zlasti skrbno obravnavanje gospodarskih vprašanj. Surovinska osnova tega področja je na eni strani morje, na drugi strani pa obalno kmetijsko področje z izredno ugodnimi klimatskimi pogoji za intenzivno obdelovanje zemlje. To daje izrazit pečat temu področju, ziasti še zaradi njegovih prirodnih iepot, kar je izredno ugodno tudi za razvoj turizma in za lokacije raznih zdravstvenih ustanov.
Surovinska osnova narekuje na tem področju, da je treba dati kar največ poudarka ribištvu in kmetijstvu in s tem v zvezi živilski predelovalni industriji. Turizem se mora razvijati v skiadu z objektivnimi pogoji ob izredno ugodnem povezovanju alpskega področja in kraških zanimivosti z morjem.
Važna gospodarska dejavnost je tudi soiinarstvo, ki skupaj z Rudnikom črnega premoga v Sečovljah ustvarja ugodne pogoje za perspektivni razvoj kemične industrije. V takih gospodarskih pogojih in glede na bližino Trsta ter zaradi obstoječega kvalificiranega kadra, kot tudi za razvijanje politično gospodarskega centra južno-primorskega področja, je opravičeno tudi razvijanje kovinske industrije, ziasti take, ki ne potrebuje velikih količin osnovnega materiata. Taka struktura gaspodar-stva in geografski položaj pa nujno vplivata tudi na razvoj prometa, trgovine in obrtništva in tudi raznih prosvetnih in kulturnih ustanov.
fz nakazane gospodarske strukture ni opravičenih razlogov za razvijanje lesne industrije na tem pod-dročju. Se eclo več: lokacija te industrije je hkrati tudi velika ovira za razvoj tistih obratov, ki so z ozirom na gospodarsko osnovo utemlje-ni, saj močno obremenjujejo že tako nezadostni stanovanjski fond. V tesno industrijo viožena sredstva bi nam več koristila, če bi jih investirali v ribištvo. S tem bi povečali ulov rib in omogočili večje izkoriščanje zmogljivosti ribje industrije, ki je veiikokrat odvisna od uvoza svežih rib za industrijsko predelavo.
Drug primer je ERMA Šmarje, ki se sicer iahko opraviči po proizvodnem programu, ni pa mogoče opravičiti lokacije te tovarne. Taka lokacija bi biia morda še razumijiva, če bi se začela izgradnja tovarne pred priključitvijo tega področja k Jugo-siaviji. ne pa, ko se je začeta šete po priključitvi. Tovarna je že sedaj v težavah zaradi strokovnega kadra in zaradi povečanja režijskih stroškov. Tovarna zaposluje tudi tisto delovno silo, ki bi moraia biti zaposlena v kmetijstvu, kjer je tudi slutiti precejšnje pomanjkanje.
Za bivši koprski okraj je značilna tudi široka fronta investicij v ietu 1954. To nam doka/ujejo številke o investicijskih skiadih. Leta 1952 so
Stran 190
URADNI VESTNIK
Štev. 21 — 6. aprila 1956
na tem področju formirati 83 miii-jonov dinarjev investicijskih skladov, leta 1953 pa 540 milijonov, medtem ko so imeli leta 1954 skupno s skladi za stanovanjsko izgradnjo kar milijardo 662 milijonov dinarjev. Lani so formirali investicijskih skladov le 246 milijonov dinarjev. Lani je bilo določeno tudi 759 milijonov iz zveznega investicijskega sklada za določene objekte.
Velik porast sredstev v letu 1954 je ustvaril pri raznih gospodarstvenikih v podjetjih in na okraju psihozo, da so viri sredstev pri nas neizčrpni. Posledica tega je dejstvo, da so deievali predlogi za gradnjo novih objektov itd. Večina investicijskih programov ni biia dovolj proučena in mnogokrat se tudi ni dovolj upoštevalo mnenje strokovnih organov pri gradnji raznih objektov. Tak izrazit primer je tudi proizvodnja emulzije v piranski ptinarni. Za to investicijo je bilo porabljenih nad 17 milijonov dinarjev, ker sta vodstvo podjetja in občina dokazovala visoko rentabilnost te proizvodnje, medtem ko je zaključek poslovanja za pretek-io leto pokazal izgubo. Tudi sodelovanje raznih strokovnih organov izven okraja Koper pri izdelavi tega investicijskega elaborata ni bilo lako v strokovnem kot v ekonomskem pogledu na višini. Kako neresno so pristopili v nekaterih podjetjih k izdelavi investicijskih programov, nam dokazuje tudi dejstvo, da so nekatera podjetja prikazovaia za nazaj rentabilnost poslovanja, naknadno pa se je ugotovilo, da so delala z lzguho, na primer omenjena pilnarna Piran v letu t954 za približno 2 milijona 926 tisoč dinarjev. Lesna galanterija v tzoit v istem ietu za približno 6 mi-tijonov dinarjev, kar se Je odkrilo sete pod prisilno upravo podjetja. Podobno stanje so ugotovili tudi v podjetju «Istra*, ki je svojo izgubo za ieto 1954 prikrilo s tem, da je zaloge oceniio po nerealnih cenah, pozneje pa se Je izkazalo, da Je bilo to v glavnem tudi nekurantno blago. fsto velja tudi za podjetje «Steklena gaian-terija* v Hrpeljah
Posledica nezadostno proučenih investicijskih programov Je skoraj vedno prekoračitev investicijskih kvot. K tem prekoračitvam Je prav gotovo pripomogia tudi notranja organizacijska neurejenost in razsipništvo v podjetjih. To predvsem vetja za podjetje «Fructus« Koper. Mlekarno v Dekanih. «Lama* Dekani, za nekatere gostinske obrate, zlasti «Turtst* Ankaran. razne stanovanjske objekte. kot stanovanjski biok pri hoteiu «Trtgiav* v Kopru itd. Taki neodgovornosti. razsipntštvu, nenasitnosti po kreditih pa Je pravgotovo mnogo doprinese! način izdajanja odtočb za kredite s kiavzuio *. .. morebitne izgube se knjižijo v breme tega skia-M... «, to Je tistega sklada, jz katerega je bi) kredit dodeljen. Zdt se, da ni potrebno posebej poudarjati, da taka kiavzula v odločbi o dodelitvi kredita ni dajaia vzpodbude deiav-skemu koiektiVU Za dobro gospodarjenje.
Taka investicijska politika je prekoračevati možnosti družbenega pintu gg pretekto teto. zaratM česar je hi) okrajni ljudski odbor postavtjen pred težavno nalogo, kako omejiti Um-*]!r)jf ht-itm 'Uto s tem uspet) s popravki že izdanih odtočb in s črtanjem nekaterth tnvestieij. na primer gradnja stekiarne v Piranu in kartonaže v Kopru.
faradi take investicijske politike se Je okraj zna*e) v sttuaetji, da so mnogi objekti ostati nedokončan), na prtmer: «Mehanotchnlka«, tzota, «Lama- Dekani. «Mickama* Dekani. «EK MA- Šmarje, -Autocomerce* Koper, prt katerih je zaradt tega onemogo čeno organizirat) predvideni tehnoto tkt proces, medtem ko je prt htadtl-nlci Dekani, «interevropa- Koper. «StU* Koper. «!stra« Koper, Tiskarna Jadran Koper, -Mata oprema* trota. «Lesna gaianterija« tzoia. «Ktba* trota. «ttuda* tzoia. Ladjedelnica Piran tn prt Hottnah v Portorožu zaradt ne dokončanja tnvesttct) oztroma rckon '
štrukelj, oviran normalni proizvodni proces. Enako velja tudi za kmetijska posestva.
Do podobnih ugotovitev bi prišli tudi občinski ljudski odbori pri razčlenjevanju svoje dosedanje investicijske graditve. Omeniti je treba še dejstvo, da še do danes niso usposobljeni vsi gostinsko-turistični objekti, ki so nekoč služili temu namenu.
Bivša okraja Postojna in Sežana sta prejemala pomoč kot gospodarsko nerazvita predela od republiškega investicijskega sklada. Tudi to je omogočilo precejšnji obseg investicijske operative in tudi na teh področjih imamo vrsto podjetij, ki so še nedograjena: industrija kraškega marmora. Tovarna pohištva v Dutovljah, Steklena gaianterija v Hrpeljah. Tovarna plastičnih mas v Podgradu, Liv-Postojna, Tovarna mesnih izdeikov Postojna, Tovarna furnirja Prestranek, «Javor* Pivka, Lesni kombinat ilirska Bistrica in Mie-karsko-kemični obrat v Hirski Bistrici.
Tako stanje je narekovaio Okrajnemu ljudskemu odboru in njegovim organom, pristopiti k temeljitemu kompleksnemu proučevanju gospodarstva. kakor tudi po posameznih panogah gospodarske dejavnosti. V ta namen so bite izdelane anatize po posameznih sektorjih industrije. na primer lesna industrija, prehranbena, kovinska, proizvodnja gradbenega materiata, gradbeništvo in promet, kakor tudi po vprašanju kmetijstva. Anaiize je Zavod za plan dajal v proučevanje in obravnavo pristojnim svetom. Podobne analize za ves okraj je Izdelalo tudi Tajništvo za gospodarstvo, ki so jih potem obravnavati pristojni sveti (turizem. urbanizem, pomorstvo, ribištvo in promet). Medtem sta tudi tajništvo za zdravstvo in socialno politiko ter prosveto in kuituro pristopila k podrobnejšemu proučevanju problemov svojih področij deia. Podobnega dela so se lotite tudi posamezne zbornice in tudi na področju kmetijstva tn gozdarstva so napravljeni že odtočni koraki, da se ta vprašanja temeljito obdelajo v obliki ustreznih investicijskih elaboratov. Razprava v svetih, zlasti v gospodarskem, Je pokazata tudi potrebo po izdeiavi desetletnega perspektivnega načrta razvoja gospodarstva v okraju.
Pri sestavah raznih analiz se je že dosedaj morato upoštevati dejstvo maioohmejnega prometa, kajti tudi to bo imelo svoj odraz pri reševanju potitično-gospodarske probiema-tlke v prihodnost). Zagotoviti ustrezajoče odvijanje tega prometa pomeni hkrati žrtvovati doiočena finančna sredstva, kt bremenijo sredstva našega okraja (ureditev menjai-nic, gostišč, trgovskth tokaiov, prometa. personalne siužbe itd ).
fr poročita Je razvidno, da je btta pestrost investicijske graditve vetl-ka v vseh panogah gospodarstva. Organizirana so hita na ta način nova podjetja, od katerih nekatera Že uspešno vračajo dane kredite, medtem ko bo prt ostalih povrnitev nekoliko zapometa.
Dosedanje deio okraja pri ocenjevanju in skrčevanju investicijskega obsega, kakor tudi pri poostrevanju odnosov investitorjev do družbenih srrdstcv. Je bito v skladu s sklepi državnega vodstva. Sedanje investiranje in spremenjen odnos do investitorjev začrtuje tud) obseg investicij v tekočem ietu Letos bomo imeli na razpolago pribtižno 4M miiijonov dinarjev okrajnega investicijskega sktada. medtem ko bodo občinski investicijski sktadi tmett skupaj 95 mt-tijonov dtnarjev, V skladih za pospeševanje kmetijstva tn živinoreje ho zbrano približno 29 mtttjonov dinarjev, v stanovanjsk) sktad pa ho prt-Mo prtbtižno 279 miUJonov dinarjev.
Neposredno tz spiošnega investicijskega sklada bo investirana graditev [ «Tomosa* in ceste Rižana—Senožeče znesku ene mttijarde dtnarjev. po dosedanjih ocenitvah hodo proračun
ske investicije znašale največ IH) milijonov dtnarjev.
Takšen obseg letošnjih investicij predstavlja 55'/. investicij v preteklem letu. Občutno znižanje bo v stanovanjski graditvi, s posebnim ozirom na Koper, in v nekaterih proračunskih investicijah. Pri tem je treba pripomniti, da bo letošnji obseg stanovanjske graditve v samem Kopru na osnovi predvidenih sredstev približno 99 milijonov dtnarjev predstavljal le 15'/. potreb. Iz tega izhaja, da bo pravilno odtočiti, kam in kako porabiti sredstva, odgovorna naloga. Osnovna naloga družbenega plana bo, usmerjati sredstva v tiste gospodarske panoge, ki po svoji vsebini predstavljajo osnovo gospodarstva v okraju. Dosedanji način razdeljevanja kreditov ni pokazal dobrih rezultatov. Zato ga bo treba odpraviti in zdi se, da bo pravilneje dodeljevati investicijska sredstva z natečaji, ki naj bi jih razpisala Komunalna banka v Kopru. Tako bo prišla do izraza rentabiinost predloženega investicijskega programa, finančna urejenost podjetja in mobiiizacija lastnih sredstev. To naj bi ne veijaio samo za gospodarske investicije, ampak tudi za negospodarske.
Letošnja razpoložijiva finančna sredstva se formirajo pri nas pod enakimi pogoji kot v ostaiih okrajih. To pomeni, da so prednosti, ki jih je uživalo področje bivšega okraja Koper, odpravljene. To bo tudi narekovalo najskrbnejše ravnanje s finančnimi sredstvi, pri čemer bo treba do skrajnosti uveljavljati naČeio ekonomične, dejansko upravičene ter z vseh vidikov utemeljene, porabe sredstev.
Pri obravnavanju raznih vprašanj, tako pri podjetjih kot pri ostalih koristnikih finančnih sredstev, se stalno vsiljuje v ospredje probiem notranjih rezerv, katere obstajajo, a so neizkoriščene in demobilizirajo vodstva in kolektive v boju za boljše gospodarjenje, v odkrivanju teh rezerv so tudi viri sredstev za nadaij-njo krepitev In razvijanje gospodarstva. Ljudski odbori imajo po zakonskih določilih raztične možnosti zbiranja finančnih sredstev za razne komunalne. kmetijske in druge sptošno koristne potrebe, z večjo mobilizacijo sredstev iz zasehnega proizvajalnega sektorja. Tako imajo občinski ljudski odbori možnost okrepiti sklade za pospeševanje kmetijstva, živinoreje in gospodarstva na vasi.
Dosedanje izkušnje in probiemi. ki se pojavtjajo v vrsti gospodarskih in drugih organizacij, zahtevajo tudi odiočnejšo in sisiemattčnejSo urejanje kadrovskih vprašanj. Postavijene naioge zahtevajo gospodarsko in politično razgledani in strokovni kader, kar je treba predvsem upoštevat) pri njegovem nameščanju in je napačno, da h) pri tem odtočtino vplivate osebne težnje in tokalna pripadnost.
dede na veiike potrebe, ki se nakazujejo za nadaljnji razvoj gospodarstva, za ureditev komunalnih naprav, stanovanjske izgradnje, za potrebe v zdravstvu in prosveti, pa po tetošnjem družbenem pianu perspektive niso najboij rožnate. Ce pogledamo stvari s stališča ciljev, ki naj Jih doseže preusmeritev v našem gospodarstvu. to je predvsem stablil-zacija gospodarstva, ki Je nujno po-irehna zlasti za naše področje, saj v vrsti podjetij o njej še ne moremo govoriti, in o postopnem tzbotjšanju standarda, tedaj je taka politika pravdna in jo ho naše ijudstvo. ztasti pa detavsk) razred, z zadovoljstvom pozdravito. Ce Je pri tem govora o kakršnemkoit malodušju, tedaj to prav gotovo ne izhaja iz vrst delovnih ljudi, kajti leti že deset iet nosijo breme gospodarske Izgradnje, temveč to izhaja iz vrst nekaterih voditnih kadrov v ustanovah in podjetjih, ki že vedno vidijo razvoj gospodarstva v graditvi, ne pa v utrjevanju tega, kar Že imamo. Potrebno Je, da ho Okrajni ijudski odbor razporejat sredstva tako, da si bo pri tem dosledno prizadeva) utrditi obstoječa podjetja in izboljšati standard detovnaga Cioveka. Enako vetja
Štev. 2i — 6. aprila 1936
URADNI VESTNIK
Stran 191
tudi za občinske ijudske odbore. S politiko, ki bo slonela na taki usmerjenosti naših investicij, si bomo ustvarjali boljše pogoje kar v dveh smereh: v dvigu standarda delovnega človeka, kar je politika vse države, z doslednim izvajanjem teh principov pa bomo tudi ustvarili med letom sredstva za potrebe, ki jih v začetku leta ne bomo mogli upoštevati. V celoti moramo gledati letošnje leto kot prehodno obdobje, ki nam bo ob doslednem izvajanju nalog, z manjšimi napori in ne na škodo življenjskega standarda naših ljudi, omogočilo hitrejšo izgradnjo.
V poročilu sem nakazal nekatere pomanjkljivosti v dosedanjem delu, kajti težave, v katerih se je znašlo vodstvo novoustanovljenega okraja, niso bile majhne zaradi različnih pogojev in usmeritev prejšnjih okrajev. V razmeroma kratkem času nam je uspelo to raznoliko gospodarsko problematiko povezati v dokaj skladno celoto in zdi se, da je spričo takih rezultatov že nastopil čas, ko je treba prenehati z uporabo delitve te celote po bivših okrajih Koper, Postojna in Sežana. S tem pa niso in ne morejo biti spremenjene značilnosti poedinih področij, pri čemer se
Devete seje Okrajnega ljudskega odbora, ki je bila 30. marca, sta se med drugimi udeležila tudi zvezna ljudska poslanca Ivan Regent m Maks Krmelj. V začetku je predsednik OLO Albin Dujc izčrpno poročal o delu okrajnega ljudskega odbora in njegovih organov ter o delu uprave organov ljudske oblasti, organov delavske samouprave in načel tudi gospodarske probleme v okraju. Izvleček poročila objavljamo na drugem mentu. V živahni razpravi po posameznih problemih, ki so bili načeti v poročilu tovariša predsednika. je bila izvoljena sedemčlanska komisija za sestavo zaključkov in sklepov, nakazanih v razpravi. Le-te bomo objavili v naslednji številki Vestnika.
Po volitvah in imenovanjih je Okrajni ljudski odbor, ob koncu" skupne seje, sklepal o nekaterih prošnjah in razveljavitvi nekaterih predpisov.
Za tem ko sta nadaljevala z delom oba zbora OLO in potrdila osnutke nekaterih odlokov, je bil potrjen predlog Sveta za prosveto in kulturo o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje gospodinjstva. Ko so se odborniki seznanili z nalogami tega finančno-samostojnega zavoda, so potrdili tudi osnutek njegovih pravil.
V nadaljevanju sta oba zbora sklepala o gospodarskih zadevah: kovinskemu podjetju LIV Postojna so odobrili poroštvo za dopolnilni obratni kredit 25 milijonov dinarjev, za podjetje Splošna plovba Koper dopolnilni obratni kredit, 39,900 tisoč dinarjev in poroštvo za potovalni urad ))Adria« v Portorožu za 1,500 tisoč dinarjev. Potrjena sta bila tudi statuta občin Koper in Sežana, medtem ko je bil predlog Sveta za zdravstvo za potrditev pravilnika o plačah osebja, zaposlenega v bolnicah v Kopru, Izoli in Piranu, pri Reševalna postaji v Izo-tli in Centralni upravi bolnic, ter predlog za potrdi'ev spremembe 9.
ne govori več o bivših okrajih, temveč o področjih in predeiih, ki izhajajo iz naravnih pogojev, gospodarskih osnov in geografskega poiožaja.
Ob zakijučku tega poročila bi še enkrat podčrta! veiike uspehe, ki so bili doseženi v organizaciji in v delu v vseh organih samouprave ter družbene uprave, kakor tudi v organih državne uprave, ziasti z vidika enotnosti v obravnavanju in začrtavanju naiog v okviru sedanjega okraja. Ta enotnost je prišia do izraza tako na samem ljudskem odboru kot pri njegovih organih, svetih, komisijah itd. in v delu zbornic, gospodarskih združenj in na področju kulturno socialne dejavnosti. K tem uspehom nam je ziasti pripomogla pomoč, ki jo je nudil Okrajni komite ZKS z jasnim nakazovanjem smernic v reševanju gospodarske in ostale problematike, ziasti pa s svojo razgibano politično prizadevnostjo kadrov in množic. S tem je funkcija okraja, kot "politično teritoriaine organizacije samoupravljanja delovnega ljudstva in družbeno gospodarske skupnosti občin in prebivalcev na tem območju«, kar določa prvi čien okrajnega Statuta, postata resnična vsebina dela in stvarnost.
člena pravilnika o plačah delavcev in uslužbencev Bolnice za ženske bolezni in porodništvo v Postojni, začasno zavrnjen, dokler o tem ne bosta ponovno razpravljala Svet za zdravstvo in komisija za predpise OLO.
Oba zbora sta sprejela priporočilo Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo, naj izdela osnutek odredbe o zaščiti oljk In ga hkrati tudi pooblastila za izdajo le-te. Letošnja zima je oljčne nasade hudo prizadela in nekateri kmetje sekajo tudi takšne oljke, ki bi si morda pozneje vendarle opomogle. Izkušnje iz prejšnjih let nas uče, da pomeni tak prenagljen posek veliko gospodarsko škodo.
Okrajni zbor je ob koncu svoje seje potrdil še predlog komisije za 'predpise o kategorizaciji cest IV. reda na območju občine Izola in o določitvi števila sodnikov porotnikov Okrajnega sodišča v Kopru. Po predlogu Sveta za kmetijstvo in gozdarsko je sprejel tudi sklep o določitvi lovišča Lovske družine ^Javornik« Postojna in potrdil predlog Sve a za šolstvo o določitvi šolskega odbora Zenske obrtne šole v Kopru.
POPRAVEK
V 20. številki Uradnega vestnika je v članku «Pojasnila k uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o otroških dodatkih« na strani 179 pomotoma izpadel drugi del drugega stavka v prvem odstavku. Ker se je s tem spremenil smisel odstavka, ga ponovno objavljamo v pravilni sestavi:
Po novih predpisih o otroškem dodatku se pri izračunavanju davčnega cenzusa ne upoštevajo začasne davčne oprostitve in olajšave. Izjemoma se upoštevajo le tiste olajšave, ki zadevajo hiše, katere uporabljajo upravičenci do otroških dodatkov za stanovanja. Olajšave veijajo tudi tedaj, če ima upravičenec v svoji novozgrajeni hiši razen svojega stanovanja še neke prostore, katere oddaja v najem. V takih primerih je treba na potrdilih za prejemanje otroških dodatkov vpisati davčno osnovo od hiše, pripombo o davčni oprostitvi in pripombo, da upravičenec stanuje v svoji hiši.
POJASN!LA
GOSPODARSKEGA SODIŠČA O REGISTRU
Z odlokom o registraciji gospodarskih organizacij, objavljenem v Uradnem listu FLRJ št. 43/54 ter z Navodilom o registraciji gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 45,54), so bili predpisani registri gospodarskih organizacij in zadružni registri v sedanji obliki. Registre vodijo okrožna gospodarska sodišča v smislu odredb Zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ št. 31/54).
Register gospodarskih organizacij, kakor tudi zadružni register, bi morala biti veren odraz stanja podjetij in zadrug, če le-ti upoštevajo tozadevne predpise.
V	vrsti uredb, ki predpisujejo registracijo podjetij in zadrug, naj navedemo le najvažnejše:
Uredba o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni iist FLRJ št. 51/53),
Uredba o kmetijskih zadrugah (Ur. list FLRJ št. 5/54),
Uredba o prenehanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 5/54) in
Uredba o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Ur. i. FLRJ št. 27/55), katerih odredbe dopolnjuje Zakon o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov s prilogami I in II, objavljen v Uradnem listu FLRJ št. 34/55.
Okrožna gospodarska sodišča ugotavljajo, da se vodilno osebje podjetij in zadrug premaio zanima za predpise o registraciji podjetij. Uredba o ustanavljanju podjetij in obrtov navaja v svojih členih 55 do 62 osnovne predpise o dolžnostih registracije podjetij, v čienu 104 pa kazni vodilnih oseb v podjetju zaradi ne-izvrševanja teh predpisov. Tudi Uredba o kmetijskih zadrugah ima posebne določbe za registracijo, v glavnem pa se naslanja na določbe Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov.
Vsako novo podjetje mora v petnajstih dneh po ustanovitvi predložiti gospodarskemu sodišču priglasitev za vpis v register. Večinoma čakajo direktorji, upravniki, oziroma poslovodje s priglasitvijo toliko časa, da jih kdo, naj bo to že banka ali pa nadzorni organ, k temu prisili.
Spremembe v podjetju, ki so predmet vpisa v register, morajo biti v petnajstih dneh po izvršitvi javljene gospodarskemu sodišču. Velikokrat pa se zgodi, da so spremembe prijavljene šele tedaj, ko je treba predložiti izvleček iz registra kakemu organu, sicer jih podjetja ne javljajo.
V	ustanovitveni odločbi določi ustanovitelj podjetju rok za konstituiranje. Ta rok se navadno dotoči na čas, ko bo podjetje lahko začelo z določeno dejavnostjo v polnem obsegu. Mogoče se direktor zanima le toliko, da vloži prošnjo za dovoljenje konstituiranja, kar ima za posledico določitev dneva volitev članov upravnega odbora in delavskega sveta. S tem pa navadno direktor, odnosno poslovodja, že spusti zadevo iz rok, ne da bi po sprejemu pravil s strani delavskega sveta aii delovnega kolektiva predložit pravila z dovoljenjem za konstituiranje gospodarskemu sodišču v registracijo. Rok za prijavo konstituiranja je 15 dni po potrditvi pravil po pristojnem ljudskem odboru. S strani raznih inšpekcij v okraju je biio sodišču sporočeno, da je v našem okraju zelo veiiko število podjetij, ki te svoje dolžnosti niso izvršila.
K predlogu za vpis v register je treba vedno predložiti listine, ki so podlaga vpisu. Listine morajo biti predložene v izvirniku ali prepisu, ki ga overi okrajno sodišče aii občinski ljudski odbor.
Navodilo o registraciji gospodarskih organizacij nalaga pred oktobrom 1954 ustanovljenim podjetjem, da priglasijo prenos podjetja iz starih v nove registre. Za izvršitev priglasitve je bil rok do 27. decembra 1954. Kljub temu še vedno ugotavljamo, da nekatera podjetja še do danes niso poskrbela za prenos.
POROČILO S SEJE OLO
Stran 192
URADNI VESTNIK
Štev. 21 — 6. aprila 1931!
Podjetja ne posvečajo dovolj pozornosti registraciji svojih računovodij ali knjigovodij. Uredba o knjigovodstvu gospodarskih organizacij ima zelo st tog e določbe o zaposlovanju in imenovanju knjigovodij. Knjigovodje spadajo med vodilno osebje podjetja in bi zato morali tudi sami skrbeti za pravilen vpis njihovih imen in naziva v register. V večini primerov pa podjetja sploh ne predlagajo reigstraeije knjigovodij.
Trgovska, gostinska in obrtna podjetja imajo v sklopu svoje dejavnosti več poslovalnic. Podjetja morajo prijaviti tudi take poslovalnice za vpis v register. Poleg podatkov o imenu, poslovnem predmetu, poslovodji, je važno pri poslovalnicah navesti, če imajo le-te kakšne posebne pravice, če smejo same nakupovati blago, ali sklepati pogodbe za podjetje ali v svojem imenu, kakšne so njihove obveznosti do podjetja in skupnosti itd.
Iz teh navedb je v kratkem razvidno, da morajo podjetja prijaviti ustanovitev, konstituiranje in vse spremembe, ki se nanašajo na podatke, vpisane v register gospodarskih podjetij. Navodilo o registraciji gospodarskih organizacij ima kot sestavni del obrazec registra gospodarskih organizacij in zadružnega registra ter je možno že iz tega videti, kakšni podatki morajo biti javljeni gospodarskemu sodišču 2a vpis v register. Poleg obrazcev so še navodila o priglasitvah in prilogah.
Kmetijske zadruge imajo že po uredbi sami in po pravilih različno poslovanje. Večino svojega poslovanja vršijo zadruge v svoji neposredni dejavnosti in tako imajo v svojem sklopu trgovine, gostilne, razne obrti, drevesnice, nasade, hranilno-posojilne odseke itd. Za vse te posle morajo imeti posebno dovoljenje pristojnega ljudskega odbora. Poslovalnice morajo biti vpisane v zadružni register in je treba za vpis predložiti dovoljenje, razen za odkup kmetijskih pridelkov, ki je osnovna naloga vsake zadruge.
Zadruge morejo tudi ustanoviti samostojne obrate in podjetja, ki niso samostojne pravne osebe, vendar lahko sklepajo pogodbe in sprejemajo obveze v mejah svoje poslovne dejavnosti. V takih primerih bo zadruga sklenila z obratom pogodbo, v kateri si bo pridržala gotove pravice oziroma naložila gotove dolžnosti obratu. Samostojni obrati se vpišejo v zadružni register pri zadrugi, seveda z navedbo njihovih pravic in ostalimi podatki, kot poslovalnice pri podjetjih.
Posebej je treba omeniti registracijo podjetij, ki jih ukine ustanovitelj ali pristojni ljudski odbor. Ce se ukine podjetje po odločbi ljudskega odbora ali drugega organa, pa se s takojšnjo drugo odločbo ne združi aii vključi v drugo podjetje, se odredi giede tega podjetja redna iktvida-cija. Odločbo občine o prenehanju podjetja in prehodu v likvidacijo mora potrditi okrajni ljudski odbor. Stalna, ali za ta primer postavljena likvidacijska komisija določi likvidacijsko upravo aii likvidatorja in določi rok za dokončanje likvidacije. Likvidator je dolžan v 15 dneh predložiti sodišču priglasitev za vpis likvidacije s prej določenimi dokumenti.
Vodstva podjetij in upravne odbore zadrug opozarjamo, da obstaja podjetje ali zadruga pravno šele od tistega dne, ko je vpisana v register. Enako vetja tudi za vse spremembe. V primeru spora aii dokazovanja pravilnosti gotovega dejanja bo upoštevano samo stanje v registru.
Razna navodila o predlaganju priglasitev za registracijo so bila objavljena že v Gospodarskem vestniku, številkah 21, 30,	37,	70 50 in
12 56.
Register
cosparsi) ih in zadružnih
S to številko Vestnika smo uvedli rubriko "Register gospodarskih in zadružnih organizacij«, da bi s tem prizadetim pomagali pri urejanju Registra. V to številko smo uvrstili Izvlečke iz Registra podjetij in zadrug v bivšem koprskem okraju in jih bomo objavljali v nadaljevanjih. Podjetjem in zadrugam priporočamo, naj vsa nesoglasja z dejanskim stanjem takoj sporočijo Oospodarskcmu sodišču v Kopru.
bil
Tovarna motornih koles, skrajšano: "TOMOS«, Koper
Uvoz opreme, potrebne za izgradnjo lastne tovarne motornih koles v Kopru ter uvoz vsega reprodukcijskega materiala za lastno proizvodnjo. Izdelava, montaža in prodaja motornih koles, izdelava in prodaja vseh sestavnih nadomestnih delov ter drugih proizvodov lastnega proizvodnega programa. — Izvoz lastnih proizvodov, kakor motornih koles, njihovih sestavnih nadomestnih delov ter drugih lastnih proizvodov, b I 2
Gostišče "Pri slavčku«, Škocjan Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, pripravljanje toplih in mrziih jedil.
b I 3
Ladjedelnica Piran, Piran
1.	Gradnja železnih in lesenih ladij,
2.	Generalni remont železnih in lesenih ladij,
3.	Gradnja in popravilo ladij, opreme in ladijskih strojev,
4.	Gradnja raznih železnih konstrukcij.
b I 4
Mesopromet, Koper, s poslovalnicami
Nakup in prodaja klavne ter plemenske živine in klanje, kakor tudi prodaja mesa na drobno in predelovanje mesa.
b I 5
«Kroj«, Ljubljana, poslovalnica Izola izdelovanje moških in ženskih oblačil, b I 6
Trgovsko odkupno podjetje «VINO KOPER«, veletrgovina z alkoholnimi iti brezalkoholnimi pijačami, Koper
Odkup grozdja, vina in žagnja, destilacija in proizvodnja žganih pijač, trgovanje na debeio ter izvoz in uvoz alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter vinskih tropin, b 1 7
Gostišče "BRATSTVO«, Koper Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, postrežba z mrzlo in toplo hrano, bis
Gostišče "Pri štadionu«, Koper Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač in postrežba s toplo in mrzlo hrano, b I 9
Trgovsko podjetje "Tehnoservis«, s poslovalnicami, Koper Trgovina z železnino, kovinskimi izdelki, kolesi, šivalnimi stroji, gradbenim materialom, poljedelskim in obrtniškim orodjem, eiek-troinstalaeijskim materialom, posodo, stekiom, galanterijo, bazarskim
Izdaja časopisno podjetje "Slovenski Jadran« — Tiska tiskarna .Jadran«
Odgovorni urednik Jože Ropotar
blagom, gumijastimi izdelki, barvami. taki, kemikalijami, parfume-rijskim in kozmetičnim blagom, igračami, radio aparati, urami, izdelki iz plemenitih kovin, elektrotehničnim materialom, steklenino, porcelanom, keramičnimi izdelki, pohištvom, preprogami in okenskim steklom.
b I 16
Trgovsko podjetje "Mavrica«, Izola, s poslovalnicami
Trgovina na drobno z vrvarskimi izdelki, izdelki iz gume, kaučuka in plastičnih mas, z železnino in kovinskimi izdelki, s tehničnim blagom, potrebščinami in stroji, s kmetijskimi stroji, orodjem, umetnimi gnojili in sredstvi za varstvo rastlin, s Šivalnimi stroji in potrebščinami, z naftnimi derivati, mazilnimi olji in mazili, s fotografskimi in podobnimi aparati, instrumenti in potrebščinami, z elektrotehničnim materialom, z urami, izdelki iz plemenitih kovin, barvami, laki, kemikalijami in potrebščinami, parfumerijskim in kozmetičnim blagom, z nekovinskim gradbenim materialom, sanitarnim in. instalacijskim materialom, stekiom, porcelanom in keramiko, z domačim pohištvom, z bazarskim blagom in igračami, šivalnimi stroji, žimnicami, vzmetnicami in raznimi lesnimi izdelki.
b I 11
Trgovsko podjetje z jestvinami "Živila«, s poslovalnicami Prodaja živil, jestvin in gospodinjskih potrebščin ter kruha in slaščic na drobno.
b I 12
Veleblagovnica "Trgovski dom« Koper,
s poslovalnico v Portorožu Trgovina na drobno s tekstilom in tekstilno galanterijo, kratkim blagom in pleteninami, vrvarskimi izdelki, obutvijo in usnjeno galanterijo, izdelki iz gume, kaučuka in plastičnih mas, železnino in kovinskimi izdelki, radijskimi aparati in električnimi potrebščinami, športnimi potrebščinami, barvami, laki in kemikalijami, parfumerijskim in kozmetičnimi blagom, steklom, porcelanom in keramiko, pohištvom, bazarskim blagom in igračami.
b I 13
Trgovsko podjetje "Pivopromet«, Izola
Promet s pivom in ostalimi brezalkoholnimi pijačami na debelo,
b I 15
Industrijsko podjetje "Piranske soline«, Portorož
Pridobivanje in prodaja morske soli in njenih stranskih proizvodov.
b I 16
"Splošna plovba Koper«, Koper, začasno v Piranu
Pomorska plovba, pomorska agencija, transport s tovornimi vozili mednarodna špedicija.
b I 17
Rudnik črnega premoga Sečovlje, skrajšano: Rudnik Sečovlje Proizvodnja in prodaja črnega premoga raznih vrst (kocke, kosi. oreh, grah, zdrob in prah) v tu- in inozemstvo. Nadalje sledenje novih premogovnih zalog, priprava novih oddelkov jame ter nabavljanje potrebnega materiala in strojev.
b I ia
Trgovsko podjetje "Sadje-zelenja-va«, Izola, s poslovalnicami Trgovina na drobno in na debelo s kmetijskimi pridelki, južnim sadjem in krmilnimi sredstvi.
b I 19
"RUDA«, Izola
Proizvodnja, izvoz, uvoz opeke in podobnega gradbenega materiala ter izkoriščanje kamnolomov.
Ureja uredniški odbor OLO Koper