me
Titova pot miru |
V skladu z dosedanjimi napori vlade FLRJ, da zlasti preko OZN čim več prispeva k ohranitvi miru in ublaži mednarodno napetost, je bilo sklenjeno, da bo predsednik Josip Broz-Tito osebno vodil delegacijo naše države na petnajstem zasedanju Generalne skupščine OZN. Tovariš Tito je odpotoval v ponedeljek ob enajstih zvečer z vlakom preko Italije v Francijo, od koder je nadaljeval pot z ladjo v New York. V delegaciji so še Koča Popovič, Leo Mates, Josip Djerdja, v New Yorku pa se bo delegaciji pridružil kot član tudi stalni predstavnik FLRJ v OZN veleposlanik Dobrivoje Vidič.
azg I edn i c a	i
Kočevje, petek, 9. septembra, — Dnevni red današnje seje obeh zborov ObLO Kočevje, ki jo je vodil predsednik Drago-Benčina, je bil zelo obširen, problematika, ki so jo obravnavali, pa pestra in zanimiva. Najbolj obširno je bilo poročilo Sveta za šolstvo. Na seji so tudi sprejeli več važnih odlokov, potrdili statut Stanovanskih skupnosti Kočevje-mesto in Rudnik. Govorili so tudi o prenosu osnovnih sredstev podjetja »Klas« v likvidaciji na Kemično tovarno v izgradnji ter sprejeli sklep o zagotovitvi sredstev za Kemično tovarno Kočevje zaradi povišanja cen.
izmen. — V preteklem šolskem letu ie bilo v vseh 24 osnovnih šolah v občimi 2700 učencev. Za te šole so rabili nad 59 milijonov- din proračunskih sredstev, proračun za splošno prosveto na znaša okrog osem in pol milijona dinarjev. Šolski uspeh ie bil lansko leto skoraj 86'%. To je .bil najboljši uspeh po vojni!
Najprej so odborniki poslušali poročilo Sveta za šolstvo, v katerem je bila zajeta najrazličnejša Problematika o šo-lstvu v kočevski občini. Šolska reforma v naši občini se bo izvajala postopoma, kakor bomo imeli na razpolago sred-gg za uvedbo reformirane sole nujno potrebna. Šolsko refor-m° uvajamo že tretje leto. V prvi etapi, to je v prvih treh razredih, f6 ie Pouk prenesel izven razreda 211 ie Postal življenjski. Otroci so se Pričeli spoznavati z življenjem *n delom! Tudi pouk v tretjem eetrtem razredu se odvija po novih Šebenikih, učnih načrtih, ki približujejo šolo življenju.
V	letošnjem šolskem ,ctu J1 Rajamo šolsko reformo v W at°Pnj0 osnovne šole, od sestega •kzreda navzgor. S tem_bo formal -Ho reformirana osnovna šola in se b(i približala uresničenju zahtev Zakona o obvezni šoli. Osnovna šola predstavlja minimum šolanja. V njej se mora zajeti minimalno znanje, ki ga mora dobiti vsak državljan v pogledu splošnega znanja kakor družbene vzgoje, kajti šola mora biti povezana z vso dejavnostjo naše družbene skupnosti.
V	naši občini je pot do popolne reforme nekoliko počasnejša, predvsem zaradi tega. ker so kraji redko naseljeni in ni moč ustanoviti več centralnih šol, na katere bi
vezali bližnjo okolico. V bodoče treba združevati manjše šole v ^Čie šolske okoliše. — Doslej je . jn drugi fazi reforme zajetih .530 otrok v popolne) osemletne sale jn 1761 otrok z razrednim Dotikom. Možnost popolnega osemletnega šolanja imajo otroci dz Kočevja, Livolda, Kočevske Reke,
Zel.jn, Stare cerkve in Fare. tv ostalih podeželskih šolah, ki so eno ali dvooddelčne, je še 769 otrok, ki kljub kvalitetnemu delu učiteljstva ne morejo pridobiti tistega znanja, ki ga potrebujejo za bodoče življenje. Starši te otroke navadno vpisujejo v osemletne šole.
Vendar pa se ravno osemletke borijo s pomanjkanjem učilnic m ostalih prostorov. Najtežji problem ie v Kočevju, kjer ni dosti manjkalo. da niso že letos uvedli treh
QioeoeoecDacaioicDioaoioaoaoECDecDecDacDicDeo
Osemletki v Kočevju imata zgolj učilnice, potrebovali pa bi še prostore za različne dejavnosti, predvsem prostore za tehnično vzgojo. Nobena šola nima prostorov za predavanje lizike, prtiv tako pa nimajb risalnioe in pevske sobe. Posebno problematično pa je vprašanje telovadnice za šolske potrebe. Edina telovadnica je na Bračičevi šoli, vendar je mnogo premajhna. šeškova šola, gimnazija in Vajenska šola sicer uporabljajo telovadnico v Šeškovem domu, vendar je ta preveč oddaljena in preobremenjena, ker se večkrat upo-rab.ja za razne kulturne prireditve.
Nujno bi bilo treba misliti na gradnjo novega šolskega poslopja, v katerem bi bila v popoldanskem času tudi vajenska šola, kajti z razvojem industrije se iz leta v leto veča tudi število vajencev.
Tako tudi že vozi po Kolpski dolini šolski avtobus, ki vozi otroke višjih razredov iz Osilnice in vse
učence iz ostalih krajev v osemletko v Fari, prav tako pa so ostali v Fredgradu le prvi štirje razredi, otroci višjih razredov pa hodijo v Stari trg.
Drug problem pa je pomanjkanje učiteljev. Letos je ob službenih razpisih odšlo iz občine 14 jjčiteljev, prišlo pa jih je le nekaj. Občina sedaj štipendira 38 prosvetnih delavcev, ki bodo doštudirali v prihodnjih petih letih. Za štipendiste (Konec na 2. strani)
IDILA OB KOLPI PRI PETRINI
Razstava živine v Laščah
Kmetijska zadruga Velike Lašče bo počastila spomin na slavno borbo naših narodov za nacionalno in socialno svoboda z veliko razstavo plemenske živine, ki bo v Velikih Laščah, v nedeljo, dne 18. septembra dopoldne. Razstava bo združena s proslavo krajevnega praznika.
Za
praznik
občine Kočevje
Pretekli teden je sklical občinski odbor SZDL Kočevje širše posvetovanje za izvedbo proslav letošnjega občinskega praznika. Sestanek je vodil predsednik Miro Hegler, udeležili pa so se ga tudi predsednik občine Drago Benčina ter zastopniki družbenih organizacij, podjetij in šol.
Na razpravi so obravnavali načelno kaj naj bi zajela letošnja proslava. Zastopniki društev so obrazložili kaj pripravljajo in kaj nameravajo prispevati k skupnemu programu. V splošnem je prevladovalo mnenje vseh, naj bi bila celotna proslava izvedena z lastnimi močmi in prizadevanji krajevnih društev in organizacij le za eno prireditev kulturno prosvetnega značaja naj bi povabili Dramo ali Opero iz Ljubljane. Ker veliko pripravljajo, je bilo na sestanku sklenjeno, da bo sestavljen manjši prireditveni odbor, ki bo dokončno izdelal program in poskrbel, da bo v redu izveden.
V program bodo vključene razne športne prireditve in tekmovanja, zaključna tekmovanja sindikalnih moštev, celovečerni koncert domačega pevskega zbora »Galus«, razstava kluba fotoamaterjev, kinopredstave za mladino, interne proslave šol in medsebojna tekmovanja, koncert
felikolaška Kmetijska zadruga a s svojim živinorejskim odse-n že bogato tradicijo. Ustanov-aa je bila leta 1901. Kmalu te začela posvečati živinoreji in je •ela uvažati mlado plemensko ino iz Švice že leta 1913. Že orat so uvideli novo organizi-li mladi zadružniki, da je moti- na vsem področju sedanjih rietijskih zadrug Velike Lašče,
. Gregor, Karlovica, Rob in Tur-:, ki tvorilo zaokroženo celoto, kmetijstvu napredovati samo z enzivno vzrejo in selekcijo gole plemenske živine. Toda prve iehe je vse prehitro uničila pr-svetovna vojna.
?o razpadu Avstroogrske monar-e, po končani vojni, je bilo delo zin ore jake za druge močno poživ-no. Začeli so z močnejšo selek-o. dvigati se je začela povpreč-mlečnost in živinske razstave
Velike lašče praznujejo
(Program proslav)
Sobota, 17. septembra 1900. — žiganje kresov, uvod v praznova-e in filmska predstava.
Nede.ja, 18. septembra I960. — l> 8. uri bo slavnostna seja mno-inih organizacij in predstavnikov ■ajevnih odborov. Ob 9. uri btj voritev razstave plemenske živine tekmovanje strelcev med ekipni strelskih družin. Po razstavi )do najboljšim živinorejcem podili nagrade. Sledil bo zabavni •ogram.
obobobcdeoecdeoeoeoboeoic^
so se vršile obvezno vsake tri leta. Velike Lašče s svojo (bližnje, in daljnjo okolico so postale živinorejski bazen, od koder so živinorejci prodajali plemensko živino v lužne kraje države in celo v inozemstvo. V tistih časih še ni bilo umetnega osemenjevanja, zato je bilo prodanih na jug največ plemenskih bikov. Največja povprečna mlečnost, ki je bila dosežena v času med obema vojnama, je bila 2250 kg mleka. Ob priliki omenjenega dosežka je dobila zadruga kot priznanje zvonec od Živinorejske zveze.
In ponovno se je zgodilo, da je uničila vse dosežene uspehe druga svetovna vojna. Saj je znano, da je raVno Dolenjska med okupacijo največ trpela. Treba je htio začeti od začetka. Takoj po osvoboditvi, leta 1945, je bila ponovno ustanovljena samostojna Živinorejska zadruga, ki se ie po reorganizaciji Kmetijskih zadrug preimenovala v
godbe itd. Organizirali bodo tudi 'že tretjič tradicionalni pohod po kurirskih stezah okoli mesta. Program proslav se bo pričel izvajati že v nedeljo 25. septembra in bo končan 3. oktobra. V počastitev praznika bo tudi slavnostna seja občinskega odbora. Predvideni pa so tudi krajši izleti kolektivov v okolico.
Točen program proslav bo sporočen v prihodnji številki našega lista.
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
OIOIOIOROIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
TUNIS. — Tunizijski predsednik Burgiba je govoril o umiku francoskih čet iz Bizerte in izrazil upanje, da francoska vlada v tej zadevi ne bo ravnala v nasprotju s tunizijskimi željami. Poudaril je, da bo vlada začela boj za utrditev neodvisnosti.
CARACAS. — Skupina 30 vojaških oseb je pred dnevi skušala izvesti državni udar v Venezueli in strmoglaviti vlado predsednika Be-tancourta. Upornike je vodil poročnik SaJdivija. Večina upornih vo-iakov je že zaprtih.
LEOPOLDVILLE. — Položaj v Kongu je iz dneva v dan bolj zapleten. Pred nekaj dnevi je predsednik republike Kasavubu skušal z državnim udarom likvidirati sjxir med njim in premierom Lumumbo. Skupina Kasavubuju naklonjenih vojakov je aretirala Lumumbo Kmalu zatem so ga vojaki v taborišču osvobodili,. Akcijo proti Lu-mumbi so posredno podprli tudi predstavniki misije OZN. Kungoški parlament je na strani Lumumbe. Nato je predsednik Gane Nkrumah izjavil, da bo Gana umaknila svoje čete iz sestava OZN, če ne bodo pustili Lumumibi uporabljati radijske postaje. Tudi enote ZAR se ne bedo več pokoravale ukazom poveljstva OZN.
NEW YORK. — Uradna delegacija kongoške vlade je 13. septembra prispela pod vodstvom stalnega kungoškega predstavnika v OZN v New York, da bi prisostvovala zasedanju Generalne skupščine. Malo pred tem je prispela v New York tudi delegacija Kasavube pod vodstvom bivšega zunanjega ministra Bomboka.
Živinorejski odsek pri Kmetijski zadrugi. Pravi razvoj se je začel šele po osvoboditvi. Družba je dala na razpolago sredstva za uvoz dobrih plemenjakov in telic za osvežitev krvi. Pod vodstvom priznanih strokovnjakov ie začela zadruga s temeljito selekcijo. Prva razstava plemenske živine v svobodni domovini ie bila že leta 1947. Zatem so se vrstile razstave leta 1950, 1953, 1956, tako da bo letošnja po vrstnem redu že peta. In če ix>mi-slimo, da ie bila v začetnih povojnih letih, to je leta 1945, 1946 pov-prečna mlečnost komaj 1808 kg, in če vemo, da ie poskočila v letu 1954 že na 2431 kg — v letu 1955 na 2)572. v letu 1956 na 2793 kg, v letu 1957 na 3170 kg in v letu 1958 na 3336 kg s povprečno tolščo 3,72 odstotkov in če vemo, da ie letos še veliko večja (za kar zaenkrat še ne razpolagamo s podatki!), potem moramo ugotoviti velik napredek in maramo biti s tako hitrim razvojem docela zadovoljni.
Ker se je vzporedno z vzrejo jtie-menske živine znatno dvignilo tudi mlekarstvo, so Ljubljanske mlekarne sklenile zgraditi v Velikih Laščah mlekamo-regula tor s kanati-(Konec na zadnji strani)
SVETU
BEOGRAD. — Ves svetovni tisk obširno jx>roča o odločitvi predsednika Tita. da bo osebno vodil jugoslovansko delegacijo na 15. zasedanju Generalne skupščine OZN. Predsednik Tito ie s člani delegacije odpotoval s posebnim vlakom 12. septembra. Potoval je skozi Slovenijo, Trst, Milano v Francijo. V Pariz je jorispel 15. septembra, nato pa se je vkrcal na ladjo »Queen Mary«.
NEW DELHI. — Na pobudo Mednarodne banke za obnovo in razvoj so se v Parizu sestali predstavniki ZDA. Velike Britanije, Kanade, Zah. Nemčije in Japonske ter razpravliali o indijskem finančnem položaju in o pomoči, ki naj bi jo nudili Indiji za izpolnitev drugega in za začetek tretjega petletnega plana.
HAVANA. — Kubanski ministrski predsednik Fidel Castro bo vodil delegacijo Kube na bližnjem zasedanju Generalne skupščine.
KAIRO. — Sekretariat konference azijsko-afriške solidarnosti je izdal sporočilo, v katerem obsoja Francijo zaradi načrtov za nadaljevanje atomskih poskusov .v alžirski puščavi.
MEXICO CITY. — 12. septembra so se pričele proslave 150-let-nice neodvisnosti Mehike in bodo trajale 30 dni. Proslavam prisostvujejo tudi predstavniki iz 40 tujih držav.
DŽAKARTA. — Indonezijsko stališče do razorožitve bo v New Yorku na zasedanju Generalne skupščine OZN osebno razložil predsednik Sukamo.
LETO V. - št. 38	V KOČEVJU, DNE 17. SEPTEMBRA 1960	Cena 15 din
Problematika šolstva
NA SEJI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOČEVJE
PISATELJICA MIMI MALENŠEK JE V ROMANU »TEMNA STRAN MESECA« POSEGLA V ČAS NARODNOOSVOBODILNE VOJNE, V DRAMATIČNO EPIZODO TURJAŠKE BITKE, SEPTEMBRA 1943. LETA. ZA OBDELAVO SNOVI SI JE IZBRALA DOKAJ NENAVADEN NAČIN: DEJANJE JE POSTAVILA V GRAD, MED BELOGARDISTE, GLAVNI JUNAK PA JE NADPOROČNIK BOŠTJAN LOGAR... PISATELJICA NA DOKAJ ZANIMIV NAČIN OPISUJE BOJE, PREDVSEM PA DOGAJANJE V GRADU IN DUŠEVNE BOJE IN STISKE BRANILCEV. ODLOMEK, KI SMO GA IZBRALI IZ OBŠIRNE KNJIGE, OBJAVLJAMO V POČASTITEV KRAJEVNEGA PRAZNIKA BIVŠE OBČINE VELIKE LAŠČE, KI JE 19. SEPTEMBRA.
so bili vse tišji in naposled so čisto utihnili. Boštjan Logar je ostal sam na razbitem stropu.
Bolj in bolj na gosto je pljuval kri. Prevračal se je z boka na bok, da bi si olajšal bolečino, ki se je zgoščevala v prsih. Bil je žejen, na zobeh je čutil slano, lepljivo kri in -bilo mu je. kakor da mu telo začenja razpadati. Trajalo bo manj časa, kakor si je bil mislil.
Spodaj pa se zbirajo in zdaj bodo odšli. Pred vhodom so granate -izkopale krater. Ali bodo vrg’.i čezenj deske? Potem bodo prihajali drug za drugim iz gradu z dvignjenimi rokami. Pogrebni sprevod mrtvega časa. Boštjanu Logarju je postalo žal. da je ljubil obraz tega mrtvega časa. To je bila njegova
znanje bledi obraz. Ogl i eno črni lasie so bili počesani in so se bleščali v soncu. Očividno se mu je mudilo.
»Ali je Boštjan Logar ranjen?« je vprašal.
Kurat je odkimal. Rantič pa je hlastno rekel:
»Potem je padel!«
Za trenutek sta se spogledala. Potem sta se oba hkrati ozrla na kolono, ki se je zgnetla v ohlapen štirikotnih, katerega stranice so se razcepljale kot rečni rokav. Vrata niso dovoli naglo goltala ljudi in zdelo se je. da so ostali za njimi kot povodenj, ki se je zajezila in nrav počasi odteka. Oba sta mislila na Boštjana in na predajo, bolj
Turjaški grad v plamenih
Ob obletnici ustan
Q oštjan se je obrnil na drugo
Q stran. Ljudje so govorili o
U rečeh, ki se ga niso več tikale. Uniforme bi radi zamenjali — partizani pa že dolgo čakajo pred gradom, kdaj se jim bodo predali. Na poveljstvu mora biiti strašna panika in zmeda. — Boštjan se je malone nasmehnil ob tej predstavi. Breznik — kaj neki pravi zdaj Breznik? Nemcev ni bilo od nikoder! Morebiti sploh niso mogli priti. Ali pa so nas nalašč pustili izkrvaveti. Morda pa se vodstvo v Ljubljani tako dolgo pogaja z njimi. Dovolite nam to in to, gospodje, mi pa vam bomo v zameno dali to in to .. . Eh ... kakšen obupen čas! Kakšen preklet čas! Pogodili se bodo z Nemci in potem bodo postavili prednje slamnato lutko, starega kozjebradega generala, ki ga muči arterioskleroza, o katerem so že dalj časa govorili. Spet bodo konspirirali na levo in desno, šepetali o Mihailoviču in londonski vladi, o Angležih in hudič si ga vedi o čem še vse! Nam pa bodo napisali ganljiv nekrolog ... Prali nas bodo s potoki črnila in nas opletali s trnovimi venci mučeniške slave. To je ogabno. Če je domovina tisto, za kar smo jo imeli potem smo ravnali z njo kot z vlačugo. To si je treba priznati. Zdaj ni čas. da bi lagal sebi
Stric Ignacij... Nenadoma se ga je domislil. Stric Ignacij bo govo-


Zahodna stran Turjaškega gradu takoj po napadu
ril o politiki čistih rok in kolikor bolj se bo vojna bližala koncu, toliko večje bo njegovo zaupanje vase, vse dokler se ne bo zrušilo kakor stavba iz kart. Oh. stric Ignacij — tudi on je bil del Boštjanove usode. Strica bo njegova smrt potrla. Zadet bo v svojem rodbinskem čutu, ki ga je vezal na Rožmanovo
družino. In teta bo jokala. Ne zaradi Boštjana. Zaradi Valerije. Po Boštjanu bo jokala zaradi Valerije. Moj bog, kakšna nesreča. Boštjan je padel, bo rekla in pri tem bo mislila: Kaj vse se -lahko zgodi Valeriji! Ko bi le Zagreb ne bil nenadoma tako neznansko daleč od Ljubljane! Toda strica Ignacija bo resnično potrlo. Tako trdno je verjel. da bo Boštjan prevzel njegovo pisarno. Eh. marsikaj bo šlo drugačno pot. ker Boštjan Logar umira, preden je dopolnil svoje življenje.
V ustih je začutil slan rikus in izpljunil kri. Prsi so bile napolnjene s svincem. Tudi misli so se mu tule in vroče motale po glavi. Bolečina je naraščala in potiho je zaječal. Ležal je vznak na hrbtu in
Mimi Malenšek
gledal v jesensko nebo, ki je komaj opazno bledelo. Zažmuril je z očmi in jih spet široko odprl. Ni več dobro videl. Medenj in nebo je legla siva tenčica. Previdno je zakašljal in spet izpljunil kri. Začutil je tesnoben strah, da ga bo zagrnila tema in ne bo nikogar v bližini.
V sobi pod njim so storili vse. kar so mogli, da bi še za nekaj časa zavlekli, odhod. Potem so se pogovarjali o oklepniku, ki je zavozil čez vrsto voz pred vhodom. Nato so govorili o vinu, ki so ga pili iz čutar. Potem so si prižigali cigarete. Govorili so o cigaretah.
»Vtakniti jih je treba za srajco. — Ko držiš roke kvišku, ti obrnejo vse žepe.«
»Nikoli nisem mogel dolgo držati rok kvišku, ne da bi mi omagale.«
»Skleneš jih lahko za tilnikom.«
»Ja, in denar. Denar nam bodo tudi pobrali.«
Kratek resk, kakor bi kdo trgal papir. Nato jezen vzklik:
»Norec! Skrij ga! Mogoče boš z njim lahko podkupil kakega stražarja!«
»Boš podkupil! Saj veš, kako!«
Potem pa očividno ni bilo ničesar več in zdelo se je, da jim tudi cigarete že dogorevajo. Noge so previdno, skoro neslišno tapale po tleh. Fanatični glas je rekel:
»Čas je...«
Tik ob steni je zadrhtel smrtno preplašen šepet:
»Marija, zdaj pomagaj...«
Nato koraki. Gosti koraki črede, ki sledi vodniku. Na stopnicah so postali predimo glasni. Potem pa
tragična krivda. Vse drugo je logičen zaključek tega. kar so počeli, da bi mrtvi čas ne odšel v nepovratnost. Vse. tudi to, da umira tako sam na neki razrušeni ploščadi.
Pomislil je, da sam na sebi ni
Klicu Komunistične partije Jugoslavije k oboroženemu upo-ru proti okupatorju so sledili vsi napredni ljudje, ki so ljubih prostost in domovino. V letih 1941-42 se je dvignila tudi Kočevska. Pričete so se organizirati partizanske enote, ki so sovražnika napadale tudi na najbolj utrjenih postojankah.
Po zlomu Italije je v Kočevju zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. 9. septembra je bila pred osnovno šolo ustanovljena IX. brigada, v kateri je bilo največ borcev iz Kočevske. Tako je Kočevska postajala zibelka partizanstva, zavetišče partizanov. V neprehodnih gozdovih so imeli dobra skrivališča pred sovražnikom, predvsem pa so v njih Ustanavljali bol-
---  ■■  -- -----------------—— 1 nice, tiskarne itd. Prav gotovo je
. zasluga Kočevske v narodnoosvobodilni vojni tako velika, da je ne na predajo kot na Boštjana. Bačar j moremo in ne smemo pozabiti, je zajel sape, kot bi ga dušilo. Kakor bi spet našel drobec nekdanje volje do mučeništva, je rekel:
»Kalvarija!«
Rantič je samo skomignil z rameni.
Prav zato pa ne smemo tudi prezreti obletnice ustanovitve IX. brigade. S praznovanjem tega dne se bomo spominjali številnih zaslug, ki jih ima brigada za našo osvoboditev ... Brigada se je formirala iz borcev Zapadnodolenjskega odreda. V njej so se zbrali borci iz Kočevske, prav tako pa tudi borci iz ostalih krajev Slovenije in Jugoslavije. Prav zaradi tega so jo poznali tudi po Hrvaškem, kjer so jo imenovali brigado bratstva in enotnosti.
Težko bi bilo našteti vse borbe, ki jih je brigada vodila s številnimi sovražniki. Tako je brigada zadrževala od 25. oktobra do 2. novembra pri Brodu na Kolpi nemško Goringovo divizijo. V hudih borbah je padlo okrog 250 sovražnikov, uničenih pa je tudi bilo nekaj oklopnih vozil. Seveda je izgubila precej borcev tudi brigada... Ko
Grad Turjak, gnezdo belogardistov, so objeli uničujoči plameni
bil niti dober niti slab. Da ni bil nič drugačen kot toliko mladih ljudi, ki imajo svoje ideale in so zaradi njih dobri in kruti. In da so zdaj tl ideali mrtvi, on pa mora plačati za način, kako jih je skušal ohraniti pri življenju. Potemtakem je pa prav in v redu, da odhaja.
Obrnil se je in legel na obraz. Glavo je naslonil na roke. S skrepenelimi ustnicami je molil in vmes klical mater. Potem je začutil, da mu je hudo in bo umrl. Pritisnil je obraz tesneje na roke in vroč val rdeče krvi se mu je razlil čez dlani.	* * *
imo kurata Bačarja je z dol-|V| glini, urnimi koraki prišel ■ * Rantič. Ustavil se je. Bačar ie skoro presenečeno gledal njegov mladeniški, komaj za spo-
li zavarovanju v Ribnici
S' Od 1. januarja do 30. junija je bilo pri ribniški podružnici Zavoda za socialno zavarovanje vloženo 22 osebnih in 9 družinskih zahtevkov za pokojnine, štiri osebe pa so vložile zahtevke za invalidsko upokojitev. V Ribnici vse zahtevke kom-pletiraio. to je, zberejo vse potrebne dokumente in jih pošljejo v rešitev OZ SZ Ljubljana.
• Na področju podružnice Zavoda za socialno zavarovanje Ribnica so odšteli v prvem polletju t. 1. za zdravljenje zavarovancev v bolnicah nekaj manj kot 6 milijonov 500.000 din. V tem letu se je dvignila cena oskrbnemu dnevu v bolnicah in sicer od lanskih 1.895 na 2.141 din.
Stala sta skupaj in gledala proti izhodu. Ko so odhajale zadnje vrste. je Rantič rekel:
»Poidiva!« In ko se kurat ni ganil: »Ali se bojiš«?
»Neee,« je rekel kurat z belimi ustnicami. »Saj ni... nič.«
Z omahujočimi koraki in z občutkom, da se mu zemlja ziblje pod nogami, je šel za Ran tičem. Uvrstila sta se v zadnjo kolono, ki je odhajala iz gradu, in ko sta stopala čez jarek, ie Bačar trudno, počasi dvignil roke.
Zdravstvo bivših borcev
Iz ankete Občinskega odbora ZB Kočevje, ki so jo izvedli med bivšimi borci, ie razvidno, da se jih mnogo še vedno aktivno udejstvuje v različnih družbenih in političnih organizacijah, gospodarskih organizacijah in organih smoupravljanja. Ugotovili so. da še vedno aktivno dela v družbenih organih 416 bivših borcev, in sicer v ObLO 44, v QLO 4. v Ljudski skupščini 1, v delavskih svetih 70, v upravnih odborih 41. v občinskih komisijah 15, v zadružnih svetih 66. Na partijskih dolžnostih je 67 članov ZB, in to 34 sekretarjev, 31 članov v Obč. komiteju in 1 v okrajnem komiteju ZKS. V odborih Socialistične zveze dela 189 članov ZB. Iz tega je razvidno, da so bivši borci tudi sedaj še vedno marsikje vodilna sila!
Po drugi strani pa je tudi ugotovljeno, da je zaradi velikih vojnih naporov mnogo ljudi izgubilo zdravje. Popolnoma zdravih je prav za prav zelo malo članov ZB. Ker je to zelo važen problem, ki ga nikakor ne smemo zanemariti, so pričeli Sveti za zdravstvo, od najvišjih organov do najnižjih, razmiš-
ljati. kako bi izboljšali zdravstveno stanje teh ljudi in tako popravili, kar se še popraviti da.
Posebne zdravstvene komisije pregledujejo borce in jih pošiljajo na klimatska zdravljenja in specialne preglede. Marsikdaj smo pokazali premalo zanimanja, ko so nekateri tožili, da ne morejo opravljati težjih del. ker niso popolnoma zdravi. Mnogokrat smo jih tudi napak razumeli! V bodoče je treba biti pri tem previdnejši... V zadnjem letu je umrlo več takih borcev v najlepših letih, za katere srn® vsi mislili, da bodo še dolgo meO nami...
V letu 1959 je bil na klimatskem zdravljenju 101 član, bodisi po liniji socialnega zavarovanja. Zveze borcev, invalidski liniji ali ObLO. Na ambulantnem zdravljenju je bilo 47 borcev. Za zdravljenje borcev je v preteklem letu izdal Obč. ljudski odbor 1,423.000 dinarjev. Ta velikopotezna akcija za zdravljenje članov Zveze borcev se tudi letos nadaljuje in lahko pričakujemo, da bomo pri tem dosegli še lepše uspehe kot lani...
(g)
Seja ObLO Kočevje
(Nadaljevanje s 1. strani)
prosvetne stroke rabijo letno /milijona 557 tisoč din. razen tega pa Komisija za štipendije štipendira še 32 študentov drugih strok/(letno skoraj dva milijona dinarjev).
Reforma je zajela tudi gimnazijo. Letos ima kočevska gimnazija štiri oddelke in 119 dijakov. Profesorji niso polno zaposleni, zato dopolnjujejo pouk na osemletkah. Ker je gimnazija dobila nekaj novih predmetov, bo treba misliti na posebne učilnice ...
V poročilu Sveta za šolstvo ie bilo nadalje tudi podrobno analizirano stanje na Vajenski šoli, v Vajenskem domu in Dijaškem domu. prav tako pa tudi stanje v otroških vrtcih.
Odborniki so nadalje sprejeli tudi odlok o določitvi organa, ki daje soglasje za uporabo sredstev iz
sklada za hišna popravila v hišah na območju občine; odlok o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj ter odlok o določitvi dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki je v družbenem upravljanju. Govorili so tudi o spremembi in dopolnitvi odloka o plačevanju pavšalne skoč-nine in vzdrževalnine za plemenske bike.
Odborniki so tudi razpravljali o statutih Stanovanjskih skupnosti Kočevie-mesto in Rudnik. Statuta urejata poslovanje Stanovanjskih skupnosti, pristojnosti in dolžnosti njihovih organov, pomožnih organov, poslovnih enot-servisov itd. S tema statutoma dobita obe skupnosti osnovne interne pravne predpise. ki bodo omogočili uspešno poslovanje in solidno podlago za učinkovito delo.
Odborniki so govorili tudi o
prenosu osnovnih sredstev podjetja »Klas« na Kemično tovarno. Stavbo mlina naj bi po sporazumu, ki je bil napravljen letos maja, kupila Uprava žitnih silosov, ki je tudi nakazala akontacijo 70 milijonov dinarjev neposredno Kemični tovarni. Kasneje zaradi objektivnih vzrokov do prodaje ni prišlo, Kemična tovarna pa naj teh 70 milijonov uporabi pri gradnji tovarne kot soudeležbo.
Na seji so tudi sprejeli garancijske izjave za najetje kreditov za Kmetijsko gozdarsko posestvo, državno posestvo »Snežnik«, za podjetje »Jelka« iz Podpreske, za Vodno skupnost Kočevje, za Zavod za zaposlovanje invalidov, za »Avto« ter za gostinsko podjetje »Pugled«.
Na koncu seie so odborniki rešili še nekaj zadev SLP ter potrdili nekatere personalne spremembe.
(vec)
Križem po Fvroni
ANDREJ ARKO:	" I |	^	™	®
ajprej smo se ustavili pri še dobro ohranjenem Koloseumu. Ta je spadal med največje amfiteatre starega veka. V njem je bilo prostora za 50.000 gledalcev. Ovalna arena je imela premer 76 X 46 metrov. Za živali so bile urejene posebne kletke okoli arene, v globokih kleteh pa veliki prostori za gladiatorje, sužnje in vojščake. Koloscum je bil zidan za prirejanje gladiatorskih iger in drugih zabav ob raznih svečanostih. Čudne občutke imaš ko gledaš to ogromno zidovje ve.ikanskih obokov v treh nadstropjih in obenem premišljuješ trpljenje onih, ki so to stavbo zidali, in onih, ki so se kasneje v areni borili med seboj ali lia z zvermi. V 17. stoletju so z materialom Koloseuma gradili mnogo rimskih palač; zato je bil precejšen del porušenega v tej dobi. Ogledali smo si tik ob Koloseumd zidan slavolok, okrašen s klesanimi ornamenti, katerega je dal zgraditi v spomin na zmage Titus, in za tem prostrani »Forum Romanum«. V tem predelu mesta sc je razvijalo vse družabno, trgovsko, gospodarsko, versko in politično življenje starega Rima. Ves ta del mesta je kot en sam muzej starega veka, prepleten z modernimi cestami in nekaterimi največiimi palačami iz kasnejše dobe. Tu se nahaja še stari tempelj Antonija in Fausti-
ne. Znamenit je tudi bronasti kip Cezarja.
Podrobneje smo si ogledali snežno belo marmornato palačo z ogromnimi stopnišči in stebrišči, med katerimi je tudi veličasten spomenik Viktorja Emanuela II. na konju. Je to bronasti kip nadnaravne velikosti na visokem marmornatem podstavku. Vse stopnišče je okrašeno z marmornatimi kipi. Pod tem spomenikom je tudi grob neznanega, vojaka. Grob stražita dva vojaka v živobarvnih uniformah. Preko marmornatega mostu nad Tibero smo prišli do edinstvene Angelske trdnjave. To je ogromna okrogla trdnjava, ki je bila prvotno zidana kot mavzolej imperatorja Andrina. Mavzolej je bil v kasnejših dobah večkrat adaptiran in dozidan in tako spremenjen v mogočno trdnjavo. Ksneje je služila trdnjava za ječe, sedaj pa je v njej muzej. To smo sl ogledali prvi dan.
Svoj posebni čar ima mesto v večernih urah. Vrvež po mestu se še poveča tedaj tudi s pešci, ki gredo na kratke izprehodc po mestu. Mesto je izredno močno razsvetljene* Zivopisane barve neonskih reklam te vabijo, da si ogledaš lepo aranžirane in razsvetljene izložbe neštetih veletrgovin in blagovnic. Tako imaš čudovit izprehod ob teh izložbah, ki te najprej navdušijo in se ti porodi marsikatera želja. Ko pa vidiš cene, sd
spomniš na domači kraj, kjer imaš skoraj isto kot doma. V lepoti prednjačijo raznobarvno osvetljeni vodnjaki, ki imajo žarnice tudi v vodi. Prijetni! je opazovati, kako se prelivajo barve mavric po
Kolodvor Termini v Rimu
razpršeni vodi. Ugoden hlad te tu objame in kar posveži za nadaljni večerni sprehod. Dobro je to, da so taki vodnjaki skoro na vsakem večjem trgu. Ogledali, smo si tudi največji vodnjak »Fontana de Trevi«, Lepo razsvetljen zajeten vodnjak obkrožen z marmornatimi rclijefi in kipi. Ima ogromen ovalni bazen, poleg tega mu pa pripisujejo tudi čudodelno moč, kakor jo imajo še nekatere druge »Fontane« v mestu.
Pri tem vodnjaku se postavljajo tesno objeti parčki, tako da kažejo vodnjaku hrbet. Ko se poljubijo, vržejo preko ramen v vodo vsak po en
kovanec po 1 liro ali več. Pri tem morajo imeti
v mislih vsak svojo željo, ki se jim po tej proceduri gotovo izpolni. Ker sem opazoval druge, sciri na sebe pozabil in sedaj ne morem trditi, če se želje resnično izpolnijo in katera valuta najbolj zaleže. Upravi vodnjaka se je želja prav gotovo izpolnila. Vsak četrtek vodnjak ne obratuje, ker ga rrloraj° čistiti ali bolje rečeno, pobrati velika prgišča kovancev, ki jih nameče v vodo stotine turistov in domačinov. Končno se je tudi meni izpolnila želja, ko sem pozno v noč krepko zaspal ® edino razliko, da sem za to vrgel v blagajno hotela večji kovanec kot ga vržejo zaljubljenci v čudežni vodnjak.
Ostali čas sem izkoristil še za ogled Kapitela, vile Borghese in Piazzo di Siena. Ogledal sem tudi olimpijsko mesto, ki je bilo lani še v gradnji. Glavni stadion, ki ima prostora za 100.000 gledalcev, se najlepše vidi iz sosednjega grička Monte Mario-Glavna značilnost stadiona je v tem, da ima deset zunanjih vhodov in več notranjih, tako da se lahko izprazni v četrt ure.
Ogledali smo si še Vatikan in tamkajšnje znamenitosti, zakladnice in muzeje. Na velikem trg** pred katedralo Sv. Petra, ki so jo pričeli zidati le*® 1506, so me zopet pritegnili ogromni vodometi >n njih prijeten hlad. Vsi vodnjaki v tej okolici mesta so bili zgrajeni, da bi povzdignili blesk in slavo posameznikov, ne glede na denarne pa tudi človeške žrtve. Znano je, da je bil posebno vnet pap" Sikst V. (1585—1590). Zelja po slavi in blesku na tem svetu ga je gnala k temu, da bi zgcau tako mojstrovino, ki bi se lahko kosala s Pol!vlX. in bujnostjo stavbarstva starega cezarskega R"? Dal je napeljati iz 22 milj oddaljenega Agro * v lonna vodovod.
(Se nadaljuje)

ovitve IX. brigade
so borci skušali dobiti zvezo s Kočevjem. je patrola I. bataljona pri Štalcerjih pobila dva gestapovca in nemškega majorja ter zažgala avtomobil.
Decembra 1943. leta se je brigada tri dni borila na Hrvaškem pri Vrbovškem, četrti dam pa je nad 2000 Nemcev in ustašev pognala v Ogulim. Januarja naslednjega leta so se borci devete brigade zopet borili pri Ogulinu z ustaško črno legijo. Tedaj je doletela zaslužena kazen tudi krvnika Srbov iz Srbskih Moravic Jožo Posaka, ki je Paveliču za rojstni dan poslal nekaj kilogramov človeških oči!
V teh borbah so se zlasti odlikovali Mile ičubrič, Franci iKolar, Avgust Farečnik, Anton Švab. Štefan Rus in drugi... Pri Osilnici se je izkazala udarna četa IX. brigade. ko je pobila dva Nemca in zažgala avto. Tako bi lahko našteli
Delo ribniškega Partizana
še borbe pri Ribnici, Pijavi Gorici, Koprivnku, Grosuplju, Tržišču, v Cerknici in drugih krajih.
Vsi preživeli borci se radi s ponosom spominjajo na vse te borbe, posebno radi pa se spominjajo številnih herojev te brigade: Vinka Robeka, Gedže in ostalih.
Zelo hude borbe ie brigada vodila z Nemci na črti Ortnek—Gregor, kjer so se spopadli s 3500 Nemci, ki so hiteli na pomoč napadeni nemški postojanki v Kočevju. Tedaj je izgubilo življenje 165 Nemcev, okrog 300 pa le bilo ranjenih.
Sedaj, ko je minilo 17 let od ustanovitve brigade, se s ponosom spominjamo vseh preživelih borcev, zlasti pa še tistih, ki so za domovino in za našo osvoboditev darovali naidražje — svoja mlada življenja! Slava njihovemu spominu!
Anton Štimec
Če pogledamo število članov ribniškega Partizana opazimo, da ie
znatno višje kot je bilo pred leti. To dejstvo je zelo razveseljivo, škoda je le. da nimajo redne vadbe tudi starejši člani In članice. Z malo dobre volje hi se prav gotovo dalo tudi to urediti, saj bi bilo res lepo, da bi bila zasedba vedno popolna, od najmlajših do najstarejših članov.
Eden glavnih problemov je pomanjkanje vaditeljskega kadra. Nekateri vaditelji so preobremenjeni. toda z dobro voljo in izredno požrtvovalnostjo jim kljub temu uspe, da delo poteka v redu. Zato zaslužijo vse priznanje! Da pa bi jim bilo delo olajšano, bi bilo potrebno, da društvo pošlje nekaj
ji problem bo pozimi, ko ie telovadnica zasedena in bodo košarkaši le težko dobili vstop v telovadnico.
Lepe možnosti za razvoj ima v Ribnici tudi orodna telovadba, žal pa lahko rečemo, da je izgubila precej pristašev. Telovadcev, ki bi se posvetili temu lepemu, toda zelo napornemu športu, ie malo; vendar pa ne bi smeli obupati, če jim ne gre vse gladko. Tu ie treba mnogo trenirati, rezultat pa se ne pokaže takoj. Društvo ie bilo v tej panogi močneje zastopano le na I. slovenskem festivalu v Ljubljani, ko so tekmovale mladinke lin mladinci, sicer pa sta se republiških in državnih prvenstev udeležila le Bav-
Obvestilo Delavskih univerz In klubov
DU RIBNICA
Delavska univerza v Ribnici je za izobraževalno sezono 1960/61 pripravila širok program izobraževanja. Tako namerava prirediti; nižji in višji knjigovodski tečaj, šolo za odrasle, v kater si lahko posamezniki dopolnijo osnovnošolsko izobrazbo, tečaj esperanta in administrativno-strojepisni tečaj. Vsi interesenti za šolo in razpisane tečaje naj se osebno prijavijo v pisarni DU v Ribnici v dopoldanskih urah v času od 19. do 24. septembra t. 1.
r
Andrej Gorše
krogih
V
| >, ! ►, I ►, 1 *. :6
j
]|
i ► ►
-i' ►,
■; «
i 1 1 ’
Krajevni urad
Velike Lašče
2 akaiica čestita a5 ktaievnmi pcazniku vsem deCamitn
Cjudetn teg.a o&mačfa
Čestitkam se pridružujejo:
Osnovne organizacije ZB - Osnovne organizacije SZDL -Osnovne organizacije ZK
Trgovsko podjetje .Krim" Velike Lašče s poslovalnicami; Velike Lašče št.
1 in 2, Rašica, Turjak, Rob in Karlovica. - .Železnina" Velike Lašče -.Domači izdelki" Velike Lašče - Kmetijska zadruga Velike Lašče - Kmetijska zadruga Rob - Kmetijska zadruga Turjak - .Angora" Ljubljana obrat Velike j | Lašče - KGP Kočevje Gozdna uprava Velike Lašče ter vse ostale organizacije
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦+♦
•V. v

■. j: ,■	.....	• ■ ,
;	* . v v *v ;	.,	■ ■
Sl r v
h	J • ‘

Milan Bavdek pri treningu na konju
Gibanje prebivalstva
VELIKE LASCE
Rodila ie Cimperman Štefka, gospodinja iz Sela 6 — deklico Marinko.
Umrl ie Cimperman Franc, pre-užitkar iz Vrha pri Robu 3. star 76 let.
KOČEVJE
Poročili so se: Zabukovec Janez, krojaški pomočnik iz Slovenske vasi 9, star 24 let in Koruzar Nada, krojaška pomočnica iz Livolda 15, stara 21 let: Novak Ludvik, sipino-"vodia na Rudniku iz Šalke vasi 43, star 24 let in Vesel Ivana, kuharica iz Zelin 37. stara 25 let; Pirc "Dušan, strojevodja iz Koblarjev 36, star 23 let in Vesel Marija, uslužbenka iz Koblarjev 19, stara 21 let; "Belci Alojz, živinorejec iz Kočarjev 1. star 24 let in Fekonja Marija. živinoreika iz Kočarjev 1, stara 20 let. V Ljubljani sta se poročila Knavs Ludvik iz Dolge vasi 21, star 24 let in Kordiš Angela, delavka iz Dolge vasi 57. stara 21 let.
V ljubljanski porodnišnici so rodile: Fabijan Nežka iz Slovenske vasi 10 — deklico Nežko: Fink Oti-liia iz Kočevja, Kolodvorska 2 — deklico Mojco; Kalčevič Barbara iz 1-^volda 38 — deklico Marijo; Koš-*nrlj Anica iz Kočevja. Podgorska ulica 22 — dečka Tonija; Kotar Terezija iz Kočevia. Podgorska ulica 29 — deklico Dušico; Leskovšek Jožica iz Kočevia. Trg 3. oktobra
Izdaja in tiska Czp »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon uredništva in uprave 3-89. Naročnina je 500 din, Polletna 250 din in jo je treba 'Olačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oziroma 3 ameriške dolarje. "Tekoči račun 600-713 pri Komu-1-265
m®lni banki Ljubljana, podružnica za Kočevje
15 — deklico Mojco; Malnar Anica iz Kočevia, Trata 7 — deklico Bernardo; Markelj Rozalija iz Čateža 10 — deklico Irmo; Mertik Ana iz Slovenske vasi 28 — dečka Jožeta; Nimac Julijana iz Kočevja, Reška cesta 7 a — deklico Ireno; Novak Marija iz Čateža 8 — dečka Antona; Oberstar Antonija iz Rap-ljeva 22 — deklico Ano; Oberstar Albina iz Kolenče vasi 11 — dečka Viilkota; Podržaj Ana iz Kočevia, Trg 3. oktobra 11 — dečka Jurčka; Prelesnik Metka iz Kočevja. Cankarjeva ulica 1 — dečka Tadeja; Tekavčič Marija iz Mlake 10 — deklico Nado in Turkovič Marija iz Suhega potoka 9 — dečka Branka.
V ljubljanski bolnišnici je umrl otrok Vidmar — deček brez imena, star dva dni.
KINO

JADRAN. Kočevje: od 16. do 18. septembra francoski cinemascop-ski film »Tisti, ki mora umreti«, 18. m 19. septembra amer. barv. film »Rihard Levjesrčni«, od 20. do 22. septembra ameriški barvni film »Benny Goodman«, od 23. ao 25. septembra ameriški barv. cinemascopski film »Aleksander Veliki«, 25. in 26. sept. ameriški barvni rinemascopski risan film »Dama in potepuh«.
SVOBODA, Rudnik:	17. in 18.
sept. jugoslovanski film »Dobri, stati pianino«, 24. in 25. sept. ameriški barvni film »Človek za puško«.
RIBNICA: 17. in 18. iseptemtara sovjetski film »Kapitanova hči«, 24. in 25. septembra francoski vistavision film »Njeno življenje«.
SODRAŽICA: 17. in 18. Septembra amer. barvni film »Iskalci«, 24. in 25. septembra sovjetsko-jugo-stovanski barvni film »Aleksa Dundič«.
LOŠKI POTOK: 18. septembra češki film »Pokorno javljam«, 25.
septembra sovjetski barvni film
»Vaša Zeljeznova«.
svojih članov na vaditeljske tečaje.
Trenutno ie med ribniško mladino na i več zanimanja za košarko. Ekipa Partizana nastopa v drugi republiški ligi in dosega kar lepe uspehe. Igrišče za domom, ki je bilo zgrajeno letos, je dobro in omogoča košarkašem nemoten trening. Več-
dek in Gorite in dosegla nekaj dobrih rezultatov. Poleg tega sta oba že večkrat nastopala za Slovenijo na mladinskih medrepubliških dvobojih. Škoda ie le, da je Bavdek po izpahu roke v treningu znatno popustil.
J. Kmet
DOBREPOLJE: 17. in 18. septembra francosko - jugosiov. barvni cinemascopski film »Pazi se. La Tour«, 27. sept. nemški film »Lisi«, 24. in 25. sept. ameriški barvni vistavision film »Nismo mi angeli«, 28. septembra italijanski film »Kronika revnih ljubimcev«.
PONIKVE: 21. septembra nemški film »Lisi«.
VELIKE LAŠČE: 17. in 18. sept. nemški film »Dekle Rosemarie«,
24.	in 25. septembra amer. barvni film »Ljubezen popoldne«.
KOČEVSKA REKA: 17. in 18. septembra ameriški film »Grand hotel«, 21. septembra mehiški film »Trije pustolovci«, 24. in 25. septembra italijanski barvni film »Mlin ljubezni«.
PREDGRAD: 17. in 18. septembra češki film »Volčja jama«, 24. in
25.	septembra amer. barvni film
»Zlato v džungli«.
BROD NA KOLPI: 17. in 18. sept. ameriški barvni film »Ponos in strast«, 24. in 25, septembra ameriški film »Potemneli angeli«.
OSILNICA: 18. septembra francoski film »To je čas morilcev«.
PRODAM
Po ugodni ceni (850.000 din) prodam pri železniški postaji Velike Lašče enodružinsko hišo s hlevom in enim hektarom zemlje.
Bajec Ivana
PRODAMO
Hišni svet bloka na Rudniku v Kočeviu proda malo rabljen kombiniran električni štedilnik. Vprašati na telefon št. 279.
ČESTITKA
Dr. Franju Šilcu iz Zamosteca 48 iskreno čestitajo ob promociji starši, bratje, sestre, žena Zlatka s sinčkom ter ostali sorodniki.
OPRAVIČILO
Ker so izjave o Lavrič Ljubki z Rudnika, izrečene pred Vidič Zinko. neresnične in prenagljene, se ii opravičujem.
Marič Minka. Rudnik
AVTO-MOTO DRUŠTVO KOČEVJE PRIREDI 25. sept. 1960 v počastitev občinskega praznika občine Kočevje
terensko
ocenjevalno vožnjo
Pokrovitelj prireditve je predsednik ObLO Kočevje Drago Benčina.
Start bo ob 9. uri pred hotelom Pugled. I. kontrola bo v Knežji lipi, II. kontrola v Nemški loki, III. kontrola v Koprivniku. Cilj bo pred hotelom Pugled.
Stroške za gorivo povrne društvo.
Nagrade:
mesto	avtomobili	motorji	mopedi
I.	6000 din	6000 din	6000 din
II.	4000 din	4000 din	4000 din
III.	2000 din	2000 din	2000 din
Do desetega mesta bomo podelili diplome.
Prijave sprejemamo do vključno 24. septembra 1960 v pisarni društva (v zgradbi ObLO Kočevje, III. nad.) osebno ali pismeno na naslov AMD Kočevje, Ljubljanska cesta 22 ali pa telefonično na št. 336.
PRAVICO UDELEŽBE imajo vsi prebivalci občine Kočevje, ki imajo vozniška dovoljenja.
V primeru izredno slabega vremena (dež) bo prireditev 9. oktobra 1960.
ŠTK-AMD Kočevje
ZMI lili II VI Sili
V	FRANCIJI MANJ ZAKONSKIH ZVEZ
Po ugotovitvah francoskih statistikov sklepajo Francozi zadnje čase manj zakonskih zvez. Anketa je pokazala, da živi v Parizu izmed 100 zakoncev 12 % v hotelih ali opremljenih sobah, 17 °/o pri starših enega izmed zakoncev, 23 °lo pri lastnih starših, to je, da žena in mož živi vsak zase, le 9 % novo-poročencev dobi nova stanovanja. Vse to vpliva na zmanjšanje števila zakonskih zvez.
•	NAJVIŠJA STAVBA JE V AMERIKI
Najvišja stavba na svetu je nebotičnik Empire State Building v New Vorku v ZDA, ki je visok 381 m. Sledita mu nebotičnik Chrysler Building, prav tako v New Vorku (319 m) in Eifelov stolp v Parizu (300 m). Najvišja stavba v Jugoslaviji pa je Katedrala v Zagrebu (105 m).
•	NA KARAVANKAH SO KOZOROGI
V	naših Karavankah je še nekaj kozorogov. Ta žival ima na glavi velike, grčaste, skoraj meter dolge, nazaj zavite in nekaj kilogramov težke roge. Kozorogi spadajo med prežvekovalce in so zelo redki. Samci živijo osamljeni, samice pa v čredah. Razen alpskega kozoroga živi še nekaj vrst v Aziji in Ameriki.
•	KAJ SE NAM OBETA V PRIHODNOSTI?
Sovjetski znanstveniki so napovedali, da bomo že v prihodnjih desetih letih potovali pod vodo i atomskimi čezmorskimi ladjami. Spali bomo le dve uri na dan, življenjska doba človeka pa se bo podaljšala za dvajset let. Odkrili bomo nove kemične prvine, s katerimi bo mogoče prehraniti kar 30 milijard ljudi. — Prodrli bomo 20 kilometrov v notranjost zemlje id odkrili novo kovino, ki bo mnogo bolj odporna kot železo in jo bomo bporabljali v obliki zelo tankih lističev ...
•	TIHI OCEAN POSTAJA TOPLEJŠI
Ameriški oceanografi pravijo, da postaja Tihi ocean vedno toplejši. Posledica tega je, da ribe potujejo dlje proti severu, nekaj delfinov pa so celo ujeli na skrajni severni točki kalifornijske obale.
•	URAN IN TOPLOTA
Kakor vemo, uporabljajo uran za atomske bombe, ki prinašajo smrt in razdejanje. Uran sprošča silno veliko množino toplote. Tako bi na primer kilogram urana lahko ves mesec osvetljeval ln grel Ljubljano.
11 lili! lili
v
BRANISLAV NUŠIČ:
liDČnnncm
uro uh ii o m
a nun
IIHUR
(Nadaljevanje in konec)
Sicer ra jaz še sedaj ne razumem, kaj je bilo v teh mojih odgovorih tako smešnega in čemu se je prav predsedujoči profesor tako sladko smejal. Krščanski nauk je bil za mene — kakor je za veliko število kristjanov še dandanes — zbirka raznih čudnih in nenavadnih zgodb in ne vidim, da bi bil to tako smešen greh, če je kdo te pripovedke tako zmešal med seboj, kakor sem to storil jaz. Zares ne vem, kaj bi o krščanstvu več vedel tisti, ki bi znal vse te zgodbe pripovedovati tako po vrsti, kakor so napisane v knjigi.
Ampak, roko na srce, naš katehet se ni zadrževal zgolj pri svetopisemskih zgodbah; posegel je tudi v vsebino Kristusovega nauka in prav zaradi tega bistva smo po-oepa’i malone vsi do zadnjega. Tako nam je na primer dolgo in obširno govoril o temeljnih načelih Kristusovega nauka. Mi smo zelo pazljivo spremljali njegova predavanja, t. j. zelo pazljivo smo opazovali vsako kretnjo njegovih rok, boječ se. da koga ne ošvrkne.
Prihodnjo uro se je seveda prepletalo vse tisto, kar smo bili slišali v zadnji uri.
»Kaj je prvo temeljno načelo Kristusovega nauka?« vpraša gospod katehet prvega med nami. s katerim se sreča njegov pogled.
Tisti grešnik vstane in molči, ko da so mu usta zalita. Kateheta se že loteva jeza in ponovi vprašanje.
Dijak vztrajno molči, vztrajno kot prvi kristjani pred sodiščem tiranov.
»Kaj je prvo načelo Kristusovega nauka, butec?« ponavlja jezno katehet in prsti se mu že stiskajo v pest.
Ko pa dijak le ne odgovori, zarjove:
»Usmiljenje!« in tako neusmiljeno trešči dijaka po glavi, da se mu kar zabliska pred očmi.
Tedaj se katehet obrne k drugemu:
»Povej mi. katero je temeljno načelo Kristusovega nauka?«
Ta grešnik se praska za .ušesom ln opreza s pogledom, da bi po kretnji katehetove roke videl, s ka-
tere strani ga bo plosknilo drugo načelo Kristusovega nauka.
»Ljubezen do bližnjega, osel!« se zadere katehet, ko ne dobi odgovora, grešnik si pa otipava nos, da bi videl, če načelo ljubezni do bližnjega ni rdeče pobarvano.
Tretji dijak seveda tudi molči na vprašanje: kaj je tretje temeljno načelo Kristusovega nauka.
»Velikodušnost, capin, velikodušnost!« se dere katehet in vleče za grešnikova ušesa, ko da je popadel konec naramnic.
Ostali smo koprneli od strahu. Štiriintrideset nas je v razredu in če ima Kristusov nauk slučaino štiriintrideset temeljnih načel, vidimo, da bomo poginili vsi kakor prvi mučenci, ki so iih vrgli v areno na milost in nemilost divjim zverem.
Vidite, v takih okoliščinah sem se ogrel za poganstvo in obžaloval, da nismo ostali v tej veri. Prvič: čim več je bogov, tem manj je temeljnih načel; drugič: več bogov ne more biti nikdar tako nevarnih kakor en sam bog; tretjič; če bi bili pogani, bi v gimnazijah ne učili krščanskega nauka.
ill
, „ /ZNA51H*Umt
riffc h majev'
Razstava živine v Laščah
(Nadaljevanje s 1. strani)
teto do 7000 litrov. Namen mlekarne bo priskočiti Ljubljani na pomoč z dovozom mleka, kadar bodo nastopile v ,preskrbi kritične meje. Sicer pa bo mlekarna tako opremljena. da bo lahko izdelovala različne vrste sira. med drugim tudi sire s kulturnimi plesni, ker so na terenu samem, s podzemsko jamo s stalno temperaturo in primerno vlago, dani vsi najidealnejši pogoji za tako proizvodnjo.
Seveda se be nedeljska razstava nekoliko razlikovala od prejšnjih. Zadruga se je postavila na stališče. da ne gre. da bi poedini živinorejec razstavil po pet ali tudi po več glav. čeprav ima njegova živina za razstavo vse pogoje. Zadružnik bo mogel razstaviti največ dva repa. zato da bo razstava množične jša po številu sodelujočih članov, ne po številu glav. čeprav bo zato mogoče nekoliko trpela kvaliteta.
Vseeno bodo prišli ljubitelji lepe živine na svoj račun. Razstavljenih bo sicer samo 220 glav (145 krav in 75 telic!), vendar bodo med njimi primeri, kakor krava stara 7
let, katere triletno povprečje znaša 4614 kg mleka s povprečno tol-ščo 3,63 %. Njena laktacija v letih 1958/1959 je znašala 5869 kg mleka s povprečno tolščo 3,69 %. Ker bo podobnih primerov več, bo kon-
kurenca vsekakor zanimiva.
Živinorejski odsek velikolaške Kmetijske zadruge vabi, da si v ne-deVo ogedajo neto razstavo plemenske živine vsi zadružniki, živinorejci in ljubitelji lepe živine.
Velike Lašče
Kolpska dolina in njeni ljudje
V Kužlju je odzvonilo poldan. Ko smo zavili v vas, je bilo vse tiho in mimo. Ljudje so se po napornem delu vrnili h kosilu. Na koncu vasi je suhljata ženica zajemala vodo.
»Dober dan, ste od daleč?«
»Z vseh vetrov, mamica. Dolenjci Gorenjci in Notranje!!«
»Se boste kaj zadržali pri nas?«
»Da, dva, tri dni. Lepo je v vaših krajih.«
»Da, da, toda od lepote se ne živi!«
Nismo je dalje spraševali, njene tuljave roke so vse povedale.
Trda si Kolpska dolina, skromna zemlja, s katero si pokrita, skoro več jemlje, kot daje. Tvoji otroci te zapuščajo in odhajajo v Ljubljano, Kočevje, Cabar... Tam brnijo stroji, tam je delo, tam je kruh ...
Kljub trdemu delu in skromnemu zaslužku so ti ljudje globoko zakorenin jeni v kolpski prod, ki ga prisilijo, da jim da kruh, pa čeprav koruznega, kruh je le. Viharni časi in trdo delo so zapustili na njihovih obrazih poteze, iz katerih človek razbere, da jim ni bilo nič prizanešeno.
»Dva sinova sem izgubila v voi-ni.«pravi Bauerjeva mama iz Kuž-lja. »dvakrat nam je že propadel dom nad glavo, veliko smo pretrpeli, sedaj bi radi živeli v miru. Pravijo, da bodo gradili pri nas elektrarno?...«
Ničesar se ne boje. trdni in izklesani ljudje! Trdnejši so kot stene nad Kolpo, po srcu pa dobri in ustrežljivi.
Težko smo se ločili od teh lepih krajev in od dobrih ljudi, vsi trd-
no prepričam, da se še vrnemo. Prav bi bilo, da bi to krasno dolino izkoristili za odmor naših delovnih ljudi, prav bi bilo, da bi olepšali v tej dolini življenje tistim, ki so se odločili, da bodo živeli ob Kolpi'... Gozdov je precej.
pa tudi vsi drugi pogoji za razvoj lesno - predelovalne industrije so ugodni.
Tako bi ljudem dali delo. kruh, tu, doma, ob sinji Kolpi, da ne bi bila lepa le Kolpska dolina, temveč tudi življenje v njej... I. Z.
Za SMEH in DOBRO VOLJO
Brez besed ...
»Mejdun, krovci imamo pa res lep razgled!«
— ZDRAVILO
Zdravnik pacientu: »Po pravici povejte, ali je zdravilo pomagalo — jaz imam namreč iste težave.«
Zaslate so spuščene
Olimpijski ogenj je zopet ugasnjen. Spuščenih je 85 zastav držav soudeleženk XVIL olimpijskih iger v Rimu, na katerih so sc borili mladeniči in dekleta za najvišje dosežke v neštetih športnih panogah predvidenih v programu oiimpiade. Potihnilo je vrvenje pri televizorjih, vsi pa pričakujemo podrobnejših analiz strokovnjakov o uspehih in neuspehih, predvsem naših športnikov.
Največ uspehov 1e imela SSSR, zatem ZDA, Nemčija, Anglija itd. Veliko ie bilo držav, ki niso prejele olimpijskih medalj, medtem ko so prejeli naši športniki eno zlato za nogomet in eno srebrno za rokoborbo. Tako smo se uvrstili nekako na 20. mesto med soudeleženimi državami. Poleg tega ie bilo še nekaj vidnih uspehov naših športnikov v močni svetovni konkurenci. Cerar 8. mesto v skupni oceni telovadcev in 5. mesto na drogu, košarkarji odlično 6. mesto. Zvonko Bezjak se je uvrstil med šest najboljših metalcev kladiva na svetu; tudi kolesar Janez Žirovnik je dosegel v težki vožnji 8. mesto itd. Bilo ie še več takih uspehov, ki so predstavljali osebne in državne rekorde naših športnikov, vendar je bilo to premalo, da bi resneje posegli v to veliko borbo.
Ze po dosedanjih ugotovitvah s tako bilanco ne moremo biti zadovoljni. ker ni stvarni odraz naših možnosti. Naša športna baza je masovnost mladine, ki je talentirana in se zanima za šport, a kljub temu nimamo zadostne kvalitetne
izbire. Čeravno se družba prizadeva in vlaga velike napore za popravo tega stanja, do sedaj nismo uspeli. Vsa teža ie ostala na po-edincih, ki že leta in leta branijo v mednarodni areni naše barve. Tako pride velikokrat do razočaranj in presenečenj, ker često za nas odlični rezultati niso zadostni za mednarodni prestiž. Pričeti bi bilo treba takoi z rednim delom in vse usmerjati v to, da bi se dobilo večjo kvaliteto, ker le tako si lahko obetamo čez štiri leta v Tokiu več uspeha, kot smo ga imeli sedaj v Rimu.
— NOVI ČLOVEK
Janez ga rad pije. Vsako noč se vrača domov pošteno natreskan. Nekega dne pa reče ženi: »Ne bom več pil. Od danes naprej bom nov človek!« — Zena mu verjame, toda še isto noč se Janez po vseh štirih komaj priplazi domov. — Zena nesrečna zaihti: »Res sem tl verjela, da boš postal nov človek.« — Janez žalostno zastoka in izjeclja: »Vraga, pa taka smola! Novi človek tudi pije!«
— V NORIŠNICI
»Kaj delaš?«
»Pišem pismo.«
»Komu?«
»Sebi.«
»Kaj si pa pišeš?«
»Ne vem, še nisem dobil pisma, da bi ga prebral.«
— Študentovska
Profesor: Kaj je temperatura?
študent: Temperatura je... je ... je raztezanje in krčenje.
Profesor: Povejte primer.
Student: Pozimi je dan krajši, ker je mrzlo, poleti pa daljši, ker je vroče.
Nogometni turnir
v nedeljo 11. IX. 1960 je bil v izvedbi NK Kočevje VI. nogometni turnir v počastitev turističnega tedna. Na turnirju so sodelovala moštva NK »Goran« Delnice, »Garnizija« Ribnica, NK »Javornik« iz Rakeka in NK Kočevje. Po uspešno izvedenem turnirju in vzorni organizaciji ob lepem sončnem dnevu si je turnir ogledalo veliko število gledalcev, ki so zadovoljni odhajali s stadiona.
Ze tretjič je bilo najuspešnejše moštvo NK »Goran« iz Delnic in si v trajno last osvojilo prehodni pokal turističnega društva Kočevje. drugo mesto ie osvojilo moštvo Kočevje, tretje mesto »Garnizije« Ribnica in četrto mesto moštvo »Javornika« iz Rakeka.
Domače moštvo je v dopoldanski igri proti »Javorniku« pokazalo lepo in učinkovito igro, saj je kar šestkrat potreslo mrežo gostov. V finalni tekmi z nogometaši »Gorana« pa so bili neučinkoviti, čeravno so imeli lepe priložnosti za dosego treh golov, sai so bila vrata
prazna.
Sodelujoče na turnirju ie pozdravil tov, Kamičnik Nace. pionirji na so izročili udeležencem šopke Po končanem turnirju ie bila v hotelu »Pugled« svečana podelitev pokala In praktičnih daril. Vsem sodelujočim je izrekel dobrodošlico in jim čestital k doseženim uspehom Kamičnik Nace In predsednik turističnega društva tov. ing. Zorc. Po prisrčnem razgovoru in veselem razpoloženju so odhajali nogometaši iz Kočevja s pozdravom: »Nasvidenje drugo leto!«
V nedeljo ho v Kočevju ob 16. uri prva prvenstvena tekma med »Savo« iz Tacna in NK »Kočevje«. Ob 14.30 uri bo predtekma mladincev Istih moštev.	-cr
POPRAVEK
V 28. številki našega lista, ki je izšla 4. julija 1959, smo v rubriki »Novice posredujejo«, objavili vest, ki nam jo je posredoval naš bralec, da je Z. S. iz Seškove ulice 1 v Kočevju zbijal lastovičja gnezda. Kasneje smo ugotovili, da so to storili neznani otroci.
Uredništvo
Petit na 10 in pot deem
Točno opoldne
Verjamete, da lahko nekdo nekaj reče, ne da bi lagal? Verjamete, da lahko nekdo laže, ne da bi kaj rekel?
Točno opoldne sem sedcg na vrtu neke restavracije.
Točno opoldne sem ju zagledal pri sosednji mizi.
Točno opoldne mi je natakar prinesel limonado, čeprav sem jo naročil že ob enajstih.
Za mojim hrbtom je sedel mlad fant. V levem žepu suknjiča je imel prošnjo za sprejem v študentsko flaselje, pred seboj na mizi pa porcijo sladoleda. Iz desnega žepa je potegnil Primorski dnevnik. Istočasno mu je, ne da bi opazil, iz istega žepa padel Indeks predavanj in odprt obležal na peščenih tleh. Medtem, ko je on bral horoskop, sem jaz pobral indeks in ga pregledal. Strani z »naslovi predavanj in vaj« so bile domala popisane. Listi z oznako »podatki o izpitih« so bili prazni. Fluorografiran je bil trikrat. Uradnih zabeležk ni bilo. Indeks sem položil tja, kjer sem ga dbbil. On je zaklel, zganil časopis vstal in hotel oditi.
»Tole je Vaše, če se ne motim,« sem pokazal na indeks.
»Hvala,« je dejal. »Včasih se čudim, za kaj sem se rodil?« Pogledal me je.
»Spoznali boste,« sem mu rekel namesto pozdrava.
Odšel je, ne da bi plačal račun. To se je zgodilo točno opoldne.
Onadva pri sosednji mizi sta govorila zelo glasno. On ji je nekaj dopovedoval, ona se mu je samo smejala. Slišal sem, ko ji je rekel, da jo ljubi. Ona mn je odgovorila, da mu ne verjame. Udaril jo je v obraz in odšel. Ona je ostala, jokala in plačala račun. Tudi to se je zgodilo točno opoldne.
Toliko stvari se zgodi točno opoldne.
»Kadar bom umrl, bi rad točno opoldne.«
»Kaj ste rekli?«, me je vprašal natakar, ko je postavil limonado na mizo.
»Nič, le mislil sem naglas.«
Leopold Šega
Sindikalne športne prireditve
Kakor vsako leto bodo tudi letos sindikalne športne prireditve. Pričele se bodo v drugi polovici tega meseca, tako da bodo končna tekmovanja sovpadala tudi v program proslav občinskega praznika.
V naši občini kolektivi sicer še nimajo telesno vzgojnih klubov, pač pa za to nalogo skrbijo sindikalne podružnice. Zaželjeno bi bilo, da bi redno vadili v kolektivih predvsem razvedrilni šport. Velik napredek je v tem že narejen. Kolektivi imajo pri svojih delovnih objektih že športna igrišča, kjer se razživi med delovnim odmorom mladina. V to področje naj bi posegla občinska zveza za telesno vzgojo in pomagala s svojimi strokovnjaki, seveda bi morala sama zveza najprej oživeti in pričeti z odgovornim delom na polju telesne vzgoje na področju občine. Člani občinske zveze za telesno vzgojo naj bi o tem resno premislili.
Razlika od dosedanjih sindikalnih tekmovanj bo v tem letu ta, da bo program razširjen tudi na razvedrilne športe, kot balinanje,
turno kolesarjenje, vožnja z mopedi in igranje biljarda, poleg običajnih tekmovalnih panog — nogomet, odbojka, streljanje, namizni tenis in šah. V tem letu bo dodano še tekmovanje v atletiki in tenisu. Torej pester program, za katerega so se kolektivi v velikem Številu že prijavili.
Za pomoč k izvedbi organizacije bo dal TVD Partizan Kočevje na razpolago svoj sodniški zbor bi člane načelstva za strokovno pomoč. Tekmovalna komisija pri Občinskem sindikalnem svetu bo poskrbela, da bodo vsa tekmovanja v duhu načel Prvega kongresa za telesno kulturo, ki je bil v Beogradu, t. j. da bodo potekala tovariško ter v prijateljskem vzdušju mladih športnikov vseh kolektivov.
VREME
Vreme bo precej nestalno s pogostimi padavinami. Okrog 21. sept. lahko pričakujemo večje padavino z močno ohladitvijo.
)Oioioioeoec3ioicDeoicDeoioioec3eoioec3ec3eoc3ecDeoioeoeoioeoicc3eoiC3ic>ec3ic3BC3ioic3ioic3ec3ecz>ecDeoioiC3BG>ic3
ZLOČINCI
15 posebne vrste
»Opazovali so tri enake ali podobne primere. Eden od teh primerov je bil zdravljen alopatsko, drugi pa homeopatsko, medtem ko so tretjemu zdravili rane, ne da bi dobil kakršnakoli zdravila. Rob rane je bil nepoškodovan. Zdravljen je bil z obkladki ali na način, kakor je pač zahteval primer. Takšna so bila zdravnikova navodila. Pokazalo se je, da so se pacienti pogosto hitreje opomogli brez zdravil, to je brez tablet, injekcij itd. Poskusi te vrste so trajali nekaj tednov in če lahko kot nestrokovnjak sodim po mojih zapažanjih, zdravniki niso bili zadovoljni s poskusi.
Mimogrede moram poudariti, da so zdravili ne le večino ran na ta način, ampak tudi notranje bolezni.«
Glavni namen je bil ugotoviti, če so homeopatske droge prav tako uspešne pri preprečevanju bolezni, ki je bila izredno razširjena v taborišču. Homeopatska zdravila niso delovala niti na potek bolezni!
Nevarnost, ki je obstajala v teh poskusnih okužbah, je v izvlečku iz zasliševanja priče.
Vprašanje: Dejali ste, da je bila ena skupina, to je prva skupina, sestavljena iz desetih Nemcev. Koliko mrtvih je bilo v tej skupini?
Odgovor: Od teh, kolikor se spominjam, jih je umrlo sedem.
Vprašanje: Govorili ste nam o drugi skupini, ki je štela 40 duhovnikov. Koliko jih je umrlo v tej skupini?
Odgovor: Videl sem spisek preživelih in po tem spisku je verjetno umrlo kakih 12 duhovnikov ali patrov.
Od teh poskusnih oseb je bila ena skupina zdravljena s sulfana-midi, druga pa s homeopatskimi preparati.
POSKUSI Z YPERITOM (GORČIČNIM PLINOM)
Po nalogu Vrhovnega poveljstva oboroženih sil so bili delani poskusi z gorčičnim p inom od septembra 1939 do aprila 1945 v Saksen-hausnu In Netzweiler-Struthofu. Namen teh proučevanj je bil najti najboljše ukrepe za zdravljenje poškodb nastalih zaradi gorčičnega plina. O poizkusih, pa tudi o metodah, ki so jih uporabljali, obstajajo dokumentirani dokazi pa tudi izjave očividcev.
V mapi z obtožnico je tudi dokument, poročilo dr. Sonntaga o osmih primerih »Oil-O« poškodb in njihovo zdravljenje z zdravili H in F, datiran z 22. decembra 1939. Objavljamo te-lc odstavke:
»Da bi imeli kar najširšo osnovo za presojanje pri relativno majhnem številu primerov, smo napravili rane na obeh rokah. »O-je-O« je bilo uporabljeno na površini veliki pol dolarja in se je sušilo na zraku 30 minut. Po tem je bila roka previta. Tretjega dne je bila pri primerih 1 in 4, četrtega dne pa pri primerih 7 in 8, zastrupljena leva roka. Pomešana flora streptokokov in pnevmokokov je bila vtrta v roko pod odprtim mehurjem ali hrasto.
Zastrupitev z mešanimi sloji streptokokov in pnevmokokov, napravljena v primerih 1, 4, 7 in 8, je do neke mere različno delovala. Primer 1, je kazal sliko septične zastrupitve z visoko temperaturo, mrzlico, otekanjem lokalnih žlez in vranice. V primerih 4, 7 in 8 so bile zaznamovane zmerne temperature. V krvi ni bilo najti klic. Pege so sc pokazale šele po dveh ali štirih tednih. V vseh primerih smo našli streptokoke in staphylokoke. V osmem primeru tudi pnevmokoke.«
Nadaljnc poskuse z yperitom je vodil profesor anatomije na državnem vseuči išču v Strassburgu dr. August Hirt in neki Wimmer, kandidat za doktorski naslov in sicer, najprej na živalih, nato pa na zapornikih koncentracijskega taborišča Netzweiler. Ti poskusi na ljudeh so opisani v pismih, ki jih je izvršni sekretar »Ahncncrbe« pisal prof. Hirtu. Med drugim tudi tole:
»Predvsem bi državni voditelj SS rad slišal nekatere podrobnosti o vas in vaših poskusih z gorčičnim plinom. Morda bi lahko napisali kratko, tajno poročilo državnemu voditelju SS o vaših poskusih z gorčičnim plinom.«
Ko je državni voditelj SS dobil to tajno poročilo, je izdal odo-brenje za poskuse SS kapetanu Hirtu, in sicer 13. julija 1942.
Točno je opisal te poskuse priča Ferdinand Holl, ki je bil 1. 1942 in 1943 paznik zapornikov bolniškega oddelka.
»Sredi oktobra, ko je .Ahnenerbe’ vse pripravila, je izbral prof. Hirt nekaj zapornikov, ki so bili še krepki, se pravi, da so izgledalf zdravi, in jih vzel v svoj oddelek, To sta bili dve sobi, v vsako je spravil 15 ljudi. Te so najprej kaka dva tedna hranili z SS hrano, nato pa preselili v patološki oddelek, kjer so bili opravljeni prvi poskusi s tekočim plinom. Preden je dal injekcije je govoril zapornikom, da bi bilo koristno, če bi sc kateri od njih prostovoljno javil, saj se bo on zavzel pri Ilimm.erju za njegovo osvoboditev. Toda ljudje v taborišču so že slišali za poskuse v drugih taboriščih. Pri nas ni bilo prostovoljcev. Zaradi tega so jih enostavno določili.
Prvim poskusom je prisostvoval prof. Hirt, nato pa tisti nemški letalski častnik, ki je poskuse vodil. Ujetniki so bili goli do kože. V laboratorij so vstopali drug za drugim. Jaz sem moral držati njihove roke. Vanje je bila vtrta kapljica te tekočine, kakih 10 cm had laktom. Pacienti so morali nato v sosednjo sobo, kjer so stali z razširjenimi rokami eno uro. Po desetih urah, morda nekoliko kasneje, so sc začele kazati opekline po celem telesu. Opekline so se pojavile povsod tam, kamor so prišle pare tega plina. Nekateri so oslepeli. Bolečine so bile tako hude, da sc ni dalo stati v b ižini teh bolnikov. Poškodovana in opečena mesta bolnikov so bila dnevno fotografirana. Peti ali šesti dan smo imeli prvi smrtni primer. Takrat so vozili mrtvece v Strassburg, ker v taborišču še nismo imeli krematorija. Toda tega mrtveca so vrnili in raztelesili v .Ahnenerbe’ bolnišnici. Pljuča notranji organi so bili popolnoma razžrti. V nekaj naslednjih dnen je umrlo še sedem ljudi. Zdravljenje ostalih je trajalo dva meseca, dokler niso bili do neke mere sposobni potovati. Potem so jih prem stili v druga taborišča.«