AND
f-yKočice,"
NO. 245
’ ^'-Y , i SPIRIT FOReit., 7/^ SUAG€ ONLY
n/i'E weam—Hoiwig
si,-T'A'
' ■:,	V..:
ir
Serving Chicago, Milwaukee,• Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. DECEMBER 22, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Hanci se spušča v boj z ZDA tudi v zraku
V preteklem mesecu so rdeči okrepili obrambo pred letalskimi napadi na Hoči-minbova pota in poslali v boj znova svcja letala.
SAIGON, J. Vet. — Ameriške letalske sile so v zadnjih letih skoraj brez skrbi napadale Ho-čiminhova pota iz Severnega Vietnama preko Laosa in Kambodže v Južni Vietnam. Prav tako niso naletela na noben večji odpor pri podpiranju vladnih čet v bojih z rdečimi v Laosu in v Kambodži. Ameriško letalstvo je bilo nesporen gospodar v zraku.
Položaj se je začel v preteklem, še bolj pa v tem mesecu spreminjati. Rdeči so silno o-krepili svojo protiletalsko o-brambo, pa poslali proti ameriškim letalom lastna lovska letala. Preteklo soboto in nedeljo so se ta izkazala, saj so po ameri-riškem poročilu sestrelila vsaj eno letalo, verjetno pa tudi dve drugi. Le eno naj bi uničila protiletalska raketa SAM s tal.
Severnovietnamska lovska letala, vsa vrste MIG-21, ki so o-kretna in nagla, udarjajo s svojih oporišč v Severnem Vietnamu proti ameriškim letalom, ki napadajo Hočiminhova pota ali pa podpirajo boje na tleh v Lagosu. To ameriškim vojaškim vodnikom ni prav nič po volji, boli jih, da so v zadnjih dveh tednih izgubili kar 6 letal. Zato je zelo verjetno, da bo prišlo do nekakega ameriškega odgovore na pojačeno rdečo letalsko o-brambo. Kakšen bo ta odgovor in kako obsežen, se bo nemara kmalu pokazalo.
Novi grobovi
Jacob Schneider
Po srčnem napadu in kratki bolezni je umrl v Euclid General bolnišnici 66 let stari Jacob Schneider s 426 E. 158 St., rojen v Romuniji, od koder je prišel v ZDA pred prvo svetovno vojno, mož Julie, roj. Sdnski, preje poročene Zalesky, očim Alexa, Georgea in Leonarda Zaičsky, Dorothy Louth in pok. Florence Drllicka, stari oče in prastari oče, brat pok. Steva, Ann Grant in Helen Žagar. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15 zjutraj, v cerkev sv. Jeroma ob 9., nato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Italijanske stranke se ne morejo zediniti na predsednika republike
RIM, It. — Po skoraj dveh tednih volitev in po 19 glasovanjih Italija še vedno nima novega predsednika republike. Tako socialistični kandidat Francesco de Martino kot krščanski demokrat A. Fanfani ne moreta dobiti potrebne večine.
Nobena stran ne mara popustiti, četudi je očitno, da sama ne more zmagati.
Sedanji predsednik republike je socialni demokrat G. Saragat. Sodijo, da bo moral biti tudi novi predsednik republike kak ne-krščanski demokrat, ko pripada krščanski demokratski stranki že vsa leta stalno kot najmočnejši stranki v republiki predsednik vlade. Ta ima dejansko tudi vso moč, predsednik republike je le bolj uradni predstavnik Italije z zelo skromnimi pravicami.
Jugoslavija v Varnostnem svetu
NEW YORK, N.Y. — Glavna skupščina ZN je s 112 glasovi (od 131 možnih) izvolila Jugoslavijo v Varnostni svet. Jugoslavija je zdaj že tretjič v Varnostnem svetu, vendar ni bila doslej izvoljena še nikoli s tako velikim številom glasov.
V remenski prerok pravi:
Delno oblačno z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 35.
Turčija vrnila ugrabitelja letal Sovjetiji
ANKARA, Tur. — Sovjetska študenta, ki sta oktobra 1970 u-jrabila malo letalo-' in ušla z ijim v Turčijo, sta bila na last-io prošnjo vrnjena Sovjetski sveži.
Nikolaj Ginlov in njegov bra-:ranec Vitah Pozdejir sta lani )rijela pilota in nato sama letela meko Črnega morja v Turčijo, življenje v begunskem tabori-ču jima je nato začelo presedati n sta se javila za povratek domov.
Zastopnik sovjetskega poslanstva je dejal, da bosta sojena e zaradi nezakonitega prehoda neje in ne tudi zaradi ugrabitve etala, ker pri begu nista vršila posebnega nasilja in sta se sama /mila.
Senatorji naj bodo bolj pridni
WASHINGTON, D,C. — Sen. Margaret Chase Smith je predložila ustavno dopolnilo, ki zahteva , izključitev iz Kongresa vsakega člana, ki bi izostal od več kot 40% glasovanj tekom mega zasedanja.
Republikanska senatorica iz države Maine je znana kot ena lajbolj vestnih obiskovalcev senatnih sej in razprav. Svoje senatorske tovariše, ki radi hodijo po svojih potih, namesto da bi hli v Senatu, si je ponovno privoščila. Nihče ne pričakuje, da h bilo njeno ustavno dopolnilo uzakonjeno.
------o-----—
V Kairu spet posveti
KAIRO, Egipt. — Po posvetu Narodnega varnostnega sveta v začetku tedna je predsednik Sadat pozval na zasedanje v četrtek tako Centralni komitet A-rabske socialistične zveze kot ljudsko skupščino.
Obe bosta razpravljali tajno na temelju poročil, ki jih bodo dali predsednik Sadat, predsednik vlade Fawzi, zunanji minister M. Riad, vojni minister gen. Sadek in dr. M. Ghaleb, Sadatov svetovalec za narodno varnost.
Na teh posvetovanjih naj bi padla odločitev o bližnjih egiptovskih diplomatskih in vojaških ukrepih, ko se “leto odločitve” naglo bliža koncu.
------o-----
Nemci izdelali novo protitankovsko orožje
LONDON, Vel. Brit. — Nemški orožni strokovnjaki so izdelali tri vrste novega orožja proti tankom, dve mini in šop bomb. Novo orožje je ceneno, pa1 zelo uspešno. Napovedujejo, dal bo že prihodnje leto v splošni i rabi NATO.
Sovjeti dolže Izrael zbiranja sil na Sinaju
Glasilo sovjetskih oboroženih sil trdi, da zbirajo Izraelci raočrte sile na Sinaju in da bi radi izzvali Arabce k napadu.
MOSKVA, ZSSR. — “Rdeča zvezda”, glasilo Rdeče armade, piše, da izraelski “vojni kragulji” naravnost iščejo priložnost za boj v upanju, da bodo zdaj dosegli, kar jim ni uspelo leta 1967”. Nov močan poraz Arabcev bi brez dvoma privedel do zloma sedanjih arabskih režimov in morda ustvaril možnost razgovorov in sporazuma z novimi vladami, ki bi bile napram Izraelu bolj popustljive.
Sovjetski list trdi, da so Izraelci postavili “večje število oporišč za tanke in topove ter pozvali pod orožje tudi del rezerv”. Izraelske oborožene sile naj bi izvajale tudi vojaške vaje na kopnem in v zraku vse do črte premirja.
Izrael sovjetskih trditev ni ne' zanikal ne potrdil, kot ni zanikal sirijskih vesti o zbiranju izraelskega vojaštva na Golanskem višavju. Ko se bliža konec leta 1971, ki ga je egiptski predsednik Sadat označil za “leto odločitve”, je načelnik glavnega stana izraelskih oboroženih sil gen. Haim Bar-lev dejal, da bo Izrael odgovoril na vsak egiptski poskus napada na kak nevojaški cilj v Izraelu s tako silo, da bo Egipt takoj opustil vsako tako misel.
“Mi lahko to storimo kljub vsej njihovi protiletalski o-
Kitajska še ne mara govoriti o razorožitvi
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavna skupščina je končala svojo razpravo o razorožitvi s 14 novimi resolucijami, pa brez najmanjšega znamenja od strani Kitajske, da se ta hoče pridružiti kakim razgovorom o razorožitvi.
Tri od resolucij pozivajo h končanju jedrskih preskusov tako pod zemljo kot nad njo. Edino Kitajska in Albanija sta glasovali proti tem resolucijam, ki so očiten protest manjših sil proti velikim z jedrskim orožjem. ZDA, Velika Britanija, Francija in ZSSR so se glasovanja vzdržale.
Kitajska utemeljuje svoj odpor z izgovorom, da mora s pre-skušnjami izpopolniti svoje jedrsko orožje, da se bo lahko branila pred sovjetskim in ameriškim jedrskim ‘izsiljevanjem’. Tako od ZDA kot od ZSSR zahteva, naj se obvežeta, da ne bosta uporabili prvi jedrskega o-rožija, kot se je obvezala Kitajska.
Opazovalci trdijo, da se Kitajska obnaša zdaj prav tako, kot se je ZSSR v letih, ko še ni imela preskušenega jedrskega orožja in se je prizadevala na vse načine, da ZDA na tem polju dohiti.
Avstrijski diplomat novi glavni tajnik ZN
Varnostni svet ZN je včeraj izbral 53 let starega avstrijskega diplomata Kurta Waldheima za novega glavnega tajnika Združenih narodov. Izvolitev mora danes potrditi glavna skupščina ZN. Nasledil bo 1. januarja U Tanta, ki je na čelu ZN 10 let.
Priporočajte A.D. tem. ki jo še nimajo!
hrambi, kljub Rusom in kljub njihovim raketam,' je dejal izraelski general in nato zaključil: “Arabci bodo pametni, če nas ne preskušajo.”
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Izbor novega glavnega tajnika Združenih narodov je bil kot v preteklosti tudi tokrat težaven. Avstrijski diplomat in predsedniški kandidat avstrijske ljudske stranke pri letošnjih predsedniških volitvah Kurt Waldheim je imel od vsega začetka dovolj glasov za izvolitev, toda proti njemu je bila L. R. Kitajska, ki ima pravico veta. Pretekli petek in v ponedeljek je kitajski zastopnik glasoval proti, včeraj pa je svoj odpor končal in Kurt Waldheim je bil izvoljen. Nasledil bo z novim letom U Tanta, burmanskega diplomata, ki je na čelu uprave ZN 10 let.
Izbor Kurta Waldheima mora danes potrditi glavna skupščina. Ker tam nima nihče pravice veta, je volitev skoraj izključno le uradna potrditev izbora v Varnostnem svetu.
Novi glavni tajnik stopa na čelo ZN v času, ko je njihov ugled padel zelo nizko, ko njihovega vpliva na mednarodno politiko skoraj ni, kot je pokazala. indijsko-pakistanska vojna. Združeni narodi so poleg tega
Nova Bengalska država med najrevnejšimi
tudi v hudi finančni stiski, pred pravim finančnim polomom.
Finančnih težav ZN sta v glavnem krivi Sovjetska zveza in Francija, ki nočeta plačati svojega deleža za vojaški nastop ZN v Kongu in na Srednjem vzhodu, sklenjen v glavni skupščini. Težave bodo postale še večje, ker so ZDA znižale svoj prispevek po razočaranju, ki so ga doživele z izključitvijo nacionalne Kitajske in posebno z okoliščinami, ki so to izključitev spremljale.
Kurt Waldheim, ki že dolga leta zastopa Avstrijo v ZN, vse te težave pozna. Izjavil je sinoči po izvolitvi, da se bo trudil finančno krizo rešiti in da bo delai kot glavni tajnik ZN v sklopu in v okviru pravil njihove ustave.
Novi glavni tajnik ZN je znan kot sposoben in uglajen diplo mat. Ko je bil dve leti avstrij ski zunanji minister, je napravljal bolj vtis, da izvaja zunanje politiko, kot pa da jo ustvarja in vodi. Ker je Avstrija nev train a država je avstrijski di plomat v dobrin stikih z vsem. državami članicami ZN in ni \ sporu z nobeno skupino držav.
Ljudska stranka je postavila Kurta Waldheima za svojega predsedniškega kandidata, ki pa je pri volitvah dobil le 47% gla sov. Zmagal je njegov sociali stični tekmec. Socialistična avstrijska vlada je Kurta Wald-neima poslala nazaj v ZN koi zastopnika Avstrije in ga zdaj podpirala pri volitvah za glavnega tajnika ZN.
Iz Clevelanda in okolice
.........
Zemljevid kaže Prednjo In- nih držav s skupnim letnim
dijo, ki je politično razdeljena zdaj v republiko Indijo, v republiko Pakistan in v Ljudsko republiko Bangla Desh, nekdanji Vzhodni Pakistan. Indija zavzema večji del obsežnega polotoka in ima preko 530 milijonov prebivalcev. Zahodni Pakistan obsega 310,400 kvadratnih milj na severozahodu in zahodu z okoli 55 milijoni prebivalcev, Bangla Desh pa meri le 55,126 kvadratnih milj ozemlja ob Bengalskem zalivu v delti rek Ganges in Brahmaputra. Na tem malem ozemlju živi 75 milijonov ljudi v večni rev-
dohodkom 6 bilijonov dolarjev ali komaj $77 na osebo.
Prebivalstvo Indije je hindujske vere, prebivalstvo Pakistana in Bangle Desh muslimanske. Prav zaradi svoje vere Bengalci leta 1947 niso marali v indijsko državo, so se rajše pridružili Pakistanu, pa četudi je bil njegov glavni zahodni del oddaljen od njih preko tisoč milj. Nesposobnost pakistanskih vlad in vodnikov je privedla do ločitve
ob-
go-
tem sprožil končni polom.
Bangla Desh potrebuje sežno pomoč, tehnično in spodarsko, da se bo mogla organizirati v resnično, urejeno dnzavo in da bo mogla prehraniti milijone svojih prebivalcev. Dežela je gospodarsko zaostala in skoraj brez vsake industrije, njen glavni pridelek je riž, ki pa ne krije domače potrebe, za izvoz je edino juta in nekaj čaja. Indija, ki je pomagala Bangli Desh do neodvisnosti, nima sred-
ščini, stiski in pomajnkanju.
To je ena naj gostejše naselje- dovolj stvo streti s silo
Bengalcev od Pakistana. Ti so . i k- •
se pritoževali zaradi stalnega ’ da bl ^ PodPiraIa> ker je
sama vezana na pomoč tujine.
Pomoč bo morala torej priti
zapostavljanja in zanemarjanja njihovih koristi. Yahya	„ x
Khan je skušal njihovo neza- od drugod, po vsej verjetnosti
s iz — Amerike.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Vlada je objavila, da bo izpustila na božični dan 689 političnih jetnikov.
RAVALPINDI, Pak. — Pred sednik Bhutto je izjavil, da bc skoro pustil Mujiburja Rahmana iz zapora, pa ga držal še nekaj časa v hišnem zaporu. Pričakujejo, da ga bo pustil na svobodo, kakor hitro bc javnost na to pripravljena. Rahman je vodnik Avami lige, ki ga je dal prijeti predsednik Yahya Khan v marcu, ko je hotel s trdo, vojaške roko streti odpor v Vzhodnem Pakistanu. Bhutto še noče priznati, da je postal Vzhodni Pakistan neodvisna država Bangla Desh.
DAKA, B.D. — Policijski načelnik nove republike je dejal, da so množični grobovi skorc v vsaki vasi Benglaske države. Število pomorjenih cenijo od 500,000 na 1,500,000. Sovraštvo in podivjanost, kot jo je videl svet v zadnjih dneh v Bengaliji sta skoraj neverjetni.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon se je sinoči vrnil z Bermudov, kjer se je dva dni pogovarjal s predsednikom britanske vlade E. Hea-thom. Dosežen je bil sporazum v vprašanjih mednarodne trgovine, o potrebi ameriških oboroženih sil v Evropi in o drugih mednarodnih vprašanjih.
Vstopnice za Silvestrovanje—
Vstopnice po dva dolarja za Korotanovo Silvestrovanje 31. decembra v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue so v prodaji pri vseh članih zbora. Lahko si rezervirate svojo mizo za deset oseb, če pokličete 361-2875. Za ples bo igral ansambel “Van-drovci.”
Nedržavljani, prijavite se—
Še velja dolžnost: kdor ni ameriški državljan, pa živi v Ameriki, se mora v teku meseca januarja javiti imigracijskemu uradu v smislu vprašalne pole, ki se dobi na vsaki pošti.
Pater Fortunat med nami—
Pater Fortunat Zorman O.F.-M. iz Lemonta je prišel za božične in novoletne praznike k Sv. Vidu, da bo pomagal pri spovedovanju v obeh jezikih, v slovenščini in angleščini. Prijaznemu duhovniku želimo, da bi preživel med nami lep slovenski božič in da bi se prijetno domače počutil med nami, kjer ostane do 3. januarja 1972.
Asesment-—
Vsa društva, ki zborujejo v SND na St. Clair Avenue, bodo pobirala asesment jutri, v četrtek, zvečer od 6. do 8.
Slovenska polnočnica na WXEN-FM—
Slovenska radijska oddaja na narodnostni postaji WXEN-FM (106.5 mg) bo v petek, na Sveti večer prenašala božično polnočno bogoslužje v slovenskem jeziku iz cerkve sv. Vida. Prenos se bo pričel ob pol polnoči s koncertom slovenskih božičnih pesmi, ki jih bo izvajal cerkveni pevski zbor Lira.
Naznanile—
Ta petek, 24. decembra in naslednji petek, 31. decembra Ameriška Domovina ne bo izšla zaradi praznovanja Božiča in Novega leta. Tudi urad bo ta dva dneva zaprt. Vse prosimo, da upoštevajo to naznanilo.
Zaboden v trgovini—
Sinoči je bil v Higbee Co. trgovini v mestu, ko je čakal s svojimi otroci v vrsti, da pozdravi Santa Clausa, zaboden John E. PTtzpatrick, 35 let stari oče štirih otrok z Eastbrook Dr., v Euclidu. Neki črnec se je rinil naprej in John E. Fitzpatrick ga je pozval, naj ostane v vrsti in čaka kot drugi. Ta ga je napadel in ga sunil z 8 palcev dolgim nožem, ko ga je Fitzpatrick pozval, naj pred njegovimi otroci ne uporablja nedostojnih besedi. Ko je Fitzpatrick padel na tla in so mu nudili pomoč, je njegov napadalec ostal še nekaj časa na mestu, nato pa je pobegnil. Policija je prijela v zvezi z ubojem nekega črnca in njegovo ženo.
-------o-------
Češki letalec pobegnil
z družino v Nemčijo
NUERENBERG, Nem. — Ladislav Bezak, 39 let stari češki letalec, ki si je svoj čas pridobil svetovno prvenstvo v letalskih akrobacijah, je preteklo nedeljo v malem letalu ušel preko meje v Nemčijo, četudi so ga češka lovska letala sledila in skušala sestreliti.
V malem letalu je vzel s seboj v svobodo svojo ženo in 4 male otroke.
Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu!
/lilERlŠM 'Bomomm
vi ■	».tr» \i i -
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ox July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 245 Weds., Dec. 22, 1971
nike komunizma na Hrvaškem ostro obsodil zaradi podpi-i^ar nam je bilo do sedaj v živ- pa mnogo novih naročnikov, da
ranja ' nacionalizma” in “gnilega liberalizma”. Morali so javno priznati svoje “grehe” in stopiti s svojih položajev. Na nje so prišli pristaši “jugoslovanskega krila” v Hrvaški partiji. Ti so prevzeli vodilna mesta tudi v okrožnih in krajevnih partijskih organizacijah, organih in ustanovah. Čistka je globoka in široka, vendar naj bi ne bila “ostra”, ker se boje premočnega odpora hrvaške javnosti. V kolikor je do tega prišlo v Zagrebu v prvih štirih dneh preteklega tedna javno, so ga odločno strli.
Zdaj ugibljejo v Jugoslaviji in izven nje, če ne bo “hrvaška revolucija” povod za vračanje v centralizem in unitarizem, ki utegne zbrisati zadnje ostanke uspeha 3CF letne propagande o “bratstvu in edinstvu” jugoslovanskih narodov.
Rešitev “narodnega vprašanja” v Jugoslaviji je bilo zadnje, s čimer se je Tito še upal hvaliti, zdaj je jasno, da je tudi to bila le bajka.
I BESEDA IZ NARODA
“Bratstvo in edinstvo” ni pognalo v Titovi Jugoslaviji korenin
Ko so komunisti v času druge svetovne vojne in revolucije postavljali temelje svoji novi oblasti v Jugoslaviji, so priznavali vsakemu narodu polno samostojnost z lastno vlado, lastnim sodstvom in lastnimi oborožsenimi silami. Lahko govorimo tudi o lastni “zunanji” politiki teh narodnih vlad vsaj v omejenem pomenu.
V prvi ustavi nove Federativne socialistične republike Jugoslavije so imele posamezne republike pravico do izsto pa iz FSRJ, če bi se narod za to izjavil. Postopno so repub like izgubile skoraj vso svojo oblast in seveda tudi vso neodvisnost. Popravljena ustava je že bila brez pravice izstopa posameznih republik iz federacije. Centralizem in unitarizem, ki ga je prvotno v prvi vrsti izvajala Komunistična partija preko svoje centralistične organizacije, je prešel tudi v javno upravo. Republiške uprave so imele vedno manj samostojnosti, vse je urejeval Beograd.
Novi centralizem je naletel na odpor v vseh nesrbskih republikah. Narodi so zahtevali več neodvisnosti v ureja nju lastnih kulturnih, gospodarskih in pravno-socialnih razmer. Komunistična partija se je odločila za samoupravljanje, ki je postalo novo geslo njenih propagandistov. Na zunaj je izglodalo, da imajo posamezne republike in njiho ve upravne enote več pravic in možnosti “samoupravljanja”. To naj bi se uveljavilo na vseh področjih javnega življenja in dela.
Obsežna partijska in gospodarska reforma poleti 1965 na bi pomenila začetek novega razdobja. Jugoslovansko narodno gospodarstvo naj bi bilo postopoma postavljeno na zdravo osnovo, trg naj bi uravnaval cene, pa tudi produkcijo. To naj bi bil konec političnih tovarn in nenadziranega razmetavana javnega denarja.
Ta reforma unitaristom v Beogradu ni šla v račun. Svojo oporo so dobili v podpredsedniku SiFRJ A. Rankoviču. Ko so temu dokazali, da je sabotiral izvajanje reforme in se celo pripravljal na “prevzem oblasti”, se je moral odpovedati vsem svojim položajem v javni upravi in v partiji, drugače se mu pa ni nič hudega zgodilo. Dobil je primerno pokojnino in užival v očeh dela srbske javnosti glas “branilca srbskih koristi”.
Po odpustu Rankoviča je zmagalo v vodstvu Komunistične partije načelo federacije s čim več pravicami posameznih republik in obeh samoupravnih pokrajin, Vojvodine in Kosova. Letos je dobila Jugoslavija novo ustavo, ki priznava posameznim republikam res samostojnost v taki meri, da b bilo mogoče smatrati Jugoslavijo za bolj nekako zvezo držav kot zvezno državo. Posamezne republike imajo v ustavi zajamčeno pravico veta.
Mlajši rod komunističnih vodnikov v vseh republikah je začel brenkati na nacionalne strune, da bi si tako pridobil vsaj nekaj podpore med ljudmi, ki so se sicer politiki in političnemu delu na splošno odtegovali in se brigali le za gospodarski napredek in dobro življenje.
Prvi so bili na tem področju slovenski komunisti, ki so se pod Kavčičem pognali v spor z zvezno vlado, na katere čelu je bil tedaj Slovenec Mitja Ribičič. Zvezna vlada je že odobreno gradnjo hitre ceste v Sloveniji odložila, ko je delila posojilo Mednarodne banke, v korist cest na jugu. To je republiško vlado v Ljubljani strašno zjezilo in je organizirala vrsto javnih protestov, ki so napravili videz, da je vsa Slovenija v uporu proti Beogradu.
Tito je pozval vodstvo partije na Brione in tam so Kavčiča temeljito okrtačili. Poslej je bil previdnejši.
Lani so se pognali v boj hrvaški komunisti in pri tem dobili podporo pri Albancih na Kosovu in pri Makedoncih. Spor se ie začel na jezikovnem polju, ko so hrvaški jezikovni strokovnjaki zavrgli srbsko-hrvaški jezik, njegov pravopis in delo pri njegovem slovarju. Začeli so sestavljati lastni slovar. Spor je naglo preskočil na gospodarsko in politično področje. Vodniki Zveze komunistov na Hrvaškem, zlasti Mika Tripalo in Savka Dabčevič-Kučar, so nacionalne zahteve Hrvatov podpirali in s tem pridobili v očeh hrvaške javnosti.
Prve težave so nastale jeseni, ko ni bilo dovoljeno u-vesti v šole na Hrvaškem pravopisa hrvaškega jezika, ki je bil že natisnjen. Sledil je oster spor zaradi delitve na Hrvaškem zasluženih deviz, ki gredo večinoma v Beograd in jih ta rabi drugod, da jih za hrvaške potrebe ni. Tako so vsaj v Zagrebu trdili. Ko se spor ni premaknil nikamor, so v preteklem mesecu zagrebški študentje objavili v podporo hrvaških zahtev po suvereni Hrvaški, kjer bo “hrvaški denar v hrvaškem žepu in hrvaška puška na hrvaški rami”, štrajk. čeprav je Zveza komunistov štrajk obsodila in je Beograd grmel proti njemu, ga vodstvo Zveze komunistov in javna uprava na Hrvaškem nista hotela s silo streti.
To je privedlo do neposrednega nastopa Tita, ki je vod-
Fšsmo ravnatelja Družbe sv. Morja v Celovcu
CELOVEC, Kor. — Božični prazniki povezujejo in družijo. Sam Bog je postavil v središče božičnega doživetja družino in družinsko srečo. Tako se bomo znašli tudi zamejski in zdomski Slovenci v teh dneh ob jaslicah v krogu svojih najdražjih. Znašel se bo oče pri svoji družini, otroci pri svojih starših, dušni pastir v krogu svojih župljanov in božični evangelij nam bo vsem ogrel srca in duše.
Dragi mohorjani! Vam vsem peril j am božične pozdrave in novoletna voščila iz našega Celovca, kjer že nad sto let deluje Družba sv. Mohorja, ustanova našega svetniškega škofa Antona Martina Slomška, katera bo v novem letu praznovala že 120-ietnico svojega obstoja.
Spoštovani poverjeniki in po-verjenice! Naša mohorska družina je velika. Danes šteje 9100 udov. Je to naj večja družina, v kateri se zbirajo vsi zamejski in zdomski Slovenci po tragediji druge svetovne- vojne.s - Iskrena Vam zahvala za Vaše požrtvovalno sodelovanje in podporo. Brez Vaše pomoči bi Družbe sv. Mohorja ne bilo. Družba sv. Mohorja v Celovcu bo tudi v prihodnje uspevala samo ob sodelovanju vseh poverjenikov in poverjenic pri nas na Koroškem in vsepovsod pp širnem svetu. Prosim Vas, ostanite ji zvesti! Ostanimo drug drugemu zvesti v zvesti službi slovenskemu človeku na Koroškem in drugod zamejstvu ter kjerkoli že po svetu!
Vse ude in udinje Družbe sv. Mohorja vabim, da nam sporeče svoje želje kakor tudi želje vseh drugih mohorjanov in mohor-jank tako glede našega družbenega Koledarja kakor tudi glede našega knjižnega daru. Pozivam Vas vse, pošljite nam prispevke, da bo naš Koledar nudil vsakemu slovenskemu človeku kar se da veliko. Tudi knjižni dar Družbe sv. Mohorja more biti aktualen in zanimiv, toda samo ob sodelovanju čim širšega števila mohorjanov in mohorjank.
Zagotavljam Vas, da se bomo vsi in vsak izmed nas po svojih močeh prizadevali, da ohranimo po naših družinah na Koroškem in drugod v slovenskem zamejstvu in zdomstvu vero in slovensko besedo. Samo temu smotru živi in služi Družba sv. Mohorja v Celovcu, “Sveta vera bodi nam luč, materina beseda pa ključ da prave in zveličavne o-mike!”
Prav je, da Vam povem, kako velika je danes naša mohorjan-ska družina. Na Koroškem ima 4,818 udov; v Angliji 90; v Belgiji 109; v Franciji 242; v Italiji 96, v Jugoslaviji 22; v Nemčiji 784; na Švedskem 80; v Švici 67; v Avstraliji 422; v Braziliji 26; v Argentini 356; v Venezueli 36; v Združenih državah ameriških 856, v Kanadi 930. — Vsakemu izmed nas te številke veliko povedo. Vsak se cib njih more in mora razmisliti.
Ijenju dano. Istočasno Ga moramo prositi za vse, kar bomo še nadalje rabili v našem življenju. Pri vsem tem ne smemo prezreti ubogih bolnikov, ki rabijo naše pomoči. Vsakdo naj gleda na to, kako bi osrečil one bolnike, ki so mu poznani. V naši bližini živi ga. Ana Palčič, ki je že dolgo bolna. Ona bo vsakega vesela, ki bi jo obiskal, zlasti pa ob času božičnih praznikov.
Želim vsem čitateljem Ameriške Domovine, kakor vsem ostalim Slovencem, razkropljenim po svetu, srečne božične praznike in veliko sreče ter božjega blagoslova v letu 1972. Enako želim uredništvu Ameriške Domovine in njenemu osobju.
Jože Vrtačnik in družina
bi Ameriška Domovina še dolgo lahko izhajala v lepem sloven-skem jeziku.
Vse prav lepo pozdravljam!
Matt Marolt
Zahvala
iožična voščila
Yuanli (Miaoli), For. — Dragi slovenski prijatelji! Najprej prav lepe pozdrave iz daljnega Orienta. Hitro, hitro čas beži in prazniki so zopet tukaj.
Prav iz srca želim vsem prijateljem in znancem in vsem dobrotnikom milosti polne božične praznike in blagoslovljeno novo leto. Pri jaslicah ob novorojenem Jezuščku pa se bomo spominjali drug drugega.
Kar verjeti ne morem, da je minilo že eno leto od mojega zadnjega obiska v Clevelandu. Gotovo se pridno pripravljate na božič, pri nas tudi, samo brez zime in snega je to zame malo težje.
Ameriško1 Domovino z veseljem prejemam in se Vam lepo zahvaljujem za brezplačno pošiljanje.
Se Vam priporočam v molitev in Vas najlepše pozdravljam! Francis Rebol, M.M., misijonar na Formozi
Družba sv. Mohorja v Celovcu zaposluje tačas 50 nameščencev in kvalificiranih ter navadnih delavcev. Izmed teh jih je 30 zaposlenih v tiskarni, založbi in trgovini; 20 pa v treh dijaških domovih. V dveh dijaških domovih v Celovcu stanuje in dobiva zdravo krščansko vzgojo 220 srednješolcev in srednješolk. V ogromni večini so to dijaki in dijakinje Slovenske gimnazije v Celovcu, ki izhajajo iz revnih kmečkih in delavskih družin.
Na Dunaju pa vodi p. Ivan Tomažič naš visokošolski dom “Korotan”.
Vsako soboto se bere v Celov-i cu po ena sv. maša za vse do-ibrotnike Družbe sv. Mohorja.
Vsako nedeljo pa je sv. maša za vse žive in rajnke ude in udinje. Daruje jo prelat Aleš Zech-ner v kapeli Mohorjevega doma v Celovcu. Na ta način smo živi in rajni mohorjani in mohorjan-ke vsak teden vsaj enkrat zbrani ob božjem oltarju.
Dragi udje in udinje Družbe sv. Mohorja! Vsem, vsaki in vsakemu izmed Vas, ki ste se trudili iz idealizma za našo skupno slovensko in katoliško stvar, izrekam iskren Bog Vam poplačaj! Težko Vam povemo, kako huda finančna bremena je prevzela in jih sedaj nosi Družbo sv. Mohorja s tem, da je prevzela nase imenovane dijaške domove. Vemo, da se tudi Vi zavedate, da je vzdrževanje teh domov finančno pasivna zadeva.
Zato se tudi ob tej priložnosti zahvaljujemo še prav posebno tistim dobrotnikom doma na Koroškem, v zamejstvu in zdomstvu, ki so se v zadnjih letih spomnili naših dijakov ,z večjim, v enem slučaju celo z zelo velikim darom.
S prošnjo, da bi si ostali zvesti tudi v prihodnje, vse in vsakega izmed Vas naj lepše pozdravljam.
Msgr. dr. Janez Hornboeck, ravnatelj DsvM
Božič je in in novo leto prihaja
CLEVELAND, O. — Še nekaj dni in staro leto bo za nami.
Vse, kar nam je prineslo to leto, bo ostalo le še v spominu. Če smo bili v tem letu zdravi in srečni, gre tu v prvi vrsti zahvala Bogu. Ravno tako za vse ostale dobrote,. ki so nam bile dane v tem letu. Veliko ljudi je pomrlo, morda so bili kateri izmed njih naši dobri prijatelji in, sorodniki. Bog naj bo milostljiv sodnik vsem, ki so prestopili prag večnosti. Več rodilo se jih je tudi in tako bo teklo življenje, naprej. Če smo se sami v čemur zanemarili ali kaj podobnega nepravilno storili v tem letu, sklenimo, da kaj podobnega v prihodnjem letu ne bomo storili.
Kakor sam sebi, želim vsakemu mej emu bližnjemu, da bi mu novo leto prineslo polno sreče,
zadovoljstva in božjega blago- Gilbert, Minn. — Spoštovani! slova; ^	KIoja naročnina se bo iztekla v
Bcžični prazniki so pred nami januarju 1972. Tukaj Vam poši-A tej priliki želim, da bi'ljam naročnino za prihodnji dve dati.
Silvestrovanje na Osmi v lew Yorku
NEW YORK, N.Y. — Letos, kakor tudi lani, smo se Savani v New Yorku ponudili našemu župniku Fr. Roganu, da organiziramo silvestrovanje na Osmi. Lani smo želi velik uspeh in prav zaradi tega uspeha smo se za letošnje silvestrovanje ponovno navdušili. Silvestrovanje bo kot farna veselica v cerkveni dvorani na Osmi in dobiček je namenjen za preobnovo dvorane. Za delovno moč in organizacijo bomo poskrbeli Savani Plesna godba bo v rokah “Veselih Štajercev”.
Prepričani smo, da bo večer uspel. Lani je že zgodaj zmanjkalo prostorov in nismo mogli sprejeti vseh, ki so se odločili, da pridejo. Zaradi tega priporočamo, da ne odlašate do zadnje ga večera in da si vstopnice čim-prej kupite, ker prostorov na razpolago je samo sto. Z nakupom vstopnice bo prostor garantiran. Opozarjamo, da v zadnjem trenutku ne bo v dvorano sprejet nihče brez prej kupljene vstopnice.
Vstopnice lahko dobite pri našem župniku Fr. Richardu Roganu na Osmi, 62 St. Mark’s Place, N.Y. Vsaka stane $8, kar je vključena večerja.
Sergej Delak |W||| .r<
/Z NAŠIH VRŠI
Cleveland, O. —- Spoštovani! Priloženo Vam pošiljava naročnino za leto 1972. Obenem želiva Vam in vsem najinim prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto.
Vas lepo pozdravljava!
John in Mary Zigman
Millvale, Pa. — Spoštovana gospa Debevec! Zelo smo Vam hvaležne, ker nam redno brezplačno pošiljate Ameriško Domovino. Naj dobri Bog drugod povrne in blagoslovi z mnogimi naročniki ta lepi slovenski list, ki naj bi prihajal v vsako slovensko dužino. Naj bi bil list dokaz, da Slovenci v novi domovini še cenijo svoj materini jezik.
Bog Vas živi in vse, ki z Vami delujejo, da ne omagate pri tem težkem delu in večkrat s težkimi osebnimi žrtvami še nadalje držite Ameriško Domovino pri življenju.
Prav vesel Božič in blagoslovljeno novo leto Vam in Vašim sodelavcem žele prav iz dna srca in prav lepo pozdravljajo Vaše hvaležne
Šolske sestre, Millvale, Pa.
Sr. M. Ildefonza
in ob tej priliki želim, da jih vsi srečno dočakali in preži-(leti, previšek pa je dar Ameriški
veli. Ob jaslicah se bomo morali'Domovini.
božjemu Detetu zahvaliti za vse, j Želim Vam srečno novo leto,
Svefmšna meditacija
KANSAS CITY, Kans. — V bornih jaslicah leži na slami nebeško Detece. Zavito je v snež-nobele plenice, ki jih je stkala in sešila ljubeča roka deviške Matere. Vsa srečna — na ustnicah ji leži nebeški smehljaj — zre Vanj, katerega je pričakovala s srčnim hrepenenjem mese' ce in mesece ... Pričakovanje nečesa prelepega se sklanja Marija nad Njim ... Njeno srce topi nežnosti in njena duša je zatopljena v adoracijo. Zdaj odpre Dete svoje oči — in iz teh dveh sonc zažari plamen ne-ustvarjene Ljubezni — prvi pogled Jezusov.. .
Kakšen je bil prvi Jezuščkov pogled? Povej nam, opiši nam ga, Mati deviška. Saj je veljal Tebi, o Izvoljena izmed vseh žena. Tisočletja, ne, vso večnost je Beseda hrepenela po tem trenutku, — da bi kot človek videla svojo ustvarjeno, z vsemi milostmi obdarovano Mater. Vajine oči so se srečale ... Njegov pogled je očaral Tvojo deviško dušo — saj je bil namenjen samo Tebi.. . Komu pač naj bi se prvič nasmehnilo božje Dete? Koga drugega naj bi božal in o-srečeval prvi Jezuščkov pogled če ne Tebe, Mati božja? V Tvojih očeh se je zrcalila vsa čistost, ljubezen in lepota Tvoje duše, ki je očarala božje Dete. Tvoja duša je bila kot kristalno čisto gorsko jezero, iz katerega se odbijajo sončni prameni ,in Jezušček je ves blažen zrl v Te. In ta Jezuščkov prvi pogled si ohranila v globinah svoje duše kot luč, sij nebes, ki ni nikoli ugasnil v sinjini Tvojega neba.
O, da bi mogle nekoč tudi naše poveličane oči zagledati vsaj nekaj tistega, kar je Jezušček bral v Tvojih očeh, Brezmadežna, ko Te je prvič objel Njegov pogled! S kakim zamaknjenjem bodo zrli v Te, Marija, in iskali Tvojem pogledu usmiljenje, ljubezen Matere, katere hrepe-njenje po otroku je izpolnjeno. Tvoj pogled nas bo opogumil, da si bomo upali upreti svoj pogled v božje Oko. Kaj bomo pač čita-li v njem? Četudi smo še v pregnanstvu, nas vendar ljubezen sili, da si upamo sanjati sanje skrivnosti Jezusovega pogleda. V naših očeh se zrcali duša. V očeh nedolžnega otroka so nebesa — v očeh zapeljivca vidiš samega Bog nas varuj . .. V šem pogledu je čistost in ljubezen, zaupanje in dvom, žalost in O-unaštvo, strast in sovraštvo. Vse, kar beseda ne pove, vse, česar pojoče ustnice ne morejo izraziti in česar še tako sladak mehljaj ne more zakriti ali iz-pride na dan zavito v pro-
zorno tančico pogleda ...
Marija je brala v Jezuščko-vem pogledu odsvit Očeta, Bese-
do. Združeval ju je goreč plamen ljubezni, sv. Duh Tolažnik.
V	Detetovem pogledu je bila skrivnost Svete Trojice ...
Dovoli, Mati Marija, da Te še enkrat vprašam: Kak je bil Jezuščkov prvi pogled? Čistejši od žarkov luči, ki se odbijajo od beline gorskega snega? Bolj osvajajoč srca kot prozoren otrokov pogled? še čistejši kot je bil Tvoj, o Devica Brezmadežna? Je v Jezuščkovem pogledu gorel tak ogenj ljubezni, ki je bil bolj vroč kot goreči ognjenik? Je bil bolj žgoč, kot je ljubezen serafi-nov, ki obdajajo božji prestol? In kaj še je bilo v tem pogledu? Vsa lepota, nežnost, dobrota, sladkost, ki prekaša nežnost, ljubezen vseh mater, še celo Tvojo, o Marija! Jezuščkovega pogleda ni mogoče opisati, razložiti, niti ne razumeti. A ima čudovito moč, da privleče srca, ki Mu slede; seže kot dvorezen meč v globine duš, da si jih osvoji in podvrže. Blagor mu, kogar Jezus pogleda — pa naj šibo iz nebes, tabernaklja ali s križa ali iz jaslic...
O, Detece! Vse bi dala, vse žrtvovala za srečo enega samega Tvojega pogleda iz Tvojih oči. daj je v njem vse, kar nas osrečuje, po čemer hrepenimo vse življenje. Upam, da se bom nekoč sončila v žarkih Tvojega pogleda v večnosti; da bom smela zreti v luč Tvojih oči — luč, ki je plamen Tvoje ljubezni do duš. Vli niso nebesa gledanje Boga?
V	nebesa so daleč za tiste, ki irepene z vso močjo po pogle-iu Jezusovem — po Bogu ...
Gospod Jezus, božje Dete, poglej tudi mene — kot si pogledal prve pastirje, ki so prihiteli k Tvojim jaslicam. Sedaj me poglej ! Ko se še moram boriti na Trmi poti, ki vodi k nebeškim jaslicam ... Zdaj me naj zadene Tvoj pogled, poln umevanja, so-iutja, usmiljenja. Naj mi sije uč Tvojega pogleda v teminah pregnanstva! Naj me opominja c dobremu, naj me odvrača od slabega.. . Naj berem v Tvojem pogledu odpuščanje, kadar Te razočaram. O, tudi takrat, posebno še takrat me poglej, ko sem v veliki nevarnosti, da moje življenje ne izpričuje vere v Tebe. En sam Tvoj pogled zadostuje, da postane grešnik — svetnik.
Božje Dete, poglej nas vse, ki smo danes po vsem svetu zbrani pri Tvojih jaslicah. Naj Tvoj ljubeči pogled objame mladino, ki Te išče... Naj Te najde, spozna in Te ljubi. Naj Ti ostane zvesta ... In Tvoj pogled — poln sočutja in usmiljenja naj počiva na tistih, ki so bližajo zatonu življenja, da bodo z zaupanjem pričakovali trenutka — ko Te bodo zagledali v večnosti. Božje Dete, naj posebno zadene Tvoj pogled usmiljenja tiste, ki poznajo pomen jaslic, a nočejo k Tebi.. . Poglej jih, kot si iz nebes pogledal preganjalca Sav-la, da je postal goreč misijonar ... Na vso trpečo zemljo se ozri, božje Dete. Naj Tvoj pogled zapove viharjem vojska, da se bodo narodi umirili — in bo božji mir zavladal povsod — tudi v Ameriki.
Šolska sestra
Nova izdaja slovenskih narodnih pesmi
Sedemdeset let je že minilo od izdaje slovite Štrekljeve zbirke Slovenskih narodnih pesmi. Postala je velika redkost. Slovenska matica v Ljubljani se je odločila, da bo izdala sedaj novo, podobno izdajo vseh doslej znanih slovenskih ljudskih pesmi. Za razloček od Štrekljeve zbir-ce naj bi bile pesmi v novi izdaji opremljene tudi z napevi. Prvi zvezek nove zbirke je že izšel.
Kakor poroča ljubljanska Družina” od 28. nov. tl., je nova zbirka zasnovana na znanstveno kritičnem izboru snovi, katero
uredili Zmaga Kumer, Milko Matičetov, Boris Merhar in Va-lens Vodušek. Obsega 440 strani.
iiimiiiimmmiiiiimmiimimiimiiiiimmiimiimiiitiiimmiiiiiiiiiHmiiimiiiiiiiii|2iev Leon Kristanc: P. S. FINŽGAR:
DEKLA ANČKA
lummmmmmmmmiiimimHmmmiimmiiiiimiiimimmimmmmimimtiui!
Po zadnjih čašah sta se oba kakor zresnila. Strmela sta na belo steno, obeh misli so bile strnjene, molčala sta, a sklenjene roke so se dobrikale in pogovarjale. Tu in tam sta pretrgala molk in govorila šepetaj e, kakor bi ju bilo nečesa groza. Oba sta čutila, da se nekaj maje in ziblje, da pada nanju izpod stropa kakor črna, mrežasta perut. Niti tega nista opazila, da lučka pojema, da komaj še brli. In preden sta se zavedela, se je dvignil zubelj še enkrat, vztrepetal in ugasnil. Vse je zamigotalo po sobi v zadnji jasnini; bela kamrica se je zavila v črno noč.
Ko je odbilo polnoči, se je nekdo pod Ančkinim oknom za-krohotal, kakor da mu je sam satan posodil usta in glas.
Janez je skočil kvišku in hipoma stal sredi sobe. Niti lahko noč’ ni rekel Ančki. Izmuznil se je iz sobe po tatinsko in prvič v življenju ga je bilo groza. Vežna vrata so polahko zadrsala, nato je k njim pritapljala Ančka v mrzli vročici, otipala zapah in ga zarinila. Omahovaje se je vrnila v noč, se spet dotipala do postelje, legla in v brezčutni omotici zaspala, kakor bi se pogrezala in padala v globočino.
Janezu se je zdelo, da je videl bežati črno senco čez vrt. Ali ni ga mikalo za njo. Po prstih je šel čez dvorišče in izginil v hlevu.
Že se je svitalo, ko se je Ančka prebudila. Spoznala je, da se ni odpočila in da je zmučena, kakor od trpljenja. Obsedela je na postelji. Glava jo je bolela, v prsih jo je žgalo. Strahoma je dvignila oči k podobi ob postelji. Gledala je. Njene oči so ostrmele: groza je lila s podobe. Prečista je imela glavo nagnjeno in je bila vsa žalostna.
Ančka ni dvignila prstov do žegnančka. Planila je iz postelje, zbegano zrla po sobi, zagledala čaše, zagledala steklenico — pekočina v duši se je razpa-lila v silen ogenj, koleno ji je klecnilo, zgrudila se je k postelji in kriknila:
“O Marija, o Bog, o moj Bog!”
XI
Ko je Ančka šla po trske, da bi podkurila za zajtrk, se je plašno ozrla proti hlevu. Bala se je Janeza in kljub temu tako silno želela, da bi ga videla od daleč, da bi mu vsaj s srcem zaklicala: Pomagaj! Zakaj ne z besedo ne s pogledom bi si ne bila upala. Toda Janezov korak se ni oglasil. Iz hleva je donela Mihova žvižga:	“Je pa davi
slan’ca pala..
Ančka je bila prepričana, da jo Miha s to pesmico zasmehuje. Roke so se ji tresle, ko je pobirala s kupa trske, in ni čutila, ko si je zadrla šago v mezinec in je pogledala kri iz prsta. Samo pol naročja trsak je naložila in bežala iz drvarnice v kuhinjo. Ko je prižgala prvo vžigalico, da bi podkurila, se ni vnelo. Prižgala je druge in tretjo in stala ter čakala ognja pri ognjišču.
Špela je prinesla golido in cedila mleko po latvicah. Ančki je spet ugasnilo.
“To je kakor narejeno, da se ne vname.”
Spela je vrgla cedilo v kositrno posodo, da je zaropotalo.
“Kako si danes nerodna! Čaj, bom jaz!”
Prasknila je vžigalico, plamen se je prijel in švignil.
“Vidiš, zakaj pa meni gori?”
Hitro je šla iz kuhinje, Ančko Pa je zbegala edina beseda: Kako si danes nerodna!
“Zakaj mi je to rekla? Zakaj 3e tako trdo izgovorila ‘danes’? Ali že vsi vedo? Moj Bog, v tla Se pogreznem!”
Vzela je lonec in ga nalila z vodp. Šele na ognjišču je spoz-nala, da je hotela naliti mleka.
Moje prve jaslice
(Dalje)
Gospodinja ga je povabila v kuhinjo in mu lepo postregla. Iz pripovedovanja je zvedela, da je v gozdovih v iskanju bližnjice zgrešil pot in se zgubil; da je zato tako pozen, pa upa, da bo do večera še prišel, kamor je namenjen. Z voščilom za blagoslovljen Božič se je lepo zahvalil in poslovil.
Zvonovi so se oglasili v pozdrav prazniku, ko (je opiraje se na palico stopal proti pokopališču na grob pokojne matere. Nad vhodom so bile še vedno resne besede: “Blagor njim, kateri v Gospodu zaspe, ker njihova dela gredo za njimi”. Ob straneh pred vhodom so bile po-
V oči so ji stopile solze in najrajši bi bila pobegnila.
Ko je sedla družina k zajtrku, je morala Ančka zbrati vso silo, da je kakor sicer veselo nesla skledo na mizo. Bala se je. Ali upanje je bil Janez. On mu že odgovori, ko bi kdo kaj namigoval.
“Ali še ni Janeza?” je vpraševala Ančka, ko je razdeljevala žlice krog mize.
“Ga ne bo,” je odgovoril Miha, “je že v gozdu. Navsezgodaj me je sklical, potem zadel sekiro in šel nad hraste. Ne bi bilo prijetno pri takem gospodarju, jeli da ne, Ančka?”
“Samo da bi se priliznil Mokarju, tako gara in vleče. No, ga menljive besede vklesane v ka-
menito ploščo: “Kar smo mi —
dobro poznam.”
Ančka je bila hvaležna Špeli za odgovor, ko sama ni mogla reči ničesar, dasi bi bila najrajši mi.” Špelo udarila zavoljo take besede.
Po zajtrku je Miha napregei in šel za Janezom v gozd.
Dekli sta šli okopavat, Lukec je pa moral čakati Mokarja, da mu izpreže.
V gozdu je takrat pela Janezova sekira. Ko je še pred dnevom prišel do posekanih hrastov, je sedel na parobek in se zamislil. Dolgo je sedel, glava mu je bila težka od grenkih misli, da jo je podpiral z obema rokama. Hipoma pa se je vzravnal, zagrabil toporišče in se lotil prve grče. Strahovito je vihtel sekiro, iveri so letele daleč v pomendrano praprot.
“Ne, tako ne gre. Ne bom je čakal doma in lovil tri leta trdi denar pri Mokarju. Ne strpim.
Zakaj greh bo in sramota in revščina. Vem, natančno vem, da bo tako ... Ne. Ne bo tako, ampak drugače. Zato grem, nič me ne obdrži več. Grem, grem.”
Bil je s tako ihto ob debelo grčo, da je sekira švistela po zraku.
“V Ameriki ne vprašajo, koliko dni si delal, ampak kaj si naredil. In jaz vam pokažem, kaj naredi moja moč! Boš videla, Ančka!”
In bil in klestil je dalje, udarec za udarcem je padal na hlod. Svoje misli in sklepe je pribijal na grče in jeka iz doline mu je pritrjevala: Grem, grem . ..
Ko je Miha prišel za njim in privezoval konja ob leskov grm ter mu pokladal detelje, je Janezu obtičala sekira v grči.
“Miha?” je preudarjal Janez s skrbjo.
“Če grem in mu jo pustim?”
Počasi je majal zasajeno , sekiro v grči.
“Janez, ali naj tu klestim, pri tebi?”
“Tamle,” mu je pokazal na drug hrast in potegnil sekiro iz udarca.
Spet je zamahoval, da Miha niti črhnil ni in se je ves v potu gnal za Janezom.
Pred poldnem sta se vrnila Mokarja. Lukec je prijel konja, Ančka je hitela k mami in ji odvzela ruto, polno cvrtja in kolačev.
“Vsa sem trda od vožnje,” je rekla mama in lezla počasi s koleslja.
“Kje so drugi in kaj delajo?” se je oglasil Mokar.
“Janez in Miha sta v hribu, dekli okopavata,” je hitel Lukec in odpenjal jermenje.
“Da mi ne prehladiš konja, Lukec! Sem gonil!”
Gospodar se je napotil v hišo, za njim mama in ob njej Ančka.
“Ali si dobro gospodinjila?” je vprašala Mokarica Ančko, ko je v kuhinji razkladala kolače.
“Dobro, mama.”
Mokarica jo je pogledala in ni ji ušla rdečica, ki je zalila dekle.
“Prav,” je rekla in se namuznila. “To je tvoje, Ančka, drugo spravi.” Gospodinja ji je dala kos kolača.
(Dalje prihodnjič)
tere ter jo prosil, naj ga s priporočilom pri dobrem Bogu spremlja, da se bo vse tako izšlo, da bo za vse najbolj prav.
Razgledal se je po božji njivi in v branju imen je prišel do velikega križa, ob čigar vznožju je sredi dveh malih cipres bila na lepem podstavku z rdečo lučko “Spominska plošča padlim vojakom v hvaležni spomin”, in je bilo med njimi tudi: Janez Lipar — padel v Galiciji 1915. Stemnilo se mu je pred očmi, kolena so se mu zašibila in da se je še ujel, se je sklonil nad ploščo in skozi solze ganotja je bral še nadaljna imena žrtev strašne vojske, iz katere po tolikih doživetjih on sedaj zaključuje zadnjo postajo svojega križevega pota. Zopet je poklenil in zmolil hvaležno molitev za večni
boste tudi vi. In na drugi stra- mjr jn p0koj vsem padlim roja-ni. Kar ste vi —- smo bili tudi kom in si brisal solze sočutja do Zdelo se mu je, da stopa:p0kojnih in solze hvaležnosti do na svet kraj in se je nehote od-jg0,ga za ^ak0 čudovito rešitev, kril, dasiravno je močno snežilo Mogočen glas velikega zvona in je poiskal materin grob.. Še kot zaključek potrkavanja ga
slic in so zakasneli še čakali na Kašelj ga posili in iz pasje koče spoved za božič. Vsi so začudeni pod nastiljem plane domači pes gledali nepoznanega popotnega srednje velik ter se na verigi po-v ponošenem vojaškem plašču, žene proti njemu. Ta se umakne, z nahrbtnikom čez rame, z bra- pa 'že spozna, da je še vedno isti do in prepotenimi lasmi na gla-|“Muri”, kot ga je še on prignal vi, ki je zavijal premražene roke in privezal k hlevu. Pes skoči v kosmato kučmo ter se, šepe- proti njemu, pa ga na verigi ne
je bil ohranjen. Iz lepo oskrbovanega spomenika je razvide!, da je oče še živ. Pokleknil je in molil za večni pokoj dobre ma-
Uspavanka
Oj, Detece, le sladko spi, saj zunaj mraz je in sneži, pred duri hurja nosi sneg, ljudje bedijo ob pečeh.
A nama tukaj je lepo, priložil novih šem polen, odvil luči premočne stenj, zdaj zibam, zibam te z nogo.
Saj jutri iti bo hudo, na dolgo pot, na tujo pot, ker išče te že kralj Herod, kako ušel mu boš, kako?
M. Jakopič
je
predramil. Potrudil se je in je stopil še v cerkev, kjer je cerkovnik že pospravljal okrog ja-
taje svojo molitev, radovedno o-ziral po cerkvi. Po kratki molitvi je napravil poklon proti velikemu oltarju, se pokrižal z blagoslovljeno vodo in stopil v snežni metež. Korak mu je postal negotov in z vso silo je tešil utripanje srca, hrepeneč, da že zagleda svoj dragi dom in v upanju, da se bo vse srečno izteklo, da bo za vse najbolj prav.
Tak približno je bil — po spominih 42 let — uvod, podan v knjižici “Vrnitev — po 10 letih”, katerega sem kot režiser podal pred nabito polno dvorano, katera je ponovno s solzami sočutja sledila besedam o po-grešanem-padlem Janezu Liparju. Zagrinjalo se je razmaknilo k prvemu dejanju. Sneg je ponehal in veter močno brije in zanaša zakasnele snežinke, ko Janez truden in premražen opiraje se na palico stopa s ceste na domača tla. Sredi dvorišča se u-stavi in ogleduje. Vse je, kot je bilo za njegovih časov, hiša. hlev in vrt, povsod vse v redu.
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
KUPON
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime
cesta ........................
mesto in država ..............
Za to darilo pošiljam znasek $
Moja ime je .................
Moj naslov je ...............
mesto in država .............
Stara Ljubljana s slovitim gradom, ki je že videl mnogo slovenskih težav, mnogo bojev in trpljenja in ostal - slovenski!
doseže. Pokliče ga po imenu: “Ja, Muri — Muri — Muri, kaj me več ne poznaš?” Žival ga gleda in mežika z očmi in renči, se vzpne na zadnje noge, zamaha repom in veselo zacvili ter ponosno zalaja; pa ne več tako divje; zvesta živalca ga je menda spoznala.
(Dalje prihodnjič)
ALI RES NI ČASA
Anica Kraljeva
NEKAJ ČUDNEGA SE GODI v domačem življenju. Ženske, posebno gospodinje in matere, večkrat tarnajo, da imajo vedno manj časa za stvari, ki ne spadajo v gospodinjstvo, a ki so potrebne za vsakdanje življenje, ki bi bile koristne njim in vsej družini.
“Rada bi marsikaj koristnega prečitala, a kaj hočem, ko ni časa. Saj imam v hiši vedno več dela!”
Oglasi se starejša gospa: “Ali imate vodo v kuhinji?”
“Moj Bog,” odgovarja mlada začudeno, “to ima vendar vsaka hiša!”
Stara gospa, nekoliko poredno: “Imate kopalnico, imate hladnik, električni likalnik, lo-ščilec za tla, luč v sobah, pralne praške?”
“Gotovo, kako bi mogli danes živeti brez tega!”
Stara gospa je umolknila. Mislila je na svoja mlada materinska leta. Tisti čas ni še bilo potrošniške dobe, ki v človeku ustvarja na stotine dnevnih nepotrebnih želja, ki napolnjuje hišo z vsemi mogočimi aparati, mehkimi stoli in preprogami. Bilo je denarja komaj dovolj, da so dostojno živeli.
Mlada izobraženka, kakor bi čitala njene misli: “Joj,” je vzkliknila, vsak večer me vest peče, ko pomislim, kako malo sem naredila. V hiši se res vse blešči, a v meni je samo trudna praznota!” In žalostno pove: “Nič nisem v celem dnevu “zra-stla”. Če bo šlo tako naprej, kaj bom dala svojim otrokom, ko mi jih Bog pošlje. Kaj svojemu možu?” Stara gospa jo dolgo gleda: “Pustite vse, kar ni nujno, tako nujno kakor vaša potreba po notranji duhovni rasti!” Nekoliko poredno doda: “Videla sem, da so prevelike udobnosti za človeka marsikdaj pogubne. V mehkih stolih je telesu ugodno, a v lenem telesu tudi duh počasi zaspi. To je nevarnost!”
Misli so ji bežale v preteklost, ko je bila sama še mlada mati. Marsikateri večer je opustila ne-važno delo in ko je družina že pospala, vzela v roke Mohorjeve knjige, ali pa prečitala vsaj košček sv. pisma. To je bilo njej sladko plačilo za dnevni trud. Počutila se je kakor čebelica, ko se nasrka medu in ga spravi v satovje. Tudi ona je tako shranjevala večne modrosti v srcu, da jih je o pravem času posredovala svojim otrokom in možu.
★
Opažamo, da tudi naša žena, posebno mlada, ne najde dovolj časa za resno čitvo. To se tudi že močno pozna.
Prevelika pažnja za udobnosti doma, oblačenja družine, izbrane hrane, brez dvoma vzame ženi veliko časa. A naj tega nikoli ne dela na račun duševnih in duhovnih dobrin svojih otrok in svojega moža!
Časi so težki in zmešani, prav zato od nas veliko zahtevajo. Predvsem pameti.
Otrok ima vso pravico pričakovati od staršev premišljene odgovore na svoja nemirna vprašanja. Veliki svetovni dogodki so po vsakovrstnih občilih tako-rekoč vsakdanji gost vsake družine. Ali smo pripravljeni, da o
njih razpravljamo z otroki?
Ko se globoko zavemo te svoje dolžnosti in če svoje otroke resnično ljubimo, bomo, čeprav z velikim trudom, zmogli, saj prav ljubezen je ona, ki gore premika.
------o------
Sovjeti bodo rabili zrakoplove za tovorni promet
LONDON, Vel. Brit. — Britansko strokovno glasilo trdi, da Sovjetska zveza preskuša zrakoplove kot tovorno prometno sredstvo za težje dostopne predele. Napoveduje, da bodo zrakoplovi skoro začeli prenašati tovore tudi preko Atlantika in sicer za eno tretjino cenejše kot običajna letala.
Poleg Sovjetske zveze naj bi imeli v načrtu zrakoplove za prevoz tovorov tudi Francija, Velika Britanija, Zahodna Nemčija in Nizozemska.
Od tridesetih let, ko sta se ponesrečila zrakoplova britanski R-101 in nemški Hindenburg, so doslej vse slične poskuse opustili. Obnovila jih je šele v zadnjih letih z uspehom Sovjetska zveza.
V novih zrakoplovih bodo za polnitev namesto vodika, ki je vnetljiv in gorljiv, rabili helij, ki ne gori. To naj bi odstranilo nevarnost ognja, ki je obstojala pri prvem rodu zrakoplovov. ---------------o------
Slabo nadziranje brane
WASHINGTON, D.C. — Pokvarjena in zastrupljena hrana, ki je bila na zahtevo zveznih nadzornih oblasti preteklo poletje umaknjena iz trgovin, je vzbudila veliko pozornosti, še več pa skrbi pri gospodinjah po vsej deželi. Doslej se je le redko culo, da bi bile v trgovinah naprodaj pokvarjene konzerve.
Letošnje poletje je ameriške gospodinje poučilo drugače. Pri tem je prišlo na dan, da je zvezni nadzor nad predelovanjem hrane zelo pomanjkljiv, saj ima zvezna administracija za hrano in droge le 200 nadzornikov za pregled preko 60,000 tovarn in naprav za predelavo in pripravljanje hrane po vsej deželi. Da ti ne zmorejo veliko, je vsakemu jasno.
Zdaj so se odločili nadzor izboljšati tako v pogledu obsega kot v pogledu kakovosti. Njihov cilj je onemogočiti, da bi pokvarjena hrana prišla v promet, če pa se potem pokvari, pa to čim preje odkriti.
------O--------
— Svinec je več kot enajstkrat težji od vode.
MALI OGLASI
Čistilnica naprodaj
Prodamo ah damo v najem. Dober promet. Kličite po 7. uri zv. IV 1-0595.
_________________________(245)
Naprodaj
Poslopje, 2 trgovini in 2 stanovanju v Nottingham okolici. Dobra investicija. Kličite po 7. uri zv. IV 1-0595.
_________________________(245)
Lastnik prodaja
Dobro 2-družinsko hišo v Grovewood okolici, 4-4, klet, garaža. Za pojasnila kličite 942-6679 ali AN 1-1472.
(249)
V	najem
6-sobno stanovanje, velike sobe, na 1083 E. 71 St. spodaj, za $75. Oglasite se pri Mrs. McCrady ali pokličite 843-8033 po 6. uri zvečer.
_____________ -(246)
Hiša naprodaj
2-družinska hiša, 5-5, klet, podstrešje, 4 garaže, velik vrt je ugodno naprodaj na E. 67 St. Za pojasnila kličite 881-2195.
—(16,17,22,23,29,30 dec)
V	najem
Oddamo 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, plinski furnez, na 6013 Bonna Avenue, zgoraj. Vprašajte na 1193 E. 60 St. ali kličite 442-2009.
ALEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
“To je res. Vendar se spominjam, da je na plesu pri gospe] Morcerfovi trikrat plesal ž njo; veste, grof, na onem plesu, na katerem ste vzbudili vi tako pozornost.”
“Ne, ne vem,” odvrne Monte Cristo, ne da bi vedel, komu in kaj ima odgovoriti, kajti pazil je samo na Morrela, katerega lica so pričela postajati rdeča.
“Stvar je končana; z Bogom, gospodje,” pravi naenkrat grof.
In nato izgine, ne da bi vedeli, kam.
Pogreb je bil končan, gospodje se torej vrnejo proti Parisu.
Samo Chateau-Renaud gleda trenotek po Morrelu; toda Mor-rel, ki so ga zasledovale grofove oči, je zapustil svoje mesto, in iščoč ga zastonj, gre Chateau-Renaud za Debrayem in Beau-champom.
Monte Cristo se je skril, za širok nagrobni spomenik ter pazil na vsak najmanjši gibljej Morrelov, ki se je počasi bližal rakvi, ki so ljudje polagoma zapuščali.
Morrel pogleda počasi in boječe okoli sebe ter nato poklekne.
Grof nategne vrat ter se s široko odprtimi, nepremično zrečimi očmi in, vpognenimi koleni bliža Morrelu.
Morrel pritisne svoje čelo na kamen, objame omrežje in vzdihne:
“O Valentina!”
Grofovo srce pri tem vzdihu skoro poči, stopivši korak naprej, položi Morrelu roko na ramo.
“Tu ste torej, ljubi prijatelj,” pravi. “Iskal sem vas.”
Monte Cristo je pričakoval vsa mogoča očitanja; toda motil se je.
Morrel se okrene ter pravi mirno:
“Vidite, molil sem.”
Grof premotri mladega moža od glave do peta in je nato videti nekoliko mirnejši.
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
RESTAURANT
COOK
Company benefits, including store discount, paid holiday, life, medical and disability insurance. — Apply in person 10 a.m. to 5 p.m. Monday, Wednesday, Friday.
J. C. PENNEY
15201 Dixie Hwy. Harvey, 111. 60426
(246)
REAL ESTATE FOR SALE
ITASCA — XMAS SPECIAL. Brk. ranch, full bsmt. gar., oversized lot, good schools and churches. Nr. St. Peters. $27,500.
REED 128 W. Irving Wood Dale 766-8785
(245)
CONDOMINIUM
3 bedroom condominium for sale by owner. Contract considered. $26,000. IV2 baths, bsmt., crptd., near Stevenson expressway.
246-5341 or 424-1501
' (245)
“Ali se hočete vrniti z menoj v Paris?”
“Ne, hvala.”
“Ali želite kaj drugega?”
“Pustite me moliti.”
Grof odide, ne da bi mu ugovarjal, toda izbere si novo mesto, od koder lahko vidi vsak Morrelov gibljej. Ta končno vstane, in ne da bi se ozrl le enkrat okoli sebe, krene proti Parisu.
Počasi zavije v ulico de la Roquette.
Grof sede na svoj voz, ki ga je čakal, ter mu sledi na sto korakov. Maksimilijan gre čez kanal in krene proti ulici Meslay.
Pet minut pozneje nego se za-pro vrata za Morrelom, se odpro pred Monte Cristom.
Julija je stala pri vhodu v vrt in z veliko pozornostjo opazovala mojstra Penelona, ki je imel opraviti z bengalskimi rožami.
“Ah, gospod grof Monte Cristo!” vsklikne z onim nehlinje-nim veseljem, s katerim je bil Monte Cristo sprejet vselej, kadar je prišel v ulico Meslay.
“Maksimilijan se je pravkar vrnil, ali ni res, milostiva?” vpraša grof.
“Da, zdi se mi,” odvrne mlada žena. “Prosim vas, počakajte, da pokličem Emanuela.”
“Oprostite, toda z vašim bratom moram vsekakor govoriti takoj,” odvrne Monte Cristo; “povedati mu imam stvar največje važnosti.”
“Torej pojdite,” pravi Julija in gleda za njim s svojim ljubeznivim smehljajem, dokler ne izgine, na stopnicah.
Monte Cristo hitro prehodi stopnice; prišedši pred Maksimilijanove sobe, posluša. Nobenega šuma ne čuje.
Vrata prednje sohe so bila zaprta od znotraj; nemogoče je bilo videti, kaj se godi za njimi, kajti pred stekla so bile spuščene rudeče zavese.
Grofov strah dobi duška v živi rudečici, pri tem nerazbur-Ijivem možu redko znamenje nemira.
“Kaj storiti?” zamrmra.
In trenotek pomišlja.
“Zvoniti?” pravi. “O, ne, zvonec običajno naznanja obisk ter pospeši sklepe onih, ki so v Mak-similanovem položaju; ne, glasu zvonca odgovori takoj drug glas.”
Monte Cristo se strese od nog do glave, in ker so bili pri njem sklepi hitri kakor blisk, razbije s komolcem steklo v vratih, dvigne zaveso in vidi, kako se kjorrel, ki je sedel pri mizi in pisal, pri rožljanju stekla prestraši in plane kvišku.
“Nič ni,” pravi grof, “tisočkrat vas prosim odpuščanja, moj ljubi prijatelj. Spodrsnilo mi je, pri tem sem, zadel s komolcem ob šipo in jo razbil. Ne dajte se motiti, ne dajte se motiti!”
In vtaknivši roko skozi razbito šipo, odpahne zapah.
Morrel v vidni zadregi vstane in stopi Monte Cristu naproti,
HELP WANTED
For New Restaurant in Chicago Heights
• Hostesses-1	• Waitresses-3
• Cooks-3
TOP SALARIES PAID
Experience Prefered But Not Necessary Apply in person after 9 a.m.
VILLAGE INN PANCAKE HOUSE
19838 Halsted	Chicago Heights
(247)
manj da bi ga sprejel, kakor da bi mu zabranil vstop.
“Pri moji veri,” pravi Monte Cristo, “vaši sluge znajo dobro likati tla; vaši parketi so gladki kakor zrcalo.”
“Ali ste se ranili, gospod?” vpraša Morrel hladno.
“Ne vem; toda kaj delate? Ali niste pisali?”
“Jaz?”
“Vaši prsti so črni od črnila.”
“To je res,” odvrne Morrel; “pisal sem; toda ali vojak ne
more tudi pisati?”
Monte Cristo stopi nekaj korakov naprej ter na ta način prisili Maksimiljana, da mu pusti vstopiti.
“Pisali ste?” ponovi Monte Cristo in se bistro ozre vanj.
“To sem vam imel že čast povedati,” pravi Morrel.
Grof se ozre okoli sebe.
“Poleg pisalnega orodja imate svoje pištole?” pravi in pokaže Morrelu s prstom orožje, ležeče na mizi.
| Imenik raznih društev |
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Jakob Mejač, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, O. 44119 tel. 531-6196; blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved; programski odbor Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Jakob Mejač, Zdenka Zakrajšek, Stane Gerdin, Srečko Gaser, Marinka Hočevar; oderski mojster France Jenko, arhivar Srečko- Gaser, bara Lojze Mohar, France Ka-stigar, Polde . Zupančič, kuhinja Rezka Zupančič, reditelja France Stanonik in Peter Trpin, knjižnji-čar France Jenko, športni referent Peter Dragar; nadzorni odbor Milan Zajec, Lojze Mohar in France Zalar, Sbje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Sylvia Evatz, 430 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel. 486-9934, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor:	Edward
Leskovec, Louis Stavanje, Jennie Hrvatin. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer vi Slovenskem društvenem domu. I 20713 Recher Ave. Euclid, O.
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Stanley Pockar, finančni tajnik Frank Bavec, blagajnik Michael Dancull, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopisovalni tajnik Emil Martinsek, 4365 W. 155 St.. 941-7085, nadzorni odbor John Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Dan Chesnik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
KLUB DRUŠTEV AJC NA
RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar,
K S K J
AIEefšIS SLOVENSKA KATOLIŠKA JMOTA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke ps takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: « posmrtnine za neomejeno vsoto
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J ter ime in naslov tajnika(ice> v naši okolici.
IME ........
NASLOV ....
MESTO ......
DRŽAVA .....
CODE
i i
‘ 1




6E SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
'Joe Klopovic, John Burjak. Seje ! za 1. 1970 prvi ponedeljek vsak I drugi mesec: fefc. apr. jun. avg. okt. 1 dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer.— KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vxdovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Anton Jerak zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lavšin, Mary Branisel, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTORI.T SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik John Adams; tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John Evatz, Gospod, odbor: Ed Leskovec. Preds., Ray Bradač, Frank L. Kozlevčar Direktorij: S. J. Kasunic, Al Pestot-nik, Joe F. Petrie, Jr., John Troha. Upravnik (Poslovodja); Charles Starman — Tel.: 531-9509; Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Častni predsednik John Habat; predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat: tajnik Al Marn, 725 E. 156 St. tel. 681-6650; blagajnik Joe Ferra; zapisnikar Frank Hren; nadzorniki Ciril Štepec, Anton Nemec, Mary Okicki; gospodarski odbor Stanley Spilar, August Di^agar, Matevž Tominec; odborniki Joe Somrak, Tony Godec, John Trček in Joe Lipovec. Upravnik John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Jennie Trennel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: John J. Prince, Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt, Jennie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, in Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Rezin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Angela Magovec. taj. Stella Mahnič, blag. in zapis. Mj>-Taucher. nadzornice: Anna Krese vic, Angela Magovec in Josephine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina: tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik; Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar; Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 a 1 i 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik: Mate Resman; Podpredsednika:	Feliks Breznikar,
Branko Pogačnik; Tajnik:	Vili
Zadnikar, 6320 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Frank Blatnik, Jože Cah, Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, Jože Leben, Emil Mauser, Edward Podržaj, Stanko Frisian,1 Jože Žnidaršič. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič; Duhovni vodjai Rev. Jože Palež.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLID TJ
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik. John Gerl, II. podpredsednik Mary Božic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor:	Mary Kobal, John,
Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank Česen, Louis Kaferle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary. Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednik Narodnih domovih:	januarja, aprila, julija in
oktobra na Maple Hts., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca,' junija, septembra in decembra na Prince Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Frank Majer, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Rose Erste. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsed.: John Ažman, podpred-sed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louiš Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Avsec. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, L podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Joseph Ferra. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen.
AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Plainer, Frances Žagar, Robert Gerbic. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO JJR»J STVO ložka nounvA
Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Frank J Baraga Jr. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. .11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Toni Sršen, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Marija Rihtar, Meta Rihtar. Telovadne ure vsak torek od 8. - 10. zvečer in vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
BALINCARSKI KLUB
Predsed. Andy Bozich, 1. podpred. Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk, taj. Tone Novak, blag. Joe Ferra, 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan, Ed Leskovec, John Habat, Joe Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone
Novak, Mary Bozich, delavke pri bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharce: Rose Čebul, Rose Zaubi. Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Tone Zgoznik, podpredsednik Tone Meglič, tajnica Slavica Turjanski, 1269 E. 59 St. 432-2572, blagajnik Alojz Ferlinc, gospodar Frank Kotze, pomočnik Avgust Sepetavec, odborniki: John Kustec, Avgust Pintarič, Angela Radej, Branko Radej, Maria Kotze, nadzorni odbor: Jože Zelenik, Rudi Pintar, Rozika Jaklič, razsodišče: preds. Matija Kavaš, Branko Senica, Stanley Cimerman, kuharica Lojzka Feguš, pomočnica Ivanka Zelenik.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone Ovsenik, podpredsednik Janez J-Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103, telefon 391-8184, blagajnica Lidija Potočnik, oder: Edi Mejač, Janez Vidmar, kostumi:	Jožica Dolenc,
Veronika Peklar, Joži Starič, glasba Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert, kuhinja: Joži Kristanc, Ludvik Suman, odborniki: Ana Meglič, Bernada Mejač, Jože Leben in Lojze Šef. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont, Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tsL 481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik:	Matt Novak, pod-
predsednik: Lojze Lončar, blagajnica:	Helen Žnidaršič, tajnica:
Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641. Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič.
BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave.
Marquette, Michigan 49855
Predsednik Msgr. F. M. Scnerin-ger, podpredsednik Rev. Thomas Andary, eksek. taj. in urednik Fr. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo-krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni \ od ja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary F-anian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Ncwburghu.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4103; blagajnik Rudi KristavnLc gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Elto Erzetič, pod.-predsednik Renato Cromaz, tajnik Frank Zorman, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Patricku, 26191 Euclid Ave.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsed.' Matija Hočevar, pod-predsed. Max Traven, taj. Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts. 17, tel. 261-0386, blag. Olga Mauser, zapis. Milan Dovič, gospod. Frank Rupnik, nadzor. Stanley Zagorc, Matija Golobič in John Dejak. Kuharica Mary Ivec.
ZNAMKARSKA AKCIJA: IMZAI
Predsednik:	Matthew Tekavec,
podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St, Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje' znamk: Caroline Kucher, odbornice za oskrbo kuhinje: Mary Otoničar, Jožefa Tominec, Ivanka Pretnar.
Za oskrbo pijače in urejevanje prostorov: Vinko Rozman, Leopold Pretnar, Frank Kuhelj.
Nadzorni odbor: John Petrič, Štefan Marolt, Janez Ovsenik, Marica Lavriša, Ivanka Pograjec, Angela Železnik.