muzejski ravnatelj ljubljana jusoslavu Št. 43 PdHaiiia poraću njen« (C. C. mm 1* posta) V Trsta, v soboto, 19. februarja 1927. Pašami fcterilka U Latiiik Ul List izhaim v««k da. zjutraj ru 3 mcsecc L 21—, r0* L 6.50 već. — v širo k os ti 1 k »I o Ji! tiice, zahvale, Davek n i, Nar.čniaa: za 1 mik L S.—, L 75.—, ▼ i.McnMtv. aeteju tj- OflaaMna za 1 mm pr««t«ra 1 »krtn^ otiaae L 1*—, a. oMrt-fiV%ase deaaraa zav«4«v L 1— 25? L 2.— EDINOST Uredaiitvo In upr«T»tItYo: Trat (3), ulica S. Fraacaac. d*Aaaial 20. T«, laloa 11-57. Dopisi naj a« potitjajo ialdjuteo uradmšiT., oglasi, rakla-aiacife in deaar pa *prarmi*tY». Rokopisi se .a vračajo. Nefrankiraoa pisma se .e tprc)Msi|a. — Laat, založba in tisk Tlakam. «Edlaoat* Po4uredhiitoo ▼ G or i c i : ulica Gia sledeči: Ce ima kmet trt koze, mora plačati za. vsako kozo. 10, to je 30 lir; če ima kmet več kot tri koze in ne več kot deset, plača za vsako kozo petnajst lir; če ,pa ima kmet nad deset koz, mora plačati za vsako kozo dvajset lir. ------ Torej Čim več koz ima kmet, tem več mora plačati davka od vsake koze. Ta davek se bo moral plačati za one koze, ki se pasejo po gozdovih ali po zemljiščih, poraščenih z grmovjem, katero smatra gozdni odbor kot zaščito zemlje. Plačati se mora ta davek tudi takrat, ko ti gozdovi ali taka z grmovjem poraščena zemljišča pripadajo lastniku pa-sočili se koz. Davka so prosti kozliči, ki sesajo, in koze - štalarice oziroma. tudi one koze, ki se pasejo na prostem na takem svetu, kjer ni gozda oziroma grmičevja zasajeno^ a v obrambo zemlje. Ker je kozoreja razvita pri nas posebno na Bovškem in tvori za gotove bovške vasi enega izmed glavnih dohodkov, moremo presoditi že sedaj gotove gospodarske posledice za dolične kraje. \> Na vsak način niso koze i^l iovškem «štalorce», ampak se pasejo celo leto prosto naokoli, po leti visoko gori v pečevju Alp, po zimi niže okoli vasi po golih ali pa. le redko obraščenih obronkih gora. Doline so do precejšnje višin več ali manj obraščene. Iz besedila nove postave o davku na koze je jasno razvidno, da se v teh krajih koze ne bo.do smele pasti, ako se l>odo njihovi gospodarji hoteli izogniti novemu davku. Visoko gori, kjer gozd ne u-speva, se razprostirajo širne planjave in bregovi, kjer bi se koze lahko pasle, ne da bi zato morale biti podvržene davku. Totin tam gori v tej višini je možna pašni a le v poletnih mesecih. Viharji, zameti, metre visok .^neg prisili drobnino globoko v dolino okoli hiš. Še celo divje koz« se spuste v hudi z?-mi bliže človeškim bivališčem. Takrat, v hudih zim-kih mesecih, se koze pasejo na ozemlju, poraščenem z gozdovi t li z grmovjem v obrambo zemlje in n • tak način padajo pod novi davek. To je neizogibno, kor bi n«° mogli prebivalci bovških vasi nikdar nažeti dovolj trave po gorah, da, bi za.mogli celo zimo držati v hlevih svoje številne kozje črede. Ako se bo torej postava sttogo izvajala, in to je pri sedanjem načinu upravljanja skoraj gotovo, potem pomeni skoraj gotovo konec kozoreje in plan-šarstva na Bovšk?m. Skoraj vsak posestnik, kmetič prizadetih bovških vasi redi več kot 10 koz, torej bo moral plačati za vsako kozo 20 lir davka, ali skupno do 200 lir davka in še več letno samo za koze. Kdor pozna borno življenje gornjega konca soške doline, Banšice, Koritence, ta lahko takoj sprevidi, da naši pastirji ne bodo zmogli 200, 300, 400 in še vec lir davka za koze. Edini dohodek poleg kozoreje ie ono reja pa prinese samo nekoliko malo krompirja «čomp,>; kozo-sira, skute in kozličev s{K>mladi za domačega trgovca za blago, izposojeno tekom zime. Se vse to je bilo mnogo premalo za preživljanje in zato so morala dekleta v Aleksandrijo, moški v \\ estfalijo in rabeljski rudnik. Z uničenjem kozoreje se bo že itak ostra gospodarska kriza še poostrila. Večina kozjih pašnikov ni namreč primerna za živinorejo, torej se živinoreja no Bo vškem v marsikateri va^i sploh ne bo mogla rnzviti, zemlje za njive ni, sadje v tako ostri klimi ne uspeva prav. Že sedaj rastoči in obstoječi gozdovi v gora jem koncu soške doline ne predstavljajo prav velikih vrednosti radi prevelikih (daljav od prometnih zvez. Zato tudi na iiovo vzrasli gozd, po odpravi kozoreje, ne bo dopnnesol takih dohodkov, d* bi mofel le delno nadomestiti izgubo v gospodarstvu radi zartretja kozoreje. Kozji davek bodo iztirjevale občine na podlagi prijav gospodarjev to sicer tako kot »a navadno živinsko takso (tasaa be-stiame). Občine bodo lahko Se posebej naložile običajno živinsko takso polog davka na koze. Koze se ne bodo smele pasti v gozdovih in z grmičevjem poraščenem svetu bre® občinskega dovoljenj*. Kdor bo paael po takih zemljiščih brez dovoljenja, bo moral plačati za kazen dvojen kozji davek, ako se prestopek v istem letu ponovi, bodo morali premopinki-^plačati trojen kozji davek kot kazen Ur še davek sam. Postava o kozjem davku z dne 16. januarja je že stopila v veljavo in bodo morali imeji-ielji kar plačati že za leto 1927. polovico kozjega davka, to se pravi za črede nad 10 koz 10 lir za vsako kozo. Denarja kozji pastirji in imejitelji na Bovškem nikdar niso imeli, zato bodo morali že letos prodati po par glav drobnice, da plačajo letošnji kozji davek. Pod jesen pa bo morala polovica izmed njih odprodati svojo drobnico. I>ri že itak slepi ceni za govejo nivino se obetajo na&im ubogim ,H>sestnikom koz se siepe cene /.a njihovo drobnico. Ostali del dežele pa ne bo z novo postavo bog ve kako prizadet. Le dvoje, troje vasi na >žjem Tolminskem imajo večje število koz, pa bodo laže utrpele njihovo izgubo, ker imajo tudi govejo živino. Drugod v Gorah je pa dvoje, troje koz pri J liši le takozvana siromake v a krava in ne predstavlja važnega. gospodarskega dohodka za celi kraj. Večji posestniki z govejo živino na planinah drže loma v hlevu po eno, dve kozi za mleko domači družini. Te lahko prerede' brez pašnje v hlevu. Vse druge vrste koz se pa i>o večini ne bodo mogle izogniti novemu davku. Izven Gor, po Vipavskem, Brdih in Krasu so >a le redki kozorejci. Postava je bila izdana za celo Jržavo in hoče pred vsem odvrniti silno škodo, ki jo naprav-I jajo na pašnji koze v južni Italiji. Ni zato nikakega upanja na miljenje, odlaganje in upoštevanje specijelnih bovških razmer. Stojimo pred dovršenim dejstvom tik pred uporabljanjem nove postave in smo zato •oved ali vso kruto resnico o poledic ali tega da.vka na kozo-Tejo in s tem za gospodarstvo bovških vasi. Proračunska se sestane dan »s RIM, 18. (Izv.) Jutri ob 16. uri se sestane proračunska poročevalska komisija, ki bo pretresla poročilo poslanca, on. Vas-allo o proračunu ministrstva za javna dela in poročilo poslanca on. Geremicca o proračunu ministrstva za. pravosodje. Komisija bo razpravljala tudi o nekaterih zakonskih načr-ih, ki spadajo v njeno področje. Še pred tem in sicer zjutra=j bosta pretresali poročili podkomisiji za javna dela in za pravosodje. Letalec De Plne4§ pred poletom, preko Atlantskoga oceana RIM, 18. (Izv.) O smelem poletu De Pineda preko Atlantskega oceana, kateremu sledi vsa Italija z zanimanjem in trepetom, niso došle tudi tekom današnjega dneva nikakršne vesti. Šele pozno zvečer je prinesel «11 Giornale dTtalia» v posebni izdaji uradno poročilo a-gencije «United Press», ki so končno prelomile mučili molk.. Iz teh poročil sledi, da niso ovirali De Pineda pri njegovem nadaljnem poletu viharji, ka^l Kor se je še včeraj domnevalo, ampak ravno nasprotno — pomanjkanje slehernega vetra. Agencija «Stefani» poroča: Polkovnik De Pinedo je naletel v Bolami na izredno stanje temperature in popolno pomanjkanje vetrov, kar mu je o-nemogočilo dvig letala z morske površine. Letalo je bilo namreč natovorjeno z veliko zalogo bencina in olja, ki je bilo potrebno za direkten polet Bolama- Port Natal. Zato se je polkovnik De Pinedo odloČil nastopiti aaaoj polet preko oceana iz Port Prela (na otokih Zelenega rta.). Danee ob 14.40 je od-letei polkovnik De Pinedo iz Bolame proti Dakarj-u in Pori Praiu. Agencija »United Prese» pa poroča iz Bolarae: Včeraj zvečer je polkovnik De Pinedo poskušal se dvigniti v zrak, da bi nastopil svoj polet preko oceana, toda poskus se ni obnesel. Letalec je nekoliko pozneje ponovil svoj poskuss toda tudi tokrat se mu navzlic občudovanja vredni vztrajnosti in potrpežljivosti De Pineda in njegovimi tovarišev ni posrečilo. K.,-ne?uspe-hu je prispevala popolna tišina na morju in v zraku. Vsled tegra neuspeha pri dvign se je danes zjutraj Santa Maria povrnila v pristan. Na bregu je bila zbrana tisočglajva množica, ki je hotela pozdraviti letalce ob njihovem odhodu. Polkovnik De Pinedo se je danes zjutraj odločil spremeniti prvotno začrtano pot poleta preko atlantskega oceana. Povrnil se bo nazaj proti severu ter se bo ustavil v Dakaru (francoski Senegal). Iz Dakara pa bo poletel v Port Prai (na otokih Zelenega rta) in iz Port Praia bo nadaljeval svoj polet do otoka Fernando di Norouha. Novi zakoni VooMastii« za trrrlitev dela in podelitev podpor v zvezi z zadnjimi popiavamL RIM, 18. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» prinaša med drugim tudi sledeče kraljeve dekrete-zakone: 1) Pooblastilo o izdatkih za izvršitev dela in podelitev podpor v zvezi z od p-ovodnji v letu 1926. povzročenimi škodami v Padovanski dolini, v Treh Benečijah in v pokrajini Forli. (Skupni izdatki, o katerih je bilo s kraljevim dekretom izdano pooblastilo, znašajo 17 milijonov lir); 2) kraljevi dekret-zakon z dne 6. februarja 1927, ki prinaša odredbe glede vodstva pretur, ki nimajo sodnikov; 3) kraljevi dekret-zakon z dne 27. januarja 1927., s katerim se v anektiranem ozemlju prekli-cujejo nekatere odredbe v zadevi zemljiških knjig ter uvaja spremembe »edaj veljavnim notarskim tarifom; 4) kraljevi dekret-zakon z dne 10. februarja 1927., s katerim se podaljšuje rok, določen v členu prvem kraljevega dekreta-zakona z dne 10. januarja 1926, za ureditev notarskih sedežev v anektiranih pokrajinah; 5) kraljevi dekret-zakon z dne 10. februarja 1927., s katerim se podaljšuje rok veljavnosti porotniških list in 6) kraljevi dekret-zakon z dne 12. decembra 1923. s katerim se odo-bruje dodatni rtorovor k pogodbi glede uredbe in obratovanja zračne trgovinske proge Turin-Trst. Italijanski ed^over Coolidgeu bo objavl]ea danes? RIM, 18. (Izv.) Nekateri listi, med katerimi je bil tudi naš list, so napovedali že za včeraj zvečer objavo italijanske note na spomenico predsednika Združenih držav o pomorski razorožitvi. Nasprotno temu pa se danes zatrjuje, da nota niti danes ne bo objavljena, ampak šele jutri 3-li pa morda celo šele pojutrišnjem. H0O81OTM0 vesti RIM, 18. (Izv.) Ministrstvo za korporacije sporoča: V poslednjih dneh so bile v raznih listih objavljene vesti o znakih, ki bi se naj uvedli za razne konfederacije in o izenačenju istih. Te vesti so popolnoma neosnovane. Preuredi/ev cemtralne gozdne uprave RIM, 18. (Izv.) Minister za narodno gospodarstvo on. Bel-luzzo je predložil v podpis kralju dekret, s katerim se preure-juje centralna gozdna uprava. Po tem dekretu bodo prešle naloge, katere je dosedaj vršila centralna gozdna uprava, v delokrog gpozdne narodne milice. Te naloge obstoj i jo v čuvanju in melijoraciji gozdov in planin Isti dekret podeljuje podjetju državnih gozdnih domen večjo avtonomijo in možnost, da bo lahko bolje in hitreje vrSilo*svo-je naloge. ^^^^^ Drzen vlom ▼ poStni voz MILAN, 18. (Izv.) Ko je prispel danes zjutraj torinski vlak na milansko postajo, so opazili poštni uradniki, da je bil tovorni voz z napisom «Poštni služba Torin - Brindisi» .vlomljen. Ko so stopili uradniki v voz, so naz- ali pefitne poMljatve v strašnem nenuitL f7 poštnih žakljev je bilo odveaanih in En majhen fcakelj, ki je val na tisoče dotarjev, poelanih od inocemskih bank, je ostal na čudežen način nedotaknjen. Obseg tatvine bo mogoče u^otorki šele tedaj, ko prispe iz Torina natančen seznam po&tnih poši-ljatev. Po vsej verjetnosti dosega od vlomilcev povzročena škoda nekoliko milijonov, je pa tudi mogoče, da -samo nekaj tisoč lir. Vlom je bil najbrž izvršen že tekom noči v Torinu. Po 11 letih prišel demov iz ujetništva TRIDENT, 18. (Izv.) Včeraj popoldne se je povrnil po 11-letni odsotnosti iz ruskega ujetništva 35-letni Camilk> Filippi, rodom iz Lavise. Filippi je bil ujet v letu 1915. in domači so ga smatrali že za mrtvega. Se]o narodne skupščine Incidenti med govorom dr. Spahn BEOGRAD, 18. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je po običajnih formalnostih predsednik Trifković najprej odgovoril na interpelacijo predsednika muslimanskega kluba dr. Spaha, ki se je pritožil, da je neki sreski poglavar v Bo^ni dal aretirati poslanca Šumaviča. Predsednik Trifković je v svojem odgovoru poudarjal, da se je takoj obrnil na ministra za notranje zadeve za pojasnilo ter je prejel sporočilo, da tam o a-retaciji ni ničesar znanega, da poslanec Šumović sploh ni bil aretiran. Interpelant dr. Spalio je energično protestiral proti takemu načinu odgovarjanja, ki sloni na informacijah organov, ki so obdolženi zlorabe svoje oblasti. Med dr. Spahom in predsednikom Trifkovičem je došlo nato do ostrega prerekanja. V vsej dvorani je nastal velik hrušč. Radi razgrajanja je predsednik kaznoval poslanca Kokar-novića s pismenim ukorom. Vsled silnega nemira pa je bil predsednik prisiljen prekiniti sejo, ki jo je ponovno otvoril šele čez 15 minut, ko se je hrup nekoliko polegel. Po zopetni otvoritvi so govorili še dr. Spalio, predsednik Trifković ter poslanca Kapetanović in Šumavić, ki je ugotavljal, da so orožniki imeli pismeni ukaz sreskega po-gla/varja, naj ga aretirajo. Navedel je točno Številko dotične-ga akta. Vse njegovo dokazovanje, da je poslanec, ni ničesar pomagalo. Šele na energične proteste v Beogra/iu ga je sreski glavar čez dva dni izpustil. Nato je govoril notranji minister Boža Maksimo'vić, ki je izjavil, da mu potek te£a dogodka ni znan in da bo takoj uvedel preiskavo. V sledeči proračunski debati je prvi govoril poslanec dr. Spa-ho, ki je ostj o'kritiziral vladno politiko v Bosni, katera ** vedi i o bolj pogreza v siromaštvo in ječi pod neznosnimi davčnimi bremeni. Zato bo glasoval proti proračunu. Seja narodne skupščine se je zaključila ob 12.30 ter se bo jutri dopoldne vršila druga. Zakon o csfitrslnl upravi ▼ Jugoslaviji BEOGRAD, 18. (Izv.) Razgovori med radikali in muslimani za skupno sodelovanje v oblastnih skupščinah v Bosni in Hercegovini so se raxbili in prekinili. Med radičevci, muslimani in zemljoradniki pa se je dosegel sporazum za skupno sodelovanje v oblastnih skupščinah v Bosni in Hercegovini. Na ta način bodo radikali v teh oblastih v opoziciji. Dopoldne je imel sejo eko-nomsko^-finančni komite ministrov v kabinetu pravosodnega ministra ter je razpravljal o pravilniku za finančno delo v oblastnih skupščinah. V tem smislu je bila izdelana uredba. Zvečer pa je imel sejo ministrski svet. Minister Vasa Jova-nović je izjavil novinarjem, da se je na tej seji ugotovilo in izenačilo stališče SLS z radikal-skim glede gotovih vprašanj in zakona o centralni upravi. Zakon o centralni upravi bo jutri popoldne na dnevnem redu na seji zakonodajnega odbora. Nekoliko točk je ostalo rezerviranih, ker se v vladni koaliciji ni dosegel sporazum. Zvečer so razpraviJaii o roku, v kaAeren^ se imajo likvidirati minjetretva, katera naj se ukinejo. Zdi se, da bodo prej določeni rok skušali skrajšati. Ostali del ministrske seje pa je bil posvečen dedu v oblastnih skupščinah in poslom, ki naj »e prepustijo oblastnin skup-ifeinam. En del poslov vrhovne centralne uprave se bo namreč prenesel na oblastne skupščine. Ministri SLS ao zahtevali, da se v roku treh mesecev določi kompetenca oblastnih skupščin in poslov, ki naj jih te skupščine vršijo. Radikalski ministri pa so se postavli na stališče, da na podlagi člena 56. ustave ni treba precizirali časa, ker se to lahko zgodi prej ali poznejše, ker daje ta člen vladi pooblastilo, da more vsak čas gotove svoje po-sle prenesti na oblastne skupščine. Na seji ministrskega sveta so razpravljali tudi o državnih podtajnikih. Določilo se je, da more biti v vsakem ministrstvu samo po en podtajnik, ni pa treba, da bi moral biti podtajnik v vsakem ministrstvu. Izpremembe v jugoslovanski diplomatski službi BEOGRAD, 18. (Izv.) S kraljevim ukazom je imenovan za poslanika v Washingtonu Vojislav Antonijević, dosedanji poslanik v Madridu. Za poslanika v Sofiji je bil imenovan Ljuba Ne-šić, dosedanji poslanik v Varšavi. Dosedanji poslanik v Wasliingtonu dr. Tresić-Pavičić pa je bil postavljen na razpoloženje. _ Potres v iterc2$otfni je povzročil 8 milijonov dinarjev škode BEOGRAD, 18. (Izv.) Glasom brzojavnih poročil iz Mostara so bili tam zabcletani ponovni lažji potresni sunki, ki pa niso povzročili nobene škode. Potresne sunke je zabeležila tudi beograjska seizmografična postaja. MOSTAR, 18. (Izv.) Glasom u-radne ugotovitve znaša škoda povzročena vsled potresne katastrofe v Hercegovi rd največ 8 milijonov dinarjev. Najhujše so prizadeti siromašni sloji, ki stanujejo sedaj v malih za silo zgrajenih hišah. Turilla In Združene države Uspešna pogajanja med Tevfik-begoin in admiralom Bristolom ANGORA, 18. Poluradni list «Hakim i Millie» naznanja, da se sedaj vršijo pogajanja za vzpostavitev rednih diplomati-čnih odnošajev med Turčijo in Združenimi državami, ki jih zastopa admiral Bristol. Pogajanja se tičejo predvsem podaljšanja začasne pogodbe, imenovanja poslanikov, vprašanja sklenitve trgovinskih dogovorov itd. V političnih krogih predvidevajo, da bo sporazum sklenjen v najkrajšem času. ANGORA, 18. Pogajanja med Tevfik Ruškdi begom in admiralom Bristolom, zastopnikom Združenih držav, za ureditev vprašanj, ki se tičejo Turčije in Amerike, so sinoči privedla do sporazuma. Zastopnika obeh držav sta si izmenjala note, v katerih so določene vse točke sporazuma. _ Bivši kralj Hedžasa umrl LONDON, 18. Na otoku Cipru jo umrl Husein Husli, bivši kralj Hedžasa. ki je svoj čas hotel za-vojevati vso Arabijo. Leta 1924. se je bil odovedal prestolu v prid svojemu sinu Aliju, ki pa ni dolgo kraljeval, kajti izpodrinil ga je Ibu Saud. DNEVNE VESTI f Anton Čok Včeraj zjutraj ob 4. uri je nenado-uia preminul tu v Trstu č. g. Anton Cok, kaplan cerkve sv. Antona Movega. Predsinočnjim je bil pokojnik še čil in zdrav v družbi svojega brata šolskega voditelja gosp. Andreja Čoka in njegove žene v goatiloi pri kozarcu vina. Tu mu je prišlo nenadoma slabo. Zadela ga je kap. Z avtomobilom je bil prepeljan na dom, kjer je včeraj zjutraj ob 4. uri izdihnil v 49. letu ^vojega življenja. Pokojnik je bil sin ugledne narodne družine tokovih iz Lonjerja, brat odvetnika dr. Ivana - Marijo Čoka in šolskega voditelja Andreja Čoka. Bil je tržaški slovanski družbi znana osebnost kot prijeten družabnik in prijazen soL-e-sednik. Našim narodnim kulturnim, posebno pa gospodarskim vprašanjem je posvečal mnogo zanimanja in obilo dejanskega sodelovanja pri vodstvu naših gospodarskih institucij. Bil je v zadnjem času podpredsednik Tržaške posojilnire in hranilnice ter odbornik Zadružne zveze v Trstu. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 3. uri iz ulice Zonta št. do cerkve sv. Antona, a ob 4. od vile Revoltella pri Lovcu na kaii-narsko pokopališče, kjer se položijo telesni ostanki v družinsko grobnico. Kruto prizadeti družini in sorodnikom naše iskreno sožalje. P?enlr]e mzi Minirai nospodarti in Bejemnihi Kakor smo na kratko »poročili v včerajšnji številki, je prišlo pred-sinoč. med zastopniki liišn. gospodarjev in najemnikov do sporazuma, ki ga smemo označiti vsaj kot nekako premirje v agitaciji, katera se je bila razvila zadnje tedne radi naraščajoče stanovanjske bede. Že silovitost ogorčenja obeh prizadetih strani, ki je prihajala do izraza bodisi v javnosti potom listov, bodisi v obliki čedalje bolj •napetega osebnega razmerja med najemniki in gospodarji oziroma njihovimi namestniki, je neod-klonljivo zahtevala kakršnokoli ureditev tega vprašanja. Ker je znano, da je vlada že ponovno izjavila, da se zakon, s katerim je bila uvedena svobodna kupčija s stanovanji, ne prekliče v nobenem slučaju, je bilo jasno, kot smo naglašali že v četrtek, da se more najti izhod le na ta način, da se gospodarji omejijo, t. j., da si postavijo sami nekoliko ožji okvir ta realizacijo svojih zahtev, nego jim je dovoljen po zakonu. To se pravi, kot smo tudi že naglašali, da se postavijo ne na pravno, temveč socialno stališče, upoštevajoč realne življenjske prilike v mestu in na deželi glede stanovanjskega vprašanja. Po dolgem razpravljanju se je na tej podlagi dosegel v mestni hiši pred sinočnjim sporazum, da so, ustanovijo paritetične spravne komisije, ki bodo reševale najemninske spore med gospodarji in najemniki. Po tem sporazumu v mestni hiši se je vršil isti dan (17. t. m.) drug ožji sestanek, na katerem je bil sporazum končnoveljavno formuliran pod pokroviteljstvom prefekta kom. Fornaciari-ja. Določbe teg-a sporazuma so sledeče: 1) Ustanovijo se paritetične spravne komisije, katerih vsaka bo sestavljena iz enega zastopnika hišnih gospodarjev, ki ga imenujejo društva hišnih gospodarjev, in enega zastopnika najemnikov, ki ga imenujejo razni sindikati in društva, in eneg-a zastopnika fa-šistovake stranke ki bo nred^nd-nik in ki ga imenuje fašistov^ka pokrajinska zveza. 2) Te komisjje, katerih število se še določi, bodo imele nalogo, da na zahtevo ene prizadetih strank poravnavajo spore radi bodočih najemninskih pogodb na podlagi načei in postopanja, ki jih določi posebna komisija pod pred-sedništvom občinske.ira komisarja, katoro bodo sestavljali: Carlo Riva, podpredsednic, inž. Kobal (za fašLslovski direktorij), odv. Giorgio Marsich (istotako), kap. Gino Biasini (za fašistovske sindikate), Luifri Candotti (za Zvezo najemnikov), rač. Cioni (za Društvo javnih uradnikov), kap. Duše (za iašistovsko mornarsko zvezo), odv. Escher (za Društvo hišnih gospodarjev), kav. Ziffer (za Zvezo hi&nili gospodarjev), rač. Nereo Orlich (lii^ni upravitelj), kav. Za-noni (za vojne pohabljence in bojevnike). 3) Iste komisije imajo nalogo, da na zahtevo ene prizadetih strank poravnavajo tudi spore, ki izhajajo iz pogodb, katere so že bile sklenjene v letošnjem letu in glede katerih smatra posebna komisija. kateri predseduje občinski komisar, ter jo sedstavljata šo po en zastopnik gospodarjev in najemnikov, katera se imenujeta na isti način kot člani poravnav-nih komisij, da je potrebno nadaljnje postopanje za poravnavo. AKETACT-7E RADI NEDOVOLJENIH PU3LIKACIJ Kakor čitamo v milanskih listih, je bilo izdano proti kom. Enrico Vitali, ravnatelju zadruge telefonskih naročnikov, zaporno povelje, ker je izdajal in dajal v prodajo na zloraben način sezname telefonskih naročnikov. Vsi izvodi ki jih je oblastvo naMo v tiskarni Cadara, so bili zaplenjeni. V odsotnosti kom. Vitalija je bil aretiran podržvnatelj prof. Ruggiero Mariani. Kom. Vitali je ustanovil te dni tudi zadrugo naročnikov na plin in zadrugo naročnikov na električno luč. t \ «i;mxio5T» V Trstu, dne 19. l&brtarja 1927. ; trgovinska dovoljenja Občinska komisija za trgovinska dovoljenja v Trstu je določila pa tvoji seji od 14. t. m., da mo-Ajo akcijske družbe priložiti prož- gjl m. trgovinsko dovoljenje sploš-i kazenski list predsednika ali Jelegiranega upravitelja, medtem Jto morajo pri navadnih trgovskih Sružbah (societk in nome collet-vo) predložiti kazenske liste vsi Oružabniki brez razlike. Dreherjeva palača postaja vedno bolj skrivnostna. Zdi se, da se bo s težavo ločila od svojega občinstva in vzela vase tržaško borzo. Toda pripravlja se yendar že na to težko ločitev, in icakor se vidi, polaga precejšnjo Sražnost na 27. t. m., ko jo bo le še en dan ločil od usodnega trenutka. Pridite, da vidite, kako se bo 'očila... _ C^NE NA BLAGOVNEM TRGU 18. t. m. Zelenjava: radič zeleni 35-f-00, radič rdeči 80-180, zelje belo navad. 100-110, zelje zeleno (Bruxel les) G20. zelje cvetno 90-180, vrzote ?0-120, cikorija 60-100 krompir 70-75, sveži erali 400, repa sladka 85-40, selen 220-260, špinača 420-•00, «topinambona» 90, čebula 00-£0. Sadje: jabolka 110-450i hruške i50, mandarini 220-300 za kvintal, pomaranče 120-220 za kv., pomaranče 45-80 lir za zaboj. Tr^ precej šibak, vendar pa dosti bolji od zadnjih dni. Cene brutto per netto. Iz tržaškega življenja Huda nezgoda mlađega delavca Na parniku «Rialto», ki ga popravljajo v ladjedelnici S. Marco, »e je včeraj popoldne dogodila Jiudg nezgoda, katere je bil žrtev 21-ietni mehanik Remigio Mania-jto iz Milj. Okoli 15. ure je Mania-ro vrtal z vodikovim plamenom Železno ploščo, ko se je plinovodna cev radi močnega pritiska nenadoma odtrgala od kovinastega de-3a priprave, ki jo je mladenič dr-fcal v rokah. V istem hipu je plin. ki je uhajal iz cevi, zagorel z velikim plamenom, pri čemer se je Inahoma vnela tudi Maraagova icbleka. Čeprav so ga navzočni delavci naglo rešili gorečih cap, je nesrečni mladenič zadobil strašne opekline po spodnjem delu trebuha Jn po stegnih do kolen. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefo-nično poklican na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolniš-aico. Njegovo stanje je nevarno. Odprta noč in dan so groba vrata... Ljudje, ki so se včeraj popoldne pb 15.30 peljali s tramvajem pro-fce št. 4, so bili priča žalostnemu prizoru. Ko je tramvaj vozil od trga Borsa proti trgu Tommaseo, je star gospod, ki je sedel v notranjosti voza, nenadoma bolestno zahropel, zakrilil z rokami . po zraku ter se nato zleknil nezavesten na svojem sedežu. Navzočni potniki so priskočili k starcu in ga skušali obuditi k zavesti, a ker se jirn to ni posrečilo, so ga na-po«ied posadili v neki javni avto, s katerim ie bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico. Toda tamošnji zdravnik je dognal, da je starec, ki je bil spoznan za 70-let-nega inženirja Alojzija Giorgini-ja, stanujočega v ulici Rossetti št. 60 že mrtev; zadela ga je srčna kap. Truplo je bilo prenešeiio v mrtvašnico. korak brezposelnega »ra&stlka. Predpreteklo noč okoli 1. ure je mlad, dostojno oblečen moški, skoči! pred kavarno «Transalpi-na» na nabrežju Grumula v morje. Obupni čin neznanca je zapazil ' ;eki finančni stražnik, ki je urno poklical nekatere pomorščake in z njihovo pomočjo se mu je posrečilo rešiti samomorilnega kandidata iz vode. Medtem je nekdo obvestil o dogodku rešilno postajo, od koder je črez par minut prihitcl na lice mesta zdravnik, ki je podal nesrrčpiku prvo pomoč tf»r ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Tam se je samomorilni kandidat izkazal za 35-letnege brezposelnega uradnika Petra Martinelli, stanujotega v ulici Mal^anton št. 11 in povedal, 2a je bolel v smrt, k*n- mu je življenje postalo v zadnjem času neznosno; bil je namreč že delj časa brezposeln in popolnoma brez sredstev; ro?en teea ga je mučila Auda pljučna boJcren. — Nesrečni mož je ostal v bolnišnici, a njegovo stanje ni nevarno. Tramvaj podrl starca. Ko je 60-letni mehanik Henrik Hackerf stanujoč v ul. Massimo d'Azeglio št. 22, včeraj zjutraj šel po ulici Passeggio S. Andrea, ga je v bližini ulice Officina podrl tramvajski voz št. 131, ki je vozil proti Skednju. Pri padcu se je Hacker hudo pobil po glavi ter si pretresel možgane. Siromak je dr)-bil na licu mesta prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Iz tatinskega dnevmika. Predpreteklo noč so neznani zlikovci odprli železniški voz pred tobačnim skladiščem tvrdke Hem mann Spirer v ulici Flavio Gioia ter ukradli dve bali tobaka, vredni 2250 lir. Blago je bilo last omenjene firme. — Med opoldanskim odmorom, ko je bila trgovina z jestvinami Aleksandra Ulcigrai v ulici Ugo Polonio št. 3 zaprta, so jo obiskali neznani odjemalci in si izbrali znatno količino raznega blaga. Toda v odločilnem trenutku so se zlikovci zbali, da bi jih kdo pre-senečil, zato so jo previdno odku-rili s praznimi rokami. Tržaško sodišče Konec obravnave o potopitvi par-nika «Fersia». Obtoženci oproščeni Dne 8. t. m. smo poročali o poteku razprave proti Ivanu Kre-glich, kapitanu parnika «Per9ia», in Antonu Pontelli, prvemu strojniku na omenjenem parniku. Oba sta bila radi potopitve omenjenega parnika odpuščena iz službe, kar je dalo povod sodnemu postopanju proti obema radi sokrivde na tej potopitvi. _ Vemo, da se je na parniku, ki je bil namenjen v Karaki, že v bližini mesta Kolomfco pojavil požar. Središče požara je bilo v zalogah premoga in vzrok je bil velikanski pritisk naloženega premoga in velika vročina. Te okolnosti so bile ugotovljene že na zadnji obravnavi. ki je bila prenošena le radi tega, ker se je smatralo za neobhodno potrebno zaslišanje izvedenca v pomorskih poslih, ki naj bi ugotovil, ali je bilo obnašanje obeh obtožencev pravilno pri gašenju tega požara in ali ni kapitan KrcglicU predčasno prepustil parnika njegovi usodi. Ta predlog je stavil branitelj odvetnik Cosulich. Parnik se je pogreznil v zalivu Boria Pagoda v Indijskem oceanu. Včeraj je bil zaslišan edini kot izvedenec kapitan Amerigo Billaf-far, star 7D let, ki je dal precej važnih pojasnil. Rekel je med drugim: Iz prakse se ve, da mora pravzaprav kapitan, na čigar parniku se je vnel požar take vrste, prej ko mogoče odriniti, kajti veliko lažje je udušiti tak požar med vožnjo. Razbremeniti parnik v pristanišču ne pomaga, ako so vremenske okolščine in naloge parnika take kot v tem slučaju. Premog se med potjo polagoma izrablja in le tako je mogoče prit? do žarišča požara. Za gašenje se rabijo hidranti in centrifugalne črpalke. Drugih sredstev ni in ako odpovedo omenjena, je parnik predan svoji usodi in nobena človeška moč ga ne reši. Ako se zaloga premoga zalije, preii parniku nevarnost, da ali nasade, ali se raztrešči ob koralnih gričih, posebno v zalivu Boria Pagoda, kjer ni mogoče vedeti nikdar za točno globočino morja, ki je spremenljiva Ustaviti pamik bi tudi bilo usodno in tudi jaz bi nadaljeval pot do Bombava, ker vem, da imajo v pristanišču za take slučaje primerne doke. VeKko krivde na požaru imajo tudi «monsuni». viharji v IncHjskem oceanu, in kapitan Kreglich je ravnal pametne, da je dal v pravem času povelje, da se parnik zapusti, sicer bi izpdeta-vil c#lo moštvo smrtni nevarnosti. Kapitan Hregfich in strojnik PoutelM sia, v kolikor zamorem razvideti iz aktov in po tem. kar ste mi vi, gospod predsednik, razjasnili, napravila za rešitev parnika, kar sta moprla, in nesreča je privedla parnik do katastrofe, ne da bi obtoženca imela pri tem najmanjše krivde. Te izjave so dovedle d»*žavnega prav.lnika do predloga, da se oba obtoženca oprostita, ker nista zagrešila inkriminiranega dejanja. Branitelj odvetnik Cosulich je pridružil temu preoilogu in sodni dvor, pod predsedstvom odvetnik«". cav. Sbisa je proglasil za oba obtoženca oprostilno razsodbo. ŽaljanJ* prvega artalstra. V preiskovalnem zaporu sedi ie delj časa, osumljen tatvine, Marij Majrer. Včeraj je bil ta poklican pred tukajšnji kazenski senat radi taljenja prvega ministra. Glasom obtožnice je Mayer na petje nekega sokaznjenca, ki je pel «Gio-vinezzo», zapel pesem «Bandiera rossa» in se spustil v žaljenje prvega ministra. V obravnavi se je doznalo, da so tovariši nadeli obtožencu ime «Braico», kar naj bi bilo nekako merilo za njegovo moralno vrednost. Obtoženec taji odločno vsako krivdo. Agent Volpe Ivan vzdržuje obtožnico, kajti on je stvar naznanil. Sokaznjenec MajrerDante Ercolesai, pa pravi, da ni slišal petja Mayerja in tudi ne žaljivih besed. On tudi ni Volpe ju ničesar omenil o tem. Državni pravdnik, odvetn. cav. Tromby, i^-avi v svojem govoru, da spada stvar skoro pred posebno sodišče. Obtoženec ima srečo, da niso bile besede izgovorjene pred občinstvom. Branil je odv. Baricb. Sodni dvor je obsodil MayerJX. na 6 mesecev in 20 dni ječe in na 750 lir globe. TELESNA VZGOJA SPORT IOKII6E ADRIA Presveta - Obzor Prvenstveni ples zopet pričenja. In sicer obeta biti oster in zanimiv. To, kar ni so znale nuditi tour-tekme, nam bodo dale retour-tekme v zadostni meri v zadoščenje. Šest čet j« v boju. Vsa so boj-niiko razpoložene. Obzor in Adria bosta sku&ak na vsak način pre-riti lastilo redov a nje do čistili StevSk Tekmovanje med obema četama za prvenstvo v klasifikaciji bo pa predvsem odvisno od rezultatov, ki jih bosta četi dobili iz tekem z osanj^imi. Čete nižje klasifikacije pa so se za reUmrno tekmovanje obilno pripravile. Posebno je Prosveta jasno pokazala z zadnjo tekmo, da pridobiva aepet na stari moči. čudno je le, da ta četa komaj proti zadnjemu nevarno dviga glavo. Lansko leto si je priborila prvenstvo ravno v retour-tekmah. Presveta je izpolnila lastne vrste z dobrimi igralci, ki so vrnili četi zopet ono elastično tehnično narav igre, kot smo jo že biH vajeni gledati. Formacija Prosvete je sedaj popolna. Ni pa tako z Obsorom. Z izgubo Zadnika je napad Obzora izgubil mnogo na lastni moči. Ce vzamemo v pretres dejstvo, da je v tour-tekmah premagal Obzor Prosveto z veliko težavo in s pičlim rezultatom 3:2, in če si predstavljamo, da se je nahajala takrat Pro®veta v največ>i krizi, ne bo nič čudnega, če nedeljski rezultat izpade v prid Prosvete. Obzor bo pa seveda igral tekmo, iz katere hoče odnesti dve točki. To mu je potrebno, da obdrži oblast redovanja. Mislimo, da se našemu športnemu občinstvu ni mogla nuditi boljša prilika, da pride do svojega užitka. Igrišče Adrije pričakuje v nedeljo vso tisto maso i j udi, ki je zrla v ncdeijo na Obstoru velezanimavo tekmo «ned S. U. in Z. M. D. Tam je bila tekma le za dalo, tu pa imamo ruen boj. JCdo bo v nedeljo izostal? r. r. S. d. Adria. Danes zv«€er sestanek v novih proatorih. Vse aktivne člane pozivam, da ne 'manjkajo. Prosim g. ga na in kobca, da se sestanka udeležita. — Športni vodja. S. k. N. Toinnsasea Prra nogometna četa in razerva odidejo jutri ob 12.15 iz prostorov ali pa se zfcerej© ob 12.45 na igrišču samem. — V-N.P. t S tužnfm srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je naš preljubi brat oziroma svak ANTON ČOK duhovnik danes zjutraj, ob 4. uri, nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil jutri, v soboto, 19. t m., ob 3. uri pop. iz hiše žalosti Via della Zonta št. 3, odnosno od Revoltelle (pri Lovcu) ob 4. uri na pokopališče na Katinari, kjer se položijo zimski ostanki v družinsko grofico- • TRST, 18. februarja 1927. Josipitia por. Golob, sestra. Dragotin, Andrej, dr. Ivan Marija, bratje. Emil GoSob, svak. Marija roj. Uldfiik, Zora roj. Drašček, Marica roj. Caharija, svakinje. Pogrebno podjetje Nuova Impresa, Trst, Cono V. E. III 47. v Buenos Air u. Kapital v znesku 30 milijonov pezet je baje že zagotovljen. Redni promet bi imel pričeti tekom 4 let. DAROVI V počešCenje spomina nepozabne družice in mame, daruje rod-bnia Ščuka L 40 svetoivanski podružnici Šol. društva. Isti podružnici darujejo za podpis na bankovcu izven kurza g. Hubert Leiler in Karlo Luznik L 2, g. Ivan Kuret pa L 1.75. Skupno L 45.75. — Srčna hvala vsem darovalcem! Tržaška hranilnica in posojilnica naznanja tužno vest, da je njen večletni vele-zaslužni podpredsednik, častiti gospod BORZNA POROČILA Amsterdam 920-930, Belgija 315-325, Francija 90-91, London 111.65-112.10, New York 23.23.20, Španija 384-392, Švica 440-450, Atene 29.50-30.50, Berlin 545-555, Bukarežt 13-13.75, Praga 68.20-68.80, Ogrska 400-410, Dunaj 320-330. Zarreb 40.25-41. Uradna cena zlata (17. II.) L 447.09; vojnoodškodninske obveznice 61.40. duhovnik danes mirno v Gospodu zaspal Naš zavod mu ohrani trajno hvaležen spomin. TRST, 18. februarja 1927. Ki Ljudska hranilnica in posojilnica v likvidaciji naznanja tužno vest, da je n^en ustanovitelj in zaslužni predsednik, častiti gospod BEMJTZ-SCKOOL 23, pouk hi prevodi v vseh jezikih. 237 flATF.SKi! N Borsatti & Hgho. Trst, fcLlllHlUlift Corso 47 (lekarna Rovls) E opravlja, prodaja in kupuje zlato, sre-ro po poitenih ceiuih. Govori se slovenski. 231 SAMO poiom ecergičoega zdravljenja z Glvkolom se ozdravi £la\ oboi, šibkost, in.»'»*krvnost cbilemof lo&i. Izdelek Je-krtrne Caslcllsauvick, Trst, Via dei Giu-Iiani 42. 229 KVAS najbol'se vrste Soc. Ligure t-om-barda po L 5.30 kg. pri S. Ra\berju v Ajdovšćini. 209 PO VIŠJIH cenah kot vsaka druga kupuje srebro, zlato in briljante zlatarna Portici Ponte Fabra. 203 duhovnik danes preminul. Ohranimo ga trajno v hvaležnem spominu. TRST, 18. februarja 1927. VINOTOK, da dobrem mestu, se proda radi bolezni. Pojasnila v Via Geppa 16, I., levo. 240 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulich Ana, Ma-donna del Mare 19, U. 234 Zadružna zveza v ITi-stn naznanja žalostno vest, da je danes zjutraj nenadoma preminul njen večletni član širšega in ožjega načelništva častiti gospod Zrakoplovni presnet med Evropo is Ameriko Med Špansko in Argentini jo se vrše podajanja za udejstvitev velikega načrta redne zračne zveze preko južnega Atlantskega oceana. Promet bi se vršil z zrakoplovi Zeppelinoveffa tipa. Na Špai^Lskein bi zgradili postajo za zračni promet pri Sevilji. v Argentiniji. pa Mjgtft. Ml ZE-trvSiU zlile 1 ZLATO p', čuje po vsSjth ceca;i 1 nego \Mk crtigi ALesn? PCVf* - urama Trst, Via Mazzlni 46 - TvrSka H, PETSIČ v Hiirj! priporoča svojo b«{»to zalogo nt, zlatih in srebraUi yr«i dmtoT in rarr.ovrsi.nih daril. Zaloga originalnih iiTairih sirojer «Sin-jer». Prodaja tsdi na obroke. Pomk v vezeni« brezplačno. 193 Pra«fn« prašala KRON?, zufci in sk&bfto obiščite zl-tnrno II! srn™ Vi« Si. 43 kjer dobite raj višje ccce. - Kupa- J iem lis'ka v.tstne zastavljalnice. V mm. duhovnik Velezaslužnemu delavcu bo ohranjen trajen spo- TRST, 18. februarja 1927. S petrtin; srcem Uvijamo tužno vest, da je naša preljut Ijena mati, »tara mati in tašča Hsleita danes, 18. t. m., mirno v Gospodu preminula Pogreb drage po' ojnice se bo vršil v soboto OPČINE-TRST, 18. februara 1927. Žalujoči družini : Ivana Dan cu, gol. vod. v pok. In Vlncenca Dp.net>. PODI. ISTEK (57) V. I. KRIČ A NOVSKA: Du r'm ter ž uske; jp r : 1 n- čnike in stopil k du-[ : dovati o mri velo obličje mlade £ (F o i r ! a, ir> ro;>>. t!čt so jo važe besede težko zadele, I;u Morate jo sami nesti v njeno . vzbudite radovednosti in opravljanja v ki ne sme nič vedeli o vajinem ; > de se je Samuel sklonil, vzel v nabili jo o1 jcsel v njeno sobo, a nato se ol\i pl. Potejil'. — No, ali je prišla k sebi? — ga je vprašaj sočutno. Ne, toda sobarica je pri njej in ji bo pomagala; sedite, oče pl. Rote, i^ulaljujva najin razgovor; ta nesrečni dogodek naju je prekinil v trenotku, ko. sem vas hotel nekaj prositi. — Poslušam vas, sinko. — Povedal sem vam že, da nisem ne Jud, ne kristjan in da ne verujem ne v Boga ne v hudiča. Toda vkljub temu pomilujem nesrečneže, ki so po rojstvu obsojeni v revščino; zato vas prosim, da jemljete od mene vsak mesec vsoto a sa reveže, pohabljence in sirote; vi jih poznate mnogo... Če vam je zlato židovskega brezbočnika zoprno, ga morete oprati z blagoslovljeno vodo! — je zaključil nekoliko zbadljivo. Svečenik je zmajal z glavo. — Vaše besede, ki vam jih nairekuje hudobni duh, mi vzbujajo grozo, toda vaša dejanja dokazujejo, da vas Bog ni še docela zapustil, in jaz nimam pravice zavreči to, ker bo zbrisalo solze mnogih nesrečnežev. In tako, prijatelj, sem jaz pripravljen vzeti vaše zlato, ne da bi ga umil z blagoslovljeno vodo. Zdaj pa moram iti; toda reči vam morom, da sem zelo žalosten, da sem izgubil tako vzgled nega kristjana! Ginjeni Samuel je povesil glavo, stari duhovnik mu je bil všeč. Spumnil se je preteklosti in srce se mu je ogrelo. — Le še pridite, oče pl. Rote, da me privedete na pot resnice; saj pravijo, da potrpljenje vse premaga. Oče pl. Rote se je nasmehnil. — Dobro, vsak mesec pridem po vaš denar za reveže, toda obljubite, dragi Samuel, da če vas bo končno zlodej izpustil iz svojih krempljev in če boste čutili potrebo moliti in postati kristjan, -tedaj pozovete mene, da vas krstim; notranji glas mi pravi, da se to nekoč zgodi. — Seveda, seveda! to vam obljubljam, — je odgovoril v smehu bankir in prijateljski stisnil roko duhovniku. Ko je Samuel ostal sam, je šel v svojo sobo ter vzel v roke knjige, toda namesto da bi bral, je razmišljal o svojem pogovoru z očetom pl. o. L3» la ki Rotejem in o predstoječein pogovoru z ženo. Rahlo trkanje na durih ga je zdramilo iz zamis-ljenosti. — Kdo je? — je vprašal jezen, da. ga mot — Jaz sem, odpri! — je od. overil Rutin g Mlada žena je bila bleda k tkor smrt t njene žgoče oči so se sovražno uprle v moža jo je premeril s hladnim pogledam. — Vidim, da si ozdravela, je rekel b* J ji podel stolico ter s< vse de! z < pl- .' »o mj upam, da te bo ta prvi poskus ovi- tvojih pih navad; samo lakajem je m-.goče o h prisluškovanje pri vratih. Toda iiuta je stala in se nalahko oprla pisalno mizo ter i z pregovorila s tihim i i« ; ni m glasom: — Ta poskus mi jo dol vedeti, J ■ n v U hiši bolj preziran i kakor sluge, o .ur'-ili voriš. Jaz nisem nič vedela r> .-i-l • ■ lnvt in očetovih. Jaz nespametnica "i te ljuMla nisem vedela niti tega, da sovražiš in pre: svoj narod, dasi te je krrstjanka zanič L j Ivo o Zdaj pa, ko mi je vse znano, ne ostanem ve u voji go-iv ih Jaz ila* \u. I v