207ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Prof. dr. Jadran Ferluga
(1920–2004)
Po enajstih letih te‘ke bolezni, ki ga je priklenila
na invalidski vozi~ek in skrbni negi soproge Katice,
je 27. januarja 2004 v Piranu tiho preminul univ. prof.
dr. Jadran Ferluga. 6. februarja so njegove posmrtne
ostanke v o‘jem dru‘inskem krogu polo‘ili v rodbin-
sko grobnico na Ob~inah v Trstu. Pogreba sva se ude-
le‘ila v imenu oddelka za zgodovino Filozofske fakul-
tete v Ljubljani in se poklonila njegovemu spominu
prof. dr. Peter [tih in podpisani.
Jadrana Ferlugo sem spoznal leta 1967 na nekem
simpoziju v Beogradu. Ko me je leta 1987 prof. dr.
Bogo Grafenauer zadol‘il, naj napi{em za Enciklope-
dijo Slovenije geslo o njemu, sem se zna{el pred te‘ko
nalogo. O Jadranu Ferlugi nisem na{el podatkov niti v
Enciklopediji Jugoslavije niti v Primorskem biografskem leksikonu, ~eprav je bil takrat ‘e
uveljavljen znanstvenik, bizantolog. Obrnil sem se s pismom na katedro za bizantologijo v
Beogradu, naj mi posredujejo njegove biografske in bibliografske podatke, pa so mi svetovali,
naj se raje obrnem osebno na njega v Münstru, kjer predava na univerzi. In tako sem ponovno
navezal stik z Jadranom. Poslal mi je ‘elene podatke o sebi, na podlagi katerih sem napisal
geslo Jadran Ferluga za ES (3. zvezek, Ljubljana 1989, str. 98) ter pozneje za novo izdajo
Enciklopedije Jugoslavije (slovenska izdaja, 4. zvezek, Ljubljana 1989, str. 115). Seveda pa ni
ostalo samo pri naklju~ni navezavi stikov. Aktivno sodelovanje se je nadaljevalo vse do njegove
bolezni, ~eprav sem stike z njim, oziroma z njegovo soprogo ohranil vse do njegove smrti.
Naj obnovim nekaj osnovnih generalij iz njegove biografije in bibliografije, ki sem jih
zapisal ob njegovi 75-letnici, ko je bil ‘e te‘ko bolan (Z^, 49/1, 1995, str. 127-128). Jadran
Ferluga se je rodil v Trstu 12. februarja 1920 v stari ugledni slovenski tr‘a{ki dru‘ini. Zaradi
protifa{isti~ne dejavnosti je bil zaprt na Reki, nato pa interniran v ju‘ni Italiji. Po kapitulaciji
Italije je bil najprej v angle{ki vojski, nato pa od konca leta 1944 v Bariju oficir za zvezo z
NOB Jugoslavije. Po osvoboditvi je do sredine leta 1947 {tudiral zgodovino na Sorboni v
Parizu. V tem ~asu je sodeloval v jugoslovanski delegaciji na pari{ki mirovni konferenci.
Jeseni 1947 je nadaljeval {tudij zgodovine na beograjski univerzi, kjer je diplomiral leta
1949. Kot asistent na katedri za bizantologijo na Filozofski fakulteti v Beogradu se je pogla-
bljal pod mentorstvom slavnega bizantologa prof. Georgija Ostogorskega. Doktoriral je leta
1956 s temo »Biznatinska uprava v Dalmaciji«. Od leta 1957 do 1978 je na FF v Beogradu
kot docent predaval zgodovino jugoslovanskih narodov (razen srbske) v srednjem veku, pri
~emer je izjemno pozornost posvetil slovenski srednjeve{ki zgodovini. Strokovno je bil po-
vezan s slovenskimi medievisti prof. dr. Milkom Kosom in prof. dr. Bogom Grafenauerjem.
Leta 1970 je zapustil beograjsko univerzo in prevzel katedro za bizantologijo na univerzi v
Münstru (Nem~ija) in kot redni profesor predaval bizantologijo do upokojitve leta 1985.
Jadran Ferluga je bil eden redkih Slovencev, ki se je posvetil izklju~no bizantologiji in
postal eden vodilnih evropskih bizantologov. Njegov znanstveni opus je izredno obse‘en,
208 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
znanstveni interes pa usmerjen predvsem v prou~evanje bizantinske zgodovine v zgodnjem
srednjem veku s posebnim ozirom na balkanski prostor. Tehten je njegov prispevek pri ana-
lizah ve~ bizantinskih virov, predvsem pa je prispeval komentarje k prevodom bizantinskih
piscev v znani zbirki »Vizantijski izvori za istoriju naroda Jugoslavije«, ki jo je izdajal
Vizantolo{ki institut v Beogradu. @al {e ni izdelan celotni pregled bibliografije del Jadrana
Ferluge.1 Jadran Ferluga je z referati nastopal na vseh povojnih svetovnih bizantolo{kih kon-
gresih, na mnogih specializiranih kongresih in simpozijih v Italiji, Nem~iji, ZDA in drugod.
Bil je ~lan raznih bizantolo{kih zdru‘enj in dopisni ~lan ugledne »Deputazione di storia
patria per la Venezia« v Benetkah.
Z oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani in Zvezo zgodovinskih dru{tev
Slovenije je za~el sodelovati leta 1987. Dogovorili smo se, da bi kot stalni zunanji sodelavec
pripravil serijo predavanj iz bizantologije za {tudente in u~itelje zgodovine (kot dopolnilno
izobra‘evanje). S tem smo nameravali na oddelku za zgodovino izpolniti praznino v u~nem
programu, kajti bizantologija pri predavanjih ni bila specialno obravnavana. Kot gost od-
delka za zgodovino je imel Jadran Ferluga ve~ predavanj in seminarjev leta 1987, 1989 in
1992. @e prva predavanja so pokazala, da je Jadran Ferluga odli~en predavatelj, ki je z njemu
svojskim, ‘ivahnim, temperamentnim na~inom predavanja, znal pritegniti poslu{alce, Kljub
te‘ki snovi, je znal temo predavanja predstaviti razumljivo, zato je bila udele‘ba {tudentov na
predavanjih izjemno velika.
Ko je leta 1989 {tudentom zgodovine, arheologije in klasi~ne filologije v ciklusu preda-
vanj govoril o bizantinski dru‘bi in dr‘avi, smo se odlo~ili, da njegova predavanja izdamo
kot skripta, ki bi predstavljala nujen pripomo~ek za bolj{e razumevanje razvoja Bizanca,
pomembne vzhodnoevropske dr‘ave, ki je stoletja krojila usodo Balkana. Priro~nik z naslo-
vom »Bizantinska dru‘ba in dr‘ava« je iz{el leta 1990 (izdajatelj FF), ponatis pa leta 1996 in
{e danes slu‘i {tudentom kot dopolnilno u~beni{ko gradivo. V predgovoru je Jadran Ferluga
zapisal naslednje misli, v katerih se zrcali njegov pedago{ki pristop: »Po vsakem predavanju
smo brali in analizirali vire, na katerih so slonela tako dognanja, kakor tudi moja ocena,
postavljena v predavanjih. Na pro{njo kolegov oddelka za zgodovino FF sem ta predavanja
pripravil kot skripto, ki je tu in tam raz{irjena z izvle~ki iz nekaterih virov z osnovno litera-
turo. Upam, da bo kakor drugim, tako tudi {tudentom, ki so obiskovali ta kratki ciklus preda-
vanj, moj skromni pregled nekaterih aspektov bizantinske zgodovine pomagal, da raz{irijo
poglede preteklosti, kar je za zgodovinarje {e posebno pomembno«. Lahko smo zadovoljni,
da so njegova predavanja dopolnjena z opombami iz{la v Zgodovinskem ~asopisu in na ta na~in
ohranili rezultate njegovega pedago{kega dela na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani.2
Ko je oddelek za zgodovino za~el leta 1992 pripravljati kolokvij ob stoletnici rojstva
Milka Kosa, smo se obrnili na Jadrana Ferlugo, da bi sodeloval na kolokviju z referatom.
Obljubil je prispevek »Biznatologija pri Slovencih«. Isto~asno smo se {e dogovarjali o te-
mah, ki naj bi jih imel na predavanjih za {tudente v letu 1993. Nameraval je dopolniti sliko o
vsakdanjem ‘ivljenju v Bizancu in predavati o zanimivi aktualni temi »Bizantologija in bi-
zantinizem«. @al je njegova bolezen, ki ga je paralizirala, prepre~ila izvedbo teh na~rtov.
Poslej smo se sre~evali z njim v Portoro‘u, kjer je pre‘ivljal toplej{i del leta. Mediteranski
zrak in bli‘ina morja ter rojstnega kraja, sta ugodno vplivala na njegovo po~utje.
1 G. Prinzing, Schriftverzeichnis Jadran Ferluga, Münster 1985 (nepopolna bilbiografija).
2 Poti in metode politi~ne ekspanzije Bizanca na Balkanu od srede VII. do prvih desetletij XI. stoletja, Z^, 41/4,
1987, str. 573-583; Kolonizacijska politika bizantinske oblasti od VII. do XIII. stoletja, Z^, 42/1, 1988, str. 13–26;
Bizanc na Jadranu (6.–13. stoletje), Z^, 44/3, str. 363–386; Bizantinsko pode‘elje v »Spominih in nasvetih« tesal-
skega veleposestnika XI. stoletja, Z^, 49/2, 1995, str. 159–174.
209ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Jadran Ferluga je ve~ji del svojega ‘ivljenja pre‘ivel na kontinentu (Beograd, Münster),
toda na jesen svojega ‘ivljenja si je za‘elel priti nazaj v mediteransko okolje. Kupil si je hi{o
v slikovitem srednjeve{kem istrskem mestecu Motovunu. Uredil si je delovni kabinet in tja
preselil bogato specializirano bizantolo{ko knji‘nico. Ko je zbolel in ugotovil, da mu knji‘nica
ne bo ve~ slu‘ila, sta jo s soprogo sklenila ponuditi v hrambo neki slovenski instituciji. Takratni
predstojnik oddelka za zgodovino dr. Peter [tih je ponudbo sprejel in knji‘nica, ki {teje 1289
zvezkov, je danes vklju~ena kot separatum v knji‘nico na oddelku za zgodovino.
^utili smo, da je Jadran Ferluga rad prihajal med nas na Filozofsko fakulteto v Ljubljani.
Hvale‘ni smo mu za njegov prispevek k bolj{emu poznavanju problemov bizantologije v
slovenskem okolju in predvsem za njegovo pre{ernost in prijateljstvo, ki smo ga bili dele‘ni.
Ignacij Voje