PoJtnini plafana v gotovini Wlarifoor, sreda 8 mala 1935 Ste, 104 IX /XVI BS>-. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnl&tuo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telolon uredništva 3440, uprava 246B Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan •*> uri / Valja mesečno prejemati v upravi eil po poit) 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase ■prejema hidl oglasni oddelek ,Jutra" v Ljubljani > Poitnl čekovni račun St. 11.408 99 JUTRA” Velika bitka za evropski mir Podpis obrambnega sporazuma med ■ rancijo in sovjetsko Rusijo, ki sta ga Zacasno podpisala francoski zunanji mila8^ ^ a v a 1 'n ruski poslanik v Parizu a tj o m k i n in ki ga bodo definitivno Podpisali ob priliki Lavalovega obiska v °skvi 14. tm., je nedvomno — to priznavajo celo merodajni krogi v Ber-1 nu in na Dunaju — »najresnejšidogodek v mednarodni poiitiki« (mnenje Vrlina!) in -velik dogodek za lconsoii-ciacijo evropskega miru« (mnenje Duna-)a>)- Z velikim zadovoljstvom je vzela ^Sodek na znanje ogromna večina frau Wske javnosti, le ekstremno desničarsko časopisje še izraža, bojazen glede boljše -V|ske propagande. Britanski vladni :n ^° itični krogi so pakt Pariz - Moskva rez izjeme s simpatijo pozdravili in andsko časopisje naglasa, da je »končana fe!ika bitka za evropski mir«. Poljsko c^Sopisje konstatira z zadovoljstvom, da ^nieni pakt »nov poskus za utrditev tropskega miru«. V Rimu so mnenja, ^a bo francosko-ruski pakt mnogo olaj-sal situacijo na podunavski konferenci in 2|iatno pripomogel k razčiščenju političnega po‘ožaja v vzhodni Evropi. Kratko: Vsa Evropa je sprejela francosko-ruski ■ akt kot tieksi dobrega, in naravnost čutilo se je, kako si je evropska javnost oddahnila. Francosko-ruski sporazum pomeni pri-!;,Sodenje vzhodnega pakta, kakor ga je ^mislila Francija pred letom dni, na no-v° evropsko konstelacijo, ki trenutno ni °>Hogočala pristopa' k vzhodnemu paktu l!!tj Nemčiji niti Poljski. Za obe ti ^Žavi so ostala vrata odprta, da v prijavnem in za n ju usodnem trenutku pri-5toPite k sistemu paktov, ki se naj' kon-zlijejo v enotni vzhodno-evropski DaHt. Zakaj francosko-ruski sporazum se pinije strogo v mejah statuta in pakta ; riištva narodov in je povsem v okviru duhu te velike mednarodne organizacij Predvideva izključno medsebojno 5°iiioč za primer napada na eno izmed (J°eli pogodbenic s tretje strani, pa še 0 v zvezi s konzultacijo sveta društva '1:ii'odov v smislu člena 10 njegovega ^kta. V dodatnem zapisniku se poleg ^drobnih določb o načinu vzajemne po-?°či poudarja, da boste obe državi tudi 'e vnaprej delali na to. da se sklene v*hožni pakt. V tej smeri so na vidiku novi napori. V j^u so že razgovori med Moskvo in rago za sklenitev rusko-češkoslo-vaškega sporazuma. Mali antanti je od-Drta pot za zbližanje z Moskvo. Službe-^ sovjetska poročevalska agencija ''“as« tudi že poroča, da prideta 20. tm. V Moskvo češkoslovaški zunanji mini-dr. Beneš za češkoslovaško re-pbUko iti romunski zunanji minister T i-^•escu v'imenu tnc 1 e antante. V Mo-,kvi ostaneta tri dni in bosta v tem času °dila razgovore in pogajanja s sovjet-državniki, Titulescu kot zastopnik ant ute in balkanskega sporazuma, Ij1, Beneš za CSR, da se sklenejo o-rramhni sporazumi po vzorcu francosko-^'skgjra rakta med Rusijo in Čcškoslo-na eni ter Rusijo in malo antanto !nosn<> balkanskim sporazumom na sruSi strani. Verjetno je, da bosta oba jDt)raziinia ob tej priliki tudi podpisana '' se bodo ob tej priliki vrši-i tudi ^govori o poglobitvi medsebojnih g o-' d a r s k i h odnošajev, je na dlani. , beležiti je pa treba še. da se tudi ,'"tiske države pripravljajo na pristop k paktov v vzhodni Evropi in so Avstrijska vojski podružnica llalijans Senzacionalna vest „ll@rimer Ta^eb8atta“ — Reorganizacija avstrijske vojske po italijanskem načrtu In ataRiiansIsih častnikih BERLIN, 8. maja. »Berliner Tags-blatt« objavlja senzacionalna odkritja svojega dunajskega poročevalca o pogodbi med avstrijskim podkanceiarjem Starhembergom in Mussolinijem o reorganizaciji avstrijske zvezne vojske po italijanskih častnikih. List je dobil te informacije iz najzanesljivejšega vira, iz avstrijskih vojaških krogov samih. Starhemberg in Mussolini sta se namreč sporazumela, da se reorganizira avstrijska vojska po italijanskem vzor cu. V ta namen pošlje Italija na Dunaj vojaško misijo, ki jo bosta vodila dva generala, tvorilo jo pa bo več častnikov italijanskega generalnega štaba. Naloga te misije bo, napraviti iz av- strijske vojske podružnico italijanske vojske. V tem oziru se je reorganizirale po italijanskih načrtih že pričelo. Obstcgeče formacije gorskega topništva se pretvarjajo v šest polkov gorskega topništva. Bataljon alpskih lovcev v Solnogradu je bil po navodilih iz Rima spremenjen v pehotni polk. Heimwehronvske čete se pa dodele vojski kot pol vojaške formacije. Avstrijski vojaški ataše v Rimu, polkovnik Libitzky, je že prispel iz Rima na Dunaj in prinesel vladi reorganizacijske načrte italijanskega generalnega štaba. Vlada je odobrila te načrte kljub odporu večje skupine višjih avstrijskih častnikov. Libitzky je tudi že dobil na- log povabiti italijansko vojaško misijo čimprej v Avstrijo, da izvede reorganizacijo. List pravi, da ustreza reorganizacija avstrijske vojske čisto namenom in željam italijanske vlade. Zanimivo je sedaj vprašanje, kakšno stališče bo zavzela mala antanta, ki je bila vedno nasprotna oborožitvi Avstrije. Nemški tisk je že večkrat omenil to vprašanje kot bolno točko bodoče podonavske konference. Pričakovati je, da bo Italija v Rimu forsirala oborožitev Avstrije, nasprotovala pa obo rožitvi uporne Madžarske in odmikajoče se ji Bolgarije. Težavni naoori za oodonavski »akt MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO NA ENI TER MALO ANTANTO NA DRUGI STRANI SO NAČELNA NASPROTJA. PARIZ, 8. maja. Priprave za podonavsko konferenco so težje kakor se je prvotno pričakovalo. Sestanek Italije, Avstrije in Madžarske v Benetkah je pokazal, da bo težko spraviti v sklad želje in zahteve Avstrije in Madžarske z onimi držav male antante. Italiji se je sicer posrečilo pripraviti Madžarsko do tega, da je opustila svojio zahtevo po indirektni ingerenci nad madžarskimi narodnimi manjšinami v sosednih državah in dosežen je bil tudi neki kompromis glede revizionističnih zahtev, ki naj bi se formulirale tako, da bi ostale c*>rte samo na člen 19. pakta Društva narodov, nepopustljiva pa je ostala Madžarska glede svoje popolne vojaške enakopravnosti, ki je tudi noče vezati na garancijo meja in na obvezno intervencijo. Prav tako je tudi Avstrija ostala na svojem stališču, da mora biti vprašanje režima v Avstriji, kar pomeni tudi vprašanje vrnitve Habsburžanov, izključno njena notranja zadeva. V tem oziru se je v Benetkah napravil načrt, ki pa držav male antante gotovo ne bo zadovoljil. Zaradi tega bodo potrebna še naporna diplomatska posredovanja na obeh stranehi Italijanski podtajnik Suvich jie tako} po svoji vrnitvi v Rim poročal Mussoliniju, nato pa sprejel francoskega veleposlanika de Chambruna, katerega je informiral o položaju, ki je nastal po sestanku Italije, Avstrije in Madžarske v Benetkah ter ga prosil za intervencijo Francije pri državah male antante in balkanske zveze. De Chambrun je takoj nato odpotoval v Pariz, da se sestane z Lavalom še pred njegovim odhodom v Moskvo. Francija bo svojo intervencijo pri državah Podonavja izvršila, tcda najbrže šele do konferenci balkanske zveze v Bu-karešti in sestanku male antante. Splo- j šno se naglaša, da to posredovalno delo ne bo lahko, ker je znano, da mala antanta pod nobenim pogojem noče dovoliti niti vrnitve Habsburžanov v Avstrijo niti oborožitve Madžarske in Bolgarije ter zahteva prav tako odločno tudi odstranitev vsakih revizionističnih teženj Madžarske. Kako se bo našel iz tega kočljivega položaja jzhod, zaenkrat še ni znano. ifaiilans&ca mobilizacija RIM, 8. maja. Sedaj se objavljajo tudi uradni podatki o mobilizaciji italijanske vojske. Objavljeno je, da so mobilizirane sabaudska divizija in dve divizije fašistične milice. Poveljstvo nad temi divizijami so prevzeli generali Sommi, Ga-lemini in Mosconi. Istočasno je vrhovni komisar za vzhodno Afriko mobiliziral dve diviziji kolonialnih čet. Mimo tega so mobilizirani v Italiji tudi vsi oni vojni obvezniki letnika 1913., ki so odslužili skrajšani rok, tako, da je sedaj ta letnik popolnoma mobiliziran, kakor sta letnika 1911 in 1914. Mobilizirani pa so nadalje še nekateri polki iz Cuneje, Ravenne, Pavie, Formie in Cremone. Uradno se objavlja, da je ta mobilizacija bila potrebna zato, da se zavarujejo italijanske vprašale pri britanski vladi, če se strinja, da bi sklenile obrambne sporazume s sovjetsko Rusijo. Angleška v adit je odgovorila, da se to nje ne tiče, da pa odobrava načela, na katerih je sklenjen francosko-ruski pakt. Tako je pričakovati, da bo v najkrajšem času skoro vsa vzhodna Evropa strnjena v sistemu obrambnih paktov, iz katerega naj se končno izcimi enotni vzhodni pakt. Tudi Nemčija in Poljska se ne boste mogli trajno izolirati. Če še pripomnimo, da je v London dospela zaupna vest iz Moskve in Tokia, da bo še letos sklenjen pakt o nenapadanju med Rusijo in Japonsko, beležimo to samo kot kronisti po svoji do'ž nos ti. Londonski laburistični »Daily Herald« pravi, da se je Japonska odločila, odreči se načrtom za osvajanje vzhodne Sibirije, ter posvetiti svojo politično in gospodarsko pozornost prodiranju v Kitajsko, Rusija pa ji pri tem ne bi delala težav, nasprotno bi Japonska imela v sovjetih zaslombo, če bi prišla navzkriž z Veliko Britanijo in Združenimi državami. Gotovo pa je eno: velika bitka za evropski mir je v polnem teku. J u g o-s lavi j a je in bo s svoje strani storila vse. da se bo bitka končala tako. kakor zahtevajo interesi evropskih narodov in vsega sveta. V— S.— kolonije proti Abesiniji, ki je v zadnjem času sklenila z nekaterimi evropskimi to varnami orožja in municije večja naročila in jih deloma tudi že prejela. Nadalje je Abesinija sklenila izvesti po vsej državi mobilizacijo, abesinski cesar pa je tildi neprikrito pokazal bojno razpoloženje Abesinije. Odpošiljanje čet v Afriko se nadaljuje v pospešenem tempu. Nc>v» španska vSada MADRID, 8. maja. Lerroux je sestavil novo vlado državne koncentracije, v kateri samo levičarji niso zastopani. Novi kabinet tvorijo: predsedstvo radikal Ler-roux, zunanje zadeve agrarec Rocha, pravosodstvo katolik Cannanuera, notranje zadeve neodvisnež Portella, vojno katolik Gil Robles, prosveta liberalni demokrat Duald, delo katolik Salmon, zdravstvo agrarec Velayo, javna dela radikal Manaco, finance neodvisnež Cha-poprieta, trgovina in industrija katolik Aisbur, promet katolik Lusia. Najmočneje je zastopana v vladi katoliška akcija, ki ima skupaj z agrarci absolutno večino. Zaradi sestave te nove vlade v Španiji zaenkrat še ne bo novih volitev, OBISKI V RIMU. RIM, 8. maja. Tu se zatrjuje, da bosta v najkrajšem času obiskala Rim dva min! stra male antante. LAVALOVO POTOVANJE V MOSKVC PARIZ, 8. maja. Včeraj dopoldne je bila seja francoske vlade, na kateri je La-val poročal o programu svojega potovanja v Moskvo. Na tej seji so bile določene in odobrene končne smernice za to po tovanje. Laval bo odpotoval iz Pariza v četrtek zvečer in sicer preko Varšave. Po seji vlade je Lava’ sprejel sovjetskega poslanika Potemkina in razpravljal še ž njim o podrobnostih svojega potovanja v sovjetsko Rusijo. FRANCOSKI DEMANTI. PARIZ, 8. maja. Zunanje ministrstvo demantira vse vesti, po katerih naj bi bil poleg francosko-sovjetskega pakta po medsebojni pomoči sklenjen še neki tajni sporazum. Prav tako se zanikajo tudi vesti o posojilu Francije sovjetski Rusiji* RUSKO NOTRANJE POSOJILO. MOSKVA, 8. maja. Sovjetska vlada je razpisala notranje posojilo v iznosu 3 irt pol milijarde rubljev. Dasi je pa na delit ves državni aparat, da bi se dosegel čim lepši uspeh, so rezultati doslej zelo slabi. Baje je vpisanih komaj 160 milijonov *wWjev. Dnevne vesti Končni uradni rezultati nedeljskih volitev JEVTIČEV A LISTA JE DOBILA ABSOLUTNO VEČINO. - OD 2,778.172 ODDANIH GLASOV JE DOBILA 1,738.390. število neveljavnih glasov 1.601 ( 1.07%) Izidi v drugih banovinah, Volitve za Narodno skupščino 5. maja tega leta so se vršile v redu in miru. Javni ustroj ni bil nikjer kršen. Na 11 voliščih bodo v nedeljo 12. t. m. ponovne valitve. V nedeljo je glasovalo skupaj 2,778.172 vofilcev. Za listo g. Bogoljuba Jevtiča je bito oddanih 1,738.390 glasov. Lista g. dr. Vladka Mačka je dobila 983.248 glasov, lista g. Dimitrija Ljotiča 23.814 in lista g. Božidarja Maksimoviča 32.720 glasov. V odstotkih so glasovi razdeljeni takole: za listo g. Jevtiča 62.6%, za listo g. Mačka 35.4%, za listo gosp. Ljotiča 0.86%, za listo g. Maksimoviča 1.18%. Izid v dravski banovini. Banska uprava dravske banovine objavlja naslednje službeno poročilo o izidu volitev v dravski banovini: število volil, upravičencev 30S.472 število oddanih glasov 151.846 (-4)7.67%) lista g. Bogoljubu Jevtiča 125.178 (82.43%) lista g. dr. Vladka Mačka 22.510 (14.82%) lista g. Dimitrija Ljotiča 2.513 ( 1.65%) lista g. Bože Maksimoviča ’ 44 ( 0.03%) Primorska banovina: v. u. 247.736, gl. 178.939, J 65.609, MD 111.993, L 974, Mč 363. Drinska banovina: v. u. 402.194, gl. 299.732, J 204.427, MD 90.890, L 1.462, Mč 2.953. Zetska banovina: v. u. 242.031, glasov. 189.746, J 154.074, MD .30.633, L 809, Mč 4.230. . Dunavska banovina: v. u. 688.775, gl. 493.249, J 348.485, MD 121.595, L 13.635 Mč 9.543. Moravska banovina: v. u. 403.563, gl. 319.213, J 255.640, MD 54.601, L 790, Mč 8.182. Vardarska banovina: v. u. 424.338, gl. 303.764, .1 255.519. MD 43.981, L. 966, Mč 3.298. Savska banovina: v. u. 760.048, gl. 586,026, J 177.789. MD 405.356, L 2157. Mč 724. Vrbask: banovina: v. u. 272.103, gi. 213.131, J 119,150, MD 91.979, L 117, Mč 1885. Recipročno potovanje na Dunaj V dneh od 14. do 19. junija priredi društvo vPutnik« s posebnim vlakom veliko potovanje na Dunaj. Odhod posebnega vlaka jc predviden iz Zagreba 14. junija ob 22,45 s prihodom v Maribor 15. junija okrog 4,30. Prihod na Dunaj isti dan ob 9,30, odhod z Dunaja 18. junija ob 8,15. Izletniki si bodo na tem potovanju ogledali vse znamenitosti Dunaja, prirejali izlete v Koblenz, Baden-Baden, na Rax in Semmering. Zaradi raznih izletov, ki jih bodo prirejali Avstrijci letos s specialnimi vlaki oziroma avtobusi k nam in na rtaš Jadran, smo dolžni v reciprociteto napram Avstriji prirediti ta izlet in prosimo cenjeno občinstvo, da se odzove v čim večjem številu. Izletniki bodo potovali z rednim ali kolektivnim potnim listom in ni potrebno potrdilo o plačanih davkih. Vse natančnejše informacije, prijave najkasneje do 5. junija opoldne, preskrba viz, valute po najugodnejših dnevnih tečajih itd. pri »Putniku«, Maribor, tel. 21-22 in »Putnik« Celje, tel. 119. Nevarnost pred pižmovkami. Pred nekaj dnevi so v bližini Ljutomera ponovno ujeli pižmovko, kar je dokaz, da se ta živa! tudi v naših krajih naglo plodi. Pižniovka ne živi samo od korenin raznih vodnih rastlin in žita ter raznovrstnih sadnih dreves, marveč vdere tudi v klet, Iz finančne službe. V Mursko Soboto ie premeščen Franc Dragišič, dosedanji podpoverjenik finančne kontrole pri glav nem finančnem oddelku v Zagrebu. Pod vojaško zastavo. Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežje, se ie sinoči poslovilo od svojih članov, ki odhajajo pod vojaško zastavo. Prvi jih je nagovoril načelnik Ban ter jih pozval, naj tudi pri vojakih ne pozabijo na telovadnico. Društvo je odhajajočim priredilo poslovilni večer pri Renčlju, kjer je odhajajočim fantom v lepih besedah orisal pomen naše vojske za našo širno domovino podstarosta Požar. Želel jim je pri vojakih mnogo sreče in uspeha. Zbrani fantje so zapeli več narodnih in sokolskih pesmi. Ves večer je potekel v pravem bratskem razpoloženju ter bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. Koncertna turneja slovenskih učiteljev po Južni Bolgariji. Slovenski učiteljski ;>evski zbor bo pod vodstvom predsednika JUU in dirigenta Milana Pertota pri redil v času od 14. do 29. r. m. koncertno turnejo po južni Bolgariji. Pevski zbor bo odpotoval iz Ljubljane 14. t. m. in bo prispel 15. v Sofijo ter priredil naslednjega dne tam prvi koncert, 17. maja bo matineja v Sofiji, naslednjega dne koncert v Plovdivu, 19. t. m. koncert v Stari Zagori, 20. maja koncert v Kazanluku, naslednega dne pa matineja. Iz Kazan-mka odpotuje pevski zbor v Sliven, kjer bo priredil koncert 22. t. m., naslednjega tlne pa v Burgasu. Tu bo sodeloval tudi »ri proslavi sv. Cirilu in Metoda. V Jamboru bo priredil koncert 25. t. m., 26. bo >if priredil matinejo, naslednjega dne pa se vrnil v Sofijo in od tam v domovino, Ob vrnitvi se bo pevski zbor poklonil na grobu hla&opokojnega kralja na Oplencu. Danes 8. maja ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze predavanje priznane dunajske kozmetičarke ge. HELENE P E SSL o temi MODERNO NEGOVANJE LEPOTE m OBRAZA. Vstop prost. Njena asistentka bo 9., 10. in U. maja sprejemala stranke in jim dajala brezplačna strokovna navodila v drogeriji KANC, kjer dobite tudi vse informacijo. ko se ji nudi prilika. Mimo tega pa jc pižniovka silno škodljiva ribji zalegi, ker vznemirja ribe v vodah in jih tudi žre. Največjo škodo pa povzroča vodnim napravam, kjer izgloda rove, ki oslabe stabilnost naprav. Na Češkoslovaškem, kjer so pižmovke zaradi lepega kožuha pričeli gojiti, se je tako nevarno zaplodila, da je ogražala razne pokrajine. Domovina pižmovke je Severna Amerika. Interesenti si lahko ogledajo pižmovko pri zoološkem preparatorju g. 'Fr. Walnerju v Slovenski ulici, ki jo bo nagačil in izročil šolskemu vodstvu v Ce-zanjevcih pri Ljutomeru. Za kraljev spomenik. Zbirka za kraljev spomenik v Mariboru je narasla že nad 200.000 Din. Zneske pa so prispevali v pretežni večini šibkejši sloji, največ šole s svojimi zbirkami. Obljubljeni so tudi večji darovi. Spomeniški odbor bo pričel te dni s poživljeno nabiralno akcijo. Gradbeno gibanje. Gradbena dovoljenja so dobili Karolina Sterova za gradnjo enonadstropne stanovanjske vile v Emspilerjevi ulici, Rozalija Fkentova za gradnjo enonadstropne stanovanjske vile Dalmatinski ulici, Jakob Senekovič za nadzidavo nadstropja na stanovanjski hiši v Vojaški ulici, Rudolf Kiffmann pa za gradnjo dvonadstropne stanovanjske hiše v Kejžarjevi ulici. Uporabno dovoljenje sta dobila Franc in Ana Salcner-jeva za visokopritlično stanovanjsko hišo v Metelkovi ulici. Obiskovalcem našega Pohorja, ki se zavoljo blata, snega al< kateregakoli vzroka letos še niso popeli na njegov greben, naj bo povedano, da so poti popolnoma suhe in porabne. Le proti Ruški koči je še nekoliko snega po cesti in zametih, je pa docela pohojen in trd, tako da prav nič ne ovira hoje. Presene-če bo pa vsak nad silnim opustošenjem, k: ga je zadnji vihar povzročil nekako v leže vskrižem ali pa so prelomljene črez sredino kakor se zlomi slaba šibica. Treba bi bilo te ovire odstraniti s pota. — Vprašanje je seveda, kdo naj to stori? Ureditev poti na Kalvarijo. Najlepša razgledna točka v Mariboru je prav gotovo Kalvarija. Poti na Kalvarijo in razna mostičča pa so a silno slabem stanju. Zato je mariborsko Olepševalno društvo sklenilo prispevati za popravilo pešpoti in mostišč znatnejši znesek. Pričakovati je, da bodo poti na Kalvarijo uredili še letošnjo pomlad. »■MIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiHllllllllllllllllllllllllllllllini ODVETNIK DR. ZDENKO SENKOV1Č vljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Prešernov. uli 1/11. nad trgovino Bata, ■BOMMIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIHIIIllllllllllllllininiHIHIIHMIIIIIII »Službeni list« dravske banovine objavlja v letošnji 36. številki: Uredbo o zaposlitvi tujih državljanov; uredbo o spremembah in dopolnitvah uredb o skupnem davku na poslovni promet; navodila o sklepanju pogodb z učenci v industrijskih podjetjih, o izdajanju poslovnih knjižnic in o opravljanju pomočniških in mojstrskih izpitov tvo miških delavcev; znižanje cen soli; ukinitev nekaterih monopolnih taks in objave banske n-prave o pobiranju občinskih trošarin. Službo dobi. Mariborska Borza dela nujno išče frizerko. Podrobne informacije pri borzi v Gregorčičevi ulici. Nočna lekarniška služba. Jutri v četrtek bosta imeli nočno lekarniško službo Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti. Jadranska umetniška razstava prof. Stjepaiia Bakoviča ostane na občo željo našega občinstva odprta še do 13. maja, tako, da si jo more vsakdo og e-dati, ki je do sedaj še ni videl. G. prof. Bakovič je vpošteval to željo, da da možnost tudi našemu dijaštvu, da si jo ogleda. Vstopnia 4 Din, za dijake polovična, za skupine šol 1 Din za osebo. — Vstopnina gre v korist Jadranske straže za Mladinski dom v Bakru. MP — plinarna svojim odjemalcem. Zaradi raznih kulturnih prireditev odpade predavanje o kuhi in peki s plinom danes ob 20. uri, opozarjamo pa naše odjemalce, da se vrši zadevno predavanje danes ob 16. uri v dekliški meščanski šoli, vhod Razlagova ul. 14. Narodno gaedaSisce REPERTOAR. Sreda, S. maja: Zaprto. Četrtek, 9. maja ob 20. uri: »Prebrisan1 Amor«. Red C. Znižane cene. Petek, 10. maja: Zaprto. »Prebrisani Amor« po znižanih cenah-Domačo glasbeno noviteto, opereto »PfC brisani Amor«, ki jo je napisal in uglasbil režiser mariborskega gledališča Pavel Rasberger, ponove v četrtek, 9. Miza red C in prvič po znižanih cenah. — Pestra melodika glasbe in prisrčna ter zabavna vsebina sta glavni odliki tega dela. V soboto 11. t. m. bo premiera »Pol!-ske krvi«. Pokojni skladatelj Oskar Ned-bal, znan širom vsega glasbenega sveta po svojih delih, je prav s to opereto dosegel svoj največji uspeh. Glasba tega dela je temperamentna, mestoma folkloristično pobarvana, dejanje, ki se god* deloma v Varšavi, deloma pa na podeželskem veleposestvu, pa je zabavno razgibano. Po dolgem presledku uprizo-re sedaj to opereto v skoro popolnoma novi zasedbi. Režija je Rasbergerieva. koreograf je Harastovič, nastopijo: Udo-vičeva, Barbičeva, Zakrajškova, Starčeva, Sancin, P. Kovič, Harastovič. Rasber ger. Grom. Stupica, Verdonik in Šauperl. Premiera bo za red D. _________ V soboto 11. maja vseh prostorih „ U NIO N A“ KINO GRAJSKI KINO » predvaja vclefilm Plavolasa Venera" V glavni vlogi znamenita filmska igralka Marlen* Dietrich, ki igra idealno mamico, prikupljiveg® sinčka igra Rita La Roy. Sijajni nastopi Mar' lenove v Parizu. Pred filmom krasen nastop mulatkinje Joha Bak“ v svojem arabskem plesu in pa sestre Blanc >n Noir v veselem duo-plesu. Spremlja domača godba Pall-Cigan. ~ Kino Union. Od danes dalje vesela»' pereta »S u z a n a« z Lilan Harvey. 24. redni občni zbor Slovenskega trgovskega društva v Mariboru bo v petek, 10. tm. ob 20. uri v restavraciji »Narodnega doma« ter prosimo vse članstvo za pohioštevilno udeležbo. Po članih vpe liani prijatelji društva vljudno vabljeni! »Velika kavarna«: vsak dan variete in koncert Rusov. Mlad pohotnež. Pri Devici Mariji v Puščavi je napadel neki 161etni Josip M. 13letno Angelo Janžekovičevo, jo zavlekel v samotni kraj in jo tam onečastil. Ko so ga orožniki izsledili, jim je priznal, da je tudi v Prepoljah napadel neko 15-letno deklico in jo oropal. Izročili so ga sodišču. Aretiran nasilnež. Že ves popoldne je popival Martin C. in postal zelo nasilen. Ko je prispel v Tattenbachovo ulico, je navalil tam na nekega moškega in ga pri čel brez vsakega povoda pretepati. Stražnik je Martina le z največjo težavo spravil v policijske zapore. Aretirana je bila tudi neka Jožica K., ki je bila z njim v družbi. Aretirani napadalec. Košaški orožniki so aretirali lSletnega Ivana Gamzerja, ki je pred dnevi, kakor srno že to poročali, udaril z motiko po glavi Srečka Bolila s tako silo, da mu je prebil lobanjo in je Bohi podlegel poškodbam. — Aretirani Gamzer prizna dejanja, zago- sredini med Bolfenkom in sv. Arehom. J varja pa se s silobranom. Izročili so ga Velike in mogočne smreke so izrute in i sodišču. Nevarna zlikovca sta 241etni delavee France M. in njegov pajdaš Vinko K-* ki sUi pretekli ponedeljek popivala v Matelovj gostilni na Pobrežju. Ko se natakarica za trenutek odstranila iz S°' stilniške sobe sta naglo prebrskala predale in pospravila v svoje žepe več pred metov vrednih 500 Din. Ko so ju orožniki aretirali, sta tatvino odločno zanikala-toda pri preiskavi so našli orožniki Prl njih še nekaj ukradenih predmetov, k1 so bili last Matelovc natakarice. Maščevalna služkinja. Na Pobrežju ie bila pri neki posestnici zaposlena del! časa Lizika K. Ko pa ji je pred dnevi gospodinja odpovedala službo, se je Lizika zaradi tega grdo maščevala nad njo-Skrivaj ji je odnesla več parov čevljev, razno ob eko in perilo ter nekaj jestvii’ v skupni vrednosti nad 1.000 Din. Gospodinja je tatinsko služkinjo prijavil* policiji, ki jo je kaj kmalu izsledila in arc tirala. Liziko je policija izročila sodišču-Kolesarji pazite na svoja kolesa. Ne mine dan, da bi ne imeli na policiji zabeležene tatvine kolesa. Policija je sicer ukrenila vse potrebno, da bi prišla živega organizirani tatinski tolpi, toda spretni tatovi se uspešno izmikajo po*1' cijskim organom. Tako je tudi včeraj p0' poldne neznan kolesar odpeljal trgovs«'1 vajenki Anici Helerjevi izpred neke gostilne na Teznem kolo, na katerem J® imela dva zavoja in v njih razne delil''1 tesne predmete v skupni vrednosti ua 2000 Din. Kolo je imelo evidenčno Šte^ vilko 74.710. Tudi je tat odpeljal včeraj popoldne 1000 Din vredno kolo dijaki'1'. Greti Steinovi, stanujoči v Prešernov-ulici. Kolo ima evidenčno številko 74.50--Rizlko dela. Pri razkladanju sodov JJj včeraj popoldne doletela 25-letnega ura^ nika Oskarja Gornika huda nesreča- ' voza se je skotalil poln sod in Pr;-lS._ Gornika s tako silo ob zid, da mu ie.7' , mil levo nogo. Gornik je moral iskati kojšnje pomoči v mariborski bolnišn’ • Vremensko poročilo mariborske 016 fj rološke postaje. Davi ob 7. uri je ka^ toplomer 14.4 stopinj C nad ničlo; tnu malna temperatura je znašala 8.3 stoP ^ C nad ničlo; barometer je kazal Pri 3 stopinjah 736.8, reduciran na ničlo 735: relativna vlaga 78; vreme je 0 ^ čilo in deževno: vremenska napove ^ napoveduje nobene bistvene sprem be. MariGofs.ltl »V e Č e r n i tč« Jutra. Stran 3. a r i d o r n, diie r^Tr :; ■ *'jr:: V. 1935 f»EKeyu5: v :5 • m™ Lepi uspehi zadruge »Pohorski dom" skrb za napredek tujskega pr OMETA NA NAŠEM POHORJU. — OBČNI ZBOR ZADRUGE. Pri »Orlu« je bil sinoči redni letni ob-C1ii zbor zadruge »Pohorski dom«, ki ga VIU 1 u V_ "X vavion, Jv* .*,** Je °tvoril in vodil požrtvovalni predsednik, ravnatelj g. Rodošek. Uvodoma ie Pozdravil vse navzoče, nato pa se je v vznesenih besedah spomnil tragične sijirti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja, katerega spojin so prisotni počastili s trikratnim »Slava« klicem. V daljših izvajanjih je nato g. ravnatelj Rodošek podal izčrpno Poročilo o delovanju zadruge v pretepem letu, orisa! pa je tudi bodoče smernice delovanja vseobče koristne zadruge »Pohorski dom«. Iz tajniškega poročila, Ki Sa je podal neumorni tajnik g. Gorup razvidno, da šteje zadruga 101 člana, k' so sami magistratih nastavljenci. Tekom minilega poslovnega leta je na novo Pristopilo 8 članov, umrl pa je 1 član. 0 poslovanju in v pogledu tujskega prometa na našem Pohorju je poročal tole: Eno najvažnejših del zadruge v mini-‘em letu je bila zgraditev nove električne Centrale. ki predstavlja v tujsko-promet-neni oziru zelo veliko pridobitev. Elek-trarna »Pohorski dom« oddaja tok tudi Mariborski koči, s katero je zadruga skle P‘la posebno pogodbo, nadalje tudi nekaterim zasebnikom v bližnji okolici. Veliko pažnjo je zadruga posvetila odcepu toste, ki vodi od banovinske ceste Reka ' Ruška koča k Pohorskemu domu in k Mariborski koči. Ta cesta je za vedno bolj se razvijajoči tujski promet na Pohorju neprecenljive vrednosti. Letos je večina planinskih domov in koč na Pohorju dosegla velike ugodnosti za goste, ki prebivajo najmanj 7 dni, s tem, da imajo počenši s 1. majem brezplačen povratek. Važna sprememba na Pohorskem domu je nastala s tem, da je »Pohorski dom« dobil 1. maja novo najemnico, ki jamči da se razne pritožbe ne bodo Več ponavljale. Na podlagi večletnih izkušenj so bile cene za prehrano regulirane in so se v splošnem znižale za okrog 20%. Mimo tega imajo gosti pri večdnevnem prenočevanju popuste, ki se zibljejo med 10 in 30%. Tudi je lani zadruga »Pohorski dom« organizirala nekaj tanjših prireditev, ki so vse uspele. Zadruga se je po svojih zastopnikih udeležila raznih občnih zborov in drugih pri-reditev ter vselej propagirala čim večji obisk »Pohorskega doma«. Gospodar »Pohorskega doma« g. B e-zlaj je poročal, da je bilo zunaj stavbe postavljenih nekaj klopi, nasajen je bil še ostali del goloseka s 1500 sadikami smrek, bora in mecesna, ob poti proti Bolfenku pa je zadruga nasadila drevored z jerebikami, ki pa so jih neznani zlikovci skoraj uničili. Obisk doma se je v splošnem držal višine leta 1933., znatno pa je presegel onega, iz leta 1932. Lani je prenočevalo na »Pohorskem domu« 867 gostov, ki so prebili skupno 3276 noči. O gradnji Pohorske ceste je izčrpno poročal geometer g. Vončin a. Podal je jasno sliko o stanju gradnje te pre-važne ceste, poročal pa je tudi ves hi-storiat in finančno plat. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal ravnatelj g. Barle je razvidno, da je zadruga visoko aktivna. Podčrtaval je zlasti veliko požrtvovalnost članov, ki so omogočili gradnjo električne centrale na »Pohorskem domu«. Končno je g. inž. T o m š i č podrobno poročal o zgradbi električne centrale, nakar je v imenu nad zornega odbora g. ravnatelj Barle predlagal odboru razrešničo, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Na dnevnem redu so bile volitve nadzornega odbora. Ponovno so bili izvoljeni gg. ravnatelj Barle, inž. Tomšič, inž. Baran, Bezlaj, Kramberger in gospa Go-obovičeva. Ob zaključku občnega zbora je predsednik g. ravnatelj Rodošek še poročal, da čakajo zadrugo še važne naloge. Z zgraditvijo Pohorske ceste bo treba misliti na zgradbo garaž in nakupa potrebnega zemljišča, kjer bi naj te garaže stale. Tudi napeljava telefona bi bila zelo potrebna. Najvažnejše pa je to, da bo zadruga pri sedanjih napravah umno gospo darila in si še nadalje pridobivala zaupanje gostov, domačih in tujih. Včerajšnji občni zbor ie jasno izpričal lepe uspehe, ki jih je rodila zadružna volja in lep napredek. na katerega so lahko ponosni mariborski magistralni nastavljenci. Slovenska narodna pesem KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ LJUBLJANE V BORU. Ljubljanski akademski pevski zbor si je na široko utrl pot v naši javnosti. Sloves, ki si ga je pridobil s svojim sistematično izvajanim umetniškim poslanstvom, sega danes že preko meja naše domovine. Na četrtkovem koncertu je APZ utrdil v mariborski glasbo ljubeči publiki mnenje glede visokih umetniških kvalitet zbora, ki je danes po zaslugi zborovega tvorca in voditelja zborovodje Fr. M a-r o 11 a naš najboljši moški zbor. Nastopili so s sestavno izbranim stilskim programom, v katerem je bogato razprostrta dragocena galerija naše glasbene folklore. V najpestrejši melodiki ie zazvenela vsa tista naša narodna glasbena motivnost, ki jo srečujemo v našem panonskem, sredozemskem, gorenjskem in dolenjskem svetu. V ta štiri področja naše narodne pesmi je bil razdeljen koncertni program, ki so ga izvajali naši akademiki pevci z eksaktno uglajenostjo in zborovsko strnjenostjo. Četrtkov koncert je hkrati dokazal neverjeten razmah, ki ga iz leta v leto pokazu- MARI- je zbor pod vodstvom svojega neutrudnega dirigenta Fr. M a r o 1 t a. V prvem delu (P a n o n i j a) so si sledile ljubka in preprosta »Prelepo polje« v Kimovčevi priredbi, po Fr. Maroltu obdelana »Ljubi konja jaŠe«. potem »Voznica« s starinsko motivnostjo o materi detomorilki in melodičnostjo, ki ie sorodna maloruskim narodnim glasbenim tvorbam. »Lepa Vida« ima epski poudarek, »Žuta vu.ga« pa napev z instrumentalno linijo. Vse tri je priredil M. Tomc. V svojih pianissimih. ki najprej naraščajo in potem zopet upadajo, izredno učinkovita in vendar preprosta .ie »Fldsar-ska« v Devovi obdelavi. Drugi del koncertnega sporeda je obsegal sredozemske napeve. Široka epika veje iz »Kralja Matjaža«, prirejenega po M. Tomcu, sledila .ie »Barčica«, obdelana po F. Maroltu, »Od mrtve deklice« po F. Adamiču, humorna »Zena — mož« po V. Ukmarju z napevom instrumentalnega značaja, ter pijančkarsko šegavi »Vinski brat« po J. Kocijančiču v vipav- skem napevu. V neskaljeni pristnosti gorenjske glasbene folklore je zaživela epsko podčrtana »Lambergar in Pegam« v M. Tomče- vi obdelavi, »U kwoštr be šwa«, »Kole-da« in »Vojaška«, vse tri v Maroltovi priredbi, ter »Potrkan ples«, prirejen po A’ Ukmarju. V vsem svojem tipičnem dolenjskem veselju in živahni razgibanosti, pa tudi pobožni resnobi, so doneli napevi iz četrtega dela »Dolenjsko«,, tako satirična »Čukova ženitev« v Ukmarjevi priredbi, več tipično dolenjskih veselih pesmi zdru žujoča »Ribniška« v Fr. Maroltovi obdelavi, potem »Kan’galilejska ohcet« s koralnim napevom, »Furmanska« z izrazito slovenskim napevom ter »Od žeg-nanga bretafa« z zvezo dveh stilno različnih melodij. Zbor, ki šteje okoli 60 pevcev, predstavlja čvrsto zgrjeno celoto, kjer se sestavno ubrano prelivajo mehki prvi tenorji z dinamično močnejšimi drugimi tenorji, baritonsko zveneči prvi basi s pol-nozvočnimi nizkimi basi. Altistka ga. Franja B e r n o t-G o 1 o b o v a je v »Lepi Vidi« v svojem solističnem nastopu .razlila vso blagodonečo širino svojega glasu, ki se je v prijetni melodiji in učinkovito zlival z zborovsko celoto. V »Ribniški« pa je g. L. Puš zajei vse značilnosti dolenjske narodne melodike. Najvišje priznanje pa gre zborovodji g. M a r o 11 u, ki ima zbor v njem svojega zaslužnega ustanovitelja, voditelja te-oblikovatelja. —c. Radio Radio Ljubljana. Spored za četrtek 9. tm .Ob 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, vreme, obvestila; 13.30: plošče; 14: vreme, borza, spored; 18; plošče; 18.20: sloveščina; 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19: kmečki tno: 19.30: nacionalna ura: 20: prenos iz Beograda; 21 ..30 čas, poročila, vreme, spored; 22: radio-orkester. Nekaj življenjskih resnic. Mož je ogenj, žena gorivo: vrag piha vanje. Spomladi so vse žene lepe in dobre. A samo v moških očeh. Bolj ko si dober in sladek, bolj bod muhe letele nate. Modrega človeka preživ jajo neumni, neumni se preživljajo s svojim delom. B.: Pus^olo^ka ila Gospodična Ela je bila pustolovka v Tavern pomenu besede. Bila je vse; leto, duhovita in s tem seveda tudi popu-arna. Nič koliko moških je hranilo v Pomin na njo in lepe urice preživete z do slike, ki so si bile povsem enake in P predstavljale žensko bitje velikih oči, epo zarezanih usten, fino izoblikovanega nosu in gladko počesanih las. In bi Tlo vse prav, ko gospodična ED ne bi Pela ene same pogrešne strasti. In ta je hla neodoljiva želja osvojiti si čim več hoških. To je bil prav za prav vzrok lienemu pustolovstvu, ki je obstajalo v Pm, da je s svojo koketnostjo priklenila tose moškega in ga potem, ko je z njim Preživela nekaj lepih tednov ali mesecev, to prav krut način odslovila. V tem je bivala, ko je videla pred svojimi nogami brušene moške, ki so jo prosili ljubezni jh sočutja. Za lepo in pretkano pustolovko Elo pa je bila taka ljubezenska avansa samo delček v nizu neštetih ljubezenskih pustolovščin. Med moškimi, ki so bili njene žrtve, so Hi različni temperamenti in značaji. Za tokatere je bilo poznanstvo z Elo prav Ihko samo interesantno doživetje in nič več. Drugi so ob slovesu obupavali in se ^zadnje potolažili in pozabili na vse v Mdemu nove, zvestejše ljubice. So pa bi-* zopet taki, ki so vzeli vso zadevo prc-resho in tudi nosili temu primerne poledice. Neki literat se je prav zaradi nje vdal pijančevanju in se izgubil. Neki slikar pa je zaradi razočaranja v ljubezni pri gospodični Eli dal slovo posvetnosti in šel za kapucina. Sicer pa: kdo bi popisaval usodo vseh njenih žrtev? Bi- lo bi jih preveč! In vendar je tudi za pustolovko Elo prišel čas, ko je spoznala vso podlost svojega ravnanja z moškimi in se tudi temu primerno spokorila. Prišlo pa je to precej nepričakovano. Bilo je na nekem dobrodelnem akadem skem plesu. Ker je Ela prav pred nekaj dnevi končala »ljubezensko razmerje« z nekim profesorjem, si je ta večer izbrala novo žrtev. Stregla je (kot dobrotnica študirajoče mladine seveda!) pri buffetu in pri tem pridno zavijala oči in se nasmihala vsem in vsakemu posebej. Neizkušeni študenti so šli na limanice kot muhe. Kmalu je imela okoli sebe roj mladih in od poklonov prekipevajočih kavalirjev. Bila je srečna, ko je videla okoli sebe toliko njene ljubezni željnih mladih mož. Vendar njene nove žrtve ni bilo med njimi. Žrtev, ki si jo je izbrala tokrat, je bil medicinec Feliks, in ta je slonel ob stebru na drugi strani dvorane in se ni prav nič zmenil za koketerijo pustolovke Eve. Pri prvem plesu, ko so vohle dame, je Ela poiskala Feliksa. »Prosim, mladi otožni gospod,« je za-gostolela ljubko. Prav nič jo ni spravilo iz tira, ko se je Feliks opravičil, da ne pleše. »Nič zato, bova pa skupaj popila čašico likerja in se kaj pomenila. No, pro- sim, ne odklonite! Vi ste tako sami in otožni in hočem, da se nekoliko razvedrite!« Feliks ni mogei odreči. V senci zasenčene svetilke ob majhni mizici sta sedela in govorila. Eline oči in drugi njeni čari so storili svoje. Pobratila sta se in ko se je Elinim čarom pridružil še učinek sladke in opojne pijače, je bil Feiiks že v njenih mrežah. Pozabil je na svoje skromno dekle v domačem kraju, ki se ni moglo primerjati z Elino razkošno in osvajajočo lepoto. Pozno v jutro je spremljal Elo in v njeni diskretni sobici v poljubih in sladkostrastju utonil v blaženstvu in sladki pozabi. Bilo je v zgodnji pomladi. Feliks je ob Eli živel tudi notranjo pomlad. Dan za dnem sta se sprehajala ob solnčnih obronkih gozda, kjer so cvetele in dehtele prve pomladanske rože. Sedala sta pod dehteče akacije in se zopet lovila med drevjem kot dva otroka. V hladnih nočeh pa sta često v Elini sobici prisluškovala utripom svojih src. Ko se je pustolovki Eli zdelo, da je Feliks že ves njen in popolnoma zaverovan v njo, se je odiočila. Nekega večera, ko sta se izprehajala po aleji razcvetelih kostanjev, mu je po ovinkih povedala, da ni vredna njegove ljubezni. »Ti, Feliks, me ljubiš. To vem. A bojim se te ljubezni, če pomislim, da ne more biti večna. Mlad si še, pred teboj je še dolga pot do končneja smotra. Kaj se lahko med tem zgodi? Usoda naju bo ločila in bova trpela oba. če pa se ločiva sedaj, bo bolest manjša... Nočem, da bi bil nesrečen zaradi mene, ker res nisem vredna tvoje velike ljubezni...« Pretkana Ela je uživala ob pogledu na obupanega in nesrečnega Feliksa, ki jo je rotil in prosil. Nazadnje mu ie zadjala najhujši udarec. »Saj niti ne vem, če sem te res ljubila. Zdi se mi, da je bila to samo trenutna opojnost. Pomlad je... Nočem, da bi s: nekoč očitala, da sem varala tvoja in svoja čustva, se igrala z njimi...« Podala sta si roke. Feiiks je odšel. Ela je triumfirala ob novem doživetju, ki pa bo kmalu pozabljeno ob novi pustolovščini. Prišlo pa je drugače. Po nekaj tednih, v neki jasni poletni noči, ko so že odcve-tavali kostanji pod Elino sobico in je Ela v sobici urejevala svoje aibune, je pod oknom počil strel. Ko je pogledala skozi okno, je videla pod kostanjj gručo ljudi. Stekla je na ulico. Prerila se je v ospredje. Toliko, da ni zakričala. Sključen je na tleh ležal Feliks. Črni lasje so mu padali preko oči, iz senc je curljala kri. Ubogi, mladi fant ni mogel pozabiti in preboleti lepe pomladi, vonja dehtečih rož in akacij, sprehodov pod cvetečimi kostanji in konca velike ljubezni do Ele. Sedaj je ležal tu pred njo, s curkom krvi preko obraza in ostekiene-limi očmi. Podoba strte sreče, izgubljenih nad... Tisto noč je Ela prejokala v svoji sobici. čutila se je veliko grešnico. In temu spoznanju je moral položiti na oltar svoje mlado življenje medicinec Feliks, njena poslednja žrtev... Atphonse Hamlet GREH TENE ROMAN- 72 Zdelo se je, da je bil nagovorjeni zmeden, ker si je popravil binokel, ko da b: hotel najti česa, kaj naj odgovori. »Nisi ugenil, moj stari Chuchin; pri teh stebrih iščem nekaj, kar ni za tvojo košaro...« Utihnil je spet in prisluhnil proti postaji; tisto, o čemer je mislil, da je vlak iz Pariza, je pa bil ie šum jeza. Potem je spet nadaljeval, nagibajoč se proti čolnu: »Kaj je pa novega pri vas? Gospodar se va*, še ni vrnil iz Alžira?« »Kaj brbljate neumnosti, kakor da vam Rosina itak ne pove vsega, kar se dogaja pri nas!« Gospod Alexandre se je ttašobil. Ogibal se je pogovora o Rosini z njenim očetom; nekoliko iz čuta dostojnosti, česar preprosti starec seveda ni umel, nekoliko pa iz strahu, da ne bi bilo neprijetnih besed. Da obrne pogovor v drugo smer, je zaklical: »Ej. Chuchin, poglej, kako ti gre tvoj najemnik v klet.« In zares, prav tedaj je prihajal stric Geor-ges iz svoje barake, mežikajoč, pred odsevom svetlobe z vodne gladine: noge so se mu tresle, v rokah pa je držal veliko ribiško palico. »Pokveka!« je zamrmral stari ribič s prezirom vaščana do človeka, ki ne more več delati. »Nu, to je bila zares pa-n a misel, nastaniti v tej baraki to vrečo mrčesa ... Kaj neki hoče s tem trnkom? Lovljenje rib sedaj še ni dovoljeno ...« Mar ne vidiš, da ima na koncu privezano steklenico? Hoče zajeti vode v Sei-nei...« Ker je bii breg zelo visok, si je stari Georges izmislil ta način, da bi segel do reke. Voda je pa bila tedaj nizka in starec se je zastonj trudil, da bi jo dosegel, zato je legel na trebuh vrhu brega. Ale-xandrea in Chuchina je ta pantomina izredno zabavala. »Zlomii si bo še vrat.« »Zares, čisto na robu je že; teža glave ga bo gotovo povlekla doli... Pazite. ej, stric Georges... na, glej ga!« Tisti hip je odjeknil po obeh bregovih obupni in divji klic na pomoč, eden tistih krikov, v katerega iztisne človek vso svojo živalsko moč. Kmetje, ki so delaii na bližnjem polju, so ugenili po gibanju trstja na bregu tisto mesto, s katerega se je bil starec prekucnil, zato so urno priskočili in ga z velikim naporom izvlekli iz vode. Šele tedaj, ko so ga vsega tresočega se od mraza in mokrega položili na breg. je priveslal tja Chuchin, da hinavsko pomaga, dasi je še hip prej upal, da se je za vedno iznebil svojega gosta. Nekako istočasno je prispel na postajo vlak iz Pariza in kmalu se je pojavila na mostu Sautecoeurjeva sinaha, oblečena v lahko pomladno obleko z rožnatimi trakovi, ki ji jih je veter opletal oko- li nog. Prišla je spremit svojega moža, zdaj jo je pa spremljala neka krepka, nizka in zasopla gospa, ki je porivala pred seboj otroški voziček. Bila je gospa Noelova. žena nekega licejskega profesorja v Parizu, ki je najela sobo v Eremitagei, da bi mogla njena hčerkica vdihavati tisti zdravi gozdni zrak. Ko je Sautecoeurjeva opazila starega oskrbnika, je močno zardela in zaprosila gospo Noelovo. naj jo počaka doli pri reki, nato se je pa vznemirjena približala gospodu Alexandreu. ki je postrani opazil, da prihaja, se pa vendar ni niti genil Z mesta, ampak je še dalje ostal naslonjen na mestno ograjo. Z naglim in tihim glasom sta izmenjala nekaj besed: »Princ je na Grosbourgu ... Sestanek v gozdu ... Chene-Prieur.« »Nemogoče ... Preveč pazijo name.« »Kdo, Indijanec?« »Da... Ubije me!« Tedaj so pričeli prihajati mimo ljudje, kmetje in obrtniki, Pekinja ju je pozdravila iz svoje kočije, mesarski vajeneC’ ki je jahal in držal pred seboj na konja košaro mesa, se je pa okrenil k njima in se nasmehnil. Gospod Alexandre J storil ko da ji pripoveduje o nezgodi strica Georgesa, zato je govoril glasno ji z živahnimi kretnjami kazal tisto ine' sto na bregu, kjer je bilo trstje pom11' Ijeno, kakor tudi barako, v katero so starca odnesli. »Ah, mislil sem že. da bomo morali naročiti Foucartov voz-* Nato pa čisto tiho: »Potem jutri v četrtek na trgu v Corbeilu... ob enajsti pri draguljarju v ulici Saint-Spire... brala bosta tam skupaj dragulje.« »Ne vem, ne morem čisto za gotov« obljubiti...« je odgovorila mlada zena v negotovosti in gledala tja proti jezu d’ Evrya, od koder se je slišal šunr. '>0' tem je pa dodala glasno, da so io oni v bližini mogli slišati: »Ubogi stric Georges! Tako star, pa pljučnica... srečno, gospod Alexandre!« »Gospa...« Perice na bregu so delale dalje in z1' . vahno tolkle s svojim perilom, da je od- i rnevalo od mosta, kar jih pa vendar m oviralo, da ne bi' bile pozorno spremljale vsega skrivnostnega pogovora tiste dvojice. (Se bo nadnlievalo Boi proti nikotinu Vsi strokovnjaki so si edini v tem, ua mor: mo pripisovati vse kvarne vplive kot posledico kajenja le tobakovemu strupu nikotinu. Več je že znanih načinov. kako odpraviti iz tobaka nikotin. V glavnem gre tu za izvlečenje nikotina po raznih več ali manj uspešnih patentiranih načinih, kakor tudi po fermentiranju tobaku. Vzgojili so namreč take nove vrste nost zmanjšati že na polju nikotin v tobak. Vzgojili so namreč take nove vrste tobaka, ki imajo že po naravi malo ali skoraj nič nikotina. Najvažnejše pri teh novih vrstah je to, da okus novega tobaka nič ne trpi. Tudi je dognano, da množina nikotina v tobačni rastlini ni v nobeni zvezi z okusom. Na videz je stvar prav enostavna, kako vzgojiti nove vrste tobakove rastline, ki ne bodo imele v sebi toliko strupa nikotina. V resnici pa temu ni tako. Vsaka tobačna rastlina da namreč do 100.000 Brestom preti smrt 2e nekaj let opažajo v nekaterih predelih Evrope v nasadih brestov neke vrste epidemično kugo, ki grozi popol-nonn uničiti to lepo drevje. Kmalu po vojni so opazili to bolezen na Nizozemskem. Listje okuženega bresta začne veneti, drevo ne poganja več novih vejic in slednjič popolnoma odmre. Sprva so dolžili .bolezni neki bacil, pozneje pa nekega lubadarja, ki se res večkrat najde v lesu obolelega bresta. Sedaj so pa točno dognali, da povzroča bolezen neka gliva, proti kateri je znanost zaenkrat še brez moči. Obneslo se tudi ni cepljenje zoper omenjeno glivo. Pojav je zanimiv tudi zaradi tega, ker nam pojasnjuje, kako je mogoče, da so nekatere visoko razvite oblike rastlinstva davnih dob kar nenadoma izginile. Aii je bil povzročitelj brestove kuge prenešen s katerega drugega kontinenta v Evropo. lli je morda že poprej živel pri nas kot nedolžna zajedalka, ki je nato skokoma preživela mutacijo, ni znano. Zelo verjetna je domneva in ima moida marsikaj skupnega tudi s pojavom nenadnih kužnih bolezni, ki dostikrat čisto nepričakovano obiščejo človeštvo, da je tak: kužna bolezen prišla tudi nad breste. Protokoli sionskih modrijanov Pred sodiščem v Bernu se nadaljuje razprava proti prodajalcem takozvauih protokolov sionskih modrijanov. Zaslišan je bil neki nemški polkovnik, ki ga je predlagal kot pričo zagovornik obtožnice. Po kovnik je pred sodniki izjavil, da protokoli sionskih modrijanov ne vsebujejo navodil, kako bodo Židje zavladali vsemu svetu, čeprav je sam prepričan, semenskih zrnc in je treba vse potomce ene rastline, da pridemo do uspeha, več let gojiti in opazovati. Tako vzgajanje pa zahteva mnogo truda, časa in prostora. Vendar pa se je posrečilo vzgojiti take vrste tobaka, ki nimajo nič ali pa le prav malo nikotina. Vzgojili so jih v Nemčiji že pred leti. Lani pa se je podoben uspeh posrečil še pri drugih vrstah tobaka. Pričakovati smemo, da bomo v nekaj letih kadili naravni brežnikotinski tobak. Zanimivo je tudi. da so stroški za vzgo-jitev nove breznikotinske tobačne rastline v primeri s koristnostjo le majhni. Naša monopolska uprava je pred kratkim izročila v promet breznikotinske »Vardar«, po katerih pa sega le nežnejši spol in niso strastnim kadilcem povšeči. Če bodo strastni kadilci »obrajtali« izdelke iz breznikotinskega tobaka, to bo pokazala seveda šele bližnja bodočnost. Mehanika čitanja. Kakor znano, se »ko pr; čitanju nepre mika enakomerno, marveč skokoma. Pri čitanju zajame oko skupino črk naenkrat, potem pa mahoma skoči na drugo. Z najnovejšimi poizkusi so dokazali, da se med tem preskokom zveza med očesom in centrom vida v možganih prekine Zaradi tega je približno 3 desetinke se- kunde popolnoma slepo. Čitanje .ie tedaJ bliskovito naglo menjavanje vida in sle pote. Poliglot. »Gospod profesor, vi obvladate silno mnogo jezikov?« »Da, precej jih obvladam, samo dveh ne, in sicer jezika svoje žene in jezik:1 svoje tašče.« Razno da so oni za tako oblast avtentični. Po izpovedbi priče polkovnika vsebujejo taka navodila razgovori o peklu med Ma-chiaveliem in Montesquienom, ki jih je napisal znani Maurice Jolb že za časa Napoleona III., in sicer na zahtevo francoskih prostozidarjev. Po mnenju priče je prav to delo v znatni meri pripomoglo za sestavo protokolov sionskih modrijanov. Med tem pa so vse druge priče, ki jih je sodišče povabilo k razpravi, odločno potrdile, da so protokoli sionskih modrijanov navaden falsifikat. Imenovani polkovnik je bil prvi, ki je omenil, da so v razgovorih o peklu navodila, kako se bodo Židje polastili oblasti nad vsem svetom. Razprava se bo nadaljevala in bo konec dokazal, koliko je resnice tia trditvah priče polkovnika Fleischhauerja. CEVABČIČ1. ražnjiči, bržole in morske ribe se pečejo na žari (gradele) vsaki dan in ob vsaki uri sveže v restavraciji »Novi svet« (prej Halbwidl). 2011 TRAJNI KODRI že od Din 80.— naprej. Salon Mrakič, Cankarjeva ulica 1, Kralja Petra trg 4. Spec. barvanje las svetovno znanih tvrdk po najsolidnejših cenah. 1935 POZOR! Razen drugih jedil nudim sledeče specijalitete: Dvakrat na teden morske ribe. bržoli-ce, ražnjiče, čevapčiče, vse sveže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Točim pristna dalmatinska vina kakor: črno po Din 8 — Opolo in belo po Din 10.— Dobro štajersko vino po Din 12.— Gostilna »Rotovž« k. Vicel, Maribor. Rotovški trg 8. 1416 Prodam Posest ENODRUŽINSKA HIŠA na prodaj. Tezno, Ptujska c., Stropnik. 2008 Novozidana enonadstropna HIŠA s 545 m5 obdelanega vrta pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj za Din 20.000.— Pobrežje. Lovska ul. 29. 20C4 Stanovanje Službo d&hi DRUŽABNIK(CA). za že vpeljano, dobičkanosiii podjetje, z 7000.— Din s6 išče. Dopisi aii obisk: Plan: šelt. Maribor, Tatteubnehova 20-1. 20 m PRIDNA KUHARIČA katera tudi gleda na red stanovanju, dobi takoj služb?-M. Berdajs, Maribor, Trg sv? bode b. 200? DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Ponudbe pod šifro »Mirno« na upravo lista, 2009 SOBO S KUHIN J O dam s 1. junijem v najem za j Din 260.—. Smetanova ul. 52. j 2002 1 Kupujte svoje po-trebščineprtnažilr inserenhh! STELAŽE za prodajalno, dobro ohranjene, odda po zmerni ceci. M. Berdajs, Maribor. Vetrinjska ul. 30. 2006 Starost ruskih grč Moskovski listi poročajo, da je v Sovjetski zvezi nad 3 in pol milijona ljudi, starih nad 80 let in da je med njimi 29.563 starčkov, ki so prekoračili sto let. Največje število ljudi visoke starosti živi na Kavkazu. Institut za fiziologijo starosti proučava sedaj, vprašanje, koliko so točne razne doslej poznane teorije o vzrokih staranja. Omenjeni zavod meni, da je potrebno posvetiti za porast povprečne starosti prebivalstva posebne socialno-higienske ukrepe, na drugi strani pa je potrebno ugotoviti, kateri so pogoji, ki so nujno potrebni za dočakanje visoke starosti. Moskovski listi izražajo upanje, da bo zavod v najkrajšem času izdal razne recepte, po katerih bodo tudi drugi smrtniki sovjetske Rusije in izven njenih mej mogli dočakati tako častitljivo starost. »PUCH« MOTOR 250 cctn naprodaj po ugodni ceni v Mariboru. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo. 2003 Sobo odda - •*««- VELIKO PRAZNO SOBO oddam. Studenci, Gregorčiče va ul. 16. 2013 Edin tlovemki dnevnik ne ozemlju bivše mariborske obiastf le ,9Večern k“. Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to,