Štev. 15. Tečaj XVII. Izhaja 10. i n 25. <1 iie vsakega meseca. Stoji za celo leto 3 jrlil. — pol leta t „ 60 četrt „ — „ 80 Posamezne štev. i \ L i- __d 0 0 L T J n Spisi in «1 op is I pošiljajo se I uredništvu £ v Maribor, Reiscrstrasse 8. Pismom, na katera sc žel & odgovor, Oznanila t krat natisnena od vrsto 15 kr. Naročnina, oznanila in roklanmrijo pošiljajo se u p r a v n i š t v u v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste. w naj so pr.dcne primerna poštna 1 ,. ^.j 1 .. znamka. vxia&iiu Na anonimno (lu. ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". mITJ™^ se nc sprejemajo _,.,,.. -, - -i Rokopisi Izdajatelj m uieda.ik: jn na M. J. Nerat, nadučitelj. o« P.sl»« V.jis. ' J se nc vračajo. V divno Opatijo! V avstrijski Rivieri, v središča slavnozuane Liburnije, v divnej Opatiji bode imela »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" v 19. in 20. dan meseca avgusta VIII. glavno skupščino. To bodeta dneva slovenskega učiteljstva ter učiteljstva isterskih Hrvatov! Čas glavne skupščine Zaveze mora biti za sleharnega zavednega slovenskega učitelja najvažnejši čas v letu. Saj je tu jedina prilika, da si zamore podati slovensko učiteljstvo iz vseh pokrajin bratsko roko, seznaniti se med seboj in v dejanju pokazati, da se čuti vsak posamezen vernega uda jedne družine, družine slovenskega učiteljstva. Le s složnim in bratskim postopanjem bodemo pokazali svojim domačim in tujini zopernikom, da umemo svoj poklic, da vemo ceniti svojo moč! Tovariši dragi iz vseh slovenskih pokrajin, pohitimo v 19. in 20. dan t. m. v svetovno znano Opatijo ter povejmo, kaj nas teži, kaj nas boli! Pohitimo tja, podajmo roko svojim bratom učiteljem isterskih Slovencev in Hrvatov v zadružno delovanje v prospeh narodnega šolstva ter v naš interes. In v to ime »Bog dal mnogo sreče in vspclia VilI. glavni skupščini Zaveze!" Učiteljsko društvo kotara Volosko neumorno deluje za lep vsprejcm v Opatiji. Na nas je sedaj, tovariši dragi, da z mnogobrojno udeležbo pokažemo isterskim sodrugom, da vemo ceniti njihov obilen trud. Skupščinarje pozdravi na kolodvoru Matulje načelnik občine Kastav, v Opatiji pa načelnik občine Volosko. Prav iskreno želimo, da bi bilo pri teh sprejemih navzočih mnogo slovenskih učiteljev. Sprejem bode pri dohodu brzovlaka v Matulje ob 91/, lll'i dopoludne. Zato naj se vsakdo vozi iz St. Petra s tem vlakom, od koder odhaja ob 8. uri zjutraj, tudi oni, koji bi že poprej prišli v S t. Peter; saj je brzovlak le malo vinarjev dražji. Na mnogobrojno in veselo svidenje torej v divnej Opatiji! Direktorij. — VI II. skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dne 19. in 20. avgusta meseca v Opatiji. Vspored: 1. V sredo dne 19. avgusta meseca: 1. Ob 9'/2 uri dopoludne: Sprejem skupščinarjev na kolodvoru »Matulje". Pozdrav predsednika učiteljskega društva kotara Volosko in od strani občine Kastav. Danešnja številka ima 'I. pole priloge. 15 2. Ob 101/, uri prihod v Opatijo ter sestanek v »Zori nem" domu. Pozdrav predsednika »pripravljujočega odbora" in od strani občine Volosko. Tu zvedo za stanovanja oni, ki so se oglasili za-nja. 3. Ob ll1/., uri seja upravnega odbora v »Čitalnici". Vspored posvetovanju: a) Poročilo o delovanju direktorija; b) določitev poročila za delegacije; c) razni nasveti. 4. Ob 1. uri popoludne: Pevske vaje v ljudskej šoli. 5. Ob 3. uri seja delegacijo v sprednjej dvorani »Zore" z nastopnim dnevnim redom: a) Pozdrav predsednika. b) Poročilo tajnika o delovanju upravnega odbora in o delovanju društev, zastopanih v »Zavezi". c) Poročilo blagajnika. c) Poročilo računskih pregledovalcev. d) Volitev treh pregledovalcev računov (§ 20. pr.). e) Poročilo glede na »zavezno glasilo". f) Določitev vsporeda za glavni zbor in za sekcije. g) Določitev letnih doneskov članov »Zaveze" (§ 21. pr.). h) Določitev časa prihodnji (IX.) skupščini »Zaveze" (S 19. pr.). i) Poročilo o stanju »Knjižnice za mladino". j) Volitev 4 rediteljev za glavni zbor. 1:) Nasveti in predlogi. 1) Ako bode čas dopuščal eventuelno: Volitev upravnega odbora. 6. Ob 5. uri v ljudskej šoli seja sekcij po vsporedu, ki ga določi delegacija. 7. Ob 6V2 uri pevske vaje v ljudskej šoli. 8. Ob 9. uri »Koncert s plesom" v »Zorinem" domu, katerega priredi povodom zborovanja »Zaveze učiteljskih društev" učiteljsko društvo kotara Volosko s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Lovor" iz Voloske in »dijačkega istarskega tamburaškega sbora". Med posamnimi točkami vsporeda in pri plesu svirala bode kopališka godba. Vstopnina za osebo 2 K, za obitelj 3 K. Vspored: 1. Geslo: Dr. G. Ipavec: „Zavezna", pjeva shor 7. „Dalmatinski šajkaš", odStrohra. Duet uz pratnju jednoglasno uz pratnju orkestra. orkestra. „Slavjanska ouvertura", od Titla, svira glazba. 8. „Molitva mornara", od V. G. Broža. Solo brač. 3. „Slovenac i llrvat", od 1''. S. Vilhara, mužki sbor. 9. „Predodri Bože", od M. Brajše-Rašan. Istarska 4. „Sve za domovinu", koračnica od V. G. Broža, bymna. Pjeva sbor. igra tamburaški sbor. 10. „U sladkoj sanji", valček od V. G. Broža. Tam- 5. „Labku noč" od V. Lisinskoga. Pjeva maleni buranje. niješoviti sbor, uz pratnju orkestra. 11. „Na Nebaju gradu", od V. Klaiea. Pjeva sbor. t). Potpourri brv. pjesama, od V. B. Broža. Tam- 12. Prizor i duet iz opere „Zrinski", od Iv. pl. Zajca, buranje. Glazba. II. V četrtek dne 20. avgusta meseca: 1. Ob 7. uri zjutraj : Sestanek v kavarni »Seitz". 2. Ob 8. uri: Svečana sv. maša v hrvatskem jeziku v cerkvi sv. Jakopa. Pri sv. maši poje mešani zbor društva »Lovor" se spremljevanjem orkestra. 3. Ob 10. uri dopoludne: Glavni zbor po vsporedu, kakor ga bode določila delegacija. 4. Po glavnem zboru eventuelno: Seja delegacije, v koji se voli upravni odbor. 5. Ob 21/, uri popoludne: Banket. 6. Ob 6. uri: Razstanck onih, koji se odpeljejo z večernim vlakom. III. V petek dne 21. avgusta meseca: Izlet po morju okoli otoka Krka, v Senj in dalje po možnosti v Bakar, v Reko, kjer se izkrcajo oni, koji se odpeljejo z brznim vlakom in povratek v Opatijo. Delegate so dalje prijavila sledeča društva: 15. Kozjansko učiteljsko društvo: gospica Ida Božič ter gg. Frančišek Černelč in Jakob Medved. 1(3. Pedagogiško društvo v Krškem: gg. Jernej Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu; Florijan Rozman, učitelj v Krškem; Martin Zarnik, nadučitelj v Trnovem; štipko Jelene, učitelj v Trnji; Božo Dubrovič, nadučitelj pri sv. Mateji; Janez Leveč, nadučitelj v Radečah; Ant. Kosovel, učitelj v Sežani; .Štefan Debenjak, učitelj v Materiji; Ant. Berginec, nadučitelj v Povirji pri Sežani; Emil Pakiž, pot. uč. v Kazljah pri Sežani. 17. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj: gg. Luka Albrccht, učitelj pri sv. Ani nad Tržičem; Mih. Bregant, nadučitelj v Smartnem; Vil. Rus, učitelj v Kranji; Jožef Traven, učitelj v Naklem. 18. Učiteljsko društvo za ptujski okraj: g. Teodor Weinhard, nadučitelj v Dornavi. 19. Učiteljsko društvo za postojinski šolski okraj: gospodičina Marija Moborčič, učiteljica v Sturijah, in g. Martin Zarnik, nadučitelj v Trnovem. Pri delegatih „Učiteljskega društva za celjski in laški okraj" vrinila sc je v zadnjem »Popotniku" pomota, zato slede tu še jedenkrat: Gospica Tcrcza Kovačič, učiteljica v Petrovčah ter gg. Anton Gnus, nadučitelj v Dolu; Ivan Logar, učitelj v Trbovljah; Radoslav Knallič, nadučitelj pri Sv. Lenartu; Jože Tratar, okr. poni. učitelj, in Jože Zorn, učitelj v Dramljah. _ Delegatov še ni prijavilo 11 društev, razposlanega »društvenega izkaza", ki ga je bilo vrniti do 15. julija, pa še ni poslalo 10 društev. Pripravljajoči odbor v Opatiji britko toži, kako malo učitelj ev-Sl o vence v sc je oglasilo za sodelovanje pri koncertu, v slovniškem številu, ki ga Nemec nima. Gg. pevci, oglasite se za note, še je čas! Naj ne mislijo o nas, da smo se vlegli k počitku. Kako pa društva vplačujejo letne doneske, razvidi se iz računa, ki je tiskan na drugem mestu. One gospice učiteljice in gospode učitelje, koji se mislijo udeležiti izleta po morju in oni, koji žele v Opatiji stanovanj, oglase naj se prav zanesljivo do 12. t. m. pri gosp. učitelju Avg. Rajčiču v Opatiji. Direktorij. Kako praznuj slovensko učiteljstvo 501etnico slavnega vladanja Njegovega Veličanstva, našega presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. (Dalje in konec.) Ali je mogoče izvesti organizacijo Zaveze v smislu priobčenega načrta pravil V *) I. Tla za ustanovitev „Narodnih knjižnic". Ustanovitev »Narodnih" ali recimo »Ljudskih knjižnic" je odvisna jedino od delavnosti slovenskega učiteljstva. Razcvit družbe sv. Mohorja in množina slovenskih časo- *) Konec tega načrta glej za tem člankom. Ureiln. 15* pisov, kakor tudi mnogoštevilna bralna društva nam pričajo, da naš narod rad čita, žali-bog ima on še vse premalo čtiva na razpolago. V Slovenskih goricah, na Pohorju, v Savinjskej dolini na Štajerskem ima, ako ne vsak. vsaj večina boljših kmetov in manjših posestnikov omarico, napolnjeno s knjigami, katere nahajamo tudi pri boljših kmetih na Kranjskem, a tudi Primorsko in Koroško kaže v Mohorjevem koledarju razmeroma lepo število udov. A tudi v manj rodovitnih krajih naših dežel so razširjene knjige in časopisi v dokaj lepem številu. Mnogi kmet, manjši posestnik, delavec itd., ki je doslej malo prišel s književnostjo v dotiko, bi rad čital knjige in časopise, ako bi jih dobil kje na posodo bodisi brezplačno ali za majhno pristojbino, bodisi za ceno kupnino. Vzemite zemljevid ter poiščite moj službeni kraj Sv. Lenart, ki se nahaja 566 metrov visoko nad morsko gladino, oziroma 335 metrov nad Laškim trgom, kamor dohaja le 8 iztisov »Domovine", 3 »Slov. Gospodarji", 1 »Rodoljub", 1 »Domoljub" in 57 iztisov Mohorjevih knjig, kjer ni bilo pred 25 leti še nobedne šole ter torej večina ljudi srednje starosti ne zna niti čitati, niti pisati, in vendar so se mi na moje začudenje oglasili iz lastne inicijativc kmetje s prošnjo, rekoč: »Gospod učitelj, ustanovite nam bralno društvo!", radostno presenečen sem jim obljubil, prošnjo izpolniti ob 501etnici cesarjevega vladanja. Jednake ugodne razmere vladajo z malimi izjemami skoro po vsem Štajerskem in upajmo tudi drugod; kajti šola, družba sv. Mohorja in časopisi so storili ljudstvo vsprejemljivo za hitrejši kulturni napredek. Tla za ustanovitev »Narodnih knjižnic" so torej na Slovenskem zvečega ugodna, treba le inteligentnega oratarja, kateri jih ume kulturno obdelati in ta oratar je delavno slovensko učiteljstvo. 11. Pripravni čas za ustanovitev knjižnic. Presrčna udanost našega naroda do prevzvišene Habsburške hiše je že od nekdaj notorična in danes pričakuje vsak deželan z veseljem 501etnico cesarjevo. To vseobčo navdušenost, ki bode v jubilejnem letu 1898. zavladala po vseh pokrajinah našega jezikovnega področja, je treba z modro konstitucijo spraviti v pravi tir, da sc ne bode ž njo pojavljala samo platonska, temveč tudi dejanska ljubezen, ki bode imela za narod trajno vrednost in korist. Iz ljubezni do vladarske hiše. do samega sebe in v korist lastnega Jaz" bode narod v vseobčnem toku navdušenja v jubilejno oslavo rad ustanavljal »Narodne knjižnice". Vlada je moralno in dejansko dolžna in prisiljena, podpirati vsak način oslave cesarjeve 501etnice ter je tudi dolžna, pospeševati ali vsaj ne ovirati hrepenenja po izobrazbi, po gmotnem in duševnem zboljšanju posameznih narodov, torej dosledno tudi slovenskega naroda in se izvestno ne bode upirala potrditvi preosnove Zaveze. Iz narodovega in vladinega stališča je torej bližajoča se 50letnica cesarjevega vladanja najvrednejši, najugodnejši in najpripravnejši čas za ustanovitev predlaganih knjižnic in sicer v toli višjej meri, v kolikor bi z njeno neodpustljivo zamudo pozneje morda ne bilo mogoče izvesti ustanovitve knjižnic po večjem organizacijskem sestavu. III. Gmotna prihodnost „Ndrodnih knjižnic". Deset let že proučavam lastnosti prostaka v oziru konzuma knjig in časopisov. Vselej in povsod, kjerkoli mi je bilo kedaj potrkati za naročilo časopisov in knjig (tudi »Knjižnice za mladino") se mi je reklo: »Gospod, to mi je predrago, 1 gld. bi že dal, a več ne, poiščite mi še koga, da se skupno naročimo" itd. Na take in jednake izgovore naletimo tudi pri premožnejših in celo pri inteligentnih stanovih, kar je popolnoma naravno in umevno. Vsak človek se peča s svojim poklicem in si služi v potu svojega obraza vsakdanji kruh, hoteč si pridobiti blagostanja za življenje, le v prostih urah po- seže v zabavo po knjigah in časopisih, kateri nimajo v očeh prostaka nobedne stalne materijalne vrednosti. Knpičenje knjig in časopisov po domačih knjižnicah odgovarja potrebam učenjaka, pisatelja itd., a nikdar ne zahtevam prostaka. Slednji vidi v knjigi le momentano, a prvi še zraven stalno vrednost in izobraževalno silo, uprav tako kakor smatrajo neizobraženci šolo za praktično korist, a izobraženci za veliko narodovo eksistenčno konstitucijo. Na ta subjektivni nazor bodemo torej na podlagi skupnega iu občega imetka gradili „Narodne knjižnice". Kakor je cerkev, šola občni imetek fare in vojaštvo itd. obči imetek države, uprav tako naj bodo knjižnice skupni in občni imetek posamezne šolske občine. Le vsled skupnosti je mogoče dati ljudstvu za nizke doneske velik književni užitek. Kdor je doslej rad čital knjige in časopise, ta bode gotovo pristopil k društvu, drugi bodo pristopili radi takozvanega kmetskega ponosa, češ: „Naša fara ne sme za-ostati za sosednjo", ali „naša fara ni zadnja, da bi si ne mogla vzdržavati knjižnice", ali „če je moj sosed pri društvu, tudi jaz nočem zaostajati za njim" itd., tretji zopet vsled prigovarjanja itd., razumništvo pa iz prepričanja, da se povzdigne narodova kultura. Največo privlačnost bode med ravnodušnimi in nerazsodnimi ljudmi imel § 119. priob-čenih pravil. Prepričanje imeti slovesen pogreb bode v krilo „Narodnih knjižnic" privabilo tudi ljudi, kateri bi se inače ne brigali za nje, a tudi število dobrotnikov, spominja jočih se v oporokah „Narodnih knjižnic", bode iz tega razloga zadovoljujoče. Za olehčavo začetka naj izposluje učiteljstvo pri krajnem šolskem svetu bodi-si po šolskem vodji, bodisi s posebno prošnjo učiteljskega zbora ali okrajnega učiteljskega društva, da vsprejme isti v svoj letni proračun za upravno leto 1898. točko: „Za oslavo 501etnice cesarjevega vladanja 20, 30, 40 itd. gld." in da naroči isti knjižnično omaro ter jo posodi knjižnici: isto tako se jej lahko odstopijo tiskovine za izposojilo knjig, tako se izogne mnogim troškom, ki otežujejo že itak ne lahki začetek. Točka „za oslavo oOletnice" se lahko že letos postavi v proračun, kjer še isti za prihodnje upravno leto ni sestavljen. Jednake prošnje se lahko uložijo pri ušolanih občinah, posojilnicah, hranilnicah, okrajnih zastopih itd. Zaveza pa uloži take prošnje na posamezne deželne zbore, deželne hranilnice in na državni zbor. Na Slovenskem je bilo v letu 1895. po odbitku vseh mestnih občin in občin s šolami z italijanskim učnim jezikom 1192 šolskih občin in danes jih je s prirastkom vred približno 1200. Ako odštejemo 50 občin na nemški meji Koroškega in Štajerskega, se sme v normalnih razmerah računati na ustanovitev 1150 knjižnic brez posebnih zaprek in potežkoč in ako se jih od teh v jubilejnem letu 1898. otvorite le dve tretjini, je sijajna prihodnjost ^Narodnih knjižnic" zagotovljena. Povprečno število udov posameznih knjižnic bi za začetek znašalo najmanj 50. IV. Taktika učiteljstva pri ustanovitvi »Narodnih knjižnic". Pri izbiranju mož za zaupni shod oziroma za pripravljalni in za društveni odbor se je treba v prvej vrsti ozirati na značajnost, razumnost in delavnost, v pomanjkanju teli pa na lastnosti kakor: častihlepnost, samoljubje, kmetski ponos in čast itd. Ljudje, ki se s svojim značajem, razumnostjo in delavnostjo odlikujejo, lahko z najboljšim uspehom delujejo za „Narodne knjižnice". Človek tudi često iz častihlepnosti itd. rad kaj dobrega stori, čemu bi se torej na to sicer nelepo, a vendar odpustljivo slabost v slučaju potrebe ne oziralo? Uporabljati je tudi tekmovanje za kmetski ponos. Izreki: „Naša fara ni tako uboga, da bi tega ne premogla, ona ne sme biti zadnja, ona mora biti prva, naši občani, farani se naj pred svetom izkažejo, da stvar dobro umejo" itd., so že mnogemu učitelju pomagali pri sejah krajnih šolskih svetov in drugod doseči lepih uspehov. Jed-naka taktika se bode tudi pri ustanovitvi knjižnic izkazala jako hvaležno. Učitelj si naj nikar vsega dela ne nalaga. Pobiranje doneskov, nabiranje udov itd. naj prepusti drugim; osobito mnogo opreznosti je treba pri pobiranju doneskov, da se zaprečijo vsakojake neosnovane govorice. Ljudstvo je v denarnih ozirih najbolj občutljivo; zato se je te njegove Ahilove pete oprezno izogibati. 1 'čitelj naj prevzame le referat, nadzorstvo in vodsto društvene delavnosti, le v pomanjkanju sotrudnikov je prevzeti vse breme. Važno je v javnem življenju postopati z ljudmi s posebnim ozirom na njihove lastnosti, tako, kakor se je v šoli ozirati na naravni razpoložaj otrok. Izogibati se je nepotrebnega naglaševanja zaslug učiteljstva za ustanovitev knjižnic, to vzbuja ljubosumnost in odpor. Delo se samo hvali, svoje zasluge si dajmo od drugih priznavati. V. Koristi „Narodnih knjižnic". Iz ustanovitve knjižnic izvirajo sledeče koristi: A. Za narod: 1. Z uporabo dobrega čtiva se bode eminentuo versko čuvstvo naroda varovalo pred pogubnim vplivom brezverstva, njegov družabni red pred pretečim krivim socializmom, se bode jačilo njegovo narodno čuvstvo ter se čuvalo njegovo globoko ukoreninjeno dina-stično čuvstvo. 2. Z uporabo knjižnic se bode povspel slovenski narod do višje kulture, iz katere bode črpal moralno moč v vseh ozirih ter sc mu bode po razumnem presoje vanju utrdilo prepričanje, da neumorno delo in znanost ustvarjata blagostanje in moč, a brezdelo in neznanje pogubo. 3. Se povzdigne slovenska književnost; kajti vsaka dobra knjiga in vsak dober časopis dobi že naprej toliko stalnih naročnikov, kolikor je „Narodnih knjižnic". B. Za učiteljstvo: 1. Z ustanovitvijo predlaganih knjižnic se bode ugled in veljava učiteljstva pred izobraženim in neizobraženim narodom povišala, 2. Z ustanovitvijo knjižnic si bode slovensko učiteljstvo izboljšala svoje gmotno stanje; kajti merodajni činitelji in prosti narod bode z ozirom na zaslužno delavnost učiteljstva izven šole rad prisodil tudi primerno povišanje njegove plače. 3. Za svojo delavnost in upravo knjižnic si pridobi učiteljstvo za svoje učiteljske dome na leto povprečno najmanj po 20()0 gld. stalnih dohodkov. 4. Vsa učiteljska književna podjetja, kakor: „Knjižnica za mladino", ,,Pedagogiški letnik", ^Učiteljski Tovariš", „Popotnik", itd. dobe toliko stalnih naročnikov, kolikor je knjižnic. C. Za vse stanove: 1. Kakor si bodo vsi drugi stanovi z ustanovitvijo knjižnic za letni donesek 1 gld. prihranili dosedanje večkrat visoke troške za knjige in časopise, tako bode tudi učiteljstvo mesto dosedanjih književnih izdavkov po 7, 8, 9, 10 do 20 gld. imelo na leto le po 1 gld. troškov za večji književni užitek. VI. Gmotna prihodnost učiteljskih domov oziroma konviktov. Učiteljski domi se nam dozdevajo biti na prvi pogled razkošje, toda, ako upoštevamo, da se življenske razmere učiteljstva na deželi vedno menjavajo in se bodo iste približno v 20 letih na toliko izpremenile, da bode vsakdo svoj pokoj raje užival v mestu nego na deželi; ako nadalje upoštevamo, da bode potujoče učiteljstvo v njih našlo ceno prenočevanje ter se v njih ustanovi konvikt za učiteljske sirote in stalna razstava učil, tedaj se nam to dozdevno razkošje pretvori v neobhodno potrebo. Pred nekoliko leti otvorjen hrvatski učiteljski dom, za katerega so si gospejini odbori s prireditvijo loterije pridobili velikih zaslug, ni ustvarjen niti približno na tako praktičnej podlagi in vendar so si ga slabeje plačani hrvatski tovariši podigli v kratkem času s prinosi po 100 in po 5 gld. in s pomočjo priznane darežljivosti hrvatskega naroda. Tudi slovensko učiteljstvo upa najti mnogo dobrotnikov; kajti pravila učiteljskih domov so tako sestavljena, da se slehernemu ustanovniku in dobrotniku izkaže od učiteljstva očitno neka primerna čast, česar ne nahajamo niti pri hrvatskem učiteljskem domu, niti pri katerem drugem društvu. (Glej § 224.) Slovenski narod šteje nekoliko mecenov, ki so se o raznih prilikah skazali velikodušne. Najmlajši teh, gospod J. Gorup na Reki, je povodom 4<)letuice cesarjevega vladanja daroval 110.000 gld. rente slovenskim dijakom na srednjih in visokih šolah ter 120.0<>0 za višjo dekliško šolo v Ljubljani. Povodom oOletnice cesarjevega vladanja bode ta in morda še kateri drugi mecen zopet po kneževo obdaril naš narod in tudi učiteljstvo slovensko ne odide praznih rok, ako si bode z neumorno ustanovitvijo „Nar. knjižnic" znalo pridobiti njihovo očitno priznanje in obrniti javno pozornost na svoje potrebe. A če se nam tudi ni zanašati na knežcve darove, si ipak lahko s čebelino delavnostjo postavimo v 10. letih prvi učiteljski dom, kakor kaže sledeči Letni izkaz dohodkov Jubilejnega zaklada: 1. Od 2800 slov. učiteljev, učiteljic vseh dežel pristopi vsaj jedna četrtinka, t. j. 700 med ustanovuike z letnimi prinosi po 5 gld...... 3500 gld. 2. 0(1 ostalih pristopi kakih 000 med letnike a 1 gld....... 000 n 3. 20 srednje- in visokošolskih učiteljev-ustanovnikov a 5 gld..... 100 n 4. 200 ueučiteljev-ustanovnikov a 5 gld........... 1000 n 5. Polovica 5% letnih doneskov od 1200 ^Narodnih knjižnic", računajoč za vsako le po 50 gld. letnih dohodkov......... 1500 n 0. Preostanek polovice 5% prejšnjih doneskov, ki se niso porabili za upravo ^Narodnih knjižnic".............. 500 v 7. 000 ^Narodnih knjižuic" pristopi med ustanovnike po 5 gld. 3000 n 8. Vseh 29 učiteljskih društev pristopi med ustanovnike po 5 gld. 145 n 9. 130 naših posojilnic in hranilnic pristopi med ustanovnike a 5 gld. . 050 r 10. Oporoke, darovi dobrotnikov in prijateljev ter podpore..... 500 n 11. Dohodki različnih akademij, razstav, veselic itd........ 1000 v Vsota . . 1249f> gld. Po tem izkazu bi že v H. letih bilo mogoče z glavnico 100.000 gld. pričeti z zgradbo učiteljskega doma, no, če se je vsak ta postavek morda za polovico pretiral, se polovica pretiranega zneska nadomesti s prireditvijo velike loterije in z izvenrednimi darovi, torej recimo v 10 letih, računajoč od leta 1898. naprej dospemo do prvega svojega učit. doma. „Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača"; „Iz malega raste veliko!" V smislu teh pregovorov so se razvijala vsa podjetja in društva našega naroda, kakor: Posojilnice, hranilnice, družba sv. Mohorja, vdovsko učiteljsko društvo v Ljubljani, ki je baje najbogatejše društvo te vrste v Avstriji, isto tako bodo nastali tudi naši učiteljski domi. Družimo se torej v podjetnem duhu k složnemu delu! VII. Gmotna prihodnost Jubilejne samopomoči. O jubilejnej samopomoči razpravljati se mi dozdeva odveč. Sklicujem se le na članek: „ Pomagajmo si sami in Bog nam bode pomagal", pri občen v 10. štev. „Popotnika" leta 1895., na društvo „Selbsthilfe der Lehrerschaft Oesterreichs ob der Enns" *), katero šteje sedaj nad 1000 udov in na društvo „Selbsthilfe der Lehrerschaft Stcicrmarks", katero šteje sedaj, ko se je pred nekoliko mesecev jedva ustanovil, že nad 20 » » » » 50 » . 100 „ §§ 241. in 242. zglašene učne moči. Ti zneski se smejo plačevati v obrokih, Odklon se sme izvršiti z navajanjem katere določi upravni odbor oziroma direk-ali brez navajanja uzroka. Z odklonom se torij Zaveze, vrnejo prošniku vplačani zneski. § 249. £ 247 Vsprejeti dobe vsprejemno listino, pre- Prošnje za vsprejem je ravnati na Za- videno z opazko. vezo a vložiti pri pristojnem okrajnem uči- »Ta listina se ne m01'e niti ustaviti, teljskem društvu, katero uraduje, kakor je niti ™biti" in P°«tn0 Položno knjižnico, v § 145. omenjeno. S 250. £ 24S. Iz zadruge se lahko izstopi v vsakem Učne osebe, katere so za časa potrdila času. Izstop je vedno pismeno naznaniti ali teh pravil prekoračile 45. leto svoje starosti, pristojnemu okrajnemu učiteljskemu društvu se sprejmo v zadrugo le tedaj, ako doneske ali naravnost Zavezi. Izstopil zadružnik se svojih mlajših tovarišev izjednačijo s tem, molče odreče vsem pravom zadružnikov. *) Za 2'J učiteljskih društev po 1 in podpisanega poročevalca. § 251. Izstopli oziroma v smislu § 256. izključeni zadružniki morajo doplačati vse zaostale doneske ter se smejo k temu sodnijskim potom siliti. S 252. Izstopli oziroma izključeni zadružniki morejo znova pristopiti, ako doplačajo toliko članarine z vsemi pristojbinami, kolikor slučajev smrti se je od časa njihovega izstopa ali izklj učenja primerilo. 1). Dolžnosti zadružnikov. § 253. Zadružniki vplačajo z vstopom: a) 50 kr. pristopnine. b) 1 gld. članarine za prvi slučaj smrti. c) 20 kr. za zadružno poslovodstvo osobito za troške korespondence. d) 30 kr. za tiskovine, kakor: prijavnice. vsprejemne listine, poštne položne knjižice itd. § 254. Po smrti jednega zadružnika so vsi ostali zadružniki v najstrožjem smislu dolžni, najdalje tekom jednega meseca po smrti, katera se razglasi v zavezinem glasilu, vposlati naravnost Zavezi 1 gld. = 2 kroni za prihodnji slučaj smrti in 15 kr. za zadružno poslovodstvo oziroma korespondenco. Ta obrok se ne sme z nobeno izjemo prekoračiti. § 255. Ako se slučaji smrti ponavljajo pogosto drug za drugim, je treba te zneske na poziv direktorija Zaveze doposlati v 14 dneh oziroma tudi v 1 tednu po smrti, objavljenej v zavezinem glasilu. § 256. Zadružniki, kateri v teh obrokih ne vplačajo dolžne članarine s pristojbinami vred, se po brezuspešnem trikratnem pismenem, priporočeno dostavljenem opominu v navadnih razmerah v vsakokratnih presledkih po 14 dni, a v nujnih slučajih po 1 teden, od direktorija Zaveze izključijo iz zadruge ter zgube vsa prava zadružnikov. Odplačila za zaostalo članarino se ne dovoljujejo v nobenem slučaju. § 257. V § 254. označeno pristojbino za zadružno poslovodstvo oziroma korespondenco v iznosu po 15 kr. sme delegacija znižati, ako se izkaže prebitek v poslovodstvu. § 258. Vplačila pri pristopu vsprejemajo okrajna učiteljska društva. Vplačila po vsprejemu v zadrugo se pošiljajo vedno brez izjeme naravnost Zavezi. E. Pravice zadružnikov in njih svojcev. § 259. Vsak zadružnik uživa pravo po pristojnih učiteljskih društvih nadzorovati upravo zadruge jubilejne samopomoči (§ 281). § 260. Po smrti zadružnika se brez ozira na način njegove smrti najdalje v jednem mesecu po vsprejemu uradnega mrtvaškega lista in zadružne vsprejemne listine njegovim svojcem od zavezinega direktorija izplača brez odtegljejev, izvzemši poštnino, tolikokrat po 1 gld. (2 Iv), kolikor šteje zadruga udov in sicer imajo pravo do te podpore pri zakonskih le: a) Udova zadružnikova oziroma udovec zadružnice. h) Otroci. Pri nezakonskih pa one osebe, katere zadružniki pri svojem pristopu označijo v prijavnici ali kadar si bodi pozneje v posebnem dopisu, podpisanem od dveh prič s polnim značajem. § 261. Ako se zadružnik oziroma zadružnica po izvršenej prijavi dediča oženi oziroma omoži, se prijava sama po sebi razveljavi ter stopi v pravo do uživanja podpore druga zakonska polovica oziroma otroci. § 262. Dedič uživa po smrti zadružnika pravo, pregledati ali osebno ali po katerem pooblaščenem pravnem zastopniku imenik zadružnikov pri upravi Zaveze. V prvem slučaju se mu imenik predloži le tedaj, ako dokaže s katerim si bodi uradnim dokumentom svojo istost (identito) ali ako ga spremi upravi dobro znana oseba, v drugem pa, ako pravni zastopnik predloži dotično pooblastilo. S 263. Ako ni nobenih dedičev oziroma ako se od dedičev nikdo ne oglasi, pripade vsa dediču določena gotovina v rezervni zaklad. S 264. Sorodniki zadružnika nemajo prava do podpore, ako niso od njega za dediča prijavljeni. g 265. Odstop ali cesija zadružnikovim dedičem pripadajoče podpore ni mogoče ter se ista tudi ne more rubiti. § 266. Zadružniki, kateri se radi nesposobnosti službovanja začasno ali stalno upokojijo ter dobe ali odpravnino ali manj od 300 gld. pokojnine, se smatrajo še nadalje za zadružnike z vsemi pravicami, ako nemajo nobenega drugega zaslužka, ne da bi jim bilo treba v tem času izvrševati v § 254. določena vplačila. Ako vstopijo ti zadružniki znova v učiteljski urad ali v katero drugo službo, so zopet dolžni od tega časa naprej izvrševati podporna vplačila. g 267. Ako ne more zadružnik v,sled mobilizo-vanja c. in kr. vojske svojih dolžnosti do zadruge izvrševati, se ne izključi iz zadruge, temveč se v slučaju njegove smrti izplača dediču podpora z odtegljejem zaostalih vplačil. Pri povratku iz c. in kr. vojske je zadružniku doplačati vsa zaostala doplačila najedenkrat ali z dovoljenjem direktorija Zaveze tudi v primernih obrokih. § 268. Iz učiteljstva izstopli ali odstavljeni zadružniki ostanejo tako dolgo v zadrugi, dokler izvršujejo svoje dolžnosti do nje. F. Uprava § 269. Zadruga Jubilejna samopomoč slovenskega učiteljstva se upravlja: a) po upravnem odboru oziroma direktoriju Zaveze, L) po zavezni delegaciji, c) po posebnem generalnem nadzorniku. § 270. Generalni nadzornik je poročevalec zadruge v upravnem odboru, delegaciji in v glavnem zboru Zaveze. On opravlja vse zadružne agende, podpisuje s predsednikom Zaveze važnejše zadružne listine, druge navadne dopise, podpisuje sam v imenu zadruge, nadzoruje blagajniško knjigo in blagajnico, vodi opravilni zapisnik, sestavlja zadružno kroniko, troškovnik itd. ter rabi naslov: »Generalno nadzorništvo Jubilejne samopomoči slov. učiteljstva". § 271. Generalnim nadzornikom more biti od delegacije izvoljen le zadružnik Jubilejne samopomoči. § 272. Zavezin blagajnik vodi zadružno blagajnico in račune, katere je koncem slehernega leta priobčiti v zavezinem glasilu. § 273. Računi uprave »Jubilejne samopomoči" se vodijo natančno v smislu § 79. § 274. Upravni odbor Zaveze predloži zadružne račune delegaciji, katera jih po pregledu odobri ali ne odobri. S 275. Koncem slehernega meseca se nabrana svota zavezine Jubilejne samopomoči vloži v denarni zavod. § 276. Obresti vložene glavnice se stekajo v rezervni zaklad zavezine Jubilejne samopomoči.*) S 277. Odpoved in vzdigovanje glavnice iz denarnih zavodov spade v neomejeno področje i direktorija Zaveze. Odpoved je le tedaj pravomočna, ako nosi zavezin odtisek s podpisi vseh članov direktorija. Isto tako se odpovedana glavnica dvigne iz denarnega zavoda v prisotnosti vseh članov direktorija ter se izroči isto tako svojemu namenu. *) S tem § se točka 4. § 174. razveljavi. Pis. § 278. Ako se za časa vojske, razsajanja kužnih bolezni ali tudi inačc slučaji smrti ponavljajo pogosto drug za drugim, ali če v potrebi izplačila ni toliko gld. (K) zbranih, kolikor šteje zadruga udov, sme direktorij za popolno izplačilo podpor uporabljati rezervni zaklad. Pozneje vplačana članarina zadružnikov se mora potem vložiti v rezervni zaklad. Ako ni rezervnega zaklada, sme direktorij najeti posojilo, katero se amor-tizuje s pozneje vplačano članarino nemarnih zadružnikov. § 279. Vso upravo zavezine Jubilejne samopomoči vodi upravni odbor Zaveze, kateri jo sme neomejeno poveriti direktoriju. Upraviteljem ne pripada za trud iz blagajne Jubilejne samopomoči nobena nagrada, ista se jim sme od delegacije nakazati iz zavezine blagajnice. § 280. Okrajna učiteljska društva so stalni so-pomočniki zadružne uprave. Ona opozarjajo novo stalno nameščene učne osebe svojega področja na zadrugo, jih vabijo k pristopu, nabirajo zadružnike, posredujejo za njihov vsprejem, dopošiljajo Zavezi prijavnice, pristopnino. članarino itd., izročajo vsprejetim „vsprejerune listine", pravila itd., vodijo natančen zapisnik zadružnikov svojega okraja ter izvršujejo sploh vsa zadružna opravila, katere narekuje zadružna potreba. g 281. Vsako okrajno učiteljsko društvo je opravičeno po posebnem delegatu, kateremu se je pri blagajniku izkazati s potrebnim certifikatom, pregledati kadar si bodi zadružne blagajnične in druge knjige. Izsledke takega kontrolnega pregledovanja je vselej objaviti v društvenem glasilu. G. Rezervni zaklad. § 282. V rezervni zaklad se stekajo: 1. Prostovoljna preplačila zadružnikov. 2. Eventuelni prebitek pristopnin, pristojbin za poslovodstvo, korespondenco, tiskovine itd. 3. Obresti v denarnih zavodih naložene glavnice Jubilejne samopoči. 4. Darovi, volila itd. 5. Dedičem določena podpora, ako se teb nikdo ne oglasi, ali ako se je prostovoljno odreko. § 283. Rezervni zaklad je nedotakljiv. Uporabljati ga sme direktorij le v namen iu v slučajih, navedenih v i; 278. H. Sedež. § 284. Sedež zavezine zadruge Jubilejne samopomoči je identičen s sedežem Zaveze slov. učiteljskih društev. I. Izprememba pravil. § 285. Izprememba pravil zadruge „Jubilejna samopomoč" spada v področje delegacije in sicer se sme izprememba pravil le tedaj djati na dnevni red delegacije, ako ste se prej dve tretjini zavezinih učiteljskih društev pismeno izrekli za izpremembo. Izprememba pravil je v delegaciji le tedaj vsprejeta, ako glasujete za njo dve tretjini pričujočih delegatov. s 286. Z izpremembo teh pravil se smejo dolžnosti na podlagi teh pravil pristoplih zadružnikov zmanjšati, njihove pravice pa ostanejo neokrajšane do smrti. J. Razpust z&druge. § 287. Zadruga ^Jubilejna samopomoč" se razpusti le vsled sklepa posebnega, od upravnega odbora Zaveze sklicanega občnega zbora zadružnikov in sicer je razpustili sklep le tedaj veljaven, ako se je vsaj polovica tačasnih zadružnikov zborovanja vde-ležilo in ste od teh dve tretjini za razpust glasovali. i; 288. V slučaju razpusta se zadružnikom vrne, od njih za prihodnji slučaj smrti vplačana svota. Rezervni zaklad pa pripade na korist zavezinemu »Jubilejnemu zakladu za usta-I novitev učiteljskih domov"; ako tega ni, se zgodi z rezervnim zakladom to, kar sklenejo pričujoči zadružniki z dvetretinsko večino. ^ * * Vseobči dodatek k priobčenini pravilom. *) § 289. Člani upravnega odbora so opravičeni zahtevati, da sc jim iz zavezne blagajne povrnejo potni t roški, prouzročeni v službi Zavezo. § m Delegacij i nega zasedanja se sme vde-ležiti kot gost vsak član Zaveze. § 291. Posamezna učiteljska društva lahko vsled društvenega sklepa z ozirom na pri-hranjcnje potnih troškov izvolijo mesto več le po jednega delegata, kateri ima v delegaciji toliko glasov, kolikor bi bilo društvo inače delegatov odposlalo. Tak pooblaščen delegat mora vselej delegacijskemu pred-seduištvu predložiti posebej v to svrhu izdano s številom glasov označeno nckole-kovano društveno pooblastilo. Delegat brez pooblastila ima vedno le jeden glas. § 292. Delegatom pristoja pravo v slučaju dvomljivosti zahtevati glasovanje po imenih. § 293. Večje in zamotane razporne zadeve spadajo v razsodbo upravnega odbora Zaveze, ako zadevajo člane odbora, jih razsodi delegacija. § 204 Pojem „učitelj" se v vseh §§ zavezinih pravil nanaša na možke in ženske uštevši katehetc, učiteljice ženskih ročnih del in profesorje vseh šol. Dopolnila in popravki priobčenih pravil Zaveze od § I. do konca. k § 4. Po vejici v 3. vrsti se naj glasi: .... in sicer najprej za vso slovensko učiteljstvo jednega, a pozneje po jednega za vsako kronovino posebej, da bodo udje itd. *) Ti dodani §§ sc v novem natisu uvrste vsak v svoji pristojni oddelek ter so števila v tekočem redu spremene. k § 8. Tretja vrsta se dopolni tako:.... po posebnem od delegacije izvoljenem pedago-giškem odboru.....itd. k § 9. Tretja vrsta se dopolni: . .. . njeno vodstvo po dotičnem okrajnem učiteljskem društvu ali tudi po posebnem od delegacije izvoljenem razstavnem odboru. k § 24. Besede:.... „i n učiteljski dom i" v 4. vrsti od konca, sc izpuste. k § 26. Četrta vrsta točka f se dopolni: „. . . . okrajni knjižnični nadzornik s pravico delegatov...." ter sc besede:... „kot posebni delegat itd." do konca popolnoma izpuste. k g 30 Ta § se naj v drugi vrsti glasi tako: „.... katere voli delegacija tako, da določi ona urednika društvenega g lasila in generalne nadzornike ^Narodnih knjižnic", „Jubilejue samopomoči" in „ Jubilejnega zaklada", ostale funkcijonarje pa voli odbor izmed sebe. Funkcionarji upravnega odbora so: 1. predsednik. itd. itd. k § 34. V zadnji vrsti jc tiskarna pred besedo „sklepčen" izpustila besede: „... niti upravni odbor . . . ." k § 64. Koncem četrte vrste se naj glasi: „Oni so dolžni v delegaciji staviti a) itd. k § 68. Začetkoma 3. vrste se naj uvrsti pasus: „v zadevah ,Narodne knjižnice' pošiljati raz ven itd.". k § 74. sc pridruži točka 7.: „Bilanca vsega zavezinega prometa v vseh oddelkih." § 83. Točka a) se naj glasi: „Po trije člani v Zavezi stoječega učiteljskega društva, ako so svoj predlog pismeno in s podpisi pravočasno izročili jednemu delegatu svojega učiteljskega društva. k S 92. Začetek se glasi: „Vrhovna uprava itd." k g 119. K koncu se dostavi: „. . . . raz poslopja, v katerem je nameščena „Nar. knjižnica", se obesi zastava žalostinka pri navadnih umrlih članih skozi tri dni, pri zaslužnih in imenitnih pa skozi osem dni. »Pri Sv. Lenartu nad Laškim trgom v dan slovanskih blagovestnikov sv. bratov Cirila in Metoda." Radoslav Knafiič, nadučitelj. Slovstvo. 3SToTrosti. „Andersenove pravljice za mladino". Izbral in poslovenil Fran Nedeljko. V Ljubljani, 1896. Založil J. Giontini. Tisk Rud. Milic-evo tiskarne. Str. 13G. Andersenove pravljiee so znane po vsem svetu in so se preložile malone že na vse evropske jezike. Prelagatelj je s srečno roko odbral najboljše ter ž njimi naši mladini gotovo ustregel. Knjižica, obsezajoča 10 pravljic, je jako lična in je okrašena z več lepimi, mnogobarvnimi slikami. Trdo vezan izvod velja 50 kr., po pošti 55 kr. Toplo jo priporočamo! ,,Knjižnice za mladino" izšel je te dni 19. snopič s to-le vsebino: „SIavoj in Ljudmila". Milosrčna brat in s e s t r a. Zbirka kratko-časnih in poučnih pogovorov o živalih. Slovenski mladini nabral in priredil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. — Cena 25 kr. — Ker sc leto nagiba že proti koncu in gosp. izdajatelj naše »Knjižnice za mladino" še vedno toži o premajhnem številu naročnikov, primorani smo zopet klicati: Tovariši! vzdramite se! naročujte in naročujte, da obvarujete podjetje, katero se je ravnokar začelo duševno kaj lepo razvijati, gmotnega pogina. Listek. Iz planinskega raja. m. O luninem svitu. »V Opatijo, — Opatijo, — avstrijsko Nizzo! — Krasna ideja Zavezinega odbora!" — »„Da, krasna ideja, ki požre lepo vsotico. Na meni, Rogomiri in Cirilčku, naj pa obleka sama od sebe raste."" »Prav primeren govor za glavni zbor bi bil: Napredek slovenskega naroda v vzgoji. — — Vse za naš rod, vse za našo milo slovensko mladino!" — „„Le vse dobro za narod, za druge ljudi. Učitelji ste samo za dobroto naroda, le čakajte, skoraj vas hode konec samo te dobrote. Kje neki v vseli božjih zakonih stoji zapisano, da mora človek drugim dobrotljivejši biti, nego sebi in svojim rodnim ljudem. Za to pa ne skrbiš, da bi prišli iz tega »zaplankanega sveta", da bi se naša Bogomira in Cirilček čemu priučila. Dobro, naj gresta kozle, koštrune in čunke past!"" »Plameneč poziv v »Popotniku" slovenskemu učiteljstvu, da se v obilnem številu snide v Opatiji!" — „»Plameneč, žareč, goreč, žgoč, topel, priduše-valen, gorak ali mrzel, kakor hočeš. Kaj imaš od tega? Sama nervoznost se te je polotila od »Popot- nika". Nobena dišava ti ni ljubša, nego duh tiskarskega črnila v »Popotniku". Dobro, kupim ti ga steklenico, ter predložim vsak dan namesto juhe na mizo. Navohaj se ga, da ti ne bode treba čečkati za »Popotnik", ki niti nagrad več ne razpiše."" »Izvrstna razprava bi bila tudi: Zahteve slovenskega učiteljstva nasproti Kielmanseggovim »pasjim torbam za učitelje", seveda s primerno resolucijo." »»Resolucije in zopet resolucije, druzega ne znate sklepati. A za resolucijo je treba tudi reso-lutnosti, resolutnosti, a te vam največ manjka."" »Praksa učiteljska — — — — " „„Ze zopet ta praksa učiteljska. Ponašate se s svojo šolsko praktičnostjo, o katerej pišete ogromne referate pri uradnih konferencijah, kakor bi vsi hoteli postati nadzorniki. Smešno in žalostno! Od »zgoraj" že vam nakladajo dosti bremen, potem pa si jih še sami izmišljujete; česar ta ne ve, pa drugi pove, češ, glejte »višja gospoda", jedno ramo imamo še vedno prazno in ah, vaše breme je tako sladko!"" »Učitelj mora biti povsod cel mož!" — „»0, seveda, povsod cel mož, samo doma v družini ga pa še polovice ni. Vedno zijate po idealih, po zvezdah; po kamenju pa, ki je pod vašimi nogami, se ne ozirate, zato tudi pada v učiteljskem stanu družina za družino. Zakaj niste nas učiteljskih soprog pozvali k zadnjemu občnemu zboru štajerskih učiteljev v Gradec? Me bi bile stavile nastopno resolucijo: Soproga vsakega kandidata, bodi si za deželni ali državni zbor, mora poprej pri učiteljskih soprogah najmanj 3 mesece prakticirati, da bo videla, s kako umetnostjo je treba rešiti vsakdanji jedilni list za mnogoštevilno učiteljsko družino, ko včasih najpotrebnejše stvari primanjkuje. — A me bi bile tudi toli resolutne, da bi se resolucija izvela, sicer — — izpraskamo jim oči. Da werden Weibcr zu Ilviinen!"" „Ne vem, kako čem potovati, peš ali z vlakom? Naj bo, z vlakom, s seboj čem imeti tudi ženo. Sirota, saj še ni videla drugega morja nego žabjo lužo, in ni slišala drugega koncerta, kakor le žabje regljanje v tem „zaplankanem svetu"." — „„Ah, zlati moj možiček, za to krasno idejo dobiš krepek „lahkonoč—poljubek". Z obleko še nisem tako pri kraju in Bogomira in Cirilček tudi ne - — —. Ah morje, morje, morje! — Opatija! — Nizza! — Zaveza! — Krasna — ideja!"----- Kajneda mičen duetto učiteljske zakonske dvojice. Na učitelja—soproga, na njegove možgane namreč, deluje mesečina in v nočnem spanju sanja glasno o nameravanem potovanju v Opatijo. Žena njegova pa še bedi v svoji postelji in odgovarja mrmrajoč na njegove izjave, kakor smo slišali. Slednjič umolkneta, luna pa z vsem svojim sijajem obseva dvoje srečnih sanjajočili glav. Celo luni se dobro zdi, da se kar na široko smeji tam na visokem z zvezdami posutem nebu. Učiteljevi soprogi pa še vedno blodi po glavi srečna inisel na potovanje in vsa blažena ponavlja v spanju besede: „Morje, morje, morje! — Opatija! — Nizza! — Krasna — ideja! Svantevidskj'. Drustveni vestnik. Iz ljutomerskih goric. (251 e t ni ca ljutomerskega učiteljskega d r u š t v a). Res, srečo je imel odbor ljut. uč. društva, da je izbral 11. dan mes. junija za društveno slavnost, katera se je vršila pri najlepšem vremenu. Pohiteli smo društveniki iz ljutomerskega in izletniki iz ormoškega in gornjerad-gonskega okraja že zgodaj čez prelepe ljutomerske gorice in čez rodovitno mursko polje v prijazni trg Ljutomer, veseleči se lepega jasnega jutra, ki nam je oznanjalo krasen dan. I. Krog 9. ure zjutraj bilo je v čitalnični dvorani pri g. Sršenu, — kjer smo se zbrali k tečnemu zajutreku, — že živahno; drug drugega smo radostno pozdravljali in videti je bilo samih veselih obrazov. II. To kratkem odmoru podali smo se ob 10. uri v prostorno dekanijsko farno cerkev — kjer je že bilo zbrano mnogo odličnega občinstva — k slovesni sv. maši, katero je v svoji prijaznosti račil obvršiti za vse žive in mrtve društvenike domači gosp. kaplan Ozmec s asistenco domačega in mi-klavžkega gg. kaplana Brgleza in Plepeleca (vsi ti trije gg. veroučitelji so člani ljut. uč. društva). Petje je oskrbel mešani zbor ljut. pevskega društva, kateri je s pomočjo vrlih učiteljev-pevcev izborno pol Belar-jcvo mašo. III. Po dokončani lepi cerkveni slovesnosti podali smo se na šolski grič v Franc-Jožefovo šolo, raz katero je vihrala velikanska cesarska zastava ter pozdravljala dolgo vrsto korakajoč.ih udeležencev slavnostnega zborovanja, katero se je vršilo v telovadnici, ki je bila primerno slovesnemu činu lepo ozaljšana z zelenjem, krasnimi cvetlicami, podobami presvitl. cesarja, ces. namestnika, dež. šolsk. nadzornika, slov. pedagoga Slomšeka, našega rojaka-učenjaka viteza Mikložiča in drugih slavnih pedagogov, kakor tudi z deželnimi grbi in z letnima številkama 1871—1896. Na vsaki strani predsednikovega odra so bili pripravljeni sedeži za odlične častne goste, med kojimi so nas počastili ti-le gospodje: uradni voditelj ljut. okr. glavarstva c. kr. namestnijški tajnik pl. Supančič, okr. šolski nadzornik Ranner, dekan Skuhala, župnik Šoštarič, veroučitelji Frangež, Vojsk, Plepelec, Ozmec in Brglez, načelnik ljut. okr. zastopa in kr. šol. sveta, Kukovec, člani okr. šolskega sveta ljut., dr. Rosina, Sršen in Mursa, okrajni zdravnik dr. Mihalič in ravnatelj Lapajne iz Krškega (takrat bivajoč s svojo hčerko-učiteljico v Ljutomera na dopustu). Iz učiteljstva je bilo navzočih vseh 27 članov ljutomerskega in 18 članov ormoškega učiteljskega društva, 4 učitelji iz gornje-radgonskega in 1 učiteljica iz ptujskega okraja, skupaj 50 učiteljskih oseb, med temi 14 učiteljic. IV. Točno ob 11. uri zapoje učiteljski pevski zbor llladnikov „Pozdrav". Potem pa predsednik ljut. uč. društva, gosp. nadučitelj Robič, zborovalce nagovori nekako tako-le: „Veleslavna gospoda! Častito učiteljstvo! Prijetna naloga mi je, otvarjati slavnostno zborovanje ljut. uč. društva, katero danes proslavlja 251etnico svojega obstanka, sicer brez vseh šumečih zunajnostih, a vendar dostojno. Vesela dolžnost mi je, pozdravljati vse častite udeležence naše jubilejne slavnosti: društvenike domače in bivše, kakor tudi vse častite goste od blizo in daleč. Prav spoštljivo pozdravljam naše odlične častne gosto; oni odlikujejo našo jubilejno slavnost s svojo drago nam prisotnostjo in to prisotnost smemo smatrati kot dokaz njihove blago-naklonjenosti našemu društvu, oziroma učiteljstvu. Valje, na strani 241. OD OS U< SC tc i ' O CS CC OS Ot Tek. št. (-3 c/3 JjJ ' 2, ¥ ■ — — 2 S Mt ® .3 o 5 -t S. P gft »„<2 : —■ 3 m «< _ s' 53 _ -•J3 tf S C/3 O pr C ■ rt< O c« _ 5: B» w s' g • g O ■ s< o- 53 s- < S £ s: 3 0 1 10 ' » 2' o. —* rt 3 r. £ £ t § S; § g ■ : s »■ "g"' s. - 0 m p 3 O o r s*. < (K ^ -i o as o ~ K" S ( j° O O ! C r- K' §■ 255 g t »J - ti. "I r/i rr- V » o R- o o o. "g-žro S 0 e. 52; S £ n< G o ' » S* < 2 o L-S-g.o.3 r; P H, t' f 11 0 S g cp< o 2 |1 — K S" a w R* F o O m 0 cd g- g; C —1 tc i-4 ot le 10 ^ IO 01 -1 sc OD O o I I pravih [io(i|iiiru.j !D 1 »H 4». I ■ž'. ič o 00 ec > SC 10 S7i 1 -1 r r r '1 O C o o I I I 1 l l l t IjSIUOJO £ I OD O O n: cr. t;. 3 3. o 3 O OD. H. p • — 0 SŽJo, N C X 7T P p* II rt o> 3^ i Š £ f Sr * 00 o H> HO 1 0 0 p- CD 0 a> —■ Pr* £ O X s " p C. cc 0 1 O «C 00 -J C5 O1 • 'S g s1?3 - Cl. fls „ O S -i . - ■ 'vt K _ - ! S. 2 s 21 (B 3 o -3. — 3 rt !B — rt R" C p -- — CD "OS { N 2 cra o E. S® K-. cc< cs "S p O ?o N 2. Sa B < 63 O cc O P << 00 C+- -t C CL O co (X 33- — C ■g^s; s. rt - ~ co 1— 53 S" C« c/J ja — »s. s rt 3 P" (D ' 5~ . P e >c _ o s. c- p P 2. a O O OI » K C 1 O r 7T Prav prisrčno pozdravljam navzoča 2 bivša I društvenika iz Krškega; akoravno ne delujeta več I med nami, vendar pokažeta s svojo navzočnotjo zanimanje za naše društvo in to nas veseli. Prav prisrčno pozdravljam drage mi kolege in cenjene koleginje iz sosednih okrajev, osobito vrle in zavedne sotrudnike in sotrudniee iz ormoškega, gornjeradgonskega in ptujskega okraja. Pokazali ste s svojim mnogobrojnim prihodom, da znate ceniti pravo kolegijalnost in medsebojno vzajemnost. Castito učiteljstvo! V našem učiteljskem društvu se mnogokrat posvetujemo v prid in blagor ljudske šole in v nji učeče se mladine, katero hočemo s združenimi močmi ohraniti našemu milemu narodu, zvestemu „veri, domovini in cesarju". Ravnajoči se po tem geslu, smo začeli našo jubilejno slavnost z Bogom pri sv. maši, katero so nam poskrbeli trije č. člani našega društva. Kot zvesti državljani Av-strijanci pa slavnostnega zborovanja ne moremo lepše začeti, kakor da se radostno in hvaležno spominjamo našega predobrotljivega in pravičnega deželnega očeta, presvitlega cesarja, katerega je pred tremi tedni zopet zadela bridka zguba. Dne l!>. maja mes. je cesarjev blagi brat nadvojvoda Karol Ludovik izdihnil svojo plemenito dušo. Presvitlega cesarja naj tolaži prisrčno sočutje vseh avsrijskih narodov. Izjavimo tudi mi danes svojo ljubeznipolno sočutje, zvestobo in udanost do presvitlega cesarja in do vladarske rodovine s tem, da zakličemo iz dna srca: „Bog živi, Bog ohrani, Bog obvari našega presvitlega cesai j a Franca Jožefa 11" (Burni živio-klici; zborovalci navdušeno zapojo prvo kitico cesarske himne.) Na to predsednik nadaljuje: »Preverjen sem, da me pooblastite, da storjeno patrijotično izjavo zbranega učiteljstva brzojavim cesarski kabinetni pisarni: »Učiteljstvojužno-vzhodne Dolenje-Štajerske, j zbrano v Ljutomeru pri 25letni jubilejni slavnosti ljutomerskega učiteljskega društva, izraža z najglo-bokejšo ponižnostjo in hvaležnostjo Nj. Veličanstvu, premilemu cesarju Francu Jožefu, prevzvišenemu pokrovitelju in pospešitelju vsega šolstva neomahljivo zvestobo in udanost. Bog ohrani, Bog obvari Nj. j Veličanstvo in Najvišjo cesarsko rodovino!" Zborovalci odobrijo ta nasvet z živio- in slava-klici.*) (Konec sledi). 1 Hiun pri Ormoži. (Učiteljsko društvo.) [Konec.] Drugič smo zborovali v Središču v tamoš- ' njem šolskem poslopju. Zbralo se nas je lepo število ; poleg tega pa so počastili društvo še č. gosp. 1 župnik Žinko, gosp. Makso Robič, ud okrajnega šolskega sveta, gosp. Josip Sinko, načelnik krajnega ; šolskega sveta ter obilo drugih. Z veseljem je predsednik, otvorivši zborovanje, obilico navzočih po- j *) Cesarjeva zahvala na tej lojalni manifestaciji i je objavljena v »Popotnikovi" štev. 12 z dne 25. junija j meseca, Pis. zdravil ter jim zaklical »Dobro došli!" Nato pravi, daje dne li). maja meseca zadela presvitlega cesarja, vso cesarsko rodbino in vse narode avstrijske težka izguba, ker je ta dan sklenil nadvojvoda Karol Ludovik svoje, cesarju in državi, vedi in umetnosti posvečeno življenje. Kot starejši brat presvitlega cesarja stal je najbližje cesarskemu prestolu, njegovo človekoljubje ga je pa vezalo z vsemi narodi. Ljubezen avstrijskih narodov ohrani umrlemu nadvojvodi trajen in časten spomin. Učiteljsko društvo je v imenu učiteljstva po svojem načelništvu izrazilo sožalje presvitlemu cesarju, sožalje pa se naj zabeleži v zapisnik današnjega zborovanja. Nato prečita odgovor in zahvalo cesarjevo za sožalje, ter pozove navzoče, da zaldičejo blagemu pokojniku trikrat »Slava!". Dalje se spomni umrlega slovenskega pevca, nam nepozabnega prof. Antona Nedveda, kateri je vse svoje življenje daroval slovenski pesmi in si s tem postavil večen spomenik med nami. Tudi temu blagemu možu zaklicali smo trikratni »Slava!". Nadalje pozdravi na novo pristopivšega podpornega uda č. gosp. kaplana Jožefa Plepelca ter preide k dnevnemu redu Po prečitanem zapisniku pogovarjali smo se, kedaj naj bi se prav za prav zborovalo ter določili, da bodemo v prihodnje izven Ormoža vedno dopoludne zborovali. Mesto dopisov stavila se je točka „0 koncentraciji pouka v ljudski šoli" na drugo mesto, o kateri nam je blagovolil danes gosp. Anton Kosi praktično razpravljati in nam je tako nekako pojasnil, kako naj bi se to letošnje konferenčno vprašanje rešilo. Ker je bila stvar dobro pogojena, nismo se spuščali v podrobnosti, temveč se referentu za trud zahvalili. Prečita se dopis gosp. knjigarja Scli\ventner-ja iz Brežic; dopisu priložene so bile njegove pisanke. Sklene se, da se stvar razrnotriva pri letošnji uradni konferenciji. Dva druga dopisa se vzameta na znanje. Radi pičlega časa se tudi danes preloži predavanje »Gojitev varstva živalij v šoli" na prihodnje zborovanje. — Delegatom k občnemu zboru »Zaveze" bili so voljeni gdč, L. Gabršček, gdč. J. Kralj, gosp. A. Porekar in g. A. Kosi. Prihodnje zborovanje se določi na dan 3. septembra meseca ob pol 10. uri dopoludne pri Veliki nedelji, potem pa se izreče zahvala krajn. šolskemu svetu za prepustitev prostorov ter gosp. E. Slancu, kateri je društvu podaril vso »Lavoriko". Koncem zbora zahvalil se je predsednik še enkrat za obisk in poset gostov ter sklenil s tem zborovanje kličoč: »Na veselo svidenje pri Veliki nedelji!" Se nekaj Vam moram gosp. urednik povedati in to je, da sem se ravno pri tem zborovanju levil, zamenil sem namreč med zborovanjem provizorično suknjico z definitivno suknjo *). A. S. H u m s k i. *) Čestitamo Vam. Uredn. Od Save. (Iz zborovanja sevniško-brežiškega učit. društva dne 5. jul. mes. na Vidmu.) Vabilo, ki se je objavilo za to skupščino, imelo je zaželjeni uspeli. 21 članov, no vštevši trojico čislanih gostov, privabil je tovariški duh in gotovo tudi zanimivi vspored na preprijazni Videm. Pozdravljalo se je vse križem in čez, vsaj smo že zaporedoma pri nekojili zborovanjih čutili se, če tudi krepke, vendar tako osamljene! Gosp. predsednik predstavi skupščini cenjene goste iz Krškega in sicer načelnika pedag. društva, gosp. Bezlaj-a, tovariša gosp. llozman-a in pa odlič-njaka letošnjih mariborskih učiteljskih abiturijentov, gosp. Pfibil-a iz Brežic, se spominja v svojem radostnem pozdravu prvih učiteljev slovanskih narodov: sv. Cirila in Metoda, opozarjajoč na njiju težavno stališče in delovanje, ki so značilni pojavi učiteljskega stanu sploh ter otvori zborovanje z geslom ; „Vse za dom in za cesarja" v njiju častni in sveti spomin. Zbor zapoje na to Sattner-jevo: „Na planine". Pesem je krasna, pela se je izborilo in vnela poslušalce, ki so želeli sišati jo še drugič in tretjič. Vspored se je nekoliko spremenil. Najprej smo si ogledali relief-zemljevid krške okolice, katerega nam je blage volje razlagal gosp. Bezlaj sam. To delo je sad požrtvovalne, zasebne marljivosti našega tovariša gosp. Ivanc-a v Radečah, katero nekaj obširneje popisuje novi ,,1'edagogiški letnik." Pov-darjamo le, da nas je stvarna razlaga zelo zanimala tako, kakor zemljevid sam, vsaj nas pozdravlja na njem več znanih točk ob Savi in njenem levem bregu od Blance do Brežic. Gosp. predsednik se je gosp. poročevalcu-gostu najtopleje zahvalil za prijaznost, s katero nam je pedag. društvo nudilo omenjeni zemljevid na ogled, on pa nam dobro došel kot temeljiti tolmač zanimivega učila. Nadalje poroča mej drugim: a) da se je imenom našega društva sklicatelju učiteljskega shoda v Gradcu, gosp. učitelju llorvatek-u, osebno oddala pismena izjava glede na solidarnost s sklepi, storjenimi na istem shodu ; l) o dopisu „Lehrerbunda" zastran zborovanja njega delegatov v dne 1. apr. mes. t. 1. Dogovori se, da se bodo zahtevale podobice, katere je tiskati in razdeliti v proslavo 501etnega vladanja Njih Veličanstva se slovenskim tekstom. cj Ljutomerskemu učit. društvu se je na jubilejne) slavnosti o priliki njegovega 251etnega obstanka čestitalo brzojavnim potom. Potem se rešijo Zavezini dopisi in sledi stvarni razgovor o Schwentner-jevi ulogi glede na predložene pisanke. Društvo pripoznava prednosti, katerih so le-te z ozirom na blago in ceno in sklene delovati na to, da se one pogojno uvedejo v vseh šolah, ki so v področji po njem zastopanih okrajev; gosp. nadučitelj Tominc se pooblasti, da se še izjavi o | risankah, katere je ista knjigarna založila, ki pa nam, žal, niso na razpolago, ter se naprosi, da stavi za prihodno učit. konlerencijo imenom društva primeren predlog. Gospa Tramšek govori na to: „0 vzgoji k dobrohotnosti in ljubezni do bljižnega". V poročilu so se s spretno dušeslovno študijo razpravljali stavki: a) dobrohotnost jc trdna podlaga plemenitemu, jeklenemu značaju, b) olepša in vedri nam življenje in cj brzda razne strasti, ki so izvir vsega hudega. Gospod predsednik se gospej poročevalki na podanej tvarini laskavo zahvali. Za 2. vprašanje: „Kako za more učitelj povzdigniti kmetijstvo?" prevzel je poročilo gosp. Tominc. Ta gospod je spreten in vnet politolog ; umevno je torej, da nas je njegovo poda-vanje prijetno zanimalo. V nastopnem, zelo živahnem razgovoru osvetilo se je to vprašanje iz raznih stališč, priporočale so se kmetijske družbe se svojimi glasili, uvaževale se ugodne in neugodne okolščine, ki obračajo svojo pozornost na povzdigo kmetijstva itd. Pri vsem tem opazovali smo, koliko zanimanja tiči v narodnem učitelju do te važne stvari, a hkrati obžalovali ta ultrakonservatizem našega oratarja, ki se dosti jasno izraža v Erjavčevih besedah: „Tak' so naši starci delali, Pa so vsega dosta imali." Gospodu poročevalcu, kakor vsem udeležencem debate izreka se zaslužena zahvala. Vršil se je na to natančneji razgovor glede na ustanovitev posebnega odbora, kateremu je namen biti opora vsem društvenikom, osobito v kočljivih zadevah, ki so bodisi uradne ali zasebne narave ter ga krstili z ozirom na njegovo nalogo „11 a svetoval ni odsek". Gosp. predsednik prečita tudi nekaj splošnih določb glede na njega poslovanje, ki so se sprejele vse brez spremene. Odsek se na to konstituira in njega začasno delovanje do prihodnje društvene volitve se prične. Ta odsek pripravljen je torej priskočiti društvenikom v vsakej zadevi z nasveti na pomoč, ev. izposlovati jo za nje po okolnostih tudi sam. Upamo, da dosežemo s tem marsikteri plemeniti smoter, ki bodi na čast našemu stanu. Predlog gosp. Skalovnik-a, naj bi se vplačala društvenina vsako leto vsaj do konca julija, se soglasno sprejme. Tako smo končali to zborovanje, ki je trajalo blizo tri ure. Po obedu razvedrili smo se pri bivši naši sotrudnici, vpokojeni gospej Volavšek-ovi v Stari vasi. Sladko petje nam je čim dalje ogrevalo srce in še danes mi veseli glasovi: „Dajte mi planine moje. . ." prijetno oživljajo spomin na zares lepi sestanek, ki smo ga užili dne 5. jul. mes. tudi v družbi gg. dr. Ptička in uradnika Agreža iz Brežič. Kaj ne, dragi mi tovariši, „takih si skupščin imeti želimo". Dopisi in druge vesti. I/. Ljubljane. Pretekli torek bival je v našem mestu ministerski predsednik grof Badeni, ter si v spremstvu dež. predsednika barona lleina, mestnega župana Hribarja, svojega predsedstvenega tajnika viteza Wienerja in tajnika deželnega predsedstva barona Reckbacha ogledal mesto. Prišel je tudi v Poljske ulice, kjer je obiskal vzgledno zgrajeno prvo mestno deško petrazrednico na Ledini. Pričakovali so ga gg. okrajni šolski nadzornik prof. Leveč, nadučitelj Maier in mestni nadinžener Duffe. Grof liadeni si je ogledal šolsko poslopje, telovadnico, nadučiteljevo pisarno, knjižnico, šolski vrt itd. Kazal je veliko zanimanje za mestno ljudsko šolstvo in gosp. nadzornik Leveč mu je moral natanko razložiti, kako je osnovano vse ljudsko šolstvo v Ljubljani, kakšni so učni vspehi in šolsko obiskovanje. Zlasti se je čudil, da ima Ljubljana več šolo-obiskujočib nego šolo-obveznih otrok. Zanimal se je tudi za uredbo tukajšnjih c. kr. vadnic in učiteljišč ter vprašal, koliko učit, kandidatov je letos dovršilo učiteljišče in kam pojdejo v službo. Prof. Leveč mu je odgovoril, da večina učiteljskih kandidatov odide na Štajersko, ker so tam učitelji bolje plačani. Tudi šolsko poslopje in njega lepa oprava je naredila na mini-sterskega predsednika najboljši utisek. Po četrturnem razgovoru se je grof liadeni prijazno poslovil od navzočih gospodov. Od ondot se je odpeljal po Št. Peterski cesti v novo deželno bolnico. Zvečer je visoki gost ostavil naše mesto. Iz Goriškega. (Počitnice — občinsko tajništvo in učitelj — nameravani shod v Gorici.) Večine šol na Goriškem je nastopila dobo počitnic in sicer (jtedenskih, ako ni bilo med letom kaj zamujenih dnevov. V goriškem okraju vsaj se mora nadomeščati ob počitnicah vse dneve, katere se je med letom zamudilo radi slabega vremena in drugih u z r o k o v. Proti ukazu, da se morajo nadomeščati radi zime zamujeni dnevi, ugovarjala je lanska okrajna učiteljska konferencija — in sicer soglasno. A kak uspeh je imel ugovor? 1'ovoljen, kaj ? Nikakor ne, ampak povsem negativen, namreč letos se je zaukazalo nadomeščati ne le radi zime zamujene dneve, ampak tudi one radi drugih vzrokov — zadržkov. Kolikor je nam znano, se drugod tako ne postopa; celo na Goriškem se v drugih okrajih ne ve nič o takem nadomeščanju. In učiteljstvo kaj reče na to ? Prav nič. Lepo molči k vsemu temu. — Druga posebnost in novost je sedaj prišla v javnost: C. kr. deželni šol. svet je namreč sklenil v seji 18. maja t. 1., da se učiteljem prepove opravljati službo obč. tajnika in sicer iz razloga, da šola potrebuje celega moža. Vse prav in dobro, a treba tudi vedeti, da cel mož potrebuje tudi cele plače, katere pa sedaj na Goriškem še nimamo in tudi nimamo veliko upanja, da jo kmalu dosežemo. O zboljšanju, katero je imelo priti v veljavo že s 1. dnevom meseca janu-varja 1895. leta, še zdaj ni ne duha ne sluha. »Soča" je poročala najprej, da leži zakonski načrt še vedno v Trstu; kmalu potem pa je trdila, da se je z Dunaja že vrnil v Gorico, ker se ni vjemal nek izraz v laškem tekstu se slovenskim; trdila je tudi, da se je načrt povrnil tja, od koder je prišel, ker je deželni odbor zadevo pojasnil. Ali bode zdaj potrjen, ali se zopet povrne dež. zboru — kdo ve? »Soča" trdi, da bode gotovo potrjen še v tem mesecu. Da vidimo?*) V drugih deželah, kjer je učiteljstvo bolje plačano, kakor je na Goriškem, se menda ne prepoveduje obč. tajništvo učiteljem; tem manje je taka prepoved umestna pri nas. Poleg orgljarstva je bilo obč. tajništvo jedin postransk zaslužek, s katerim si je stradajoče učiteljstvo lajšalo bedo. In zdaj se je še ta košček kruha izdrl mu iz ust. Kaj storiti ? Nič, lepo mirno molčati in hvaliti modrost in skrb za učiteljstvo. Učiteljska društva, zganite se! Ne bodo se zganila, ker spe spanje pravičnega. Kako si pomagati ? — Dopisnik iz Tominskega v zadnjem »Popotniku" je odobraval sproženo misel o shodu vsega učiteljstva v Gorici; navedel je tudi precej točk, katere naj bi se na shodu pretresovale. V sedanjih razmerah je tak shod umesten, zelo potreben in jedino tak shod bi zamogel storiti potrebne korake, da se učiteljstvo reši še večje bede. Poleg od gosp. dopisnika naštetih točk, naj bi se vzelo v obravnavo tudi vprašanje o počitnicah ter o tajništvu. Na delo torej! Tovariši na Tominskem in Sežanskem! Zmenimo se ter ukrenimo potrebne korake, da se shod gotovo snide še letošnje počitnice v Gorici. Shodu pa bodi tudi namen ustanoviti »Zavezo goriških učit. društev", ker le združenimi močmi je mogoče kaj važnega in zdatnega doseči. V izgled naj nam bode učiteljstvo na Štajarskem, kjer okrajna učiteljska društva živahno delujejo, kjer je vse učiteljstvo v deželi združeno v deželno »zavezo", kjer se je poleg vsega tega letos še vršil poseben shod v Gradcu. Tako delovanje mora biti uspešno, tako delajmo tudi mi na Goriškem, ako hočemo sploh kaj zdatnega doseči. Ne bodimo premalenkostni, nc dajmo strahovati in slepiti se od vsakogar, ampak samostojno na delo, na vztrajno in odločno delo! (Višja dekliška šola) v Ljubljani, ki se bode že letošnjo jeseni otvorila, nastanila se bo v prostorih v Cojzovi hiši na Bregu, in sicer v tistih prostorih, v katerih je bila nastanjena »Glasbena Matica". *) Mesec dni je že preteklo, a o zakonu ni zopet ne duha ne sluha. Pis. (D v a n a j s t z a p o v e il i j s o t r u d n i k o m časopisov.) Razni listi so priobčili naslednjih 12 zapovedij: 1. Napišite veliko mislij v malo besedah. 2. Ne pišite dolgih člankov. 3. Pilite obliko in jezik. 4. Ne rabite nepotrebnih tujk. 5. Kar napišete, bodi zanimivo v slogu in zanosnem jeziku. 6. Z glavo naj govori tudi srce. 7. Držite sc le stvarij, osebnosti pustite na strani. 8. Bojte se samo Boga. 'J. Ne vporabljajte svojega glasila za samočastne namene. 10. Izdelajte vse popolno in točno za čast svoje stroke in za narod. 11. Pretehtajte pomen besede prej, nego jo napišete. 12. Pišite le na jedno stran papirja, druga bodi prazna. — Priporočamo sotrud-nikom v posnemanje! Premembe pri nčiteljstvu. Gosp. Jožef Ko der man, uč. pri Mariji Snežni je dobil mesto učitelja-voditolja v Zg. Ponkvi, gosp. Davorin Sotošek, podučitelj v.Pilštanju pa jednako mesto na jednorazrednici v Z u senu. Za učitelja pri Sv. Križu na murskem polju je nameščen gosp. I v a n B e r n o t, učitelj v Srednji vasi na Gorenjskem, zač. učiteljica pri Sv. Marku niže Ptuja, gdč. M a rij a Stupca pa je na svojem mestu potrjena. - Gosp. J o ž e f Ur b a n t s c h i t s c h, poduč. v Radgoni pride na jednako mesto v Studence pri Mariboru, pod-učiteljica v St.v Juriju ob j. ž. gdč. Marija Cidrich pa v Št. Peter v Sav. dol. — Detinitivno so nameščeni na svojih mestih podučitelj i ce, in sicer gospdč.: Emilija Gherbaz v St. Petru pod Sv. gorami, Viktorija Gotzl v Žalcu, Karo-lina Lešnjak v Frankolovem, Marta S u c h e r v Trbovljah, Jo sip i na llavne pa pri Sv. Križu na mursk. polju. (Današnja priloga.) Da nam je bilo mogoče dovršiti obširno razpravo: „ K a k o praznuj slov. učiteljstvo 5oletnico slavnega vladanja Njegovega Veličanstva, našega presv. cesarja Franca Jožefa I.", ki je tudi na vsporedu glavnega zbora „Zaveze", še pred glavnim zborovanjem, priredili smo današnji „Pop." številki prilogo in vrh tega morali pretrgati prof. Lavtarjev računski načrt in še izpustili nekaj drugegega gradiva. Naj nam dotični gg. pisatelji tega ne zamerijo. st-371- Natečaj. (Podučiteljska mesta.) V šolskem okraju slovenje-bistriškein imajo se do jeseni umestiti sledeča podučiteljska mesta : 1. Podučiteljsko mesto na trirazrednici v Laporju; 2. podučiteljsko mesto na dvorazrednici pri Sv. Martinu na Pohorju; 3. podučiteljsko mesto na dvorazrednici v T i n j a h. Nameščenec dobiva dohodke po III. plačilnem razredu in ima prosto stanovanje na vsakem mestu. Prosilci oziroma prosilke za katero teh mest naj vložijo svoje prošnje, opremljene s spričevalom učne usposobljenosti oziroma zrelostnega izpita, in, ki še doslej niso bili nameščeni, z dokazom avstrijskega državljanstva predpisanim potom do 30. avgusta meseca t. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Okr. šol. svet slovenje-bistr., dne 24. jul. mes. 1896.1. (l- 21 Predsednik: Kankowsky s. r. st-571- Razpis natečajev. (Učiteljska in podučiteljska mesta.) V političnem okraju Celje je popolniti sledeča učna mesta stalno ali tudi začasno: Šolski o kraj : Ce Ij e. 1. Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Lovrencu pod P r e ž i u o m, pošta Štore, III. plačilni razred in prosto stanovanje. 2.v Mesto podučiteljice na četirirazredni dekliški šoli v Št. Juriju ob j už. žel., III. plačilni razred. Šolski okraj: Vranski. 3. Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Gomilskem, III. plačilni razred in prosto stanovanje. Šolski okraj: Konjice. 4. Učiteljsko, ob jednem voditeljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Š p i t a 1 i č u, pošta Konjice, III. plač. razred. 4. Podučiteljsko mesto na trirazredni ljudski šoli v Zreča h, III. plačilni razred in prosto stanovanje. Šolski okraj: S m a r j e. 0. Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Z i b i k i, pošta Pristova, III. plačilni razred in prosto stanovanje. 7. Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Vi d u poleg Ponikve, pošta Šmarje pri Jelšah, III. plač. razred in prosto stanovanje. Šolski okraj: Gornjigrad. 8. Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Ljubnem, III. plačilni razred. Šolski okraj: Laški. ■). Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Dolu, III. plačilni razred in prosto stanovanje. 10. Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. J e d e r t i nad Laškim trgom, pošta Laški trg, III. plačilni razred in prosto stanovanje. Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vložijo svoje prošnje, opremljene s spričevalom zrelosti, učne usposobljenosti, pri še ne nastavljenih z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnico) ter glede na voditeljsko mesto z dokazom usposobljenosti pomožnega poučevanja v katoliškem veronauku potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 23. avgusta meseca 1896. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu. V Celju, dne 25. julija mes. 1896. 1. Predsednik: Wagner s. r. Ponudba. Kateri gosp. tovarišev nadučiteljev, službeči v Savinjski dolini, želi menjati nadučiteljsko službo na novi štirirazrednici v Slovenskih goricah z jako ugodnimi šolskimi razmerami. Šolski vodja ima užitek obširnega polja in vrta. Poleg tega bodo pri šoli gradili poseben „šolski vrt". Ponudbe naj se blagovolijo vposlati uredništvu „Popotnika". Vsebina. 1. V divno Opatijo. — II. VIII. skupščina „Zaveze slov. učit. društev". — III. Kako praznuj slov. učiteljstvo 50letnico itd. (Konec.) — IV. Slovstvo. (Novosti.) — V. Listek. (Iz planinskega raja.) (II.) (Svantevidsky.) — VI. Račun „Zaveze slov. učit. društev za VIII. upravno leto 1896. — VII. Društveni vestnik. — VIII. Dopisi in druge vesti. ■— IX. Natečaji in inserat. Lastnik in založnik: „Zaveza'i Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. L. A. Itrože.)