15. april 2011 številka 99 2. 5. 7. Spomladanske čistilne akcije Proračun Mestne občine Murska Sobota za leto 2011 Svetniške pobude, županovi odgovori 12. 13. 22. Visoko priznanje Ruske federa-cije županu Štihcu Obisk iz prijateljske občine Podstrana Medgeneracijska prireditev Pozdrav pomladi 27. 31. 32. Morski festival kitare Judo pokal Murske Sobote Natečaj Civilne zaščite Spomladanske čistilne akcije Prebujajoča narava je te dni kar sklicala po tem, da jo očistimo navlake in odpadkov, ki so se čez zimo nabrali v jarkih, ob cesti ter na zelenih površinah. Zato so bile po vseh krajevnih skupnostih in v mestu Murska Sobota organizirane spomladanske čistilne akcije pod skupnim vodilom »Naša občina - čista in urejena«. V Murski Soboti, kjer so akcijo organizirale Mestne četrti, so sode-lovali učenci murskosoboških osnovnih šol ter dijaki Gimnazije, Ekonomske šole in Srednje poklicne šole. Čistilna akcija je bila zelo uspešna, pokazala je tudi, da ni bila zaman, čeprav v mestni občini ugotavljamo, da je divjih odlaga-lišč oziroma nelegalnega odlaganja v naravno okolje iz leta v leto manj. Da bo tega v bodoče še manj in da bi bila občina res brez odpadkov v naravnem okolju, bo verjetno treba organizirati še kakšno podobno akcijo, predvsem pa nenehno osveščati občane. To osveščanje se začne že v vrtcih in se nadaljuje v osnovnih šolah, tudi z osveščanjem staršev s projekti in publikacijami, ki ji prav tako financira ali sofinancira Mestna občina Murska Sobota. ŽUPANOV KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Te dni nas narava osrečuje s svojim spomladanskim prebujanjem. Kamor pogledamo, vidimo cvetenje sadnega drevja, po zimskem počitku se drevesa ogrinjajo v svoja svetlo zelena obla-čila, sivino zamenjuje zelenje. Menim, da so ti dnevi najlepši v letu, saj nam narava s svojim prebujanjem daje energijo, voljo in optimizem. Ko zaživi okrog nas, nam znova dokazuje in sporoča, da je življenje lepo ne glede na vse težave, na katere včasih v življenju naletimo. Tako kot se narava vedno znova prebudi v novo življenje, tako tudi mi lahko premagamo te težave, samo dovolj vztrajni moramo biti in verjeti, da nam bo uspelo. Te dni se je prebudila tudi mednarodna aktivnost mestne občine. Pred časom so nas obiskali prijatelji iz pobratene Podstrane. V sklopu dnevov dalmatinske kuhinje v Diani smo nekaj dni gostili župana Podstrane Mirana Tomasoviča z njegovo delegacijo. Pridih Dalmacije sta nam prinesli dve dalmatinski klapi, vokalna in glasbena. Ta obisk je bil prvi tega župana Podstrane pri nas. Moram povedati, da smo ob slovesu bili deležni lepih besed hrvaških gostov in pohval našega gostoljubja. Dogovorili smo se, da bomo sodelovanje med obema občinama okrepili, ne samo na kulturnem, športnem in še kakšnem področju, ampak bomo pripravili tudi kakšen skupen projekt, s katerim bomo kandidirali za sredstva iz skladov EU. Sledil je obisk ruskega veleposlanika v Republiki Sloveniji, dr. Dokuja Zavgajeva, ki mi je iz-ročil posebno zahvalo, ki jo je lastnoročno podpisal sam predsednik Ruske federacije Dimitrij Medvedjev. Zahvala se nanaša na velik prispevek k ovekovečenju spomina na sovjetske vojake, ki so med drugo svetovno vojno izgubili svoja življenja na ozemlju Slovenije. Čeprav je zahvala bila podeljena meni, je dejansko zahvala tistim, ki so v vseh teh letih skrbeli za spomenike padlim sovjetskim vojakom in ohranjali dostojanstven spomin na žrtvovana mlada življenja. S strani pobratenega mesta Ingolstadt smo pred časom dobili tudi vabilo na srečanje županov pobratenih mest. Mesto Ingolstadt jih ima devet, med njimi tudi Mursko Soboto, ki to pobra-tenje neguje že dolgih 32 let. Vsako drugo leto je v teh dneh v Ingolstadtu tudi mednarodni sejem MIBA (sejem obrti in podjetništva), kjer se vsakič predstavimo vse pobratene občine. Tudi tokrat smo se in naš razstavni prostorje obiskal minister za finance dežele Bavarske Georg Fahrenschon, ki je bil glavni govornik na uradni otvoritvi. S temi vrsticami vam, spoštovane občanke in občani Mestne občine Murska Sobota, prenašam tudi lepe pozdrave nadžupana mesta Ingolstadt dr. Alfreda Lehmana. Te dni se je na delovnem obisku pri nas mudil tudi makedonski veleposlanik v Republiki Sloveniji, Igor Popov, ki ga je spremljal bivši slovenski veleposlanik v Makedoniji in predsednik Slovensko-makedonskega poslovnega kluba Marjan Šiftar. Tudi to je bila priložnost za poglobitev sodelovanja in predstavitev možnosti, ki jih do sedaj mogoče še nismo zaznali. Tako kot se je intenziviralo mednarodno sodelovanje naše občine in nas je narava s svojim prebujanjem spodbudila, da smo nekoliko aktivnejši tudi na vrtovih, pri urejanju okolic hiš, sprehodih po parku in naravi ter pri čistilnih akcijah, tako želim, da smo aktivni tudi celo leto. Morebitne težave, ki nas bodo tekom leta doletele, pa vedno vzemimo kot izziv, kot priložnost, da bomo z reševanjem teh težav naredili spremembe v boljšo, lepšo smer. Spoštovane občanke in občani, želim vam vesele velikonočne in prvomajske praznike. Izkoristite jih za druženja in piknike ter se nam pridružite na družinskem pikniku, ki bo v soboto, 14. maja, v soboškem parku. Vaš župan 3 MESTNI SVET Tudi četrta seja mestnega sveta v dveh delih Špela Horvat Četrte seje mestnega sveta 15. marca se je udeležilo 25 svetnikov, ki so imeli pred seboj kar petnajst zahtevnih točk dnevnega reda. Po slabih treh urah je bila seja v veliki sejni dvorani prekinjena, saj je bilo k odloku proračuna podanih kar pet amandmajev, zato so svetniki z delom nadaljevali 24. marca, ko so sprejeli proračun v drugi obravnavi in obravnavali še preostalih deset točk dnevnega reda. Na četrti seji murskosoboškega mestnega sveta je po uvodni po-trditvi zapisnikov druge dopisne in tretje redne seje Andrej Bračko, komandir policijske postaje, sve-tnikom predstavil letno poročilo varnostne problematike v občini. Bračko je izpostavil dobro sodelo-vanje policije in mestne občine ter rezultate ankete med pomurskim prebivalstvom, ki delo policije oce-njujejo kot dobro. Stopnja raziska-nih primerov PP Murska Sobota v letu 2009 znaša 63,8 odstotka, kar je za okoli pet odstotkov bolje kot leto prej in presega slovensko povprečje, policija pa bo v priho-dnjem letu pozorna predvsem na hujše kršitve. Ob peti točki dnevnega reda, ki je obravnavala potrditev projekta izgradnje poslovno-parkirne hiše na Kocljevi ulici, sta uvodna poja-snila podala Drago Ružič, direktor družbe Sobota Center, ki bo pro-jekt realizirala, in Dušan Zekovič, predstavnik podjetja Nebra iz Ljubljane, ki je opravilo raziskavo o projektu. »Ureditev mirujočega projekta ter izgradnjo poslovne stavbe in garažne hiše podpiramo, saj mesto rabi več urejenih parkir-nih prostorov. Glede na krizo, v kateri so gradbinci, je to pozitivno tudi za njih, še sploh, če delo do-bijo domači,« je prepričan Dušan Bencik iz Socialnih demokratov, kjer kljub temu pozitivnega mne-nja k projektu ne morejo podati. Med drugim jih motita predvsem finančna konstrukcija javno-zaseb-nega partnerstva občine in Imo- Reala, ki je za projekt predvideno, ter pomanjkanje primernega nad-zornega organa. SD-jevi pobudi se je kasneje pridružil tudi romski svetnik Drago Rudaš, ki gradnjo poslovno-garažne hiše načeloma podpira. »Pritisk parkiranja bo v prihodnje prešel na površine, ki danes niso namenjene parkiranju,« je opozo-ril Iztok Zrinski, ki si prav zaradi tega garažno hišo želi. Kljub temu je v imenu Liberalne demokracije Slovenije povedal, da sta oceni-tev projekta in višina potrebnih sredstev previsoki glede na število parkirnih mest — tudi za slednje v LDS menijo, da bodo občani plačali previsoko ceno. »Ne vem, če bomo v Murski Soboti kdaj sploh uspeli kaj nare-diti, če bomo na vse gledali tako pesimistično,« je povedal Jožef Casar iz DeSUS-a. Suzana Varga je izrazila mnenje Modre liste Antona Štihca, kjer si želijo, da se mirujoči promet v mestni občini uredi tako z uvedbo modrih con v ožjem delu mesta kot z izgra-dnjo poslovno-parkirne hiše. Da je njena izgradnja neekonomična, je mnenje Slovenske demokratske stranke podal Marko Martinuzzi: »Prepričani smo, da je načinov za ureditev mirujočega prometa več in da so vsi cenejši. Sprašujemo se, čemu z izgradnjo garažne hiše hiti-mo, saj je direktor podjetja Sobota Center pred dobrim letom izjavil, da je vprašljiva ekonomska upra-vičenost izgradnje garažnih hiš, še posebej v času ekonomske krize.« »Nobena javna sredstva se ne bodo prelivala v javno-zasebne sfere,« je zagotovil župan Anton Štihec, ki prav tako zavrača očitke o neren-tabilnosti projekta: »Ker imamo za poslovni del znanega kupca, imamo sedaj priložnost, da ob prodaji ustvarimo dobiček, ki ga lahko vložimo v znižanje dolgo-ročnega kredita za garažno hišo.« Župan je pojasnil, da obstajajo kar tri možnosti rešitve parkirnih mest v Murski Soboti; dve sta v obliki javno-zasebnega partnerstva, tretja pa je ureditev v lastni režiji obči-ne. »Pripravljavci projekta Sobota Center, občinska uprava in podje-tje Nebra smo prepričani, da smo pripravili optimizirani predlog, ki v zelo kratkem času na tem ob-močju pomeni največji izplen za občino, za občanke in občane tei obiskovalce,« je v komentarju po razpravi izpostavil Bojan Petrijan, direktor mestne uprave. Kljub pozivu svetnikom, naj sklep o po-trditvi projekta izgradnje poslov-no-parkirne hiše na Kocljevi ulici potrdijo, so ti glasovali z enajstimi glasovi za in dvanajstimi proti. Po 20-minutni prekinitvi so mestni svetniki nadaljevali z drugo obrav-navo predloga odloka o proračunu mestne občine za leto 2011, pri ka-terem so matični odbori predsta-vili predloge za postavke v letnem proračunu. Predstavniki svetniških skupin so k predlogu proračuna podali skupno pet amandmajev, skupno s 26 predlogi sprememb. Med drugim so bili tako podani predlogi sprememb v smeri višanja sredstev na področju brezplačne pravne pomoči, mestne infra-strukture, športnih dejavnosti in prostovoljstva, župan pa je sejo za-radi številnih amandmajev moral predčasno prekiniti. Mestne svetnice in svetniki so se tako ponovno sestali 23. mar-ca, ko so nadaljevali z dnevnim redom. Uvodoma je o podanih amandmajih svoje mnenje podal župan Anton Štihec, obširnej-šo obrazložitev k vsakemu pa je podal direktor občinske uprave Bojan Petrijan. Mestni svetniki so proračun s štirimi od petih predla-ganih amandmajev (sprejet ni bil amandma Angele Novak) v drugi obravnavi sprejeli, in sicer z 22 gla-sovi za in enim proti. Uvodno predstavitev predloga od-loka o spremembah in dopolni-tvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Murska Sobota kot sedme točke dnevnega reda je po-dal vodja Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Štefan Cigan: »Pri glasbeni šoli gre za in-stitucijo, ki presega delovanje ob-čine in bi bila ena od tistih organi-zacij, ki bi spadala pod pristojnost regije.« Svetniki so predlog odloka o glasbeni šoli ter kasneje predlog odloka o spremembah in dopolni-tvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Murska Sobota soglasno sprejeli. Prav tako so bili svetniki soglasni pri deveti točki, tj. letnem načrtu pridobivanja in razpolaganja z ne-premičnim premoženjem mestne občine, ki so ga sprejeli. Letni program športa je bil sprejet z dodanim predlaganim amandma-jem, ki predvideva višanje sredstev. Svetniki so prav tako soglašali s sis-tematizacijo novih delovnih mest v javnem vzgojno-varstvenem za-vodu Vrtec Murska Sobota, enota Čebelica Černelavci za šolsko leto 2010/2011, v katerem bo odslej šest novih zaposlitev. Zupanu pa svetniki v isti točki dnevnega reda soglasja k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Murska Sobota niso podali. Svetniki so ponovno soglasje našli v dvanajsti točki dnevnega reda, soglašali so namreč z določitvijo cen za storitev pomoči družinam na domu in z višino njenega subvencioniranj a. Pri kadrovskih zadevah so svetniki potrdili člana Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, čla-ne Sveta za izboljšanje varnosti na območju Mestne občine Murska Sobota ter podali pozitivno mne-nje tako Silvi Benkovič Pintarič kot Metki Kovač Kuhar h kan-didaturi za ravnateljico Osnovne šole IV Murska Sobota, ki pa ni obvezujoče pri dokončni izbiri rav-nateljice. Sledilo je več predlogov in članov mestnega sveta, prav tako je predloge in pobude podal župan Anton Štihec. 4 ■ MESTNI SVET Povzetek proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2011 Proračun je akt občine s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki, ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. (3. člena Zakona o javnih financah). Mestni svet je na svoji 4. seji dne, 23. marca 2011 sprejel proračun Mestne občine Murska Sobota v višini 23.544.873 EUR. Struktura planiranih prihodkov je naslednja: Davčni prihodki (12.286.239 EUR) so prihodki, ki pripadajo občini v skladu s zakoni, ki urejajo posamezni davek (dohodnina, davki na nepremičnine, premičnine, na dediščine in darila, na promet nepre-mičnin in finančno premoženje, na posebne storitve in drugi davki na uporabo blaga in storitev). Nedavčni prihodki (4.035.571 EUR) obsegajo prihodke od udeležbe na dobičku in dividendah, prihodke od obresti in premoženja, uprav-ne takse in pristojbine, globe in druge kazni, prihodke od prodaje blaga in storitev, ter ostale druge nedavčne prihodke. Kapitalski prihodki (1.750.701 EUR) predstavljajo prodaje ob-činskega premoženja. Obsegajo pa prihodke od prodaje zgradb in prostorov, prevoznih sredstev, ter kmetijskih in stavbnih zemljišč. Prejete donacije (6.500 EUR) so predvidene v okviru sodelovanja določenih firm in institucij v projektu »soboški dnevi«. Transferni prihodki (4.768.543 EUR) predstavljajo na osnovi raz-pisov pričakovana sredstva iz državnega proračuna in sredstev iz Evropske unije, ter prejeta sredstva iz drugih občinskih proračunov za sofinanciranje skupnih investicij. Prejeta vračila danih posojil (10.000 EUR) obsegajo vračila v pre-teklosti danih posojil subjektom malega gospodarstva. Ta so bila dana z namenom subvencioniranja obrestnih mer bančnih kreditov namenjenih odpiranju novih delovnih mest. Zadolževanje (1.210.000 EUR) predstavlja planirano novo dolgo-ročno zadolžitev mestne občine za izvedbo kogeneracije kotlovnice daljinskega ogrevanja na Lendavski ulici (800.00 €) ter obnovo stoj-nice in bazena na letnem kopališču v Murski Soboti (410.000 €). Presežek iz preteklih let (-522.679 EUR) so sredstva na računih na dan 31.12.2010, ki jih je skladno s veljavno zakonodajo potrebno v celoti vključiti v prihodke tekočega leta. Struktura planiranih odhodkov je naslednja: Tekoči odhodki (4.474.835 EUR) obsegajo sredstva za plače in druge izdatke zaposlenih v višini 1.219.915 €, prispevke za socialno varnost v višini 203.098 €, izdatke za blago in storitve v višini 2.858.322 € ( od tega največ obsega upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest 654.100 €, javna razsvetljava in svetlobno signalne naprave 310.200 €, sredstva za dejavnost občinske uprave 308.700 €, vzdrževanje jav-nih zelenih površin 116.000 €, soboški dnevi 110.000 €, dejavnost občinskega sveta 81.700 €, izdajanje občinskega časopisa »Soboške novine« 80.984 €, itd.), plačila obresti od najetih kreditov v višini 147.500 € in rezervo v višini 46.000 €. Tekoči transferi (8.148.231 EUR) smiselno vključujejo plačila za katera občina kot plačnik neposredno ne prejme v plačilo materiala ali storitve. Uporaba sredstev mora biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave. Največji obseg tovrstnih odhodkov tvorijo transferi in subvencije izvajalcem javnih služb s področja družbenih dejavnosti brez investicij. Razkritje pomembnejših tekočih transferov: v EUR Dejavnost vrtcev 3.111.648 Dejavnost osnovnih šol 671.668 Sofinanciranje delovanja PIŠK 396.800 Center za ravnanje z odpadki - subvencioniranje cen 395.100 Vzdrževanje mešanega in meteornega sistema kanalizacije 281.463 Prispevek ZZZS za osnovno zdravstveno zavarovanje oseb brez lastnih virov 280.000 5 MESTNI SVET Zavod za kulturo, turizem in šport 280.000 Letni program športa 251.000 Štipendije 233.000 Socialno varstvo starih - regresiranje oskrbe v domovih 215.000 Socialno varstvo invalidov - bivanje invalidov v zavodih 212.000 Mestni avtobus - Sobočanec 143.208 Sofinanciranje delovanja gasilskih društev 134.800 Regresiranje prevozov otrok v šolo 126.000 Center za socialno delo - izvajanje programa -pomoč družini na domu« 121.000 Mladinski informativni in kulturni klub 101.700 Evropska prestolnica kulture 2012 100.000 Delovanje občinskega stanovanjskega sklada 90.000 Subvencioniranje najemnin socialno ogroženim 85.000 Razvojni center Murska Sobota 80.000 RIS Dvorec Rakičan 80.000 Sofinanciranje javnih del 40.000 Investicijski odhodki (9.999.224 EUR) vključujejo plačila iz prora-čuna, namenjena pridobitvi ali nakupu zgradb, prostorov, prevoznih sredstev, opreme in napeljav, novogradenj, rekonstrukcije in adapta-cije, investicijska vzdrževanja in obnove, nakupe zemljišč, pridobitve projektnih dokumentacij ter zagotavljanja sredstev za nadzore pri investicijah. Pomembnejši investicijski odhodki so planirani za naslednje projekte: v EUR Razpolaganje in upravljanje z občinskim premoženjem Vaško gasilski dom Rakičan 10.000 Vaški dom Bakovci - vadbena dvorana 5.000 Delna zamenjava oken na poslovni zgradbi 154.000 Obramba in civilna zaščita Nakup hidravlične avto lestve na gasilskem vozilu 987.358 Nakup opreme za zaščito in reševanje 4.000 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Agromelioracije 16.000 Izgradnja in ureditev infrastrukture-komasacija Krog in Bakovci 2.030 Pridobivanje in distribucija obnovljivih virov energija Energetika - alternativni viri 40.000 Turistični center Fazanarija - energetika 2.242.370 Kogeneracija kotlovnice na Lendavski ulici 891.700 Promet, prometna infrastruktura in komunikacije Investicijsko vzdrževanje lokalnih cest (zalivanje mrežastih razpok, preplastitev lokalne ceste v Krogu, ureditev pločnika v Veščici) 43.400 Investicijsko vzdrževanje mestnih ulic (zalivanje mrežastih razpok, ureditev pločnika in javne razsvetljave ob Mojstrski in delu Stare ulice, preplastitev Ozke ulice in izdelava projekta prometne ureditve Cankarjeve ulice). 62.304 Investicijsko vzdrževanje javnih poti in ne kategoriziranih cest (zalivanje mrežastih razpok, delne preplastitve v naseljih Rakičan, Satahovci, Černeiavci in Krog) 59.791 Investicije v prometno ureditev mesta (večje investicije predstavljajo uredi-tev Slovenske ul. s komunalno infrastrukturo, ureditev krožišča Noršinska -Markišavska, ureditev prometne povezave Lendavska sever - Slovenska ulica in programi mestnih četrti) 394.302 Kolesarsko omrežje v Mestni občini Murska Sobota 390.000 Investicije v prometno ureditev KS (ureditev krožišča R2-441 - Gorička ul., ureditev pločnika od naselja Rakičan do Jezer, ureditev več pločnikov v posa-meznih naseljih, ureditev Gajeve ulice v Černelavcih,ureditev mostu za kolesarje Černeiavci - Polana) 150.026 Urejanje modrih con in prometnega režima 13.500 Javna razsvetljava in svetlobno signalne naprave (prenova javne razsvetljave v M0MS, ureditev JR v naselju Pušča, preurejanja JR v sklopu posodabljanja NN omrežja v naseljih M0MS ter dokup praznične razsvetljave) 52.207 Varovanje okolja in naravne dediščine Vzdrževanje mešanega in meteornega sistema kanalizacije (plačilo sanacije kolektorja v Černelavcih, ukrepi na kanalizacijskem omrežju v MOMS, priključek ŠRC Nemčavci ter priklop Kajuhova - Tomšičeva) 277.489 Priprava načrtov za ureditev Ciglenskih grab v Nemčavcih 6.000 Prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost Prostorsko načrtovanje (0PPN za vzhodno obvozno cesto , 0PPN za območje vojašnice Berek, OPPN Opleter Černeiavci - Veščica, 0PN s strokovnimi podla-gami, prostorske strokovne podlage) 215.266 Investicije v vodovodno omrežje (prenova omrežij v naselju Markišavci, nakup mobilnega agregata, ureditev omrežja v Cankarjevi ul. v M.Soboti, sofinanciranje vodooskrbe Pomurja) 311.311 Investicije v mestno pokopališče 19.982 Investicije v primestna pokopališča (Nemčavci, Verščica) 15.000 Cilj 3 SI-HU - 3Parki - 3 Park (ureditev ribnika v mestnem parku, obnova drevo-reda proti Rakičanu, dokončanje ureditve novega parka med ekonomsko šolo in BTC) 296.070 Kultura Prenova kinodvorane v večnamensko gledališko dvorano 511.818 Šport Nakup opreme za Skate park 23.047 Športni center Bakovci 612.097 Turistični center Fazanarija - bazenski kompleks 410.000 Izobraževanje Ureditev vrtca v Černelavcih 137.260 Investicije v OŠ 157.000 Glasbena šola Murska Sobota - zadržani znesek ob gradnji 29.100 EU projekt EA.T.E. (projekti za novo namembnost območja vojašnice v Murski Soboti) 106.841 Prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost Urejanje zemljišč s komunalno infrastrukturo 109.000 Komunalna ureditev podaljška Kajuhove ul. (Kološeva ul.) 66.703 Komunalna ureditev območja med Slomškovo, Slovensko, Gregorčičevo in UI.Arhitekta Novaka 202.000 Nadaljevanje komunalne ureditve v S0IC (II. faza -1 .del) 223.500 Investicijski transferi (541.385 EUR) so prenesena denarna nepo-vratna sredstva namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemni-kov sredstev (javna podjetja in drugi upravljavci premoženja občine, javni zavodi) za nakup ali gradnjo osnovnih sredstev, nabavo opreme, za investicijsko vzdrževanje, obnove in rekonstrukcije. Razkritje pomembnejših investicijskih transferov: v EUR Obramba in civilna zaščita Sofinanciranje opreme PGD 25.000 Investicije na osnovi porabe požarne takse 51.000 Varovanje okolja in naravne dediščine Sofinanciranje gradnje centra za odpadke v Puconcih 250.000 Prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost Prostorsko načrtovanje sofinanciranje OPPN vojašnica 38.066 Vodooskrba Pomurja - sistem B 45.219 Kultura, šport in nevladne organizacije Pokrajinski muzej Murska Sobota za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme 15.000 PIŠK - nabava knjižnega gradiva 10.000 Interventna sredstva na področju kulture 5.000 Izobraževanje Investicijsko vzdrževanje osnovnih šol - razpis 45.000 Interventna investicijska vzdrževalna dela osnovnih šol 20.000 Socialno varstvo Dom starejših Rakičan (sofinanciranje nabave kombiniranega vozila) 15.000 Za odplačila dolgov anuitet glavnic najetih dolgoročnih kreditov je v proračunu planiranih 381.200 EUR. Struktura vseh planiranih odhodkov Proračuna Mestne občine Murska Sobota po področjih proračunske porabe za leto 2011 pa izgleda takole: 6 MESTNI SVET 01 POLITIČNI SISTEM 02 EKONOMSKA IN FISKALNA. 03 ZUNANJA POLITIKA 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE. 05 ZNANOST IN TEHNOLOŠKI. 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 07 OBRAMBA I UKREPI OB. 08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST 10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 11 KMETIJSTVO GOZDARSTVO IN. 12 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA. 13 PROMET, PROMETNA. 14 GOSPODARSTVO 15 VAROVANJE OKOLJA IN. 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN. 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE. 19 IZOBRAŽEVANJE 20 SOCIALNO VARSTVO 22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA 23 INTERVENCIJSKI PROGRAM IN. Svetniške pobude, županovi odgovori Na četrti seji mestnega sveta, ki je bila 15. in 23. marca 2011, so svetniki postavili naslednja vprašanja in predstavili naslednje pobude: Mag. Nataša HORVAT je pri projektu Evropska prestolnica kulture 2012 povprašala o multikulturnem centru, o katerem je tekla razprava v mestnem svetu že v prejšnjem mandatu. Umestitev bi bila smisel-na v mestnem središču, ki sedaj izumira, npr. v Blagovnici. V ta namen je županu predlagala, da preveri, ali je taka inve-sticija sploh možna. LDS bo pomagala pri pridobivanju denarnih sredstev. Župan je odgovoril, da se je v začetku res govorilo o multikulturnem centru. Župan si ves čas prizadeva, da bi občina v sklopu projekta EPK dobila za investicije vsaj dva milijona evrov, kolikor so dobile tudi druge občine. Tudi sam prosi svetniško skupino LDS, da po svojih političnih vezah pomaga, da mestna občina dobi več, ne samo dva milijona. Če bo občina dobila ta denar, se bomo skupaj odločili, za kaj ga bomo namenili. O tem ne bo odločal samo župan. Od solastnika Blagovnice je mestna občina že dobila ponudbo za odkup v višini 2,9 milijona EUR. Če občina dobi toliko državnih sredstev, potem je objektu treba dati še vsebino in prostore obnoviti. Svetnica je povedala, da jo občani sprašujejo, kdaj imata uradne ure podžupana mestne občine in za katera področja sta pristojna, da bi se občani lahko obračali tudi nanju, ko je župan zaseden. Župan je že ob imenovanju podžupanov povedal, za katera področja sta imenovana: podžupan Casar za infrastrukturo, okolje in prostor, podžupa-nja Čopijeva pa za družbene dejavnosti. Uradne ure bosta določila sama. Občanom je na voljo tudi vseh 51 zaposlenih v mestni upravi in župan ter verjetno tudi oba podžupana. Cvetka ŠKAFAR je opozorila, da je v prostorih čakalnice gine-kološkega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota prepih, ki je posledica nepravilne na-mestitve trojnih samodejnih vrat, kar za čakajoče ni prijetno. Župan ne pozna situacije v prostorih te čakalnice. To lahko rešuje lastnik, torej Splošna bolnišnica Murska Sobota. Občina bo pisno obvestila direktorja, da se naj ta zadeva uredi. Svetnica je izpostavila, da so klopi ob nekaterih stanovanjskih blokih dotrajane, polomljene, na nekaterih se sploh ne more sedeti. Glede na to, da so v parku postavljene nove klopi, bi bilo smiselno, da se prejšnje klopi prestavijo. Odgovor mestne uprave: Glede klopi, ki so bile zamenjane v Soboškem parku, je občina opravila povpraševanje v krajevnih skupnostih in delno te klopi že razdelila. Ostale klopi so bile postavljene v mestu, na lokacijah, kjer so že prej bile dane pobude, to je v okolici šolskih objektov, štiri klopi pa bodo postavljene v novem parku ob Domu starejših, ki bo sedaj, ko je proračun sprejet, lahko izveden. Ostale klopi so shranjene na deponiji Komunale in bodo postavljene ob razbremenilnem kanalu in ob Ledavi, na severni sprehajalni poti, zraven bodo postavljeni koši. Pridobljeno je tudi ustrezno soglasje Agencije RS za okolje, ki bo sodelovala pri strokovnem nadzoru postavitve teh klopi. Cvetka Škafar je dejala, da je stavba bivše družbene prehrane, med Slomškovo in Cankarjevo ulico, v obupnem stanju in propada. Po zgle-du nekaterih slovenskih občin bi bilo smiselno organizirati prehrano za občane, ki so socialno ogroženi in nujno potrebni brezplačnega toplega obroka, zlasti tudi za odnašanje hrane na dom nepokretnim in bolnim osebam. Župan je odgovoril, daje predlog dober, vendar se je treba zavedati, da ti prostori niso v lasti občine, tudi parkirišče ne. S partnerji na področju socialne pomoči (Evangeličanska cerkev, Karitas) občina poskuša najti lokacijo, kjer bi se te zadeve izvajale. V proračunu odkup prostorov ni predviden, tudi amandmaji niso bili podani v to smer. Svetnica je dejala, da bi v smislu mednarodnega leta prostovoljstva, po lanskoletnem zgledu obnove otroških igral na območju Lendavska sever, prostovoljno prepleskali tudi dotrajana pročelja stavb v mestu, da bi prekrili neprimerne grafite. Lahko pa otroci s svojo likovno ustvarjalnostjo prikažejo tudi pravljične podobe, po vzoru Hiše Sadeži družbe, predvsem na mestih, kjer so otroška igrala. 7 MESTNI SVET Župan se je strinjal s predlogom glede obnove fasad in pročelij v mestu, vendar bo treba lastnike teh objektov prositi za soglasje. Akcija, kot je bila z družbo OBI izvedena lani, pa se lahko ponovi, tudi pod pokroviteljstvom oz. vodenjem odbora, ki ga je svetnica predlagala. Svetnica Škafarjeva je pozvala mestni svet, da je z odborom za družbene dejavnosti, ob sodelovanju vseh pristojnih, nosilec akcije »40 dni brez alkohola«. Župan je odgovoril, da podpira akcijo in se strinja, da tudi odbori mestnega sveta naredijo kakšno samostojno akcijo, da se ne bo samo čakalo na mestno upravo. Dr. Mitja SLAVINEC je po razpravi glede umestitve parkirne hiše pre-dlagal, da se začne s pripravo regulacijskega načrta celotne urbanistične ureditve Mestne občine Murska Sobota. Tako bi se izognili temu, da bi mestni svet postal servis aktualnim interesom posameznega investitorja. Pogosto se zgodi, da se na isti lokaciji večkrat zamenja zazidalni načrt, preden sploh pride do kakšne gradnje. Izrazil je pripravljenost sodelovanja svetniške skupine LDS, ki ima v svojih vrstah strokovnjaka, ter menil, da bodo pripravljenost izrazili tudi društvo arhitektov, ostali zainteresirani in strokovna javnost. Župan je odgovoril, da bo v kratkem javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta, po starem planskega dokumenta, ki določa, kaj bo možno zazidati in kakšne namembnosti bi se naj v posameznih območjih mesta izvajale. Zakon o urejanju prostora pravi, da morajo biti najprej pridobljene ustrezne smernice vseh ministrstev, šele po pridobitvi smernic se lahko akt javno razgrnite. Mestni svet bo sprejemal odločitve o zadevah, ki bodo tako ali drugače pripravljene, svetniki pa lahko sodelujejo pri vseh teh zadevah tako kot vsi drugi. Javnost ima vedno možnost sodelovanja. Javnost sodeluje na javnih razgrnitvah, kamor pride le nekaj ljudi. Tudi forumi se lahko izvedejo, vendar zakonsko to ni predvideno. Po eni strani svetniki omejujejo število zaposlenih v občinski upravi in jim omejujejo sredstva, na drugi strani pa pričakujejo, da bodo organizirali forum, razpravo pred javno razpravo o urbanističnih aktih. Zoran KOS je izpostavil, da bodo v letu 2012 olimpijske igre v Londonu. Šport je največja in najlažja promo-cija vsake občine. Pogreša udeležbo športnikov na olimpijskih igrah iz naše sredine, zato je predlagal, da se tistim športom, ki imajo mo- žnost, da se uvrstijo na olimpijske igre, posveti še dodatna pozornost. Župan je odgovoril, da so potencialni kandidati za udeležbo na olimpijskih igrah rokoborci. Strinja se, da jim je treba pomagati, ne nazadnje je bil vložen amandma, s katerim se je župan strinjal, da se povečajo sredstva za športne programe za 23.000 EUR. Pri delitvi teh sredstev (z javnim razpisom) pa je treba biti občutljiv, kajti panog je več kot 80, kandidirajo pa lahko tudi v različnih kategorijah. Če nekdo nastopa na olimpijskih igrah in prihaja iz našega okolja, je to zagotovo dobra promocija, lahko pa se mu pomaga samo skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi. Angela NOVAK je menila, da s pisanjem po internetu ne izkazu-jemo svoje srčne kulture, najmanj pa kot člani občinskega sveta. Ko je kot najstarejša svetnica vodila prvo sejo, je, v prispodobi, vse primerjala z velikim orkestrom in si zaželela, da ne bodo vedno eni in isti instrumenti igrali sola. Zupan se je strinjal s primerjavo Angele Novak glede orkestra oz. instrumentov, da ne bi vsak igral sam. Svetnica je še dodala, da upokojensko društvo vsako leto izdaja zbornik »Shojene poti«, zato je povabila vse, da sodelujejo s svojimi prispevki. Jožef RECEK je dejal, da je v Vestniku zasledil prispevek o pomurskem vodovodu, iz katerega je bilo za-slediti, da se v sistemu A, ki zajema občine na območju Upravne enote Lendava, srečujejo s težavami oz. neusklajenostjo idejnih projektov, kar sta potrdila tudi recenzent in svetovalni inženir. Ministrstvo za okolje in prostor je potrdilo, da je treba idejni projekt novelirati. Na Komunali je potekal sestanek med recenzenti vodovodnega sistema B, v katerega spa-dajo občine z območja Upravne enote M. Sobota, tudi Mestna občina M. Sobota, in projektanti sekundarnih vodovodov, na katerem so recenzenti izpostavili enake probleme kot recenzent v sistemu A. Zupana je vprašal, koliko je seznanjen s težavami tega projekta. Predlagal je, da mestni svet dobi ustrezne obrazložitve in da bi to točko morda celo uvrstili na eno od naslednjih sej mestnega sveta in povabili vse pristojne. Odgovor mestne uprave: Na podsistemu B je bil v lanskem letu izveden javni razpis in izbran svetovalni inženir. Nosilna občina je Občina Gornji Petrovci, ki je sklenila pogodbo s svetovalnim inženirjem. Sedaj se izvajajo revizije projekta. Občine podsis-tema B so dodatno financirale hidravlično analizo, drugače se pa revizija še izvaja. Kar se tiče Mestne občine Murska Sobota, sta bili izvedeni dve reviziji naših idejnih projektov, in sicer vodovoda na Pušči in vodovoda Rakičan — Noršinska. Zanju sta občina in Komunala naročili projekte, pridobljeno je ustrezno pozitivno soglasje. Takoj ko se najde kakšna pomanjkljivost, se projektantu priporoči, da to pomanjkljivost takoj odpravi. Trenutno je na portalu razpis za izvedbo hidrogeoloških raziskav vodnih virov. Razpis bo zaključen 26. aprila, takrat se bodo odpirale ponudbe in izbral izvajalec. Svetovalni inženir se pripravlja na pripravo vloge za kohezijo. Iztok ZRINSKI je dal pobudo glede regulacijskih načrtov me-sta. Ob tem, kar je povedal svetnik dr. Slavinec, je predlagal, da se vsi predlogi, preden pridejo v razpravo v mestni svet, dajo v predhodno pre-izkušanje javnosti. S tem bi dosegli, da ne bi prihajalo do dilem in nasprotovanj določenim predlogom, ko pridejo v mestni svet, in da so ljudje pravočasno seznanjeni. Župan je odgovoril, da je mestna občina prejela protest občanov: gre za OPPN za novo avtobusno postajo, ki mora biti najprej usklajen z lastniki zemljišč. Ko je to narejeno z osnutkom, se ta pošlje ministrstvom, ki morajo dati svoje smernice. Sele po pridobitvi smernic je to dokument, o katerem se lahko razpravlja, ga popravlja, dajejo pripombe in predlogi. OPPN za avtobusno 8 MESTNI SVET postajo še ni v tej fazi, občina še vedno čaka na smernice ministrstev. Po pri-dobitvi smernic se bo lahko organizirala javna razprava pred javno razpravo. To, da nekdo zbira protestna pisma občanov na podlagi časopisnih člankov, ki zadeve sploh ne poznajo, je demagogija. Dokler občani tega ne vidijo, so protesti prenagljeni, ne nazadnje se mimo občanov ne bo nič sprejemalo. Postopek pa je takšen, kot pač je. Svetnik Zrinski je podal pobudo, ki je bila v povezavi s prvo. V mestu Murska Sobota so razporejene nekatere funkcije mesta, nekatere pa se načrtujejo na drugih lokacijah. Predlagal je, da se predhodno ljudi šir-še seznani z načrtovanjem v mestu. V mestnih četrtih so v prejšnjem obdobju prirejali forume, recimo na temo vzhodne obvoznice. Odziv je bil zelo dober, prisoten je bil tudi župan, na forum so bili povabljeni kompetentni ljudje, in takšen je tudi njegov predlog. Veliko prostorskih rešitev bo sprejetih manj boleče, če bodo predstavljene prej, preden pridejo v javno razpravo in preden pridejo v odločanje mestnemu svetu. Župan je dejal, da je odgovor podoben kot odgovor dr. Slavincu: po Zakonu o urejanju prostora se pred sprejemanjem akta v prvi obravnavi v mestnem svetu opravi javna razgrnitev, ki traja mesec dni, in javna razprava. Takrat je čas in mesto, da se dajo in zapišejo pobude; ko mestni sveta o tem odloča v prvi obravnavi, hkrati sprejema odgovore na pripombe. OPPN pa mora nekdo pripraviti, to dela pooblaščeni izvajalec del, ne občinska uprava, ki pridobi vse smernice ustreznih ministrstev. Po pridobitvi smernic je dana možnost, da gre zadeva v javno razgrnitev in javno razpravo, zberejo se vse pripombe in takrat šele pride zadeva v mestni svet. Svetnik pa želi, da se pred javno razpravo opravi še ena razprava. To v zakonodaji ni predvideno. Če svetniške skupine organizirajo forum, se bo ta razprava tudi opravila. Zupan je ponovil: z amandmaji se zmanjšujejo sredstva občinski upravi, zato je treba dela prerazporediti na obstoječe zaposlene, po drugi strani pa svetniki želijo, da občinska uprava organizira razpravo pred samo javno razpravo. Svetniki seveda lahko organizirajo tak forum. Svetnik je dejal, da je že nekaj časa nazaj bila predvsem s strani starej-ših občanov izražena želja, da bi obnovili mesnico na območju tržnice. Ob tem se poraja drug problem: tekstilna tržnica. Tekstilna tržnica se seli z različnih lokacij in nikjer nima srečnega domovanja. Predlagal je, da se po vzoru večjih mest tržnica postavi tam, kjer se giblje več ljudi — pri trgovskih središčih zunaj mesta. Tudi v Ljubljani je tekstilna tržnica v BTC-ju in ima tam nek svoj določen status ter pogoje za delovanje. Tržnica je težko umeščena v središču mesta, sama sebi povzroča težave z dobavo, samo infrastrukturo in je mogoče moteča tudi za programe, ki se hočejo vrniti v objekt tržnice. Zupan je odgovoril, da je preselitev tekstilne tržnice bila v preteklosti že velikokrat predmet razprav. Zavedati seje treba, da je zadeva zelo občutljiva. Najti je treba primerno lokacijo, s katero se bodo strinjali pripadniki romske skupnosti, ki imajo večinoma te stojnice in si s tem služijo kruh. Ko se bo začel graditi po-slovno-stanovanjski objekt, t. i. urbani center na gramoziranem parkirišču pred avtobusno postajo, bo nastala verjetno še dosti večja po- treba po spremembi prostorskega akta v mestnem središču. Tudi če bo občina pristopila k multikulturnemu centru v Blagovnici, kot to predlaga LDS, bo ostala potreba po spremembi prostorskega akta za mestno jedro. Tekstilni tržnici bo treba najti dolgoročno lokacijo. Mag. Robert CELEC je pohvalil občinsko upravo, ki je pristopila k reševanju in rešila problem Stefana Benka iz Ulice Stefana Kovača, za kar se zahvaljuje. Ob tem pa je dodal, da na drugi strani Ulice Štefana Kovača ni nobenih košev za smeti, zato se naj vsaj na začetku in koncu ulice namesti po en koš. Župan je odgovoril, da je na južni strani Ulice Stefana Kovača, kjer so nove klopi, ob vsaki klopi koš za smeti. V ponedeljek, 21. marca, je imel župan tiskovno konferenco, dan kasneje pa direktor občinske uprave. Na vsaki od konferenc je bila povedana po ena »cvetka«. Zupan je izjavil, da ena seja občinskega sveta stane 80.000 EUR, kar je daleč od resnice. Vse seje v letu 2010 so stale 47.000 EUR, župan je naknadno posredoval popravek. Direktor občinske uprave pa je povedal, da en zaposlen v občinski upravi skrbi za 1175 občanov. Če 20.000 občanov, ki jih šteje Mestna občina M. Sobota, delimo z 51, dobi-mo številko 392. Prav je, da se številke posredujejo točne. Dal je pobudo, da se naj te stvari v prihodnje izvedejo profesionalno. Zupan je medijem že poslal popravo pomote: ena seja res ne stane 77.000 EUR, ampak letno skupaj s sejami odborov. Slo je za lapsus linguae, zadeva je popravljena. Direktor občinske uprave je odgovoril, da so vsi podatki, ki so bili predstavljeni medijem na tiskovni konferenci, uradni podatki AJPES-a. »Cvetka«, o kateri je govoril svetnik, je uradni podatek iz predstavitve na »dnevih županov« leta 2008, ki je še vedno objavljen na spletni strani SVLR, avtor pa je Branko Zibret. Podatki za primerjavo po občinah so prirejeni na primerjalno raven. 9 TAXI SOBOČANEC TAXI PREKMUREC MESTNI SVET Mag. Celec je pohvalil predstavljene svetniške pobude v Soboških no-vinah št. 98, vendar pa na svoje vprašanje ni dobil točnega odgovora. Glede kolesarske steze je vprašal, kdo nosi odgovornost, kdo je podpiso-val pogodbe, kajti veliko število aneksov se je podpisovalo, SVLR pa je potem te zahtevke zavračal; tu je prišlo do neke odgovornosti. Dal je tudi pobudo, da se celoten primer preda nadzornemu odboru. Zanima ga, če je to bilo izpeljano. Nadzorni odbor je na mestni svet naslovil poročilo, a ga ta še vedno ni obravnaval. Kdaj bo to poročilo nadzornega odbora uvrščeno na sejo? Župan je odgovoril, da pogodbe in anekse podpisuje samo župan, pred tem pa jih pregleda vsaj pet občinskih uradnikov. Svetniki lahko dobijo vse podatke glede kolesarskih stez oz. omrežja. Zupan ni seznanjen, ali je nadzorni odbor o tem že razpravljal. Na podlagi anonimnih prijav, ki so vedno znova podane, so to že preiskovali kriminalisti. Na svetnika se je obrnil občan, ki skuša priti do župana, saj ima velik problem: živi na Cankarjevi ulici 48, v četrtem nadstropju, v bloku brez dvigala, kjer mora sina invalida nositi v četrto nadstropje. Se je tu pristopilo k iskanju rešitve? Župan je odgovoril, daje občan iz Cankarjeve ulice 48 že bil pri njem in sta o tem razpravljala. Kot župan pa lahko naredi le to, da občane preusmeri na stanovanjski sklad, ki rešuje te probleme. Zupan se bo potrudil, da bodo stanovanje za takšne primere skušali najti. Andrej MEŠIČ je pohvalil projekt izgradnje oddelkov prvih razredov pri Osnovni šoli II v Murski Soboti, izpostavil pa je pomanjkljivost, ki jo je načrto-valec izpustil: med poslopjema šole in prizidka ni strehe in so učenci izpostavljeni vremenskim razmeram. Ta pomanjkljivost se naj odpravi s streho, ki ne bi bila velik strošek, iz sredstev, ki so namenjena osnovnim šolam. Zupan je odgovoril, da je v občinskem proračunu postavka za investicije v šolstvu; če se bo Osnovna šola II prijavila na razpis, potem lahko ta sredstva tudi dobi. Bi pa lahko predlagali, da se proračun s tem dopolni in se sredstva namenijo neposredno. Svetnik je izpostavil, da se prebivalci Ciril Metodove ulice zanimajo za dolgoročno rešitev prometne razbremenitve te ulice. Kakšne so aktivnosti glede tega? Zupan je odgovoril, da žal ne ve podati zadovoljive obrazložitve. Šele ko bo narejen sistem obvoznic, bo večina prometa šla na južni in vzhodni del ter na zahodno obvoznico; na severni strani trenutno ni predvidena obvoznica. Dolgoročna rešitev te ulice je povezana s celovitim obvoznim sistemom celotne občine. Svetnik Mešič je pozval župana in mestne svetnike, da se zavzamejo za ohranitev kulturne dediščine tovarne Mura. Gre za kipe, bronaste skulpture znanih kiparjev (Slavko Tihec, Janez Boljka in drugi), ki so sedaj v stečajni masi. Gre za dvanajst, trinajst kipov, ki dosegajo večje vrednosti in bi bili primerni, da se postavijo na določenih mestih v Murski Soboti. Pomembno je, da se ta dediščina, ki je spremljala tako veliko tovarno, kot je naša Mura, ohrani. Predlagal je, da se sredstva za odkup kipov dobijo, če je možnost, v okviru EPK. Župan je odvrnil, da želi občina ohraniti kulturno dediščino Mure, skupaj s Pokrajinskim muzejem in v dogovoru s stečajnim upraviteljem Mure. Kipe bi želeli odkupiti, o njihovi postavitvi bo odločala posebna komisija. Občina ima tudi druge ideje z EPK, če bodo ti projekti potrjeni v javnem zavodu v Mariboru. Vzpostavili bi turistično pot devetih lokacij s skulpturami na posameznih lokacijah in predstavitvijo zgodovine mesta. To bi naj bila turi-stična znamenitost, ki bi ostala tudi po EPK 2012. Marija BAČIČ se je pridružila mnenju svetnice Novakove in dejala, da pisanje po blogih, twitterjih in in-ternetnih straneh ne prinaša nič dobrega. Ni okarala samo svetnikov, pač pa tudi župana. Spomnila je, da so taka pisanja bila povod za nemire v arabskem svetu in na Hrvaškem. Župan je odgovoril, da lahko osebni blog piše kdorkoli, tudi župan ga bo še pisal. Ministrica za obrambo na osebnem blogu diskutira z ministrico za kulturo. Ker je to osebni spletni portal, je to tudi dovoljeno. Zupan na svoji osebni spletni strani piše, ker je enakopraven član, in piše tisto, kar misli, da je prav. Če to komu ni povšeči, pa je druga zgodba. Svetnica je dejala, da je odbor za družbene dejavnosti med drugim razpravljal o previsokih prevoznih stroških strokovnih delavcev glasbene šole ter sprejel sklep, s katerim se svetu zavoda naloži, da sprejme poseben akt za razreševanje te posebne problematike. Zupan je odgovoril, da je o previsokih stroških glasbene šole direktor občinske uprave že govoril v svetu zavoda. Marija Bačič se je pridružila pobudi Cvetke Škafar glede bivše druž-bene prehrane - Euresta. Ve, da je objekt v zasebni lasti, vendar je dala pobudo, da bi se mestna občina začela pogovarjati z lastniki, da bi spet oživili to stavbo ali jo dali v najem, da bi se nekaj dogajalo. Zupan je še enkrat dejal, da prostori niso last občine, ki lahko lastnike le skuša prepričati, da bi jih namenili za tisto, kar je predlagala Cvetka Škafar. Brez soglasja lastnika ne gre. Svetnica je izpostavila, da se že dolgo obljublja, da bodo vsaj društva invalidov in humanitarna društva dobila svoje prostore pod isto streho. Vprašala je, kdaj se lahko pričakuje realizacijo tega, in pou-darila, da je mesto pristopilo k izvajanju projekta »Mesto, prijazno invalidom«. Zupan je odvrnil, da si občina prizadeva, da bi ji Ministrstvo za javno upravo dalo v brezplačno uporabo prostore stare ekonomske šole, ki bi jih začasno dali v uporabo vsem društvom, dokler ne bo prišlo do rušitve te zgradbe. To je odvisno od tega, ali bo ministrstvo to sprejelo; sedaj objekt propada in so z njim samo stroški. Bačičeva je pozvala strokovne službe mestne občine, da v čim krajšem času skličejo sestanek odbora občin ustanoviteljic Zdravstvenega doma Murska Sobota, da se dogovorijo in pripravijo odlok o sofinanciranju Zdravstvenega doma M. Sobota. Ta ima namreč v programu predvi-deno izgradnjo dvigala, in sicer bi povezovali dežurni in otroški del. Po njihovih izračunih bi na mestno občino odpadlo 33,53 odstotka oz. 24.650 EUR. Kot je bil sprejet odlok za glasbeno šolo, bi morali 10 MESTNI SVET sprejeti tudi odlok za zdravstveni dom. Župan je odgovoril, da občina ne more dobiti drugih županov ali njihovih predstavnikov na sestanek, da bi se dogovorili za nov ustanovitveni akt Zdravstvenega doma Murska Sobota. Problemi so tudi glede sofinancira-nja projektov Zdravstvenega doma. Mestna občina Murska Sobota vsako leto iz proračuna namenja določena sredstva za investicije — za reševalna vozila, rekonstrukcijo pljučnega dispanzerja in podobne zadeve. Zupan se strinja, da se pripravi rebalans proračuna, ali pa amandma, in se za dvigalo namenijo sredstva, vendar tega ne bo financirala samo mestna občina, saj Zdravstveni dom koristi skoraj celotna regija. Zupan se bo z občinsko upravo še naprej trudil, da se sprejme ne samo odlok o sofinan-ciranju investicij, ampak tudi odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma. Mag. Brigita PERHAVEC je dejala, da do obnove bazenskega komple-ksa ne more priti, ker mestna občina ni bila uspešna na razpisu, in ne zaradi tega, ker je z amandmajem znesek zmanjšan za 30.000 € (od planiranih 440.000). Pohvalno je, da se končno pristopi k prenovi, saj so bazeni dotrajani, vendar prenova ne sme biti parcialna. Predvsem je potrebno prenoviti strojne inštalacije in to tako, da bo možno ogrevanje vode tudi v majhnih bazenih-misliti je treba na podaljšanje kopalne sezone - nenazadnje tudi zato, ker se izgube na kopališču pokrivajo iz proračuna mestne občine. Tudi k pre-novi olimpijskega bazena je treba pristopiti celostno - predvideno je le minimalno podaljšanje tega bazena (zaradi normativov za tekmovanja). Kaj bo ta strošek, če se ne bo zadostilo tudi drugim normativom (startni bloki, plavalne proge,globina...). Pred začetkom te prenove bi bilo dobro proučiti vse možnosti glede pokritega plavalnega bazena, saj je možnosti več: lahko je to sedanji olimpijski bazen - potrebno ga je le razširiti na 25 m in ga potem vsako leto izven sezone pokriti z začasnim objektom. To v svetu ni tako neobičajna praksa. Nikakor pa na tem kopališču niso potrebni jacuzziji, kot je načrtovano. Zupan meni, da gre glede bazenskega kompleksa za dvoličnost par excellence. Gospa Perhavec je rekla, da je pohvalno, da se pristopi k obnovi bazenskega kompleksa, a hkrati je podpisala amandma, s katerim se je odvzel del sredstev, s katerimi se je želel obnavljati bazenski kompleks. Za obnovo bazenskega kompleksa v višini 440.000 EUR so predvideni viri: 210.000 iz zadolžitve, 130.000 iz enega ministrstva, 100.000 z drugega ministrstva. Z amandma-jem je bilo odvzetih iz proračuna 30.000 EUR. Občina na enem ministrstvu ni dobila sredstev, pri drugem se še ni prijavila, bo pa še več drugih razpisov. 440.000 EUR je predvidenih za obnovo prezračevalnega sistema in določenih manjših sprememb. Za gradnjo novega bazena je treba predvideti več sredstev. Ob sprejemu proračuna, ki ga je treba uravnotežiti, nastane velik problem, kje najti tako visoka sredstva. Ce se želi občina zadolžiti, so svetniki takoj proti določenim zadolžitvam. Predlog o pokritem olimpijskem bazenu ni zavrnjen; proračun je za eno leto, ostalo pa so načrti razvojnih programov, ki so za štiri leta vnaprej. Razumeti je treba, kako se sestavi proračun: če so vsi viri zunanji, potem ne moremo še neposredno jemati iz proračuna; ker pa so sredstva odvzeta, je s tem ogrožen projekt. To mora mestni svet vzeti na svoja pleča, ne samo na pleča župana in občinske uprave. Odgovor mestne uprave: V posebnem delu proračuna je odhodek 440.000 EUR za Fazanerijo — bazenski kompleks. Za Turistični center Fazanerija, bazenski kompleks je za leto 2011 navedeno 440.000 EUR; sredstva, s ka-terimi se bo ta projekt izvajal: v odloku je na 17- strani navedeno, da bo to kredit ter transfer iz državnega proračuna v višini 230.000 EUR. Ker občina na razpisu ni dobila 130.000 EUR iz fundacije, teh sredstev ne bo. Projekta ne bo možno izvesti v višini 440.000 EUR, ampak za 130.000 EUR manj, z amandmaji pa je odvzetih še 30.000 EUR. Računovodstvo bo moralo to stran popraviti tako, da bo navedeno 410.000 EUR, pa tudi posebni del proračuna, saj je mestni svet te prihodke prerazporedil za druge namene: 15.000 EUR za društvo Mozaik ter 15.000 EUR za nakup kombija. Ta sredstva bodo v proračunu manjkala. Zaradi sprejetega amandmaja bo postavka za bazenski kompleks v višini 410.000 EUR in občina ne more več kandidirati za 440.000 EUR. Če občina ne bo dobila sredstev, v primeru, da tudi na drugem razpisu ne bo uspešna, potem ostane samo tistih 210.000 EUR iz zadolžitve. Ob pripravi na projekt se vgradi tudi določeno tveganje zaradi zunanjih virov, ki so seveda vprašljivi. Na spletni strani fundacije je razvidno, da gre za javni razpis za triletno financiranje. Na prejšnjem razpisu je bilo tveganje pri prijavi dejansko zelo visoko, zaradi tega je pripravljen rezervni scenarij, ki je naslednji: nova bazenska tehnika za plavalni bazen dimenzije 22 x 50 m z delom za neplavalce v dolžini 25 m in 25 m za plavalce, izvedba po slovenskih standardih in predpisih DIN 19624/19634, trajen in tehnološko najsodobnejši način obdelave bazenske vode, ki vključno z UV-dezinfekcijo jamči najvišjo kakovost bazenske vode, vsekakor brez težav s THM. S tem rezervnim scenarijem bomo lahko odprli kopalno sezono, s 30.000 EUR odvzetih sredstev je odprtje že pod vprašajem. Ampak ne glede na vse se bomo trudili, da bomo letošnjo kopalno sezono odprli in da bodo uporabniki prišli do storitev, ki jih pričakujejo. Avto Rajh d.o.o. 11 AKTUALNO Marko MARTINUZZI je dejal, da je pred kratkim v Vestniku prebral članek o čudnih okoliščinah, ki se dogajajo v zvezi z dobavo rabljenega reševalnega vozila v Zdravstvenem domu M. Sobota. Ker obstajajo dvomi v zvezi z dobavo, je predlagal županu, da, tudi glede na to, da so v prejšnjem proračunu bila zagotovljena sredstva za nakup tega reševalnega vozila, zahteva poročilo o dobavi tega reševalnega vozila, oz. da se po potrebi na sejo povabi direktorja, da te informacije zanika oz. razloži. Župan je seznanjen o zadevi z nabavo rabljenega reševalnega vozila. Naročil je, da se pridobi poročilo o realizaciji te investicije. Rabljeno vozilo so verjetno kupili zaradi pomanjkanja sredstev, ampak to morajo ustrezno obrazložiti. Svetnik je dejal, da je že v prejšnjem mandatu svetnik Rudi Horvat opo-zarjal na ureditev pločnika na Tišinski ulici, v delu čez kanal oz. na desnem bregu, kjer otroci iz družin, ki tam prebivajo, nimajo možnosti varnega prehoda čez kanal, niti čez cesto. Enako velja tudi za prebivalce Pušče. Predlagal je, da se ta problem čim prej reši; če ne v letošnjem, pa v naslednjem proračunu. Župan je odvrnil, da bi si tudi sam želel, da bi predlog za ureditev pločnika na Tišinski ulici bil del amandmaja, ne pa da se po sprejetju proračuna predlaga, kaj naj bi bilo v proračunu. Župan Anton Štihec prejel priznanje predsednika Ruske federacije Dimitrija Medvedjeva Sabina Gutalj Župan Anton Štihec je prejel po-sebno zahvalo za velik prispevek k ovekovečenju spomina na sovjetske vojake, ki so izgubili svoja življenja na ozemlju Slovenije med drugo svetovno vojno. Zahvalo, ki jo je županu izročil veleposlanik Ruske federacije v Republiki Sloveniji dr. Doku Zavgajev, je lastnoročno pod-pisal predsednik Ruske federa-cije Dimitrij Medvedjev. Tako premier Putin kot predsednik Medvedjev izražata zahvalo Sloveniji, da ohranja in skrbi za obeležja, kjer so pokopani ruski vojaki. Eno največjih grobišč ru-skih vojakov je ravno v Murski Soboti. Ruski veleposlanik se je poleg župana Antona Štihca ob tej priliki zahvalil še borčevskim organizacijam, ki so aktivne tudi na tem področju. Veleposlanik je izrazil željo po nadaljnjem dobrem sodelova-nju. V Rusiji cenijo dobre dvo-stranske odnose med obema državama. Se posebej aktivno je postalo sodelovanje med dr-žavama z obiskom predsednika države Danila Turka v Moskvi, saj je bilo od takrat podpisanih skoraj šestdeset bilateralnih dokumentov. Zupan Anton Štihec se je za priznanje zahvalil ter izrazil, da je zelo počaščen, da je prejel priznanje samega predsednika Ruske federacije. Ob tej priliki je izpostavil, da se zavedamo po-mena obeležij. Ruski vojaki so žrtvovali svoja življenja za svo-bodo, in to globoko spoštujemo. Tudi sam lahko potrdi, da so se odnosi med Slovenijo in Rusijo v zadnjem času intenzivirali, kar potrjuje tudi povabilo, ki ga je Mestna občina Murska Sobota prejela od ruske agencije in s katerim ta agencija vabi k sode-lovanju mala in srednje velika podjetja. V nadaljevanju je pogovor te-kel o obnovi spomenika na Trgu zmage v Murski Soboti ter o izvedbi skupne slovesnosti ob dnevu zmage nad fašizmom. Po končanem obisku v prostorih urada župana in skupnem kosilu si je delegacija ogledala še gro-bove padlim ruskim vojakom na pokopališču v Murski Soboti, ki so bili pred kratkim urejeni s sodelovanjem Ministrstva za delo, družine in socialne zadeve, Oddelek za vojna grobišča ter veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani. 12 AKTUALNO Obisk iz hrvaškega prijateljskega mesta Podstrana Vida Lukač V sklopu prireditve »Dnevi dal-matinske kuhinje in glasbe« v Hotelu Diana je Mursko Soboto obiskala tudi uradna delegacija iz partnerske občine Podstrana. Delegacijo, ki jo je vodil načel-nik občine Miran Tomasovič, je na mestni občini sprejel župan Anton Stihec s sodelavci. Ob tej priložnosti je župan iz-razil zadovoljstvo, da so se go-stje odzvali vabilu, saj so tako načelnik Tomasovič, ki slučajno nosi isti priimek kot nekdanji načelnik, ki ga je nasledil pred dvema letoma, ter ostali člani občinske delegacije Mursko Soboto obiskali prvič. Zupan jim je na uradnem sprejemu predstavil mestno upravo, me-stno občino, trenutno stanje v regiji na gospodarskem in so-cialnem področju ter razvojne cilje. Delegacija je med obiskom spoznala Mursko Soboto in okolico z njenimi kulturno-tu-rističnimi znamenitostmi ter se med ogledom stalne muzejske razstave seznanila z zgodovino regije. V Mursko Soboto so poleg ob-činske delegacije iz Podstrane prišli še sedemčlanska vokalna zasedba Klapa Praska in glasbeni Kvartet Porat, ki so od petka do nedelje gostom v Hotelu Diana ob zvokih dalmatinskih napevov pričarali vzdušje toplih poletnih večerov ob jadranski obali. Za pripravo tipičnih kulinaričnih dobrot dalmatinske kuhinje je domačim kuharjem priskočila na pomoč vrhunska kuharica iz ene najbolj znanih restavracij v Podstrani. Vzpostavitev prijateljskega so-delovanja med obema občinama seže več kot desetletje nazaj, ko je prišlo do prvih dogovorov med takratnimi predstavniki nogometnih klubov iz Podstrane in Rakičana, predvsem v izme-njavi pionirskih ekip. Sledile so izmenjave in gostovanja mla-dih igralcev, leta 1999 pa je Podstrana predstavila pobudo o podpisu listine o sodelova- nju. Po sprejetju sporazuma o vzpostavitvi sodelovanja med občinama sta 27. oktobra 2000 tedanji župan Anton Slavic in načelnik Marin Karaman pod-pisala listino o vzpostavitvi pri-jateljskega sodelovanja na špor-tnem, kulturnem, turističnem in gospodarskem področju. Z željo, da bi prijateljsko povezo-vanje na omenjenih področjih spet obudili ter ga nadgradili s sodelovanjem mladih, je delega-cija Podstrane Mursko Soboto zapuščala s prijetnimi vtisi. S prisrčnim vabilom vsem občan-kam in občanom naše občine, da v Podstrani preživijo del svo-jega poletja. 13 AKTUALNO Srečanje partnerskih mest mesta Ingolstadt Vida Lukač Minuli konec tedna je v našem po-bratenem mestu Ingolstadt potekalo srečanje njegovih partnerskih mest, ki se ga je udeležil tudi župan Anton Štihec s podžupanjo Simono Čopi in podžupanom Jožetom Časarjem. Srečanje ob otvoritvi sejma MIBA (Mittelbayerische Ausstellung), na katerem se vsaki dve leti predsta-vlja tudi vseh devet partnerskih mest Ingolstadta, je bilo ponovno priložnost za okrepitev prijatelj-skih stikov ter odlična priložnost za vzpostavitev novih. Nadžupan Ingolstadta Alfred Lehmann je napovedal tudi morebitno širitev velike družine, saj so vzpostavi- li stike z mestom v Mongoliji. Župan Štihec se je na uradnem sprejemu predstavnikov partner-skih mest zahvalil nadžupanu Lehmannu za povabilo in dol-goletno prijateljstvo, ki povezuje naši mesti. Še posebej se je zahva-lil dolgoletnemu županu mesta Ingolstadt in častnemu občanu Murske Sobote Petru Schnellu, ki je zaslužen, da se je prijateljstvo ohranilo več kot 32 let. Delegacija Mestne občine Murska Sobota se je skupaj s predstavniki mest Carrara (Italija), Grasse (Francija), Györ (Madžarska), Kirkcaldy (Škotska), Kragujevac (Srbija), Manisa (Turčija), Moskva (Rusija) ter Opole (Poljska) udeležila tudi uradne otvoritve sejma MIBA, ki ga je letos v Ingolstadtu odprl mi-nister za finance dežele Bavarske Georg Fahrenschon (na sliki drugi z desne). Skupaj z vodstvom mesta Ingolstadt in direktorjem sejma se je minister dalj časa zadržal tudi na sejemskem prostoru Mestne obči-ne Murska Sobota, kjer so se poleg Hotela Zvezda, ki je poskrbel za gostinsko ponudbo, predstavili tudi zdravilišča Panonskih term ter Medičarstvo Celec s svojimi sladkimi izdelki. Mednarodno srečanje je bilo tudi priložnost za razgovore o nadalj-njem sodelovanju in medseboj-nem povezovanju prijateljskih mest, predvsem na področju kul-turnih izmenjav ter sodelovanja mladih v različnih mednarodnih projektih na področju športa, izo-braževanja in kulture. Na enem ta-kšnih je v minulem letu sodelovala tudi ekipa mladih odbojkarjev iz Murske Sobote, ki so v Ingolstadtu in pri njegovih partnerskih mestih pustili zelo dober vtis. Foto: Walter Schneeiweiss www.terme~banovci.si www.nobilis.si 14 AKTUALNO Kolesarska pot ob Muri skozi 13 pomurskih občin Špela Horvat Poleg vzpostavljanja skoraj 130-kilo-metrske kolesarske steze si partnerji od projekta Mura-Drava.Bike obetajo tudi razvoj nekaterih turističnih pro-duktov ter izvajanje obsežne doku-mentirane baze naravnih in kulturnih znamenitosti območja ob trasi. Projekt mursko-dravske kolesar-ske poti Mura-Drava.Bike se iz-vaja že od avgusta 2009,21. mar-ca letos pa so župani z izvajalcem, Regionalno razvojno agencijo Mura, podpisali tudi sporazum o skupnem poteku trase te ko-lesarske poti. Ta bo na slovenski strani ob reki Muri potekala po območjih trinajstih pomurskih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Tišina, Murska Sobota, Beltinci, Veržej, Križevci, Ljutomer, Crenšovci, Razkrižje, Velika Polana in Lendava). Določitev trase je plod trdega in usklajenega dela RRA Mura kot vodilnega partnerja projekta ter vseh vključenih občin in žu-panov. Vrednost projekta je 1,8 milijona evrov in se sofinancira s strani programa Ipa Slovenija-Hrvaška, službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, preostali del sredstev, 170 tisoč evrov, pa zagotavljajo partnerji. Namen projekta, v katerega sta vključeni Slovenija s Pomursko in Podravsko regijo ter Hrvaška z Medžimursko in Varaždinsko županijo, je na območju čezmej-ne regije partnerskih organizacij oblikovati turistični produkt, vzpostaviti skupno trženje, se navezati na obstoječe kolesarske poti v Avstriji ob Muri in Dravi ter na zaledje vključenih regij in postaviti čezmejno turistično destinacijo na evropski turistič-ni zemljevid, ki bo prepoznavna kot destinacija aktivnega oddiha in trajnostnega turizma. »Eden ključnih in bistvenih elementov je, da bo projekt kolesarskih poti Mura-Drava.Bike omogočal po-slovne priložnosti za potencialne domače regijske in ostale investi-torje,« je povedal Romeo Varga iz RRA Mura. Projekt Mura-Drava.Bike se bo s svojimi kolesarskimi potmi pri-družil projektoma Murradweg, ki je avstrijski projekt kolesarskih poti in ponudbe ob Muri od iz-vira reke do slovenske meje, in Drauradweg, ki je tako avstrij-ski kot slovenski projekt kolesar-skih poti od izvira do Ormoža. Statistični podatki kažejo, da Murradweg letno obišče nad 300 tisoč kolesarjev, prav toliko pa tudi Drauradweg, zato so snoval-ci prepričani, da bodo ti kolesarji nadaljevali svojo pot vzdolž rek, če bodo imeli primerno urejeno pot z dodatno turistično ponud-bo. Z zanimivo transverzalo se bo tako Pomurje uvrstilo na po-memben zemljevid kolesarskih poti Evrope. Stanovanjski objekti na Cvetkovi ulici med najlepšimi arhitekturnimi projekti na svetu Špela Horvat Po številnih nagradah iz tujine je pomurski arhitekt Andrej Kalamar pred kratkim za svoje arhitekturno delo prejel še neuradno priznanje internetne strani designyourway. Sicer neuradno, a kljub temu zelo zanimivo priznanje je Studio Kalamar prejel za leta 2008 zgrajena stanovanja na Cvetkovi ulici v Murski Soboti, katerih naročnik je podjetje Imo-Real. Murskosoboški stanovanjski kompleks se je tako postavil ob bok arhitekturnim stvaritvam iz Las Vegasa, Chicaga, Turčije, Mexico Cityja, Japonske in dru-gih velemest sveta. Stanovanjske vile imajo največ štiri stanovanja v etaži in skupno 20 stanovanj v enem objektu. Tako je 60 stanovanj obdanih z dolgimi pasovi fasade, s čimer je zagotovljena velika mera osvetlje-nosti prostorov. »Kompozicija je refleksija heterogene morfologi-je okolice, mnogo smeri ustvarja mnogo orientacij novih objek-tov. Na ta način ni nobena fasada vzporedna drugi, vzpostavljena je velika mera individualnosti,« so na spletni strani o projektu zapi-sali v Studiu Kalamar. Posebnost objekta je njegova gladka linija fasade z ložami v zavetju, ki objekt ovije v svetlikajoči kera-mični plašč. 15 AKTUALNO Društvo prijateljev Sobote Murska Sobota - moje mesto Geza Grabar Društvo prijateljev Sobote ni običaj-no društvo, pač pa povezuje ljudi, ki jim Murska Sobota pomeni veliko več kot samo kraj domovanja. Na pobudo Ernesta Brans-bergerja, ki je doslej s čopičem in barvami na svojih slikah upodobil na desetine starih podob Murske Sobote, je bilo društvo ustanovljeno leta 2006. Sprva je imelo več kot 130 čla-nov, danes pa se je njihovo šte-vilo ustalilo pri 80 članih. Arpad Norčič, ki je prevzel vodenje društva za Jožetom Hradilom, pravi, da se njiho-vo delo med letom ne nanaša zgolj na predavanja z zgodovin-skimi, arhitekturnimi in dru- gimi poudarki, pač pa tudi na srečanja z županom. Od njega želijo v sproščenih razgovorih dobiti kar največ informacij o načrtovanih projektih. In pri teh, zlasti pri sooblikovanju njihovih vsebin ali zunanjih podob, želijo aktivno sodelo-vati. Z izkušnjami, znanjem in modrostjo, ki jih imajo, želijo z dialogom pozitivno sooblikova-ti njihovo vsebino. Ko je že ne-kaj narejeno, je prepozno, pravi njihovo vodilo. Zapisano trdi-tev najnazorneje prikazuje zapis iz statuta društva, ki pravi, da je namen društva spodbujanje in organiziranje aktivnosti za ohranitev identitete Murske Sobote, zlasti na področju me-stne arhitekture, urejenosti ze-lenic, parkov, igrišč in drugih specifičnih ali tradicionalnih objektov. Če so lani pripravili kar tri sklope predavanj mag. Franca Kuzmiča, kustosa Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, in so po časovni lestvici Sobote pri-šli do leta 1945, jih letos čaka zanimiva predstavitev mesta po tem letu vse do danes. V svojem magistrskem delu je to opravila zgodovinarka Bernarda Roudi. S predavanjem o arhitekturi Sobote naj bi letos gostili ume-tnostnega zgodovinarja mag. Franca Obala, Janez Lanščak pa naj bi se spominjal svoje mladosti v Soboti. Da ne bi ostalo zgolj pri preda-vanjih in srečanju z županom, načrtujejo v društvu, kjer so odprti za nove člane, tudi sku-pni izlet s seniorji Pomurja v Srbijo; sodelovanje z Društvom upokojencev Murska Sobota, s katerim so lani združili moči v akciji »Očistimo Slovenijo«, pa naj bi še nadgradili. Enako so odprti za sodelovanje tudi z drugimi društvi. Spoštovane občanke, spoštovani občani! Prihodnji mesec bo izšla 100. številka Soboških novin. Ob tej priložnosti bi radi slišali tudi vaše mnenje o našem in vašem občinskem glasilu. Prisrčno vabljeni, da nam do 30. aprila 2011 pošljete vaše strnjene prispevke. Veseli bomo vseh odzivov, najsi bodo to osebna mnenja, pohvale, pobude ali konstruktivne graje. K sodelovanju vabimo tudi vse tiste, ki imate zanimive fotografije Murske Sobote ali širše mestne občine, ki bi bile zanimive za objavo v Soboških novinah. Prispevke pošljite na naslov: urednistvo.novin@murska-sobota.si ali Uredništvo novin, Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. 16 WWW.MOBITEL.SI AKTUALNO Preureditev spominskih obeležij na murskosoboškem pokopališču S pomočjo sredstev države in Veleposlaništva Ruske federaci-je so bili minulo jesen celovito obnovljeni hortikulturni nasadi ob spominskih obeležjih padlim v II. svetovni vojni na mursko-soboškem pokopališču. Hortikulturna ureditev spomin-skih obeležij je bila stara že pribli-žno 30 let in je zaradi propada in dotrajanosti določenih rastlin ter nestrokovnega vzdrževanja v za-dnjih letih bila potrebna celovite obnove. Na določenih mestih so rastline propadle in so bile nado-meščene z drugimi, neustreznimi rastlinskimi vrstami, ki so spre-menile celotno podobo prvotne ureditve. Ponovna zasaditev temelji na prvo-tni zasnovi, zastopane so enake oz. podobne rastlinske vrste, tako da se osnovna ureditev ne spreminja. Pred preureditvijo je bil izdelan načrt hortikulturne preureditve, ki ga je potrdilo tudi spomeniško varstvo. Spomenik padlim Rdečearmejcem Vse rastline so bile odstranjene za-radi dotrajanosti. Predvsem okrog spominskih kock se je bršljan že tako razrasel, da so bili določeni napisi zakriti in so rdečelistne le-ske zaradi nepravilnega izrezovanja vej oblikovale debele štore. Sedanja ureditev se prav veliko ne razlikuje od prvotne zasaditve; tako so ob spominskih kockah ponovno za-sajene rdečelistne leske, na pred-njo gredo pa ruševje kot pokrovno rastlino v kombinaciji s spomla-dansko reso. Kot poudarek roba obeležja je zasajena nekoliko višje rastoča školjkasta cipresa in pritli-kavi rdeči bor. Ob večji spominski plošči so tesno skupaj tri nove na-vadne breze, ki se bodo razrasle v slikovito skupino in se bodo med sabo omejevale v rasti. Prostor okrog spominskih plošč je zdaj prekrit z granitnim lomljencem. Spomenika padlim partizanom Vse rastline ob spominskem obe-ležju kjer stoji križ, so bile odstra-njene, razen Brewerjeve smreke Picea breweriana, ki je res poseb-nost te ureditve. Ob odstranjeva-nju rastlin je bila odkrita okrasna vaza, ki je bila popolnoma obra-ščena z bršljanom, v koritu ob spominski plošči pa še ena okrasna skleda, ki je bila zavržena in zako-pana. Ob izkopu je bila očiščena, zasajena in nameščena poleg okra-sne vaze. Potrebna so bila še po-pravila zidanih korit iz kamna, ki stojijo ob spominskih ploščah. Kot je razvidno iz načrta ureditve, je ves prostor razdeljen na pet delov: zasaditev na vogalu pod smreko, korita ob spominski plošči ter tri zasaditve ob poteh. Pod smreko sta sedaj bršljan in klop, v koritih ob spominski plošči sta spomladanska resa in pritlikava srebrna smreka, na ostalih treh delih pa pokrovne rastline: brini, poletna medvejka, kot obroba je zasajena tisa, kot posamezni grm je zastopana skri-venčena leska. Tudi ob t.i. piramidi so bile vse ob-stoječe rastline odstranjene, okrog obeležja je bila obroba iz plazeče-ga brina, ki je že prerasel robnike, spominske nagrobne plošče ter okrasne vaze. Ohranili sta se le dve obrezani tisi pri vhodu k spo-minskemu obeležju. Obnovljena je gredica s trajnicami, ki je že izgu-bila svojo obliko, ker so se trajnice nenadzorovano razraščale. Nujna je bila tudi obnova belega kamna okrog spominskih plošč. Kot obro-ba je sedaj zasajen srebrasti plazeči srebrni brin, ob dohodni poti so cvetoče trajnice, okrog spominskih plošč je na novo urejena peščena površina, vse zasaditve pa so pre-krite z dekorativnim lubjem. Melita V. Lemut, univ. dipl. inž. agr. Komunala Murska Sobota 18 AKTUALNO Projekt »Še vedno vozim - vendar ne hodim« v OŠI Anita Gaber V Osnovni šoli I v Murski Soboti po-skušajo učencem nevarnosti, ki jim pretijo na cesti, predstaviti tudi z izkušnjami tistih, ki so bili udeleženci prometnih nesreč. Zato so gostili predstavnika gibanja »Še vedno vozim - vendar ne hodim« Petra Planinška. Gre namreč za gibanje, v katerem so združeni tetraplegiki in paraplegiki, ki so zaradi nesreče na cesti priklenjeni na invalidski vo-ziček. Tako združeni že od leta 2008 po Sloveniji z drugimi delijo svoje življenjske zgodbe, da bi vplivali na mladostnike, ki veljajo za najbolj tvegane skupine v prometu. To so učenci osnovnih in dijaki srednjih šol, ki šele razmišljajo o vključevanju v promet. Osnovna šola I čez leto namenja veliko pozornosti prav preven-tivi. Policist pozdravi učence že v prvem razredu, vključeni so v projekt »Policist Leon«, v za-dnjem času pa poskušajo z raz-ličnimi življenjskimi zgodbami opozoriti na številne nevarnosti. Ravnateljica Tatjana Cesnik je prepričana, da se jih takšne zgod-be vedno dotaknejo. »Opažamo, da učenci vsebin ne sprejemajo v celoti, če jim o ne-varnostih v prometu pripovedu-jemo tisti, ki nismo imeli takih izkušenj. Ko jim o svojih izku-šnjah pripovedujejo neposredni udeleženci nesreč, so učenci ču-stveno vpeti v zgodbe in zavzeto sodelujejo,« še pove ravnateljica. Peter Planinšek, ki je z učenci de-lil svojo slabo izkušnjo na cesti, je zadovoljen, da se je projekt v šolah tako uveljavil. Leta 2008 so sicer začeli svoje življenjske zgodbe pripovedovati v srednjih šolah, zatem pa so zanimanje po- kazali tudi v osnovnih. »Najprej je bilo moje življenje zelo hudo, saj se je s poškod-bo težko sprijazniti v trenutku. Prekriža ti vse načrte in potrebu-ješ par let, da se z novim življe-njem sprijazniš. Šele takrat lahko začneš razmišljati in čez čas tudi ugotoviš, da je življenje kljub vsemu lepo, čeprav je malo dru-gačno,« je pripovedoval zgodbo svojega življenja Peter Planinšek. Osnovna šola I je sicer prva pomurska osnovna šola, ki se je odzvala na povabilo Tamare Gaber, direktorice Prometno-varnostnega centra Murska Sobota, ki je projekt v Pomurje pripeljala že lansko leto, ker se je pri svojem delu srečala s pa-raplegikom, ki je opravljal tečaj varne vožnje. V združenju imajo vizijo, da bi v prihodnje vse več mladih spoznalo nevarnosti, ki jih prinaša cesta. Dobrodelna akcija »Od otrok za otroke« Anita Gaber Tudi pomurski otroci so sodelova-li v vseslovenski akciji »Od otrok za otroke«, ki jo je pripravil zavod LU. Gre namreč za akcijo, s katero so do 15. marca v večjih krajih po Sloveniji zbirali otroške igrače, ki so se jih številni otroci naveličali, jih prerasli ali jih preprosto več ne potrebujejo. V pokrajini ob Muri so na pobudo Pomurskega društva za krepitev socialnega dela igrače zbi-rali v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. »V knjižnici se je nabralo ogro-mno igrač. Odziv je bil zelo do-ber, igrače pa so namensko zbi-rali tudi v Vrtcu Murska Sobota in OŠ Veržej,« je povedal orga-nizator akcije v Pomurju Nejc Perhavec. Prostor v knjižnici je bil napol-njen z različnimi igračami. V vrečah in škatlah so bile plišaste, lesene, gumijaste igrače, starejše in novejše igrače, barvice , zvezki, knjige, ropotuljice, pobarvanke, sestavljanke, avtomobilčki in podobno. Polne vreče in škatle različnih igrač so nabrali tudi otroci v vrtcih. »Otroci in starši se na takšne ak-cije vedno zelo pozitivno odzo- vejo. Tudi tokrat so se vsi z veliko dobre volje vključili in prinesli igrače, ki jih več ne potrebujejo. Z njimi bodo lahko nekomu po-lepšali dan,« je povedala vzgojite-ljica Zdenka Sočič Tkalec. Sicer bodo igrače prispele v pra- ve roke: namenjene so otrokom v Indiji, Keniji, v Grosuplju, Sarajevu in Zenici ter Azilnemu domu v Ljubljani, ki pričakuje ranjene otroke iz Gaze. 19 AKTUALNO Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu v Krogu Anita Gaber Krajevna skupnost Krog je dan žena in materinski dan obeležila 19. marca. Sobotno druženje, ki so ga organizirali v telovadnici podru-žnične osnovne šole, je bilo v prvi vrsti namenjeno ženskam, obiskalo pa ga je tudi veliko otrok, očetov in dedkov. »Tradicionalno praznovanje, ki je bilo tokrat organizirano v tednu otroka, je namreč posvečeno celotni družini,« je med drugim kot slavno-stna govornica izpostavila mestna svetnica Suzana Varga. V svojem nagovoru je Vargova izpostavila predvsem današnjo vlogo žensk, ki ne predstavlja samo skrbi za otroke in štedilnik, ampak žensko, ki je enakopravna sooblikovalka sodobne družbe. Po uradnih pozdravih je sle-dil kulturni program, mamice pa so ob nastopih svojih otrok kar kipele od ponosa. Folklorna skupina domače osnovne šole je zaplesala, prijetnih melodij pa so bili obiskovalci deležni tudi ob nastopu upokojenskega ženskega pevskega zbora Püngrad, ki ga vodi Anka Suhadolnik. Organizatorji so na druženje povabili tudi goste iz Cankove. Tamkajšnja gledališka sek-cija Prometej iz Kulturno-umetniškega društva Avgust Pavel je poskrbela za veselo vzdušje s komedijama »Kopta Kofka« in »Bolnica«. Po uradnem programu so si va-ščani ob pogostitvi vzeli še čas za klepet in druženje. Delavnica kuhanja v mestni četrti Partizan Geza Grabar Trditev, da so v Mestni četrti Partizan med najaktivnejšimi, kar zadeva kakovost bivanja občanov - od najmlajših do starejših, lahko za-govarjamo na veliko načinov. Tudi z lanskim odprtjem novih igral za otroke v Cankarjevem naselju, ki so se jih razveselili zlasti najmlajši. Že pred leti so uspešno izpeljali projekt Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota »Živimo zdravo«. In tega nenehno nadgrajujejo. V lanskem kuharskem tečaju se več kot petnajst žensk in deklet ni učilo klasičnega kuhanja, pač pa le priprave jedi, ki jih uvršča-mo v t. i. kategorijo zdravih jedi. To so jedi, ki so pripravljene iz polnozrnatih sestavin, vsebujejo veliko sadja in zelenjave ter manj maščob in sladkorja. Podoben te-čaj je ženski del populacije izve-del tudi letos. Že drugi mandat predsednica mestne četrti Marija Bačič, ki je neumorni lokalni ko-ordinator tudi takih in podobnih aktivnosti, je pojasnila, da je to-kratna delavnica kuhanja pome-nila nadaljevanje ciklusa v okviru že omenjenega projekta in jo je v petih nadaljevanjih v učni kuhi-nji OŠ IV vodil kuharski mojster Jaka Polajžer iz Maribora, sicer zunanji strokovni sodelavec Zavoda za zdravstveno varstvo. Zvedave tečajnice so se letos dobivale vsak ponedeljek med 17. in 19. uro, v tem času pa so obravnavale pet vsebinskih sklo-pov kategorije zdrave prehrane: testenine, meso, marinade, sve-čana kosila in ribe. Letos je murskosoboški zavod v okviru že omenjenega projekta za vse tečaje zagotovil potrebni ma-terial za kuho, tako da so bile s stroškovnega vidika delavnice za obiskovalke delavnic brezplačne. Bačičeva, ki se pohvali, da v zim-skih mesecih za ženske iz njihove četrti že nekaj let tedensko uspe-šno izvajajo zimsko rekreacijo, se je na zaključku delavnic, ki se jih je udeležila tudi nosilka pro-jekta Ema Mesarič iz Zavoda za zdravstveno varstvo, javno zahvalila tudi zavodu, da jih je ponovno pritegnil k sodelovanju. Prispevek h gibanju za zdravo ži-vljenje je tudi gesta murskoso-boške družbe Hotel Diana, ki z letošnjim letom vsem občankam in občanom te mestne četrti za koriščenje vseh njihovih storitev v rekreacijskem centru priznava od 10- do 15-odstotni popust. Na zadnji kuharski delavnici je bilo rečeno, da bi morda krajšo rekreacijsko hojo nadomestili s fi-zičnimi aktivnostmi v Fazaneriji, saj obnovljena trimska steza v teh spomladanskih dneh nudi obilje užitkov med gibanjem v naravi. 20 AKTUALNO Ura za zemljo v Murski Soboti Bogomir Rola Mestna občina Murska Sobota se je letos prvič vključila v projekt »Ura za zemljo« (Earth Hour) - global-no pobudo proti podnebnim spre-membam, ki jo je leta 2007 pričela organizacija WWF (World Wildlife Fundation), ko je luči ugasnilo le mesto Sydney, oziroma 2,2 milijo-na tamkajšnjih prebivalcev; v letu 2010 je v projektu po vsem svetu sodelovalo že več kot 4500 mest v 128 državah, med njimi tudi neka-tera mesta v Sloveniji (Celje, Velenje, Ptuj, Pivka...) Ura za zemljo je trenutek za vse nas, da pokažemo, da nam ni vse-eno in da želimo spremembe in življenje v harmoniji za naravo. V Mestni občini M. Sobota se za-vedamo, da je bil njen prispevek v prizadevanju proti podnebnim spremembam le majhen delček v mozaiku svetovnih prizade-vanj, vendar se tudi zavedamo, da lahko le tako majhni delčki sestavijo celoto. Mestna občina M. Sobota je tako, dne 26. marca ugasnila 112 svetilk javne razsvetljave v 15 ulicah ter reducirala skupaj 90 svetilk v 9 ulicah, kjer to omogoča že posodobljena javna razsvetljava, vključena v enoten sistem vodenja, krmiljenja in nadziranja, ki je bil vzpostavljen v sklopu projekta prenove javne razsvetljave V Mestni občini M. Sobota. Razen ugasnitve posame-znih javnih razsvetljav in reduk-cij, je bilo za eno uro ugasnjeno tudi osvetljevanje spomenika na Trgu zmage in Soboškega gradu. Projekt v Mestni občini je bil za-snovan tako, da s tem ni bil pri-zadet javni interes v smislu varne uporabe javnih površin. In še nekaj osnovnih podatkov v številkah, s katerimi smo »olaj-šali« naš planet: cca 20 Kwh pri-hranka električne energije in cca 7,3 kg manj izpustov CO2. Karl Erjavec na obisku v Hiši Sadeži družbe Aleksandra Grah V času velikih demografskih spre-memb in staranja prebivalstva do-biva medgeneracijsko sodelovanje vedno večjo pozornost, in sicer v okviru strokovnih razprav, prav tako pa dobiva veliko pozornosti s stra-ni države in lokalnih skupnosti. V lokalnih skupnostih se v ta namen oblikujejo različne organizacije in institucije, ki zapolnjujejo vrzel med generacijami, in ena takšnih -edinstvena v Sloveniji - je tudi Hiša Sadeži družbe. V marcu so jo obiskali predstav-niki stranke DeSUS. Predsednik stranke Karl Erjavec si je ogledal delovanje prvega medgeneracij-skega centra in dejavnosti, ki potekajo v njem. Prostovoljci so obiskovalcem predstavili ustvar-jalno in kuharsko delavnico. Erjavec je bil nad delovanjem Hiše Sadeži družbe navdušen, ob obisku pa je med drugim izrazil podporo in obljubil pomoč. Medgeneracijska hiša je bila mar-ca predstavljena tudi na Osnovni šoli Gornji Petrovci, kjer so bile izvedene tri delavnice: šivilj-ska, glasbena in delavnica za prostovoljce. 30. marec je bil za Hišo prav poseben dan, saj so združeni prostovoljci v gledališki dvorani v Soboškem gradu izvedli med-generacijsko prireditev z naslo-vom »Medgeneracijski pozdrav pomladi«. Prireditev je nastala na pobudo prostovoljcev že lansko leto. Prostovoljci so se predstavi-li z glasbeno, plesno-folklorno, gledališko in literarno točko ter predstavili še preostale medgene-racijske delavnice, ki potekajo v Hiši Sadeži družbe. Prireditev je tudi letos sprožila velik odziv in pohvale na račun medgeneracij-skega sodelovanja. 21 AKTUALNO Medgeneracijski pozdrav pomladi Brigita Bavčar V grajski dvorani je bila zadnjo sredo v marcu dobro obiskana medge-neracijska prireditev z naslovom »Pozdrav pomladi«, ki so jo v režiji Grete Škerget izvedli prostovoljci Hiše Sadeži družbe. Ob tej priložnosti so pripra-vili tudi priložnostno razstavo in obiskovalce pogostili z ze-liščnimi namazi ter odličnim pecivom in brezalkoholnimi napitki. V programu so sode-lovali mentorji in mentorice medgeneracijskih delavnic, ki potekajo v prvi slovenski medgeneracijski hiši na Ulici Stefana Kovača, kot gostje pa so nastopili Plesna skupina Zeko in mlade kitaristke iz Osnovne šole I, ki jih vodi Tadej Ropoša. Ravnateljica partnerske šole v pilotskem projektu, Tanja Cesnik, je nastopajočim in prisotnim ob koncu namenila izbrane besede zahvale. Pred tem jih je pozdravil predse-dnik Pomurske zveze društev upokojencev Mirko Lebarič, medgeneracijskost glasbeno--folklorne in prireditve z gle-dališko točko »Kisla župca« pa je prišla do izraza predvsem v uvodni in sklepni pesmi že drugega »Pozdrava pomladi« v organizaciji te ustanove. Za lepo pomladno okrasitev pri-reditvene dvorane in vhoda vanjo je poskrbela Olga Varga, na družabnem delu srečanja pa smo si lahko ogledali tudi nakit Željke Hoblaj in druge razsta-vljene izdelke, ki so nastali v delavnicah Hiše Sadeži družbe. MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC MAREC 22 TAXI SALSA Sredi Prekmurja se bivše smetišče v Puconcih spreminja v zeleni rudnik Potem ko je bila dokončana I. faza regijskega centra za ravnanje z odpadki Puconci oziroma Pomurje, skrajšano CEROP, je javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. prevzelo zelo pomembno funkcijo izvajal-ca javne službe obdelave mešanih komunalnih odpad-kov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Že prvo leto delovanja tega centra in javnega podjetja smo dosegli pomembne rezultate, predvsem na podro-čju obdelave mešanih komunalnih odpadkov in sortira-nja ločeno zbranih embalažnih in drugih materialov. Imamo t.i. Čisti kompost, pridobljen iz bioloških odpad-kov, ki ga v tem času intenzivnega začetka vrtnarjenja in sajenja nasadov po zelo ugodni ceni ponujamo v vrečah ali v razsutem stanju. Ponujamo tudi možnost dostave komposta na dom po ceni 2,00 EUR/km (do 50 km) oziro-ma 1,00 EUR/km (nad 50 km). Hkrati vabimo vse, da si naš center ob Dnevu odprtih vrat, ki bo 22. junija 2011, tudi ogledate. JAVNO PODJETJE CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI PUCONCI d.o.o. Vaneča 81/b, 9201 PUCONCI Telefon: 02 545 93 10; faks: 02 545 93 16 E-mail: info@cerop.si; internet: www.cerop.si 23 JAVNE OBJAVE NAJAVA RAZPISOV Na osnovi sprejetega proračuna za leto 2011 se bodo na področju go-spodarskih in negospodarskih dejavnostih razpisali naslednji javni razpisi po posameznih področjih: 1. SOCIALNO VARSTVO in ZDRAVSTVENO VARSTVO Razpis: Javni razpis za sofinanciranje programov na področju socialnega varstva in zdravstva v letu 2011 Objava razpisa: predvidoma 15.4.2011, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi) Predmet razpisa: preventivni programi na področju socialnega varstva in zdravstva Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in javni zavodi na podro-čju zdravstva in socialnega varstva, ki izvajajo socialno in zdravstveno dejavnost Informacije: mag. Rofina Bernjak, Višja svetovalka II. za socialno var-stvo in zdravstvo, tel.: 525-16-64, elektronska pošta: rofina.bernjak@ murska-sobota.si 2. ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ Razpis: Javni razpis za sofinanciranje programov za področje tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost v Mestni občini Murska Sobota v letu 2011 Objava razpisa: predvidoma 15.4.2011, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi) Predmet razpisa: programi na področju tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in javni zavodi, ki izvajajo programe s področja tehnike ter uvajanja mladih v znanost za populacijo na območju MOMS Informacije: mag. Darja Kadiš, Višja svetovalka III za družbene dejavnosti, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si 3. MLADINA Razpis: Javni razpis za izbiro mladinskih programov oziroma projektov, ki jih bo v letu 2011 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Objava razpisa: predvidoma 15.4.2011, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi) Predmet razpisa: programi in projekti za izvajanje letnega programa na področju dejavnosti mladih v MOMS Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osebe zasebnega in javnega pra-va, ki bodo v letu 2011 izvajali aktivnosti na področju mladinske dejavnosti Informacije: mag. Darja Kadiš, Višja svetovalka III za družbene dejavnosti, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si 4. IZOBRAŽEVANJE Razpis: Javni razpis za sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za predšolske in osnovnošolske otroke v MOMS za leto 2011 Objava razpisa: predvidoma 15.4.2011, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi) Predmet razpisa: sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za otroke v MOMS, ki se po programu vzgojno-izobraževalnih zavodov izvaja na področju predšolske in osnovnošolske populacije Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osnovne šole, glasbena šola in vrtec, drugi zavodi, društva, klubi in zveze ter organizacije, ki so iz MOMS Informacije: mag. Darja Kadiš, Višja svetovalka III za družbene dejavnosti, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si 5. KULTURA Razpis: Javni razpis za izbiro investicijskih projektov na podro-čju kulture, ki jih bo v letu 2011 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Objava razpisa: predvidoma 15.4.2011, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi). Predmet razpisa: projekti za sofinanciranje nujnih posegov pri inve-sticijskem vzdrževanju prostorov, nakupa opreme za potrebe delovanja neprofitnih organizacij na področju kulture, izdelave konservatorskih načrtov, izdelave projektne dokumentacije za obnovo ter obnove objektov nepremične sakralne in kulturne dediščine Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo vse neprofitne organizacije, ki so v MOMS registrirane za opravljanje dejavnosti s področja kulture ali so na območju MOMS lastniki oz. upravljavci nepremične sakralne in kulturne dediščine Informacije: Darja Potočnik, Svetovalka I za kulturo in turizem, tel.: 525-16-62, elektronska pošta: darja.potocnik@murska-sobota.si Razpis: Javni razpis za izbiro kulturnih programov, ki jih bo v letu 2011 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Objava razpisa: predvidoma 15.4.2011, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi). Predmet razpisa: programi delovanja kulturnih društev v letu 2011, na naslednjih področjih: glasbena dejavnost, gledališka in lutkovna dejav-nost, plesna dejavnost, fotografska, filmska in video dejavnost, likovna dejavnost, literarna in večzvrstna dejavnost Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki so registrirani za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti ter posredovanje kulturnih dobrin, imajo sedež v MOMS, opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi in delujejo na področju kulture najmanj eno leto Informacije: Darja Potočnik, Svetovalka I za kulturo in turizem, tel.: 525-16-62, elektronska pošta: darja.potocnik@murska-sobota.si 24 JAVNE OBJAVE Razpis: Javni razpis za izbiro kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2011 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Objava razpisa: predvidoma 15.4.2011, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi). Predmet razpisa: projekti za izvajanje letnega programa kulturnih dejavnosti v MOMS na naslednjih področjih: uprizoritvena umetnost, glasbena umetnost, vizualna umetnost, knjiga in založništvo ter na drugih področjih (iz 4. člena ZUJIK) Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti s področja kulture ali drugih dejavnosti, občinska društva in zveze, avtorji in avtorske skupine ter samostojni kulturni delavci, ki imajo sedež oz. stalno prebivališče na območju MOMS Informacije: Darja Potočnik, Svetovalka I za kulturo in turizem, tel.: 525-16-62, elektronska pošta: darja.potocnik@murska-sobota.si 6. ŠPORT Razpis: Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2011 Objava razpisa: predvidoma 15.4.2011, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi). Predmet razpisa: zbiranje predlogov za sofinanciranje naslednjih vsebin, ter razvojnih in strokovnih nalog: interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov, športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, športna vzgoja otrok in mladine s po-sebnimi potrebami in študentska dejavnost, kakovostni šport, vrhunski šport, športna rekreacija, šport invalidov, šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, delovanje športnih društev in Športne zveze, športne prireditve, športni objekti, informacijski sistem na področju športa, priznanja športnikom in športnim delavcem Prijavitelji: športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v Mestni občini Murska Sobota, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vrtci in šole. Informacije: Goran Gutalj (ZKTŠ Murska Sobota, Mladinska 3, 9000 Murska Sobota), GSM: 031-792-969; elektronska pošta: goran.gu-talj@sz-ms.si Razpisni rok oziroma možnost prijave na navedene razpise je 3 tedne do 1 mesec od objave v Uradnem listu. 25 www.seat.si www.krovstvo-belec.com ALEKSANDRA VUČKIČ s.p. brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota splet: www.obcan.si/murskasobota brezplačna tel. št: 080 88 54 Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine: • preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, • na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, • z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si, • z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota. Soboške novine - pobude svetnikov Pozdravljeni! V imenu skupine občanov naše soboške občine sprašujem: Zakaj moramo občani v naših Soboških novinah na 11 straneh (od 34!) brati neke pobude občinskih svetnikov in zapis iz seje občine. Konkretno reci-mo bivša ravnateljica gospa Angela sprašuje o nekem odboru za starejše, potem ena druga gospa sprašuje o zazidalnih načrtih, tretja gospa mi-slim da gospa Perhavec javno uči občane kako naj vzgajajo otroke, za tem pa sprašuje zakaj pred 15. marcem ne čistijo ulic? Pa Robert Celec na eni strani in pol sprašuje o zamenjavi oken na občinski zgradbi. Zakaj o teh stvareh moramo prebira-ti občani? Kaj imamo od tega, razen to da člani občine uživajo ob tem da se nam smejijo iz novin. Jaz sem pre-pričan, da to občane samo odvrača od prebiranja novin in obenem je to tudi velik strošek. V preteklosti smo si lahko v Soboških novinah pogledali pred-vsem to, kaj se dogaja v naši občini. Zdaj pa 1/3 novin zasedajo vpraša-nja svetnikov, ki tako ali tako za to dobivajo drago sejnino. Tiste občane ki to zanima si lahko to pogledajo na soboškem TV na posnetku seje. Če pobude svetnikov v novinah za-sedejo skoraj 1/3 mesta, pomeni da 1/3 denarja namenjenega novinam namenimo takim vprašanjem sve-tnikov? V ta prostor bi lahko objavili recimo aktivnosti prostovoljnih dru-štev, pa več fotografij naših otrok, pa prebujanja narave v Soboti ali pa novine skrčili na toliko manj strani, denarja pa namenili recimo društvo za zaščito živali. Tole pismo lahko tudi javno objavite v pisma bracev Soboških novin. LP, Melita »Spoštovana gospa Melita! Poslanstvo javnega glasila Soboške no-vine, ki ga izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota je obvešča-nje občanov o aktualnih dogodkih iz življenja in dela v Mestni občini Murska Sobota, obenem pa je glasilo informator ter prostor za javne obja-ve. Iz tega razloga so poročanja s sej mestnega sveta, pobude svetnikov ter sprotno poročanje o delu, projektih ter načrtih občinske uprave osrednji del našega občinskega glasila. Ker gre za mestne svetnike, ki so bili izvoljeni s strani občanov, je njihovo razmišlja-nje tudi nekakšen presek razmišljanja občanov in zato so ravno v novinah na vpogled vsem tistim, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne spremljajo poteka sej mestnega sveta preko TV. Prepričana sem, da ste kljub nekoliko obsežnejši rubriki, iz napisanega izlu-ščili tudi kakšno dodatno ali zanimivo informacijo o različnih problematikah in aktivnostih v naši občini in se zdijo morda nekoliko manj pomembne za vas, so pa morda bolj pomembne za vašega soseda ali stanovalca sosednje mestne četrti ali krajevne skupnosti. Vaše pismo bomo objavili v Soboških novinah v rubriki “Pomoč občanu”, z namenom, da se z vašim razmišlja-njem seznanijo tudi druge občanke in občani, vaš pogled pa bo tudi dodaten izziv za nov izdajateljski odbor, ki doslej še ni bil imenovan. V želji, da bodo Soboške novine ostale še naprej tudi vaše novine in boste v njih našli vsebine, ki vas zanimajo vas prijazno pozdravljam.« Vida Lukač, odgovorna urednica Soboških novin Otroško igrišče v mestnem parku Pozdravljeni! Pomlad je tu, končno lahko lepe po-poldneve preživljamo na prostem. Za družine z majhnimi otroki je pri-ljubljena destinacija otroško igrišče v mestnem parku. Zato vas v imenu mnogih, ki smo zadnja dva popol-dneva preživeli tam, sprašujem, kdaj bodo odstranjeni betonski ostanki starih klopi, ki so bile zamenjane že kar nekaj časa nazaj. Lahko si predstavljate, kako so kupi beton-skih plošč, ki ležijo na igrišču zelo nevarni in konec koncev tudi precej napoti. Želeli bi si tudi, da se poti okoli klopi na igrišču počistijo, saj je na njih polno razbitega stekla in druge nesnage. Lep pozdrav, Maja »Spoštovani, hvala za vaše opozorilo. Ureditev mestnega parka, ki smo ga urejali preko projekta 3 Parki še ni do- končana. Opozorili smo pogodbenega izvajalca del, da bo v najkrajšem času odstranil omenjene betonske plošče. Prav tako smo obvestili vzdrževalca otroškega igrišča, da igrišče počisti.« Lepo vas pozdravljamo, vaša Občinska uprava Razpis za najem neprofi-tnih stanovanj. Želel bi se prijaviti na razpis za po-delitev neprofitnih stanovanj. V letu 2010 sem posle 37 let služ-be invalidsko upokojen in nimam v lasti nepremičnin. Sem državljan Slovenije s stalnim prebivališčem v Černelavcih. »Spoštovani, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota odda-ja neprofitna stanovanja v najem na podlagi javnega razpisa, v katerem so določeni osnovni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec. Naslednji javni razpis za dodelitev neprofitnih stano-vanj bo predvidoma v drugi polovici leta 2011. Podrobnejše informacije o javnem razpisu in pogojih najema lahko občani dobite na sedežu Javnega sta-novanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 1, Murska Sobota ali na tel. 02/525-16-27 ali 02/525-16-37.« Andreja Kuhar, samostojna svetoval-ka za stanovanjske zadeve na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota 26 KULTURA Morski festival kitare uspešno izpeljan Aleksandra Grah V Glasbeni šoli Murska Sobota je od 30. marca do 3. aprila 2011 potekal izjemen glasbeni dogodek - Morski festival kitare 2011, ki je gostil naj-boljše kitariste iz različnih držav. V okviru festivala je potekalo mednarodno tekmovanje ki-taristov v različnih starostnih kategorijah. Festival, ki je dobil ime po reki Muri, so v Glasbeni šoli Murska Sobota prvič orga-nizirali pomladi 2004. »Idejo o nastanku festivala, ki jo je podal profesor kitare Damjan Stanišič, smo podprli in reali-zirali predvsem zato, ker je bilo tovrstno dogajanje na področju kitarske igre takrat v Sloveniji precej skopo. Na festivalu, ki je tekmovalnega značaja, smo želeli dati priložnost tekmova-ti tudi mlajšim udeležencem, ki sicer na nacionalnem tek-movanju v Sloveniji nimajo samostojne kategorije, to je kitaristom do devet let,« so zapisali organizatorji festiva-la. Tudi letos so festival spre-mljali spremljevalni dogodki, kot so koncerti nagrajencev, priznanih solistov na kitari ali komornih skupin, predstavitve ter zabavni večeri. Prvi dan fe-stivala sta nastopila Nives Zver in Guitarisimo, drugi dan se je koncertno dogajanje odvijalo na dveh lokacijah, in sicer je v glasbeni šoli potekal kon-cert Edin Karamazov Guitar Quartet, v Mikku pa so nasto-pili Noč sevdaha, Boško Jovič (kitara) in Amira Medunjanin (glas), kot gost se je predstavil Edin Karamazov. V petek je v dvorani glasbene šole nastopil kitarski duet Saška Felštinski in Vesna Milutinovič, v Mikk-u pa Piazzolleky. Sobota je bila •namenjena nastopu Roberta Fabbria in ženske vokalne sku-pine Iva in Skupine Do. V ne-deljo, 3. aprila, so na zaključni prireditvi podelili priznanja najboljšim kitaristom, najboljši nagrajenci pa so občinstvo oča-rali še z zaključnim koncertom. Izjemno priznanje klarinetistu Timiju Bencaku Aleksandra Grah Mladi glasbenik Timi Bencak je letos dosegel zavidljivo priznanje, saj je osvojil prvo mesto v A-kategoriji in lavreat na osmem mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko Beograd v igranju na klarinet. Timi Bencak letos obisku-je četrti razred Glasbene šole Murska Sobota, kjer je že dve leti vključen v simfonični in pihalni orkester, že eno leto pa je tudi član znane Prekmurske godbe Bakovci. Letos se je ude-ležil mednarodnega tekmova-nja, kjer je med tekmovalci iz osmih držav strokovna žirija največ točk namenila prav Bencaku. Njegov glasbeni ta-len ni naključje, saj se z glasbo ukvarja tudi njegov oče, prav tako član Prekmurske godbe Bakovci. Timija je na medna-rodnem tekmovanju na klavirju spremljala Olga Palic, k njego-vemu uspehu pa je veliko pri- speval učitelj in mentor Željko Ritlop, ki mladega glasbenika spremlja na glasbeni poti in ga spodbuja pri vsestranskem ra-zvoju. Kljub temu da je igranje instrumenta zahtevno in zah- teva veliko vaj in truda, včasih pa tudi odrekanja, Timi svoj klarinet naravnost obožuje in nanj tudi z veseljem zaigra. 27 KULTURA V Gledališču Park zazvenele partizanske pesmi Letos obeležujemo 66. obletnico osvoboditve Prekmurja ter 70. oble-tnico ustanovitve osvobodilne fronte. Ob tej priložnosti je v novi kulturni dvorani Gledališče Park v Murski Soboti v soboto, 2. aprila, potekal koncert Ženskega pevskega zbora Kombinat ter Tržaškega partizanske-ga pevskega zbora Pinko Tomažič. Glasbeno spremljavo pevskima zboroma so nudili glasbeniki Branko Smrdelj z mandolino, Robert Slanic s kitaro, Miran Pečenik s harmoniko ter Silvan Kralj s kontrabasom. Zenski pevski zbor Kombinat združuje skoraj 60 deklet z vseh koncev Slovenije, tudi Prekmurja, kjer pa doslej še niso nastopile. Dekleta, pod vodstvom dirigentke Mateje Mavri, imajo v svojem reper-toarju pesmi upora iz različnih obdobij ter v različnih jezikih. Na odru Gledališča Park so tako zapele v slovenskem, angleškem, ruskem in srbskem in hrvaškem jeziku. Preden so zapele pesem z naslovom Bread and Roses, ki velja kot himna upora tekstilnih delavk v ameriški zvezni drža-vi Massachusetts, leta 1912, so povedale, da so ob prepevanju te pesmi v mislih zmeraj z de-lavkami tovarne Mura. Za kombinatkami je oder zavzel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki že skoraj štiri desetletja prepeva in neguje par- tizanske, uporniške, protestne in delavske pesmi. Proti koncu koncerta so se jim na odru zo-pet pridružile pevke Zenskega pevskega zbora Kombinat. Kot zadnjo so zapeli znamenito slo-vensko ponarodelo pesem in neuradno himno Primorcev, Vstajenje Primorske, s katero je koncertni večer doživel tudi svoj vrhunec. Ob refrenu pesmi je namreč vstala celotna dvorana in s petjem ter ploskanjem pevcem pomagala dokončati nastop. Počasni ritmi Rade Šerbedžija Konec marca je na kulturnem področju zagotovo zaznamoval nastop legende in ene najve-čjih igralskih ikon v prostoru nekdanje Jugoslavije, Rade Šerbedžija. S svojim šarmom in odrskim nastopom je pustil močan pe-čat tudi na glasbenem podro-čju nekdanje države. Na odru prenovljene murskosoboške dvorane je nastopil z dolgole-tnim prijateljem, uveljavljenim slovenskim igralcem in glasbe-nikom, Juretom Ivanušičem, ki je murskosoboško publiko pred leti že navdušil z nastopom v grajski dvorani. Skupaj sta ob pomoči nikoli izpetih glasbenih uspešnic, kot sta skladbi Ne daj se Ines ter Barbara, v zavidlji-vo napolnjeni dvorani ustvarila nepozabno vzdušje. KOLEDAR DOGODKOV V MIKKU MESEC APRIL - MAJ 28 KULTURA Predstava, ki vas priklopi na 220 neVOL(T)of Špela Horvat Kulturno umetniško društvo Štefan Kovač je pripravilo novo gledališko predstavo 220 neV0L(T)of. Premiera je bila razprodana, naslednja uprizo-ritev bo 18. aprila v Grajski dvorani. Po dveh uspešnih predstavah, lanskoletni Meteorit v kozarcu in predlanski Elizabeta je zagreta, se gledališčniki iz Kulturno ume-tniškega društva Stefan Kovač predstavljajo z novo predstavo 220 neVOL(T). Pod režisersko taktirko Gorazda Žilavca se bodo skozi številne preobrate, situacij-sko in besedno komiko predsta-vili domači publiki dobro po-znani Jože Brunec, Peter Jadrič, Edi Jakšič, Berta Kološa, Boštjan Lačen, Nenad Perič, Dušan Radič, Romeo Varga, Darko Vrebac in Janez Žilavec. Predstava je pov-zeta po delu Iztoka Lovriča in nas ponese v vrtinec reševanja vsako-dnevnih problemov življenja v večstanovanjskem bloku. »Dela Lovriča vsebujejo besedila, katera je izjemno preprosto prenesti v re-alnost,« je povedal Gorazd Žilavec, ki se po letih nastopanja v ljubljan-skem in koprskem gledališču po-novno vrača na delo v Mursko Soboto. »Gorazd je zelo pomem-ben del ekipe, saj nam zelo poma-ga s svojimi profesionalnimi gleda-liškimi izkušnjami,« meni Brigita Perhavec, producentka predstave. Ker se je v jeseni, ko je predstava začela nastajati, pokazal velik inte-res za vloge, je Gorazd Žilavec dra-maturgijo nekoliko spremenil in ustvaril dva nova lika. Na odru se tako pojavi velik nabor raznolikih in zanimivih likov, s katerimi se tudi zaradi prekmurskega dialekta gledalci zlahka poistovetijo. Predstava je bolj primerna za manjše dvorane, zato bo' odigrana v Grajski dvorani. »Prenovljeno Gledališče Park je sprostilo graj-sko dvorano za ljubiteljska društva, kar omogoča kvalitentejše priprave in izvajanje gledaliških predstav,« so povedali igralci, ki odslej lah-ko vadijo s postavljeno sceno, kar pred prenovo Gledališča Park niso mogli. »Iz prekmurskega bazena smo po- črpali zelo vabljiv izbor igralcev, ki so na odru naravnost fantastični,« je o razlogih za ogled predstave povedala Brigita Perhavec, ki na-poveduje, da bo ponovitev toliko, kolikor bo interesa publike in koli-kor se bodo lahko uskladili z igral-ci. »Ker smo izbrali 'soft' različico Prekmurščine, so tudi gostovanja mogoča,« zaključuje Perhavčeva. WWW.APMS.SI HOTEL DIANA 29 ŠPORT 1. B-liga, prihajamo! Smiljan Kuhar Murskosoboški košarkarji so letos zabeležili 21 zmag in samo en poraz. Radenska Creativ se po dveh letih vrača tja, kjer ji je glede na kakovost mesto, v 1. B-ligo. Potem ko so lansko leto neuspe-šno odigrali zaključek končnice in se »obsodili« na še eno leto igranja v nižjem razredu, si tokrat novega spodrsljaja niso dovolili. Letos je bil režim tekmovanja v drugi slovenski košarkarski neko-liko drugačen. Po rednem delu tekmovanja je bilo za napredo-vanje dovolj osvojiti prvo mesto. Murskosoboški košarkarji so bili že lani po rednem delu prvenstva prvi, a jim je nato spodletelo v končnici, ki pa je letos sploh ne bo. V 1. B-ligo potujeta namreč prvak Zahoda in Vzhoda, v sle-dnjem tekmovanju pa so prevla- dovali ravno Sobočanci. »To leto je bilo naše leto. Dokazali smo, da smo prepričljivo najboljša eki-pa v ligi, in si zasluženo zagoto-vili vrnitev v 1. B-ligo. Povem lahko, da po kakovosti tja tudi spadamo,« je uspešno sezono ocenil predsednik kluba Peter Juteršnik, ki razloge za uspeh vidi predvsem v večji homogenosti in kolektivnosti ekipe. Po njegovem mnenju je odločil-no vlogo odigral Dejan Jakara, ki je v Mursko Soboto prišel pred začetkom sezone, Juteršnik pa ni skoparil niti s pohvalami na račun ostalih igralcev: »Seveda bi poleg Jakare pohvalil tudi ostale domače igralce, in sicer Novaka, Majca, Juteršnika, Barbariča in Gomboca, ki so v primerjavi z lansko sezono precej napredo-vali. Tu sta še Suran in Ribič, ki sta svoje delo opravila več kot dostojno.« Vsi ti igralci naj bi drugo leto še naprej branili bar-ve kluba, pri Radenski Creativu pa ne izključujejo možnosti, da bi se pred novo sezono okrepili na centrskem položaju, kjer so najbolj šibki. V klubu se lahko pohvalijo tudi z dobrim delom na področju kadrovanja in poslovanja. »Letos smo uspeli stroške znižati za sko-raj petnajst odstotkov, s čimer smo privarčevali kar nekaj sred-stev za naslednjo sezono, ki bo nekoliko dražja kot letošnja,« še pove predsednik, ki je zadovoljen tudi z dobrim delom v mlajših selekcijah. Letos se je tako v nji-hovih vrstah kalilo nekaj več kot sto mladih navdušencev košarke, starih med sedem in dvanajst let. Kdo ve, morda bo prav ta genera-cija nekoč poskrbela, da bomo v Murski Soboti spremljali košarko na najvišji državni ravni. BEL-TEH Boštjan Cigüt s.p. AdriaticSlovenica 30 ŠPORT Letalski modelarji Mura Cup 2011 Geza Grabar Društvo modelarjev Pomurja (DMP) iz Murske Sobote je med Martjanci in Noršinci tudi letos pripravilo tra-dicionalno, četrti tekmo svetovnega pokala modelarjev Mura Cup 2011, kjer so v mladinski in članski kon-kurenci tekmovali s štirimi različnimi modeli. Osnovni pečat sicer tradicio-nalno dobro pripravljenega in izvedenega dvodnevnega tek-movanja, na katerem je nasto-pilo več kot sto tekmovalcev, so zaradi močnega vetra pustile zelo težke tekmovalne razmere. Med pomurskimi tekmovalci je najboljšo uvrstitev dosegel Andrej Ouček iz domačega društva, ki je med mladinci z večjimi prostoletečimi mode-li (Fl-A) zasedel tretje mesto, absolutno pa je bil prav tako odličen šesti. V tekmovanju z istimi modeli, kjer je start mehanski oziroma model v vi-šave potegnejo z vrvico, se je z 20. mestom absolutno izka- zal tudi Jože Titan (Aeroklub Murska Sobota), Grega Filo (DM Pomurja) je bil 24. (med mladinci 9.), Črt Šiftar (Štart Polana) je bil 30. (med mla-dinci 11.), Milan Sinic 31. in 32. Boštjan Bagari (oba AK Murska Sobota), Dejan Gomboc (DMP) pa je pristal na 47. mestu. 45. pokal Murske Sobote v judu Geza Grabar Judo klub Murska Sobota je v te-lovadnici OŠ III tudi letos pripravil odmevno tekmovanje, ki se ga je v starostnih skupinah od cicibanov do mladincev udeležilo kar 325 tekmo-valcev iz Slovenije in Hrvaške. Glavna poudarka zelo kakovo-stnega tekmovanja sta bila odlič-na organizacija ter pričakovani uspehi domačih tekmovalcev, čeprav se ga nekateri najboljši zaradi pisanja poskusne mature tudi letos niso mogli udeležiti. V mladinski konkurenci do 55 kg je Sašo Šarčevič pristal na dru-gem, Luka Roudi pa v kategoriji do 60 kg na tretjem mestu. Med mlajšimi dečki je bil do 42 kg Aleksander Ferenčak drugi, do 50 kg pa Liam Galof peti. Da tudi v murskosoboškem klubu, ki mu predseduje Geza Krančič in katerega trenerji so Silvo Kavčič (tekmovalna skupi-na), Darijo Vrdjuka (nadaljeval-na skupina) in Zoran Kos (judo vrtec), raste zelo perspektivna generacija mladih tekmovalcev, potrjujejo tudi dvojna zmaga Davida Žida in Bineta Banfija v konkurenci cicibanov do 20 kg, zmaga Klemna Bejeka (do 50 kg), tretje mesto Žana Novaka (do 38 kg). Pohvaliti velja tudi odmevne uvrstitve mladih, in sicer tretje mesto Vala Galofa in peto Jakoba Cirkvenčič (do 26 kg). Prav domači tekmova- lec Klemen Bejek je bil razgla-šen za najboljšega tekmovalca v najmlajši kategoriji cicibanov in cicibank. Med ostalimi pomurskimi tek-movalci so uspešno nastopili tudi judoisti iz Beltincev, Lendave in Ljutomera. 31 CIVILNA ZAŠČITA V natečaju »Pomoč ob nesrečah« najuspešnejša OŠ III Murska Sobota Geza Grabar Murskosoboška izpostava republi-ške Uprave za zaščito in reševanje je tudi v letošnjem šolskem letu, že 14. po vrsti, razpisala regijski natečaj za najboljša likovna in literarna dela, in sicer na temo »Naravne in druge nesreče - Kdo in kako nam poma-ga ob različnih nesrečah«. Natečaj je del vseslovenskega, saj se bodo najboljši udeležili zaključne nacio-nalne prireditve. V telovadnici OŠ III Murska Sobota je bila ob koncu natečaja svečanost z razglasitvijo rezulta-tov najboljših. Nagrajena dela si je bilo mogoče v času prireditve na priložnostni razstavi tudi ogledati. Kot je bilo povedano na zaključ-ni prireditvi, želijo tudi s to ak-tivnostjo — enako kot z drugimi aktivnostmi programa informi-ranja, izobraževanja in uspo-sabljanja, predšolsko in šolsko mladino poučiti, posredno pa tudi njihovih staršev, vzgojiteljev in učiteljev, da se nesreče doga-jajo vsakodnevno in da lahko doletijo tudi nas. Tudi slavno-stna govornica Olga Andrejek, vodja oddelka za izobraževanje in usposabljanje v Upravi RS za zaščito in reševanje, ki je skupaj z Martinom Smodišem, vodjo murskosoboške izpostave, v na-daljevanju podelila priznanja naj-boljšim, je menila, da se moramo na morebitne nesreče ustrezno pripravljati. Samo na ta način lahko omejimo ali ublažimo njihove posledice. Andrejkova je mlade opozorila, da nam narava vrača odnos, zato bi ga kanilo spremeniti in odgovorno ravnati. Ker o varnosti razmišljajo zgolj tisti, ki so v primeru naravnih in drugih nesreč vključeni v reše-vanje, manj pa drugi, so želeli s tem natečajem k temu spodbu-diti tudi mlade. Da se mladi problema vse bolj zavedajo, priča tudi velika odziv- nost. Iz Pomurja je na natečaju po zaslugi 86 mentorjev sodelo-valo 22 osnovnih šol in 15 vrtcev, ki so komisiji posredovali 242 del kar 238 avtorjev. V štirih katego-rijah (predšolski otroci, učenci 1., 2. in 3. triletja osnovnih šol) je bilo uradno pregledanih 202 likovni ter 40 literarnih del, po navedbah mentorjev pa je ustvar-jalo vsaj petkrat toliko mladih. Natečaja so se tudi letos zunaj konkurence udeležile šole iz sose-dnjih obmejnih županij Hrvaške in Madžarske (19 šol, 23 men-torjev s 27 likovnimi deli). Od nagrajenih del iz šol naše občine velja posebej izpostaviti prvo mesto učenke devetega ra-zreda OŠ III Martino Smodiš, ki je za literarno delo v konkurenci učencev tretjega triletja osnov-ne šole za delo »Z roko v roki v stiski« osvojila prvo nagrado. Njena mentorica je bila Terezija Gujtman. Enako velja izposta-viti tudi likovni izdelek malčka iz Vrtca Urška Murska Sobota Vita Lampeta, ki je v katego-riji predšolskih otrok z delom »Požar« ob pomoči vzgojiteljice Zdenke Sočič Tkalec zasedel če-trto mesto. Prav OŠ III je bila na področju izvajanja programa aktivnosti informiranja, izobraževanja in usposabljanja osnovnošolske mladine za osebno in vzajemno zaščito v šolskem letu 2010/2011 izbrana za najaktivnejšo šolo. Za nagrado je prejela komplet petih knjig za šolsko knjižnico. SUM SOBOTA d.o.o. 32 GASILSTVO Novo poglavje za pomursko gasilstvo Geza Grabar Sedež Gasilskega regijskega sveta za Pomurje odslej v Murski Soboti. Podpisnica pogodbe o organizaciji, delovanju in financiranju pomurske gasilske regije je med 21 občinskimi in medobčinskimi gasilskimi zve-zami tudi Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota. Kot so dejali zbrani na zadnjem regijskem svetu v Murski Soboti, gre za mejnik s ciljem boljšega in bolj homogenega delovanja gasilstva na ravni celotne regije. Dokument odpira novo poglavje rudi glede učinkovitejše organi-ziranosti gasilstva v posameznih regijah na državni ravni. Doslej take pogodbe naj ne bi imela še nobena regija. V imenu GZ MO Murska Sobota sta pogodbo podpisala podpredsednik in tajnik zveze Stefan Barbarič in Jože Rituper. Na seji so predstavili program dela in finančni načrt za leto 2011, po novi pogodbi pa so sprejeli tudi sklep o primopre-daji sedeža Gasilskega regijskega sveta za Pomurje iz Ljutomera v Mursko Soboto. Aktivnosti pomurskih gasilcev je povelj-nik Dušan Utroša razdelil na operativno-organizacijsko delo-vanje in izobraževanje. Utroša med najpomembnejšimi navaja v okviru dneva Mure sodelova-nje pri spustu po reki (7. maj); v oktobru, mesecu varstva pred požari, bodo pripravili praktič-no regijsko gasilsko vajo »Odziv Pomurje 2011«, strokovno ek-skurzijo v slovensko Primorje, morda pa tudi regijsko vajo — simulacijo množične prometne nesreče na pomurskem kraku avtoceste. Nadaljevali bodo tudi s tradicionalno dobrim sodelova-njem z gasilci iz sosednjih držav. Brez sodelovanja s pomurskimi šolami, murskosoboško izposta-vo Uprave za zaščito in reševa-nje, štabom Civilne zaščite za Pomurje, poklicnimi gasilskimi enotami in enotami širšega po-mena, Slovensko vojsko, ostalimi silami za zaščito in reševanje ter nenazadnje tudi mediji njihovo delo ne bi bilo tako učinkovito in opazno. Do naslednjega kongresa Gasilske zveze Slovenije leta 2013, za organizacijo katerega naj bi kandidirala tudi pomur-ska gasilska regija, točneje me-sto Murska Sobota, bo naloge predsednika opravljal Bogdan Sajnovič iz Gornje Radgone, ki je na tej dolžnosti zamenjal Branka Novaka iz Ljutomera. Tedaj se izteče tudi mandat poveljnika Utroše. wvvw. dso-ljutomer.si 33 NAGRADNA KRIŽANKA Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan Naslovnica: TADEJ KIRINČIČ Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 30. aprila 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Marija Konkolič, Stara ulica 1, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10. 34 Zveza svobodnih sindikatov 'Slovenije GLEDALIŠKE PREDSTAVE Ponedeljek, 18.04. ob 19:00 Iztok Lovrič: 220 neVOL(T)of, komedija ljubiteljski gledališčniki KUDa Štefan Kovač Murska Sobota (vstopnina 7 € v predprodaji) Grajska dvorana Murska Sobota Torek, 19.04. ob 19:00 Joe DiPietro, Jimmy Roberts: LJUBIM TE, SPREMENI SE, Prospot za abonma Komedija in izven Nova dvorana Murska Sobota Četrtek, 05.05. ob 20:00 Bjarni Haukur Thorsson: FOTR, monokomedija z Ladom Bizovičarjem Nova dvorana Murska Sobota Sobota, 07.05. ob 11:00 W. Shakespeare: ROMEO IN JULIJA Gimnazija Murska Sobota Ponedeljek, 09.05. ob 20:00 Iztok Lovrič: 220 neVOL(T)of, komedija ljubiteljski gledališčniki KUDa Štefan Kovač Murska Sobota (vstopnina 7 € v predprodaji) Grajska dvorana Murska Sobota Petek, 13.05. ob 9:15 in 11:00 Ribič: ČRNI MUC VASUJE za gledališko-lutkovni abonma Sobota, 14.05. ob 20:00 Aleš Nadai: PANONEC IN MORJE, monokomedija v izvedbi Gorazda Žilavca Grajska dvorana Murska sobota vstopnice za vseh 5 večernih gledaliških dogodkov: priporočamo nakup v predprodaji na blagajni nove dvorane vsak delavnik med 15. in 17. uro. PLES Četrtek, 21.04. ob 12:00 Plesna predstava s plesalci iz VENEZUELE, MOZAMBIKA IN SLOVENIJE vhodna ploščad soboškega gradu ali grajska dvorana (v primeru slabega vremena) Organizatorji: Plesna izba Maribor, Hiša sadeži družbe in Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota RAZSTAVE Do 05.06. 2011 gostujoča razstava Dolenjskega muzeja Novo mesto BOŽIDAR JAKAC - ŽELEZNI SVET Pokrajinski muzej Murska Sobota Do 18.05.2011 BOGDAN BORČIČ - NAJDENE STVARI, slike in grafike Galerija Murska Sobota Sreda, 20.04, ob 17. uri Otvoritev VELIKONOČNE in LIKOVNE razstave POMLAD IN CVETJE Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota PRIREDITVE, KONCERTI April 2011 ROMANO ČHON, lil FESTIVAL ROMSKE KULTURE v različnih krajih v Murski Soboti in drugje po Sloveniji Informacije na www.romanochon.org Petek, 15.04. ob 18:00 Predstavitev literarnega ustvarjanja Mladenke Šarkezi MIKK Murska Sobota Sobota, 16.04. ob 19:00 HALGATO BAND, ŠUKAR, BALERINA Trg kulture Murska Sobota (v primeru slabega vremena MIKK) Petek, 22.04. ob 21:30 KONCERT TRUBAČEV: PICIKATO BRASSBAND Mikk Murska Sobota Petek, 29.04 ob 21:00 Festival DELU ČAST IN OBLAST - DUBIOZA KOLEKTIV & VVAITAPU Mikk Murska Sobota Sobota, 30. 04. od 17.00 dalje KRESOVANJE Mestni park Murska Sobota Sobota, 30.04. ob 21:30 Festival DELU ČAST IN OBLAST - EMKEY & KIKI & BENO Mikk Murska Sobota Nedelja, 01.05. ob 21:30 Festival DELU ČAST IN OBLAST- VIALKA & HEXENBRUTAL Mikk Murska Sobota Ponedeljek, 09.05. ob 11:00 SLOVESNOST OB DNEVU ZMAGE Trg zmage Murska Sobota Ponedeljek, 09.05. ob 11:00 EVROPSKA VAS, prireditev Osnovne šole II. v sodelovanju s Pomurskimi osnovnimi šolami Trg kulture Murska Sobota Sobota 14.05. med 11. in 17. uro DRUŽINSKI PIKNIK Mestni park Murska Sobota ŠPORTNI DOGODKI Sobota, 16.04. in nedelja, 17.04. DRŽAVNO PRVENSTVO V ROKOBORBI - kadeti, člani športna dvorana OŠ I Murska Sobota Nedelja, 01.05.2011 Turnir MEMORIAL JOŽEF MILER ŠDNK Pušča Sobota, 07.05.2011 16. DP ZA ZDRAVNIKE Športni center Bakovci Ponedeljek, 09.05.2011 3. krog Vrt-kegljanja Društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA Sobota, 16.04. ob 11:00 Delavnica orientalskega plesa s Ksenijo Visket Romski izobraževalni inkubator Prekmurje Ponedeljek, 18. 04. Srednejšolske delavnice: Teden ustvarjanja socialnega kapitala Ekonomska šola Murska Sobota Sreda, 20,04, ob 18, uri Samanta Baranja in Vinko Cener, »Romski jezik - prednost ali ovira?* RAK Murska Sobota ZABAVIŠČNI CENTER KEGL CITY Sobota, 16.04 od 10:00-12:00 VELIKONOČNE DELAVNICE Sobota, 23.04. ob 11:00 Zabava z VELIKONOČNIM ZAJČKOM BOBIJEM z delavnicami in baloni Sobota, 16.04. ob 20:00 Koncert skupine Zodiac Petek, 22.04. ob 15:00 MASTERS šolske bowling lige Sobota, 23.04. ob 20:00 Koncert skupine PLAMEN Vsako nedeljo od 15:00 -18:00 Otroški disko z DJ-i in animatorji ZABAVIŠČNI CENTER PARTYMAX Vsak torek PARTV TIME 1+1 GRATIS Vsako nedeljo DRUŽINSKI BOWLING Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net