U 5 5>4 60LO02U0 PR— Poštnina plačana v gotovini o onn i* Abb. postale i grupo.. Cena 200 lir SKEDNJA KNJIŽNICA OPEK .3SKI DNEVNIK Leto XXXIII. Št. 136 (9464) TRST, petek, 8. julija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ..Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NAČELNIKI SKUPIN SESTAVILI PROGRAMSKO RESOLUCIJO KD ŽE IZSILJUJE DRUGE STRANKE GLEDE PRENOSA OBLASTI NA DEŽELE V Čudni Zaccagninijevi izgovori na «svobodo» parlamentarnih skupin *n možnost «nebistvenih popravkov» k doseženim sporazumom RIM, 7. _ Koliko «večin» deluje Y knlijanskem parlamentu? Formal-no nobena, saj imamo vlado, ki ni-jna prave večine in obstaja samo za- i’ ker se nekaj strank vzdržuje V asovanja. Dejansko pa je teh «ve-c*n» precej. Obstaja ..programska večina*, ki jo sestavljajo KPI, PSI, jjbDI, pri jn kd (za liberalce se *e ne ve) in temelji na podpisanem dokumentu, za katerega so se na-o^lniki skupin sestajali dva dni. To da obstaja tudi druga »večina*, ki Danes splošna stavka v Kalabriji KIM, 7. — Več kol 4 milijone delavcev bo jutri stavkalo po 'sej Italiji štiri ure v okviru sindikalnega boja /.a zaposlitev, naložbe in razvoj Juga ter v Podporo delavcem, ki se v velikih industrijskih družbah delujejo za obnovitev delovnih Pogodb. V Kalabriji pa bo jutri celodnevna stavka vseh delavcev, v Reggio Calabrii pa veliko vsedržavno delavsko zborovanje, Pa katerem bodo govorili glav-P' tajniki treh sindikalnih zvez Lama, Macario in Benvcnuto. ‘Napovedujejo, da ho jutri prispelo z vlaki in avtobusi iz vseh Južnih dežel na tisoče delav-cev, iz industrijskih središč srednje in severne 'Italije pa bodo prišle na manifestacijo dc-*avske delegacije, da izrazijo Prebivalstvu na Jugu svojo solidarnost v boju za rešitev tamkajšnje gospodarske krize, ki le ostrejša kot drugod, za več-Jn zaposlitev in večje naložbe. Obenem bodo vsi skupaj zahte-v*li uresničitev velikega železarskega središča v Ginia Tau-du in spoštovanje vseh obvez-Pnsti do Juga. svobode.* Po domače povedano: vsak dela, kar hoče. Tako je b lo ob vprašanju pravične stanarine, s katerim je KD nudila gradbincem in lastnikom nepremičnin 36(K) milijard na račun stanarine, ki je sedaj nekoliko manj »pravična*. Tako poudarja tajnik KD, da »samostojnost parlamentarnih skupin ne postavlja na glavo sklepov našega vodstva (torej dogovorjenega programa), vendar si lahko pričakujemo manjše in nebistvene spremembe. Morda je teza, kar zadeva stanarine, tudi korektna, saj imajo isto pravico do lažjih nebistvenih sprememb (tokrat v bolje) tudi levičarske stranke, toda stališče je nevzdržno, ko zadeva politiko do krajevnih in deželnih uprav, glede katerih so stranke dosegle natančen sporazum, ki ga sedaj KD skuša kršiti še preden bi ga parlament potrdil. Socialist Lagorio, ki je tudi predsednik toskanske deželne vla- Je pred nedavnim v senatu pokopi8 zakon o splavu in se vrti oko-!. 081 $D - MSI, kakor obstaja tu-, ' b-etja »večina*, ki je v pristojni onniaiji postavila na glavo vse spo-,urne in spremenila lastnikom ne-P'etničnin v prid zakonski osnutek ♦Pravični stanarini*. v vsem tem zapletenem omrežju Ponosov in stališč pa kot riba v aini vodi plava KD, katere pod-imk Galloni pripravlja govor, s uperim bo v parlamentu orisal za-5 ločni dokument o programskem ogovoru petih (ali šestih) strank, oda to je jsta kd, ki se huduje in f ,°Zl Andreottiju, če ne bo v ce-i sprejel demokrščanskih zahtev .fenosu pristojnosti države na de-e.v popolnem nasprotju z zahte-. l 1 naPrednih in laičnih strank in v nasprotju s podpisanim pro-aniskim dogovorom. 4n' se, kakor da gre za dve raz-stranki, ki se ne poznata in de, poudarja, da dogovora o prenosu državnih pristojnosti na dežele ni mogoče spreminjati, ker je že tako «sad kompromisa*. Načelnik so cialističnega urada za krajevne u-prave in bivši milanski župan Ania-si pa pravi, da «KD daje razumeti, da noče plačati nobene cene in da ji strankarske koristi vedno pomenijo več, kot pa koristi družbe*. Načelniki parlamentarnih skupin so medtem dokončno sestavili besedilo resolucije, o kateri bo parlament začel razpravo 12. julija. Skrčili so jo na 8-9 tipkanih strani. «Naše delo je sedaj končano*, je dejal načelnik skupine KPI Natta. Socialistični načelnik Balzamo pa je dodal: ..Sedaj se nam mudi, ker mora parlament spremeniti dogovorjene točke v zakonske norme in jih izvajati. Prav od parlamenta si pričakujemo novega zagona v italijanskem političnem življenju*. CANDIDA CURZI .umili.iiinMiiiMiiiiiiMummiiiiiimiiiuiiiirHiiiiiMiMiiiiiniiimiMiHiiiiiHimiiiiiiiniiiiiMiiiiiHiiiinniiiii POSLABŠAN ZAKON 0 PRAVIČNI SJANARINI . Splošna obsodba spremembe zakona v korist lastnikov KD povzročila dejansko podvojitev stanarin Jftjj , odita vsaka po svoji poti. Koliko sa bo to še trajalo? Zaccagnini J pred televizijskimi ekrani dejal, sla • *n‘> Prhlem*, češ da »so po-_ 'n senatorji eno, stranka pa da • <^ru6eSa»- Zaccagnini še dola: «Mj nismo kakor komunisti, t 1»torih velja demokratični cen-»hzetn in sprejeti sklepi d:sci-vežejo vsakega člana.* Skrat-, ■ KD lahko tudi sprejme določene "“veznostj ne ve pa> ali bo jahko str»!ir'^a*a SV0Je poslance (in mini-i/u’ ■ na i dogovorjene točke tudi od. a^°' Zakaj? Zaccagnini spet “ogovarja: »Pri nas velja načelo RIM, 7. — Sprememba zakonskega osnutka o pravični stanarini, ki jo je vsilila krščanska demokracija na včerajšnji skupni seji pravosodne senatne komisije in komisije za javna dela, ki je v izključno korist hišnim lastnikom, je sprožila val protestov Vseh demokratičnih organizacij. Vsedržavna sindikalna federacija CGIL, C1SL in LTL je danes objavila sporočilo, v katerem poudarja, da delavski sindikati odločno na sprotujejo vnesenim popravkom, ki bodo povzročili nevzdržno povišanje stanarin in dejansko uničili vse, kar je bilo dobrega v vladnem zakonskem osnutku. Sindikalna federacija se najprej sklicuje na tisti popravek, ki povišuje nepremičninsko rento od 3 ria 5 od sto in povzroča, da se bodo stanarine dejansko podvojile. Sindikati obsojajo tudi črtanje člena, ki je določal ustanovitev občinskih spravnih komisij. Zato je sindikalna federacija sporočila, da bo dala pobude za boj med vsemi delavci. Vsedržavno združenje hišnih najemnikov SUN1A pa ugotavlja, da je obravnava zakona o pravični stanarini v senatu, zakon popolnoma razvodenela in ga prikrojila v izključno korist hišnim lastnikom. SUNIA pravi, da je nerazumljivo, kako so morale krščanska demokracija in nekatere druge stranke vsiliti spremembe, ki gredo v škodo najemnikov prav sedaj, ko se bije v državi boj proti inflaciji in socialnim krivicam. Če bosta senat in zbornice v avli te popravke o dobrila, pravi SUNIA, se bodo socialni spori še bolj zaostrili. Proti spremembi zakona o pravični stanarini protestira tudi vsedržavno združenje stanovanjskih zadrug, ki pravi, da so včerajšnji sklepi zelo resni in obsoja krščansko demokracijo, ki je z malenkostno večino ponovno izsilila odločitev proti delavskim koristim. NA BEOGRAJSKEM SESTANKU Pobuda deveterice neb I oko vsk ih drž a v Tako skušajo premostiti zastoj; ki je nastal zaradi nepopustljivosti blokovskih velesil ZSSR in ZDA (Od našega dopisnika) i predsedstva SFRJ Stevan Doronj BEOGRAD, 7. — Na beograjskem .ki in predsednik zveznega izvršne sestanku, na katerem predstavniki' ga sveta Veselili Djuranovič. 33 evropskih držav ter ZDA in Ka- —|- Podpredsednik vlad« NDR na obisku v Sloveniji nade pripravljajo jesensko srečanje v okviru konference o evropski varnosti in sodelovanju, sta vodilni blokovski sili — Sovjetska zveza in Združene države Amerike — pri razpravi okrog dnevnega reda za jesensko zborovanje dali vedeti, da za zdaj usklajevanje navzkrižnih stališč ni prineslo sadov, saj sta objavili, da vztrajata prj svojih začetnih predlogih. V takšnih okoliščinah, ko navzlic razgibani razpravi, ki traja že četrti teden, so na prizorišče vnovič stopile evropske nevtralne in neuvrščene države. Deveterica teh držav jg izdelala dokument, v katerem razčlenjuje celotno koncepcijo dela jesenskega sestanka. Ta predlog torej prihaja med udeležence beograj skega srečanja v trenutku, ko je v delu prišlo do določenega zastoja. Nova pobuda evropskih neblokovskih držav podaja, kot se je zvedelo, zaokrožen pogled na najpomembnejši, jesenski del beograjskega sestanka, zajema pa vsa vprašanja iz delovnega področja sedanjega pripravljalnega srečanja. V krogih deveterice neuvrščenih in nevtralnih poudarjajo, da s tem novim predlogom niso iskali »geometrijske sredine* med dosedanjimi predlogi dnevnega reda in dopolnili, čeprav so upoštevali tudi to. Vendar gre v bistvu za izviren prispevek te skupine držav k razpravi, ki zdaj poteka o poglavitnih vprašanjih - v zvezi z jesenskim sestankom. Kakor se je zvedelo, ta najnovejši delovni dokument deveterice nd-blokovskih dežel Evrope med drugim predvideva, da bi jeseni delali na plenarnih sejah in V delovnih skupinah in da bi obravnavali vse vidike vsebine helsinškega sklepnega dokumenta s konference izpred dveh let. VLADO BARABAŠ PO SKLEPI' AVSTRIJSKE VLADI 0 DVOJEZIČNIH NAPISIH NA KOROŠKEM V Šent Jakobu v Rožu so občani sami postavili dvojezični napis Na manifestaciji so zahtevali pravice, ki gredo Slovencem po členu 7 državne pogodbe in dokazali, da živijo Slovenci tudi v Rožu LJUBLJANA. 7. - Manfred Fle gel, namestnik predsednika' ministrskega sveta Nemške demokratično republike, ki je od sinoči na sedemdnevnem obisku v Sloveniji, se je danes pogovarjal s slovenskimi predstavniki v Celju in Mariboru. Flegel, ki sicer vod' vzhodnonemški del mešanega odbora za go spodarsko sodelovanje je v Celju obiskal tamkajšnje podjetje »Cinkarna* in imel pogovore s političnim aktivom, popoldne pa je i mel v Mariboru delovno srečanje s predstavniki podjetn »TAM*. «H -dromontaža* in »Elkom*. Zvečer se je Flegel sešel še s predsednikom slovenskega izvršnega sveta (Posebej za Primorski dnevnik) CELOVEC, 7. - Večje število Slovencev, med njimi pa še posebej veliko mladine, se je nocoj udeležilo nenavadne protestne akcije v Šent Jakobu v Rožu. Tod so na pobudo slovenskih občinskih odbornikov in pa krajevno organizacije Zveze slovenske mladine, nocoj postavili dvojezični krajevni napis. Man festacija, s katere so poslali zvezni vladi pismo z zahtevo, naj tudi Rož dobi vse tiste pravice, ki gredo Slovencem po členu 7, je potekala brez incidentov. Izredno šte vilni orožniki, so s kordonom zaščitili uradni, se pravi nemški krajev ni napis, ob katerem so demonstranti postavil dvojezičnega. Upravičeno je predsednik zveze slovenskih organizacij Franci Zwitter v improviziranem nagovoru postavil vprašanje, kje so bili ti orožniki leta 1972, ko so nemški nacionalist po- dirali d' ojezične krajevne napise. Tako je dvojezični krajevni napis dobila še ena koroška občina, pri čemer pa gre za napis, ki se od drugih zelo razlikuje. Postavili so ga namreč slovenski aktivisti sami. in sicer v kraju, 'ki so ga lanski manjšinski zakoni, sprejeti 7. julija, se pravi prav pred letom dni, prezrli. Šent Jakob v Rožu, ki sodi med tiste slovenske vasi z izredno kulturno in narodnostno tradicijo, ni na spisku tistih desetih občin, ki te dni dobivajo dvojezične krajevne napise, na podlagi že omenjenih sedmojulijskih zakonov in letošnjih majskih odredb. Napis v šent Jakobu zatorej ni bil postavljen v skladu z lansko julijsko zakonodajo, marveč so se aktivisti Zveze slovenske mladine in pa krajevni odborniki pri tem sklicevali neposredno na sedmi člen avstrijske državne pogodbe, na člen, ki sodi v av- BIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllll*millllllllllllllllllll4H*llllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIIHIHIHHIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMII TOKRAT SE JE OGLASILA »KOMUNISTIČNA BOJEVNIŠKA FRONTA* Nov teroristični napad v Abanu Ranjen časnikar «Eazzettina» V noje so streljali Antoniu Garzottu - Zakaj ga niso zastraiili po prvih grožnjah? 3.325 milijard pomoči Furlaniji RIM, 7. — Poslanska zbornica je danes odobrila ukrepe, ki določajo dolgoročno pomoč za obnovitev Furlanije. 0 njih bo moral sklepali še senat. Zadevni zakonski uk^tjaLso. bili sprejeti s 350 glasovi, 17 poslkm cev je glasovalo proti. Zakonski osnutek določa za prihodnjih 20 let nakazilo 3.325 milijard Ur za obnovitev obmqčij, ki jih je uničil lanskoletni potres. Med razpravo je prvi- spregovoril demokristjan San-tuz, ki je opozoril na najvažnejša dela, ki jih bo treba opraviti na o-snovi tega zakona: predor Monte Croce Carnico, gradnjo pontebske avtoceste in ustanovitev videmske univerze. Socialist Fortuna je ugotovil, da se s tem zakonom končno začenjajo izvajati ukrepi, ki jih je parlament sprejel lansko leto in s katerimi se bo lahko začela obnova porušenih krajev. Komunist Cuffa-ro pa je poudaril važnost široke demokratične navzočnosti, ki je omogočila pripravo in sestavo zakonskega osnutka itlfiiiiiiiiiiiimHiiMiiitiiiiMiiimniiiliiiiiinimiiiiiiiiiiiiiMiiiMitiiiiiiimiiiiiMiiiiimiiifiitiiiiiiiiiniiiiuiiiiiitiiiiiiiiiitiMtMiiiimHtiiimiliiuiiiiimiiiimtlitlillinM ZAHODNONEMŠKI SINDIKATI IN DELODAJALCI SE PREPIRAJO ZARADI SOODLOČANJA Razglašeni bonski «koncert» Obisk venezuelskega zunanjega ministra v Jugoslaviji BEOGRAD. 7. — Na uradni o bisk v Jugoslavijo je prispel danes venezuelski zunanji minister Ra-mon Escovar Salom. Po prihodu na beograjsko letališče je izjavil, da bodo njegovi pogovori z jugoslovanskimi sobesedniki nov prispe vek h krepitvi zelo dobrega in prijateljskega sodelovanja med državama. šef venezuelske diplomacije Salom je že danes začel pogovore z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem, med obiskom v Jugoslaviji na 13 bosta sprejela -tudi podpredsednik strijski ustavni sistem, ki pa ga je Avstrija s sedmojulijskimi predpisi tako hudo kršila. Namen postavitve seveda ni bil v toni. da bi pov/.rcčali preglavice avstrijskim pravnikom in da bi zastavljali vprašanje, kateri zakonski predpis ima večjo težo, ustavna določba ali sedmojulijska zakonodaja. Nova zakonodaja priznava Slovencem, da bivajo v desetih, oziroma trinajstili občinah, za preostale občine koroškega dvojezičnega ozemlja pa naj bi poslej veljala pravna fikcija, da v njih Slovencev ni več; in dejansko Slovenci v takšnih občinah ne uživajo nikakršnih pravic manjšine. Namen demonstracije v Šent Jakobu je bil zatorej dokazati, da živijo Slovenci tudi v tistih krajih. k: jih je sedmojulijska zakonodaja prezrla, in da terjajo vse tiste pravice, ki jim po sedmem členu državne pogodbe gredo. Ker je takih krajev na Koroškem še veliko, nocojšnja manifestacija ni bila zadnja: predstavniki Zveze slovenske mladine so kar naravnost povedali, da bodo podobne manifestacije v prihodnjih tednih tudi v drugih slovenskih krajih MARJAN SEDMAK RIM, 7. — Med sindikati in delodajalci živilske industrije so daniš po dolgih pogajanjih dosegli sporazum o osnutku nove združene delovne pogodbe. Osnutek delovne pogodbe, poudarjajo sindikat), vsebuje tudi točne obveznosti delodajalcev, da bodo razvijali svoje delovanje na celotnem kmetijsko - industrijskem področju. Obenem bodo s tem sporazumom končno vključili v enotno delovno pogodbo vseh 450 tisoč delavcev zaposlenih v živilski industriji. niPT”"* *~ ** ' '* '->3)' '■ Časnikar Antonu, uarzouo po sprejemu v bolnišnico v Abanu Vlada pripravlja zakon o združitvi pokojninskih prispevkov RIM, 7. — Ministrica za delo An-selmi je v intervjuju, ki ga je dala dnevniku Corriere del giorno iz Ta-ranta, izjavila, da bo vlada v najkrajšem času predložila parlamentu zakonski osnutek o združitvi pokojninskih prispevkov za tiste delojemalce, ki so v svojem delovnem življenju plačali prispevke pri različnih socialnozavarovalnih zavodih. Ministrica je poudarila, da bo tako imenovana »enotna pokojnina* rešila vsa vprašanja, ki so v tej zvezi še odprta. Delavci bodo imeli tako vse svoje pokojninske prispevke združene v eno samo pokojnino. (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN, 7. — Prvič po desetih letih so zvokj tradicionalne bonske ukoncertirane akcije* — z govorom za okroglo mizo, pri kateri predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov usklajujejo strategijo pri reševanju najaktualnejših drut- •""«ll..l„iiilM1111I1111.................mu.......lll.ll......................................................................................... ZAČETEK USTNIH ZRELOSTNIH IZPITOV Na višjih srednith šolah v vsei Italiji, tudi na slovenskih, sc je včeraj začel ustni del zrelostnih izpi- -• * - ser*jrfettrtsr.-r? benih vprašanj — zazveneli izrazito neuglašeno. Stolice, na katere naj bi »čajanki* pri gospodarskem ministru Friederichsu sedli sindikalisti, so ostale prazne. Za-hodnonemškj sindikat (DGB), ki mu sicer nikakor ni mogoče očitati premajhne pripravljenosti za konstruktivno sodelovanje z vlado, pa tudi s kapitalom, je na ta način demostriral ogorčenje zavoljo tega, ker so predstavniki tridesetih najmočnejših delodajalskih zvez in devetih velikih delniških družb ob koncu prejšnjega tedna sprožili postopek pred ustavnim sodiščem v Karlsruhu za pro-| učitev ustavnosti novega zakona o soodločanju. Delodajalci, ki jih je. trdi odgovor sindikatov nekoliko presenetil, sedaj hitijo zatrjevati, da njihova akcija ni uperjena proti soodločanju kot takšnemu, ampak da želijo samo zaščititi nekatere svoje pravice, ki da izvirajo iz lastnine. Natančneje povedano — lastniki podjetij in delničarji velikih družb zahtevajo, naj bi spremenili sestavo poslovnih odbo rov, v katerih so od lanskega leta, odkar so v bundestagu z glasovi vladajočih opozicijskih strank sprejeli novi zakon o soodločanju, delavci in podjetniki, oziroma vodilni uslužbenci zastopani z enakim številom izvoljenih in imenovanih članov. Čeprav zakon že tako v spornih primerih daje očitno prednost delodajalcem, saj narekuje, da med delavskimi predstavniki sedi en delegat vodilnega o-sebja, torej zaupnik kapitalistov, sodijo, da jim po duhu zahodno-nemške ustave, kot gonilni sili sistema in stebru družbe pripada izrazitejše prvenstvo. V krogih ^socialdemokratske stranke, posebej pa še v palači DGB v Diisseldorfu, ne sledijo s protiargumenti. Predsednik najmočnejšega zahodnoevropskega sindikata «TG Metalh Loderer je zahrumel, da pomeni tožba delodajalcev v Karlsruhu «nezaslišano provokacijo». «Tisti, ki pod pretvezo zaščite sistema, ki temelji na lastnini postavlja kot vprašaj soodločanje, avtomatično spravlja na dnevni red tudi obstoj sistema kot takšne-ga», je opozoril predstavnik socialdemokratske levice Rhode. Vplivni predsednik DGB Heinz Vetter je kot pogoj za to, da sindikati sploh še kdaj sodelujejo, v vladini ckon-certirani akciji» postavil zahtevo, da delodajalci najprej temeljito pojasnijo svoje argumente proti zakonu o soodločanju. Dodal je še, da bi sindikati zelo pozdravili odločitev delodajalcev, če bj le ti umaknili svojo tožbo v Karlsruhu. Na stran sindikatov se je to pot izjemno, jasno in odločno postavil tudi kancler Helmut Schmidt, ki in tvegal zamere pri organizaciji ki pomeni najmočnejšo socialdemokratsko oporo. Pred začetkom sestanka pri ministru Friederichsu je izjavil, da ima razumevanje za to, da so sindikati spričo ustavne tožbe užaljeni in ogorčeni. Gotovo ni naključje, da tudi ta poskus konservativnih sil izpodko pati socialdemokratsko - liberalno zvezo v Bonnu poteka ob asistenci ustavnega sodišča in s tem izziva resne razprave o funkciji in pristojnosti tega organa, ki se skriva pod okriljem nevtralnih rdečih plaščev. Že v nekaj primerih v zadnjih dveh letih je ustavno sodišče, ko je šlo za interese vladajoče koalicije, razsodilo izrazito pristransko in s svojimi razsodbami dalo opoziciji močno orožje proti Schmidtovim in Gemscherjevim ministrom., Ttuii sedaj, ko so na eni strani zahteve in interesi kapitala, na drugi pa težnje delavskega razreda da soodloča o zadevah, ki so zanj življenjskega pomena, skorajda ni dvoma na čigavo stran bj se postavili sodniki iz Karlsruha, IVO VAJGL PADOVA. 7. — Teroristi so spet napadli časnikarja. Zgodilo se je v kraju Abano Terme, pri Padovi, kjer sta dva plačanca, ki trdita, da pripadata organizaciji samozvane »bojevniške komunistične fronte*, streljala v noge časnikarja Antonia Garzotta urednika beneškega »Gaz-zettina*. Garzotto je, kot običajno, šel z doma ob osmih zjutraj in se napotil h garaži, kjer je imel avtomobil. Po poti je kupil časopise in jih hodeč prelistaval. Tedaj je začutil pekočo bolečino v gležnju. Padci je in čutil, da mu noga krvavi. Zavlekel se je za avtomobil, ki je bil parkiran v bližini, v upanju, da se bo tako izognil napadu. Terorist, ki ga je napadel je, po pričevanju neke deklice, bil mlad, z brado in brki. Izstopil je iz rjave «mini ninor*, kjer ga je čakal pajdaš. V časnikarjeve noge je oddal pet strelov, zadel pa je štirikrat. Takoj zatem je mladenič stoDil v avto In se skupaj s pajdašem odpeljal nekaj kilometrov iz Abana, proti evganskim gričem. Tu sta zapustila avto, ki sta ga ukradla nekaj ur prej v Padovi. S tem se je za njima zabrisala zadnja sled. Iz bližnje trgovine so klicali karabinjerje in jih opozorili na dogodek. Ranjenega Garzotta so odpeljali v bolnišnico, kjer so opravili kirurški poseg in mu iz kolena izdrli dve svinčenk., iz gležnja pa eno. Četrta svinčenka se je verjetno izgubila, ker je Garzottu samo prestrelila mišice gornjega dela noge. »Okreval bom v 40 dneh, je de jal zdravnik, vendar bom bolnišnico zapustil čez nekaj dni, ko mi bodo obdali gleženj z -mavcem,* je pojasnil časnikar in nato ocenil dogodek: »Večkrat so mi grozili, vendar me to ne plaši. Nadaljeval bom svojo pot.* Odgovornost za napad na Garzotta so si prisvojili »komunistični boje vniki*. Naj, na koncu, omenimo zanimivo vprašanje socialističnih poslancev notranjemu ministru, katerega sprašujejo, zakaj policija ni zastra-žila Garzotta. ki sa mu teroristi že pred dnevi grozili, medtem ko običajno skrbi za varnost nepomembnih petičnežev, (st.s.) RUFFINI 0 {OPERACIJI CAVTAT* Kljub razbitim sodom čiste jadranske vode Ugotovili so, da se je nad štirideset sodov svinčevega tetra* etila razlilo v vodo - Pojasnila c položaju družbe SAIPEM RIM, 7. — Ekološke katastrofe, ki so jo nekateri napovedali za Ja dransko morje, če bi se vanj razlil tovor svinčevega tetraetila jugoslovanske ladje »Cavtat*, ki se je potopila pri Otrantu, ni bilo. In vendar je šele sedaj minister za trgovinsko mornarico Ruffini na tiskovni konferenci povedal presenetljivo vest, da je najmanj 43 sodov, ki so jih potegnili na kopno, praznih ali preluknjanih. Gre za sode, ki jih je družba SAIPEM iz vlekla na suho z dna Otrantskega preliva, ker so se raztresli z ladijske palube, medtem ko se je ta pogrezala. Trinajst sodov je bilo povsem praznih, (vstalih trideset pa preluknjanih in je iz njih iztekla večina tetraetila. Samo od sebe se poraja vprašanje, kako je mogoče, da ni nihče zaznal v vodi Jadranskega morja prisotnost svinčevega tetraetila. Minister je odgovoril, da so vodo Jadranskega in bližnjih področij Jonskega morja skrbno analizirali in ugotovili, da je odstotek tetraetila v njej minimalen in sploh nenevarnem. Ruffini je pri tem dodal zanimivo in vendar protislovno intornu cijo: po mnenju strokovnjakov je namreč svinčev tetraetil nevaren v zraku, ne pa v vodi. Prav zato so na soldih opazili tablice z napisom: »V primere nevarnosti, vrzi v vodo*. Če je tako, čemu so sploh vlekli na kopno sode s tetraetilom? In zakaj sa znanstveniki NATO zagotavljali, da najmanjša količina tetraetila lahko zastrupi celotno Jadransko morje? Je torej zares bil za »operacijo Cavtat* spodletel poskus varnostnih služb, ki so napačno domnevale, da je na jugoslovanski ladji bil kak neprijavljen strateški tovor, ki ni ustrezal opri su na «ladiiskem manifestu*? Na ta vprašanja je Ruffini odgovoril diplomatsko, ko je poudaril, da »Cavtat ni kriminalka* in da so vse vesti v zvezi z zagonetnimi tovori iz trte izvite. O tem, seveda, ni kaj dvomiti, posebno ne sedaj, ko. so izvlekli na kopno skoraj polovico sodov in ugotovil, da je v njih svinčev tetraetil. Kar zadeva družbo SAIPEJ^ je Ruffini pojasnil, da se lahko pri reševanju »Cavtatovega* tovora poslužuje tudi sti okovne pomoči di u-gih družb, vendar samo pod pogojem, da to odobri pristojno ministrstvo. Naj na koncu omenimo še, da so delavci družbe SAIPEM (ki nastopa v tej operaciji kot »pomočnik sodstva*) sporočili, da bodo po potrebi tudi zasedli ladjo in delovna mesta s ciljem, da se na kopno izvleče tudi zadnji sod svftičevega tetraetila. Minister je na tiskovni konferenci dejal tudi. da bo verjetno celot-, na »operacija Cavtat* stala manj, kot predvideno. Parlament je namreč namenil deset milijard lir, doslej pa niso potrosili niti tretjine sredstev. Minister upa tudi, da bodo diplomatska pogajanja z Jugoslavijo obrodila pozitivne sadove. Italijanska vlada je namreč zaprosila jadransko sosedo, naj ji priskoči v pomoč in prevzame nase del finančnega bremena. (st. «.) S SEJE ODBORA ZA ŠOLSTVO PRI SKGZ Odločno poudarjena zahteva po slovenskem šolskem okraju Stranke imajo zdaj priložnost, da konkretno pokažejo dobro voljo DANES V TRSTU IN V GORICI DELEGACIJA SZDL SLOVENIJE COST DEŽELNEGA VODSTVA PSI V torek se je sestal odbor za šol stvo pri SKGZ in je razpravljal o reformi višjih srednjih šol ter o poteku akcije za ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja, ki ga terja vsa slovenska javnost, to zahtevo pa podpirajo razne stran ke, kot je razvidno tudi iz diskusije na sejah deželnega sveta. Odbor za šolstvo pri SKGZ po novno in odločno poudarja zahtevo po ustanovitvi slovenskega šolskega okraja in avtonomiji slovenskega šolstva v Italiji. Samostojni slovenski šolski okraj je eno izmed najvažnejših sredstev za dosego av tonomije, za nadaljnji obstoj ter razvoj slovenskega šolstva in bo moral obsegati vse območje, kjer ži vi slovenska narodnostna skupnost. Stranke, oziroma stranka, ki se sklicuje na nekakšne zakonske pred piše in vso zadevo samo zavlačujejo. niso doslej pokazale dobre politične volje, sicer bi bile že odpravljene morebitne zapreke formalnega značaja. Zdaj je skrajni čas in zadnja priložnost, sicer se bo akcija slovenskih organizacij,' javnih usta nov, šolskih organov in političnih sil, kj so nam naklonjene, še nadaljevala ter stopnjevala. Z malo dobre volje se vprašanje lahko reši pred volitvami v šolske okraje, ki bodo 13. novembra. Če do tega ne bi prišlo, velja poziv odbora za šolstvo pri SKGZ, da se v znak protesta slovenski volilni u pravičenci sploh ne udeležijo volitev v šolske okraje. Po podrobnem poročilu, ki ga je podal prof. Franc Škerlj o reformi višjih srednjih šol in diskusiji, ki se'je razširila ter zajela problematiko slovenskega šolstva v Italiji. je prišla do izraza ugotovitev, da mora biti razprava o tej reformi prilika za širše) in globljo analize) stanja in potreb naše šole. V ta namen je bila imenovana v okviru odbora za šolstvo delovna skupina, ki bo pripravila in preučila vse potrebno gradivo. nem shodu), bo delavstvo drugih obratov kovinopredelovalne stroke stavkalo v okviru popoldanske izmene. Sinoči na Proseku javna razprava o piTimefraciji Štirinrna stavka kovinarjev V skladu s pobudami, ki jih je v zadnjem času prevzela enotna sin dikalna zveza CGIL-CISEUIL, da bi prispevala k pozitivni rešitvi pe rečih gospodarskih problemov, ki pestijo zlasti južne predele države, pa tudi druga območja, je vsedržavna zveza delavcev kovinopredelovalne «troke oklicala za danes tudi v tržaški pokrajini štiriumo stavko. Vsedržavna zveza poudarja, da hoče z današnjo stavko opozoriti zlasti na problem zaposlenosti v državi, in sicer predvsem, kar zadeva zaposlenost v velikih obratih z državno udeležbo, pa tudi v srednjih in malih industrijah. Stavke se bodo v našem mestu udeležili delavci Tovarne velikih motorjev, tovarne ITC, železarne Italsider, Tržaškega arzenala-sv. Marka in ladjedelnice Cantieri Alto Adriatico v Miljah. Medtem ko bodo delavci v železarni stavkali od 8.30 do 12.30 (v tem času se bo delavstvo zbralo v tovarni na sindikal- Občinski sosvet za zahodni Kras je sinoči sklical v pretesni učilni-nici srednje šole na Proseku srečanje z vaščani o perimetraciji kraških vasi. Občinski uslužbenec geom. Perissutti je navedel določila. « katerimi namerava občinska uprava urediti to vprašanje v me jah dopolnitve regulacijskega načr ta dede površin za iavne usluge. Vaščani so z občinskimi »osvetliva I-ci ta določila zelo strogo obravnavali in s« zlasti obsodili nemarnost občinske uprave do potrebe po neoviranem družbenem in gospodarskem razvoju vaške skupnosti. Načrt je vaščanom na voljo na občinski izpostavi na Proseku. U-govore zoper njegova določila lab ko vaščani vložijo do 30. julija. R. K. Delegacijo ho vodil predsednik Milja Kibirie - Manjšinska zaščita in iz\ajanje gospodarskega dela osimskega sporazuma glavni lemi razgovorov Danes dopoldne bo prišla v Trst delegacija glavnega odbora SZDL Slovenije, ki jo vodi njen predsednik Mitja Ribičič na srečanje z deželnim odborom PSI, ki ga vodi deželni tajnik socialistične stranke Renzulli. Razgovori med obema de legacijama se bodo začeli danes dopoldne v Trstu, popoldne pa se bodo nadaljevali v Gorici in se jih. bo udeležilo tudi goriško pokrajin sko tajništvo PSI. Obisk delegacije SZDL Slovenije sodi v okvir čedalje tesnejših sti kov med obema organizacijama. Na razgovorih bodo posvetili izredno pozornost še zlasti vprašanjem v zvezi z izvajanjem osimskega spo razuma s posebnim poudarkom na vprašanjih v zvezi z manjšinsko zaščito in z izvajanjem ekonomskega dela sporazuma. • Pndprefekt Mellaro je včeraj sprejel predstavnike delavcev, zaposlenih v obratih Gaslini in Industrie Trie stine Gas Compressi». ki so jih spremljali predstavniki sindikatov CGIL in C IS L. Delavci in sindikalisti so zaprosili podprefekta, naj se pri ministr- stvu za delo zavzame za ponovno priznanje ugodnosti INAM, ki so jih bili doslej deležni delavci in njihovi svojci iz tržaške in goriške pokrajine. Podprefekt Mellaro je zagotovil, da bo posredoval zahtevo na pristojna mesta. DANES V ROSSETTIJU Srečanje u tržaškem pomorskem gospodarstvu Danes bo ob 9. uri v mali dvorani gledališča Rossettj delovno srečanje o tržaškem pomorskem gospodarstvu. Prireja ga tajništvo enotnega pokrajinskega sindikata CGIL. CISI. in UIL v sodelovanju z enotno pokrajinsko federacijo kovinarjev, pristaniščnikov in delavcev pomorske stroke. Na srečanju bodo prisotni tržaški parlamentarci, predstavniki pokrajine, dežele, tržaške in miljske občinske uprave. Uvodno poročilo bo imel Bruno Degrassi, zaključke bo povzel Mauro Gialuz, predsedoval pa bo Carlo Fabricci. NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Ustni izpiti so se začeli v znamenju svežega ozračja Prvi dan je prisluhnilo izpraševanjem veliko dijakov Na vseh naših višjih srednjih šolah se je včeraj začel ustni del zrelostnega izpita. Kot prejšnja leta je prvemu dnevu ustnih izpraševanj sledilo veliko števTo dijakov; bili so to sošolci izpraševancev, ki so se hoteli seznaniti z načini izpraševanj raznih profesorjev, predvsem zato, d,, bi »ugotovili*, katerim temam in področjem polagajo le ti več poudarka, opazili pa smo tudi nekatere dijake iz nižjih raztedov, ki so si radovedno nabirali izkušnje za mature prihodnjih let. Letos, vsaj prvi dan izpraševanj, ni našim maturantom nagajalo sonce in neznosna vročina. V dopolnevu je namreč rahla ploha osvežila ozračje in tako prštedila kandidatom in tudi izpraševalcem še dodatno’ potenje. Na znanstvenem liceju so začeli odgovarjati na vprašanja hrofesor jev dijaki A razreda. Na tej šoli pri dejo v poštev za izpraševanje slovenščina. italijanščina, prirodopis in latinščina. Po že ustaljeni praksi si en predmet izbere kandidat, drugega pi mu določi komisija, ki jo vodi prof. Martin Jevnikar. Včerajšnja vprašanja so bila večinoma obširna, v nekaterih primerih pa so obravnavala tudi sodobno problematiko. Izpiti se bodo na tej šoli vrstili vse do srede, 13. julija. VAŽNO OPOZORILO KMEČKE ZVEZE DANES ZADNJI DAN ZA VPIS V SEZNAM Zamudniki bodo morali opraviti poseben izpit, če bodo hoteli uživati davčne ugodnosti in javne prispevke Kmečka zveza opozarja domač? kmetovalce, da poteče danes, 8. t.m., rok za vpis v poklicni seznam kmetijskih podjetnikov. Pravico do vpisa imajo vsi polnoletni člani družin kmetov. Odslej bodo samo ti imeli pravico do javnih prispevkov in do davčnih olajšav. Kdor bi ustrezal pogojem za vpis, hi pa zamudil omenjeni rok, ho moral opraviti poseben izpit, povezan seveda s potmi itn sitnostmi. Zato strokovna organizacija poziva vse domače kmete, ki se še niso vpisali, naj se danes nujno zglasijo v njenih uradih v Trstu, Ul. Cicerone 8 h, v uradih od 8. do 14. ure. Dijaki z Goriškega so prišli prvi na vrsto pri ustnih izpitih na klasič nem liceju. Včeraj jih je bilo pred izpraševalno komisijo — predsednik je prof. Josip Seražin — pet, danes pa bodo odgovarjali na vprašanja profesorjev še preostali. V soboto jim bodo sledili njihovi tržaški kolegi, izpraševanja pa se bodo zaključila v torek, 12. julija. Tudi »klasiki* so se spoprijemali predvsem z aktualnostmi, vendar jim razni Tomizza, Sartri ali povoj ni Lriki niso povzročali posebnih preglavic. Na trgovskem tehničnem zavodu je bilo seveda največ govora o go spodarskih zadevah: o obrestih, o posojilih, o organih stečaja, o trgovskih pismdvvtujem jeziku. Pred komisijo, ki ji načeljuje prof. Vladimir- Turina, odgovarjajo najprej dijaki A ra-zreda, vsak dan pa se po javi pred izpraševalci kar po sedem maturantov. Na tem zavodu bodo končali kandidati svoje maturitetne obveznosti v četrtek, H. julija. Na hodrvkih učiteljišča je bilo vče raj 'dopoldne še posebno živahno. Maturo je prišlo poslušat nad trideset dijakov in dijakinj. Med njimi je bilo tudi nekaj z Goriške. Slednji bodo stopili pred komisijo šele zad nji izpraševalni dan, to je v soboto. 16. julija* Tuui na tej šoli odgovarjajo na postavljena vprašanja najprej dijaki A razreda in tudi tu profesorji ne zahtevajo zgolj nocio-nističnih odgovorov, temveč pove zujejo obravnavo snov z družbenim dogajanjem (seveda pri predmetih, ki jim to dovoljujejo). Nekaj tem, o katerih so govorili na učiteljišču: socialni realizem, ekspresionizem, Župančič, Ingolič, zamejski sloven ski pesniki in še (verjetno bolj ho parne) Evklidov izrek, presekani stožci, plašči valjev... Včeraj se je z dopolnilnimi izpiti za privatistke nadaljeval na učiteljišču tudi usposobljenostni izpit za otroške vrtnarice, listni izpiti se bodo začeli v ponedeljek, 11., končali pa se bodo v soboto, 16. julija. Na Opčinah fašisti popolnoma izolirani Tržaški fašisti so včeraj ponovno zborovali in sicer na Opčinah pred glavno postajo openskega tran- •HllllilllMIIIIIIIIIIIHIItlMIIIIIIIIIIIIIIIIHnillllUITtlltllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllinMIlIVtinitlllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllHIIIMIIIIIIIfllllH NA VABILO TRŽAŠKE POKRAJINSKE UPRAVE Mladi Florentinci ves mesec pri nas Obiskali so že predstavnike SKGZ, SPZ in NŠK. ogledali so si našo tiskarno in bili gostje devinsko - nabrežinske in doMnsike občine V nedeljo je na vabilo pokrajinske uprave prispela v Trst skupina florentinskih dijakov, članov organizacije «Centro per il tempo libero*. Skupina bo prenočevala v paviljonu F bivše psihiatrične bolnišnice in ostala v našem mestu ves julij. S pomočjo pokrajinske uprave, ki je dajala potrebna navodila, so se slovenski in italijanski srednješolci že pred meseci začeli pripravljati na srečanje. Florentinski mladinci nočejo namreč preživeti v Trstu le prijetnih počitnic, temveč hočejo spoznati mesto, ki jih privlačuje tako zaradi narodnostne strukture prebivalstva kot tudi, ker je obmejno mesto in doživlja zato popolnoma svojevrsten gospodarski razvoj. Sku pina 75 fantov in deklet iz Firenc ter 20 Tržačanov, si je takoj prvi dan razdelila delo. Šest podskupin se bo zanimalo za naslednje pro- bleme: prva za podrobno preučitev Krasa in njegovih naravnih, značil nosti. druga za zgodovino Trsta med prvo svetovno vojno, tretja za pristanišče, četrta za vlogo, ki jo ima Trst kot obmejno mesto in za življe- nje Slovencev, peta za nove metode zdravljenja v naši psihiatrični bolnišnici, šesta pa za Rižarno in fašizem v Trstu. Slovenski dijaki so z veseljem sprejeli sodelovanje, saj se zavedajo, da je pozitivno že dej stvo, da se italijanska mladina iz mesta, kot so Firence, zanima za dejavnost in probleme naše narodnostne skupnosti ter imajo ta obisk za ugodno priliko, da lahko posredujejo podatke o Slovencih v Italiji. Florentincem so predstavili program, ki vključuje vrsto obiskov naših najvažnejših organizacij in u-stanov, izlete v slovenske okoliške občine in podobno. Z delom so pričeli takoj, saj so člani organizacije »Centro per il tempo libero* že v torek popoldne obiskali sedeže SK GZ, SPZ in NŠK, medtem ko so zjutraj obiskali devinsko - nabre-žinsko občino, se srečali s predstav niki občinske uprave ter si ogledali vasi, spomenike in kamnolom. V sredo so mladi Florentinci obiskali sedež Primorskega dnevnika, si ogledali stavnico in redakcijo ter agencijo Alpe - Adria, kjer so jim zavrteli tudi dva filma. Včeraj so obiskali dolinsko občin sko upravo, kjer jih je sprejel podžupan M. Peč?nik, si ogledali tamkajšnje vasj ter dolino Glinščice in se sestali z mlajšimi člani boljun-skega prosvetnega društva. Pester program se bo nadaljeval še ves mesec z obiski slovenskih višjih šol. Na sporedu je tudi družaben večer z Mladinskim krožkom - Trst, srečanje z mladino kriškega prosvetne ga društva Vesna itd. Dosedanji obiski so vsekakor u-speli, saj so gostje, pa čeprav so po letih precej mladi, z veseljem sprejeli program in mu z zanimanjem sledili, škoda je le, da je bilo zanje srečanje z našo narodnostno skupnostjo popolnoma nova stvar, saj se v šoli ne soočajo z našimi problemi. Da bi dobili vsaj nekaj te meljnih podatkov o Slovencih v I taliji ter da jim vse skupaj ne bi bilo tako tuje. so jim slovenski dijaki izročili brošuro s kratkim pregledom naše zgodovine, našega gospodarstva ter kulturno - politične dejavnosti. s. p. vaja in tudi tukaj jih je prebivalstvo popolnoma izoliralo. Misovske-mu shodu je namreč prisostvovala le skupina običajnih pretepačev, članov zloglasne mladinske organizacije Fronte della Gioventu in pa veliko število policistov in karabinjerjev. Prisotna pa je bila tudi skupinica mladih levičarskih izvenparlamen-tarcev, ki pa ni motila zborovanja. Sramotno in nedopustno je, da so fašisti zborovali nedaleč od kraja, kjer so leta 1944 nacifašisti obesili mater treh partizanov, Rozo Gulič. • Deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo je včeraj v Vidmu umestil komisijo. ki bo pripravila nove norme za lovske dejavnosti v Furlaniji - Ju-hjski krajini. SESTI DAN NA GRADU SV. JUSTA Čarovniki vojne na festivalu Danes ho na sporedu belgijski znanslveno.fantastični film o tragediji Sevesa Četrtek, 7. julija, šesti dan 15. filmskega festivala znanstvene fantastike »IVar ivizards* (Čarovniki voine) je film o vojni in proti vojni. Ameriški režiser Ralph Bakshi je na papirju ustvaril pošasti vojne, Hitler je prihodnjih vekov. Človeštvo bo končalo ali v komunizmu ali v barbarstvu. Barbarstvo, je odgovor Bakshija, in njegovih sodelavcev. Animirani film je dal avtorjem veliko večje izrazne možnosti, kakor če bi film bil igran. Pošasti vojne in zlobe so bila resnično odurna bitja, ki so zgolj ukazovala, udrihala in ubijala. Bitja, ki so poznala le dvoje: nadvlado in ubogljivost. To je bila urejena vojska neljudi, zli duhovi iz podzemlje s svojim fire-rjem na čelu. Na drugi strani pa je roka slikarja narisala ljudi dobrote in miru, nežnosti in razumevanja: lepo vilo, smešnega, dobrodušnega čarovnika in vrlega mladeniča. Na koncu ni zmagalo nasilje, temveč čarovnija. Mali dobrodušni časovnik je jn zlobnega vodite Ija pogubne vojske. Torej, kakor pri Papičevem «Rešitelju», je tudi v lem filmu zmagala čudežna stvar, čarovnija. Toda tak konec je dokaj neore-pričljiv, saj v sebi ne nosi protislovja, ni dialektike v laki rešitvi, kjer absolutno dobro zmago nad absolutnim slabim. Kai je dobro? AH je dobro za vse ljudi isto? Na taka vprašanja po film ne odgovarja. Film je kot prijetna pravljica. zgodba, v kateri morajo gl/iv'-ni junaki prebresti desetine ovir, iia končno pridejo do sreče. Drugi film četrtkovega večera je bil bolgarski dolgometraini igrani film ^Kiklop* Krista Kristova. Kiklop v tem filmu ni noben enooid Polijem, temveč človek. To je človek. ki še zdaleč ne izgleda vsemogočen. temveč je to človek vsakdanjosti, človek, ki živi svoio eksistenco. ki ga je groza velike katastrofe, ki bi lahko uničila niegn in vse Hudi, ki so mu naibljižit. Glavni junak, kapitan podmornice, živi dvojno dramo: tragedijo svo j ega osebnega življenja, kjer ne uspe ne v poklicu ne v hormoni < z ženo. k er se mu odtujijo otroci, in tragedija človeka nasploh: to ie odgovornost do vsega človeštva in do vsakega posebej. Vsebina fil ma je privlačna, škoda le, da režiser ni uspel ustvariti večje dinamičnosti in napetosti. Posebno dobro sta v filmu zaigrala glavni igralec Mihajl Mutakov in Nevena Knkanova. Š. R. dovanje imitel evropske* kulture. Tako je tudi zaključen Goldonijev ciklus, ki je težil k ponovnemu ovrednotenju beneškega dramaturga. Glede režiserjev, ki bi režirali o-menjena dela, pa uprava ni sporočila nič konkretnega. Ve se samo, da bo delo Odona von Horvatha režiral znani italijanski mojster Franco Enriguez. Uradno priznanje občine pisatelju Fulviu Tomizzi Program Teatro Stabi/e F-Jk za naslednjo sezono Težak zaboj padel delavcu na nogo V Novem pristanišču se je včeraj popoldne ponesrečil 55 letni delavec Sergio Peruzzi iz Ul. s. Giusto 12. Med natovarjanjem kontejnerja na 7. pomolu mu je padel zaboj na desno nogo. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zaradi domnevnih kostnih poškodb zdraviti 25 dni na ortopedskem oddelku. Upravni svet Teatro Slabile F Jk je na šeji v ponedeljek določil program dejavnosti za naslednjo sezono. Poleg gostovanj bo gledališče naštudiralo v lastni izvedbi tri dela, in sicer: «Zgodbe iz dunajskega gozda* (Storie del bosco viennese). Odona von Horvatha, iRazbiti vrč* (La brocca rotta), Heinricha von Kleista in «Ljubosumne ženske* (Le donne gelose) Carla Goldonija. S tem izborom skuša deželno Stalno gledališče nadaljevati s svojim poslanstvom, ki naj bi bilo posre- NA TRŽAŠKEM KAZENSKEM SODIŠČU DVE LETI IN POL ZAPORA ZA TIHOTAPCA Z MAMILI Libanonec je hotel z mercedesom pritihotapili v Italijo veliko količino hašiša Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Visalli, prisednika Vec-chioni in Polimeni, tožilec Coassin, zapisnikar Bemazza) so se zagovarjali štirje Libanonci in en Francoz, ki so obtoženi tihotapstva z mamili, kraje avtomobila in pa utajevanja IVA. Libanonci in sicer 65 letni Ashi Jousef Šalim, 23-letni Huvveshan Sadek, 21-letni Ali Husein Hafar in 17-letni S. G. so skupno s Francozom Michelom Hervejem, L marca letos, z mercedesom prišli iz Jugoslavije na mejni prehod pri Fernetičih. Hoteli so v Italijo, cilj njihovega potovanja pa je bil, kot so sami dejali, Francija. Vendar so pri carini nastale težave, ker voznik mercedesa ni imel veljavne »zelene karte* o mednarodnem zavarovanju. Finančnim stražnikom pa se je zdelo njihovo vedenje sumljivo in zato so sporazumno z načelnikom tržaške carinarnice, obvestili policijo. Mercedes in vseh pet potniko” so prepeljali v policijsko vojašnico pri Sv. Soboti, a pri prvem pregledu niso našli ničesar. Zato so poklicali dva dresirana policijska psa, ki sta zavohala mamilo v skrivnem predalu med zadnjim sedežen in prtljaž nikom. Libanonci niso mogli več tajiti: po krajšem zasliševanju jc Šalim priznal, da je v avtu približno 15 kilogramov mamila. Policiji, je hitro začela z delom, kajti razstaviti je bilo treba motor in z varilnim aparatorr. prerezati avtomobilsko dno da so agenti vendarle odkrili obe skrivališči. V avtu je bilo skritih 11,700 kg hašiševega olja in več kot 5 kg hašiša v hlebčkih. Mamilo je bilo najboljše kvalitete: hašiš v hlebčkih velja na tržišču na debelo 1,5 milijona lir za kilogram, o-lje pa 5 do 6 milijonov. Po krajši razpravi so obsodili le Salima in sicer na dve leti zapora, na 32 milijonov lir globe in po prestani kazni na takojšnji izgon iz države, ostale obtožence pa so o-prostili zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so bili namreč mnenja, da je bil edinole Šalim neposredno vpleten v tihotapstvo z mamili in da so bili ostali Libanonci in Francoz, ki je po poklicu novinar francoske tiskovne agencije, le naključni potnik!. Sodišče je tudi odredilo zaplembo mercedesa in zaplenjenega mamila. Zahteve delavcev Tudi delavci tržaškega obrata »Gas Compressi* so se pridružili stališčem številnih kemičnih pod.ie tij v Trstu, ki obsojajo ministrstvo za delo zaradi odloke, da vsiljuje delavcem s tržaške m goriške pokrajine slabše skrbstvene norme. Delavci »Gas Compressi* so do živahni razpravi sklenili da bodo povzeli vse Dobude pri ministrstvu za delo, da se obnovi prejšnje zdravstveno skrbstvo v pričakovanju zdravstvene reforme. Tržaški kulturni krogi so z velikim zadovoljstvom prejeli vest o u-spehu Fulvia Tomizze na literarnem natečaju «Strega». Občinski kulturni odbornik Giorgio Cesare je včeraj zjutraj telefoniral pisatelju v Rim in mu izrekel čestitke v imenu občinske uprave in vsega prebivalstva. Tomizzo bodo v ponedeljek na občini uradno sprejeli in ob tej priložnosti bo župan ing. Spaccini podaril pisatelju plaketo mesta Trst. šolsko skrbništvo sporoča, da so bile 2. t.m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1977-78. Lestvice bodo na vpogled trideset dni, vsak dan od 10. do 12. ure, na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom »France Prešeren* na Vrdelski cesti 13/1. XV. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma GRAD SV. JUSTA Oh 21.30: »La fuga del slgnor Makkiuli« (dolgometražni film, SSSR); «Bankiet» (Poljska) In »Esperti del male« (Belgija), kratki in srednjemetražni filmi). KINO FENICE Ciklus filmov »Fantamerica*. Ob 15.30: »la vendetta* (1920); »La trappola* (1922) in «La Inče nel huio» (1922); v vseh treh filmih nastopa Lon Chaney. Vsi filmi so prepovedani mladini pod 14. letom. V slučaju slabega vremena bodo predstave na odprtem premeščene v kino Feni-ce. Predprodaja vstopnic pri centralni blagajni. 1111111111111111111111111111111111111111111 MII lili UH M|||||||||llllllllim(||l|lllllll|llll||lllllll|lll,,l||l|||l,Ml,U,,,,,!!,,! IZ POROČILA O POTEKU LETOŠNJEGA SEJMA Rekordno število obiskovalcev in ugoden razvoj poslovanja Japonska in Ljudska republika Kitajska iz. črpali uvozni kontingent, ki ga je zanju določilo ministrstvo za zunanjo trgovino Devetindvajseti mednarodni tržaški velesejem, ki je bil na sporedu v času od 17. do 29. junija, je doživel velik uspeh bodisi kar zadeva število obiskovalcev — teh je bilo približno 130.000, kar predstavlja pravi rekord — bodisi kar zadeva obseg sklenjenih kupčij. Rastavije-ni izdelki in proizvodi so zavzeli skupno 12.500 kv. metrov površine, razstavijalcev pa je bilo 1107, in sicer 733 iz Trsta, iz naše dežele in iz notranjosti Italije ter 374 iz tujine. Medtem ko so na letošnjem sej mu uradno nastopile Jugoslavija, Avstrija, Brazilija, Kamerun, Sred njeafriško cesarstvo. Kongo, Slonokoščena obala, Filipini, Ghbon, Zahodna Nemčija, Gana, Japonska, Uganda in Zaire, so z zasebnimi razstavljali sodeleNale še Belgija, Bolgarija, nacionalistična Kitajska, Ljudska republika Kitajska, Finska, Velika Britanija, Indonezija, Ma-'ayzija, Nizozemska, švedska in Združene ameriške države. Kar zadeva izredne uvozne kontingente, ki jih je ministrstvo za zunanjo trgovino dovolilo za posle, opravljene na sejmu, so zneski, za katere sta zaprosili Japonska -In Ljudska republika Kitajska znatno presegli, kakor se je dogajalo že v preteklih letih, zanju določene kontingente. Sejem si je tudi letos ogledalo večje število gospodarskih odposlanstev iz tujine, med osebnostmi, ki so si ogledale razstavo, pa naj omenimo jugoslovanskega ambasadorja v Rimu Borisa Joviča, predsednika Brazilskega inštituta za kavo Camilla Calazansa de Magal-haes, izvršilnega ravnatelja Medna rodne organizacije za kavo A. Bel traoja in podtajnika na ministrstvu za proračun in načrtovanje Vincen za Scottija. Severo, Za podrobne informacije glede zamenjave teh telefonskih številk bo v teh dneh delovalo na številki 12 posebno informacijsko tajništvo. Pooblaščeni raznašalci imajo dolžnost odvzeti stare telefonske imenike, s čimer bodo odpravili nekatere nevšečnosti, ki zadevajo u-porabo starih telefonskih številk. Razdeljevanje imenikov bo trajalo dva tedna. PO UMORU FABIA TRANIJA Imenovani izvedenci za psihiatrični pregled Marie Mienelazzi ZAPADLOST 10. JULIJA Važno obvestilo SGZ gostincem in trgovcem Okrožnice o združljivosti med delom v bolnišnici in v drugih ustanovah Predsednik tržaške bolnišniške u stanove odv. Morgera je izdal o-krožnico v zvezi z razsodbo ustavnega sodišča o polni zaposlitvi in nezdružljivosti dela v bolnišnici z delom v zasebnih klinikah. Okrožnica se nanaša na delo v tistih u-stanovah, ki bi jih lahko označili kot konkurenčne bolnišnici. V zvezi s tem okrožnica nagiaša, da bo treba predhodno proučiti posamezne primere in ugotoviti, katere imamo lahko za konkurenčne delu v bolnišnici, nakar bo uprava bolnišnice izdala odredbe, ki bodo podvržene odobritvi organov in proti katerim se bodo prizadeti lahko pritožili. Vsekakor predsednik naproša vse zdravstvene operaterje, ki so zaposleni tudi v zunanjih laboratorijih, v radioloških kabinetih in v fizioterapevtskih ustanovah, da najkasneje do 31. t.m. obvestijo vodstvo bolnišnice o zunanjih dejavnostih. Na osnovi teh izjav bo vodstvo bolnišnice odločalo o tem, kateri primeri so združljivi z zaposlitvijo v bolnišnici in kateri so nezdružljivi. Prodajalce malih stekleničk likerjev, tako imenovanih »mignon* o pozarjamo, da moarjo najkasneje do 10. julija javiti na urad UTIF v Trstu, Ulica Palestrina št. 4, koliko stekleničk brez predpisanega državnega žiga so imeli L julija na zalogi. Stekleničke treba javiti razporejene po sledečih kategorijah: rum, wisky, žganje, brandy, nad 3-letni brandy, vina, sadje, drugi likerji. Za podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na urade Slovenskega Gospodarskega Združenja, Ul. Cicerone 8/b. V. Ki V TEH DNEH GA RAZDELJUJEJO Novosti novega telefonskega imenika V teh dneh razdeljujejo nove telefonske imenike, ki vsebujejo letos več zanimivih novosti. Letos je namreč telefonska družba SIP izvedla razdelitev imenika naše dežele na dva imenika: »Gorica - Pordenon -Videm* in »Trst*, ki bosta manjša inl zato laže uporabna. Začenši z letošnjo izdajo vsebujejo imeniki tudi obnovljen «predseznam», kj se nanaša predvsem na informacije o uporabi novih avtomatskih uslug, predvsem pa številk 197 (nujni mestni pozivi) in 192 (dežurne lekarne) in na zanimiva pojasnila glede izplačevanja telefonskih računov! Poseben poudarek so namenili mednarodni avtomatični službi z glavnimi evropskimi deželami, ki je v fazj postopnega uresničevanja. Novi imeniki vsebujejo tudi številke tistih abonentov, ki jim bodo zamenjali številke šele 12. julija. Gre predvsem za nekatere abonente od Sv. Ivana, iz Ul. Giulia in Ul. Fabio I •"MUmlOVf Kf IH.) rilii.i rti«! Namestnik državnega pravdnika dr, Claudio Coassin je včeraj imenoval tri sodne izvedence, katerim e poveril nalogo, da preverijo, če je bila Maria Michelazzi por. Tra-ni v trenutku, ko je 29. junija v stanovanju v Ul. Valmaura 31 utopila v kopalni kadi 4-letnega sina Fabia, umsko zdrava ali ne. Dr. Coassin je imenoval tržaške ga psihiatra prof. Tuva, tržaškega izvedenca v sodni medecini prof, Nicolinija in docenta sodne medici ne iz Pavie prof. Fomarija. Izve denci bodo zaprisegli v pkek, 15 t.m. Zagovornik Michelazzijeve odv: Giordano pa je imenoval izvedenca v sodni medicini prof. Bonifacia. Včeraj je namestnik državnega pravdnika v koronejskih zaporih ponovno zaslišal Michelazzijevo. Med zasliševanjem, ki mu je prisostvoval odv. Giordano, in je trajalo poldrugo uro, so Michelazzijevi prvič predočili možnost, da bi bil lah ko mali Fabio sam utonil v kopalni kadi: ta hipoteza je baje žensko, ki doslej še ni vedela pojasniti nekaterih okoliščin v zvezi z otrokovo smrtjo, zelo prizadela. V Trstu skupini) znanih speleologov Na povabilo tržaškega odbora za obrambo okolja je v sredo dospela v Trst skupina izvedencev Mednarodne speleološke zveze, ki bo o-pravila več znanstvenih preiskav v nekaterih jamah tržaške okolice. Skupino sestavljajo izvedenci iz Avstrije, Švice, Italije in Jugoslavije, katero zastopa France Habe, ki je obenem tudi predsednik Mednarodne speleološke zveze. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA f . RLZMO - jE? S1-AAB Gledališča AVDITORIJ Danes ob 20.30 Goldonijeva komedija »ANTIKVARJEVA DRUŽINA* v izvedbi Teatra Stabile. Rezervacije pri osrednji blagajni. Pasaža Protti. FESTIVAL OPERETE • ROSSETTI Jutri ob 21. uri ponovitev Lombardo - Lanzatove operete »CIN-Cl-LA*. Dirigent Enrico De Mori. V glavnih vlogah bodo nastopili Maria Fausta Gallamini, Carlo Tuand, Auro-ra Banfi, Sandro Massimini, Lino Sa-vorani, Luigi Palchetti in Orazio Bobbio. Vstopnice so na razpolago pri o-srednji blagajni, Pasaža Protti (tel. 36372). Razna obvestila V (Misli o i n‘i oovesea vse člane, da bo danes, 8. t.m« ob 20. uri spre- jem na sovjetski ladji. Pozivamo ves ansambel, da se pol ure pred napovedanim časom zbere pred vhodom v Arzenal. Kino J c i \ v CIRKUS OREEl: «I| circo dclle Amaz-zoni». Dve predstavi dnevno ob 17.30 in ob 21.45 v Trstu. Naselje sv. Sergija — tel. 828228. Velik uspeh. MIRAMARSKI PARK: »Luči In zvoki* Predstavi: ob 21.30 «11 sogno im-periale di Miramare* (v italijanščini); »Der Kaisertraun von Miramar* (v nemščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Audace do gr-ljanskega portiča (ob 20.20 in 21.50), Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka. Ariston Poletni kino ob 21.30 «Cria cuervos*.' Geraldine Chaplin. Barvni film. Mignon 16.30 »Dalla Cina con furore*. Nazionale 17.00 »Indianapolis*. Paul Newman. Barvni film. Grattaeielo 16.30 »lisa la belva del deserto*. Jane Dame. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Kcnice Zaprto zaradi poletnih po- . čitnic. Exeelsior 16.30 «Che dottoressa. ra-gazzi*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Eden 17.00 «SS il treno del piacere*. Monika Svvinn, Bob Holger. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 17.00 «Codice 3 emergenza asso-luta*. Racquel Welche, Bill Cosby-Prepovedan' mladini pod 14. letom. Aurora 16.00- 18.50—21.30 »La grande fuga*. Steve McQueen. Barvni film. Capitol 16.30—19.00—21.30 «fc nata u-na stella*. Barbra Streisand. Cristallo 16.00 «Mean Street*. Robert De Niro. Amy Robinson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Moderno 16.00 »Terremoto*. Charles Heston. Barvni film. Kilodraminatico 16.0(1—22.00 »Le caldi notti di Parigi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ideale Zaprto zaradi poletnih počitnic. Itn Pen* Zappto zaradi poletnih počitnic. Radio Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic. Astra.,MO «King Kong*. Bruce Ka-bock. Belo-čmi film. Volta (Milje) Zaprto zaradi poletnih počitnic. 1 t R h l D .1 P 7 1. I. h Z p ■ v. n P n h n S d ii u I, e a <] ] 7 N r. 'j' Včeraj-danes Dases, PETEK, 8. julija LIZA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.56. — Dolžina dneva 15.34. — Luna vzide ob 0.53 in zatone ob 13.43. Jutri, SOBOTA, 9. julija VERONIKA .1 ;5 ii Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23,2 stopinje, najnižja 20 stopinj, ob 13. uri 23 stopinj, zračni tlak 1012.1 mb. nestanovitno ustaljen, vlaga 60-odstotna, nebo 8 desetink pooblačeno, padlo je 3 mm dežja, veter vzhodnik jugovzhodnik 9 km na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 7. julija 1977 je v Trstu umrlo 10 oseb. UMRLI SO: 81-letna Marta Berga-mali vd. Sperco, 79-letna Giuseppina Zupicich vd. Ferrari, 85-letna Anna Ullianich, 97-letna Emilia Gmeinef vd. Fortuna, 51-letni Bruno Maraspin Chersin, 66-letni Giordano Erbis, 76-letna Pierina Spcssot vd. Putigna, 85-letna Caterina Zonta vd. Pozzecco. 63-letni Oscarre Castelli, 71-letni' Mario Moretti . I: s 1 l t r t e t I • DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16, Ul. Montorsino 9. Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20:30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul, Bel|x»ggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽB/ Nočna služba za zavarovance 1NAIV in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627. TEČAJI VALUI V MILANU DNE 7. 7. 1977 Ameriški dolar: debeli 881,50 drobni 850,- Funt šterling 1550.— švicarski frank 359,— Francoski frank ■ 179.— Belgijski frank 24.— Nemška marka 376.50 Avstrijski šiling 53 „20 Kanadski dolar 810.— Holandski florint 354.— Danska krona 144,50 švedska krona 195.— Norveška krona 163.— Drahma: debeli 24,50 drobni 25- Dinari debeli 46,50 drobni 46.50 LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; .Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgor.ik: tel. 225-596; 'Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milic- tel 271 124 MENJALNICA vseh tujih valut Izleti SPor oovesca. ua je ounou avtobusa za tridnevni izlet na Triglav ob 7 uri iznred sodnije (Fot-n Ulpiano)- Razstave 'irzasKi sli Kat lijoiKiu Luutenti razstavlja v tržaški občinski galeriji. Prispevki Ob prvi obletnici smrti nepozabne žene Alojzije Legiša roj. Pernarčič darujeta mož Alojz in hčerka Anita 10.000 lir za Dijaško matico. Tržaški partizanski pevski zbor Izreka globoko sožalje Angelu šubru ob izgubi sestre. PO PODELITVI PRIZNANJA «STREGA » Tomizza nagrajen za velik roman «La miglior vita» Doslej je avlor «Idealista} po Cankarjevem v Rim, torei pred itali• kvolLhMin-^°pki ;1e,- sodeč T t '«.inih^ kritikah. delo sprejelo kt avdušenjem. Toda komaj 42 stari Fulvio Tomizza ima za farnih n>alo knjižnico. *° Tomizza. se je rodil Irta £ EV*** di Miriam». Leta 1014 fcp.^nizza ponovno dobil nagrado i»D0 Dlel,°» tokrat za 'novo delo 'e torna re». dck|0^ vid™o sr njegova literarna jn . v>'stij° kar drugr z? drueim k tak° re*°P’su.ie dogajanja na Dodalo ' ti Istre in sicer nekje od Buj Uma 0 se pravd, da se roman let, 'ijaafia v razdobju kakih 70 Stolp?, ^arn daleč na prelomu iGovii3'. b>rej še v času Avstrije, fba i ie 0 Italijanih in Hrvatih 'vpji)0Wl .Slovencih, ki odhajajo v jJižef ’ b' .io je napovedal Frane Ntvii 1. ,nato o velikem siroma-|ga / "i so ga preživljali, ki sc Prav 1-iudje tudi doma, pa če-hod j,siaa na kmetih. Sled; pri-i6voborin ie’ ki pravzaprav ni o-ItaUja.|'v nKl za tamkaj živeče tenih 10’ razen za nekatere, ka-tieipJ^^Pmezniki se prav kmalu hi D 10 v fašiste Z druge stra-slovanski del prebivalstva «Gli dei lomeranno*. je dobil 9fi glasov, Mario Lunetta je dobil 54 glasov, pisateljica Toni Maraini, ki sicer živi v Afriki, je za svo je delo dobila 40 glasov. Bruno Modugno pa 33. Če upoštevamo dejstvo, da se je Carli) Sgorlon s svojim »Lesenim prestolom* ki ga ;mamo tudi v slovenščini, lepo predstavil in uveljavil pri italijanskem bralcu, je razlika med njegovimi in Tomizzovimi glasovi (82) zares velika in značilna. Sicer pa .je značilen tudi komentar, ki ga je v zvezi s To-mizzovo zmago dal, ko je rekel, da ie zadovoljen, ker je zmagal Tomizza in da bi bil tudi on glasoval zanj če bi ne bil med tistimi petimi, ki so se potegoval’ za nagrado. Sicer pa je Sgorlon že bil nagrajen, vtem ko je Tomizza dobil več drugih nagrad, pred leti pa se je v tekmovanju ’ za nagrado »Strega* prvemu mestu le približal. /eb)j že ce|0 vrs(,0 vrsto li-Za „,1, stvaritev, ki jih je že Jari a,01 kraju Materada, «Mate-mpmi pa 'e tudi njegovo prvo rx>-te-i'buejše literarno delo, s ka-tiiei/ Se -ie predstavil. Nadaljnje frori ° r'e'° -ie «Ragazza di Peni« a*’ ki ga smatrajo za eno najboljših dosedanjih del. “■ ,° ie hato delo «D bosco ^cacie*. ki je izšlo leta 196P z gornjima dvema Je^T^Uo Tomizzovo »istrsko trilo- ton r°ke ae c-ul° duinta stalo^ Tomizza je nato dal bral- o « za katerega ie 1965. leto I970 ' naffrad° «Campiello». leta za :10. uobil nagrado »Viaressin* Rj„ jU-ic delo «l/albero dei sogni*. f-ost ■ Cf!a lela ie Pr'šla v ja v (L rtiegova kniiga z naslovom , rn> capovolta* in spet 1973. bil nagrajen za svoje delo ea.j i« Postavljanje in preganjanje, z lastnzSubU šolo, ki si jo je sam bližaJ 'ml žulji zgradil. Počasi se 'n » P. že drugi svetovni vojni končn«01 odporniškemu gibanju. 'Pini cPa tudi pravi partizanski Meta . • po s- septembru 1943. biUsfcimitUdi^'krajevZ V3R f’°tovo /'‘ rn Posledicami, ki prav kot c na morejo biti drugačne prav i,v’ave >n žalostne, pa čele ,01 navdušujoče Končno na fkode u- ^5. leto. pomlad svo-za v' ki pa ni pomlad svobode kovine' sa’ vemo iz nedavne zgo-briverti pa je osvoboditev Istre K jzaa. tudi do huuih dogodkov. Ji ^vanja. Pravzaprav je tu-| ustih t.avtor dela eden izmed stili i«Kl so svoje kraje zapu-gain i Se izselili v Trst ali dru-bro .j.? da se Fulvio Tomizza do ?erartj, , j tudi v svoji rojstni Ma-*n |Sa' kjer si je postavil dom (ja n °r °b prostem času odha-*aj Vp.9dd*h ali- bolje na dele, i P*še ,i„?n° svojih rokopisov na-jega v Istri, v miru svo- ^ Podeželskega doma. vanje n?m°. se »puščali v ocen je-i bega ,^'zzovega najbolj zahtevata* i? a\ romana »La miglior -kakovJ? ’e prav Rotovo najbolj j Se n° Tomizzovo delo in ki I .ie verw Prijetno bere, Tomizza jk^cenu ’ san>ega sebe in svoje i erkovn L. Drcnesel r»a domačega služi J/ Martina Crusicha. ki i *°ni in r?11.* duhovnikom, Hrvr.-i ?apre „ ^ -janom in tako rekoč [ Jne, i('0v°i° vaško cerkev tistega i župnika V vas ni v°e novega Jolgorekli, da se ie že k Ulvi« »p or) 0 m šušljalo, da bo I š''ad0 onuzza dobil letošnjo na | >'e 0 ^ ‘ trega*. Številke, ki govo-z.govorž ®°yj zmagi, so glede tega iSe ie Ji'. y Vi»i Ciolia v Rimu t bedelipJ ala kar 467 aci>rijateljev ^dalo I °d katerih jih je 409 I ,vio Tomo '1 Rlas- 0d teh je Ful-[ .ahski riobii 178 glasov, fur- le ‘•kmovaf1 Carl bi si ogledal sovjetske raketne lokacije. In tako so Francozi ostali pri svojem prvotnem vabilu, ki ga Sovjeti niso sprejeli Na vznožju Alp in sicer na tako imenovanem Alblnonskem platoju so gostje naleteli na najbolj nenavadne vojaške naprave. Skupino 18 raket z jedrskimi gla-vami, raket, ki imajo domet 3 tisoč kilometrov in točno vnaprej programirane cilje, vodijo z enegd «punkta». ki se nahaja nr-iljo stran od izstrelišča v osrednjih predelih dveh gora. V jx)dz.emeijskih kontronih središčih dežurajo skupine častnikov, lei sedijo v dobro tapeciranih vrtljivih sedežih pred računskimi stroji in čakajo, kdaj so bodo prižgale rdeče žarnice, torej na signal, da bi pritisnili na gumbe za izstrelitev raket z atomskimi bombami. Francoske stratešk" sile so za določene francoske in tudi tuje kroge razmeroma šibke, preveč šibke, češ da jih ie premalo. Že omenjenih 18 izstrelkov «zeml.ja -zemlja*. 40 izstrelkov v okviru strateškega bombmškega letal stva in nadaljnjih 64 drugih izstrelkov. ki so locirani na štirih podmornicah je vse In vse to strahotno orožje, ta strahotni rušilni potencial se pc mnenju inštituta za strateško proučevanje v Londonu ne more niti primerjati z ameriškimi ali sovjetskimi arzenali, ki imajo po 2 ti soč in več raket s 7 tisoč in več izstrelki oziroma raketnimi glavami. Angleži, ki kritizirajo Francoze. zares razpolagajo z večjimi količinami tovrstnega orožja. An gleži imajo svoje raketne izstrelke z vee atomskimi glavami. Te rakete so nameščene na podmornicah vrste »polaris* In ne le, da ie teh raket več, pač pa imajo tudi večjo rušilno moč kot francoske. Med večiuni svetovnimi silami so le Kitajci za Francozi. Kitajci sc pač opirajo na svoje rakete, ki imajo le razmeroma kratek domet. Toda francoska vojaška doktrina meni da so te njene sile zadostne. Za druge stratege pa je takšno stališče problematično. Kljub temu političnemu koncec-tu so francoski strategi zgradili tisto, kaj' so smatrali za svojo dolžnost in čemur so rekli, aa je nujnost. Seveda je to veliko veljalo in francoski dosedanji stroški na tem področju so že stali 25 milijard dolarjev. Cena te »strateške varnosti* pa bo šc rasla,’ ko bodo Francozi dose- danji atomski oborožitvi dodali še peto in nato šesto podmornico z atomskimi izstrelk’ in ko bodo namesto atomskih giav s 150 kilotoni v rakete namestili vodikove glave z rušilno močjo enega megatona. Francozi sedai zaključujejo svojo študijo o tem. kako bi njihovi raketni izstrelki »zemlja -zemlja* postali mobilni, s čimer bi bila zmanjšana možnost, da jih v primeru napnda onemogočijo. Njihove zamisli slonijo m programu, da bi rakete, premeščali iz enega v drugi kraj skozi tunele pod gorami. V tem bi bili Francozi prvi na svetu. Tudi v ZDA in Sovjetski zvezi obstajajo načrti za uvedi,o tako imenovanih mobilnih strateških ra ket, ki bi bile locirane na kon-nem, toda z. možnostjo premika, vendar niti v Sovjetski /veti niti v ZDA še niso začeli z uresničevanjem načrtov, to pa v upanju, da bo prej prišlo do skrčenja strateškega crož.ja na osnovi pogajanj me;i Moskvo in Washingtonom v okviru «SALT 2». Sovjeti sicer že imajo svoje mobilne rakete toda le rakete srednjega dometa. Naprave na Albinonskem platoju so edinstvene. Francozi so res napravili velikanske korake, da bi si zavarovali omejeni raketni arzenal. Dd komandnih nunk-tov se prispe po 10minutt,i vožnji z električriim vlakom po celem labirintu predorov, skopanih v gorah. Silosi za zaščiteni z betonskimi vratmi, ki so težke 150 ton. Kot ie povedal neki francoski general, ra »zgrajene tako, da morejo zdržati rušilno moč ene megatone, ki bi eksplo dirala na razdalji 300 metrov*. Častniki, ki nadzirajo rakete v teli ptanihskih krajih, so oove-zani s Parizom s posebnimi ve zrni in sicer oreko komandnega mesta, ki je v neposredni bližini glavnega mesta. Kot pravijo, bi mogli reagirati v času ene mi nute. Ko bi pritisnili na gumb. bi raketni izstrelek opravil svojo jwt 3 tisoč kilometrov v samih 15 minutah. Če bi bilo tre ba vnaprej določene,- cilje spremeniti. bi za določitev novih ob 1 iev potrebovali še dve minuti. Določanje ciljev je seveda v nai-večji tajnosti. To ve le vlada. «Celo meni niso poznani cilii*, jo rekel general, ki je spremljal i-uje časnikarje po labirintih, čc -pa računamo, da eomet znaša celih tri tisoč kilometrov, moremo logično sklepati, v katero smer so rakete usmerjene. In rakete niso usmerjene na voja ške cilje, pač pa na mesta, kajti francoska strateška doktrina še vedno temelji na množičnem maščevanju in ne na elastičnem reagiranju, kot ga predvideva vrhovno poveljstvo NATO. Kot vidimo so upi poprečnega »človeka s ceste* boli slabo utemeljeni. če računamo, da Francija ni kdove kako oborožena v primerjavi z drugimi, da pa kljub temu razpolaga s tolikšnimi sred stvi, pomislimo, kaj majo na voljo tudi drugi generali in strategi, ki pa si še ne drznejo pokazati tega javnosti. licijskim nadzorstvom. Odšel je domov v Tomačevico in se preživljal s popravljanjem strojev. Izumil je tudi posebno brzostrelko in njene načrte skrivaj prenesel v Jugoslavijo. da bi jih ponudil vojaškim oblastem. Toda te niso pokazale nikakega zanimanja za njegov i-zum in tako se je razočaran vrnil na Primorsko. Pred napadom na Jugoslavijo so ga leta 1941 ponovno zaprli, jeseni 1941 pa se je s svojo organizacijo domačih fantov pridružil osvobodilni fronti. Živel je napol legalno, napol ilegalno, dokler ni spomladi 1942 dokončno odšel v partizane. Bil je v najrazličnejših enotah partizanske vojske in je deloval v glavnem na Krasu, Boril se je po kapitulaciji Italije na goriški fronti, bil je komandant Kosovelove brigade, na koncu pa vodja delavnic IX. korpusa, kjer je prišla do izraza njegova tehnična usposobljenost. Sicer pa je bil znan kot legendarni borec, diverzant, jurišač. komandir in komandant in legendarni partizanski junak. Padel je 1. aprila 1945 nad Gorenjo Trebušo, kjer ga je‘zadela krogla sovražnikovega ostrostrelca naravnost v čelo. To je v kratkem življenjska zgodba narodnega heroja Antona Šibelje - Stjenke, kakor jo bodo naši ljudje pobliže spoznali iz nove knjige .ki je pravkar izšla pri založbi Lipa v Kopru. Knjiga, ki nosi naslov Kraški junak Stjenka je romansirana biografija o narodnem heroju Stjenki. Napisala■ sta jo Franc šibelja in Mile Pavlin, ki sta si to obliko svobodne umetniško oblikovane pripovedi izbrala zato, da bi dosegla večjo zanimivost knjige. Avtorja pojasnjujeta to v uvodni besedi in obrazlagata zakaj se nista odločila za zgolj dokumentarno delo. Vendar bo bralec ugotovil, da je že snov, ki jo avtorja obravnavata, sama po sebi tako zanimiva, da pritegne vsakega bralca. Pošebno listi del. ki pripoveduje o partizanskem delovanju Stjenke in pa o njegovem delu. ko je v zimi 1941/42 deloval napol legalno napol ilegalno in opravljal napade na italijanske postojanke ter vojske. Na drugi strani pa pripoved, čeprav je romansirana. ostaja zgolj tia površju in ni poglobljena, tako da gre pravzaprav le za opis zunanjih dogajanj. V samo osebnost glavnega junaka avtorja knjige nista prodrla, očitno pa tudi nista imela tega namena in sta se zadovoljila z opisovanjem zunanjih dogodkov in delovanja Stjenke. katerega navzočnost stoji vseskozi v ospredju. Res je, da bralec spozna vrsto oseb. ki so kakorkoli prišle V' stik s Stjenko, v glavnem pa spremljamo ves čas njegovo življenjsko pot. Tako nam torej ta knjiga lepo približa življenje in delo narodnega heroja Antona s'bel je - Stjenke, čeprav se ne spušča v prikaz o-sebnosti, ne v podrobnosti in čeprav nekatere okoliščine ostajajo nedorečene in površno obdelane (na pr. delovanje T1GR). Založba L'pa je knjigo izdala ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS na Čebinah in jn posvetila vsem borcem in aktivistom, ki so se v duhu kongresa bojevali, in padli za našo svobodo. Z njo je gotovo lepo počastila jubilej, s pri povedjo o primorskem narodnem heroju pa ustregla vsem, ki žele kakorkoli spoznati življenje in usodo tega legendarnega primorskega partizana. Sl. Ru. IIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIM lllll lllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIII lik....IIIIIIIIIIIIIJMIIIIIMMMMI lili III lllll MII III lili lili lllll IIII lllll lil IMIIMIIIIMIIIII Patronat KZ - INAC svetuje PETEK, 8. JULIJA 1977 Kateri izmed zakoncev ima pravico do otroške doklade Vpr.: «Moj mož je obrtnik in ima vpisana v breme otroka, ki imata pravico do obrtniške bolniške blagajne, medtem ko otroške doklade sploh ne prejema. Jaz pa delam kot uradnica v nekem u-radu in imam bolniško blagajno 1NAM, ki je precej boljša. Rada bi vpisala otroka v moje breme, tako da bi prejemala otroško doklado in bi jih imela na svoji zdravniški knjižici. Je to možno?* N.P. V pismu opozarjate na pereče vprašanje, ki pa še ni rešeno, Zakon št. 151 ,z dne 19. maja 1975. uvaja celo vrsto novost; na področju družinskega prava, dejansko določa enakopravnost med zakoncema, vendar pa je v praksi še ostal stari pojem »družinskega glavarja*, ki je razen redkih izjem vedno oče. Poglobimo se malo v juridično plat zadeve, da bo našim bralcem jasnejša interpretacija nove zakonodaje. Člen 211 omenjenega zakona se dobesedno glasi: «/.akonec, kateremu so zaupali otroke, ima v vsakem primeru pravico do družinske doklade, tako v primeru, da je sam v delovnem razmerju, kot tudi v slučaju, da je le drugi za-kohec zafioslen*. Očitno pridejo tu v poštev izključno primeri ločitve oziroma razporoke med zakoncema. »Delovno razmerje*, o katerem je govor v členu 211 zakona 151/75, ne pomeni le dejansko zaposlitev, temveč zajema tudi slučaje plača- ne brezposolnosti in ufx>kojitve. Pravico do družinske doklade ima tisti zakonec, kateremu so zaupali otroke, ne glede na lastnost »družinskega poglavarja*. Tudi v primeru, da zakonec, katemu so o-troci zaupani, ne dela, je brezposeln in nima pokojnine, ima pravico do družinske doklade, če je drugi zakonec zaposlen. Pravica do družinske doklade glede na člen 211 pritiče tudi retroaktivno, vendar le od 21. septembra 1975 dalje, ko je stopil v veljavo zakon št. 151. Zakonec, kateremu so poverjeni otroci, mora uživati družinsko doklado na osnovi svojega delovnega razmerja in mu ni dana možnost, da bi optiral za ugodnej šo družinsko doklado na podlagi delovnega razmerja svojega moža oziroma žene. Iz zgornjega izvajanja je torej razvidno, da niti v primeru ločitve oziroma razporoke med zakoncema ni predvidena opcija ugodnejše mere družinske doklade. Iz tega izhaja, da v vašem primeru morata biti otroka v očetovo breme in i-mata pravico le do tistih ugodnosti, ki jih predvideva samostojno obrtniško zavarovanje. DOPOLNILNA KMEČKA BOLNIŠKA OSKRBA Npr.:«Popra vi jam si zobe in v kratkenl bom lahko nosila zgornjo in spodnjo protezo. Zobozdravnik mi je napravil predračun in stroški bodo precej visoki. Zanima ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Jazzovski koncert 13.30 DNEVNIK in Danes v par lamentu 18.15 Operazione Valtellma 18.25 Superstar 19.05 Programi prislojjar.ja k TV 19.20 Riu Tin Tinove prigode 19.45 Almanah. Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 LOS ANGELES - NORTH HOSPITAL: PRISEGA TV film V North Hospitalu je brez plačna ambulanta ki jo ti nančni podporniki bolnišnice nameravajo zapreti pod izgovorom, da st v njej zdravijo le narkomani Dr. Petit ima pruv v tej ambulantni bolnišnici za pacient ko 20-letno dekle Hazel. ki je noseča. Mladenič, s ka tenm je dekle zanosilo, k) sicer ljubi, vendar hoče da bi dekle splavilo. Hazel pa hoče na vsak način imeti otroka. Po doigem vztrajanju Petitu končno vendarle uspe zvedeti, zakaj hoče mladenič, da te dekle splavilo. V njegovi družini ie namreč dedna bolezen, ki se prenaša iz roda v rod. On pa se boji. da bi bil njegov otrok nesrečen vse življenje. Dr. Petit in bodoči oče Joby se hudo spreta in sicer v sami ambulanti. To pa služi finančnim podpornikom ambulantne bolnišnice kot izgovor, da bi ustanovo zaprli Nesrečno dekle se čuti zaredi tega krivo in v trenutku obupa zaužije več tablet ki naj bi ji pomagale !: splavu. V zadnjem trenutku prihiti dr. Petit, ki reši dekle in otroka. Ambulanta bo ostala odprta in to v brk sklepom tistih, ki so jo hoteli zapreti... 21.35 TAM-TAM - Aktualnost: Dnevnika 1 22.10 Ponovno na sporedu SI KDAJ VIDEL?... Glas beni spored Ob zaključku: DNEVNIK, Danes v narlamentu. Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 . Ol) 13. uri 13.15 Komorni koncert 18.15 Program za mladino: Aimarov ladijski dnevnik 18.30 DOMA NI NIKOGAR TV film 18.45 -To" 'pariatttehtž'' 'trt DNEV’ NIK - Šport 19.00 Ubaldte Lav predstavija: LA DONNA DI FlORI Detektivka govori o naslednjem : Ob j»moii krajevnega šerifa se sloviti Šheridan loti raziskovanja in najprej sc začno zasliševanja v vili ki ie blizu kraja, kjer ie prišlo do /ločna. Pravzaprav je to stanovanjc doI-kovnika Fullerja, ki se ukvarja s sadjarstvom in i« hkrati lastnik velikanskega zemljišča, ki mu pravijo Lake Garlant. Toda Fuller. ki je sicer tako bogat, ie na šibkih finančnih nogah. Šheridan oceni prve elemente. ki mu pridejo pod roko,. propči osebnosti, ki so v Zgodbo zapletene, in takoj opazi, da stvar ne bo Lahko rešljiva. Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DELITTO SUL.LE PUNTE tretje nadaljevanje Smo v Londonu leta 1936 V gledališču Callodiu med nastopom baleta Petruška po glasbi Igoria Stravinskega je prvi plesalec skupine mrtev. Kdo ga je umoril? O tem se vprašuje inšpektor Quill. kj ga je poslala na kraj Scotland Yard. Med dolgo in zapleteno raziskavo pridejo na vrsto kot o-sumljene osebe vsi člani baletne skupine, ki jo vodi Stroganov. Namestnik žrtve . v baletni skupini Pavel, na katerega pade največ su mo v. pa prav tako umre ozir opna je ubit in to tako rekoč pred očmi policijskih agentov. Inšpektor Qui 11 je v vedno večjih težavah, če prav ima moriica*pred se boj... 21.45 PORTOBELLO - PETKOV SEJEM 23.00 Album Ob zaključku DNEVNIK 2 Zadnje vesti « JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.45 Obzornik 19.00 Profesor Baltazar risank; 19.10 Muzej v Chicagu - L nad 19.45 Brigadirski TV studio 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Tedenski notranjepolitični ko mertar 21.05 EDVARD MUNCH - dok. in igrana nadalj. 21.55 Aktualna oddaj;' 22.45 I. Shaw: BOGATAŠ IN RE VEž, nadalj. 23.35 DNEVNIK Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 TV DNEVNIK 21.35 BAi^ADA ZA MILIJARDO, celovečerni film 23.00 Nokturno Umetnost B>iž njega in Daljnega vzhoda: Egipt Zagreb 21.00 SPLIT: VEČER DALMA , TIMSKIH PESMI 22.10 BOGATAŠ IN REVEŽ - se rijski barvni film '23,00 Lilij revoluciie: Dragojilo \ D ud id 23.45 šahovski komentar Švica TOUR DL mla 14.30 Kolesarstvo: FRANCE 19.30 Poletni programi , dino 20.45 Le vele di Cagrera • dok 22.00 Celebrazione 23.55 Kolesarstvo: TOUR DI' FRANCE t TRST A 7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 11.30, 13.30. 14.00. 15.3», 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro: 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Potresi v zgodovini naše dežele; 9.40 Koncert: 10.05, 11.35 Predj»ldan-ski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Za mlade; 13.40 Kulturna beležnica; 14.05 Mladina,v zrcalu časa; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni skladatelji; 17.20 Glasbena panorama; 18.05 Gradovi na Goriškem; 18.20 Domači zvoki. KOPER 7.30, 8.30, 10.30. 12.30, 13.30, 14.30, 17.00. 17.30, 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.45 Glasba in'nasveti; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Orkestri lahke glasbe; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.40 Juke-box; 15.00 Popoldanski koncert; 15.45 Folk glasba; 16.15 Popevke; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes: 18.00 Kulturna panorama; 19.00 Tops-pops; 19.35 Naši zbori pojo; 20.30 Crash: 21.35 Rock; 22.35 Simfonični koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00. 19.0, 21.00,'23.00 Poročila; 6.00. 7.20 Jutranja glasba in kramljanje; 8.50 Peščena ura; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Hollywood med mitom in realnostjo; 11.30 Kdor reče ženska; 12.05 Drugi zvok; 14.05 Radio med obema vojnama; 14.30 Moje cesarstvo za eno žensko; 15.05 Srečanje v WIP; 15.30 Obsojeni pisatelji; 16.15 E....state con me, če kmečka blagajna povrne stroške za postavitev proteze ali bom morala sama nositi celotno breme?* M.B. Kmečka vzajemna bolniška blagajna vam nudi brezplačno zdravljenje zob pri konvencioniranem zdravniku, zobne proteze pa spada-dajo v drugo kategorijo, se pravi v dopolnilne posege. Stroške morate sama najprej poravnati, nakar, če predstavite ta račun na kmečko bolniško blagajno, vam leta odmeri sorazmerni del stroškov, ki je lahko višji ali manjši (odvisno je od finančnega jx>ložaja blagajne ob koncu leta), vsekakor pa ta prispevek le v majhni meri povrne stroške. Navadno tudi zdravniki sami, če morajo izstaviti fakturo, zaračunajo tudi pristojbino IVA, tako da realno tvegate, da plačate več IVA kot bo dejanska višina prispevka bolniške blagajne. Vsekakor pa morate sama odločiti, katero pot boste ubrali. ____________________________________________________________________________________________ IIMIIMMIMIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIHMmillMMMMMMIIIIIHltMIIIIUMimillllllMMimiMIIIMIMIMIIMIMMMIMIIMIIIimtllllMIIIinillllllllllllHMMIMimMllini* OVEN (od 21.3. do 20.4.) — Ne boste utegnili odpraviti komplikacij. ki ste jih povzročili zaradi prevelike odkritosrčnosti. Ljubo- be in prav tako ne upanja v bolj- noi; 18.35 Danes Diana Ross; 19.20 Večerni programi; 19.50 Kolesa in kitara; 20.30 Diskoteka; 21.35 Sim foničnj koncert; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30. 8.30, 10.00. 11.30, 12.30, 13.30. 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.00, 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Kar je poletje je poletje; 9.32 Beethovnovo življenje; 10.12 Sala F - Rim 06 3131; 11.32 Popevke za Vsakogar: 12.45 Petkova pripoved; 13.00 Glasbeno potovanje okoli sveta; 13.40 Romanza; 15.00 Oddaja za bolnike: 15.45, 16.33 Radio 2; 18.33 Big mušic; 19.50 Supersonic; 21.29 Radio 2, glasb, oddaja. SLOVENIJA 6.00. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 15.00. 16.00. 19.00, 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, o-troci!; 8.20 Beseda na današnji dan; 8.30 Iz naših sporedov: 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Parada or kestrov; 11.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.03 Po Talijinih poteh; 13.10 Z orkestri in solisti; 13.30 Kmetijski, nasveti; 13.40 Pihalne godbe vam igrajo; 14.30 Priporočajo vam...; 14.50 Človek in zjdravje; 15.05 Glasbena pravljica; 15.20 Naši umetniki; 15.30 Glasba jjo željah; 16.30 Na-potkj za turiste; 16.45 Naš gost; 17.00 »Vrtiljak*; 19.05 Mesta prijatelji: 20.20 Zabavna glasba: 20.35 Lahko noč, otroci.; 20.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka: 21.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.20 Besede in zvoki; 0.05 Literarni nokturno; 0.15 Jazz pred polnočjo; 1.05 Ples do enih; 2.30 Nočni znanci. Horoskop sumnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) - Potujte, toda previdno. Finančni dosežki vam bodo prinesli veliko zadoščenja. Prijeten večer. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) -Tekmece boste ukrotili z vašo vztrajnostjo in vzvišenostjo. Zadoščenje in prijetne ure v družinskem krogu. RAK (od 22.6. do 22.7.) - U-godne perspektive za prihodnost. Razumevanje in skupni ideali v čustvenih zadevah. LEV (od 23.7. do 22.8.) - Ne zmanjšajte zaupanja v samega se- šo prihodnost. Z zdravjem bo nekaj narobe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) -Razvijajte svojo sposobnost, če hočete premagati številna nasprotovanja. Veselje do življenja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) — Mislite in ukrepajte po vaši u-videvnosti in ne v smislu nekega ponosa. S tem boste dosegli to, kar želite. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) — Zvezde vam bodo dale moč in vztrajnost za dosego cilja, ki ste si ga začrtali. Nekdo se zanima za vas. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) — Poseben trenutek, ko boste morali paziti na osebe, ki vas obkrožajo. Važno pismo ali telefonski pozivi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) — Neki prijatelji vam bodo pripravljeni pomagati, toda pazite, da ne sprejmete obveznosti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) — Da ne bi prišlo do motenj v vašem vsakdanjem življenju, se morale izogniti nasprotujoči priložnosti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) - lz boljšanje v čustvenih odnosih in sreča v vsakdanjih dejavnostih. Ne poslušajte preveč nasvetov drugih. PO PODATKIH ZA PRVO ŠESTJ1ESEČJE ZASKRBLJUJOČI PODATKI 0 GIBANJU GOSPODARSTVA Letošnji promet na meji s SFRJ za polovico manjši od lanskega v Število prehodov je nazadovalo od 21,1 na 12,2 milijona - Tržaška trgovina že močno čuti posledice popuščanja v medna rodu« ni 'n krajevnem prometu Osebni promet n? tržaškem odseku i talija nsko-jut; oslova nske meje že nekaj mesecev kaže znaae stalnega popuščanja v primeri z lanskim letom. V ' mednarodnem prometu (s potnimi listi) .je samo januarski promet presegel lanskega, v poznejših mesecih pa srno stalno imeli manj prometa kakor v ustreznih mesecih 1976 Isto ve Ija za maloobmejni promet, pri katerem pa je nazadovanje v zadnjih mesecih še bo'; izrazito ka kor pri mednarodnem prometu. Na osnovi podatkov, ki jih » zbrala in objavila statistična služba mejne policije za pretekli junij, lahko naredimo bilanco prvega polletja turističnega in poslovnega gibanja čez mejo na prehodih tržaške pokrajine, se pravi od Lazareta do prehoda pri Mavhinjah. Najprej podatki za junij: v tem mesecu je prekoračilo mejo skupno 1,321.811 ljudi, medtem ko so jih v lanskem junije, našteli kar 4.206.447. i/ mednarodnem prometu je stopilo na sosedna območja 665 tisoč 958 ljudi, medtem ko jih je bilo v lanskem juniju 2,230.020. Od tega prometa .je na italijanske državljane odpadlo 276.075 (lani 877 tisoč 917) prehodov, na tujce pa 389.883 (lani 1,352.103) prehodov. V maloobmejnem prometu ie v juniju stopilo če mejo 655.853 ljudi. medtem ko so jih v istem mesecu lani našteli 1,976.427. Število italijanskih državljanov, ki se je podalo z obmejno prepustnico na sosedno območje, se .je zmanjšalo z lanskih 1,293.001 na 469.573. število jugoslovanskih državljanov, ki so z obmejnim dokumentom prišli k nam, pa s 683.426 na 186.280. Če združimo podatke za prvih šest mesecev letošnjega leta in i;h primerjamo s podatki za ustrezno razdobje 1976. dobimo naslednjo sliko (podatki obsegajo bodisi mvd-nar-dni, bodisi maloobmejni premet): ŠTEVILO PREHODOV MEJE V Leto 1977 Leto 1976 3,494.562 2,091.257 1 798.733 1>59.247 1,554.070 1,321 811 Januar Februar Marec April Maj Junij 2.891.465 2,668.875 2,849.158 4.468.234 4.056.415 4,206.447 Skupaj 12,219.680 21,140.592 Promet so je po vsem tem od lani do letos skrčil kar za 8 mil. 920.912 prehodov, se pravi skoraj na polovico. Težko je reči. kje je iskati razloge za to občutno nazadovanje, prav gotovo pa lahko verjamemo tržaškim trgovcem, ki so se v zadnjem času začeli pritoževati, da je odjemalcev iz Jugoslavije. pa naj bo za turiste iz notranjosti sosedne države, kakor tudi za 'udjemalce iz sosednih obmejnih krajev, čedalje manj. Pa dec v prometu se že močno čuti v splošnem «budgetu» tržaške na drobne trgovine. • Tržaški odbor za obrambo okolja prireja drevi ob 18.30 v dvorani CCA v Ul. San Carlo javno razpravo na temo: «Zračno onesnaženje in bolezni, ki jih ta povzroča*. Sodelovali bodo prof. Valentin, zdravnik dr. Orlando in predstavnik odbora mestne četrti Sv, Sobote. OD DANES DO NEDELJE Ha/,slava vin Nabrežini v Danes, 8. julija 1977, bo na trgu v Nabrežini otvoritev 16. razstave domačih vin, ki se bo zaključila v nedeljo, 10. julija. Razstavljavcev je 16, razstavljenih pa je 13 vrst belega in 10 vrst črnega vina. Občina Devin Nabrežina je kot organizator razstave poskrbela za to, da so bila pripuščena k razstavi res samo kvalitetna vina in je za tehnično pomoč zaprosila izvedence pokrajinskega kmetijskega nadzorni-štva in izvedence opazovališča za rastlinske bolezni. V okviru razstave bodo na sporedu koncert nabre- žinske godbe, ples (vsak večer) in tradicionalna tombola na trgu. Za ples. bodo skrbeli kvintet »Praprot*, ansambel «Igo Radovič* in ansambel «Ix>rds». Poleg vina bodo v posebnih kioskili prodajali tipične jedi. V ne deljo, 10. t.m., se bo ob 10. uri se stala v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden* v Nabrežini komisija za oceno vin. Odbor vabi občinstvo naj se udeleži seje. DANES V KRIŽU Sestanek predstavnikov vaških organizacij Na pobudo vaške sekcije ANPI VZPI se bodo drevi v kriškem Ljud skem domu sestali predstavniki vseh vaških političnih, športnih in kulturnih organizacij, ki bodo razpravljali o možnosti ustanovitve enotnega vaškega antifašističnega odbora. Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Novi prispevki za civilne invalide zdravstveno osebje in obrtnike V torek nadaljevanje razprave o porazdeli Ivi deželnega ozemlju na šolske okraje Deželna skupščina je na včerajšnji seji izglasovala tri nove zakone (predvidena razprava o resoluciji v zvezi z gradnjo avto ceste Videm-Trbiž in nove cestne zveze v predoru pod prelazom Monte Croce Carnico je odpadla, ker so predlagatelji resolucijo umaknili). Prvi zakon vnaša vrsto popravkov v besedilo zakona štev. 47 iz leta 1973, ki določa deželne prispevke za izobraževanje pomožnega zdrav: stvenega osebja in daje na razpolago 600 milijonov lir za ukrepe proti širjenju socialnih bolezni ter 200 milijonov, do leta 1980. za ukrepe proti širjenju kužnih bolezni. Poročal je svetovalec Fratini, normo pa so pri končnem glasovanju podprle vse svetovalske skupine razen PSI in KPI, ki sta se vzdržali. Drugi zakon, o katerem je poročal demokristjan Persello, daje na razpolago nadaljnjih 3.365 milijonov lir za socialno skfbstvft ki so gatdeležni civilni invalidi iz Furlanije! * Julijske krajine, ter za izplačilo dodatnih Predsedstvo deželnega odbora obvešča vse občinske upravitelje v Furlaniji - Julijski krajini, da je odv. Comrlli podpisal odlok o stroških za urbanizacijo, ki ga predvideva vsedržavni zakon štev. 10. iz letošnjega januarja. Odlok bo objavljen v prihodnji številki »Uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine*, ki je v tisku in ki bo izšla prihodnje dni. MIMIIIIIIflMIlinillllllimilllllllliKHHHIIMIIIMiaillltlltMIIMIIIIMIinMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMMIIMIIMIIIIIIIIIIIII PREJŠNJO NEDELJO USPEH ZBORA V. VODNIK V CASTELFRANCU VENETU Dolinski prosvetarji z moškim zaorom iz Krope v Toskani Moški zbor Valentin Vodnik iz Doline je v nedeljo sodeloval v kulturnem programu praznika komunističnega tiska v Castelfranco Venelo. Dolinski zbor je izvajal celo ten koncert folklornih in partizan skjh pesmi in zadovoljil številno ob činstvo, ki je napolnilo obširni pri reditveni prostor. Poznalo se je si cer, da občinstvo n.i navajeno na nastope pevskih zborov, ker je to področje z zbori precej skromno, vendar je sledilo programu s pre cejinjim zanimanjem in nazadnje nagradilo pevce s toplim aplavzom. Prireditelji so slovenski zbor spre jeli nadvse prijazno ter pojasnili prisotnim težave, ki jih ima manjšina, da uveljavi svoje pravice ih da do seže enakopravnost. Nastop dolinskega zbora je bil združen z izle tom, tako da so pevci sproščeno zaključili sezono. V večernem delu programa je na prazniku nastopil priznani ansambel Casadei, ki je slovenskemu zboru poklonil nekaj Svojih izvedenih pesmi. V okviru sodelovanja s KUD Sta ne Žagar iz Krope je dolinsko prosvetno društvo organiziralo tridnevno gostovanje moškega zbora iz Krope v Toskani, in sicer z nastopi na revijah /borov v Fivizzanu in Castelnuovo Garfagnana. Gostovanje je zelo lep uspelo in slovenski pevci so poželi v obe' krajih obilo priznanj. Zbor iz Krope so spremljali dolinski prosvetarji, kar je še poglobilo sodelovanje med dolinskim prosvetnim društvom in Fivizzanom, obenem pa dalo pril ko za navezavo stikov z ztx»ri iz Bergama, Ca stelnuova in Pize, ki so vsi izrazili željo, da bi navezali stike z dolinskim društvom in preko tega s skupinami v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji. Ker dolinsko društvo ne bo moglo vzdrževati toliko vezi, bo vabila odstopilo drugim skup nam v zamejstvu, ki bodo tako posredovale ta prijateljstva zborom v Sloveniji. Manjšina bo tako po stal« resnični most prijateljstva med narodi, obenem pa utrdila svoj u gled v kulturnih krogih v Italiji. BENEŠKI DNEVNIK denarnih prispevkov invalidom za razdobje 1971 - 74. Tudi ta zakon je bil sprejet z večino glasov in tudi to pot so se svetovalci PSI in KPI vzdržali glasovanja. Tretja norma pa določa nova finančna sredstva (po 300 milijonov lir na leto od letošnjega do vključno 1991. leta) po zakonu štev. 17 iz leta 1970 v korist obrtniškim podjetnikom in zadrugam, ki nameravajo postaviti nove delavnice, nabaviti novo opremo ali odkupiti zemljišča za nove obrate. Zakon je bil sprejet soglasno. Deželni svet se bo ponovno sestal prihodnji torek, ko bo na vrsti na daljevanje razprave o zakonu, ki določa porazdelitev deželnega ozem Ija na predvidene šolske okraje. Razprava o tej normi se je kakor znano začela v sredo, ko so spregovorili prvi trije prijavljeni sveto valci. Uredili bodo parkiranje motornih vozil ob devinskem pristanu Med viri onesnaženja spada ne dvomuo tudi ropot. Vsako leto pred začetkom poletne turistične sezone oblasti poskrtjijo za omejitev neupravičenega ropota, a .večkrat o-stanejo to norme le mrtve črke na papirju. Ljudi, ki jih to prizadeva, skušajo reševati ta problem t» svoje. V Devinu je krajevna skupnost predlagala, da se prepove motornim vozilom dostop v devinski »portič*. Taka pobuda je ne dvomno nvale vredna a na žalost prizadene turistične operaterje v neposredni bližini morja. Prepo ved bi morala stopiti v veljavo že s 1. julijem, a ie občinska uprava V ŠPETRU SLOVENOV Razprava med strankami o jurski skupnosti Na* sestanku predstavnikov KD, KPI, PSI. PSDI in neodvisne sku pine, ki je bil v sredo v šnetru Slovenov. so razpravljali o položaju Nadiških dolin, da bi prišli do skupnih politično-programskih zaključkov. Poudarili so važnost krajevne gorske skupnosti, ki bi z boljšim poslovanjem postala važen dejavnik pri obnovi Nadiških 'dolin. Zaradi tega je neodložljiva zahteva no spremembi deželnega zakona, ki določu.je pristojnosti gorskih skupnosti, da lahko slednje rešujejo v najkrajšem času pereče probleme obnove in preroda prizadetih krajev. Gorska skupnost mora obenem stremeti za drugačne odnose z deželnimi organi in z vsemi družbenimi, kulturnimi ter upravnimi komponentami Nadiških dolin. Izrazili so tudi potrebo, ki mora postati politična obveza vsen demokratičnih sil, da se rešijo sne-cifični problemi Nafliških dolin, glede na njen geografski, kulturni in družbeni položaj tudi z ozirom na osimski sporazum Predstavniki strank so soglašali z zahtevo da se pospešijo medsebojni stiki in analize celotne proble matike, prav zato so ustanovil; stalno komisijo, ki bo pričela z delom žc "v prihodnjih dneh. Na sestanku so bili prisotni za KD Biasutti. Speeogna Salvagno, Bacchetti in Bevilacpua, za KPI Bj-ugnoli, Battocletti in Petricig, za PSI Marini« in Veuutti. za PSDT Melissa in Adami ter za neodvisno skupino Qualizza. svetovala, da se prizadeti posvetujejo s krajevno letovišča rsko ir, turistično ustanovo. Na sestanku je. prišlo do kompromisa, ki bi mo ral vse zadovoljiti. Predlagali so nrepoced dostopa motornim kolesom zaradi ropota in turističnim prikolicam zaradi zasedenega prostora, parkiranje naj bi se omejilo na rok dveh ur, poskrbeli pa hi tudi za turiste, ki bivajo ob morju, vse seveda v dogovoru z občinskimi redarji. Sedaj morata vse to potrditi devinska krajevna skupnost in devinsko-nabrežirska občinska u nrava. Upamo, da bo prišlo do rešitve. ’ saj je nedopusno, da se prizadene turistično gospodarstvo Devina, ki ga že pesti onesnaženost morja • Na pobudo miljske sekcije KD bo danes ob 18,30 v dvorani v Ul. San Giovanni v miljah okrogla miza na temo: »Mednarodni položaj in Evropa*. Predsedoval ho posl. Russo, predsednik poslanske komisije za zunanje zadeve. Urednik BBC gos! dežele Ta teden se je mudil na obisku v naši deželi eden izmed »rednikov angleške televizijske mreže BBC Sir VVJfrid Thomas, zelo znan novinar in publicist. Bil je gost deželnega odbora F-Jk in si je med svojim bi vanjem v deželi ogledal kopališke objekte ter druge turistične zanimivosti. Obljubil je, da bo tunst čnim objektom v naši deželi posvetil niz oddaj, saj ga je gostoljubnost prebivalcev in visoka turistična orga-nizirano-t prijetno presenetila. Pr va taka oddaja bo po angleški te lev zi.ji na sporedu že 13. julija. Preden se je ugledni gost poslovil od deželnih odbornikov, se je sestal z, odbornikom za turizem prof. Bertoli.iem, ki ga je informiral o vseli važnejših zadevah F Jk in zla sti poudaril, da .je po potresu lan skega leta turizem med najvažnej šim dejavniki za dvig prizadetih krajev. O S M I C A VLADT REBULA, Repnic 2 - toči bele in črno vino. OB KONCU MARCA LETOS ŽE 2000 OSEB BREZ DELA Najvecji padec števila zaposlenih zabeležen v kovinsko predelovalni in tekstilni industriji - Več zaposlenih v gradbeništvu (na račun obnove po potresu) - Dobra petina nezaposlenih je mlajša od enaindvajsetih let Število zaposlenih v industrijskih dejavnostih na Goriškem se je v letu 1976 zmanjšalo za 430 enot, ali za približno 2.5 odstotkov. Tako gibanje sc je nadaljevalo tudi v prvih šestih mesecih letos, v nekaterih dejavnostih celo bolj izrazit«/ zato so podatki za to obdobje toliko bolj zaskrbljujoči Goriška trgovinska zbornica je te dni objavila podatke o zapo slitveni ravni v preteklem letu 31. decembra 1975 j,- Pilo v industrijskih dejavnostih zaposlenih 16.438. Žc oh koncu marca se je število znižalo na 16.299 Do konca junija niso zabeležili bistvenih sprememb, pač «.-i st- je ob koncu oktobra zaposlitvena raven rali lo zvišala na 16.371 enot. Ob ko,v eu lanskega leta pa spot velik padec: v industrijskih dejavnostih je bilo zaposlenih samo še 16.00! oseb. * Največji padec števila zaposlenih so zalreležili v kovinskii-predc-lovalni industriji, kjer se je v razdobju enega leta število zapo slonih znižalo kar za 387 enot. Na drugem mestu je tekstilna industrija, ki je prav tako že dalj časa v zelo težkem položaju, Tu se je število delovnih mest zui žalo za 131 enot. Zaposlitvena raven je. čeprav v manjši meri. padla tudi v drugih gospodarskih dejavnostih. Več zaposlenih so zabeležili le v kemični industriji, gradbeništvu in v prehrambeni industriji. V kakšnih mejah se torej giblje nezaposlenost v pokrajini? Po po-datkiii g,»riške trgovinske zbornice, naj bi bilo ob koncu marca letos brez dela kar 2.046 osen, cd teh petina mlajših od 21 let in v pričakovanju prve zaposlitve. Seveda so to zgolj uradni podatki, ki samo približno odgovarjajo dejanskemu stanju, saj se je tudi pri nas na žalost precej razpaslo črno delo Veliko »ufadnih* delavcev brez zaposlitve si je namreč-poiskalo primerno občasne ali stal no delo. ne črno. Kliub temu, da naraščanje brezposelnosti še. ni do seglo katastrofalnega obsega, pa pomenijo zgoraj navtdeni podatki alarmni zvonec, da je kriza, o ka teri smo mislili, da nas ne bo za. jela že tu. Sindikalno vodstvo razpravljalo o zdravstveni reformi • ’ 3 9 k ftr\<3 \ y, Pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL se je te dni sestalo s tajništvi sindikatov uslužbencev bolnišnic, krajevnih uprav in poldržavnih delavcev. Na sestanku so obravnavali številna vprašanja pri uresničevanju zdravstvene reforme na podlagi pred kratkim sprejete deželne zakonodaje. Dogovorili so se za skupno nastopanje v okviru splošnih smernic sindikat ne federacije CGIL-CISL-UIL za premostitev morebitnih težav ter za odpravo zamude, ki bi pri uvaja nju reforme lahko nastala po krivdi osrednje vlade ali pa deželnih organov. (‘hišk sindikalni1, delegacije iz Slovenije sindikalne zveze CGIL, CISL.UIL. Og'edali si bodo gradbišča novega mednarodnega mejnega prehoda Štandrež - Vrtojba in nekatere druge industrijske obrate v Posočju, vštevši ladjedelnico in pristanišče V Tržiču. Spomenik padlim borcem Gornjem Lokovcu v ,V Gornjem Lokovcu nad Čepova-nom so na pročelju osnovne šole te dni odkrili spominsko ploščo padlim borcem iz Spodnjega. Srednjega in Gornjega ‘I/okovca. Spominja na dvajset padlih. Po odkritju so pripravili srečanje borpev in aktivistov iz vseh treh I/Okovcev ter iz podjetja «Vozila Gorica* v Šempetru pri Novi Gorici. To podjetje gradi v Gornjem Lo kovcu industrijski obrat. V njem bo zaposlenih okrog 70 delavcev ter bo zgrajen do jeseni. Strahovito neurje zajelo Gradež Strahovito neurje je včeraj zju traj zajelo Gradež in bližnjo okolico. Močan vihar je izruval številna drevesa na območju kraja Pi neta, kjer je nekaj časa klestila tudi toča. Ponekod so jo namerili tudi 15 in več centrimetov. Odpadle veje in listje ter toča so zamašili odtočne kanale, tako da sd bile nekatere ulice v zelo kratkem času pod vodo. Odtok pa je ovirala tudi izredno visoka plima. V Gradež so že kmalu po neurju odhitele skupine gasilcev iz Gori ce, Tržiča in Červinjana, ki so sc do poznih popoldanskih ur mučile, da bi s cest odstranile številne ovire. Stavka in shod na Travniku Današnji 4 urni stavki kovinarjev, tekstilcev, kemičnih, gradbenih m pristaniških delavcev se pridružujejo tudi jestvinarji. Stavko so oklicale sindikalne stroke velikih obratov v zvezi s sklenitvijo novih pogodb. Stavkajoči delavci se bodo ob 9. uri zbrali v parku Ri inembranza, od koder bodo v spre vodu po Korzu odšli na Travnik, kjer bodo sodelovali na zborovanju. NA POBUDO ODBORA V ŠTANDREŽU Stekla je akcija za odkup parcele za spomenik padlim Za nabavo 463 kv. metrov bo potrebnih sedem milijonov lir prostovoljnih prispevkov Na pobudo odbora za gradnjo partizanskega spomenika v Štandrežu je stekla v vasi akcija za odkup 463 kvadratnih metrov zemlje na trgu pred cerkvijo, kjer bodo spo menik postavili. Celokupna vrednost te parcele znaša 7 milijonov lir, vsak kvadratni meter pa bo veljal 15.000 lir. Odkup te parcele predstavlja e dinj način, kako si zagotoviti njeno posest in uresničiti dolgoletno željo vaščanov, da se dostojno oddolžijo spominu svojih padlih občanov za osvoboditev in za napredek slovenskega prebivalstva v tem kraju. Seveda se pojavljajo v javnosti tudi pripombe na račun občinske u prave, ki je vedno zavračala predlo ge vaškega odbora, da bi sama kupila zemljišče in ga odstopila od boru. V okviru teh pri|M>mb je slišati tudi očitke na račun občinske uprave, češ da v odnosu do štandre-ža ne izpolnjuje svojega javnega poslanstva. Zaradi očitnega pomanjkanja političnega čuta do tako važ nega vprašanja (ne pozabimo, da stoji za vaškim odborom vse domače lllllllllllllimHIIIIHIIHimilllllllimillllimilllMMMHMIIIIIMHIIIimmillllllUIIIHIMIIItlinillllllimilHMHIHHIMIimllMIMIHIIIIIIIIHItlMIIHIIMIIIMIIimillllimMItin DEJAVNOST, KI IMA vs a k DAN VEC PRIVRŽENCEV Leto dni naporov in lepih uspehov mladih kotalkarjev iz Standreža Pod potrpežljivim vodstvom Sonje Cernecca so člani dosegli zavidljive uspehp v 'občinskem, pokrajinskem in deželnem merilu - Nadja Marassi bo zastopala društvo na državnem prvenstvu za naraščajnike V okviru tesnih in prijateljskih stikov med obmejnimi sindikalnimi organizacijami, pride danes na o-bisk delegacija gradbenih in tekstilnih delavcev severnoprimorskih občin, ki jo vodi predsednik občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice Viljem Pahor. Sindikalisti iz Jugoslavije so gostje pokrajinske Dobro leto je tega, kar so se pri prosvetnem društvu Oton Župančič v Štandrežu lotili kotalkanja, za naša športna in prosvetna društva nove oblike udejstvovanja. Lahko bi rekli tudi leto uspehov, kajti danes redno vadi na ploščadi v domu Andreja Budala preko 60 o-trok, od 5. leta starosti dalje. Prijave pa se še množijo. Ploščad je naenkrat postala premajhna in bo treba že kmalu misliti na razširitev ali pa poiskati druge rešitve. Da se je kotalkanje tako razširilo med štandreško mladino in da so bili v tako kratkem času doseženi zavidljivi uspehi, je nedvomno tudi zasluga sposobne a predvsem izredno potrpežljive vaditeljice Sonje Cernecca, kj že od vsega začetka vodi vaje in nastope plesalcev na koleščkih. Kakoj- j« Bilo pričakovati, štandreška pobuda ni ostala osamljena. Kmalu so se za kotalkanje ogreli na Peči, kjer zdaj še dokončujejo svojo ploščad. O gradnji takega objekta pa prav v teh dneh razpravljajo tudi v Podgori. V prvem letu delovanja so mladi kotalkarji imeli že preko 10 nastopov. Prvič so se predstavili na reviji doma, že septembra lani, ko so nastopili tudi otroci s Peči. Oktobra so se mladi predstavili v Novi Gorici. Zima je za dalj časa onemogočila vaje in preprečila nastope. Šele aprila so se tekmovalci spet lahko udeležili občinskih in pokrajinskih mladinskih iger in presenetljivo obakrat dosegli 1. in 2. mesto. Tudi na prvenstvu začetnikov v telovadnici na Kornu, so se štandreški kotalkarji dobro odrezali ter osvojili 2. in 7. mesto. Prav tako so se zelo dobro uvrstili v Pordenonu. Dosedaj najboljši uspeh pa so osvojili prejšnjo nedeljo v Trstu, na deželnem tekmo vanju v kategoriji naraščajnikov. Nadja Marassi in Tanja Vižintin sta med 19. udeleženci v obveznih likih dosegla 6. in 7. mesto, v prostem programu pa celo 2. in 4. mesto, pa čeprav nista bili na tekmo vanje najbolje pripravljeni, pred vsem zaradi stiske, s časom! Uvr- stitev v Trstu pa je Nadji odprla vrata na državno tekmovanje, ki bo jeseni. S Stanetom Pavlinom, ki je posebej zadolžen za spremljanje dela pri kotalkarskem odseku, sva se te dni zapletla v krajši pogovor še o težavah, ki jih na žalost tudi pri tem delu ne manjka ter o načrtih za bodoče. Težave, da so zaenkrat bolj tehničnega značaja, mi je dejal. Ploščad je spričo naraščujočega zanimanja postala pretesna. Potem je tu vprašanje treninga v zimskem času. Lani so nekateri starši vozili o troke v mesto, v telovadnico Ginna-stica goriziana. Zdaj se sicer odpirajo možnosti, da bodo primeren prostor dobili v 'štarrdreštp ‘Pred dnevi so namreč začeli -z gradnjo nove občinske telovadnice; > ki bi lahko služila tudi' za vaje kotalkar- jem. Seveda se je treba o zadevi odločno (»meniti z načrtovalci in goriško občino. Glavni cilj, ki ga bodo skušali uresničiti v prihodnji sezoni je sestava številčno močnejše reprezentance, ki bo društvo zastopala na tekmovanjih. V štandrežu so prepričani, da jim bo to vsekakor uspelo, saj imajo v svojih vrstah kar precej obetavnih kotalkarjev. V jeseni nameravajo obiskati Zagreb, kjer bodo nastopili s posebnim programom, doma v Štandrežu pa pričakujejo goste iz hrvaškega glavnega mesta. Do navezave stikov je prišlo ob nedavnem obisku predstavnikov občinskih skupščin iz Jugoslavije, ki so si ogledali tudi dom Andreja Budala v Štandrežu. Z vso vnemo pa se mladi kotal karji pripravljajo tudi na revijo ob letošnjem jesenskem prazniku. UlllllllimilllMIIMMIIHIMHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIfllililllllinfllllllMIIIIIIIIMIIIMIMlIlIMMIMHItlltlMIIIIMimillMItl PHEI) DNEVI NA OBČINI V TRŽIČU Sestanek nekdanjih odbornikov s prefektamim komisarjem Opozorili so g« vnlh del, ki jih na izvedbo nekalerih nujnih ja. zaradi krize niso uspeli izvest* Čeprav je z imenovanjem prefek-turnega komisarja Larose občinski odbor v Tržiču izgubil sleherno pri stojnost nad občinskimi posli, je vseeno imel za potrebno, da v spremenjenih razmerah nadaljuje svoje de lo. Tako so nekdanji odborniki v Tržiču prejšnji dan prefekturnega komisarja Larosa opozorili na tiste poglavitne probleme, ki jih zaradi izbruha krize odborniki niso mogli pravočasno rešiti. Tem vprašanjem bi moral komisar posvetiti vso skrb, saj gre za bistvena vprašanja razvoja nekaterih pomembnih področij v Tržiču. Opozorili so ga na potrebo lllll|IIIIIIIUIII1llinlllllllllMIIIMIIiminillllllMMIIIHI>HI|lini|||||||||||||||||||||||||||||||||||IMi||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f||||||||||IMII|||||lMmillllHMIIIIIIIIfllll Bodoči knjigovodje delajo izpit Prvi dijak je že zaključil z odgovarjanjem in za zaprtimi vrati zaseda komisija. Med dijaki, ki čakajo na izpit, vlada velika trema, po skušajo jo odgnati s tem, da se med sabo prepričujejo o manjši zahtevnosti današnje mature. O tem pa docela niso prepričani, ker ima maj tura še vedno svojo vrednost, saj nedvomno predstavlja pomembno e-tapo v življenju posameznika. Izkoristili smo priložnost, da smo se malo pogovarjali o temah, ki so jih obravnavali na pismenem delu izpita. Dva dijaka sta izbrala literarno nalogo, ostali štirje pa so pisali o ekonomskih problemih naše dežele in so skušali prikazati možnosti za gospodarski dvig naših krajev. Vsi so poudarili potrebo globalnega razvoja deželnega gospodarstva, v katerem morajo imeti svoje mesto kmetijstvo in druge panoge. Poudarek so dali na industrijo, turizem in obrtništvo, Floriana iz Števerja-na je prikazala tudi vlogo vinogradništva. Največji pomen so pripisali trgovini, kjer naj bi odigrala naša obmejna dežela primarno vlogo predvsem v sodelovanju z Jugoslavijo in ostalimi vzhodnimi deželami. Tudi problematika osimskega sporazuma je zavzela precej prostora, saj odpira nove možnosti za poslovanja. Dijaki trgpvske imajo obvladajo poleg slovenščine in italijanščine tudi srbohrvaščino. Sredi pogovora pride profesorica iskat naslednjega dijaka, sedaj je na vrsti Žarko. Par splošnih vprašanj o šoli in o bodočem delu za sprostitev. Nato se začne z vprašanji iz prava; stečaj in posledice stečaja, obrazložitev pojma podjetnik in podjetje, ček, delitev oblasti itd. Dijak odgovarja precej sproščeno, išče povezavo s prakso in z njo kaže svojo razgledanost. Sledijo vprašanja iz italijanščine, popravlki nalog in že ie tu tako pričakovan konec. Obkrožijo ga sošolci in mu čestitajo: tu možnosti za svojo uveljavitev, kev /Dobro si odgovarjal Žarko.* deželnih finančnih posegov za izvedbo sklepov, ki zadevajo revizijo urbanističnega načrta, zlasti izdelavo podrobnih zazidalnih načrtov, za izgradnjo novih šol, ljudskih hiš ter nove termoelektrične centrale, ki naj še za enkrat (»veča kapacitete sedanje centrale ENEL. Gre za obsežna javna dela. ki jih odbor ni mogel izvesti z rednim proračunom, ampak je zanje nujno potrebno najetj posojila. Prefekturni komisar je v pogovoru z nekdanjimi odborniki pokazal pripravljenost, da svoja prizadevanja uskladi z napotki občinskih odbornikov. PRAZNIK »DELA*V DOBERDOBU Danes okrogla miza o narodnostnih problemih Z današnjo okroglo mizo o vprašanju krajevnih avtonomij ter o razvoju slovenske narodnostne skupnosti se začenja tradicionalni praznik »Dela*, ki ga priredi dober-dobska sekcija KPI «Jože Srebrnič*. Pri okrogli mizi bodo sodelovali Miloš Budin za KPI, Štefan Bukovec za PSI in Jože Škrk za SSk. Po končani razpravi bodo predvajali vrsto dokumentarnih filmov o narodnoosvobodilnih gibanjih ter o aktualnih družbenih vprašanjih. V kulturni spored spada tudi na stop plesalcev folklorne skupine »Brodo graditelj* z Reke, ki bodo nastopili v soboto zvečer. V nedeljo bosta ob zaključku praznika govorila Venko Devetak in Tulijo Paizza. Igrala bosta ansambla »Furlan* iz Zgonika in «1 ragazzi del Jiscio* iz Ronk. Praznik se bo zaključil v nedeljo, 10 t.m. prebivalstvo), si je morala vaši skupnost naložiti tako težko ^ me, kot je odkup zemlje, na svoj-ramena .Z odkupom zemlje pa s deva še ne bo rešena. Potrebni “* do dodatni napori za oblikovan' spomenika in ureditev parka. 3 se bo občinska uprava pridr# akciji in z gmotnimi sredstvi soj* lovala v njej, ali pa se bo o men samo na vzdrževanje spomenika,' bo že dograjen. V sedanji fazi je glavna skrb bora, da zbere zadostno število! seb, ki bodo zemljišče odkupile-., akcijo bodo povabili tudi sek<"' VZPI - ANPI v naši pokrajini. P-t* v teh dneh razpravljajo o pismu, ga bodo naslovili tem sekcijam : jih povabili, da s svojo solidarnost prispevajo k izvedbi zares pomen'1 nega dela. OB TRIDNEVNEM PIKNIKU živahno delovanje društev na Vrhu Huda prometna nesreča v Mošu Na državni cesti štev. 56 v blre • * - *-<*(J|| Moša se je včeraj popoldne ok1'1 16. ure zgodila hujša prometna sreča, v kateri sta bili dve osebi. njeni. Trčili sta dve vozili in ^ alfa romeo wiške registracije rej M i\ ki ga je upravljal 55-letni Guf iz Gorice. Ul. Ang^ :1 novogoriške registre.) ki ga je vozila 19-Ie„i je 248-60, ... fe„ Anamarija Reja iz Vipovš. Do trt. n ja je prišlo, ko je voznica jugo5! vanskega avta zapeljala iz stran5*] Danes po|»ldne se začne na liu tradicionalni tridnevni piknik, * ga prirejata prosvetno društvo D*J ca in krajevna sekcija VZPI - AN*1 Praznik je bil predviden že za pr\ šnji teden, vendar je bil prene5*' zaradi nenadne smrti predseduj vaške sekcije zveze borcev, L/tid'1 ka Devetaka. Letošnja prireditev nima noben, velikih ambicij, saj služi pred vse za zbiranje sredstev za gradnjo k* turnega doma v vasi. Pomanjkanj primernega objekta onemogoča vasi skoraj vsako delovanje j vsem v zimskih mesecih. Nekaj ‘t sa so vrhovski prosvetarji skuš!;, omiliti ta problem s preuredit'1-, nekega skednja pri Črncih, vere je sedaj odpadla tudi ta niožnrt Zaradi tega so Vrhovci začeli re*1* misliti na lasten kulturni donita namen je b:la tudi ustanovijo' gospodarska zadruga, ki naj bi 5L bela za realizacijo te zamisli. P1* svetno društvo Danica, ki se i$, da težav, posveča vaši in predvsf; mladini še večjo skrb. Pred d vej; letoma so uvedli brezplačni gre liski abonma za Vse vrhovske srt, nješolce. Mladi so aktivni ne '"i pri vseh akcijah, ki jih priredi drO tvo, ampak so tudi sami vkljtre v odbor društva in pomaga io J organizaciji, Med pomembno delu'’ nie društva spadajo tudi sliki štandreškim društvom Oton ŽUP5* čič, s Podnanosom in krajev So'1, denj. Skupne prireditve in večkf* ni medsebojni obiski so pripon«#; da se je razvilo med' Vrhovci in “ mi vasmi pravo prijateljstvo. Nujno je omeniti tudi športno “1' javnost društva, ki se je v z,adnjrt letu precej razbohotila. Vrhov5’ moška odbojkarska ekipa je zasdjj prvo mesto na odbojkarskih turnre v štandrežu in na turnirju, ki sta -n organiziral Mladinski center, kjere sodelovala tudi ženska šesterka. ri nogometnem turnirju v počastit*! Severina Devetaka pa je vaška, naisteriea zasedla ob res zavzetji bodrenju vrhovske publike odlre tretie mesto. Vse to jasno kaže. j vlada v vasi precejšnje zanima'' za delovanje d-uštva in si zaradi 'f ga. tudi če je vas številčno majre nedvomno zasluži primerni prrec‘ za prosvetno delovanje. 1 j Vrhovci torej vabijo vse, ki 1 želi jo svežega zraku in prijetne O bave ob zvokih orkestra Unho. U’) ši The Lovers, naj obiščejo v m treh dneh Largo. na glavno cesto. V nesreč: sc- sta .7 poškodovala oba voznika. Gradere bolniSB se bo moral v goriški Doimre zdraviti deset dni zaradi nretre možganov in številnih poškodb < glavi. Huje se je poškodovala va,,, ki bo ozdravela predvidoma dvajsetih dnevih. Gmotna škoda na obeh vozilire! precejšnja Zapisnik je sestavi1’,! cestna policija, ki še vedno ugo'5 Ija vzroke hude nesreče. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada HODILI SO SE: Alessio Nicolav-cich, Sara Prencis, Raffaele Compag none, Giorgio Distante, Deimos Rossi, Francesca Luisa. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Ves dan tn ponoči je v Gorici dežurna lekarna »Tavasani* Korzo I-talija 20 tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicold Ul. 1. Mag-gio - tel. 73328. Gorica VERDI Zapito zaradi dopusta. , CORSO 17.30—22.00 «La resa dei re ti*. L.V. Clift in T. Milian. Bare film. MODERNISSIMO: zaprto zaradi 6 pusta. CENTRALE: zaprto zaradi dopust*' VITToRIA: zaprto zaradi dopust* Tržič PRINCIPE 18.0fr-22.00 «11 cavali^ Costante Nicosia denioniaco ovre Dracula in Brianza*. EXCELSlOR 18.00-22.00 »Conoscere carnale*. Noro Gorica in okolica SOČA «Joe Kid* — ameriški film * 18.30 in ,20.30. SVOBODA «Kdo ste Fantozzi* — lijanski film ob 18.30 in 20.30. DESKLE Zaprto. KOLESARSTVO «TOUR DE FRANCE» TUDI PO ŠESTI ETAPI THURAUŠE V VODSTVU Zmagovalec včerajšnje etape je Nizozemec Jan Haas - Na skupni lestvici ni prišlo do važnejših sprememb - Danes sta na sporedu dve poletapi LIMOGES, 7. — Po dnevu po citka, je preostalih 97 kolesarjev zopet krenilo na pot. Na sporedu je Oua dolga etapa, ki pa ni imela no-. n® višinske razlike. Kljub temu a ze*° razf?ibana in nihče ni stedil z močmi, kot se je dogajalo ooslej. Pobegi so si vrstili drug za hjugim, vendar ni nobeden uspel. Mnogo je bilo kolesarjev, ki so sku-s®li osvojiti zmago v današnji eta-P!; Odločitev pa je padla v zadnjih •'dometrih, ko si je Nizozemec Jan . aas pridobil majhno prednost in iA,1°*?rani-l do cilja. Z zaostankom je prispela na cilj vsa glavni-"a- v kateri je bil najhitrejši Tha-ki je kot drugi zaključil današ nJo etapo. Jutri bosti na sporedu dve pole V prvi se bodo kolesarji pomerili na 139,5 km dolgi progi od J*unay Člana do Angersa, druga !>a bo na kronometer za ekipe in 1)0 merila 4 km. Vrstni red: L Jan Raas (Niz.), ki je prevozil 225,5 km dolgo progo od Borde-auxa do Limogesa v fi.00'40". s Poprečno hitrostjo 37,514 km na uro *■ Thaler (ZRN) po 10" “■ Santambrogio (It.) ” Kuiper (Niz.) “■ Bossis (Fr.) ”• Agostinho (Port.) '• Ovion (Fr.) „• Wesemael (Bel.) paldos (Šp.) Vallet (Fr.) ,!• Bruyere (Bel.) ;?■ Torres (Šp.) {L Esclassan (Fr.) Laurent. (Fr.) Chassang (Fr.) Skupna lestvica: !• Thurau (ZRN) “• Merckx (Bel.) po J- Thevenet (Fr.) in Latrent (Fr.) 1 '25” Kuiper (Niz.) 1'40” l Meslct (Fr.) 2'06" '■ Zoetemelk (Niz.) 2'07" ”• Van Impe (Bel.) 2 12” »• Delisle (Fr.) 2'27” 10- Galdos (Šp.) 2’44” staj za obvezne in proste vaje, namestili table in opravili vse kar spada k stezi. Sedaj je pevmska trim steza nared in na njej že lahko pričnejo z vajami. ZSŠDI vabi vse mladince, ki so si udeležili delovne akcije ter ostale, da se v soboto udeležijo preizkušnje trim steze. Zbirališče bo ob 19. uri na glavnem- trgu v Pevmi. ZSŠDI vabi, da se mladina te pobude udeleži polnoštevilno. 17” 19" 41.05T9" 58” if > m J |.V itc 4 Z U 3 t< n i' m amaterski «giro» EMPOLI: 7. — V prvi etapi ama-m>-skega «Gira» na -krožni progi v Empoliju je zmagal Šved Segersall. Lestvica: L Aalf Segersall (Šve.), ki je prevozil 30,700 km dolgo progo v 39'35” s p.h. 46.534 km na uro “• Tadeuses Mytnnik (Polj.) 26” “• Mirko Bernardi J- Claudio Torelli “ Walter Santeroni ” Mario Fraccaro ’• Paolo Rosola ”• Jaky Hard.v (Fr.) 0. Bronislav Ebel (Polj.) *"• Giancarlo Casiraghi NOGOMET BRUNSVVICK, 7. - Komaj so v Ženevi z žrebom določili pare evropskih nogometnih pokalov, že je prišlo do manjšega spora med sovjetskim »Dinamom* iz Kijeva in zahodnonemškim «Eintrachtom» iz Brunsvvicka. žreb je določil, da bi se morali ti enajsterici spoprijeti v prvem kolu pokala UEFA Dinamo iz Kijeva pa se še poteguje za sovjetski pokal in če bi zmagal, bi nastopil na pokalu pokalnih zmago valcev. V tem primeru bi imel v prvem kolu mnogo lažjega nasprotnika, to je enajsterico Valletta z Malte, kot pa je zahodnonemško moštvo. Po svoji strani je vodstvo Ein-trachta sporočilo, da bi v primeru zamenjave nasprotnika odstopilo od nadaljnjega tekmovanja. Organizatorji pokala UEFA se doslej še niso uradno izrekli o tem zapletljaju. Vodstvu Eintrachta pa so zagotovili, da ne more nobeno moštvo skleniti, da bi zamenjalo pokal, potem ko je že bil opravljen žreb prvega kola. BOKS JUTRI V BASLU M. Parlov bo že tretjič branil evropski naslov Spoprijel se bo z malo znanim Norvežanom Haraldont Skogom Jutri bo evropski prvak srednje kategorije, Mate Parlov, že tretjič branil svoj naslov. Spoprijel se bo z Norvežanom Haraldam Skogom, ki ni doslej dosegel pomembnejših zmag. Čeprav bi ne smel imeti Parlov pretežke naloge, pa je jutrišnji dvoboj izredne važnosti. Odpira se mu namreč možnost, da v kratkem boksa za svetovni naslov. Prav zaradi tega ne sme nasprotnika podcenjevati, ker bi tako zamudil izredno priložnost. Harald Skog je za glavo višji od evropskega prvaka in tudi roke ima daljše za približno deset centimetrov. To je prvič, da Parlov boksa proti višjemu nasprotniku, zato ima priložnost, da se privadi drugačnemu načinu boksanja, kakor ga je bil doslej navajen. Priložnost ima, da bolj pogostoma uporablja levico in nasprotnika drži na večji razdalji. Ko pa se mu bo nudila prilož- ATLETIKA V SREDO V BIBBIENI Spet priznanje za Bor: Irena Tavčar «azzurra» Branila bo italijanske barve na troboju Italija - Bolgarija - Jugoslavija nost, bo lahko z desnico napadal. Dvoboj bo v Baslu, v dvorani St. Jacob, ki lahko sprejme do 8 tisoč gledalcev. Doslej so že prodali nad polovico vseh razpoložljivih vstopnic; organizator upa, da' bo jutri zvečer dvorana polna. Glavni sodnik dvoboja bo Španec Juan Serrano, stranska pa Švicarja T-escot in Martv. PLAVANJE MOSKVA, 7. — Na plavalnem prvenstvu SZ, je Valentin Parinov izboljšal evropski rekord na 800 m prosto, s časom 8’11”82. Prejšnji rekord je pripadal njegovemu rojaku Vladimiru Salnykovu s časom 8’13”35. Parinov je svoj rekord postavil med tekmovanjem na 1500 m prosto, kjer je zmagal s časom 15’27”5. Slovenska zamejska atletika je zopet zabeležila velik uspeh: mlada Irena Tavčar je po svojem zadnjem, izrednem dosežku na italijanskem državnem prverrtvu za mladinke, kjer je zmagala v metu diska, prejela še eno prizhanje (z njo pa, seveda, tudi ŠZ Bor, za katero tekmuje); uvrstili so jo namreč v italijansko državno atletsko mladinsko reprezentanco, ki bo v sredo, 13. julija v Bibbieni pri Arezzu nastopila na mednarodnem mladinskem troboju proti Bolgariji in Jugoslaviji. Skupaj s Tavčarjevo bo metala kroglo tudi Marellova. Troboj mladink teh treh držav prirejajo zdaj že tretjič. Leta 1974 je v Pavullu Bolgarija premagala Italijo z 78:65, Italija pa je odpravila Jugoslavijo z 80:63. Dve leti kasneje, leta 1976, je bil ta troboj v Velenju. Tedaj je Bolgarija premagala Italijo s 73:62 Italija pa ............................................................................................................................................"O"'.......iiiiiiiiimiiiiiiiu«mniiiiiiiiiiiiiimiiiiniiinimiiiniii'mii'>"»‘'*"‘ll"l“",,"n 1 NOGOMET «MEMORIAL M. PERTOT* V FINALNEM SREČANJU PONZIANA - BARCOLANA Za tretje mesto: Koper - Portuale - Tekmi bodo odigrali jutri na Proseku 33” 36” 45” 59” 1T5" 117” 1’21” 1’23” . Danes bo mlada jugoslovanska ko-'esarska reprezentanca odpotovala J1® Dunaj, kjer se bo udeležila svetnega mladinskega kolesarskega Pfvenstva. Kot smo že poročali, bo 10 Prvenstvo trajalo od 10. do 14. t.m. Jugoslovanski mladinci so se na ™ tekmovanje pripravljali večnoma y. Preddvoru pri Kranju. Tam so t Rožman. Dostanič, Zanoškar, zaubi, Turk in Zrimšek. Rekreacijski šport N°V ŠPORTNI OBJEKT V PEVMI Jutri «kolavdacija» nove steze za trim ^ teku tega tedna so mladinci pod t>stvom ZSŠDI dokončali trim ste-v Pevmi, ki je prvi tovrstni relacijski objekt na Goriškem. O-lstili so progo in postavili 15 po Jutri zvečer bodo odigrali na pro-seškem igrišču finalni tekmi za tretji »Memorial M. Pertot». Ob 19.30 se bosta _ potegovala za tretje mesto Koper in Portuale, ob 21. pa bo na sporedu veliki finale med Pon-ziano in Barcolano. Kakor smo že omenili je bil pokal doslej prirejen dvakrat; leta 1975 ga je osvojil S. Giovanni, lani pa enajsterica Ponziane. Če bo letos ponovno zmagala Ponziana, ga bo osvojila dokončno. Organizatorji, posebno velja tukaj omeniti Alojza Husuja. so z letošnjim uspehom zadovoljni. Na tekmah je bilo prisotnih veliko šte vilo gledalcev. Ti so lahko zopet gledali lepo igro nekaterih igralcev, ki so svoj čas nastopali v raznih italijanskih državnih prvenstvih. Poudariti moramo, da je ta turnir najvažnejši v vsej deželi; letos je nastopilo osem.,,moštev*, .od. .katerih sta bili dve iz matične domovine. Enajsterice so si bile1 še precej enakovredne. Zaradi česar so gle dalci prisostvovali izenačenim in lepim tekmam. Škoda, da je med tekmovanjem iz neznanih vzrokov odstopil lansi i zmagovalec S. G:o-vanni; kljub temu pa se je tek movanje lepo izteklo. Tudi domače Primorje sc je dobro izkazalo, z večjo športno srečo bi se lahko u vrstilo v finale. Na neroden način si ga je zapravilo v tekmi s Ko prom. Vseeno pa so domačini lah ko zadovoljni, saj so turnir organi-zirali zelo dobro, kljub vsem te žavam predvsem pa denarnim. Za jutrišnji srečanji vlada precej zanimanja. Izrazitega favorita za končno zmago ni, vendar mislimo, da so Igralci s Pončane le bolj ši od vrstnikov iz Barkovelj. V vr stah Ponziane nanveč nastopajo nekateri igralci, ki so še pred ne davnim uspešno tekmovali na raznih deželnih prvenstvih. Prav za radi tega lahko pričakujemo lepo :n zanimivo tekmo, v kateri se bo moralo moštvo, ki bo hotelo zrna gati, zelo potruditi. Odbojkarski razgledi Letošnia mednarodna odbojkarska sezona bo izredno pestra. Prihodnji mesec se bodo v Sofiji pome rili najboljši odbojkarji na uttiver- ziadi. To bo obenem tudi zadnji uradni nastop pred EP, ki bo za člane in članice na Finskem. V mesecu novembru bo v organizaciji .laponske turnir za svetovni pokal. Tako univerziade. kot tudi svetovnega pokala se bodo udeležili zastopniki LR Kitajske. Tako vstopajo Kitajci v mednarodno areno tudi v tei panogi sai je za namiznim ienisom pri njih tudi najbolj kakovostna. Kot je znano pa so njihovi igralci za zeleno mizo neprekosliivi mojstri. * * * Mladi jugoslovanski odbojkarji so-letos dosegli nekaj izrednih mednarodnih uspehov V tem letu je mladinska reprezentanca odigrala IS tekem in je bila poražena samo dvakrat. Poražena je bila na turnirju v Skopju, aprila meseca, od domačega Vardarja, in pretekli teden na velikem "turnirju na Madžarskem od., evropskih prvakov, odbojkarjev SZ. "Na tem velikem turnirju za *Polčal Gecej» je Jugoslavija igrala brez odličneaa teh ničarja Maleviča. kar se je občutno poznalo, in SZ jo je odpravila s 3:1. V ;ekakor va je bil Trifunovič proglašen za najboljšega tol-kača turnirja. * * * Na letošnjem mladinskem, evrov skem prvenstvu — mladinci bodo igrali v Franciji in mladinke v Ju goslaviji — bodo branili barve «plavih» tudi trije Slovenci. To sta Filipančič z Raven na Koroškem in Lečnik iz Maribora ter Gotlče-va. prav tako članica Fužinaria z Raven na Koroškem Kliub temu. da ni. v jugoslovanski izbrani vrsti nobenega člana in članice, slovenska odbojka le ni izgubila popolnega stika z jugoslovansko. Najboljši italijanski odbojkarji sr, te dni na skupnih pripravah v Tir-renii. Vodi jih naš rojak Artrijon Pavlica. Na teh pripravah, ki se bodo končale danes, so zbrani kandidati ki bodo branih barve Itali:e na vseučiliških igrah v Sofiji n to naslednji: DalfOlio, Sibani. Gu-sella. Di Bernardo, Zanoli. Bonini, Negri. Greco. Cirota, Conceth, Lanfranco in Savasta. Na pripravah sta tudi Gionevzana in Nassi, a ni gotovo če boste potovala v glavno mesto Bolgarije. Nekateri starejši odbojkarji zaradi prelcora- ODBOJKA REVIVAL 77 Centralsped verjetno že na četrtem mestu Med ekipami z repa lestvice je Caravaggio odpravil šesterko SO čene starostne meje (kot so Mat-tioli. Salemme in Nencini) ne morejo igrati. Tekmoval ne bo niti Di Coste, ker nima študentskega statusa. . * • # Najboljši jugoslovanski odbojkarji pa se bodo zbrali 15. t.m. na Pokljuki, kjer so se že vripraljali za EPO 75, Zvezni selektor Grozda-novič in trener Krevsel sta sklicala naslednje odbojkarje: Jeliča, Travico Sukera Dobriča. Bogoev-skega. Tasevskega. Lukača, Vrača-riča, Kuljiča, Malijaševiča, Joviča, Kisiča, Jekiča in Vujašinoviča. f o končanem mladinskem EP se bodo tej štirinajsterici pridružili še mladinci — Trifunovič, Mitič in Ma-levic Jugoslovani s sestavo študentske reprezentance ne bodo imeli nobenih težav, ker bodo najboljši najprej igrali na univerziadi in potem še,,va EP. Prav turnir v Sofiji ba izredno dobrodošel leto? izdatno pomlajeni reprezentanci, kn tere poprečna starost je nekaj nad 22 let. Iz objektivnih razlogov Jugoslavija v Sofiji ne bo sodelovala z žensko izbrano vrsto. Nekatere starejše igralke (poleg tega. da študirajo) delajo in zato ne morejo dobiti dolgih dopustov, da bi se dobro pripravile še za EP. * » * Kot je pač običaj za najboljše odbojkarje SZ se v letu EP diplomatsko izogibajo srečanj z najboljšimi ekipami starega kontinenta. V tem letu pa bodo opravili srečanja z Japonsko, ki je še vedrin svetovna velesila in je več kot idealen partner za dobro pripravi) in pregled sposobnosti posameznih igralcev, kot tudi celotne ekipe. V' Okazaki so zmagali gostje s tesnim 3:2 (10. 13. —10. -17. 14). Sam rezultat najbolj zgovorno pove. da sta si bila velika tekmeca povsen enakopravna. Od 17. do 24. julija bo v Spittalu v Avstriji svetovno prvenstvo v vožnji s kanuji in kajaki po divjih vodah. Tega prvenstva se bo udeležila tudi jugoslovanska reprezentan čajki je že odpotovala v Spittal, kjer bo v teh dneh vadila na progi na reki Liesser. V torek sta bili na stadionu «1. maj», v okviru turnirja revival, na sporedu dve srečanji. Prva tekma je odločala o sredini lestvice, v drugi pa sta se spoprijeli ekipi, ki sta bili na zadnjem mestu brez zmage. Centralsped —ZTT 4:1 (11:15, 15:8, 15:1, 15:10, 15:14) CENTRALSPED: Vodopivec, Pe-scatori, Žerjal, Daneu, Nadlišek, Širca. ZTT: Morpurgo, Ruzzier, Fischer, Lovriha, Cupin, Kapič, Ivo in Igor Strnad, Hrovatin, Kolarič. Igralci obeh ekip so dobro začeli in srečanje je potekalo zelo izenačeno in borbeno. Niz je povsem zasluženo pripadel «zetetejevcem». V nadaljevanju pa so se razživeli i-gralci Centralspeda, ki so pod vodstvom Edija Vodopivca strli odpor svojih sicer trdoživih nasprotnikov. S to zmago pa'si je Centralsped yerjetno zaslužil osvojitev četrtega mesta na tem turnirju. Caravaggio — Skupina O 4:1 (16:14, 15:6, 15:7, 15:2, 13:15) CARAVAGGIO: Drasič, Tence, O. in R. Nacinovi, šiškovič, Bevilacqua, Gregori, Colomban, L. in C. Furlan. SKUPINA O: Hmeljak, Udovič, Magajna, Cetin, Berginc, Ražem, Peteriin,’ Križnič. Tudi ta tekma je bila na začetku zelo borbena. Posebno v prvem ni zu smo bili priča res dinamičnim akcijam, na obeh straneh mreže. Skupina O je imela v tem setu že rahlo prednost, ko jo je Caravaggio prav ob koncu ujel in tako o-svojil niz. Ko sta tudi naslednja dva pripadla Caravaggiu, so se «o-jevci» izredno demoralizirali in prav apatično sprejemali igro nasprotnikov. Živahnejši je bil zadnji set, ki je po dolgi borbi zasluženo pripadel skupini O. * * « V nadaljevanju odbojkarskega revi vala je sinoči Bor premagal Kras s 5:0 (9, 8, 11, 10, 7). # * # Drevi bosta na sporedu zadnji tekmi moškega odbojkarskega revi-vala .Ob 20. uri bodo na stadionu «1. maj» odigrali tekmo Skupina O — Centralsped, ob 21. uri pa bo v Zgoniku srečanje Kras — Caravaggio. atletika - sz OKVIRU DOGOVORA IT Sovjetska trenerja za italijanske atlete RIM, 7. — V okviru dogovora o športnem sodelovanju med Italijo in Sovjetsko zvezo sta danes prispela v Italijo sovjetska atletska trenerja Jurij Bokarinov in Valentin Soldat-kin. Odlična sovjetska trenerja sta se namestila v atletski šoli v For-mii, kjer je zbranih več italijanskih trenerjev in najboljših atletov. Tam se pripravljajo na polfinale evropskega pokala, pri teh pripravah pa bosta že sodelovala tudi oba nova sovjetska trenerja. NOGOMET Italijanski pokal 1977-78 V okviru tekmovanja za italijanski nogometni pokal T977/781 so v sedem kvalifikacijskih skupin izžrebali naslednja moštva: 1. skupina: Juventus, Verona, Ce-sena, Sambenedettese in Brescia. 2. skupina: Lazio, Bologna, Monza, Varese in Ternana. 3. skupina: Fiorentina, Roma, Rimini, Sampdoria in Modena. 4. skupina: Torino, Foggia, Ge-noa, Lecce in Bari^. 5. skupina: Intemazionale, Ata- lanta, Como, Ascoli in Cremonese. 6. skupina: Napoli, J».R. Vicenza, Catanzaro, Palermo in Avellino. 7. skup na: Perugia, Cagliari, Pescara, Taranto in Pistoiese. Srečanja bodo morali odigrati 21., 24., 28. in 31. avgusta ter 4 sep tembra. V šahovskem polfinalu za naslov svetovnega prvaka vodi Korčnoj proti Polugajevskemu že s 3:0, stanje dvoboja med Spasskim in Por-tischem pa je 1:1. spet Jugoslavijo s 83:52. Bolgarke so tudi v’ sedanjem srečanju velike favoritinje. Na pokrajinskem prvenstvu dečkov David Poljšak zmagal v daljini V sredo je bilo na občinskem stadiona v Trstu pokrajinsko tekmovanje za dečke in deklice A in B kategorije. Za slovenske barve je nastopilo nad 20 mladih atletov športnih društev Adria, Bor in Levstik. Od vseh se je najbolje odrezal borovec David Poljšak, ki je v daljino skočil 4,44 m in s to znamko tudi zmagal. Poleg tega je v neveljavnem skoku poletel preko 4,70 m, rezultat, katerega lahko doseže že na prihodnjem tekmovanju. V isti pano® je Tržačan Renato Furlani izboljšal deželni rekord za 11 cm. Prvo mesto so dosegli med dečki še borovca Schiliani in Blažina, med deklicami pa Nugnes v metu diska. Prihodnje tekmovanje bo v soboto, prav tako na občinskem stadionu za dečke in deklice (od letnika 1960 do 1963), za ostale pa v sredo, 13. julija. REZULTATI DEČKI B Mei krogle: 1. Mamini (CSI Trst) 8,93 m 3. Pavel Vidoni (Levstik) 6,94 m 80 m: I. Aquilante (CSI Trst) 5. Fausto Bpnanno (Adria) 6. Peter Furlan (Levstik) Daljina: ' L David Poljšak (Bor) 4. Alojz Langan (Bor) 10. Robert Soave (Levstik) II. Romano Nugnes (Bor) Višina: 1. Corradin (Chiarbola) 3. Aleks. Lucchini (Bor) 2000 m: 1. Orlando (CSI Trst) 3. Peter Paoli (Bor) DEČKI A 80 m ovire: 1. Stefano Schiliani (Bor) Met krogle: 1. David Blažina (Bor) 300 m: 1. Doz (CSI Trst) 2. Igor Korošec (Bor) Daljina: L Furlani (CSI Trst) (nov deželni rekord) 8. Diego Batič (Adria) 2000 m: V. Centis (CSI Trst) 7. Ivo Glavina (Adria) DEKLICE B 60 m: L Sepuca (SGT) 3. Nadia Menegatti (Levstik) 9”1 8. Klara Stefani (Levstik) 9”3 11. Katja Skerk (Bor) 9”4 Karmen Menegatti (Lev.) 9”4 17. Annamaria Apollonio (Bor) 10”2 18. Gabriella Mastronuzzi (Bor) 10”3 19. Tamara Petaros (Bor) . 10”4 DEKLICE A Disk: 1. Giovanna Nugnes (Bor) 19,34 m 1000 m: L Zerpini (CSI Trst) 3'28”1 3. Leticija Soave (Levstik) 4'06'T Ruzzier nja. Organizatorjem se je doslej prijavilo kar 250 tekmovalcev iz raznih jugoslovanskih atletskih klubov. Da bo tekmovanje na visoki tehnični ravni jamči prisotnost nekaterih vidnih imen jugoslovanske atletike. Med vsemi izstopa Nenad Stekič, evropski rekorder v skoku v daljino, ki se trenutno nahaja v izredni formi. Do petka bo nared še tribuna za gledalce, ki je trenutno v zaključni gradbeni fazi. To je verjetno še zadnji člen dolgo načrtovanega programa, nakar pa bodo spregovorili rezultati. Državno prvenstvo bo letos prvič v Novi Gorici, osemkrat pa je gostovalo v raznih drugih slovenskih mestih. Med vsemi jugoslovanskimi mesti pa sta Beograd in Zagreb največkrat organizirala tovrstno tekmovanje. Še neka'j zanimivih podatkov: Djurdja Fočič je kar 16 krat osvojila naslov državne prvakinje v peteroboju in daljavi oz. na ovirah, 220-krat so zmagali tekmovalci Partizana, Radoševič in Štiglič pa sta si kar 11-krat zaporedoma zagotovila naslov državnega prvaka v metu kladiva. Bo štigliču uspel ta podvig še dvanajstič? Z njim bodo naslov branili v posameznih disciplinah skoro vsi lanski državni prvaki. Njihova naloga bo težka, konkurenca pa huda. 10”8 11"9 12”1 4,44 m 4,05 m 3,21 m 3,14 m 1,3« m 1,10 m 7’32”6 7'53”2 16”5 11,64 m 39”0 41”2 6,38 m 3,67 m 6’03”4 7’40”5 8"8 ODBOJKA Rijeki «1. memorial Galblafla Po pričakovanju so osvojile prvo mesto na odbojkarskem »Memorialu Luigi Galbiati* igralke Rijeke. V sklepnem srečanju so premagale domači Corridoni s 3:0. ( Samo srečanje je bilo še kar zanimivo, čr -rav se je že vnaprej vedelo, da se domačinke ne bodo mogle enakovredno kosati z bolj izkušenimi nasprotnicami. Jugoslovanski prvoligaš je zaigral zelo dobro in je izbojeval vse tri sete s precejšnjo razliko. Še posebej bi o-menili odlično igro reprezentantke Novakove in Kramaričeve, ki sta bili na mreži nezadržni ter sta cesto tudi z odličnim blokom zaustavili napad Con-idonija. Pri zmagovalkah so se' izkazale tudi druge mlade odbojkarice, ki jim je zmaga na tem turnirju dobra spodbuda za nadaljnjo tekmovanje v novi prvenstveni sezoni, saj je bil nastop v Fo-ljanu zadnji pred pripravami za prihodnje prvenstvo. Po končanem tekmovanju je bilo še nagrajevanje in Rečani so zagotovili ,da se bodo udeležili tudi prihodnjega memoriala, ki bo čez dve leti. MINIBASKET KOBLENZ, 7. — Rolf Beilschmidt je na nekem mednarodnem tekmovanju v Koblerizu postvil nov rekord NDR v skoku v višino z znamko 2,30 m. Na istem tekmovanju je Madžar Nemeth vrgel kopje 91,94 m. JUTRI IN V NEDELJO V Novi Gorici bo državno prvenstvo Vse kaže, da se bo 33. jugoslovansko državno atletsko prvenstvo posameznikov ,ki bo na sporedu ju tri in v nedeljo v Novi Gorici, dobro izteklo. Organizacijske sposobnosti Novogoričanov so znane, zato si zastopniki atletskega kluba Nova Gorica na vso moč prizadevajo, da bi ta sloves utemeljili. Na tiskovni konferenci, ki je bila pred dnevi v Ljubljani, so nazorno orisal: potek in glavne značilnosti tega tekmova- Sokol 68:45 Inter Miije (36:24) INTER: Puntini 12, Apostoli 8. Basili 4, Degrassi 18, Depangher 16, Ruprecht 6, Tugliach 2, Bertoni 2. SOKOL: Ušaj 17, Bradassj 23. Bogateč, Devetak 4, Pertot, Viduli, Ambrosi 1. Sokolovi košarkarji so odigrali poslednjo sezonsko tekmo in so častno izgubili z močnimi Miljčani. Ob tej priliki je Sokol ojačil Borov igralec Bradassi, ki je bil v svoji ekipi skupno z Ušajem najboljši. Marko ALPINIZEM CORTINA ITAMPEZZO, 7. — Štirje italijanski alpinisti so odpotovali iz Misurine v Turčijo in Iran, kjer se bodo poskušali povzpeti na več gora. V načrtu imajo tudi vzpon na nekaj še neosvojenih vrhov, med katerimi bo najvi.šji 5.700 m visoki Damavand v Iranu. VLADIMIR GRADNIK Od, vasi Globno do osvojene Zagore sta prve avstrij-sk® položaje na k. 383 (Prižnica) nad Plavami napadali brigadi «Udine» in «Firenze». Ta dan so se napadalci tri-krat od treh strani pognali po pobočju navzgor, a vsa-k°krat so bili zavrnjeni. Položaje sta branila en madžarski jn en avstrijski bataljon. Vendar so bili branilci že na *°ncu duševnih in telesnih moči. Tudi hrane, vode in Preliva je zmanjkalo, saj je italijanska artilerija z zapor-n'>n ognjem onemogočila vsako prenašanje materiala iz skladišč v zaledju. Tudi zamenjave z drugo enoto iz rezerve ni bilo mogoče opraviti. Branilci so bili pravzapiav že obkoljeni. Od Kuka do Sv. gore: Ob krikih »Avanti SavoiaN so Plezale bojne vrste treh italijanskih divizij (12 polkov) Pfoti vrhovom Kuka in Vodic. Toča šrapnelov in stroječe avstrijskih branilcev (Cehi in Poljaki! so redčile napadalne vrste Italijanov. Druge in nove vrste borcev so Napolnjevale vrzeli in so se že na nekaterih mestih prebile na greben Kuka in Vodic. Pojavile so se tudi na zahodnem robu vrhov. Branilci so bili izčrpani, zato so se Postopoma umikali na drugi rob. Umikali so se od kam- na do kamna, od jame do jame — a za njimi je bila strmina. Napadalcev-je bilo kot listja in trave. Na koga naj bi streljali? Toda to ni trajalo dolgo. Proti grebenu je iz rajona Baske in Slatine že prodiral šesti avstrijski ^ Slatina polk (Madžari), ki je bil tam v rezervi. Ob štirih popoldne so bili po hudem in krvavem boju prsi ob prsi greben in vrhovi Kuka in Vodic spet v avstrijskih rokah. In spet je italijanska artilerija bruhala ogenj na te vrhove, kjer so še vedno ležali mrtvi in ranjeni — obeh strani. Vrh in pobočja Sv. gore so bili še vedno v avstrijskih rokah — kljub nenehnim napadom italijanske artilerije in pehote. Avstrijcem je pomagal bočni ogenj s Skabrijela, a tudi direktni ogenj italijanske artilerije s Sabotina in Valentina je bil točen. V podnožju Ška-brijela je napad italijanske brigade «Emilia» naletel na hud odpor bataljona 39. polka, ki je zajel 400 italijanskih borcev. Stanje avstrijske obrambe na delu fronte od Plavi do Gorice je bilo vse prej kot dobro. Četudi so italijanske divizije brezuspešno napadale gorsko verigo od Plavi do Gorice, po mnenju avstrijske komande slaba in več kot razdrobljena obramba ne bi mogla dolgo vzdržati. Italijansko poveljstvo na tem delu fronte še ni vrglo zadnje karte. Se so čakale sveže brigade, še je bilo na voljo mnogo streliva. Cilj je bil preveč privlačen in zmaga tako blizu. XVII. avstrijski korpus se je na Banjški planoti sicer okrepil s 106. polkom iz frontne rezerve in tudi dobro znani 37. dalmatinski polk je bil spet tu. Toda vse to le bilo zelo malo, saj branilcev ni ostalo niti polovica in še ti so bili izčrpani, utrujeni in siti vsega, samo hrane ne. Prav 37. dalmatinski polk je že bil pri Plaveh, na Sabotinu in v Podgori ter pri Gorici, povsod tam, kjer je bilo vroče in najbolj nevarno. padale so jo premočne italijanske vrste, in to z vseh strani. Branilci so se obupno branili do večera. Z nočjo so prebili obroč in se umaknili na nove položaje na črti Ravterca na Banjšicah. K. 383 je bila končno osvojena. Tako so italijanske enote, brigadi «Udine» in «Firenze», vdrle v zaledje Kuka in zagrozile zadnji strani Vodic. Vrh Kuka (k. 811) so že tri dni napadali bataljoni brigad «Firenze» in «Avellino», ki jih je ščitilo 200 topov artilerije s Sabotina in Planine. Boji so trajali že četrti dan. Italijani so prilezli visoko, okrog 200 m jim je manjkalo do vrha. Na levem krilu je napadna kolona brigade «Firenze» v sodelovanju z brigado «Udine» na k. 383 prodrla proti Paljevu in na k. 536 (levi vrh Kuka) ter se spuščala proti potoku Rohot v zaledje glavnega vrha. Hkrati je brigada »Avellino« z desno kolono čez Zagomilo in iz sedla med Kukom in Vodicami napadala vrh z južne strani. Vrh je padel v roke napadalcev, toda po hitrem protinapadu je zopet menjal gospodarja. Ko so se italijanske enote pokazale v zaledju hriba, so se preživeli avstrijski borci umaknili v dolino. 17. maja zvečer so vrh Kuka zasedli Italijani. Tri italijanske divizije, ki so osvojile k. 383 in hrib Kuk, so v teh napadih izgubile 300 oficirjev in 6.000 vojakov. 17. maja je te. 383 nad Plavami padla. Italijani so napravili klin med k. 383 in Kukom proti' vasici Paljevo, tako da je bila k. 383 (Prižnica) sedaj obkoljena. Na- Hrib Vodice med Kukom in Sv. goro, visok 652 m, je po padcu Kuka postal za obranqbo še važnejši. Varoval je hrbet Sv. gore in zapiral Italijanom pot proti Ravnam in Grgarju. Se pravi, da je bil zelo napoti enotam II. italijanskega korpusa, ker je oviral realizacijo načrta bitke. »Vodice morajo pasti!« se je glasilo povelje. To se je sicer zgodilo, toda šele po sedemdnevnih srditih napadih, v katerih sta poleg brigade «Palermo« sodelovali tudi 53. divizija in alpinska grupa. Bojno črto je branil polk 106. avstrijske domobranske divizije, ki je prišel iz rezerve. Na Banjšicah ni bilo dovolj rezervnih enot, Kar jih je bilo na voljo, so bile predvsem določene za Kras, kjer je bilo glavno in najbolj nevarno bojišče. Kljub o-gromni premoči italijanskih napadalcev so bili branilci 17. maja (četrti dan napada) še vedno gospodarji okrog 1 km dolgega in skoraj prav toliko širokega vrha. Sv. goro je 17. maja spet napadala 10. italijanska divizija VI. korpusa, ki ji je poveljeval general Gatti. V njenem sestavu sta bili brigada »Campobasso«, ki je napadala frontalno iz doline Soče, in brigada »Ionio« na desnem krilu pri Prevalu. Vsi dotedanji napadi so bili odbiti in tudi poskus, da bi Sv. goro obkolili z zavzetjem Skabrijela in Vodic, ni uspel. Od samostana na vrhu so tako ostale same razvaline, kjer so se ugnezdili hrabri mitraljezci in bombaši, stožer prednjih strelskih jarkov, ki so se vijugali pod vrhom svetogorskega grebena. Tu je bilo tudi nekaj malih topov gorskega tipa. Res je, da so bili italijanski bataljoni že nekajkrat pod vrhom, toda samo začasno. Zmeraj so bili odbiti s precejšnjimi izgubami na eni in na drugi strani. Posebno huda je predla bataljonom brigade «Ionio« pod Prevalom m Velikim hribom (terenski hrbet med vrhom Škabrije-la in Prevalom). Tu so bili napadalci razbiti, še preden so naskočili. Pri Gorici je bilo do 17. maja relativno mirno. Izkušenim borcem pa je bilo jasno, da je to le zatišje pred viharjem. In res, brez običajnega predhodnega artilerijskega obstreljevanja je italijanska pehota prešla v rienaden napad od Sv. Katarine do Sv. Marka pri Šempetru. Zmeraj oprezni in na boj pripravljeni branilci so vse napade gladko odbili in napadalce, ki so utrpeli hude izgube, pregnali. Naslednje dni so se lokalni, taktično manj pomembni napadi na nekatere obrambne točke vzhodno od Gorice ponavljali. Očitno je, da so Italijani hoteli do avstrijske rezerve v Vipavski dolini. (Nadaljevanje sledii Uredništvo, uprava, oglasni oddalak, TRST. Ul. Montacchi 6 PP S59 — Te!. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Narožnina Mesečno 2.500 lir — vnaprel plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za .naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47.00, letno 470.00 din Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 8. julija 1977 Za SPIM 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas) Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 Ur za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. i t Član italijanske J izfraja^^ZTT zveze časopisnih I Odgovorni urednik Gorazd Ves«! in tiska Trst založnikov fieg1' 'M FAŠISTIČNI ČASNIKAR PREŠEL V PROTIOFENZIVO GIANNETTINI POSTAVIL NA LAŽ ŠEFA URADA D GEN. MALETTIJA Ni res, da bi obveščevalna služba poverila časnikarju nalogo, da poizveduje za mednarodno desnico: njegovo delovanje je bilo napojeno proti levici CATANZAEO, 7. — Eden od obeh nesramno laže, ali morda oba. To zelo jasno izhaja iz četrtega dneva zasliševanja generala Malettija ter iz njegovega ponovnega soočenja s fašističnim časnikarjem Giannetti-nijem. še enkrat sta vsak trdila svoje. v popolnem nasprotju drug z drugim. Potem ko je Maletti pred dnevi dokaj grobo pustil svojega bivšega podrejenega Giannettinija na cedilu, se.slednji skuša maščevati in je sedaj opustil svoje previdno zadržanje do bivšega načelnika urada D obveščevalne službe SID. To mu je danes tudi uspelo, saj je njegov zagovornik večkrat spravil v resne težave nadutega generala. Najhujši udarec je Maletti prejel, ko je Giannettini postavil na laž njegove trditve, češ da mu je poveril nalogo, da v Franciji poizveduje za pripadniki mednarodne desnice. To sploh ni res, pravi Giannettini, ki je obenem izzval Malettija, naj pokaže sodišču eno samo poročilo v tem smislu, ki bi ga on podpisal: SID. oziroma Maletti mi je poveril nalogo, trdi fašistični časnikar, da skušam kaj izvedeti o mednarodni levici. S tem v zvezi je prišlo do ostrega spopada med Maletti-jem in Giannettinijem, ko je prvi trdil, da ima La Bruna Giannettini-jevo poročilo o dejavnosti mednarodne desnice v Parizu, medtem ko ga je novinar izzval, naj mu to dokaže črno na belem. Še več, Gian-nettini je pokazal sodišču kopiji dveh poročil iz maja 1973, v katerih obravnava dejavnost levičarjev. Ko je Maletti uvidel, da mu je to spodletelo, je skušal prepričati sodnike. da Giannettini ni poročal samo pismeno, temveč, da je večkrat posredoval nekatere vesti tudi ustno, kar je Giannettini spet zanikal. Drugo sporno vprašanje zadeva preiskavo, ki naj bi jo notranje ministrstvo uvedlo o Giannettini ju. Slednji trdi, da ga je o tem obvestil prav Maletti, ki pa pravi, da se je pri njem o vsej zadevi pritožil Giannettini. Razlika je tudi v datumih: Maletti trdi. da je to bilo poleti leta 1971, časnikar pa, da je bilo mnogo kasneje. Tretje vprašanje, v zvezi s katerim je Giannettini spravil v težave generala Malettija, zadeva datum, ko so se prenehali stiki med fašističnim časnikarjem in obveščevalno! službo. Manetti trdi, da je prekinil stike z Giannettinijem septembra -1972, kar je povzročilo dokajšnje mrmranje med občinstvom, saj je Giannettini z lahkoto dokazal, da ga je SID kril še dve leti kasneje, ko mu je omogočil beg v tujino. Giannettinijev zagovornik odvetnik Fassari je Malettiju postavil vrsto vprašanj, ki zadevajo dejstvo, da SID ni hotel poslati preiskovalnemu sodniku iz Catanzara dosjeja ii Giannettinijevih stikih z obveščevalno službo, medtem ko je brez težav izročil španski vojaški obveščevalni službi dosje o časnikarju, ko se je slednji zatekel v Španijo. Maletti je dejstvo, da je SID izročil španski vojaški agenciji dosje o Giannettiniju potrdil, medtem ko je dejal, da odnosi med sodstvom in SID takrat še niso bili taki, da bi med obema lahko prišlo do so-delpvanja. Sicer pa je najmileje rečeno čudno, da je SID brez težav sodeloval s špionažo fašistične Španije, da pa ni imel za potrebno, da bi sodeloval s sodstvom italijanske demokratične republike. V zadnjem delu današnjega dne so številni odvetniki skušali zvedeti kaj več o zadevi potnega lista, ki ga je SID priskrbel Marcu Pozzanu. Maletti, ki je bil vidno v težavah, se je skušal izmikati, češ da se ne spominja, je pa spet zagovarjal tezo, da je Pozzan v bistvu izigral obveščevalno službo. Proces se bo nadaljeval jutri, (if) pistov Antonio Lo Muscio, op. ur.) pa mora biti najpozneje do 24. ure jutrišnjega dne premeščena iz rimske kaznilnice Rebibbia v turinsko jetnišnico. Z druge strani so se domnevni napasti proti večeru oglasili neki ženski v Genovi ter ji ukazali, naj sporoči uredništvu krajevnega lista »H Secolo XIX* sledeče: »Noben pripadnik sil javnega reda naj se ne čuti varen pred nami. Kmalu se bomo pojavili na večjem genovskem trgu in tedaj bo padel pod našimi svinčenkami vsak policist, ki ga bomo zapazili. Ugrabiti nameravamo nekaj industrijcev ter jih tudi ubiti, če do konca julija ne bosta izpuščeni iz zapora tovarišici Viana-le in Salerno. Enako bomo ravnali z najvidnejšimi predstavniki desnice. NAP.* Parlamentarca Pinto (»democra-zia proletaria*) in Faccio (radikalka) sta medtem hotela obiskati v ječi Mario Pio Vianale in Franco Salerno, česar pa jima ravnateljica Sensani (napisti so tudi njej zagrozili z atentatom) ni dovolila. Prizadeta sta pojasnila, da nista imela namena pogovoriti se z jetnicama, temveč sta hotela le preveriti, v kakšnih razmerah sta zaprti in kakšno je njuno zdravstveno stanje. Pripomnila sta, da bosta uporabila vsa po zakonu jima dovoljena sredstva, da dosežeta cilj. Njun korak je nedvomno v zvezi s trditvami Pannelle, da so karabinjerji napi-stki presurovo pretepli oziroma ranili z orožjem (dejal je tudi, da je šlo. pri Lo Musciovem umoru za pravo eksekucija, kolikor naj bi bil hladnokrvno ustreljen z revolve,jJm iz neposredne bližine, potem ko je že ležal na asfaltu negiben in brez orožja), (dg) DANBURY (Connetcticut), 7. -V tukajšnji kaznilnici je izbruhnil silen požar, ki je zahteval pet smrtnih žrtev med zaporniki. Nerazumljiva razsodba rimskega porotnega sodišča Mile kazni za morilce mlade Jolande Palladino Trojica je pred dvema letoma vrgla zaži-galno steklenico proti dekletovemu avtu RIM, 7. — Čez nekaj dni bodo spustili na svobodo tri misovce, ki so 17. junija 1975 povzročili smi’t mlade Neapeljčanke Jolande Palladino, ki je bila hudo opečena, ko so v njen avto vrgli zažigalno bombo in je po štirih dneh strašnega trpljenja umrla v rimski bolnišnici. Sodniki drugega porotnega sodišča v Rimu so namreč z neverjetno razsodbo spremenili obtožbo namernega umora v neprimerno milejšo obtožbo nenamernega umora ter jih tako obsodili na kazni, ki jih trije fašisti sploh ne bodo odsedeli zaradi zapadlosti roka preventivnega zapora. Tri škvadriste, kj pripadajo zloglasni neapeljski misovskj sekciji «Berta», so obsodili na naslednje kazni: Umberto Fiore, ki je med drugim vse priznal, je bil obsojen na 6 let in 8 mesecev zaradi nenamernega umora, nedovoljene posesti zažigalnih naprav: zaradi iste obtožbe je bil Giuseppe Torsi obsojen nilMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIimiHlllllllilllIlfiliiiiilllllllilllllllllllllllimililliiVuillllllllllllllllllllllllllMllimilllllllltllllMIIIMIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIKII Prometna nesreča v Španiji zahtevala 24 smrtnih žrtev p P x i ■ NAP grozijo z usmrtitvijo ugrabljenega G. Pedoneja CERIGNOLA (Foggia). 7. — Če »s lahko verjamemo pripadnikom aforistične organizacije »oboroženih •oletarskih oddelkov* (NAP), ki i Ustijo odgovornost za včerajšnjo grabitev 37-letnega Giuseppeja Pe-oneja, potem njegova usoda visi a nitki. V treh zaporednih te-afonskih sporočilih (ponoči, davi i popoldne) neki milanski ženski, rav tako milanskemu odvetniku Francescu Trovatu) in zasebni tele-izijski postaji »Telefoggia* je na-treč neznani moški zagrozil z u-mrt tvijo lastnika SAIPEC, ki je po-blaščeno za prodajo Fiatovih avto-lobilov na južnem območju Fog-ie. Do umora naj bi prišlo najpo-neje ob 24 uri v ponedeljek, 11. ulija, zelo verjetno pa še prej. Neznanec je sicer pripomnil, da rgovca ne bodo ubili, če bodo pri-tojni dejavniki sprejeli naslednje :ogo,je za Pedonejevo izpustitev: ii-of. IV Nunno mora najpozneje do 2. ure jutri, 8. julija zapustiti meto primarija drugega kirurškega iddelka milanske bolnišnice »Fate->enefratell:», Maria Pia Vianale (te-■oristka NAP. ki je bila ranjena v popadu s karabinjerji, med kate-im je bil ubit domnevni vodja na- V severnem delu španske pokrajine Huesca sc je pripetila strahovita prometna nesreča. Avtobus s 6« potniki je iz doslej še nepojasnjenih razlogov strmoglavil v globok prepad, pri čemer je bilo 24 oseb ubitih, nadaljnjih 30 pa bolj ali manj hudo ranjenih. Usoda preostalih potnikov ni še znana. Pristojne oblasti so uvedle strogo preiskavo o vzrokih nesreče. Na sliki: polaganje posmrtnih ostankov v krste (Telef. ANSA) na štiri leta in mesec dnj zapora, njegov mladoletni brat Bruno pa je bil obsojen na samo dve leti in deset mesecev pogojne kazni. Sodišče je oprostilo misovskega občinskega svetovalca Micheleja Florina, ki je moral odgovarjati, ker je vsem trem pomagal. Oprostili so ga zaradi pomanjkanja dokazov. Vsi štirje so bili tudi obtoženi obnavljanja fašistične stranke, zaradi česar so bili oproščeni, češ da to ni zločin. Proti razsodbi, ki je v očitnem nasprotju z dejstvi, ki izhajajo iz sodne razprave, bodo vložili priziv na prizivno sodišče tako zagovorniki zasebne stranke kot javni tožilec Sica, ki je v svojem zaključnem posegu zahteval skupno 45 let zaporne kazni za obtožence. Do napada, v katerem je zgubila življenje Neapeljčanka, je prišlo 17. junija 1975. Jolanda Palladino je komaj stopila iz hiše, nekaj po 22. uri, ko je v središču mesta naletela na avtomobilsko kolono, ki je odhajala z manifestacije, ki so jo dve uri prej organizirale levičarske stranke, da bi proslavile velik napredek na deželnih volitvah 15. junija. Nenadoma je na ulico pridrvela skupina fašistov, ki je čakala pri zloglasni fašistični sekciji «Berta*. Vrgli so zažigalno steklenico, nato pa so se, kot je navada za črne pretepače, spustili v beg. Fiat 500 Jolande Palladino je ostal na sredi ulice, zavit v ognjene zublje. Mimoidoči so dekle takoj odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer so ugotovili, da je Palladinova zadobila hude opekiine po vsem telesu in so jo zato z vso naglico premestili v poseben oddelek za hudo opečene v bolnišnici SanfEugenio v Rimu, ki je najbolje opremljena zdravstvena enota v srednji in južni Italiji. Kljub zdravljenju pa je dekle štiri dni kasneje izdihnilo po dolgi in mučni agoniji. Njenega pogreba se je udeležilo ng tisoče neapeljskih delavcev, medtem ko so bile tisti dan vse neapeljske trgovine zaprte. V tovarnah in v uradih so prekinili delo za nekaj minut. Vsa neapeljska javnost je soglasno zahtevala naj oblasti naredijo že konec fašističnemu nasilju, zaradi katerega se do takrat še nihčne ni moral zagovarjati pred sodiščem, čeprav so krivci bili dobro znani. Umberta Fioreja in njegove pajdaše so kaj kmalu odkrili in obtožili, kljub poskusom voditeljev mi-sovske sekcije «Berta», da bi jih zaščitili. Obtožili so tbdi samega tajnika sekcije, da je pomagal trem škvadristom. Naj s tem v zvezi omenimo, da je Almirantejeva stranka, ki je takoj po smrti Jolande Palladino, «uvedla preiskavo* poslala prav Micheleja Florana v neapeljski občinski svet. FULVIO CASALI Arganove čestitke Fulviu Tomizzi Tržaškemu pisatelju Fulviu Tomizzi, ki je prejel najpomembnejšo italijansko nagrado na slovstvenem področju «Strega» za tekoče leto, je takoj po proglasitvi zmagovalca segel v roko tudi rimski župan Carla* , Giulio Argan. Priznanje je šlo Tomizzi za delo «La miglior vita* (Telefoto ANSA) oiuoiiimiiiimiiOiMiiHiiinoioiiiiMiioiiomMoiiniiiioiiimiiiioiiiioiMimiii'M.mooiiiii»iiimiiiioioomiiiooiiooiiiinioomioiiioioiHii»ii»ioiiimiiiinO* PRODAJA RIB SE JE V ZADNJIH DNEH MOČNO SKRČILA Po zastrupitvi z morskimi žabami italijansko ribje tržišče v krizi Žabe naj bi v Italijo uvozili preko neke druge evropske države, kjer so baje menjali embalažo, da bi se izognili ministrski prepovedi RIM, 7. — Medtem ko se nadaljujejo preiskave v zvezi z uvoženimi morskimi žabami, je tržišče rib v Italiji v popolnem zastoju, vsaj kar zadeva globoko zmrznjene ribe, pa tudi sveže, ki so komaj prišle na trg iz Jadranskega, Jonskega in Ti-renskega morja. Položaj je podoben tistemu, do katerega je prišlo po ,e-pidemiji kolere v Neaplju, ko pa so odjetaalci bojkotirali samo školjke: tokrat, pravi ravnatelj zveze ribjih trgovcev, odjemalci ne kupujejo niti živih jastogovi pa čeprav po močno znižanih cenah. Dr. Iandoli, ki je te svoje izjave dal tiskovni a-genciji Italia, trdi, da je današnji položaj posledica napak iz preteklosti. Do pred nekaj leti je imela Italija nad slo oceanskih ribiških ladij, danes jih ima manj kol polovico in je v dobršni meri odvisna od uvoza, ki bremeni med drugim italijansko plačilno bilanco za milijardo lir na dan. Poleg tega uvoženi proizvod ni deležen ob prihodu v Italijo nobenega zdravstvenega pregleda, saj velja spričevalo, ki so ga izstavili na Formozi Kar zadeva proces zmrzovanja pa je na italijanskih ladjah neposreden: že na ladjah zamrznejo ribo do temperatorc 40 stopinj pod ničlo in sicer že nekaj ur po ulovu. V drugih državah, še zlasti na Daljnem vzhodu razpolagajo z zamrzovalnimi napravami le na kopnem in prihaja torej do tega procesa komaj po mnogih urah, če že ne po nekaj dneh. Zakaj se je torej količina uvožene globoko zmrznjene in zamrznjene ribe tako povečala. Gira predvsem za vprašanje cene: ribe, ki jih ulovijo italijanske ladje stanejo trgovca na debelo 800 lir za kilogram, u-vožene ribe iz Forinoje pa samo 351) lir za kilogram, medtem ko je cena obeh proizvodov na drobno povsem enaka in sicer se formoška riba prilagodi višji ceni italijanske, kljub slabši kakovosti! Paničen strah, ki se je razširil med odjemalci po smrti treh ljudi, ki so zaužile morske žabe (lo-phius pescatorius), se negativno o-draža tudi na dohodke posadk ribiških ladij, ki so odvisni od ulova. Zastoj pri prodajah, seveda če bi to trajalo dalj časa, bi nujno privedel do padca ribiških dohodkov. RITA M0XEDAN0 ČAKA NA RAZSODBO Po umoru ministra Al Zahabija dva bombna atentata in napoved novih terorističnih napadov Sadat v stiski: sedaj mu preži verska desnica Aretiranih nad 100 muslimanskih fanatikov - Panika v Kairu - Salem odložil obisk v Avstriji in Romuniji KAIRO, 7. — Ponoči sta bila v | oz. SZ in Libijo). Da položaj ni la-mestnem središču izvršena bombna j hak, dokazuje dejstvo, da je mini-atentata na kinodvorano «Sphinx» | sirski predsednik Mahmud Salem, in zavod za vzhodno glasbo. Po-1 ki je tudi notranji minister, od- RIM, 7. — Rita Moxedano, ki so jo postavili na zatožno klop pod ob tožbo atentata na varnost javnih prevozov, posesti razstreliva in klevet v zvezi s spodletelim bombnim napadom na brzovlak 710 Neapelj-Brener z dne 6. februarja letos (peklenski stroj so odkrili na želez niški postaji Tiburtina), je danes poslednjič sedla pred sodnike prve kazenske sekci je. Isto vel ja za a v toličarja Maria Grengo, ki ga je Moxedanova po krivem obtožila o-menjenega atentata, ki pa se mora zagovarjati zaradi lastnoročne izdelave orožja. Za žensko .je tožilec Destra zah teval 5 !et zaporne in 400.000 ir denarne, za Grengo pa (i mesecev zaporne in 800.000 lir denarne kazni. * (Na sliki: obtoženka med obravnavo. /.Telefoto ANSA). j vzročila sta veliko gmotno škodo, razen tega je bilo kakih 10 oseb ranjenih. Preiskovalci so prepričani, da gre pri teroristih za pripadnike desničarske muslimanske ločine «al tafkir ual hegra», to je fanatične verske sekte, ki bi rada «o-zdravila* egiptovsko družbo, češ da je «nemoralna in poganska*. Člani ločine, ki je tudi odgovorna za u-grabitev in umor ministra za verske dobrine, šejka Moharrieda Huseina Al Zahabija, hoče vzpostaviti v državi kalifat, torej združiti v rokah ene same osebe »posvetno in duhovno oblast*. Kairski dnevnik «A1 Akhbar* piše danes, da se umor Al Zahabija u-okvirja v širši načrt, ki je uperjen proti vsemu narodu. »Toda tisti, ki bi s črnim terorizmom radi zavladali nad miroljubno družbo, se motijo, pripominja člankar, kajti Egipt je in bo vselej zavračal prelivanje krvi kot sredstvo za reševanje verskih ali ideoloških sporov*. Pisanje lista vzorno odraža vzdušje med prebivalstvom in vladnimi krogi. Predsednik Sadat, ki so mu danes teroristi v dveh telefonskih sporočilih «napovedali boj* (in zagrozili z novo vrsto atentatov • med množico), se je znašel v hudem precepu. Potem ko je zadal hud udarec politični levici, ki jo je med drugim obtoževal bogotajstva (zlasti seveda komuniste), se mora sedaj spoprijeti s fanatično — skrajno desničarsko — islamsko organizacijo, kateri očita izkrivljanje verskih zapovedi v nizkotne politične namene. Ne samo: v samih 7 mesecih se je Sadatov «zmerni» režim že drugič znašel pred kočljivim problemom, katerega reševanje bo očitno dolgo trajalo (spomniti se moramo na januarske ljudske demonstracije, ki 5ih je izzvala nesmotrna gospodarska politika ter je predsednik zvalil odgovornost zanje na komuniste ložil obisk v Avstriji in Romuniji (od 12. julija naprej). Kakor rečeno, si odgovornost za nočna atentata lasti fanatična muslimanska ločina, kar je telefonsko sporočil kairskemu uradu tiskovne agencije Reuter neznanec. Poleg drugega je napovedal «boj» Sadatu, ker je ta odredil, naj doslej zajetim ugrabiteljem in morilcem ministra Al Zahabija sod) vojaško sodišče, da torej nimajo možnosti priziva (vojaško sodišče je ravno tako sodilo pripadnikom sekte »muslimanskih bratov* zaradi atentata na Naserja 1. 1954 ter udeležencem spodletelega državnega udara 1.1966, ko je bil ravno tako na oblasti Naser). Neznani moški — zelo verjetno gre za človeka, ki je že poprej zahteval za izpustitev ugrabljenega ministra prostost za 60 članov verske ločine ter odkupnino v višini pol milijona dolarjev — je poleg grožnje z novimi atentati povedal, da so njegovi pajdaši umorili v Mansurj več policistov, kar pa je notranje ministrstvo zanikalo. Atentat na zavod za vzhodno glasbo pa je utemeljil kot «nadomestek» za spodleteli poskus ugrabitve zavodnega ravnatelja Ab-dela Halima Nouere, kj je Sadatov svak. Policija je medtem aretirala nad 100 ljudi in preiskala 65 stanovanj pripadnikov omenjene fanatične sekte, v katerih je odkrila veliko količino orožja, razstreliva, denarja in ponarejenih dokumentov. Ž druge strani agenti iščejo voditelja ločine »muslimanska družba*, emira Ahmeda Mustafa. kj naj bi neposredno u-kazal umoriti ministra za verske dobrine. Posmrtne ostanke žrtve so pokopali danes v navzočnosti podpred sednika republike Moubaraka, pred sednika vlade Salerna in ministra za krajevno upravo Mohiedinai Prilož npstnj govor je imel šejk mošeje »Al Azhar*. (dg) V ARGENTINI Nacistični zločinec Lduard Roschmann še vedno na prostosti BUENOS AIRES, 7. - Glasnik zvezne argentinske policije je danes zanikal včerajšnje sporočilo policijskega podnačelnika Mingoranceja, da je bil pred štirimi dveri aretiran nacistični vojni zločinec Eduard Roschmann. Sam Mingorance naj bi v tej zvezi naglasil, da je šlo za neljubo pomoto. Kljub demantiju je vsa zadeva nejasna, pa tudi sumljiva in mnogi sodijo, da hoče nekdo ščititi »rablja iz Rige», ki je lastnoročno pobil okoli 50 Židov. Med nacistična zasedbo Letonije je bil Roschmann na čelu esesovcev v Rigi. Po zmagi nad nacifa.šizmom se je vojni zločinec, ki mu je danes '69 let, zatekel v rodno Avstrijo (rojen je biFv Gradcu), kjer pa so ga i, 1947 zasledile britanske zasedbene čete. Odvedli so ga v Nemčijo, od koder pa je pobegnil. Leto dni pozneje se je pojavil v Argentini, kamor naj bi dopotoval iz Italije pod lažnim imenom češkoslovaškega državljana Fritza Wegnerja. L. 1950 je prejel argentinsko državljanstvo. Pinochetova propaganda po preusmeritvi letala SANTIAGO DE CHILE, 7 - San-tiaška policija je danes javila, da je aretirata voditelja zračnih gusarjev, ki so predvčerajšnjim preusme rili čilsko letalo v glavno mesto Peruja Limo. Vest je povzročila precejšnje iz-nenadenje, kolikor jp bilo doslej dano , vedeti, da je šlo pri gusarjih le za štiri osebe (tri inoške in žensko), ki so potem našli začasno zavetišče na venezuelskem veleposlaništvu v Peruju, Policijske oblasti pojasnjujejo, da je sprejem v omenjeno veleposlaništvo oriskrbel četverici njihov vodja Patricio Alarcon Rojas, ki pa naj bi se pozneje premislil ter odletel z istim letalom nazaj v San-liago. V Limi naj bi se bil , predstavil pod lažnim imenom Meneses Sinfardi. Ta psevdonim naj bi u-porabljal že od 1. 1969, ko jc po zatrjevanju čilske policije preusmeril boeing 707 iz Santiaga v Havano: na Kubi naj bi ostal leto dni, toda vrnil naj bi se zopet v Čile, češ da sta ga kubanska revolucija in' Castrov režim razočarala . .. ZAHTEVA OTOČANOV Tudi pouk sardinskega jezika naj bo obvezen CAGLIARI, 7. — Na Sardiniji se čedalje bolj krepi gibanje, ki zahteva pouk sardinskega jez.ka v šolali. Tozadevni predlog je svoj čas iznesel občinski svetovalec Mario Satta v Sassariju in te dni ga je podprlo nadaljnjih pet občinskih u prav. Pobudo podpira tudi vso bolj množeča se skupina kulturnikov in prosvetlita delavcev, ki jim je pri srcu ohranitev umetniškega in kulturnozgodovinskega premoženja Sardinije. Lažji potres v Furlaniji TRST, 7. — Poskusno geofizično opazoval šče pri Briščikih je ob 10. uri 40.41,3 zaznamovalo potresp, sunek 2,8 iopnje p<. Richterjevi oziroma 4. stopnje po Mercallijevi lestvici. Epicenter je bil severno od Pon-tebbe blizu italijansko - avstrijske meje, občutili pa so ga tudi v 1' r-laniji. Tokratni potres je že 391. po tistem, ki je 6. maja lani opustešil furlansko ozemlje. Omenimo naj še nekaj podatkov o prodaji rib v Italiji: lani so prodali približno 650 tisoč ton, od katerih 405 svežega proizvoda, 240 tisoč pa zmrznjenega. Od teh količin so samo 40 tisoč ton ulovile italijanske ribiške ladie. Preiskava, ki jo vodi namestnik rimskega državnega pravtlnika dr. Infelisi, v tesnem sodelovanju z genovskima sodnikoma Sossijem in Foriuno, pa je medtem privedla do zanimive ugotovitve, ki bo najbrž nekoga v bližnji prihodnosti drag0 stala. Kaže, da so nekateri uvozniki, ki so dobro vedeli, da je ministrstvo za zdravstvo že februarja pr«* povedalo uvoz zmrznjenih rib i* Formoze, uvažali žabe tako, da sp jih kupovali v nacionalistični Kitajski, jih začasno izvažali v nekatere druge evropske dežele, kjer so jim menjali embalažo, tako da je bilo videti, da prihajajo na primer i* Škotske, nakar so jih uvažali v I-talijo, ’ seveda, ne da bi jih kdorkoli pregledal. , V Pistoi, Genovi in v nekaterih lacijskta krajih so sodne oblasti že zaplenile uvozne dokumente v nekaterih tvrdkah, za katere sumijo, da so se udeležile goljufije. Še več. preiskovalci napovedujejo v bližnji bodočnosti presenetljiv razplet. Poleg tega naj bi zastrupljeno ribo izvažali kot zamrznjen in ne globoko zmrznjen proizvod, za katerega ne velja ministrska prepoved. V Genovi so mnenja, da so morske žabe, ki so povzročile smrt treh oseb izkrcali v Genovi 15. maja. Namestnik rimskega državnega pravdniku dr. Infelisi je zaslišal danes vdovo Maria Massottija, Mario Antonietto De Cicco, ki mu j* napovedala, da se bo prijavila kot prizadete stranka. Opisala mu je tudi zadnje ure življenja svojega moža. Massotti je ribo zaužil ob 13,30. orve simptome pa je imel dve uri kasneje. Ob 16.30 je imel težave z dihanjem in če bi ga takrat pravočasno prepeljali v oddelek za oživljanje, bi mu morda rešili živ ljenje. Po naključju pa je bila psa* tisti dan, 23. junija,' stavka zdravnikov in njegovi ženi ni uspelo stopi' ti v st:k niti s svojim zdravnikom, niti z bolnišnico. Telefonirala je na policijo, ki ji je končno priskrbela rešilni avto, vendar je bilo že prepozno. Medtem so začele krožiti govorice, da je mfrda vsega kriva neka za sedaj še neznana tropska riba In ne morske žabe. Gioboko-zmrznjene ribe nafnreč prihajajo v Italijo že deloma predelane, se pravi bre/ glave in brez kože in je torej zelo težko ugotoviti, kakšne vrste je u-vožena ril- še zlasti, ker je nadzorstvo nad uvoženimi ribami mnogo bolj ohlapno kot nad uvoženim mesom. (:f) Accarac za amnestijo vojaškim zapornikom RIM, 7. — Predsednik obrambne komisije v poslanski zbornici, socialist Falco Accame je naslovil na ministra za obrambo Lattanzia vprašanje, če se mu ne zdi umestno dovoliti amnestijo za vse vojake, ki so bili obtoženi, obsčjeni in dejan; sko kaznovani oziroma odslovljeni iz vojske preprosto zato, ker so zahtevali demokratizacijo vojaškega aparata. Accame pripominja, da bi takšen korak znatno prispeval k zmanjšanju napetosti med hierarhičnimi krogi in vojašnico. Pristavil je še, da komisija za obrambne in ustavne zadeve pri poslanski zbornici ravno sedaj proučuje vladni osnutek o novi ureditvi oboroženi)) sil.