\
Največji slovenski dnevnik t Združenih (faiaTah
Veli« za
leto
Za pol leta - - - - -Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto
NARODA
jJKSI
19 .The largest Slovenian Daily in* the United States.
List isloveriskih delavcev v Ameriki,
a Issued every day except Sundays y and legal Holidays* 75,000 Readers*
TELEFON:	COBTLANDT 2876.		Entered aa Second Glass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 68.	— ŠTEV. 68.		NEW YOKK, MONDAY, MARCH 23, 1925. — PONDELJEK, 23. MARCA 1925.	VOLUME XXXIH. — LETNIK XXXHT
			I __ _ _ _ _ ___	
BOLEZNI V 0PUST0SENIH KRAJIH
Kuga, kot je izbruhnila po zaključku svetovne vojne, je sledila tornadu po srednjem Zapadu. — Na stotine žrtev vsled pomanjkanje kirurgične pomoči. — Iz vseh strani Združenih držav prihajajo prostovoljni prispevki. — Vihar je zahteval 805 človeških žrtev.
Chicago, 111., 22..marca. — Gnojne rane, posledica zastrupljen]a s plinom, so se pojavile v ozemljih, prizadetih na srednjem Zapadu od tornada. 738 slučajev je, ki potrebujejo zdravniško pomoč ter se glasi, da bo treba izvršiti nekako dvesto večjih operacij.
Ko je sporočil dr. Thomas Leonard, pomožni ravnatelj utada za javno zdravstvo, da se je večina zdravnikov, ki so dospeli na Kce mesta po viharju, vrnila domov, je bil izdan poziv n a okrajne zdravniške zveze. Prazne vrste so izpolnili zdravniški -prostovoljci. Po objavljenju poziva se je glasilo, da bo dovolj zdravnikov na licu mesta.
Nujni telefonski pozivi so bili poslani v Washington. Generalni zdravnik Cummins je takoj poslal večjo zalogo antitoksina. Obseg infekcije ni bil še objavljen.
Dr. Thomas Carter, eden prvih prostovoljcev, ki so se napotili v prizadeto ozemlje, je po svojem po-vratku izjavil, da je tam na delu 132 bolniških strefenic in da ne potrebuje nadaljnih.
Število mrtvih vsled tornada, ki je divjal v sredo, znaša po sedanjih cenitvah 805 ljudi, a ranjenih je približno tri tisoč. V Murphysboro, 111., kjer je zahteval vihar največ žrtev, so bili identificirani vsi mrtvi.
. Iz vseh strani Združenih držav prihajajo prispevki za odpomoč ponesrečenim in žrtvam velikega viharja. Pomožni akciji načelu je Rdeči križ.
Vse podružnice Rdečega križa so dobile iz glavnega stana v Washingtonu pooblastila, da smejo kolektirati sklade za odpomoč. <
Na dveh pokopališčih, ležečih na griču nad Murphysboro je | 50 ljudi ves čas zaposlenih pri kopanju grobov. Več kot petdeset trupel so včeraj popoldne pokopali.
Na majhnem pokopališču poleg vasi De Soto, 111. so zakopali trideset prebivalcev vasi, ki je štela petsto duš. Nadaljnih eno in štiridesetih še čaka pogreba.
V Griffin, Ind., so zakopali štiri in petdeset žrtev viharja.
Poroča se, da so vsi prizadeti deležni začasne pomoči, kajti prispevki Rdečega križa rastejo neprestano.
Farmer j i v Illinoisu so sklenili nabrati $1 72,000 in komitej župana Dever ja v Chicagu bo kmalu dosegel svoj cilj, kojega namen je skolektati pol milijona dolarjev.
USODA ZNANEGA
ZLOČINCA CHAPMANA
VARNOSTNI DOGOVOR
SE BO IZJALOVIL
Anglija j e naprosila Francijo, naj se ozre kam drugam za varnost ni dogovor. — Kordi-jalni odnosa ji pa ne bodo moteni vsled tega, vsaj kot se zatrjuje v diplomatičnih krogih.— Predlog se glasi, naj se za enkrat posvetuje z manjšimi silami.
Porova Wilbur Forrest.
PALESTINSKI ARABCI PROTI LORDU BALfOUR JU
Palestinski Arabci bodo zastavkali dne 1. aprila. Prihod Balfour ja bo signal za ustavi jen je vseh javnih utilitet, kot so poulične kare, plinske in električne naprave.
PARIfZ, Francija, 22. marca — Evropska varnostna pogajanja, katera vodita v glavnem Anglija in Francija so dospela do mrbv« točke. Med 'zavezniki je pričelo prevladovati naziranje, da se je pojavil med zaveizniki velikanski raakol ker so nazori glede predlaganega varnostnega dogovora tako različni.
Anglija je odklonila vsak vstop v evropsko kombinacijo, M bi vključevala prisilno arbitracije. Poslanik de Fleuriaut, ki se je dolgo posvetoval z Baldivinom, je izjavil, da bi bil tak varnostni dogovor brez vsako vrednosti in da noče Francija slaTeiiiti dogovora z Nemčijo %refc izrazitih klavzul glede varnostnega dogovora.
Med drugimi je objavil, da bi moral obsegati srplošni evropski mirovni dogovor ne le zap a (lne evropske silo*, temveč tudi Poljsko, Čehoslovaško, Italijo ter celo Holadnsko.
Ministrski predsednik Harriot je sprejel med drugimi tudi angleškega poslanika lorda Crewe. Poslanik je brez dvoma potrdil naziranja, katedim je dait izraza posebni odposlanik Anglije.
Stališče berlinske vlade je, da ne more v nobenem slučaju privoliti v varnostni dogovor, ki bi se tikal iztočnih meja Nemčije, meja Čehosilovaške in Poljske.
LONDON. Anglija, 22. marca. Sunday Epres>> je priobčil naslednje sporočilo, katero je sprejel iz Jeruzalema:
—	Vsi arabski uradniki, usliiž-beni pri pale.-^tinsiki vlanli, so sklenili zastavkali skakorhitro Ivo dospel lord Bal 1'our, dne 1 aprila.
—	S tem korakom bo ustavljena naro aa služba, kar bo brez dvoma pometnjalo v oliko nevarnost za varnost dežele kot take. Tudi varnosft lortla Balfour j a ni popolnoma zagotovljena, a vse
DEBATA 0 MANIFESTU FRANC DUHOVNIKOV
Franc, poslanska zbornica je debatirala o manifestu, katerega so izdali francoski prelati.—Be-rard je izjavil, da smatrajo socijalisti protest kardinala kot dobrodošlo pretvezo.
PARIZ. Francija, 20. marca. — Manifest, katerega so izdali pred kratkim francoski prelati, kardinali. nadškofi in škofi, v katerem se je pozvalo katolike, naj se on? pokore krivičnim postavam, obrnjenim proti veri, je brl včeraj popoldne predmet debate v fran cask i poslanski zbornici.
Eden govornikov. Leon Berard, je trdil, da smatrajo številni skrajni socijalisti, ki hočejo pokazati svoje sovraštvo do vere,
PRETI RESNA KRIZA
Nemška vlada je ogrožena vsled razkola v kabinetu. — Nacijonalisti so izjavili, da bodo odstopili, če ne bo Luther zavrnil varnostnega dogovora. Kancelar je trmoglav.
Poroča Samuel Spewack.
mogoče varnostne odredbe se je ta manifest kot dobrodošlo pre-vprizorilo. da se ga zavaruje pred tvttzo. da ojačijo svojo kampanjo uadležnostmi s te ali one strani 'proti verski vzgoji v Franciji.
—	N'iti treinuiteik ne bo lord Bal- Njih predstavite!j, poslanec four sam in nezastražen Njegova Gazafle, je vodilni radikalni soci-jedila bodo prav posebno pri- jalL^t, a se je kljub temu izrazil pravi jen a. da n<» bo nobene nevar- na skrajno zmeren način, ko je nosti zastrupljen ja. Za slučaj res- naprtil kardinalom popolno od-nih izgredov so bile pripravljene j govornosit za podpihovaaije ne-barikade, z 'luknjami za strojne sporazuma v deželi, ki si želi mi-puške.
—	Velik oddelek tajne policije ie bil poklican v prlavno mesto, i uči otroke njih dolžnosti do vseh. Se vedno se oficijelno izjavlja, Izzval je trditev prelatov, da ta-da je prihod devetega polka lan-.ke šole "varajo otroke" ter "sla-cirjev iz Kaire v Jeruzalem ru-: be njili voljo", ker uče lajični u!ei-
ru. Rekel je, da mora predvsem v šolah vladati prosta misel, ki
tJn.ska Stvar, a Arabci izjavljajo, da ima zadeva stik z dohodki.
Milijonarja je zadela kap.
1 Miarles "SV. Morse, znani finančnik. je zbolel, zadet od možganske (kapi.
Popolna skrivnost je obdajate okolstine Mor>e-jeve bolezni. Vrnili se je iz Washington a krog 10. marca ter se napotil domov iz svo-jjega urada v taksiju. Bil je sam
Chapman, ki je popolnoma izoliran v jetniSnici v Hartford« Conn., je izdal prvi poziv potom svojega zagovornika. Znani ropar in zločinec je izjavil, da so ga imeli šest tednov v temni luknji, brez svežega zraka in solčne luči.
HAKTFORD, Conn., 32. marca. Na bodo sodili mene. Sodili bodo moža z železno masko. Ne bom jim predstavljal resničnega človeka. Igral 'bom le majhno vlogo v celi predstavi.
Ka t« n&čm se je izrazil Gerald Chapman potom svojega -zagovornika, Friderika Groedila iz New Yorka, ki ga je obiskal včeraj v Wetherrfieid kaznilnici.
Zagovornik Ghapm&na je zavzel HtaJil&e, <1* je njflgov kJSjnnt _^ ti se
na javnost,
MfcHtiliHiflMe
kor se tiče njegovo procesiranje življenja ali smrti. Odvetnik Groelil je bil prejo možni Okrajni pravdnik pod Charlds "Whit-maoiom ter poaneje mestni sodnik.
Chapman, ki je predstavljal glavno figuro v znanem poštnem ropu. je pobegnil iz Atilarrta jet-nitsnicc ter se-skrival dolgo časa, dokler ga niso 'zalotili poštni inšpektorju	.
Sedaj je obtožen, da je ustre lil tekom preteklega oktoibra nekega pol', ie ista v New Britain, Conn.	i
če bodo izdavili porotniki, da je kriv/ga ne čaka drugega kfrtj vislice, ker ne more imeti niti najmanjšega upanja, da bi bil pomilošeen.
Vse kaže, da se bo vsa dežela zanimala za proces, Osi bo e<len najbolj znamenitih, v zgodovini drŽave Connecticut.
TitjJi se ne moti dosti, ko izjavlja, da je "možaz železno maflko". Izvršil je toliko presenetljivih zločinskih dejanj in s tako hladnostjo in prisotnostjo dnha, /da v polni meri zasluži ta naslov.
Sedaj je stvar seveda popolno*
Nemčija je pripravljena rešiti sporna vprašanja glede iztetine meje potom postavnih in miroljubnih metod, s katerimi bi sr. zagotovilo teritorijalni status kot ga je uveljavila versaillska mirovna pogodba.
Nemčija hoče vstopiti L*igo narodov ter je pripravil jena razpravljati o vseh zadevah tekom zborovanja sveta I>igc narodov, ki se bo vršilo prihodnjega junija. Berlin, je izjavil, da bo potom razgovorov lažje uveljaviti soglasje med (nemško vlado in zavetniki.
Maršal Focli je dobil navodila, naj sestavi novo poročalo, katero bo predložil svetu posttanikov.
Prevladuje namreč mnenje, da je bilo prvo |>oročilo pretirano in da naj sestavi novo. ki bo boljše o&govarjafo dejanskemu sta-Ihju takozvaaiili lic/mškili oboroževanj.
in po.vial spotoma nezavesten. Šofer taksikaba je opazil njegov položaj ter nesel nezavestnega milijonarja v njngovo hišo.
Zdravniki so izjavili, da je zdravstveni stanje Morse-ja jako o pašno.
Ni mogel povedati, kaj se mn je pripetilo in kje je dobil poškodbe. Zdravniki so ugotovili, da trpi bolnik poleg paralize na vnetju možganske mrene.
Njegova žena. ki mu je ostala verna tokom celega časa. je ust rajala pri njegovi bolniški postelji.
OCE PREDSED. C0LLIDGA.
Eksplozija v laboratoriju
NEW ORLEANS, La., 22. mar ca. — Štirje ljudje so bili ubiti in pet nadaljnih je bflo ranjenih iekom eksplozije, ki se je pripetila včeraj tukaj v Maltose laboratorijih.
ma drugačna. Ne more pisati, ker nima pisalnega materijafia. Iz istega razloga ne more kaditi. Kot divja zver Hodi po svoji majhni celici. Na sveži zrak je prišel tekom šestih tednov le par-krat, ko so ga privedli v okrajno sodišče.
Yse kaže, da bo kljub vsetm prizadevanjem njegovih zagovornikov obsojen na smrt ne radi poštnega ropa, temveč radi umora policista v New Britain, Conn.
t(fji otroke najtežje dolžnosti kot izvajanja moralnega in telesnega poguma in eneržije v vseh iiivljenskih okoliščinah.
Poslanec Cazale je označil skli-eamje Stavke šolskih otrok kot fekandal ter trdil, da so alaaški katoliki nespametna, ko na-spro-tujejo medkonfesijonalnim šolam v Alizaciji, ker so otvorjene za vse ■otroke v Franciji ter nepre/jn-e-čujejo istočasnega obstoja katoliških šoL
Kar se tiče trditve prelatov, "da mora biti politika podrejena veri", je izjavil, da je to poskus -vrniti se v čase Srednjega veka.
Leon Berard na drugi strant pa je napadel vlado z obdolžitvt jo. da je nanovo otvorila dobo verskih bojev, vsled česar bo izgledala republika protiverska. mesto nevtralna in strpna z vfcenii verami in maziranji. Ni hotel priznati pravice države, da diktira prisilne odgovore na večna vprašanja. s katerimi se mora pehati človeštvo.
Zahteval je od vlade nevtralnost in spoštljivo ne pri stran ost »napram vsem veram tor zaključil z opominom na naslov ministrskega predsednika Ilerriota. da jo reorganizacija Francijo .spojena s celim svetom hi da je ni mogoče izvršiti brez duševnega premirja.
Nadaljsni govorniki so napadli [vlado z večjo ostrostjo. Poslunfvr Grouissau je izjavil, da je bila francoska zafkomodaja v Zadnjih šest in štiridesetih lcitih izpremo-njena v vojni arzen al proti cerkvi in da je danes prostazidai-stvo največji sovražnik vere.
Konservativni poslanec, Vau-drv Dasson, je trdil, da ne kažejo katoliki nikake sovražnosti napram republiki, temveč da le zahtevajo enako prostost za vse pred postavo.	\
Z debato se bo nadaljevalo danes in pričakuje se, da bo podal ministrski predsednik Herriot važno izjavo.
BERLIN, Nemčija, 22. marca. — Načelniki nacionalistične stranke, so se oglasili včeraj zvečer pri državnem kancelarju, dr. Luthru ter mu rekli, da mora vreči na smetišče načrt glede evropskega varnostnega dogovora.
Finančni minister von Schlieben, kot zastopnik reakcij onar je v, je javil, da ne more njegova stranka privoliti, da bi se Nemčija za vedno odpovedala Alzaciji in Lorenski. V nadaljnem je izjavil, da bodo napeli nacijonalisti vse svoje sile, da porazijo pogodbo v slučaju, da<bi bila pogajanja v Parizu povoljna.
S tem je bila ustvarjena notranja kriza, ki je obenem tudi dalekosežnega mednarodnega pomena. Ce bodo ministri vztrajali na svojem stališču, bodo resignirali.
Odgovor kancelar ja dr. Luthra se je glasil, da bo nadaljeval z dosedanjo politiko in naj stane, kar hoče. To ne pomenja ničesar drugega kot polni razkol med vrstami njegovih pristašev. Na dr. Luthra so vplivali predvsem nasveti iz Londona, da pričakuje Anglija, da bo vztrajala Nemčija pri varnostnem dogovoru, katerega je sama predlagala.
PARIZ, Francija, 22. marca. — M. de Fleuriau, je informiral včeraj zvečer ministrskega predsednika Herriota o svojih uspehih glede evropskega varnostnega dogovora.
Poslanik je informiral ministrskega predsednika, da vztraja angleška vlada pri ideji, da je treba vpostevati nemške predloge za varnostni dogovor in da je uvodni sporazum med Francijo, Anglijo in Belgijo nepraktičen.
M. de Fleuriau bo najbrž še enkrat obiskal ministrskega predsednika, predno se bo vrnil na svoje mesto in ob tej priliki bo najbrž dobil navodila, na temelju katerih bo olajšan konečni sporazum med Parizom in Londonom glede načina, kako naj se pozove nemško vlado, da naj stavi svoje varnostne predloge v bolj konkretni obliki.
Ponižanje francoskih davkov za inozemce.
PARIZ, Francija. 22. marca. — Fdnanrma komisija senata je sklenila včeraj, da bo revidirala d-o-
cejo ob da č en j a inozemeev. I>avek na identifikacijske izkaznice za inozemce na šestdeset frankov za ljudi, ki žive v deželi manj kot šest mesecev iai na dvesto frankov inozeniee. ki se trajno mude v deželi. V zadnjem času izdane it-
Tiskarska stavka ▼ Atenah.
VTENE,. Grška. 22. marca. — Noben dnevni list ni izšel včeraj na Grškem vsled stavke tiskarjev, Tipografični delavci «o zapustili svoja mesta v znamenje simpatij /*r.eieznwkimi stavkarji.
ločbe finančne .postave, ki se ti- lrazniee bodo veljavne za tri me-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU.
Danes so naie cene sledaSe:
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $17.00 2000 Din. —$33.80 6000 Din. — $84.00
Pri nrinTif11, ki znašajo manj kot ko« en tisti tfnrjer rotoii—o potcWl II eentoT u poštnino in druge stro&ko.
BaspotiUa na zadnje poite in Izplačuje "fated tekovnl mT.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJEv
200 lir .......... $ 9.30 500 lir..........$22.25
300 lir .......... $13.65 1000 lir..........$43.50
Pr? naročilih, ki snaftsjo kot 2M lir ratmin poocfcej »o U testo* sa poštnino In drago stroške.
RarpoStija na ndnje pošte ln Izplačuj« UoMjanska kreffitaa teoka ▼ Trota.	i
Za poSfljatve, ki preseeajo PETT1SOČ DINARJKV aH pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti fie poseben popust Dtamjea In Um sedal «1 »tal—. Maja se Tetkrat ta aepn ; Is top razloga mam al sMgoio podati aotonfne een« m»r« po ceni tistega dne, ko aa« pride pnslsnl deaar ▼ roko. POftrLJATVE PO BSZOoATNEK PISMU IZVRŠUJEMO vt NAJKRAJŠEM ČASU TEB EAČUNAMO ZA STBOSKK
Order a!9 po
fi(
lah Bank Draft.
FRANK 8AKSEB STATE BANK
SI Oortlaxadt Strast,	Hsw York, N. T.





?-- ■*' ' — ■ ------^
■	i Ij.jm.pin
GLAS NARODA, 23. MARCA 1925
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Oxoned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
FrankSakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "Voice of the People"
XL CLEVELANDA IN OKOLICE
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za	Ameriko	Za New York za celo leto	.... $7.00
in Kanado .....................	..... $6.00	Za pol leta.........................	___$3.50 .... $7.00
Za pol leta .......................		Za niozemstva za celo leto	
Za četrt leta .....................	..... $1.50	Za pol leta........................	___$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeuje^. Denar naj se bJagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS .\AROD A", 82 Cortlandt Sfreet New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
EVROPSKE OTROČARIJE
Cim bolj proučujemo politični položaj v Evropi, tem bolj l>rilia-jarao do konečnega prepričanja, da so ljudje v starem kraju Še vedno taki kot so bili od pamtiveka.
Glavni njih motiv je narodnostno sovraštvo.
Nemec proti Slovanu, Franeoz proti Nemcu. — to je glavna vsebina evropske politike in diplomacije.
Anglija, najbolj sebična in po pravici imenovana 1'kramarska je vir vsega zla v Evropi tekom zadnjih par sto let. Majhna dežela, otok, ko se ne more preživljati s svojimi lastnimi pridelki, se jo razvila v svetovno silo, potem ko je porazila svetovno silo Španskc in Nizozemsko.
Preti pa ji i^ta usoda kot je zadela Ilolandsk-. Dansko in Španijo, ki so izgubile večino svojih prekmorskik posestev, vsled česar so bile po-tisnene na stopnjo držav drugega razreda.
Človeku, ki presoja politični položaj v Evropi, s povsem nepristranskega stališča, o<l daleč, brez pristranski*, obzivov, se mora naravnost studiti sedajni potek evropske politike.
Ko se je sestala mirovna konferenca v Parizu, je domneval vsakdo, da bo ta konferenca uveljavila večni mir. — po vzgledu svete .Vii-janee, ki je bila sklenjena v Ljubljani leta 1821, torej več kot stotinv leti
Vse tozadevne nade pa so ostale brezplodne.
Ameriškemu predsedniku Wilsonu, ki je bil baje velik idealist, a dejanski skrajno praktičen človek, pravi "profesor", se je očitalo več kot enkrat, da je spravil Ameriko v tesan stik z evropskimi zadevami.
To je deloma resnično, deloma pa tudi ne.
Bil je proti vsemu, kar je bilo nemškega. To je bilo bistvo njegovih naziranj in političnih prepričanj.
Vdinjal se je, — če smemo prosto govoriti .— kapitalističnim organizacijam, ki so napravile velikanske dobičke ob pričetku svetovne vojne ter znal s svojimi "Preparedness Days7' in drugimi prireditvami tako naščuvati javno mnenje Združenih držav, da so stopile v vojno ter predstavljale glavni faktor v zmagi zaveznikov, predvsem vsled vpliva mednarodnega kapitala.
Kakorhitro je prišla zmaga, kakorliitro je bila poražena Nemčija ter je kajzer zbežal na Holaudsko. so ubrali zavezniki milejše strune, z edino izjemo Francozov.
Pod pretvezo, da ogroža razorožena in ponižana ter obubožana Nemčija, varnost Evrope, so si francoski državniki, pričenši s Poin-carejem in pozneje llerriotom na vse mogoče načine prizadevali, da še nadalje potlačijo Nemčijo ter jo sploh izbrišejo s površine sveta.
Vse njih nakane pa so klavrno izjalovile.
Francoski maršal Foeh, ki je velik klerikalec ter pobožnjak, je izjavil v svojem tajnem poročilu, ki ni bilo nikdar objavleno, da se Nemčija oborožuje ter pripravlja na osvetno vojr • proti Franciji.
Vse take izjave pomenjajo seveda le blaznost, Čeprav je treba priznati v pojasnitev duševnega razpoloženja franeoskega ministrskega predsednika Herriota. da mu je bilo vcepleno sovraštvo do Nemčije od detinskih let naprej, neglede na njegovo socijalistično prepričačnje in njegovo svobodniislenost, s katero se v toliki meri postavlja.
Mir Evrope je v glavnem odvisen od sporazuma med Nemčijo in Francijo.
Stoletni spor radi Alzaeije je odtujil obe državi medsebojno, čeprav bi morali biti branik in zavetišče evropskega miru.
Kajzer Viljem je povzročil dosti zadrege s svojim bahaškim ol>-našanjeni. a angleški državniki niso bile tako nespametni, da bi vrjeli njegovim besedam. Na tihem so si rekli, da je treba zdrabiti nemško moč ter pomagati angleškemu imperiju toliko, da se bo zopet opomogel ter prevzel vlado sveta.
Vsi dogodki, ki so se za vršil i izza konea svetovne vojne; neglede na mirovne pogodbe in druga lieemerstva, nam kažejo, da se vrši veliki boj v Evropi izključno le med dvema silama, med Anglijo in Francijo .
Kljub vsem zunanjim prikazom je povsem jasno., da je tudi sedanja takozvana radikalna vlada v Franciji orodje v rokah imperija-listov, ki hočejo zopet uveljaviti sloves Francije kot ga je užvala v časih Ludovika XIV., katerega so nazivali "le Roi Soleil" ali "soln-čnega kralja".
To je "crux" ali ležišče celega vprašanja med Nemčijo in Francijo in pogoj sporazuma med obema državama, ki pa je nemogoč, kajti tradicijonalno sovraštvo je preveč vkoreninjeno, da bi ga bilo mogoče iztrebiti namah
t _2_:_
Avtomobilska nesreča.	/ .
Tovornemu avtomobilu, na katerem se je pelljalo 15 ljudi, vra-čajočih so s športne prireditve iz Barmena v Ksscn v Poruhrju, je trn *trwcu odpovedala cavtora. Av-
s& je akte! « 33ft
ob železniški most, se prevrnil in pokopal pod seboj potnike. Vseh 15 oseb je bilo deloma hudo, deloma lahko ranjenih. NeQcega pe&-
ea je dsrvelči avtomobil prevrnil in
_ . •___________
Smrtni slučaji.
Dne 16. marca zjutraj je umrla v Ctevelandu na 4329 W. 97-th St., Frančiška Furlan. Pred tremi tedni je bila operirana, toda nato se ji je bolezen poslabšala, dokler je ni končno smrt rešila nadaljnega trpljenja. Doma je bila z Vrhnike, kjer zapušča očeta in dva brata. V Ameriki, kjer je bivala nad trideset let, zapušča dva sina in dve hčeri.
Umrl je Frank Marolt. stanujoč na 1063 E. 67th Str. BO je neože-njen ter star 48 let. Doma je bil iz Bloške Police, 'kjer zapušča mater, tukaj pa 4 brate in dve sestri.
Roparski napad.
Ko je šila Julija Sprajc, stanujoča na 6593 Carry Ave., v sredo zjutraj, dne 19. marca na deflo v City Hall, kjer je bila zaposlena kot snažilka uradov in pisarn, so jo na Hamilton Ave. in 9. cesti napadli štirje lopovi, ji iztrgali ročno torbico, v kateri je imela $2.10 ter nato pobegnili. Prevedena je bila v bolnico, kjer so ji obvezali praske, ki so jih ji zadali napadal ci.
Lorain dobi odškodnino.
COLUMBUS, O., 18. marca. — L-orainiska občina si je že od za četka prizadevala, da dobi vsaj de^.Tio odškodnino za škodo, ki jo je povzročil vihar, ki je divjal koncem lanskega junija v Dorai-nu in okolici. Dames je ohijski senat tozadevno predlogo dobril in mesto dobi $"95.000 odškodnine.
Mesto Lorain je izahtevalo tri-stotisoč dolarjev odškodmine, toda to vsoto je že senatni finančni odbor prikrajšal na $190.000. Senatna zbornica pa še te vsote ni privolila, temveč jo pristrigla na $95.000.
da z namenom, da ubije Russell Mrocka tekom izbruhov v Nilesu. je prist*! pred poroto v »četrtek popoldne.
V njegovem slučaju je bila v četrtek popoldne zaslišana samo ena priča. To je bila Leona Dra\, 16-ietna deklica, ki je pričala o dogodkih, kakor jih je videla.
Dejala je, da je videla obtoženca. kako1 se je opetovano pripeljal z avtomobilom na <neki eeSfcni vogal v Nilesu ter ta.m razdeljeval orožje me dizgrednike.
Miss Jbsephine Milavec,
poznana slovenska pevka-altiMka bo pela v operah "The Daughter o4 the Regiment*" in '"Fra Diavo-lo."' Omenjeni operni predstavi bo vprizorila The Cleveland Opera Company, in siieer se bodo pele od 30. marca do 4. aprila.
Gospodična Milavec je menda edina Slosvenka. ki je še kdaj nastopila v ameriški operi, vsled česar smo Slovenci nanjo lahko U-pravičeno ponosni. Dasi je mladi in nadebudni pevki šele 18 let. vendar to ni njen prvi na«top. ker jnastopila z isto operno družbo pred meseci v Akronu. O., kjer je bila dana indijska opera "Algal-ga."
Obe operi bosta dane v Metropolitan Theatre, 55th Str., in Euclid Ave. Vstopnice, katerim cena i.' $1.50, 1.00 in 75 c., je dobiti a restavraciji Milavec, 6010 St. Clair Ave.
Tragikomedija.
{Zgodilo je zadnje dni v Clevt-landu in sicer tam okoli 40. ceste. Neki dragi rojak se je drl, kakor da mu je skočiti iz kože. Pa se pojavi oko postave, roka pravice . .
Kot poročajo listi, bo poletna obleka res nelkaj zanimivega. Čevlji bodo tehtali en funt, vse drugo, kar ho imela ženska na sebi, pa približno tudi en funt.
Potemtiilkem bo prišel torej vendarle do veljave rek. ki se ga ženske tako rade poslužujejo, namreč : — Oh, saj nimam nič za obleci.
*
Po poroki je rekla žena svojemu možu: — Veš. v najinean zakonu bo pa ta-ko. Ce bova oba Lvtega mnenja, boš imel ti prav. Ce bova pa vsak drugačnega mnenja. bom pa jaz prav imela.
*
Majik Gegare se je skrajno raz-kač id, ko sem nekoliko zaFiiknll kozlarije. katere objavlja v svojem glasim.
j Z Grl a som Nairoda je prekinil, enikrat za vselej vse 'zveze.
Prekinil jih je bil že prej in sicer dvakrat, pa se nvu jih je posrečilo obakrat k milimi prošnjami obnoviti.
*
V tretje gre rado.
Boljše bi bilo zanj. če bi si vse h poti ne zagradil, da bi jih mogel v slučaju potrebe še enkrat obnoviti.
*
Včeraj je bila v slovenski cerkvi v New Yor.ku zanimiva pridiga o sloveiuslki podporni orga nizaciji.
Več faranov mi je sporočilo, da gredo s tem namenom v cer-ikev. da slišijo božjo besedo, ne pa agitacije.
#
Čudno je tudi. da priporoča or
OBRESTOVANJE NOVIH VLOG NA "SPECIAL INTEREST
ACCOUNT"
se prične s 1. APRILOM
Vsak, kdor namerava pri nas vložiti denar se opozarja, naj to stori do konca tega mesca.
Sigurnost zajamčena potom državnega nadzorstva.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Raznoterosti
i Naš dragi rojak še bolj v jok. sranizacijo župnik, ki je trdOVrat-
TI I	^	- A » 1	«	,	-i
Obravnava proti izgrednikom v Niles, Ohio.
WARREN, Obio, 18. marca. — Včeraj se je pričela 'tukaj obravnava proti izgrednikom ab priliki zadnjih nerad rov rn sovražnosti, ki so izbruhnile v tem mesecu med klajiovei in protiklanovei dne 1. novembra llan-skega leta. Kot prvi je prišel na zaislišanje Peter Greco. katerega je sodnik spoznal krivim, prepovedane nošnje orožja.
Porota. Tci je sestojala iz treh žensk in devetih mož, se je posvetovala jedva pol ure.
Sodnik TIroma!*, 'ki predseduje, bo proglasil obsodbo šele potem, ko bo cul tiMi ostale slučaje.
Louis Ta uro. star sedemnajst let, ki je fudi obtožen nošnje prepovedanega orožja ob priliki izgredov v NilesSu. je bil izročen prc*bat.nemu sodišču.
-Joseph Jormigs, obtožen napa
i Po«d vratom je tekla rdeča kri, da b' gnala mlinsike kamne tri ... In so policaji izvedeli sledečo žalostno dogodbo: Rojak je imel'- sladko ženico, afi njem a ljubečem se je pričela vedno bolj ohlajati, in končno mu je ljubezniva Ksanti-pa pobegnila ter mu odnewla tudi prihranke. Rojak je zaihtel, nato zaklol. pograbil za bridko sabljo, pardon! za brivno britev, in — vrrrsk! }>o vratu. Ali že se je pri-štulil izraven budie ter posegel s svojimi kremplji vmes! Ali je ko-rajže zmanjkalo, ali je bfa* britev skrhana — to še ni natančno dognano. twla glavno je. svojega smotra ni dosegel, da bi se bil preselil s tegra sveta, kalkor je nameraval. Polieaj. ki ima ikaxn.?n mesto srca. pa : hop! Škandal — ta v lnknjo vtakne se in "se zapre! Pa je rojak odroma.l v zaipor. d očim ženica — tralala, liopsasa. — veselo pleše v rožnatem svetu z njegovim prist d a ni m cvenkom . .
POROTNA ZASEDANJA V SLOVENIJI
Ljubljana, 3. marca.
Danes sla se vršili pred ljubljanskim sodiščem dve razpravi radi hudodelstva uboja, prva 'm*ot i koanaj 20-letnemu posestni-kovennu sinu Mihi Meserku yz Ča-teške gore, druga pa proti Jožefu Flisu iz Doba pri Lufcovici. V ])n'em slučaju' je šlo za uboj iz lju'bosumnoisti. V Zg. Jelenih pri PoLšniku (Liitija) so dne 27. oktobra preteklega leta blagoslav Ijali nove zvonove. Po priljubljeni navadi se je vsa -mladina podala po končanem slavju v gostilno, da primemo zaikljtuči praznični dan. Tu se je vnel med obtožencem kn Antonom Oblakom prepir radi dekleta, ki ga je vsak smatral svojim, med tem ko je sama oči vidno dala -prednost Oblaku. To je Meserka seveda žalilo in po »besednem prerekanju je skleniL da se bo maščeval za svoj poraz. Ko so odšli v pozni noči vsak proti svojemu domu, se je poest a vil na skrito mesto, oborožen, z ostro nabrušenim kn-hmjskim nožrtn. Najprvo je prijazno ogovoril svojega nasprotnika, rekoč: "Seziva si v roke, saj sva prijatelja!" Pri tem pa ga je z levico sunil v trebuh, z delnico pa mti je potisnil nož v fle-vo stran prs. Po iktanoanem dejanju je odied mirno k svoji drnfc-t>i in na "vprašanje, zakaj je to
lju: ''Če bi bdl ti na mojeun nje stu, bi ga tudi". Težko ranjeni Oblak se je najprej -zdravil doma, potem pa je moral v bolnic o. kjei pa je čez dva dni umrl. ker se je priključila rani infekcija.
Porotniki so potrdili glavn'o vprašanje glede krivde uJboja in zanikali vpra:iaaije glede pijanosti. nakar je bil! Meserko obsojen
na dve in pol leti težke ječe. *
Druga današnja razprava se je pečala s 24Jeitnini bajtarje\iim sinom Jožefom Plisom iz Doba pri Lukovici. ki je bil dosedaj že če-stokrat -predkaznovan radi različnih pretepov in telesnih poškotb in je zuan v vseni okolišu kot nasilen in prepirljiv človek. Komaj je odsedel 'svojo zadnjo kazen, že si "je nabavil oster nož in je pre-žal na -svojo žrtev, 'katero je tudi našel v osebi Jožeta Miklav£i-ča iz Doba. Napadel je nič hudega slutečega Mflklaveiča iz ter mn prereza! žilo dovodnico, da je v kratkem ca«u izdihnil vsled iz-krvarvljeaija. Pri ra«zpravi se je iz go v a-r.i al s pijanostjo in -s silo-bramom, češ, da je bil napaden, kar pa <nc odgovarja dejanskemu stanu. Porotniki" so z večino glasov potrdili krivdo uboja in <za-nikaJi sitobran. nafkar je sodišče obsodilo .Tože<fa FKsa na pet let
storii, je /meitH napram prijate- težke je«če.
no kršil njena pravila, še pred no je bil vanjo sprejet.
Učiteljica je razlagala učencem pojma 4: konQcretno" in "abstraktno".
-— Konkretno je tisto. — je rekla. — kar človek Ealiko vidi. Abstraktno je pa tisto, česar ni mogoče videti. Tonček, povej mi primer, kaj je konkretno?
—	Moje hlače.
—	Prav — je odvrnila učiteljica. — Kaj je pa abstraktno ?
—	Vaše hlaiče.
Osemletna deikliea je zapisala 'v domači nalogi:
— Naša družana sestoji iz treh bseb: očeta, matere in mene Ja> sem najmlajša.
*
Pred kratkim se je vršila v Ljubljani zanimiva maškarada.
Udeležeuci so bili m a ski rani nh vse mogoče načine in eden med njimi je celo Radiea preulstav. ljal.
Če bi se bile RadiČu žeJlje uresničile. bi na Ljubljanski maska-radi brez dvoma kdo kralja predstavljal.
*
Včeraj je minilo šest let izza časa, ko je bila ustanovljena fa-šistovska stranka v Italiji in včeraj je mimilo šesit let izza (časa. ko so se i't ali jamskemu kralju prvič stresle hlače pred Mussolinijem.
Šesta obletnica je bila tudi \ tem oairu 'Značilna, ker je dokazala. da se pusti v sedanijih modernih in prosvitljenih časih vleči tridesetmilijon*iki na roti šest lfit od enega samega prenapete-ža za nos.
Ndka pisateljica in vzgojiteljica je objava članek o ženski nos-nji in članek se" začenja z besedami : — Kaj bi napravila ženska, če bi ne imela obleke?
Pisateljica naj malo počaka.
Če bo šla moda tako naprej, bo 'kmalu videla, kaj bo v tem
slučaju ženefea napravila.
*
Novi ameiriaki državni pravdnik je nad šost čevljev -visok.
V srednjem veku bi mogoče to imponiralo.
Dandanašnji se pa ceni velikost moža .po njetgovih dliševnih zmož-nos&ih.
Madžarska tujsko-prometna propaganda.
Budimpšetanska mestna n prava je sestavila Obsežen načrt za povzdigo tujskejra prometa na Madžarskem, zlasti pa v Budimpešti sami. Živahno propagando namerava izvesti v inozemstvu, v prvi vrsti v srednjeevropskih velikih miwtili. Natisniti je pustila v ta namen celo serijo plakatov vseh svetovnih jezikih in veliko propagandnih brošur Razen tega nameravajo postaviti na praškem •n milanskem velesejmu. posebne madžarslie paviljone, ki bodo iz-Ijučno namenjeni pixxpa^andi. Budimpešta sama bo prlsjH'-vala v ta namen j^ol milijona dinarjev.
Kaj po'rcil'eijo k tej velikopotezni akciji jug. mesita. jug. denarni zavodi ? Naj samo omenimo, da je bilo v jug. državnem bud že tu določenih za pospeševanje tujskega prometa 200.000 dinariev. torej niti desetina te<rn, kar je na Madžarskem prispevala 1> Kiinme-štanska občina sama. Ju.ur. mesta si>!oh H'1 prispevajo ničesar.
Kalifataki kongres odgoden.
Panislamski kongres j^* skleni1 cdgoditev nameravan.'ira pati-islamit>kega kalifatskega kongresa do januarja 192G, češ. da obstajajo >-."daj z •V.' o pomanjkljive zveze med raznimi muslimaii-. skiini ozemlji. n<i drug: strani pa se vrše v Arabiji celo boji m^n muslimani.
Življenje na Marsu.
Lani .poleti je bil Mars na zc*-ralji tako 1 j 1 i zri i. da so zvezdogle-d' odkrili na njem marsikaj, kar jim j" bilo dotlej neznano. Fče-
njak Scriveji Bolton objavlja s^-daj rezultate svojega opazovanja in prihaja do slcdef*ih zaključkov ;
Svoj'-as je prevladovalo m>io. n jt'. da je na Marsu večni lod in da zaradi tega življenje na tem planetu popolnoma izključeno. To naziranje je nepravilno in ga je treba popraviti. Po zadnjih fot"grafičnih posnetkih sodeč, se nahaja nn Marsu sneg, pa tudi obla.kli. N'eka -znamenja irovorp eelo za t-o. da se temperatura menjava in da so jutra hladnejša kakor večeri. Popolnoma upravičena je dalje domneva, da ima
Mars letne čase kakor naš planet. Približalo isti čas kakor pri nas nastopji tudi na Marsu poletje.
Podnebje na Marsu je v splošnem hladnejše od naše klime, so pa na sosedu naše zemlje tudi taki kraji, kjer je >j\'o vroee. Na Marsu je opaziti vidno -znake ž.iv-Ijenja — pege. po katerih lahko vidimo, da je njegova površina razdeljena na kopno in vodo. Ce Torej domnevamo, da je na Marsu divna vegetacija kakor na na^ ši zemlji, se najbrže nič ne motimo.
Ozračje na Marsu je gostejše kakor na našem planetu. Toplokrvna bitja lahko v njem komod-no izhajajo dn to nam dajo upa-nje, da živijo na njem t ml i lju-ij^- ' 1
Opravi jivec.
V Arabji — pripovedujejo mo-lre knjisre — >o nameravali obesiti nekega človeka. Zbralo >e .je mnogo ljudstva. da bi gledalo, vladar pa je stal o-b oknu svoje palače ter opazoval prizor oddale?.
Redni grešnik je jokal, vpil in prosil, naj mu »puste še dalje živeti. Vladar je vprašal velikega vezirja :
"Kaj pa kriči bedna para .* Kaj pravi:"
Veliki vezir je sovražil obsojenca. /,:!t<» }>' odgovoril:
4: Veličanstvo ! Ta podlee te ne-čuveno psuje in kriči, da najhujši nasiln'k. kivnik. zločinec pred Bogom rn ljudmi ter da je loba tvoje vlade samota za vse človeštvo . .
Vladar je vzetrepetal. na mršil obrvi in dejal :
£• Ti-li strašnih klevet bi n- slišal nikoli. ko bi ne bilo tebe. nizkotnega opravijivea. Obsojence me ni razžiili!. saj ga nisem slišal: pač j»a si me ti ljuto zadel s psovkami, ki ^i j-h. izgovoril. Zato je pravično, da oni ne-srečnož o<v«d»odi. a H"be ob-si v zanko, ki jt- bila njemu namenjena".
Tn tako so je zgodilo . . .
Odtlej imajo Arabci pregovor: "Psnvalir je d^našalec klevet".
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVEXSKI DNEVNIK V ZORTTŽENTH DRŽAVAH-
VELIKA NOČ - PRAZNIK PIRUH0V IN "ŽEGNAW
gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom.
Da bo imelo "Vase darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas.
Priporočamo se Vam za pošiljate v takih daril bodisi v dolarjih, dinaf jih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street s : New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687.
GLAS NAHODA, 23. MARCA IflBS
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(PtNign ■
I i)f#PfN jition
— Ju(
(Nadaljevanje.)
nosili kakor red (zlatega runa, i. t. mes ali posluša. Saj je prav, da
KOLIKO LJUDI PRIHAJA SEDAJ IZ JUGOSLAVIJE?
Po«treižiyivi gospod krčniar je žvižgal okoli gostov. Ujel je znn-sel tega predloga in hitel, da vljo dno smehljaje postavi na mrzo tri litre vina različnih vrst za blagohotno po^kusnjo ; ponudil se je. da ga dobavi slavnemu društvu po iaredno najnižji ceni, takore-koe v lastno izgitbo.
Pričelo se je pokušanje. Ura je bila že deset, govorili in smejali no se vsi v prek. pokušali, izrekali in beležili mnenja, pa se je dvignil gospod predsednik, vedno delaven. veda«) vnet, potrkal z nožem ob kozarec, prizanesljivo čaka!, da najstorpi mjr, in izpregovo-ril sledeče, skrbno pripravljene besede:
4' Čast it i gospodje odborniki! Naie društvo, naš ponos, čigar blagor je nam vsem enako pri sr-eu, slavi letos desetlotmico, odkar vihti svoj prapor Sirom mile naše domovine. Koliko je wtorilo v teh letih, veste vsi in ne bom ponavljal. Tudi širša javnosit priznava naše zasluge, dokae temu ugodna poročila o naših prireditvah \ vseh listih, ki so nam naklonjeni, skratka, ki so nepristranski. Ali tc» priznanje je le moraiično! Vprašanje gonpoda blagajnika, koliko ima naše društvo podpornih ejanov. in pove vam, da celih sedemnajst. To je evropejški škan dal! (Ogorčeni klici.) Pa kdo je kriv temu? Mi sami, iker držimo roke iiav>>ikriž! To mora postati drugače. Naša desetletnica nam nudi ugodno priliko, da dvignemo njih število na desetkrat in na dvajsetkrat sedemnajst! Imamo gospode v našem mestu, ki se pu-fete zmerjati prvake in narodnjake, pa 11 it i ni/so člani našega druživa! Mar naše drušrfo ni narocl-no? Mar so ti gospodje potemtakem narodnjaki, mar so celo prvaki? (Klici: Izdajiee!) To je treba povedati tem -gospodom. — Tn š«' nekaj! Kdor nas podpira, tega mi podpiramo. Kidor je naš član. pri tem Ivomo kupovali, zanj glasovali pri volitvah: kdor ni. temu ne vinarja zaslužka, ne končka glasu! In zidaj na delo, gospoda! Nobene betse<le več — aH zatrdo prirartcujfin. da nabetrr in prijavi do bližnje odborovseje vsak odbornik vsaj desett novih članov!"
Splošno navdušenje je 'sledilo jedrnatemu govoru gospoda predsednika in križem so se kovali po drobni načrti.
Oglasil se je pisarniški uradnik Kosec: "Ti. Jeraj. kaj pa tvoj šef ' Ali je pri našem društvu?"
Gospod Jeraj je odgovoril: "Ta ' Ne, naš stari sploh ni pri no benoni društvai. Toda to me ne mo ti. Koj jutri pri njem potrkam in ke malo pomeniva, kako in kaj. Ni spak, da ga ne pridobim celo na ustanovnika!"
Tudi knjigovez gospod Korun je imel kos ideje: "Če vabimo člane, jim moramo kaj nuditi. Jaz sem zato. da oklenemo: Umrle svoje člane spremlja društvo koi~ porativno in z dimštveno zastavo k večnemu počitku in mu zapoje žalostinko! To se naj razloži ljudem, boste videli: kakor muhe na med bodo nilili v društvo, vlekel jih bo pogreb z zastavo in žalo-Ktinko!"
Predsednik Jeraj je s poli valil i mi besedami podpiral ta predlog in omizje ga je soglasno sprejelo.
Vse orno nasvetov se je še vr-htilo, drug je bil boljši od drugega. Nasvet gospoda asistenta Pa-vliča: Znatni ljubljanski gospodje, ki bi lahko bili elani društva, pa še niso, naj se kar napišejo na polo in naj se kratkomailo pofflje okrog njih poatrefieek da prtbere iKhnroo; večina gospodov je že pri tolikih društvih. da niti vedela rie bo, ali je član "Strune" ali ni. In bo brez ugovora plačala. — Nasvet gospdda stavca Hagatelja, naj se one. ki ne bi marali pristopiti društvu, po imenih ožagoaa V listih. — Nasvet gospoda ofieijala OabrHSs, uaj si dm*t\io omisli
d., itd., itd.
Žal. da vsi ti uvaževatija vredni nasveti niso prišli do zaslužeuc polne veljave, ker ko se stavijali in razjyravljali tokrat u in vsiv-prek in se je obenem pri polnih litrih slavil tudi knst novega člana, ki ga je ta večer pridobil gospod predsednik, gostilničarja '£ pri kavki.*'
Šele ob dveh po polnoči je prišel gospod Jeraj domov. Do takrat je bila stara Jera že štirikrat vstala in šla, da odene Milan čka : fant je spal nemirno, nemara ga je begala domača naloga.
se ljudje zabavajo — če rmajo denar, seveda. Ali jaz vendar nisem
Generahii priseljeniški komisar je izdal številke glede prišeljeva^
štiri j se vidi. kak vpliv imajo nove od-jeim tukaj nastanjeni inozemci, ista-jločbe na priseljevanje in izselje- ki se vračajo iz začasnega oibiska
J era je v šef, odvetnik dr. 4šipelj je bil majhen, živahen gospod že bolj v letih, s cilindro na glavi in z viržinko v Histih. Če so ga videli •brez viržinke, so postajali in pov-praševali, ali je bolan. Raznjii cilindra in viržinike je imeil tudi deset ctrok in ženo. In ljudje so se prijazno muzali, kadar so gsa vide li na izprehodu iz vsem svojih zavodom in njegovimi pritiklinami, •kajti mlajši člani, zavoda so s sabo vlačili na šetnjo in pohaj tudi punčko in kuaka in medveda, slednja dva na kolesih, in Gašperčka in voziček. — S politiko se ni pečal dr. Sipelj. niti ni pisal a* liste.' pač pa sta ga tumtam videla gledališče in koncertna dvorana.
Oni dan po znameniti odbor o vi seji "Stmne" je imet dr. -Šipelj dopoldne daljšo razpravo na sodišču. Sele ob poldvanajstili se je vrnil v pisarno. To pot sicer ni bil dobil pravde, toda ta okolnost mu ni grenila razpoložeaija, ker se je bil v teku let povzpel do spoznanja, da je v časi bolj pošteno, prav do izgubiti, neigo jo dobiti. Prijazno je odzdravil osabjai. stopil v svojo sobo in odložil. Naredil je z rokama par prdstih vaj, -potem je sedel k pisalni mizi, da pregleda crtdu ležečo pošto.
Pa je posrkal in vstopil je črno oblečen, v rokavicah in s pinjo ali cilindrom y roki gospod Jeraj.
"O. ffo->j>od Jeraj v svatovski obleki"!" ga je prijazno pozdravil dr. Sipelj "Kaj mi pa prinašate imenitnega? Ali po-trebujete botra? Z največjim veseljem!" V-stal je in o<>čudjujoč si ogledoval slavnostrega Jeraja od nogr do glave.
Gospod Jeraj se 111 dal spraviti iz tira. Otvorrl je zatvomico svoje govorniške side in na prijaznega gospoda šefa usul ploho besed praznično opranih, oškrobljenih in zlikanih: "Prefhlagorodni gospod doktor! Prihajam kot odposlanec pevskega društva "Strune." Pevsko dimštvo "Struna* praznuje letos svojo desetletnico. Ne bi je pa moglo sijajnejše praznovati. nego da mu privtopi čim več novih ustanovnikov ali vsaj članov letnikov. Zlasti bi si društvo štelo v neizmerno čast. če bi tudi vi. velecenjeni gospod doktor . . ."
'Jaz? Zakaj?" je čudeč se v-prašal' dr. Sipelj. "Pet ne bom" hodil k'vam, krokat pa tudi ne. Smešno bi bilo. če !bi se štulil-vmes. Vaše društvo mi je tako od rok kakor, recimo, zadruga dimnikarjev. Dimnikarji so častivredni in potrebni možje, pa če mi pridejo z društvom, ne bom mn pristopil in mu ne bom. V vsakem društvu naj bodo oni. ki vanj spa dajo. namreč "oni, ki jim društvo pospešuje katerikoli skupne gmotne ali idealne namene, S "Stnv* mo" pa res ne vem, kakšen stik naj bi imel."
Ali gospod doktor, *' Struna ' je vendar narodno društvo!'
"Da. da", je odgovoril dr. Ši-pelj. "pa vi gospodje okoli Strune bi bili nemara narodni tudi brez Strune.
"Naši koncerti . . Z* je nadaljeval gospod Jeraj.
"I^oncerte imam rad." je rekel dr. Sipelj. "namreč lepe koncerte. Pa z umetniškega stališča va ši koncerti pač ne prihajajo v po štev, kaj ne? Ne rečem, da nima jn svojega pomena. IPevisIke vaje in pevski večeri dvigajo dmžab-no življenje vašega kroga, zlasti
poklican, se brigati ali zanimati nja in izseljevanja od 1. julija za to, da se več ali manj ljudi za-11024 do 31. jasnuarja 1925: Začet bava in da se zabava na ta način [kom julija je sto.pil v veljavo no-in pod vašim Okriljem!"	. vi priseljeniški zakon in zato so
Jeraj je udaril na šaljivo stru-|te ttevilke posebno zanimive, da no. "Gospod doktor, samo kronice na leto!" Misel na usta novnino je bil že pokopal.	| vanje.
Dr. ŠipeJj se je prijateljski na-j y teh sedmih mesecih tekočega smehljal! '4Dajte no, usedite se. fiskalnega 'leta se je v Združene gospod Jeraj! Veste, za tiste štiriJiiržave priselilo iz Evrope 76.740 kronice res ne gre. Ali soodgovor I ljudi a izselilo iz Združenih dr-n°sti ne maram. Gre za to. da selžav v Evropo 53,14:"». V te šte-morebiti ne pomaga na. prisiljen I vdlke niso zapopadeni tukaj na način vzdrževati tega. česar nil Ganjeni inozemci, ki odpotujejo treba. da. bi obstojalo. — Vidite, na začasni obisk v inozemstvo in gospod Jeraj, vi ste delaven in po se vračajo iz istega, niti oni, ki sten človek! Dobro vem, da p*ov I prihajajo v Ameriko začasno in sem nesebično žrtvujete 'Struni'[zopet odpotujejo, lepo merjo časa, truda, denarja,] Iz vsega sveta pa se je priselilo nemara tudi zdravja in morebiti h 68,689 inozemeccv. temu naspro še česa. Vaši nameni so plemeniti.Iti stoji izseljevanje 63.S14 hio oziroma u ver j eni sste, da so pleme I zemcev. Največje priseljevanje v niti. Poudarjate, da je društvolbilo iz Kanade, od koder je pri narodno — kaj se to pravi: naro- jšlo 71.163 inozeaneev. dno ? Menda hočete s tem reči. da Moški spol prevladuje toliko je društvo koristno za narod. To glede priseljevanja. kofriikor gle bi bilo lepo. Prizadevanja, ki bi \ de izseljevanja. Ali dočim na vsa resnici ^užilo (blaginji naše širše kili 100 priseljencev moškega spo-družine, imenovane narod, se go lla prihaja približno 54 moških iz-tovo ne bi brand podpirati. Ste-liLeljeneev. prihaja na vsakih 100 pa kdaj premišljali, ali vaše dru-lpriseljenk približno le 17 izse štvo res pospešuje telesni ali du- ljenk. Moških priseljencev je bi-ševni blagor te naše širše druž>-1 lo 92.448 in priseljenk 76.241. ne! naroda, oziroma poedince, kil 15,025 intozeancem. ki so hoteli iž njih obstoja?"	priti v Združene dlržave. ni bil do-
Jaz mislim ..." je rekel Je- voljen vstop ratdd raiznih rarfo-ra-l-	I gov* in so se morali vrniti. 9,979
Glejte, o te mnikdo več ne mi-j izmed teh je bilo zavrnjenih na sli. Pri nas tiči vse. kar leze in koprni meji, ker niso imeli po-grede, v odiborih ali javnih zastop trebne vize. 1314 pa je bilo radi stvih. Vsi delujejo za narod. Us-Tistega razlaga zavrnjenih v pri peha tega svojega delovanja pa staniščih.
nikdo ne pretehtava in naroda je J Inozemcev, že naha jajočih se v vedno manj. in kar ga je. je ved-[Združenih državah, je bilo v tem no bolj piska v. Jaz nisem v nika-[razdobju deportiranih 5.267. kem odboru niti v občinskem sve-1 Iz Jugosfla-ydje se je v teh sed-tu ni ti v deželnem zbora, pa veti-1 mih mesecih .priselilo 410 ljudi, dar delam več za narod in ne-le za J dočim se je Istočasno izselilo iz
narod, ampak tudi za človeštvo I,Združenih državah v Jugoslavijo nego mamikdo. č-i^ar ime straši 11.697 ljudi. Tudi v nekatere drn-vsak dan p« »listih."	Le evropske države se je več lju
Gospotl Jeraj se je začudil —-Idi izselilo, kot se ji/h je priselilo o teon delovanju svojega šefa še I v njih. Take države so na pr. Če-ni bil nikdar nič slišal.	hoslovaška. Grška, Ogrska, Itali-
Dr. Šipelj pa je nadaljeval: "I-j ja, Poljska, Španska. Portugal-mam deset otrok. Sami olb sebi ni-Lka in Rumun^ka. Iz Italije je mo otroki nikaka zasluga. Ali res- prišlo le 2.714 priseljencev, a iz-no se trudim, da jih vzredim in I selilo se je t ja 21.768 inozemcev. \-zgojini v zdrave, delale, pošte-1 A ko pregledamo številke pri ne ljudi. Če bo božja volja — po-1 sel j e ne e v. opredeljivih po naro<l-mislite — deset dobro vzgojenih Inosti ,se mm-amo. kar se itiče juž in sposobnih ljudi bom dal naa-o- nih Slovanov, seveda zadovoljiti d«! Koliko pridnih rok. bistrihJz zastarelim načinom, kakor nas glav. usmiljenih src! Poglavitno|priseljeniški urad porazdeijuje.
hajajo, se je torej tefeom prvih sedmih mesecev fiskalnega »leta priselilo v Združene države 612 ir« izselilo iz njih 1.973.
Poročilo priseljeniške oblasti izkazuje tudi, koliko priseljencev je prišlo v kvoti izven kvote. Do-
Araeajo
v starem kraju, niso všteti v zgornje statistike, so pač všteti v tabelo. ki našteva priseljence v kvoti in priseljence izven kvote kajti po vrača joči se priseljenci io po vsean priseljeniškem zakonu navedeni kot " rzvenkvotni priseljenci".
Priseljevanje iz vseh dežel 11a svetu je — kakor znano omejeno na posebno kvoto. Le ameriške Jcžrfe nimajo kvote. Iz kvotnih dežel je tekom prvih sedmih mesecev tekočega fiskalnega leta pri šlo* vse ga skupaj 75.956 priseljencev na račun kvote; izven kvote pa jih je prišlo 77,421.
Oseb. rojenih v Jugoslaviji (kajti rojstvo je merodajno za kvoto), je v istem razdobju prišlo v Združene države 331 kot priseljencev v kvoti in 751 kot priseljencev izven kvote.
Nekaj je gotovo. Če ima policija res utemeljen, sum 11a kako ose-vbo in hoče počakati, da se sama "izda, potem gotovo ne bo postopala javno, ampak bo skušala zavesti storilca s tem, da dela jav-?no v popolnoma drtugi smeri.
Naknadno je dozinaaio, da sta prišla Amalija Deirerjeva in njen prijatelj Kerstens večkrat na državno kovinsko centralo v "Budimpešti in ondi nakupila veičje množine zlata in srebra, ki sta ga vtihotapljaSa v inozemstvo. Pravijo, da Sta se zato tolikrat peljaj!a izven Madžarske. Nekateri sklepajo, da je morala imeti mladenka, ko se je zgodil um^r, pri sebi precejšnje množine data in srebra. Ker ga policija ni našla 11a stanovanju Leirerjefve. sklepa jcf, da si ga je prilastil 1110-rlec. ki je moral biti o vsem tem d^bro poučen.
Germ, Frank Janesh; SaUda. Louie Gostello; Waluenburg, M. J-. Bajnk.
Lndlmnpolls, Loult Bndoan.
Aurora, J. Yerbiclv: Chicago, Joseph Bllsh; Cicero, J. Fabian; Granrille, Joseph Pershe; Jollet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle. J SpeUch; Maseontah, Frank Angnstin North Chicago, Anton Kobal, Gertrnd; >grin; Springfield, Matija Barborlcbj Waukegan. Frank PetkovSek.
PODROBNOSTI 0 UMORU V BUDIMPEŠTI
Franklin In okolico, Anton Beljak.
Maryland:	Jtj
KltzmUler. Fr. Vodopltea.
Michigan.
Detroit, Ant. Janezlch In J. D. Judnich.
Minnesota:
Chlsholm, Frank Oonie; Blj, Joe. J. Peahel; Eveleth, Louis GonJSe; Gilbert, Louis Vessel; Hibbing, John Por-6e; Virginia, Frank Hrrat'ch.
Žrtvi vlomilcev.
St. Louis, Mike Grabrljam.
M an tana:
East Helena, Frank Hrella; Klein, • ♦reogr Zobee.	. u jA
New York:
Gowanda, Karl Sternlsha; ^ Little Falls, Frank Masla.
Nji francoski rivijeri vlada vo-liko razburjenje zaradi zločina, qi,)o: ■ki se je pripetil pred kratkim vi Barberton. A. Okolish, John Balnut; Cannon, že dalj čac^a je v Canue- Cleveland. Anton Bobek. Anton Siui-
si« in tudi Man te Carlu na poslu in Cliarles Karlinger; Coliinwood, , ... , .	-.i.	.Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan
vlomtlska tolpa, pred katero m j ^ j Kumše. Nlle8f Prank KogovSek-
i^fl Youngs town, Anton KikelJ.
je vendar, kaj ne ? — kaikšni da I Bolagorov, Srbov in Črnogorcev so ljudje, ki tvorijo narod; da so se je v teh sedmih mesecih pri-v korist človeštvu in ne mu v bre-l.selilo 292. a izselilo iz Amerike me! — In zdA j vzemiva vase dru- 1,034. Hrvatov in Slovencev se je št-vo in poleg vašega Še sto dru- priselilo 287 in izselilo 695. Dal-grh! Saj je prav ki le naravno, da I matincev, Bosancev in Hercegov, «e vsak združi, kdor ima količkaj cev se je priselilo 33 in izselilo potrebe po (Sružbd, makar da mul244. Vseli Južnih Slovanov, brez gre le za tarok! Ko se naveličajo[razlike iz katere države naj pri-drug drugega, -gredo zopet vsak k
sebi in— mirna Bosna! Pri dnis-| 44 Vsa ne. Le tista, ki nij»o potre-tvih pa je drugasče, društva so bi-flyua- Vsako društvo naj bi se ob tja zase in rada životarijo tudi še J sklepu vsakega le4a refcno povpra tedaj, ko niso noibenemu posame-j sevalo: Ali sem v istini potrdb-zniku več potrebna. Zlaisti se tojno? — in če si ne more dati čisto lahko dogaja pri društvih s taki-1 določnega pritrdilnega odgovora, mi posili-člani, kakršen naj bo va-1 uaj mimo preneha, namesto da ii želji postanem jate. Torej vaše I tarna po listih zarada denarnih društvo — kak blagor donaša I stisek in ošteva občinstvo, zakaj Struna" najprej vam?"	Iga ne podpira. — Vaša 44Struna"
"Prosim, gospod doktor, člo-1 obhaja desetletnico. Pomislite, ka vek vendar ni sebičen!?'	|k» bi bilo imenitno, a>ko bi o<Sbor-
' Dobro! Torej vam posebno dru J niki napraA-ili bilanco, ali v koli-Stvo ne koristi! — Najbližja sta I ko prinaša dJruštvo koristi, koliko vam potem gospa in otrok, .saj i-|pa po\-zroča Škode — potem pa bi mate enega — kaj ne. fantiča ? J izjavili; V proslavo desetletnice Do njiju imate dolžnosti, resnej-1 se društvo prostovoljno razdruži! še ki nujnejše. jiego so (katerikoli] — To bi bil nemara najodličnejsi nameni kateregakoli društva. I sklep društva, odkar postoji!" Kakšen blagor torej donaša Stru-1 Gospod Jieraj se je Mslo «?meh-na vaši soprogi iin vašemu sinu?|ljaje priklonil. "Torej oprostite, Ne veste.; jaz tudi ne! Nemara la-1 gospod dofator!" že odgovorite, če vas vprašam, kaj Dr. šipelj ga je oberoč prijel ' kšno škodo jima donaša. Gmdtnelza desnico in mu jo stresel. "Go-škode se nitd ne dotikam; niti ne,lspod Jeraj, verjemite mi, dober ali vas ne pogrešata gospa in do-loče je več kakor društven pred-mači red, kadar pOsedate po se-Uečfnik! Nameisto za druito in nje-
•e Idkd ve laže pije, kaj sej — 45e eevpoje
jah. Nekaj vam pa lahko . rečem, ker imam raddeco: Škoda za vsa ko uro, ki jo -ŽPtvuijerte "'Struni," namesto da se pečate s sinom! Tudi vaš sin je član naroda!"
Gospod Jeraj je vstal. "Potemtakem naj hi društva kar prene kali T"
gov megleni blagor delujte rajši za prospeh svojega lastnega gnt zda ! Tod je vir naroda! — In ne pozabite: Za botra, kadar treba grem od srca rad!" Udaril je Je tafjn v rnfco.
(Dalje pflBiodnjič.) }
V zadeA-i roparskega umora dame iz polsveta, lepe Amaiije Lei-rerjave v Budimpešti, se pripravlja senzacijonalno odkritje. Vsi listi pišejo -na dolgo in široko o preiskavi, ki jo vodi policija z vso intenzivnostjo, d asi je na zunaj postala zadnje dni skoraj pasivna.
Splošno se govori da je policija morilcu že na sledu in da le še čaka ugodnega treuotika. da mu zadrgne vrat. Pravijo, da imajo redarji že dovolj gradiva za nje-»ovo aretacijo, da pa še čakajo na to, da se storilec sam izda in s tem doprinese zadnji, neovržni dokaz. Kdo naj bi to bi to bil, se ugiba vsevprek. Nekateri nami-gavajo na očeta umorjenke, starega. skopega in za denar vsega zmožnega gostilničarja Samuela Tipirerjc.
Som proti očetu žrtve strašne-gi? roparskega umora pred dvemi mesečen ? se "»\xlno bolj zgošča Policija misli, kakor pišejo madžarski iisti, da mora, ako že ni bil ueposredno udeležen pri umo ru. na vsak tfiaoin vedeti nekaj o stvari. Tudi dejstvo, da se oče ne ve spomniti, kdo mu je sporo čil veSt o odpotovanju hčere v inozemstvo malo pred Božičem, je sumljivo.
Čudno jc tudi, da po 22. decembru ni obiskal več svoje hčere, ko je bil poprej, ko se je nahajala v Budimpešti, redno vsaj po enkrat na teden pri njej. baje tudi ona pri njem. (Za praznike si je naročil stari Iieirer lepo božično drevesce, ki ga je dal dostaviti v stanovanje na Teretzijinem vencu, kjer je stanovala žrtev. Drevešička seveda ni fofflo mogoče oddati, ker je bila mladenka takrat že mrtva. Prmosec je tikal na vrata, pa mu ni nihče Odpri. Ko je obvestila prodajalka Liei-rerja o tem, je dal stari gostilničar prenesti drevesce k sebi na "dom. Policija je sklenila konfrotiti rat istarega Leirerja s strašno razmesarjenim truplom žrtve v secijski dvorani. Upa namreč, da seb o morda izdal. Podrobnosti o tem niso znaine.
Pogreba umorjene 'Azmajlijfe Deirerjeve, se je udeležilo preko 3000 ljudi. Ob mrtvaškrtn odra je gorelo 48 sveč. Stari Leirer je položil ob krsti dva venca, enega pa v imenu prijatelja umorjenke, holandrvkega trgovca Kerstensa. Pri pogrHbu je sdtrtoel močan oddelek policije za red. Prisotnih je bife tudi mnogo detektivov, ki so paeali na sumljive Osebe. Znano je, da prihajajo morilci na vartno k pojgrAn svojih hfMv. Kakor se fliiši. se ni nič takega pri-
...____1MB
nihče varen.
Ko se je bauenik Chrefcien vračal ponoči z -izleta, ki ga je napravil z avtomobilom ob nvorju. v svojo vilo v Oa«is, ki so vdrli s van j o in jo marljivo plenili. Ro je stopil s 6vojo ženo dn služabnikom v hišo. so 11111 veleli za hip presenečeaii zločinci, naj na mt stu dvigne roke. Isti liip pa je padlo 'sedem strelov. ki so jih izpaHli vlomilci. Chretien je bil na mestu mrtev, njegova žena pa težko ranjena. Vlomilci so pobegnili in pustili na licu mesta, vlo-
Pennsylvania:
Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton. Anton Ipavec; Burdlne,
John Demshar; Conemaugh, Vid Ro-vanSek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tnshar, A. Jerina: Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis SupanCiC, Forest City, Math Kajain ; Farrell, Jerry Okorn; Imperial. Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City In okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polanc In Martin Korosbetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Run. Fr. Ma chek in Fr. Podmilšek; Pittsburgh, Z
...	,. . ,	,	Jakshe, Ig. Majrister. Vine. Arh In TJ
:miLsko orodje an suknjac, v kate- jakobieh; Reading. J.Pezdirc; Steelton.
rem je bilo več pisem.	j A. Hren; Turtle Creek in okolico. Fr.
Na podlagi pisem upa policija. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; da 'bo prišla zločincem 11a sled in
jih spravila pod gilotino. kaiiior že dolgo spadajo.
White Valley, Jurij Preivch; Willock J. Peternel.	{jf
Direktna
zračna proga Pariz
Tokio-
se otvori, kakor piše japonski list "Asah!" preko Moskve že s 1. aprilom.
DVA LOTA NA PRODAJ
na View Point, le 5 minut do Coneanaugh poulične železnice. Oba lota merita 80x120 čevljev. Prodam oba lota za nizko ceno. Za samo ifc400.00 cash. Prepis plačam jaz. Dela je dosti tukaj; veliko premogovnikov in različnih tovarn. Kdo misli hitro kupiti, naj ne zamudi te prilike. Ivan Pajk, 24 Main St., Conemaugh, Pa. (3x 21,23,24)
West Virginia:	?4
Coketon, Frank Kodu.
Wisconsin:
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos Koren; Racine in okolico, Frank Je lene; Sheboygan, H. Svetlin.
Waflhlnefoa:	f£!
Black Diamond, O. J. Porenta.
Wyomlna:
Rock Spring*, Louis Taucher.
_,	' T
Poleg gorlnaredenlh so pooblaščeni pobirati naročnino tudi nd tajniki K. J.
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaSCenl na-tirati naročnino aa dnevnik "Glas Karoda".
Vsak zastopnik Izda potrdilo aa sroto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporo£amot
Naročnina aa "Glas Naroda** ie*; Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00; m Štiri mesce $2.00; za Četrt leta 1.50.
Naročnina za Evropo je $7. za eno leto.
California:
Baa Francisco, Jacob La osla.
Denver, Frank Skrabec; Leedrllle, IL Yamnik; Pueblo, Peter Cullg. John
i
Še nekaj iztisov -
Slovensko- Amerikan-skega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
Posebna ponudba našim citateljem
Prenovljen! pisalni stroj "OLIVSB" $20.
B streiico n slovenske čr-
$25.-
'OMVliB' PISALNI 8TBOJI 80 ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI.
Pisati na pisalni stroj ni nitaka tmaetnost, Talco] lal-i# ysalr pili. Hitroei pisanja dobite « ara]«,
SLovfcmc pnBLsraom dompaht
Hw Tffk, S. T«



GLAS NARODA, 23. MARCA 1925
A
m
r
E0MAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal BAfMl Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil O. T,
45
(Nadaljevanje.)
Šestnajsto poglavje.
DOKAZ.	__
w—-, '	_ „
Maršal lieresrord je sestavil voj^o sodišče, ki naj bi sodilo kapitana Tremayna. Predsedoval	general, Sir Ilarry Staple-ton, ki je poveljeval angleškim jfiffišf,. ki so bile nastanjene v Lizboni. ('lani vojnega sodišča so riSTn med drugimi generalni pribočnik, Sir Terence O'Moy; polkovnik Fletcher, ki je prišel iz Torres Vedra« v izključnem namenu, da priskoči na pomoč svojemu staremu prijatelju, kapdtanu Tremayne, katerega je visoko čislal in major Cajmther, ki j« bil tudi velik prijatelj obtoženega.
Mesto državnega pravduika in obtoržitelja jetnika je moral prevzeli major Swan, ki je bil tudi osebni prijatelj Tresnayna, kajti služil je v istem polku.	vv
.Vojno sodišče se je sestalo v dolgi, pusti dvorani, iki je bila nekoč refektorij očetov frančiškanov, ki so pro je prebivali na Monsanto. Ta dvorana je imela okna približno deset čevljev od tal in njeni zidovi so bili pobeljeni ter okrašeni s slikami davno zamrlih portugalskih kraljev in princev, ki so bili dobrotniki memiškega reda.
Člani sodišča so sedeli za kamefcito mizo, preko katere je bil pogrnjen zelen prt. Dvanajst častnikov, razven predsedaiika, je sedelo s svojimi hrbti proti zidu, neposredno pod neizogibno sliko Zadnje večerje.
Po zaprisežen ju .sodišča so privedli kapitana Tremayna ter mu ponudili stol neposredno pred kamnito mizo. Povsem hladen in sa-mozavestftu je pozdravil e-lajie sodišča ter sedel, dočim se je ustavila straža nekoliko za njim. •
Predsednik vojnega sodišča si je moral izprati s pomočjo po-žirrka vode svojo suho grlo, predno je prečkal obtožbo, dvignjeno proto Tremavnu, da je namreč prekršil pred kratkim uveljavljeno odredbo proti dvoboje van ju, katero je uveljavil lord "Wellington, vrhovni poveLjnik angleških sil na Portugalskem, ker se je dvobo-jeval z grofom Jeronymo de Samoval na nereden način in brez prič. kar je imelo za posIcdico Mmrt profa Samovala.
—	Kaj boste odgovorili na to. kapitan Trcmavne? — ga je vprašal obtožitelj. — Ali se ^priznavate krivim te obdoižbe ali nc-krivim ?
—	Nckrivim.
Pravna 'obtožitelj je omahnil nazaj na stol ter zrl iia jetnika z dobrohotnim pogledom. Pogled Tremayna je prelo<tel sodišče ter zapazil resne oči svojega polkovnika, prijateljski pogled Camither^a ter skoro so\Tažni pogled treh častnikov štirinajstega polka, katerih ni osebno poznal. Gledal je tudi na O'Moya, kojega razpoloženja ni mogel razumeti m čudil se je oficijeini sovražnosti majorja Swan, ki je zastopal stvar vlade proti njemu. ostale člane sodišča se ni brigal.
Iz otvorilnega govora majorja Swana. ki je bil pripravljen na hitro in še istega jutra, je sklepal Tremayne, da ne bo cela zadeva tako huda kot je izgledalo. Major Swan je na kratko izjavil, da je obtoženi v noči 28. maja kršeč ukaz vrhovnega poveljnika, lorda WeUingtona. izvojeval dvoboj z grofom Jeronvmo de Samoval. portugalskim plemičem.
Po kratkem ugotovilu stališča kazenskega zasledovanja je sledil predlog, naj se obtoženega obsodi na smrt. Kazenski zasledovale je izjavil, da je krivda obtoženega skoro popolnoma ugotovljena in da se tiče cela zadeva direktnega umora.
Prva priča, ki je bila zaslišana, je -bil butler Mullins.
Mullins, bolj dostojanstven kot je bil običajno vsled. svoje-a vznemirjenja radi kapitana Treanayna. katerega je ljubil, je nervozno ugotovil vsa dejstva,'ki so mu bila znana. Bil je zaposlen s srefcrom v svoji sobi, ko ga je poklical Sir Terence, ki je delal v svoji majhni študijski sobi.
Javni obtožitelj ga je -vprašal:
—	Kedaj vas jc poklical Sir Terence?
—	Deset minut po dvanajstih, gospod, ]>o uri, ki stoji v moji obedu i shrambi.
. — Ali ste prepričani, da je šla ura pravilno?
—	Popolroma prepričan, gospod. Naravnal sean jo še isti večer.
—	Zelo dobro, torej. Sir Terence vas je poklical deset minut ■po dvanajstih. Prosim, nadaljujte.
—	Dal mi je pismo, naslovljeno na generalnega komisarja. _
Vzemite to, — je rekel, — ter odnesite takoj seržantu straže. Po, vejte mu, da mora biti dostavljeno komisarju takoj zjutraj. Šel sem takoj ven in ?uiiaj na trati četverokota sem -videl ležati moža vznak in drugega moža, ki jc klečal poleg njega. Bila je svetla mesečna
—	skoro kot dan in vse ste lahko videli. Pohitel sem k obema.
Klečeči sc je ozrl kvišku in spoznan sem kapitana Tremayna. _
Kaj jc to, dragi kapitan? — sem vprašal. — To je grof Samoval in mrtev. — Hiti. za božjo voljo ter pokliči koga. Vsled tega sem pohitel nazaj, da obvestim Sir Teren ca. Sir Tcrracc je pohitel ven z menoj in strašno sc je čudil temu, kar je videl. — Kaj se je zgodilo? — je vprašal. Kapitan je odgovoril kot meni. — Kako pa se je to zgodilo ? — To bi tudi jaz rad vedd. — je rekel kapitan. — Našel sem ga tukaj. — Sir Terence sc je tedaj obrnil proti meni ter kd: — MuJldns, pokličite stražo.
—	Ali ni bil navzoč nikdo drugi ? — je vprašal obtožitelj.
—	Ne, v četverokotu. goijpod. Lady O'Moy pa je bila ves ta čas na balkonu svoje sobe.
—	Dobro, vi ste poklicali stražo. Kaj se je zgodilo, ko ste sc vrnili t * < '
—	Dospel,je polkovnik Grant in zdi se mi, da je rekel, da je sledil grofu Samovalu.
—	Po kateri poti je prišel polkovnik Grant? — je vprašal predsednik.
* • - ' i
—	Skozi vrata na terasi.
—	Ali so bila vrat odprta?
—	Ne, gospod. Sir Terence jih je šel odpreti, ko je polkovnik potrkal. ^
£ir Harry je prikimal in major je nadaljeval z zaslišavanjem.
—	Kaj se je zgodilo na tol
—	Sir Terence je odredil aretacijo kapitana.
—	Ali se je kapitan Trctnayne takoj udal?
—	Ne takoj, gospod. Ndkoliko se je upiral. — Sveti Bog, — je rekel, — vi vendar ne mislite, da sem ga jaz ubil! Našdl sem ga takega tukaj. — In kaj ste počeli potem tukaj? — je vprašal Sir Terence, — Bil sem na poti k vam, — je rdkd kapitan. — Po kaj?
^heneKJtl^e
SAMO ŠEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJE	t
PARIS 28. MARCA -
FRANCE — 18. APRILA.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vedi za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
NEW YORK
19 STATE STREET
wm^ammmm^^^Kmmmm AU LOKALNI AGENTJE
jc rekel Sir Terence in kapitan se je razdiražii. ter odšel, da se prijavi k aretaciji.
To je zaključilo zaslišanje butlerja in sodnik se je obrnil na jetnika.
» — Ali hočete staviti priči fkako vprašanje? — je-vprašaL
— Nikakega, — je odvrnil kapitan Tfcmavnc. — Pričal jc zelo verno in natančno.
(Dalje prihodnjič.}
J. Suchy:
0 RABLJU, JUSTIFIKACUI IN SUČNEM
Pod utisom usmrtitve Oaruge in Prpiča sera sc poglobil v starodavne .spise, nanaša jo joče se na rabeljsko obrt v preteklih stoletjih. Morda bodo čitatelje zanimali uastanjeiii tozadevni podatki.
Rabljeva obrt je imela v teku nasprotujočih si dob svoj višek in •»"voj padec. Nekoč je cvetela rabljeva obrt, čeprav so jo smatrali kot sramotilo in so se strašnega moža v škiiatasto-rdeteem pašču o-gibali vsi kakor kuge. In vendar je ta mož igral nenavadno važno vlogo v državi ter bil opora sistfe ma. V tej lastnosti je 4ioiždgo«a val" krivoverce in vražariee. jih mučil, razpenjal trupla nad kolesi, jih obglavljal in jih sežigal. Takšen praznik je bil za vse "dobre kristjane'' dne 12. marca leta 1421, ko je s*trašni izvršitelj nezmotljivih sodb in višje <lržav ljanske modrosti v Erdbergu pri Dunaju javno sežgal 110 Židov. Čeprav so mu zabranjevali prejem sv. zakramentov — v tisti najbolj katoliški e.pohi — so ga za njegov
vrli čin seveda imenitno nagradili. Take cerkvene sitnarijo so •se vča.sih morale zamrzitf še taku patentiranim ljudem rabelj.skega 3porta. Citam namreč, da je bil Dunaj ponovno br<*z rabljev. Tako se je na pr. pripetilo, da se je dne 14. marca 1S45, ko bi moral zopet pet zločincev ekspeddrati v večnost, pojavil nedostatek; ni bilo namreč strokovnega umetnika v to svrho. V zadregi so prišli na idejo, da naj smrtni kandidati kockajo, in oni, ki je dobil, je moral svojo sodruge skrajšati za qjlavo. V zaslugo so mu podarili življenje in prost okovov in kazni se je napotil domov.
Čitam pa tudi o časih, ko je bil pravcati naval rabeljskih aspiran-tov. Nekoč so se na Dima ju potegovali za rabljevo "čast" kar trije kandidati, ki so se vsi bahali s svojo spretnostjo, dokler se ni eden ponudil, da preseka črto, ki jo na vratu delikventa zazna-
muje s kredo, v enem zamahu. Priložnost je prišla kmalu. Hudo-dclcc je moral poklekniti, reno. imist jc vzdignil meč, močan udarec iai glava je ležala pred njegovimi nogami. Toda v istem hipu se je okrenil in z drugim za mahom meča odrekal glavi svojih dvcfli konkurentov. Dobil je za željen o službo. Ta sicer zelo komodni načtin, znebiti se konkurentov, seveda danes ni več \ modi.
Služba rabljeva je bila pri vsem tem več ali manj prekorna, dokler Marija Terezija ni določila dohodkov tudi tean funikcijo-narjem. Precej obširni taksativni red, ki vsebuje petindevetdeset vrst. določa rabljeve prejemke pri izvrševanju 'nasilnih vpra šanj', pri ožigosavauju črk, pn usmrtitvah z mečem, na vislicah, na kolesu teir potoni živega ognja. S temi posli e>o bili v zvezi tudi različni 4'špnrtelni*\ 4ai jih je smel rabelj zaračunati. Nekaj primerov: Za petnajst minut trajajoče nasilno Aprašanje li» kr.:
za isto, trajajoče 60 minut, 1
za 30 udarcev s pa-lico 30 kr.; za vžlgosanje religaeijsikih čri in za mazatnje s smodnikom 45 kr.;
za ostriženje as pred obglavlje-njem 1 fl.;
za pokop trupla 1 fl.; če se je osefoa pred obglavlje-njem šipala sc žarečdmi kleščami, za vsako razbeljen je klešč ^15 kr.; za odsekan je roke 30 kr.; za navijanje telesa na kolo 45 kr.;
za spenjanjc trupla na kolo 1 fl.;
za raztelesenje obglavljenega trupla na štiri kose 1 fl.; za sežiganje žive osebe 5 fl.; za iztrgan je jezika 1 fl.; za odreeanje istega 15 kr.; za rarzsekanje na štiri dele pri živem telesu 5 fl.;
za vsaditev kola v srce deto-orilke 1 fl. itd.
Marija Terezija je v posebnem tajnem dodatku h kriminalnemu kodtoksu dovolila, da se omilijo kazni, če bi se radi njih na škodo večnega dušnega blagra pri deltnkvent.u pojavil obup.
Leta 1747 je ukazala, da se mo-rajo vislice iz Wienerberga pre* J nest i na stari Rabenstein v Rosa. j vi pri Dunaju, to pa radi tega, i da ji na njenih vožnjah iz "Favo-I rite "v " Seh'oenbrunn'' ni bilo f treba gledati: odurnih visečih trupel na vislicah.
Na Rabenstednu so se odsihdob vršile sploh vse justifikacije. Jožef II. je sicer odpravil smrtno kazen, komaj pa je umrl, so jo zopet vzpostavili. In tako je prišel vsakemu Dunajčanu znani kraj " 'Spine r in am Kreuze'' do žalostne veljave. Prvi. ki je bil tu (lt>. maja 1805) obešen, se je imenoval Tone Luger. Bil je delomi-zen postopač. Ko je nekaj tednov -preje zagledal na ulici no-* rabljev voz, se je v svoji objestnosti spel na voz ter zaiklieal: "No. saj se tu čisto udobno sedi. Koliko pa stane taka vožnja vun na Spinarco?" Kpmlu nato je radi roparskega umora moral ex officio vstopiti na isti voz.
IG. marca 1800 je na "sakra-menske lojtre", (kakor so nazi-vali Dunajčani vislice, stopila branjevka Terezija Kamdl ter hreaiala ra« "lojtre": "Ježeš, moja kapica! Moje čevlje izgubim ! Ali slw'rte?"
Med modernimi rablju v bivši Avstriji sc je posebno odlikovala družina Ilof f m a lino vili. Po smrti zadnjega Hoffmanna je začasno 1' rabljeva 1'' prvti IIo f fmaitnov hlapec .Simon Abel. Bil je zelo maTfcantma oseba. Dnevno je jahal na belcu v svitlozelerneni fraku v prater. Za poznejše rablje so zahtevale oblasti,, naj dunajska medicinska fakulteta potrdi njegovo spvOonost. Poznejši Sablji so prišli skoraj vsi v konkurz.
Za časa Franca Jožefa so bili rablji državni uradniki. Morili so v fraku on belih rokavicah. Zadrgi avstrijski raibelj Lang je te dni umrl. Umesstno bi biio, da bi se od jug. krvnika Ma-usera. ki je tako nerodno izvršil ju<itifika-eiji, tudi prej zahteval dokaz sposobnosti za to obrt.

Kretanje parnikov - Shipping News
SB. fnerca:	*
Berensarl*. Cherbourg. M. marca:
Tbuiinrfa. Hamburg.
28. marca:
Olympic, Cherbourg; Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen; Reliance, Cherbourg In Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne.
31. marca: . Stuttgart. Cherbourg In Bremen.
I.	aprila: lfauretanla. Cherbourg.
a parila:
Deutachland Boulogne in Hamburg. 4. aprila:
Homeric. Cherbourg; Ascanla. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen.
7. aprila:
Resolute, Cherbourg in Hamburg; Republic. Cherbourg in Bremen.
t. aprila:
Aqultanla, Cherbourg; La S&vol*. Havre.
ft. aprila: Zealand. Cherbourg In Antwerp: XL.
Clay. Hamburg. ,
II.	aprila:
Majestic Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Volendam. Boulogne in
Rotterdam; Conte Verde. Genoa.
Richambeau, Havre.
14. aprila: Martha Waahnigton, Trat.
15.	aprila:
Berengarla, Cherbourg; De Grass«. Havre; America. Cherbourg in Bremen.
16.	aprila:*
Cleveland. Boulome in Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbus. Cherbourg in Bremen.
1a aorila:
Olympic Cherbourg; France. Havre; George 'Washington. Cherbourg in Bremen; Orbita. Cherbourg
21.	aprila:
Belgenland. Cherbourg In Antwerp^
22.	aprila:
Mauretanl«, Cherbourg; Suffren. Havre.
25. aprila:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen.
28.	aprila:
Lapland Cherbourg in Antwerp' Luetxow, Bremen.
29.	aprila:. Aqultanla, Cherbourg
80. parila:
Ohio, Cherbourg in Hamburg: Albert Ballln, Boulogne in Hamburg.
2. malar' Majestic. Cherbourg.
Cherbourg; Leviathan.
18. mala:
Paris. Ffavre. — S tem parnlkom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
NAZNANILO.
Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal nas zastopnik Louis Vessel iz Gilberta vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Rojak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati vse t naš delokrog spadajoče posle.
Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, |da mu gredo na roke.
Uprava "Glas Naroda"
ROLE za PIANO
^^swv.wmvA' NAVINŠEK-MTOKAll
PIŠITE PO NOVI atNEtT""
M
Pismo, na katero smo ponosni.
Mrs. Fannie Jones iz tega. mesta nam je pisala: "Izza. časa, ko je bil moj sin i John, ki je star sedaj 17 let. Se majhen. | jo bil jako droban, rmenkast, brez življenja. Vsi smo mislili, da je božjasten, j ker so ga. taki napadi mučili sleherno; noč. VaSemu oglasu se pa moram zahvaliti. da se sedaj naglo popravlja. Ko sem čitala vafi oglas v listu, sem takoj spoznala, da ima moj fant taka znamenja kot jim ima človek, ki trpi vsied trakulje. Kljub temu, da sem poskušala dosti zdravil, sem poskušala še eno In sedaj blagoslavljam dan. ko sem čitala vaš oglas. Čudno se ml zdi, da mi, oziroma zdravniki, katerih smo imeli dosti, niso mogli že prej pronajti te bolezni " Dosti moških, žen*k in otrok s«? zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspefi-no, dočim je njihova resnična bolezen po$ast—trakulja. Gotovo znamenje te pošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z včasnim izpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnili in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice s praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec je težak in napihnjen. V ta -si se čuti neko premikanje od želodca proti črevesom. Človek tudi čuti kot da bi se mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik Jako dosti pljuje. Ima nneno kožo, malo tehta in ima. slabo šapo. V največ slučajih ao bolniki brez v«ake volje. nI jim mar delo, vedno selen i. To pošasti; ki včasih dosežejo dolžino 60 čevljev, povzročajo tudi božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Iznebite ae takoj te pošasti, dokler ne Izpodkoplje zdravja Pošljite $10.48 za polno zdravilo Lax tana. to slavno današnje zdravilo proti trakulji. COD se ne pošilja. Naznačite starost. Če nimate trakulje. nI škodljivo. Prodaja ga samo Laxal Co.. 535 lAxal Bid«.. Bo* 963. Pittsburgh, Pa. Zd zavarovanje zavojčka 15c posebej. B—1
—Advt
NAPRODAJ FARMA
80 akrov na "Willarct "Wis., hiša. hlev za 20 glav, svinjak, vse ograjeno. polovico izeiščeno, ostalo gozd, skozi teče stud ena voda. Prodam po nizki ceni; vzamem vzameno tudi hišo, iker se rada bolezni v družini moram seliti. Podrobnosti izveste ipri lastniku: Andrej Nag ode, 630 Cumengo Ave., Waukegan, 111. (2x 23,24)
NAPRODAJ 80 AKROV
tepa rodovitna zemlja v lepi legi, 3 milje od menita, prav poleg zemlje je šola; voda teče skoz in pridela >.se vse, hiša in potrebna poslopja. Pišite lastniku: John Jamnik, R. 3, Fairchild, Wis. (5x 21—26)
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimmh io poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naroČilom pošljite potrebno svoto bodisi i money ordrom, ▼ znamkah ali gotov denar t i zavarovanem pismu na:
GLAS NAHODA, 82 Cortlandt St., New York
^ Prežitajte pašno oglase o novih knjigah.



KNJIGARNA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE:
SneippoT domači staraik...................^.fLM
^dnvfla • ..............»rrt•••• .60
8adj« t gospodinjstvu....... ........................70
Kajboljia iloruuk* kuharica t mnogimi slikami,
obsega 668 strani 1.............6 00
Hemiko slorsnski besednjak. (Wolf-Cigale), _
2 trdo Tesani knjigi, skupaj 3228 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zreški, semljepiani, Statistični m gospodarski pregled in — Zgodovina 8HS-, 3. rrezki, zgodovinski podal-ki Jugoslovanov in Sloranor sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....SJ9
POVESTI: ^ ~
Fabijola ali cerkev v Katakombah..... ........ .46
Gad je gnjezdo, povest iz dni trplenja- in nad.
Trdo vezano ..................*..... .75
• Hadži Murat, Tolstojeva povest, prevel Levstik, —
Kraljica mučenioa, trdo vezano ................80
Kresalo duhov, trdo vezano .......____.*„..... .70
Kasski. povest iz ruskega .t-. ....................70
MI filaftimo poštnino.
■ 11 _ '
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj, Je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in dragih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih samorem dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudi v ILL razredu.
Glasov nove naselniške postave
ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1924. ram are j o tudi nedr$avljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj: tozadevna dovoljenja Izdaja gene -alni naselniSkl komisar v Washington, D. G. ProSnjo za tako do roljenje se lahko napravi tudi a New Torku pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanoveJSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA SHAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej plde za pojasnila. Is Jngosla vije bo pripuščenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
AmeriSki državljani pa samorej dobiti sem lene ln otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StarISi in otroci od 18. di 21. leta ameriSkih državljanov p imajo prednost v kvoti. Plate ■ pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York

!
Slovensko Amor. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki Se niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. 7. O.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče« kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Imajo čudovit uspek —•
MALI OGLASI * ▼ "01 a e H a r o d a "
Pozor čitateljL
Oposorite trgovce in o-J brtnike, pri katerih kupu-j jete ali naročate in ste m njih postrežbo zadovoljni,! da oglašujejo v listu "Glas Haroda". .8 tem boste! vstregli vsem«
Uprava "Glas Haroda91
......- v- 4-----
■i