Leto XI., Št. 8 (»JUTRO« St. 46 a) LJubljana, ponedeljek 24« februarja 1941 Cena 1 D?« Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Koeenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baura- gartnerja. BaHHIHBaaHni PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 5.—, po raznašal-cih dostavljena Din 6 mesečno. Maribor, Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi sc ne vračajo. — Oglasi po tarif u. olftični položaj Italije Velik govor Musso linija na fašističnem zboru v Rimu — Priznavajoč dosedanje neuspehe na bojiščih je napovedal veliko isemško-italijansko ofenzivo za bližnjo pomlad — V nerazdružni povezanosti z Nemčijo bo Italija nadaljevala borbo, četudi bo še dolga do končne zmage, v katero trdno veruje Rim, 23. febr. n. (Štefani) Fašistična organizacija v Rimu je imela danes svoj običajni letni zbor, ki se je spremenil v politično manifestacijo prvega reda. Zborovanja se je udeležil tudi ministrski predsednik Mussolini, ki je prekinil svoj molk v odnosu do italijanskega civilnega prebivalstva, ki je trajal že pol leta ter nastopi z ognjevitim tri četrt ure trajajočim govorom, ki je močno razvnel množico. Zborovanje je bilo v velikem gledališču ;>Adrianu« na trgu Cavour. Dvorana je bila polna prestolniških prvakov, a tudi na trgu je mrgolelo ljudi, ki so poslušali govor fašističnega voditelja iz zvočnikov, ki so bili v velikem številu razpostavljeni po trgu. Mussolini je v prvem delu svojega govora obeležil dolgoletne vojne napore Italije, orisa! borbo italijanske vojne sile v Libiji in angleško ofenzivo, napovedal veliko ofenzivo osi v bližnji pomladi, omenil pritisk vsega britanskega imperija na Italijo ter v 10 točkah razložil stališče osi glede na nujnost njene zmage. V teh točkah je označil tudi mednarodno politični položaj na evropskem kontinentu, odnos osi do Zedinjenih držav, angleško izolacijo, ne. snrse! angleških iluzij o poznejši invaziji v Evropo, nazadnje je označil novo geslo nadaljnje italijanske borbe; zmaga, Italija in mir ter pravica /.a vse narode. Zborovanje se je pričelo kmalu po četrti uri popoldne. Udeležil se ga je tudi nemški veleposlanik v Ilimu von Marken-sen. V dvorani in izven r.je mu je piiso-stvovalo nad lO.Ooo ljudi. Uvodno je pozdravil Mussolini j a tajnik pokrajinske fašistične zveze v Rimu, ki mu je med drugim kratko poročal, da je sedaj v rimskih industrijskih okrajih v 47"3 industrijskih podjetjih zaposlenih 155.000 delavcev, da pa se bo italijanska industrija še holj koncentrirala v Rimu, ko bo dograjena druga industrijska rimska cona. Itašlja Je že šest Se t v vojni Ministrski predsednik Mu ssolini je pričel svoj govor s povdarkom, da je prišel, da rimskim fašistom pogleda trdno v oči in ;im zmeri temperaturo, a tudi da prekine molk, ki mu ie drag posebno v vojnem času. Ali ste se kdaj vprašali, je dejal, koliko časa smo - vrini? Ne iamo 8 mesecev, kakor bi morda lahko menili površni zabeleževalei kronike, n^ samo od sep1embra 1939. ko je Velika Britanija z igro garancij Poljski, v resnici pa s svojo krirninaino premišljeno voljo sprožila sedanjo konflagracijo. Mi smo v vojni že šest let in sicer od onega februarja 1935. , ko je izšel prvi komunike o mobilizae-ji Peloritane, ki je dosegla zmago v Etiopiji, kateremu pa je sledil z druge obale Sredozemskega mori' Francov poziv, ki :e za-počel svojo nacionalno revolucijo, a na katerega nismo mogli molčati in ostati indi-ferentni Neizogiben pritisk zgodovine Prav za prav pa smo v vojni že od ie-ta 1922, od dne. ko smo razvili zastave proti maso: cm, demokratom in kapitalistom, proti liberalno-demokratsko -pluto-kratskemu svetu, ki nam je že tedaj napovedal časopisno vojno z lažmi, s finančnimi sabotažami, atentati in 7-arotami Ko so se pričele sovražnosti v septembru smo izšli že iz dveh vojn. ki sta zahtevali sicer malo človeških žrtev, a zato tokko več finančnih in vojaških naporov. Ne bom vas nadlegoval s podatki, toda vsi dokumenti, ki se tičejo naše intervencije v fa-langistični revoluciji, bodo objavljeni, da se bo videlo, kolik je bil italijanskih napor, Da se to doslej ni zgodilo, je bil kriv bliskoviti razvoj zgodovine, ki je ni mogoče ustaviti. Zgodovina zgrabi človeka za goltanec in ga prisili vedno znova k novim odločitvam. Od kontinentalne do kolonialne vojne N; bilo to prvič v zgodovini Italije. Ce bi bili stoodstotno pripravljeni, bi šli na vojno polje v septembru 1939 in ne v juniju 1940. Kar smo pa v tem času dovršili, je bilo izredno veliko. Bliskovita nemška zmaga na zapadu je izločila možnost dolge kontinentalne vojne. Odtlej in v bodoče do vojne na kontinentu ni in ne bo več prišlo. Zmago Nemčije je pospešilo italijansko nevojskovanje, ki je priklenilo na jug ogromne letalske, pomorske in kopne bojne sile angleško-francoskega bloka. Oni. ki so danes mnenja, da je bila italijanska intervencija prenagljena, so verjetno isti, ki so tedaj mislili, da je bila pre-kasna. Izbran je bil pravi trenutek in če je res, da je bil tedaj en sovražnik že v likvidaciji, je vendar ostal še drugi, večji, močnejši, sovražnik štev. 1, proti kateremu smo dvignili orožje in se bomo borili do zadnje kaplje krvi. Ko je bila angleška vojna sila na evropskem kontinentu likvidirana, se je pričela vojna v zraku, na morju in za nas v kolonijah Zemljepisnega in zgodovinskega pomena je, da ma Italija daljna bojišča, bojišča v puščavah in na drugi strani morja, da ima fronto, dolgo na tisoče kilometrov in na tisoče kilometrov tudi oddaljeno. V vsakem primeru so bili v prvih mesecih prizadejani sovražniku hudi udarci v zraku, na morju in na kopnem. Libija — najdelikat- nefša točka Italije Vsa skrb naših štabov od leta 1935 dalje je bila posvečena Libiji. Vsi guvernerji v Libiji so jačali gospodarsko, ljudsko in vojaško to obširno področje in ga spremenili iz puščave v plodovito zemljo. Bilo je čudo, kar so dovršili. Ko se je položaj v Evropi poslabšal, je Libija postala ena naj-delikatnejših naših točk. V našem strateškem načrtu je bil račun, da bomo lahko napadali na dveh frontah- Kako smo si spričo tega prizadevali ojačiti naš vojaški položaj na tem področju, kažejo naslednji poaatki. Ogromni vojaški napori Samo v času od 1. oktobra 1937 do 31. januarja 1941 je bilo poslanih v Libijo 14.000 oficirjev in 396.358 vojakov. Ustanovili sta se peta in deseta armija. Poslednja je štela 10 divizij, sestavljenih iz nacionalnih in libijskih vojakov. V tem času je bilo nadalje poslanih tja 1924 topov vseh kalibrov, mnogi med njimi najnovejšega modela in konstrukcije, 15.086 strojnic, 11 milijonov granat, 1.344,287.265 nabojev za puške in strojnice, 127.877 ton vsakovrstnih vojaških potrebščin, 24.000 ton oblek in opreme, 779 oklopnih avtomobilov, med njimi znatno število težkih, 9544 transportnih avtomobilov in 4809 drugih motornih vozil. Te številke o vojaški pripravljenosti Libije pričajo o naših naporih, ki bili naravnost ogromni. Isto se lahko reče za Vzhodno Afriko, kjer smo se pripravljali na odpor kljub oddaljenosti dežele in njeni popolni izolaciji. Kakorkoli pa so bili naši vojaki v Vzhodni Afriki odrezani od nas in niso mogli računati na našo pomoč, tako so bili najbližji našim srcem. Angleška ofenziva Bilo je v času od oktobra do novembra, ko je Velika Britanija pričela razvrščati v borbi proti nam ves kompleks svojih imperialnih sil, zbranih s treh kontinentov, oboroženih s četrtega- Iz Egipta je sovražnik s 15 divizijami in ogromnimi motoriziranimi ter oklepnimi silami navalil na nas v Marmarici, kjer so bile v prvi črti dobre in zveste, a ne do kraja vsposobljene libijske divizije. Tako se je pričela 9. decembra velika bitka le kakih 5 ali 10 dni pred našo ofenzivo, ki je privedla sovražnika v 60 dneh do Bengazija. Mi nismo kakor Angleži. Laž ni orodje naše vlade, ne narkotično sredstvo za naš narod. Mi pravimo kruhu kruh in vinu vino. Zato smo vselej povedali resnico. Če je sovražnik zmagal, tega nismo tajili, ne zmanjševali, kakor je to navada Angležev. Deseta armija je bila pregažena, peta letalska eskadra se je skoraj vsa žrtvovala. Kjer je bil možen odpor, smo držali z besno silo. Če smo izrekli to priznanje, smo storili zato. ker je zaman, da bi sovražnik do neskončnosti povečava! svoj plen, ker ne dopustimo nobene falzifikacije. Dogodki pa, ki smo jih preživeli v teh mesecih, so pojeklenili našo vojsko in napolnili srca in dom slehernega izmed nas s sovraštvom, prezirom in gnusom, to je elementi, ki so nujno potrebni za zmago. Grčija — oporišče Anglije na kontinentu Zadnje oporišče Velike Britanije na kontinentu je Grčija, edina država, ki se ni hotela odreči angleškim garancijam. Prav spričo tega je bila borba neizbežna. In kar se tiče te borbe je bila sodba vseh naših krogov popolnoma soglasna. Operativni načrti, ki jih je pripravilo vrhovno poveljstvo v Albaniji, so bili soglasno in brez rezerve odobreni. Storilo se je le to, da sta od odločitve do pričetka operacij potekla dva dneva. In naj bo rečeno enkrat za vselej, da so se italijanski vojaki v Albaniji borili s pogumom in s ponosom. In še posebej so alpinci s krvjo in častjo popisali strani svoje zgodovine z dejanji, ki bi proslavili sleherno vojsko- Ujetnikov je v Grčiji le nekaj tisoč in še ti so večinoma ranjeni. Grški uspehi so bili doseženi le na področju taktike, samo sovražnikova prenapetost jih lahko napihne Grške izgube so bile ogromne. Toda kmalu bo spomlad. Prišel bo letni čas, naš letni čas, prišel bo lep letni čas, pravim vam lep, ker tedaj bodo dosežene naše štiri kardinalne točke. Angleške izgube Nič manj velike so bile izgube Angležev. Reči, da je bilo v 60 dneh njihove ofenzive v Cirenajki samo nekaj nad 2000 mrtvih in ranjenih, se pravi napraviti iz tragične groteskno dramo. Prekositi samega sebe v laži in je tudi za Angleže težko. Podatkom v svojih komunikejih bi morali dodati vsaj še eno lice. Italija bo šla z Nemčijo do konca Vojna bo morda Se dolga Od 11. novembra, ko so angleška tor-pedna letala, ki niso prišla z nekega grškega oporišča, marveč z neke matične ladje za letala, napadla naše ladje v Tarentu. pa do zadnjih dni so se zvrstili v tej vojni za nas neugodni dogodki. Bili so mračni dnevi, a bili so to dogodki, kakor v vseh vojnah in v vseh časih. Pomislite na Kar-tagino, ki je navalila na Rim, a jo je Rim le premagal. Prav taki dogodki obnavljajo naše moralne in materialne sile. In prav to je najbolj značilno za našo raso. Vojna, ki se razpleta v zraku in na morju, je borba, ki bo trajala morda še dolgo, a je borba, ki se mora in se bo končala z zmago osi. Velika Britanija ne more zmagati Podal vam bom logičen dokaz za to. Tu je os zvestobe- Naj se zgodi karkoli. Italija bo šla z Nemčijo do konca. (Veliko odobravanje). In oni, ki bi radi mislili na kaj drugega, pozabljajo, da zveza Italije in Nemčije ni le zveza dveh držav, dveh vojsk, dveh diplomacij, marveč dveh narodov in dveh revolucij, ki jima je usojeno dati pečat temu stoletju. Sodelovanje nemškega letalskega zbora, ki nam ga je ponudil Hitler v borbi na sredozemskem področju, je samo nov dokaz, da so vse fronte skupne in skupni tudi vsi napori Nemci vedo, da tare Italijo breme enega milijona angleških in grških vojakov, 1500 do 200o letal, prav toliko oklopnih vozov, na tisoče topov in najmanj 500.000 ton angleškega vojnega brodovja. Sodelovanje obeh sil je tovariško, lojalno in spontano. Naj tujci vedo. da je obnašanje nemških vojakov v Siciliji in Libiji v vsakem pogledu vredno velikega vzvišenega in močnega naroda, vzgojenega v najtrši disciplini Zakaj veruje Mussolini v zmago držav osi 1. Nemški vojni potencial 1. Vojaški potencial Nemčije se v 17 mesecih vojne ni samo zmanjšal, marveč gigantsko povečal. Človeške izgube so bile v dosedanjih borbah minimalne, če se računa na velike mase, ki so sodelovale pri operacijah. Izgube vojnih potrebščin so bile naravnost neznatne. Enotnost političnega in vojaškega vodstva v rokah vodje, onega, ki je bil v času svetovne vojne le navadni redov Adolf Hitler, vliva operacijam, nezadržen in revolucionaren ritem, narodno socialistični ritem, ki prevzema vse od najvišjih generalov do zadnjega moža. Velika Britanija bo to kmalu spet okusila. 2. Vojna sila osi 2. Nemška oborožitev je tako po svoji kakovosti, kakor po svoji količini mnogo večja kakor v zadnji svetovni vojni. Nemčija še ni spravila na noge vseh svojih človeških efektivov. Tudi Italija ne. Mi imamo pod orožjem nad dva milijona vojakov in do konca leta leta bodo lahko štirje- 3. Nemčija in Italija obvladata Evropo 3. Medtem ko je bila v svetovni vojni Nemčija izolirana v Evropi in po vsem svetu, je danes arbiter na kontinentu ter ima za zaveznika Japonce na Daljnem vzhodu. Skandinavski svet, Finska, Norveška, Danska in Švedska, je direktno ali indirektno v nemški sferi. Podunavsko-balkanski svet ne more prezreti osi in to se tudi ni zdodilo. Tam sta se Madžarska in Rumunija celo že priključili osi. Okupirana Francija, Belgija, Nizozemska in Lu-ksemburška so v nemških rokah. V Sredozemlju je Italija nemška zaveznica, Španija prijateljica Nemčije. Preostane še Rusija. Toda njeni osnovni interesi ji narekujejo, da tudi v bodoče ostane dober nemški sosed. V Evropi so že vse države razen Portugalske in Švice in za nekaj časa še Grčija izven sfrre Velike Britanije ali pa usmerjene proti Veliki Britaniji. 4» Blokada vedno hujša 4. Pri takem položaju je treba reči, da se je vse razvilo obratno od tega, kar se je dogajalo v času 1914—18. Tedaj je bila blokada strašno orožje v rokah Velike Britanije. Danes ji je to orožje izbito iz rok in iz blokade Nemčije je nastala nemška letalska in pomorska blokada Velike Britanije, ki bo blokirana zmerom bolj vse do svoje katastrofe. 5. Morala italijanskega naroda 5. Morala narodov osi je neskončno visoko nad moralo angleškega naroda. Os se bori zavedajoč se svoje neizbežne zmage. Velika Britanija se bori, kakor je že Halifax dejal, ker nima druge izbire- Smešno je zato računati na moralno omaganje italijanskega naroda. Nikoli se to ne bo zgodilo. Govoriti o separatnem miru, je znak duševne zaostalosti. Churchill nima prav nobenega pojma o duhovnih silah italijanskega naroda in o tem, kar premore fašizem. Če pravi Churchill, da so Angleži obstreljevali industrijske naprave v Genovi ter tako omejili delo v italijanski industriji, se to pravi, da so oustreljevali mesto, da bi omamljali moralo njegovega prebivalstva. To pa pomeni, da Churchill v resnici ne pozna duha Italijanov in še posebej ne duha Genovčanov, da ne pozna silnega patriotizma tega prebivalstva, ki je dalo domovini Columba, Garibaldija in Mazzinija. 6. Pomoč Amerike nezadostna 6. Anglija je osamljena. Njena izolacija Jo sili k Zedinjenim državam, ki jih obupno kliče, da bi ji priskočile z vso na- glico na pomoč. Zmogljivost industrije Zedinjenih držav je gotovo velika. Da pa postane koristna, je potrebno, da se lahko dobave opravijo v miru, da zavzamejo ogromen obseg, tako da ne bo z njimi popravljeno le ono, kar je bilo uničenega v Angliji in za kolikor je bila pohabljena angleška industrija, marveč da se doseže premoč nad Nemčiio. za katero delajo danes ljudstva in industrije s surovinami vsega kontinenta. 7« Razpad britanskega imperija 7. Ko bo Anglija propadla, bo vojna končana, pa čeprav se bo morda krajevno še nadaljevala po raznih predelih britanskega imperija. Verjetno pa je in za to se že pojavljajo vidni znaki, da se bodo ta področja ločila od Anglije in se osamosvojila, kar bo značilo spremembo politične karte vsega sveta in ne samo Evrope. 8. Vloga Italije v novem redu 8. Fašistična Italija ima v tem silnem razvoju vlogo prvega reda. Tudi naš vojni material postaja od dneva do dneva boljši in dan za dnem ga je več. Dve od velikih ladij, ki so bile zadete v Tarentu, se bosta kmalu spet uvrstili med operativne vojne sile. Delavstvo, ki se je angažiralo za njihovo obnovo, je dovršilo svoje delo s silnimi napori Ko bo vojna končana in bodo izvedene socialne in politične, revolucionarne spremembe z pravičnejšo razdelitvijo gospodarskih dobrin na svetu, bodo v polni meri upoštevani vsi njihovi napori Fašistična revolucija bo tedaj napravila nov korak na področju izvedbe svojih načrtov. 9« Pomen sedanje borbe 9. Da se je fašistična Italija poskusila pomeriti se z Britanijo, je dogodek, ki vliva nam vsem največji ponos in zavest veličine. O njem se bo govorilo še stoletja. Ta dogodek bo dokaz, da so narodi veliki le tedaj, če se žrtvujejo, če se poženejo v borbo za svoje pravice, ne pa da čakajo ob robu poti na svojo korsit Protagonisti zgodovine si lahko izgovore svoje pravice, gledalci ob strani nikoli 10. Angleški napad na kontinent nemogoč 10. Da bi premagala os, bi morala Anglija izkrcati svoje oborožene sile na kontinentu, vdreti v Nemčijo in Italijo in premagati njune oborožene sile. Tega pa ne more doživeti niti v sanjah noben Anglež, pa čeprav se še tako uda j a deliriju omam. ljujočih alkoholnih pijač. Os ne ograža Amerike Naj še povem: Kar se sedaj dogaja v Zedinjenih državah, je največja mistifi-kacija zgodovine. Iluzija in laž sta podlaga ameriškega intervencionizma. Iluzija je, da so Zedinjene države še demokratska tvorba, kajti v resnici so le oligarhija, politično in finančno obvladana od židovstva v obliki čisto osebne diktature. Laž je, da hoče os za Veliko Britanijo napasti Ameriko. Niti v Rimu, niti v Berlinu s6 ne pripravljajo fantastični načrti takšneA. ga značaja. Taki načrti izidejo lahko samo' iz bolne fantazije. Mi smo totalitarci in bomo to tudi vselej na svojih tleh. Američani, ki bodo brali moj govor, naj bodo mirni. Naj ne mislijo, da sem nenasiten volk, ki jih hoče požreti. V vsakem primeru pa je bolj verjetno, da hočejo vdreti v Zedinjene države prebivalci z Marsa, kakor pa os. Ni mnogo znakov za to, toda verjetnejše je, da bodo bojeviti ljudje z Marsa prišli nad Ameriko z imaginarnimi letečimi trdnjavami- Hotel sem govoriti italijanskemu narodu, avtentičnemu .resničnemu, velikem italijanskemu narodu, ki se levje bori na fronti. v zraku, na kopnem in na morju, ki zjutraj zgodaj vstaja in hodi na delo, na polje, v urade in tovarne, ki ne pozna izobilja, ne luksusa, ki se ne sme zamenjati z neznatno in identificirano manjšino asocialnih požeruhov, ki jadikujejo v svojih blazinah zaradi pojemajočega udobja, ali pa z reptili in ostanki masonskih lož, ki jih bomo znali streti, kadar in kjer bomo hoteli Italijanski narod zna prenašati težave in žrtve. Zato bo imel svoje plačilo. Onega dne, ko bodo naši junaški vojaki na bojišču uničili sovražno silo, bo šel preko gora in oceanov trojni vzklik, ki bo vzbudil novo upanje in novo vero v ljudeh: Zmaga, Italija, mir in pravica za narode. Prvi angleški odmev London, 23. febr. n. (Reuter) Tukajšnji politični krogi kažejo veliko zanimanje za govor, ki ga je imel italijanski ministrski predsednik Mussolini danes popoldne na fašističnem zborovanju v Rimu- Po njihovem mnenju so bile Mussolini j eve besede zelo odkrite. Mussolini je priznal, da so Italijani v Vzhodni Afriki izolirani. Priznal je tudi po mnenju teh krogov točnost podatkov, ki so bili objavljeni v Angliji o letalskem napadu na Tarent Priznal je dalje, da je bila vsaj polovica italijanskih vojnih sil v Libiji uničena. Končno je priznal, da je v Italiji neko nezadovoljstvo, čeprav so se nasprotniki režima po Mussolini je vih besedah v neznatni manjšini. Kar pa se tiče Zedinjenih držav, pripominjajo v omenjenih krogih, je Roosevelt sam pred kratkim dejal, da so Zedinjene države sedaj arzenal demokracije. Ameriška pomoč že prihaja v Anglijo in to pravočasna Anglija pa bo s to pomočjo svojo nalogo tudi dovršila. V Albaniji spet zatišje Na fronti po obojestranskih poročilih ni bilo posebnih dogodkov Rim. 23. febr. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske javlja o položaju na albansko-grški fronti: Na grški fronti ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Skupine naših letal so ponovno in uspešno bombardirale neko sovražno pomorsko oporišče. Eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Atene, 22. febr. AA. (At ag) Uradno poročilo št 119 vrhovnega poveljstva grške vojske pravi: Podnevi so bile ponekod kontrole in topništvo delavni Ujetih je bilo nekaj sovražnikovih vojakov. Službeno poročilo ministrstva za notranjo varnost pravi: Sovražnikovo letalstvo je bombardiralo Prevezo. Trije civilisti so bili ubiti Bombe so bile vržene tudi v zahodnem delu Peloponeza. Ni bilo niti tvarne škode niti človeških žrtev. Atene, 23. febr. n. (Reuter) Vrhovno poveljstvo angleških letalskih sil v Grčiji ja davi objavilo komunike, v katerem pravi, da so angleški bombniki včeraj popoldne bombardirali italijanska vojaška skladišča, motorizirane kolone in koncentrirajoče se čete pr Buziju, severno od Tepele-nija. Napad je bil posebnega pomena za- radi tega, ker je pripomogel k utrditvi grške oblasti na področju planine Trebe-šine in konsolidacij zadnjih dni doseženih uspehov. Angleški lovci so včeraj popoldne napadli skupino italijanskih lovcev, ki so se pojavili nad Prevezo. Uspelo jim je sestreliti 3 motorne bombnike. Eden izmed njih je bil hidroplan- Z vseh teh poletov so se angleška letala nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Rodos, 23. februarja. AA. (Štefani) Vojaški dopisnik agencije Štefani poudarja pomen Mitilenov. ki so ga bombardirale italijanske letalske sile. Prva izvidniška delavnost nad tem otokom se je izpremenila v direktni bombni napad na neko ladjo, ki je bila zasidrana v pristanišču Jero. Letala so napadalno delavnost pozneje ponovila podnevi Pri tem so bile zadete vojaške naprave na otokih, radijske postaje in ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču Kalani. Vojaški dopisnik agencije Štefani pravi, da so bile izgube zelo velike, ker so bili vsi objekti točno zadeti Kljub hudemu protiletalskemu ognju so se vsa italijanska letala vrnila nepoškodovana. Položaj na afriških bojiščih V Libiji samo letalske borbe — V Vzhodni Afriki nadaljujejo angleške čete prodiranje v Somalijo — V Eritrejo so prispele tudi francoske čete, Id bodo skušale z vzhoda prodreti proti Kerenu R>m, 23. febr. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske poroča 0 borbah v Afriki: Bombniki nemškega letalskega zbora so v strmoglavih poletih napadli ladje v neki luki v Cirenajki. Bombe težkeaa in sredniega kalibra so močno poškodovale neko ladjo. Dne 21. t. m. so nemška letala intenzivno bombardirala neko letalsko oporišče in neko sovražno luko uspešno so obstreljevala kolone sovražnih čet. V Vzhodni Afriki je bil odbit napad sovražne vojske na področju pri Kamče- vi v Eritreji. V spodnji Džubi je ba aiion amharskih čet v protinapadu prisilil k umiku sovražno motorizirano kolono, ki se ie skušala približati našim postojankam pri Tarvi. Sovražnik je imel občutne izgube. Sovražna letala so bombardirala neki kraj v Godžamu. ne da bi napravila občutno škcdo. Protiletalsko topniš .vo je sestrelilo eno sovražno letalo. V spodnji Džubi je protiletalsko topništvo sestrelilo eno. lovska letala Da drugo angleško letalo. Pri napadu na Masauo. ki ie bil omenjen že v včerajšnjem službenem vojnem poročilu, ie naše protiletalsko topništvo sestrelilo dve angleški letali. Neka podmornica, ki je operirala pod poveljstvom korvetneaa kaoetana Riccar-da Borisa, ie torpedirala in potopila sovražno 6500tonsko petrolejsko ladjo. Angleško poročilo Kairo, 23. febr. n. (Reuter) Poveljstvo angleških čet na Bližnjem vzhodu ie objavilo danes popoldne naslednji službeni komunike: V Eritreji so se angleški koloni, ki prodira s severa proti Kerenu, pridružile sedaj čete svobodnih Francozov, ki že sodelujejo v operacijah. Vojska, ki je zbrana okrog Kerena. se še nadalje pripravila na napad na to italijansko trdnjavo. V Abesiniji so mešani angleški in abe-sinski oddelki zavzeli Šigonu ob Modrem Nilu. Italijani so tam prešli v protinapad. ki pa je bil odbit, čeprav so bili Italijani v premoči. Na bojišču ie obležalo 150 Italijanov. Angleške in abcsinske izgube so bile neznatne. V Somaliji je bilo dokončno zasedeno mesto Džumba. Angleško prodiranje vzhodno od reke Džube se nadaljuje. V Libiji se položaj v ničemer ni spremenil. Operacije južnoafriških čet Nairobi, 23. febr. n. (Reuter). Poveljstvo južnoafriških sil je objav i io danes popoldne komunhvke, v katerem beleži, da se pritisk angleškega letalstva v Somaliji stalno povečuje. Angleški bombniki so včeraj napadli italijanske čete, ki so se sku-šr.le približati angleškim mostiščem na levi obaii reke Džube. Južnoafriške čete se na svojem pohodu v Somalijo približujejo mestu Dželibu. Močan pritisk se izvaja tudi žc na področju Bardcre. Nadalje pritiskajo angleške sile na Mo-jale ob južnoabesrinski meji in na Mega v Abesiniji. Angleška 'letala so hudo bombardirala Berdero ter italijanske postojanke med ol Uakorn ter Bardero. Francoske čete v Eritreji Kairo, 23. febr. n. (Reuter). Davi je bilo tu objavljeno, da so prispele v vzhodno Afriko francoske kolonialne čete s področje Čadskega jezera, ki so v zadnjih tednih dosegle zlasti uspehe v borbah okrog Kufre in Mursuka v južni Libiji. Čete so motorizirane in oborožene z možnarji, strojnicami in strelivom. Tako so krenilo iz Fort L'Arni in prepotovale vso Ekvatorialno Afriko in prispele pred dnevi v Sudan, kjer so jih oborožili še z angleškimi topovi. Včeraj so< se ti oddelki vkrcali na ladje v bližini Port Sudana ter z njimi prodrli po Rdeče mmorju do Mersa Te-klaiax v Eritreji V bližini te luke so se francoske čete izkrcale na italijanskih tleh. ne da bi naletele na kakršen kotli odpor. Čete bodo sedaj sodelovale pri angleški ofenzivi v Eritreji. Njihova naloga je, da prodro od severovzhoda proti Kerenu in prispevajo k zavzetju te italijanske strateško izredno važne trdnjave. Nemško letalstvo v Afriki Berlin, 23. febr. n. (DNB) Bombniki in lovci nemškega letalskega zbora v Italiji razvijajo zmerom intenzivno akcijo nad vsem področjem Sredozemskega morja m Libije. Snoči je skupina nemških bombnikov napadla angleško torpiljarko v luki BengazL Prva bomba je ladio zadela v sredo, druga jo je oplazila od s.rani. Pri tem napadu je srednje težka bomba .zadela tudi 10.000 tonsko transportno ladjo. Nadalje ie bil poškodovan neki večji pomol in zadetih je bilo drugih pristaniških naprav. V luki Burnemau so bili zadeti sovražni objekti, v katerih so bile očitno zaloge streliva, ker so tam nastale velike eksplozije. Zadet je bil tudi neki vlak na odprti prggi.. V Cirenaiki sta bili na nekem letališču uničeni dve angleški letali. V več hangarjih so izbruhnili požari. Nemški bombniki so s strojnicami obstreljevali velblodski oddelek ter skupino avtomobilov. Uspehi italijanskega letalstva Rim, 23. febr. AA. (DNB.) Agencija Štefani poroča, da je italijansko letalstvo v 48. urah sestrelilo 22 angleških letal in dodaja, da bo italijansko letalstvo svojo sposobnost še povečalo z novimi in močnejšimi letali, ki predstavljajo višek sedanje letalske industrije. Angleške podmornice potopile v Sredozemlju osem italijanskih ladij London, 23. febr. n. C Angleška admiraliteta je danes popoldne objavila komunike, v katerem beleži, da je v zadnjem času na Sredozemskem morju 6 angleških podmornic potopilo 8 italijanskih transportnih in petrcJlejskih ladij, ki so v konvojih poskušale pnti iz Italije v Libijo. Prva podmornica je najprej s topovi napadla in potopila neko italijansko transportno ladijo. Nate je torpedirala 3500-tonski parnik, ki je bil v nekem konvoju. Druga podmornica je prav tako napadla sovražni konvoj in potopila neko ladjo. Neka nadaljnja podmornica je potopila dve nadaljnji ladji s skupno tonažo 13.000 ton. Četrta podmornica je torpedirala in potopila sovražno potniško lladjo, bržkone 2480-ton sik i parnik »Citta di Messina«. Peta podmornica je potopila neko petrolejsko ladjo. Šesta, ki je bila sama potopljena, kakoT je bHo pred kratkim službeno objavljeno, pa je prav tako potopila dve italijanski ladji Pospešena zgraditev zaklonišč v Neaplju Rim, 23. febr. AA. (DNB.) Da bi namestili ljudi, ki so ostali brez strehe o priliki znanega letalskega napada na Neapelj je Mussolini dal na razpolago 15 milijonov lir, z naročilom, da se takoj začne graditi 360 stanovanjskih hiš s 3 do 4 sobami. Poleg tega bodo gradili zaklonišča v zelo naseljenih delih Neaplja. Za to je bil odobren kredit 7.2 milijona lir. Kredit v znesku 3.5 milijona lir je bil odobren za graditev zaklonišč po šolah. Ameriška pomoč Grčiji Washington, 23. febr. AA. (Štefani) Državni pedtajnik v zunanjem ministrstvu Summer Welles je včeraj potrdil, da je Grčija nujno prosila za orožje, letala in preskrbo od Zedlinienih držav. Toda ameriški politični krogi smatrajo, da je ame- riška vlada pripravljena dati Angliji na razpolago ves vojaški material, ki se ga bo posluževala |n razdelila, kakor zahtevajo njeni interesi. Ameriške »žepne« križarke Madrid. 23. feburarja. AA. (Havas) List »ABC« poroča, da ameriška sdm ra itet i sedaj gradi majhne križarke. ki so dolze 21 m in oborožene s 6 torpe lnimi cevmi, s 6 metalci bomb proti podmornicam, z 2 protiletalskim topovoma in aparatom za spuščanje umetne merle. Te ame iške križarke se bodo mogle obrnti v 15 sekundah. v 8 sekundah pa bodo lahko povečale hitrost od 8 na 40 vozlov Za zmanjšanie hitrosti od 40 do 3 v;zle oa bodo rabile samo tri sekunde Strokovnjaki mislijo, da so te majhne ladje praktične. gotove in zaradi svoje velike hitrosti ter malega obsega neranljive pred zračnimi napadi. „Aligatorski tanki" Washington. 23. febr. n (UP) Listi poročajo danes o izumu novega amfibijske-ga tanka, ki ga bo mogoče grad;ti v serijah. Za tank bo mogoče uporabiti avtomobilske motorje. Vozilo bo razvijalo na kopnem do 50 lan brzine, oo vodi pa bo plulo z brzino 17 km na uro. Novi tank bo premagoval strmine v kotu 55 stopinj in tudi vse druge terenske ovire, kakor drugi tanki. Ameriška vojna mornarica je že naročila 200 takih >-aligato sk h tankov«. kakor so jih krstili v Ameriki. Letalski boji na zapadu Angleži poročajo o manjših letalskih napadih na posamezne kraje, Nemci pa javljajo uspešne napade na brodovje Lond°n, 23. febr. n. (Reuter.) Včeraj popoldne je bilo nad Kanalom izredno živo. Velike skupine angleških lovcev so se vedno znova poganjale z obale v smeri proti Franciji. Očitno je prišlo nad Kanalom ponovno do hujših letalskih spopadov. Le malo nemških bombnikov je uspelo prodreti nad Veliko Britanijo in bombardirati nekaj obalnih krajev, ker so napravili sorazmerno le malo škode. Na drugi strani Kanala pa je bilo včeraj popoldne in o mraku opaziti, kako so Nemci, posebno okrog Boulognea in Ca-laisa razvijali velike oblake umetne megle. Tukajšnji vojaški krogi so mnenja, da ie spadalo to med vaje za morebitno invazijo v Veliko Britanijo. Davi sta ministrstvi za letalstvo in notranje zadeve objavili običajni komunike, v katerem pravita, da je neki nemški bombnik v pretekli noči bombardiral neko mesto v sevemovzhodni škotski. Materialne škode pa ni bilo mnogo in tudi človeških žrtev je bilo le manjše število. Nadalje so bili napadeni nekateri kraji v vzhodni Angliji. Tam je bilo nekaj škode in človeških žrtev. Končno je bilo sredi noči bombardirano še neko mesto v juž-nozapadni Angliji. Včeraj sta bila podnevi sestreljeni dve nemški letali. London, 23. febr. n. (Reuter.) Letalsko ministrstvo je danes popoldne objavilo običajni službeni komunike o ofenzivnih operacijah angleških letalskih sil. V pretekli noči je manjša skupina angleških bombnikov uspešno bombardirala nemško oporišče v zapadni Franciji Brest- S tega napadalnega poleta so se vrnila vsa angleška letala. Pogreša pa se letalo obalnega poveljstva, ki je bilo včeraj popoldne na pa-trolnem poletu nad Kanalom. ffeanško vojno poročilo Berlin, 23. febr. AA. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Severozahodno od Hebridov sta bila 19. februarja polc-g ladij, o katerih je bilo sporočeno že v poročilu nemškega vrhovnega poveljstva 22. februarja, potopljeni še dve sovražni trgovski ladji z bombami V teku 22. februarja je bila v istih vodah potopljena sovražnikova 7.000-tonska ladja, dve trgovski ladji pa sta bili hudo poškodovani. Nemške lahke borbene letalske sile so napadle neko letališče v vzhodni Angliji, porušile hangar in uničile na tleh štiri letala. Pri nasilnih ogledniških poletih so nemška letala bombardirala neke tovarniške naprave v severni Škotski m večkrat napadla neko taborišče, več tovornih ladij in motoriziranih kolon v južni Angliji. Ti napadi so bili izvršeni z vsemi vrstami orožja, s katerim so letala razpolagala. Prejšnjo noč so borbena letala kljub slabemu vremenu z bombami težkega kalibra napadla pristaniške naprave in vojaško važne cilje v Halu. Napad je bil uspešen. V Sredozemskem morju so nemška borbena letala z bombami srednjega kalibra zadele neko manjšo sovražno bojno ladjo, neko večjo trgovske ladjo in so bombardirala tudi pristaniške naprave v Bengaziju. V pokrajini južno' od Agedabiic so letala uspešno bombardirala dve sovražni letališči in zbiranje čet. Pri napadu na te cilje so se naša letala poslužila topov in strojnic. Sovražnikova letala niso 22. februarja in v noči med 22. in 23. februarjem letela nad nemškim ozemljem. Od 15. do 22. februarja je bilo sestreljenih 23 sovražnih letal, ki jih je sestrelilo naše letalstvo v zračnih bitkah, naše protiletalsko topništvo in pomorsko topništvo. Poleg tega jc bilo na tleh uničenih mnogo sovražnih bombnikov. V istem času so Nemci izgubili 15 letaL Angleži dobe več masla London, 23. febr. n. (Reuter.) Snoči j"e bilo službeno objavljeno, da se bodo obroki surovega masla še ta teden podvojili. V bodoče bo prejemal vsak Anglež po četrt funta na teden. Vednovečji pritisk Amerike na Daljnjem vzhodu Japonci v vedno bolj kočljivem položaju Sing®p°ore, 23. febr. n. (Reuter.) Položaj se v zadnjih dveh dneh na Daljnjem vzhodu razvija neugodno za Japonce. Na eni strani niso dosegli nikakega uspeha pri posredovanju za mir med Siamom in francosko Indokino, na drugi strani pa so doživeli nekaj novih neuspehov v srednji Kitajski in končno so močno vplivali na njihov položaj tudi najnovešji ameriški obrambni ukrepi na področju ameriških postojank na Tihem oceanu. Davi se je izvedelo, da je francoska delegacija v Tokiu odklonila pogoje za mir s Siamom. Francoska delegacija je že pred nekaj dnevi protestirala v japonskem zunanjem ministrstvu zaradi pojava vedno večjih japonskih pomorskih sil v indokitajskih vodah, češ da se Francija pod pritiskom takih groženj ne more pogajati s Siamom za obnovo miru. Japonski tisk je te dni sprožil zaman silno kampanjo proti IncJokini. Francoski odgovorni krogi v In-doktaii so vzdržali tudi spričo take živčne vojne. Medtem so prispeli v Singapoore konti-gentd avstralske vojske. Na Japonskem je to izzvalo veliko vznemirjenje. Japonski listi očitajo Avstraliji ofenzivno dejanje, čeprav je po zatrjevanju tukajšnjih političnih krogih to dejansko le obrambna akcija. Danes se je vrnil v Singapoore tudi vrhovni poveljnik britanskih sil na Daljnjem vzhodu Broock Pappcm. Kakor znano, je bil v Avstraliji, kjer je imel izčrpne razgovore z avstralskimi vodilnimi vojaškimi osebnostmi o razvoju položaja. Končno je vzbudilo na Daljnem vzhcdu veliko pozornost vest, da je prispelo na Filipine 60 ameriških podmornic. Pa tudi letalsko oporišče na Havajskem otočju je bilo ojačeno s tridesetorico najnovejših dolgih progovnih lovskih letal. Vesti iz Kitajske pa beležijo nove kitajske uspehe v centralni Kitajski. V protinapadu so Kitajci potisnili Japonce na dveh odsekih v jugovzhodnem in južnoza-padnem šansiju daleč nazaj. Pritisnili so pa tudi proti šamsuiju v Kvantungu. Vojaške svečanosti v Rusiji Obletnica obstoja rdeče vojske Moskva, 23. febr. n. (Tass). Po vsej Rusiji so danes z velikimi vojaškimi in drugimi svečanostmi proslavili 25-letnico rdeče vojske. Komisar za narodno obrambo maršal Timošenko je ob tej priliki izdal dnevne povelje, v katerem pravi: v požaru druge svetovne vojne se ne rušijo samo meje posameznih držav, marveč, uničujejo tudi te države same druga drugo. Zvo-za sovjetskih socialističnih republik bo ostala nevtralna, »spričo sedanjega medna- rodnega položaja, ki se razvija s tolikimi iznenadenji, pa mora biti vsak oificir »n vsak vojak rdeče vojske trdno in odločno na svojem mestu. Naše narode moramo strniti, tako da nas nobeno naključje in nobena zvijača ne bo presenetila.« V vojaškem službenem lisitu je bile danes objavljenih tudi veliko število vojaških napredovanj Med drugim je bilo imenovanih 6 novih generalov. 1 Gospodarsko sodelovanje je temelj jttgoslovensko-bolgarskega zbližanja Beograd, 23. febr. p. V dvorani Trgovske zbornice jc bila danes skupna seja jugoslovensko-bolgarskih zbornic v Beogradu in Sofiji. Udeležili so se je številni predstavniki gospodarskih organizacij in ustanov iz Jugoslavije in Bolgarije. Vlado je zastopal trgovinski minister dr. Andres. Sejo je otvoril predsednik jugoslovensko-bolgarske zbcrnice dr. Vlada Ilič, ki je podal poročilo o razveseljivih uspehih dosedanjega dela na poglobitvi gospodarskih odnošajev med obema državama ter očital smernice za bodoče delo. Njegova izvajanja je podprl v imenu bolgarsko-jugoslo- venske zbornice njen predsednik Dimitrij Maiev, ki je prav tako poudaril, da je gospodarsko sodelovanje temelj političnega zbližanja obeh narodov. Po pozdravnih govorih obojestranskih zastopnikov so bile Izvoljene posamezne sekcije, ki bodo proučile aktualne probleme ter pripravile zaključne sklepe. Opoldne je priredil trgovinski minister na čast bolgarskim gostom banket pri »Srpskem kralju«. Z zborovanja so bili poslani pozdravni brzojavi bolgarskemu zunanjemu ministru Popovu in bolgarskemu trgovinskemu in kmetijskemu ministru Zagorovu. Madžarski prosvetni minister v Beogradu Beograd, 23. febr. p. Mad2arski prosvetni minister dr. Homan je danes dopoldne obiskal razne znastvene ustanove. Na univerzi mu je bil prirejen svečam sprejem. Zbran je bil ves profesorski zbor. Madžarskega gosta je pozdravil rektor univerze dr. Mitlč, ki je poudaril potrebo poglobitve kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko. Dr. Hornana je pozdravil tudi kot odličnega madžarskega znanstvenika, ki si je stekel velike zasluge za razne šolske reforme na Madžarskem. V svojem odgovoru je minister dr. Homan prav tako podčrtal potrebo kulturnega sodelovanja in izjavil, da se o tem že vodijo pogajanja med obema vladama. Po predavanju prof dr. Viktorja Novaka, ki je imel celo predavanje v latinskem jeziku, so bila izročena madžarskemu prosvetnemu ministru nekatera najnovejša znanstvena dela jugoslovenskih znanstvenikov. V spremstvu prosvetnega ministra dr. Kreka si je nato madžarski minister dr. Homan ogledal Muzej kneza Pavla. Opoldne je bil banket na madžarskem poslaništvu, ob 17. pa se je minister dr. Homan udeležil čajanke, ki jo je njemu na čast priredilo jugoslovensko-madžarsko društvo. Plenarna seja SKJ B©°gr«d, 23. febr. p. Danes je bila zaključena plenarna seja uprave Saveza SKJ. Prisostvovali so ji zastopniki vseh sokolskih žup. Po obširni debati so bili sprejeti primerni sklepi, da bi se »okolsko delo še bolj razmahnilo zlasti v letošnjem pomembnem letu. ko prevzame vladarske dolžnosti mladi kralj. Za proslavo tega pomembnega dogodka so bili sprejeti potrebni sklepi, tako da se bo sokelstvo širom vse države pripravilo na to svečanost. V Boogradu bo urejena stalna razstava, v dvorani pa, kjer je bilo proglašeno zedi-njenje. bo urejen poseben muzej. Prav tako je bilo sklenjeno, da se na Kosovem polju zgradi spomenik Milošu Obiliču. Spominska svečanost za Ljubom Davidovičem Beograd, 23. febr. p- V dvorani Kcla srbskih sester je bila danes spominska akademija ob obletnici smrti Ljube Davidovi-ča. Poleg vodstva demokratske stranke ter številnih pokojnikovih somišljenikov so se svečanosti udeležili tudi predstavniki osta-lh političnih strank. JNS je zastopal podpredsednik g. Banjanin. Spominski govor je imel predsednik demokratske stranke Milan Groll. ki je orisal zasluge pokojnega Davidoviča na političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Tudi ostali govorniki so poudarjali veliko izgubo, ki jo je zadala smrt zasiUžnega državnika vsemu jugoslovenskemu narodu. Ljubljanski Sokol priredi na pustni torek 25. t. m« ob 20. v Narodnem domu svojo tradicionalno maškarado z geslom „Vse v smehu". Maribor čez nedeljo Maribor. 23. februar;a Na vseh straneh so bile snoči in danes na pustno nedeljo vesele prireditve, ki se ljudem zlasti v hudih časih priležejo. Vremenski preokret kaže na preizkušeno vremensko rečenico »Sv. Matija led razbija. če ga nI ga pa naredi.« Ledu zadnie dneve ni bilo. pa ga bo sv. Matija jutri najbrž napravil, saj napoveduje danes tezenska vremenska postaja za mariborski okoliš oblačno in mrzlo vreme Sncči je bilo med mariborskim občinstvom veliko zanimanje za večer Kola v vseh prostorih Sokolskega derna. Novoustanovljeno pevsko društvo Kolo ima v svojem programu populariziranje naša lepe pesmi ob meji. Zaradi tega se ie Maribor odzval vabilu in ie v lepem številu posetil odlično pripravljeno prireditev, ki so ii vtisnili poseben pečat prevladujoči slovanski plesi. Prireditelji so občinstvu pripravili nekai prijetnih uric v resnih časih. Čast in priznanje marljivim organizatorjem narodne prireditve. „Caričine Amaconke" v gledališču Lepega uspeha so bile snoči deležne Parmove »Caričine Amaconke« v Narodnem gledališču. Gledališče je bilo čisto zasedeno. Občinstvo ni štedilo s toplim priznanjem vsem sodelujočim pri melo-diozni opereti v režiji g. Verdonika in pod glasbenim vodstvom g. Herzoga. ki sta poleg naše operetne dive ge. Igličeve prejela lepe šopke. V drugem odmoru je bila primerna počastitev spornna skladatelja Parme, ki ie deloval kot knpel-nik pri mariborski opereti. odn~sno operi. Predstavi so prisostvovali tudi svojci pokojnega Parme. Razdelitev živilskih nakaznic za marc V torek 25. t. m. bedo razdeljevali živilske nakaznice za marc na nastopn h razdeljevališčih. in sicer od 8. do 12. in od 14. do 17. v poslopju šole v Miklošičevi 1: Gosposka. Gregorčičeva. Jenkova. Jurčičeva. Ključavničarsika in Livada; v IV. dekliški ljudski šoli z vhodom iz Raz-lagove ulice: Ciril-Metcdova. Cvet ična, Frančiškanska in Loška: v šoli v Ra la-go 26: Klavniška. Kocenova. Kopernikova. Kraljeviča Marica. Krempljeva. M> thejeva. Oreško nabrežje. Plinanrniška Predilniška. Principova. Prisojna. Trdinova in Wilsonova: v šoli v Gos-posvet-ski: Koroščeva. Kralja Matjaža. Medvedova. Gcsposvetska. Na po'jrni in Nekre-pova; v šoli v 2olger'evi ulici: Bstnav-ska in Dvorakova: v šoli na Ruški cesti: Jerovškova Metelkova. Vrsto vškova Ob železnici. Wdfova. Parmova, Pohorska in Popovičeva. Avto taksiji in izvoščli ki so skupno z avtomobilskimi prevozniki organizirali v Združenju prrvozn ških obrti v Mariboru, so zborovali snoči v Kazini O uspešnem delu sta poročala predsednik g. Sluga in tain k g. K-ep^k. Premoženje združenja izkazuje 61.539 din. Združenje, ki obsega pedročie bivše mariborske oblasti, ima 369 članov, in sicer 176 avtomobilskih prevoznikov. 104 avtomobilske izvoščke. 65 vozn^ov s konjsko vprego in 18 irvoščkov. Prevoznike z motornimi vozili so tlačile številne težave. ki jih ie združenje skušalo prebroditi. Posebno kočljiva zadeva ie pomanjkanje gum. Skupščina ie izvolila za častna dana prevoznika gg. Konrada Matela in Antona Mogla. Volitev let« n,i bilo. Občni 7bor so pozdravili g. GnStln v imenu ljubljanskega udruženja. podžupan e. 2e-bo+ ln mestni obrtni referent e. dr. Sen-kovič. Narodni železničarji organizirani v mariborski podružnici UJN2B. so se zbrali danes dopodne v mali dvorani Narodnega doma k 28. rednemu občnemu zboru, ki ga je vodil agil-ni predsednik višji kontrolor g. Jože Vo-kač. Prisrčno je pozdravil navzočne čla-ne. zlasti zastopnika oblas.nega odbor .j iz Ljubljane g. Outraio,. ki je v daljših izvajanjih pohvalil delovanje mariborske podružnice in navzočne zastopnike ]podružnic iz Ptuja. Ruš in Liub"jane II. Skrbno sestavljena poorčila so pcda'i poleg predsednika tajnik g. Josip Bačnik, blagajnika g. Lojze Pilai. kniižničar g. Cilenšek in g. Hren za nid/.orni od or. V hudih časih opravljajo narodni žeiez-ničarji navzlic siromašnim prejemkom svojo službo z zgledno marljivostjo. Članov šteje podružnica 1139. Z delegati je bila podružnica zastopana na raznih anketah in sestankih v zvezi s prizadevnii z izboljšanje stania naših železničarjev. Pri volitvah so bil izvoljeni po večini dosedanji odborniki z zaslužnim predsednikom g. Vokačem na čelu. Sprejeta ie bila spomenica, v kateri se zborovalci zavzemajo za zvišanje prejemkov že^zničar-jem. za priznanie rodbinske doklade za ženo in otroke v iznosu po 300 din. za povečanje staleža vlakospremne^a osebja :n uvrstitev Maribora v prvi draginjski razred. Maribor za razvoj letalstva V dvorani Združen i a trgovcev za mesto Maribor ie bil danes dopoldne redni letni občni zbor oblastnega odbora Aero-kluba >-Naša krila« v Mariboru. Zaradi nujne zadržanosti iniciativnega -predsednika ravnatelja g. Kreičiia ie vodil zbor podpredsednik policijski predstojnik g. Kos. Z občnega zbora je bilo poslano več pozdravnih brzojavk, med njimi vdan ost-ni brzojavki Nj. Vel. kralju in knezu namestniku Pavlu. Izčrpno so poročali o marljivem delovanju tajnika g. Kramber-ger. blagajnik g. Ostapovič. gospodar e. Moravec. g. Vodopivec za modelarsko sekcijo, g. Kramberger za jadralno in motorno sekcijo in dr. Tominšek za nadzorni odber. Razen te so govorili zastopniki iz Celja. Ljutomera. Ruš. Sloveniega Gradca. Šoštanja. Ptuja. Laškega. Murske Sobote in od Sv. Lenarta. Posebno lepo se razvija jadralno letalstvo. Skupno je dograjeno 20 letal. Do danes je izšolanih 92 pilotov A. 31 pilotov B. 19 pilotov C. in 3 uradni poloti C. Blagajna oblastnega odbora izkazuje skupnega prometa 319.934 din. Članov je 788. Volitve so bile le nadomestne in so bili izvoljeni na mesto izžrebanih odbornilocv g. dr. Z^rko, Grmek. Petrovič, inž. Gregorič. Grošelj, Lanornik. Zaic in Grešak. V odboru je tudi g. Pivka. Mariborska zelena bratovščina ie zborovala danes dopoldne v lovski sobi pri Orlu. Predsedoval ie ravnatelj g. Pogačnik, ki je predlagal vdanestno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki ministru za gozdove in rudnike ter E. banu. Občni zbor so počastili s svoio navzočnostjo odlični predstavniki oblastev in sorodnih društev. Poučila so podali tajnik prof. g. Schaun. blagajnik g. Boltavzer. gospodar g. Vukman č. g. Šprager za strelski odsek. g. Gillv za propagando in knjižnico, g. dr. Kovaoec za pravni odsek, za podeželske odseke g. Perner iz Dravograda, s Terč^li. od Sv. Jurija in g. Urbas iz Selnice. Članov šteje Lovsko društvo v Mariboru 1217 Bile so samo nadomestne volitve in je sestava odbora ostala dosedanja. Občni zbor ie sklenil, da se za letošnje leto prepove streljanje jerebic in da se Lovsko društvo v Mariboru pri ljubljanski zvezi zavzame za dovolitev odrtrela smiadi. l^ajalo ie W takole: Ječla $e *pehc kvartet: 5 zvm&'' X n babe. (it nastopila bv&rnt,v< "ns žovdi^n si&,b«r< Jm S.. rfjS": r i ; "■M". ^ i ■ ^jM Per timu Kolourati De kdur ga pogleda Ta pild je obejhen BO Is uejelam odrejhen. novih boš nad, v spanja kot svinec padel v prepad. Kaj bi pa s cvičkom' Zlijmo ga ptičkom: bodo nam peli v marcu veseli in vso pomlad. čaše nalijmo jratstvu napijmo vedrih ijndi: v hramu je prešan, z vodo ni mešan, je brez kosti. jedci goreči, s puro in kuro znajo masti ti. »Niso še siti? Kaj — še salame?« vpije čez rame, Že se raz;vname v jezi njen glas, da se zasliši v štepanjo vas. Z Minko se Cilka trese kot bilka, joče se vmes, ko da je v hiši vojna zares. V kuhinji Fani letos je trudna bolj kakor lani; v mislih Ie budna si že postilja, k vragu pošilja Pirnata, Grudna, sitneže tiste, lačne te gliste, ki se pri peči ali pod uro, trezni, opiti, Majda poseda v kuhinji bleda, drajno to gleda, zraven molči. V knjigo vpisuje, kar se odnaša, Pepco sprašuje: »Bodo že šli?« O polnoči jezno jo vpraša: »Stražnika ni?« Sama pri mizi bog ve kaj mje, kod zdaj potuje, kam »i želi? Morda je v krizi srčece bedno? Ah, saj jo vedno srček bolL čaše nalijmo, bratstvu napijmo vedrih ljudi: v hramu je prešan, z vodo ni mešan, je brez kosti. Niža se, niža glava do glave, bliža se, bliža ura postave, konec zabave in paradiža, »že policijska?« vse se sprašuje, drenja in suje, kot pred viharjem čreda prerijska, in nad stražarjem se pridušuje. Vmes se pa čuje klic na župana, ki mu je rana ura — zlato; kakor za Salo tudi na bana, češ, da Ljubljana v čednost bo gnana s sveto vojskš; in na ministre, vse te filistre s trezno glavo. Kratko in malo: Vsako državo s tško postavo, sploh vso Evropo, z urami skopo, vzame naj vrag! Prvi komet trešči naj v svet — konec bo zgag. In prav počasi z motnimi glasi, z votlimi basi vsi se zvrstijo in razgubijo v nočno prostost. Uri podložni pesnik otožni zadnji je gost: S težkim koraJiani iz oštarije mimo škofije, proti oblakom, dalje čez most žvižgat gre rakom ribam gre gost. Pepca, adijo! jutri je post. Paberki iz koncepta za filmski tekst Drugo tisočletje se že na riba v zaton, odkar se je rodil Gospod. Še nismo resnično doumeli niti orv h besed Njegovega blagovestja. oa si domišljamo, kakšna je veličina našega modernega stehniziranega sveta. Nove vere! Nove vojske! Novi cilji! A staro je in ostane trpljenje. Kolosalno! Ogromno! Titansko! Pov od same veličine. Človeški napuh, ki ne veruje, da je velik samo Eden. On edini! Kurent, ki mu te dni praznujemo god. On. ki večno misli zoper samega sebe. S človekom se ie rodil, s človekom bo umrl. Karkoli sezida v tem hipu. v naslednjem že podira. Vse, kar iz njega samega izide, mu ie v napotje. Njegovi misK se v trenotku pravi ljubezen; kakor senca ie ž njo že sovraštvo. To bi ne bilo nič posebnega zavoro tega bi Kurenta ne mogli imenovati Velikega. Taki so in tako delajo vsi ljudje Toda Kurent ie velik, ker edini ve. da tako mora biti. Ker ve. da si od rojstva že smrti išče. Ker mu ie ta zavest njegovo veselje: bo že kako. preden bo finale ... Kurent se v svon zavesti ne poganja za nečlmernosti sveta. Kadar se smeje, se mu smejeta duša in telo. duša in telo njegovo se jokata oba kadar se On joka. Človeštvo Kurentu verjame, ne verjame pa, da bi njegovo spoznanje tudi člove- štvu veljalo, pa se nejeverno v svojih dejanjih in nehanjih peha za cilji, ki si jih velike dela samo v besedah. V tem ie tragika človekova: on sam ji pravi zgodovina, on ii pravi filozofija, v šolske predmete io podeli, in ko si teh predmetov nabere, povzdigne svoj glas: Mi smo mi. kaj nam Kurenta mar! A resničen in velik je prav Leta. On, teh dni godovnik, ki ve. da nič ni. da se je rodil, da bo poslednji umrl. Ne! Tega poslednjega niti On ne ve. On. Kurent Veliki Makedonskega Aleksandra, šola nam je ukazala, da rou pravimo Veliki. Makedonca Aleksandra torej, ie prevzel strah. Vojne svojega očeta Filipa ie smatral za tako slavna dela. da se ie zbal. da ne bi spričo očetove veličine njemu za slavo ničesar več ne bilo mogoče storiti. Mislil je. mislil in našel je: do konca sveta moram prodreti, svet mora ležati meni pod nogami. Ampak tudi takrat so vojske žrle denar. Makedonske kmetiie pa niso dajale oekinov. Od kod dobiti denarja za pohod nad vesoljni svet? In ie slišal Makedonec, da so postavljene na obali atenske luke Pireja mize in klopi, na katerih ležijo kupi zlata in srebra. Ladje, ki prihajajo od vseh strani z bogatinu tovori, se zbirajo v Pire ju. Mornarji in trgovci vseh dežela stopajo na kopno in prva njihova pot ie k mizam in klopem kier ie nagromadeno zlato in srebro. Tamkai zamenjavajo svoj denar za atenskega, tamkai prodajajo in kupujejo, a grmade zlata m srebra na mizah rastejo. Pa se porodi v glavi Aleksandra Velikega velika misel. Zbere nekai oa dJšev. ki se princu laskajo, zbere nekai čvrstih makedonskih hribovcev, spravi svjio to-varšiio na lad jo ter ž njo odpiove vPirej. V pirejski luki se druščina izkrca, atenski menjalci denarja upajo na oobro kupčijo in gostoljubno pričakujejo teh tujcev za svojimi mizami. Prevdarno s opajo Makedonci. Obstanejo drug ob druaem v strnjeni vrsti pred mizama zlata in srebra: kratek Aleksandrov znak. Makedonci zagrabijo v kupe. v naglici si natlačiio denarjev. Drevmeio mize. tudi česnejo koea in že zbežijo na svoj brod, ki jadrno odpiove. Tako se ie pričela pot Evrope v Indijo. Profesorji so nas učili. kako so padala ljudstva na tej sloviti poti Makedoncev v Indijo. Ara/bela. Gavgamela in druga taka imena. Kako so popivali, kako ropali, kakšne so bile komedije s perzijskimi ženami, tega so nam profesorji mani zaupali, kvečemu še toliko, da se ie Makedonec v Egiptu dal oklicafti za praveua živega boga, in da so to egiptovski svečeniki v svojih tempi jih slovesno oznanili faraonskemu ljudstvu. Nismo oa bili v šoli opozorjeni na resnični kurentovsko veliki dan Aleksandra Makedonca. Tako mimogrede smo zvedeli, da ie Aleksander v pi janosti in hipni jezi ubil svojega najboljšega pri-jatelja Klita. ki se mu iskren, ni maral laskati in se mu ni bal povedati re-nice v obraz, ko ie b il Makedonec natreskan in ie sam sebe prepričeval, da zanj Usode ni. Šolska zgodovina molči, da je takrat Aleksandra prvič in poslednjič ebsenčila veličina resnice. Zaprl se je. n; jede1 in ni pil. jokal je nad svojim ' elom. Jokal nad Kiitovim telesom. Verjemimo, da ie takrat ed nkrat rkal kakor Kurent, da sta mu jokala duša in telo. * IL Poverello: Tam nekje pod božjim soncem v zgodnjem trinajstem stoletju. Bogatega trgovca sin popiva veseljači, razsipa denar. Mladina celega mesta uživa z veseljakom Z vitezi se udelžuie bojnih pustolovščin. Nihče ne ve. kdaj ie prišel zanj Kurentov dan. kdai se ie resnično razi kal. Vrže od sebe vse. edide med saotom k i. tam opravlja svojim bratom najnižja dela. Lovi posvod siromak:? Pra i sonc i brat. i vodici sestrica, p ie jima pesmi. Reveži j pr no veduieio. da hodi pridigat bratcem J ptekom. ki ga poslušaje, da hod", pozdravljat se trice ribice, k' ob njegovem prihodu skačejo nad vodo. Lupi nekega dne rvpo za s m stmsks kosilo. Mudi se. brat kuhar priganja. Naj-mama je tak čas mao sitna. Stooi ■■Jeni ves ortoljen re\ ež in ga prosi, naj o.a s čim postreže. Frančišek se malo obregne. češ: počakaj, saj vidiš, da de.am. A že se pokesa nemile bere 7e Vstane, da bi siremaku česa dal. Reveža ni več. Izginil je. Frančišek pusti repo. vse m-sto obi-ede. da bi odipodenega našel in ga P i-pe^jal nazaj. Kdo je samostanslcemu kuharju talerat nalupil repe. ni zapisano. Človek se je ustrašil svojega obraza in dejal Frančišku: Svetnik Pater seraphi-ius. * Precej stoletij pozneje... Kako nekje, kdo ve? Teorije o razvoju človekovem, obliko za obliko svojega telesa da smo izpreminjaii. Izgubljali ude ali jih prilagodevali za višje potrebe. Lobanja z možgansko centralo je rastla in je zase največ jemala v tem razvoju. Torej: zmaji živijo samo še v pravljicah. Sedmer #^lave, ogenj iz žrel, strahotne kremplje in peklenska krila smo izgubili. Toda: vsi ti telesno izgubljeni rekviziti so nam ohranjeni v možganski centrali, kjer so stisnjeni v smisli. — Odtod jih oddaja lobanja, ki bruha pošastno kakor pred milijoni let, zmajsko dedščino izpremi-njajoč v letala, bombe, tanke in topove. Sila spomina....... * Kurenta je obšla žalost. Veliko trpljenje. Tako se je izmučil v svetu, da mu je edina še v tolažbo ostala noč. Izgubil je smeh duše, smeh telesa, izgubil je jok duše, jok telesa. Pa je prosil Gospoda, da bi mu v svoji milosti razodel, kako naj zopet za-doM svoj smeh, svoj jok. Se ga je dobri Bog usmilil in mu v sanjah noči govoril: Pojdi v log nebeške novice prebirat, ki jih vrabci na cesto tiskajo. Moj radio poslušat, ki ga koš na vrbe piska jo! Kurent je vstal in Boga ubogal. Textor — Bela Ljubljana, grr-.ina Ljubljana, če si zaspana ali pijana kakor kanon: Danes je Pust, švedravih ust, norcev patron. Frvi vsak petek, drugi vsak svetek, tretji meščan — žejna ta žolna, kad. nikdar polna! — pa je vsak dirn sproti pijan. Danes povsod odpri se, sod: Prišel je Pust, masten krog ust, norcev vseh god. Briga nas vojna, London in os, komu naj trojna zveza bo kos, smrt mu pokojna stopi pred nos! Vredna ni morda vsakega lorda pitana gos? Vreden ni hkrati danes med brati vse Benečije punr.ana kos poleg škofije ? Ko se še krofi v ustih topijo, junkerji, grofi, vojna — adijo! Kdor je ni sit, v smrt naj gre sam, ali pa k nam pride naj pit! čaše nalijmo, bratstvu napijmo vedrih ljudi: v hramu je prešan, /, vodo ni mešan, jo brez kosti. Kam jo boš rezal, kod kolovratu, s kom se pobratil, kje si privezal dušo nocoj ? Nič nisem v dvomu, kaj bo z menoj: Z nosem na vratu sem že pred vrati, v pustnem ornatu s pivskimi brati med literati v vinskem sem domu pri »Kolovratu«. Hrup je strašanski. »Pepca, še vina!« vpije vsak gost, da frančiškanski trese se most. »Pepca, Pepina, fšaj nam, no, vina!« glas se mu dvigne, k nji se ozira, /. roko še migne, unije obira purmana kost. čaša refoška v grla gre moška, kakor je treba, v dušku do dna; ženska ga sreba kakor kokoška včasih za dva. časa terana dušo zrahlja, kri razigrana vre iz sred. če ti duha tare obup, pij pa traminec z rizlingom vkup, prišel v vrtinec Mira Pucova; Iz romana »Obraz v zrcalu« ki izide v kratkem v založbi Tiskovne zadruge »Štev. 3077—3097 Gospod Vital Podgornik, na Soteščku, pošta Rudna vas. Na Vašo prošnjo z dne 3. maja 1930 se Vam je s tem podelilo naprošeno dovoljenje rudosledbe za okoliš okrožnega rudarskega urada v Dovškem, za eno leto, t. j. do vštetega 1. maja 1931. V prigibu Vam pošiljamo to dovoljenje in na podlagi tega prijavljene prostoslede s pripombo, da morate za iste četrtletno plačati din 40.—.« Stari gospod in mladi gospod sta se srečala z očmi nad listino, ki je ležala pred njima na pisalni mizi. »Premoženje držiš v rokah,« je naposled rekel mladi gosrod. Saj v resnici ni bil več tako mlad: štiri in štirideset let mu je bilo in krtačasto postriženi lasje so mu že rahlo siveli na okrogli glavi. Toda ljudem na Soteščku se je zdel še vedno mlad, nemara samo zategadelj, ker so ga videli ob strani starega gospoda, ki je bil tako star, izčrpsn jn utrujen kakor nobeno drugo živo bitje daleč naokoli. Star} gospod se je klavrno nasmehnil. Premoženje! Njegovi *rp kopel! prof ^k^ofuloznim očeOb štirih.« * Govorila sem z ženico. Suhljata, rumena v lice je stala pred menoj, vsa drobna in na videz štiridesetletna. Pa jih ni štela mnogo čez trideset. Naravnost in odkrito rn\ ie gledala v obraz. Zdelo se mi je, da pr č kuje očitkov in da že pripravlja orožje proti njim. še več: zdelo se mi je, cla se sveti v njenih očeh majhna, prav majhna iskrica zaničevanja. Vem, od daleč hodi vaš mali, gospa. Zr^o slabo napreduje v šoli. Vidim tudi,« sem hitela, da pogasim tisto iskrico v njenih očeh, »vidim, da je fant bled, nervozen j?. Saj razromem. Zgodaj vstaja, pozno hodi spat. Nima časa za učenje. Težko je to aa otroka.« ženica je molčala. Menda je čakala, da spregovorim še kaj. »Moža imate na vežbah?« :*že precej časa, gospodična. In je res terko, kaker ste rekli. Ne samo za fanta, tudi zame. Kaj bi vam pravila! Sami veste, kako je danes. Moža so mi vzeli; ravno ko je dobil delo. Tako dolgo je čakal nanj! In kaj bi s tistim, kar dobim od občine! Fantu za vlak in za zvezke pa včasih za kanec masti. Kje je še vse drugo! Doma imam še manjše, kakor je ta, ki hodi v šolo. Pa si pomagaj! Hodim v P., v gostilni pomagam, dvakrat na teden, peem, rib^m. sekam drv3. Pa to je premalo, da bi .se človek enkrat na dan pošteno najedel; zdaj, ko je vse tako drago. Nesem petdesetak v trgovino in kaj dobim? V žepno ruto bi lahko zvezala tisto, ka.r prinesem domov. Fant se vam zdi bled? Kaj ne bo! Ob štirih vstanega oba, ke*- odpelje vlak ob šestih, in kadar grem v gv-vstilno delat, greva skupaj v P. Uro in jy> 1 hodiva. Ni lahko to za otroka, saj im komaj trinajst let. V tem snegu! Kar poglejte, kakšne čevlje ima! Prej se je kn»..a najedel čez poldne, zadnje čase pa ga ne more pojesti mnogo in pride domov lačen ko volk. Ti pa daj in daj in daj! Včisih pride tako zdelan domov, da kar leže ko po-'e. Seveda, kdaj pa naj se potem uči? Menda se največ nauči zjutraj v šoli, ko ob pol 7. pride z vlakom. Veste, gospodična, da vam kar po pravici povem, jaz ga niti posebno ne silim k učenju! Cesar otrok ne more, pa ne more! Lačen in zbit nai sede h knjigam! Naj gospoda to poskusijo! Pa tisti, ki cene živilom tako navijajo! In tisti, ki so krivi, da je vojska po svetu! Saj pravijo, da zaradi tistih, ki delajo vojsko, jemo zdaj tak kruh. Jaz se ne razumem mnogo na te stvari, gospodična, vem pa, da vse to ni prav. Sicer pa —!« Zamahnila je z roko in st!snila ustnice, trdno odločena da ne bo več govorila o tem. — Fta'a sem pred m'o bre^ besed In kai raj ii tu^i noreč°m ? Vse je res, kar je povedala, in tudi tisto je res, kar je za-mo1ča1a. — Zazvonilo ie in iz razredov so se vsul! ot oci. M jhni š">lerčk!, d~k'eta veliki fantje iz četrtega razred" Po hodniku je prihajal tudi n;en fant. Bil je v zedregi, ko naju je zagledal. Obotavljal se je. ne vedoč. ali nai pristopi ali ne. Roki je nervozno drgnil z dlanmi dmfro ob drufro. Upi ie detal vselej kadar je .stal pred tablo. Tnko krčevito jih je drgnil, da so bile včasih vse rdeče. — Ozrla sem se v mater. Gledala no in Tiremkaia z oč- mi vsak sinov korak. Vsa ostrina je iz- ginila iz njenih oči, poteze v obrazu so se ji ublažile, obraz ji je postal mehak in topel. »Pojdi, Janez.« Prijela ga je za roko, me pozdravila in stopila na stopnice. »Danes pojdeva skupaj domov, Janez,« sem jo slišala. Tesno se je stisnil k materi in se gredoč oziral name. Tudi ona se je ozrla, potem pa je prijela sina čez rame in ga vodila med gručo otrok. Gledala sem za njima skozi okno. Stopical je moško poleg svoje drobne matere. Dobro mu je dela misel, da bosta danes skupaj lezla v hrib, na goro Oljko. Kaj je kuhai v mladi glavici? Na/jbrž je sOtlenil, da bo utri vstal nekaj minut prej in zakuril v ognjišču, ko bo mati še spala. Vstala bo, stopila k ognjišču in presenečena bo uzrla ogenj. In kravo bo pomolzel. Zvečer, ko pride iz šole, ji bo pomagal v hiši in v hlevu vse do takrat, ko se oče vrne. Vse ji bo napravil! Učil pa se ne bo! Ne, učil se ne bo! Najbrž je bilo tako, kajti z njegovim znanjem v šoli je šlo navzdol Postal je še bolj zakrknjen in za šolske stvari še bolj apatičen. * Včasih stopim v šolsko kuhinjo, v velikem odmoru, ko dobe otroci zakuhano juho. Prej je še nekako šlo. Dobili so velik kos tečnega kruha k juhi, na juhi pa bele rezance in zmleto meso. Danes pa plavajo na juhi črni makaroni in kruha ni vselej zraven. Z lačnimi očmi čakajo otroci, da pridejo na vrsto. Mnogi med njimi so tešči od zjutraj. Pozimi je to huda reč. Nekaterim je juha le južina, posebno tistim, ki lahko plačajo dinar zanjo, mnogim pa je juha kosilo in južina hkrati. To so »za-stonjkarji«. Tudi moj fant, oni izpod Oljke, je med zastonjkarji. Kmalu potem, ko sem govorila z njegovo materjo, sem spet stopila v kuhinjo. Zagledala sem ga med tovariši, ki so sedeli za dolgo mizo in jedli. Kazal mi je hrbet in me sprva ni ugledal. Potem pa me je nekdo opazil in opozoril druge name. Fant izpod Oljke se je sunkoma ozrl in zardel. Sredi najbolj hlastnega zajemanja z žlico je obstal. Bliskovito je pogoltnil grižljaj in obsedel, v zadregi krčevito vihteč žlico v rokah. Iz-podbuaila sem jih, naj jedo naprej. Drugi so nemoteno jedli, moj mali dečko pa se ni več pritaknil jedi. Sluteč, da nisem prišla ob pravem času, sem odšla. čez nekaj dni se je fant javil pri meni in rekel, da ne bo več jedel v šolski kuhinji. Zakaj pa ne, Janez? Mečkal je in mečkal, drgnil dlan ob dlan, zardeval in pobledeval, povedal mnogo in nič, pravega pa le ni izdal. Tisto, česar ni povedal, sem uganila. Ni hotel jemati miloščine, ker je bil slab učenec. Mislil je, da dobe juho le dobri učenci, ki se izkažejo »vredne« tiste uboge juhe. On pa je imel izgrajeno mišljenje: ni hotel postati »vreden« daru. Dobro vem, kaj je vrtalo v njem! evi živilski trg naj bo pokrit in zaprt Sobota na živilskem trgu Prva obnovitvena dela ljubljanskega živilskega trga so se že začela, živilski trg naj bi se končno uredil našemu času primerno, ustrezajoč modernim higienskim zahtevam. Ker so gospodinje, ki hodijo dan za dnem za trg nakupovat, ob vsakem vremenu, pozimi in poleti, prav tako kakor prodajalke, najbolj zainteresirane pri tem, je prav in umestno, da nam povedo svoje mnenje in svoje nasvete, kako naj bi novi trg najbolje ustrezal potrebam enih in drugih. Projektanti tržnice za mesarje so gotovo predvidevali večji obseg, kakor ga Ljubljana trenutno potrebuje, zato bi bilo dobro, če bi se prostor, ki bo odveč, porabil za ribarnico, saj je naš ribji trg tako skromen, da bolj že ne more biti. Naše gospodinje bi rade kupovale žive ribe in bi se z dobro urejenim ribarskim oddelkom trgovina z ribami lahko mnogo bolj razmahnila. Mesarske tržnice naj bi imele tudi poseben oddelek za zaklano perutnino. Perutnina naj bi bila bolj očiščena ter primerno zavarovana pred mrčesom In prahom, zlasti pa spravljena na hladnih prostorih. Stalne prodajalke sadja si želijo vsaj deloma zaprte tržnice, kjer bi imela vsaks svoj oddelek s primerno shrambo. V hudi zimi naj bi se prostori segrevali, kar ne bi bilo dobro samo za prodajalke, ki morajo vse dneve prezebati, marveč tudi za sadje in zelenjavo, ki bi bila tako obvarovana pozebe. Hodnik pred stojnicami m med dvema vrstama stojnic pa naj bi bil pok lit, da bi bile tako kupovalke zaščitene pred dežjem in snegom. — Dobro bi bilo, da bi se upoštevala upravičena želja pro- dajalk in kupovalk po zaprtem zelenjad-nem trgu. Zagreb, ki ima mnogo manj padavin kakor Ljubljana, ima vendarle zaprto m pokrito tržnico; tem bolj je to potrebno v Ljubljani, kjer imamo v letu več deževnih kakor suhih dni. Tc je posebno v interesu prodajalk, ki pridejo pogosto zjutraj že vse premočene na trg in so potem še ves dan izpostavljene dežju in vetru Pa tudi nakupovanje z odprtim dežnikom v roki in v gneči, je dobrota ljubljanskega trga, ki se ji bodo gotovo vse kupovalke z največjim veseljem odrekle Trg naj bi bil regulator cen, nakupa in prodaje. Tako pa je naš trg, ki je izpostavljen vsem vremenskim nezgodam, od njih tudi odvisen. — Posebno pozornost zasluži perutninski trg, za katerega so potrebni hladni, pokriti prostori s tekočo vodo. Na tržnih mizah naj bi stali lični, dovolj pro- storni in visoki kurniki, za hitro in lahko čiščenje pa naj bi bila na razpolago cev s tekočo vodo, ki bi odpiavijala vso nesnago v kanal. Perutnina naj bi se prodajala na težo, kar bi zelo poenostavilo in olajšalo prodajo obema strankama. Nakup na težo, ki je bil s posebno določbo uveden s prvim februarjem, morajo gospodinje le pozdraviti, ker je tak nakup ranogo bolj gospodarski kakor pa tisto merjenje na litre in merice, ki je bilo doslej pri nas v navadi. Kmečke prodajalke in branjevke morajo biti strogo ločene, da se prepreči nedovoljeno prekupčevanje; po oddelkih naj bi bile postavljene klopi — shramba za kolesa, prtljago, garderobe in higienično podzemno stranišče — to so vse stvari, na katere se pri novi preureditvi živilskega trga gotovo ne bo smelo pozabiti. Navada — železna srajca Nekaj napotkov ljudem, ki so zašli v kritično starostno dobo V splošnem živijo ljudje v veri, da so na svetu dobre in slabe navade. V resnici pa so vse navade slabe, ker polagoma zavzemajo mesto živih čustev, zagonov in doživetij, in če se jih o pravem času ne rešimo, polagoma pokrijejo naše življenje kakor plesen in ga tudi povsem za-duše. O človeku se reče, da je žival navad. To je precej bridka, a resnična beseda. Z navadami izgubi človek mnogo svoje človeške oblike, svobode, moči in sposobnosti in se na prav udoben način prilagaja stopnji živali. Marsikateri človek je celo ponosen na svoje priljubljene posebnosti in rad govori: Moja navada je... S tem hoče reči, da je človek načela in da nikoli ne zataji svojega značaja, pri tem pa ne pomisli, da prav na ta način polagoma ubija svojo osebnost. So ljudje, ki ne morejo zaspati, če na poseben način ne ležejo v posteljo, ne vedo pa, da vendar svoj položaj v postelji med spanjem vsako noč po desetkrat ali stokrat premene. Nekateri morajo sedeti za pisalno mizo po ves dan tako, da levo nogo prevržejo čez desno, a kadar v razmišljenosti napravijo obratno, jih mine volja do dela. Drugi so spet ponosni na to, da vsak dan kosijo ob 12.30, in zaženejo vik in krik, če se enkrat pojavi juha šele ob 12.35 na mizi. Nekateri Imajo navado, da vsak dan, poleti in pozimi, vse leto in vse svoje življenje, jedo po strogem redu ene in iste reči: v nedeljo svinjsko pečenko, zvečer isto pečenko mrzlo, za zajtrk poldrugo skodelico bele kave in žemljo itd. Polagoma jim pride v mozeg in kosti, da ob vsakem letnem času zmerom uživajo ista jedila, čeprav vsak pameten človek ve, da mu taka navada ne more biti v korist. Ali je prav, da človek pri štiridesetih letih vsak dan točno ob isti uri stopi v zakajen gostPniški prostor in posedi z ljudmi svojih let tri. štiri, pet ur, pije in kadi? Narobe je, če človek vsak večer toliko ln toliko ur igra šah, posluša radio, meče karte. Ne moremo reči, da bi bilo treba tak način zabave vobče odsvetovati, odločno pa je treba odsvetovati zabavo, ki se je zavoljo rednega ponavljanja sprevrgla v navado in razvado. Navade mumificirajo življenje tako, da se zunanja oblika življenja sicer ohrani, pač pa zamre bitje srca. Res je, da je človeku potrebna določena mera reda, ne more si vsak trenutek izmišljati spremembe, nikakor pa ne sme postati suženj one re-dovite pravilnosti, ki vlada v naravi, saj je njegova naloga, da si v življenju sam ustvarja red. če navade lahko iz mladih ljudi napravijo starce, lahko dozorelemu življenju groze s smrtjo. Po štiridesetem letu mora človek na vsak način spremeniti svoj življenjski način. To pa ni mogoče, če se ne reši svojih nap^k. človek ne sme vsak dan začeti na is* način, vsak dan je treba najti drugačen začetek. Ob istem času vstajati, umivati se in zajtrkovati, ni dobro. Za človeka nad štiridesetimi leti se priporoča, da začne svoj vsakdanji posel vsak dan ob drugem času. Za človeka teh let ni dobro, da spi zmerom enako dolgo. Osem ur spanja na dan — to je pravilo, ki velja samo za mladega človeka, čeprav lahko tudi vsak mladenič iz lastne skušnje pove, da mu dobra, zdrava zabava, ki prinese nekaj resničnega užitka, lahko nadomesti del spanca. Po štiridesetem letu mora človek paziti nase če bo objektivno opazoval samega sobe, bo ugotovil, kako se počuti po dveh in kako po dvanajstih urah spanca, in bo spoznal, da mu je včasih treba več, včasih manj počitka, včasih pa mu bolj dobro dene kratek nočni izprehod, nekaj minut telovadbe ali sveža kopel ob sončnem vzhodu. Vroča kopel ni zdrava vsak dan. ker uničuje kožo; zato je dobro, da se enkrat kopljemo v topli vodi. naslednji dan vzamemo samo mrzel tuš, naslednje jutro se samo izmasiramo, naslednje jutro pa samo odrgnemo z vročo brisačo, naslednji dan pa se spet masiramo, do- kler koža ne postane gladka in svetla. Jasno je, da od stalno enakega zajtrka ne moremo pričakovati posebnega haska. Zajtrk je treba menjavati vsaj v sk'adu z življenjsko dobo. Včasih je dobro zajtrk opustiti ali pojesti kaj, česar še nikoli nismo. Vobče ne bi bilo treba redno jesti, zlasti kadar Ima človek štirideseto leto za sabo. Vedeti je treba, kaj nam najbolje prija ln kdaj. Slabo je, če se človek navadi posameznih jedil. Organizem zametu ■'e navade in tisto, česar smo se privadili, čez čas le s težavo prenašamo. Sprememba v hrani in borba proti navadam sta vir mladosti, še boljši in lepši vir mla^ dosti pa je post. V prehodni življenjski dobi morajo ljudje vedeti, da nudi post velike dobrote in izredne možnosti regeneracije telesa, če mu za nekaj časa daste počitek in mir. Takrat telo nabira nove moči. Ravno nasprotna od posta pa je navada, da si človek neprestano maši v usta, bodisi cigarete, bonbone, žganje, vino, pecivo, sladoled ali karkoli. Nekntere teh reči veliajo za osvežujoče in pož'vlia-joče. V resnici morda prvikrat imajo takšen učinek, a ko postanejo navada, da se človek neprestano osvežuje, pa ga naprav-ljajo samo lenega, počasnega, hromesra. Navada nam preprečuje snoznati, kaj nam življenje dela bogateiše, kaj bolj siromašno. Navada nam onemogoča živeti svobodno življenje. V kratkem času nam postane potreba, ki se je ne moremo več otresti, človek, ki prvikrat prižnre c:ga-reto, postane kadilec, človek, ki kdai na kdaj popije koz^-^c vina. pijanec, a človek. ki mnogo je požeruh, če začnemo borbo proti navadam, šele z grozo sprevi-dimo, da tam, kjer je cvetela navada, nič ne rase. Kdor se posti m a ga r j samo tri dni, bo opazil, koliko misli je doslei pri njem zavzemala sama jed in kako težak se mu zdi en sam dan. na katerep-a ni ničesar zau*il. Nič več se ne bo čudit da mnogi stari ljudje, ki nimajo nob^n^ga posla in nobene skrbi, žive samo od ob~o-ka do obroka. A v bistvu je takšnim starcem vsak človek enak. Navade nam življenje napravljajo topo in togo. zato jih moramo pomesti iz življenja, če hočemo doseči kaj novega. S starimi navadami ne moremo dobiti novih življenjskih oblik, kakršne zahteva doba po štiridesetem letu. Veliki možje Angleška literarna zgodovina ne beleži nikakih moških potomcev velikih pesnikov, umetnikov, učenjakov in politikov. Chancer, Shakespeare, Spenzer, Butler, Covvper, Goldsanith, Scott, Byron in Moore niso nikogar zapustili bodočemu svetu, prav tako Drake, Crormvell, Monk, Marl-borough, Nelson Strafford, Ormond itd. Podobno listo bi lahko sestavili tudi za Amerika. Pričnimo z Washingtonom, o katerem govore, da ga je previdnost pustila brez otrok le zato, da ga more njegova dežela imenovati »očeta«. Mislili bi, da je obžalovanja vredno, da so ti veliki možje ostali brez ali le z redkim potomstvom, vendar to dejstvo ne vpliva niti najmanj na njihovo delo. Nihče ne bo trdil, da bi jim več dolgovali, če bi svetu dali le potomce ln nič drugega. »Oni, ki ima ženo in otroke, je zavzet po svoji dobri in slabi strani, kar ga odteguje od velikih namer in podvzetij,« pravi Bacon. Neporočeni možje ali možje brez otrok so nepobitpo največ prispevali k blagostanju človeštva. Vežejo se in tako rekoč poroče z javnostjo, ji posvete vso svojo bitnost in vse svoje sile — kratko, služIjo le njej. Ti nazori so splošno v veljavi. Vsi vemo, da svet s temi možmi več pridobi kakor izgubi in zato ne smemo tarnati. vraži nas rednlkov V starih običajih, ki so se ohranili med našim ljudstvom, razbiramo odtenke življenjske kulture davnih rodov Na pust opravljata gospodar, pa tudi gospodinja razne pomembne stvari. Zanjice so naredile po končani žetvi iz »šilj« »douž-njek« in ga odnesle domov. Svoj čas so naredile tak venec tudi za upravitelja graščine, ko so tlačani končali žetev, če ne že na pust, tedaj pa vsaj na pepelnico odnese »doužnjek« »vertivja« na dvorišče in natrosi v njegovo sredino zrna za kokoši. Kokoši neso nato vse leto prav pridno. Na pustni torek pa dajejo kuram pičo v obroč tudi zaradi tega, da nesejo potem vse v določenem nesišču. Belokranjci pa naredijo tega dne kolobar iz vrvi in vanj nasujejo kokošim piče, da bodo pridno nesle. Da pa bodo nesle v skupnem nesišču. jim dajo na pust pičo v rešetu. Gospodar pristriže na pust s škarjami na vseh štirih oglih vinograda po eno vejico, da ne bodo ptice zobale grozdja. Na »veliki pust« mora gospodar povezati vsako deblo v sadovnjaku z motvozom, s katerim je bila povezana butara, zaradi boljše ro- dovitnosti. še kolešček od pustnega ploha pride do veljave; kdor najde kolešček, ki so ga fantje izgubili na pepelnico, ko so vozili dekletu ali fantu ploh, bo zelo srečen. — Na Trebiji v Poljanski dolini seje j o prvo solato na pust ob hišni steni, belokranjski gospodar »rudi« (lušči) koruzo na pust tako zgodaj, ko drugi še vsi spe v hiši. Poleg predpisanih pustnih opravil pa so tudi pravila, ki prepovedujejo nekatera opravila. Tako se na pust ne češejo, da bi kokoši preveč ne brskale okoli hiše. če si pa katero dekle poželi imeti lepe, dolge lase, naj se čese na pust, a na »ritungah«, ln naj si jih ovije s slamo; vse to pa naj dela pred sončnim vzhodom. Lepe lase bo dobilo tudi dekle, ki se umije na pust pred sončnim vzhodom pod kapom. že pred pustom, na »rjavi petek«, na petek pred pustnim torkom, ne smeš presti, da platno nc porjavi. Drugod pa ne predejo več že od »vrteče srede«, to je, od srede pred pust- nim torkom, da žabe lanu ne požro. Na pust ne šivajo in tudi ne predejo, da ne bi lazile kače okoli hiše; vretena pred pustom poskrijejo. Prejo opuste na pust tudi zaradi tega, da ne pride »svila« v krmo in da bi živina ne bila vrtava. Kače bi lazile okoli hiše tudi v primeru, da na pust »vujajo« (namotajo) prejo v klopčiče Kača bi te pičila, če bi šival na ponedeljek pred pustom in na pust, prejo je pa v teh deh treba opustiti zaradi tega, da se potolaži veter. Belokranjci kidajo Iz hleva gnoj na pust zato, da ne bo kač po njivah, šentjurci pa pravijo, da ga tega dne odvažajo iz hleva na njive zato, da je gnoj bolj masten; leta 1934. sem dognal, da je tega dne polovica vseh kmetov spravljala gnoj iz hleva. Pravijo, da kdor je tega dne spravU gnoj iz hleva, ga sme kidati tudi na šent jurjevo. Drugod pa spravljajo na pust gnoj iz hleva že pred sončnim vzhodom, a vlačiti ga morajo iz hleva s krampom, da bodo buče rodne. — Pustnih dobrot mora biti deležno tudi vse ono, kar služi gospodinjstvu. Pes mora dobiti na pust potice ta kosti; če tega ne dobi, bi vodil nesrečo k hiši. Belokranjski gospodar mora skuhati na pust pred sončnim vzhodom velik lonec žgancev in jih dati družini in živini da bo vse leto debela in dobro rejena Tudi v Prekmurju skuhajo na pustno jutro »kukorične« žgance, lonec pa, v katerem so žgance skuhali, spravijo in sejejo iz njega proso, ki potem dobro obrodi. Prav tako kuhajo koruzne žgance šentjurci ln pazijo na to, da od njih nič ne ostane, če so vse pospravili, izležejo koklje v letu vsa podložena jajca; kokošim pa nesejo že prej toplih žgancev, da nesejo potem vse v skupnem gnezdu. Kdor gre na pust pred sončnim vzhodom v hlev in poje pri jaslih kos kruha, najde v tem letu mnogo ptičev. Ko je gospodinja spekla na pust prvi krap (krof), zplezajo z njim v vrh najvišjega drevesa v sadovnjaku in ga tam pojedo, nato bo tisto leto sadje dobro obrodilo, šentjurci pojedo v ta namen na pustno jutro pred sončnim vzhodom v vrhu sadnega drevesa kos potice. Kdor pa nima sadnega drevja, poje prvi spečem krof ob čebelnjaku. Kdor hoče imeti dober bučni pridelek, zalije z »Benediktovo vodo«, to je z ono vodo, v kateri se je na pust kuhala svinjska glava, oni del njive, kjer bo seja! buče. Tudi v Beli Krajini uporabljajo pustne pomije, a izrazito v ustrehovalne namene. Belokranjci škrope s pomijami pustnega večera na pepelnico zjutraj okoli hiše in gospodarskih poslopij, vse v krogu, da ne pridejo kače in žabe blizu. Kdor poškropi kal žab s temi pomijami, jim je vzel glas, da ne morejo regljati. — Da bodo jablane v letu dobro rodile, obesijo na pustno jutro na njih veje koruzne »štučke« (storže), ki so jih oluščili na pust še pred sončnim vzhodom, šentjurci potresa jo na pust češp-lje ta jim nalože med veje kamenja v nadi. da bodo potem dobro obrodile. Drugod pa nerodovitno drevo na pust samo močno tresejo. Sliva bo polna, če jo potreseš na »JUTRO«, ponese!J«!!ta tzčaja Ponedeljek, 2«f. H. 19fl. Radio ¥ sodobni voini Oddaja po radiu je dandanes važno orožje v rolcaJi strategov, voditeljev živčne vojne in špijonov glasbenega programa oddajala svojevrsten dum, podoben šumu atmosferske elektrike. Preiskava je dognala, da je postaja na ta način oddajala šifriran telegram, ki pa je bil maskiran z brzino prenosa. Telegram je bil najprej zabeležen na gramofonski plošči, nato pa je bil po radiu prenesen desetkrat hitreje, kakor se oddaja običajna emisija. Sovražni agenti v Združenih državah so sprejemali brzojavko na gramofonsko ploščo, nato pa so gramofon zavrteli v desetkrat počasnejšem tempu. Na ta način je obveščevalna služba neke evropske države dajala navodila svojim agentom v Ameriki. Radiooddajna postaja v ameriškem avionu Ameriški strokovnjaki za radio se pravkar ukvarjajo z novim sistemom radiopre-nosa, s katerim bo dosežena idealna jasnost prenosa neodvisno od atmosferskih pogojev. Nova iznajdba bo imela po pisanju ameriških listov poseben pomen v času vojne, ker ne le zagotavlja nemoteno zvezo po radiu, temveč omogoča tudi možnost šifrirane zveze z avionom v zraku in s tanki v akciji. Ultrakratki valovi, ki se uporabljajo pri tem sistemu (takozvana frekventna modulacija), imajo zelo majhen akcijski premer, tako da je sovražniku težko ujeti prenos. Ameriški tisk prinaša zanimive podatke o uporabi radia v sedanji vojni v Evropi. Angleške postaje po nekajkrat na dan oddajajo svoja vojna poročila v nemškem jeziku. Večkrat privedejo pred mikrofon nemške vojne ujetnike, ki pripovedujejo, kako lepo je življenje v angleških taboriščih. Prav tako nemške oddajne postaje po večkrat na dan oddajajo posebne programe v angleščini. »Readers Digest« je poročal, da so nemške postaje svoj čas prenašale imena onih francoskih vojakov, ki bodo ujeti v prihodnjih bitkah. »Nič ne de-moralizira vojakov tako«, je zapisal ta list, »kakor spoznanje, da so obkoljeni od špijonov«. Nekoč so Nemci pet minut po prihodu nekega francoskega polka na določen sektor fronte začeli iz svoje prve li- V vrsti sredstev, ki jih uporablja sodobna vojna, zavzema radio izredno važno mesto. Obe vojujoči se stranki ne posvečati: pcsehr.e pozornosti samo vprašanju zveze po radiu med posameznimi deli armade, temveč pripravljata po smotrnem načrtu tudi posebne radioprograme, namenjene prebivalstvu sovražne države, da bi nanj vplivali po psiholoških načelih živčne vojne. Še preden so se pričele bitke na frontah, so današnji sovražniki že zdavnaj začeli silovito borbo v etru, v kateri so skušali svojim in tujim narodom dokazati upravičenost svojih vojnih ciljev in obenem neupravičenost vojnih ciljev sovražnika. V enaki meri sta cbe stranki skušali dokazati nepremagljivost svojih vojnih sil in nujnost sovražnikovega propada. Vsa ta propaganda se je vršila v etru v vseh mogočih jezikih. Vsakemu poslušalcu radia je znano, kako mrzlična tekma v propagandi se vrši med obema sprtima taboroma po radiu. V tem pogledu so posebno spretni Angleži. Nemci pa ne skušajo zaostajati za njimi in njihove radiopostaje vrše intenzivno propagando v vseh svetovnih, pa tudi manj pomembnih jezikih. Kakor vse kaže. posvečajo Nemci posebno pozornost javnemu mišljenju v Združenih državah in v Latinski Ameriki. Zato nemške kratkovalovne postaje oddajajo po nekajkrat na Radio v službi francoske armade Pilot in radiotelefonist dan poročila v angleškem ln španskem jeziku. V Združenih državah je mreža radio-postaj na široko razpredena. Tu deluje 813 postaj na dolge in srednje valove, 13 postaj na na kratke valove in 21 televizijskih postaj. Poleg teh je še veliko število zasebnih oddajnih postaj, nad katerimi vrši država v obrambi nacionalnih interesov čim smotrnejšo kontrolo. Mednarodna špl-jonaža dandanes s pridom uporablja tudi radio. Vodstvo ameriške obveščevalne službe je nedavno napravilo zanimiv eksperiment. Neka zasebna radiopostaja je oddajala intervju z bivšim svetovnim šampijonom v boksu. Razgovor med napovedovalcem in bokserjem je prenašalo še lepo število zasebnih postaj, tako da ga je poslušalo okrog 28 milijonov ljudi. Nobeden izmed poslušalcev ni opazil ničesar posebnega, agentom obveščevalne službe pa je uspelo, da so med inte»*vjujem oddali po radiu naslednji šifrirani telegram: »S 112 — parnik Queen Elisabeth odhaja nocoj v Halifax in vozi 400 letal«. Niti bokser sam ni vedel, da sodeluje v eksperimentu ameriške obveščevalne službe. Vodstvo ameriške špijonaže pa je tudi v skrbeh, da sovražni agenti lahko po isti poti dobivajo navodila iz inozemstva. Nedavno je ameriška obveščevalna služba odkrila naslednjo zanimivo stvar: Ena izmed najmočnejših kratkovalovnih postaj v Evropi je pred početkom in po zaključku pust pred zoro. Drevje prisilijo k rodnosti tudi s tem, da ga na pust pred sončnim vzhodom molče obmetavajo z oluščenimi koruznimi storži. — Moški se sprehaja na pust pred zoro po »ogradu« in je s kuhal-nico ajdove žgance ter govori: »Krtom glave krajšam!« Krti v tem letu ne bodo na-rejali krtin; v črensovcih hodijo pred sončnim vzhodom po sadovnjaku (»ogradi«) in jedo »kiilnje«. če jedača kdo vpraša, kaj je, odgovori: »Krte jem!« Kmet potem Da travniku ne bo imel krtin. V Trnju pa. jš gospodar krofe, drugi moški pa hodi za njim in maha z rokami kakor pri košnji. Tisti, ki oponaša kosca, vprašuje onega, ki se masti s krofi: »Kaj je?«. Gospodar odgovori: »Krte jem«. Nato pa vpraša kosca: »Kaj delaš?« Ta mu odvrne: »Krte kosim!« Tako se sprašujeta, dokler ni gospodar pospravil vseh krofov. Na pust obmetavajo hišo s hrenom, da ne bodo mogle kače in žabe do nje. Drugi pa narede k obedu večjo količino hrena s metano, da ga še nekaj ostane, ostanke pa postavi gospodar na vse štiri hišne ogle, da ne bo mogla golazen k hiši. Pred kačami je varen vsakdo, ki česen na pust uživa. — šentjurci ženejo na pust ovce na pašo, držeč v roki šibo iz butare; če to šibo ves čas paše tega dne ne izpuste iz rok. se v letu nobena ovca ne bo izgubila na paši. — V Eeli Kraiini tega dne gospodin-fa ne sme pcrl^dati skozi hišna vrata- čim h? searil nio-n tv>m brskamo po alkimistični literaturi, pridemo do jasnera zaključka, da je alkimija pojav propadanja ljudskega duha. nikakor pa ne znak njegovega napredka in moči. V času. ko je bila egiptovska drsava na višku kulture, je zavzemala važno in odločilno mesto v njej kasta svečenikov. Poleg svatih opravil so bili člani te kaste tudi umetniki v izdelovanju kipov božanstev in najrazličnejših okraskov zanje iz zlata in dragega kamenja. Ko je začela egiptovska država propadati, so zunanji kultu n' vp'i- vi v prvi vrsti izpodjedli egiptovsko religijo in nieno vlogo v egiptovskem živl^e-nju. S tem je tudi ugledna svečeniška kasta padla s svojega vzvišenega mesta Pa so sklenili egiptovski svečm:ki in rekli če v resnici ne moremo več vršiti svojega umetniškega poklica, da iz zlata delamo kipe in okraske zanje. stop:rno korak dalje — mi znamo delati tudi zlato samo. In v resnici so se začeli združevati v tajna društva. ki so o sebi razširjala glas. da njih članj čuvajo med seboj po'eg drngh skrivnosti tudi skrivnost, kako se dela zlato A jasno je, da ie bila vse to le pretveza s katero so hoteli odstavljeni in ponižani predstavniki svečeniške kaste ohranit* svojo moč in ugled na kakršen kolj način. Sem segajo torej prvi početki slkimije. skrivnosti, ki je še do današniih dni ostala skrivnost. — Razumljivo je. da se ie poleg egiptovskih svečenikov še nešteto ljudi v zgodovini hvalilo, da znajo delati zlato. Prvi so bili Arabci, ki so leta 640. zavzeli Egipt. V osmem stoletju je bil najznamenitejši arabski alkimist Abu Musa Džafar Al Safi. Za Arabci so se ponašali s to skrivnostjo španiolci. Stari alkimisti so verovali, da je na svetu čudežna sinov, ki mere vsa telesa izpremi-njati v zlato (kakor so n. pr. tudi verovali, da je snov, ki zdravi vse bodezni). Da- jali sir, tej skrivnostni ouovi najrazličnejša imena: Veliki eliksir, Rdeča tinktura. In te eliksire, tinkture so iskali v vseh časih. Skoraj na vsakem listu zgodovine je gotovo zapisano tudi kakšno ime, ki jc bilo kakor koli v zvezi z alkimijo'. Nek Rai-mundus Lullus je n. pr. hotdl napravit? zlato samo zato, da bi ga imel dovolj za križarsko vojno proti nevermkom. Škot i Albert ven Bollstiidt imenovan Albertus Magnus, je trdil, da je dokazal, da je z-preminjanje v zlato in srebro — možno. V7 15. stoletju je trdil neki Basilius Valentinu*, da Velik ciiksir lahko izpremeni le 10—30 delev nežlahtne kovine v zlato. Se večji mojster je bi! Francoz Le Cor. Mož je bil »izdelovatelj« zlata na dvoru francoskega kralja Karla VII. Postal jc celo dve .m i mojster za denar in kf-nen-> tudi finančni minister. Nje imitirano zla t< čat in mirno tok. — Sploh alkimistov. Tako se i ljudi ukvarjal'* 7 a'ki Ijo Henrika VI. še v po Evropi neki !)<1: 'g. temveč so slepo verovali komu in k one: ii skrivnost: V7 iskal kraljevi rte-»ziativke« v ob-igi kralji meceni ' Angliji nešteto o na izrecno žc-stoietju je hod:l bilo nešteto > hoteli pome ke: ije, im; jo. Malo-er vel ki Iherg t u-št>. idese- V laboratoriju sodobnega raziskovalca kemije tem letu, na vrhuncu literarn sls ve in uspehov, je od«el v Pariz na kenvčnj institut. kjer sc je z vztrajno trmo trudil, da bi napravil zlato. Edini u?pr h n jegovega dela je b:l p>ašek, ki bi s'? dal uporabljati 7a pozlaeevanje. Senzacija v zgodovini alkimije je bilo leto 1^21. Miethe, ^nani profesor kemije na berlinski t"hni-ki, je prišel s trditvijo, da mu j.- k nč.io le uspelo po umetni poti naprav:ti zlato, z vso opreznostjo moderne kemije in njenimi prefinji nimi, ekcaktn.'mi metodami. V električnih Jamicah, kj -r služi za e'ek-trod'" živo sr.-b o, da s" pod vplivom razmeroma slabega elektri^n^gi toka dob- iz živega srebra zlato, ^ieer minimalne množine — iz 1000 g živega s: ehra 0.0001 g zlata — a vendar tajna ni več tajna. To je bila senzacija za ves svet. Kljub temu. da je kakor vsako novotarijo tudi to znanstveni svet s s rogo kritičnim očesom pregledal, je Mietheju vendar v začetku pritrdil, posebej še. ker v novejšem času. odkar je odkrita radioaktivnost, sama pretvorba iz enega elementa v popolnoma drug element ni nič več novega. Iz samega radia na primer se tvorita brez kakšnih posebnih zunanjih vplivov nova elementa. pl;n niton in plin helij. V začetku so Mietheja priznali Japonci, Američani in tudi njegov rojak, znani nemški kemik F. Haber, mu je dal kot eden prvih svoje pritrdilo. V tem času so mnogi kemiki in tudi Miethe sam poskušali p? oces izpopolniti. Začeli so proučevati. ob kakšnih električnih prilikah se ta proces pretvorbe živega srebra v zlato razvija. Ali na noben način niso mogli priti do jasnih, s strani elektrokemije točno opredeljenih rezultatov. Ker tudi teoretično niso mogli popolnoma dokazati pravilnosti procesa, se je spet začela pojavljati negotovost in dvom. Nazadnje je prav isti Haber, ki je eden prvih Mietheja priznal, dokazal, da se Miethe moti. Utemeljil je prepričanje, da se tako minimalne množine zlata nahajajo že od narave v živem srebru, da so ,lahko v posodah, v kemikalijah, v vodi. v zraku ali celo na prstih eksperimentatorja, in da ni niti govora o pretvorbi živega srebra v zlato. Tako je tudi Miethe propadel, tudi njemu egiptovski svečeniki niso hoteli Tazodeti svoje tisočletne skrivnosti... V KAVARNI Lojze sedi v kavarni. Klobuk je obesil na obešalnik. Pride po svojo suknjo France in nehote vrže njegov klobuk na tla. Hitro se oprosti, pobere klobuk in ga obesi na naslonjalo Lojzetovega stola. »Povej mi,« zamrmra Lojze, »ali veš še za kako bolj neumno mesto, da bi nanj obesil moj klobuk?« France se zasmehlja: »Da, gotovo — tvojo glavo.« RAZLIKA Jaka: »Kakšna je razlika med nami in Američani?« Pepe: »Američani pravijo: Plačaj in odpelji, pri nas pa pravijo: Molči in plačaj!« ZAGOVORIL SE JE Nada: »Vsak inteligenten človek je domišljav.« France: »Nu, ne vem — jaz vsaj nisem ,..« Ponedeljek, 24. n. 1941. Ponedeljek, 17. H. 1941. Naši smučarji v tujini m ^.9 itd. Vrstni red v klas:?r" kombinac'"- 1. Lahr (N.) 43 4točk, 2. Razinger (J.) 415.9, 3. Spreinitweger (J.) 407.6, 4. Klančnik Gregor (J.) 300.4. ^ vre IT»»„ •"»6.9 Samostojni skoki Popoldne je bil pred skoraj 6000 gle alci zaključen del prireditve, tekmo anje v samostojnih skokih na velik kakalnici s kritično točko 77 m. Rezultati so bili naslednji: 1. Palme (Nemčnr?) '68.5, 74) * 2. Klopf°r 'N ) S 7m o-, o g 3. Streimetwenger (N.) 407.6, 4. Lahr (N.) (66, 70.1) 211.5, 5. Klančnik Karel (Jugoslavija) (64 69.5) 211.3, 6. Stadelmann (N.) (62, 72) 208.6. 7. Kumboldt (N.) (51.5. 65) 204.7, 8. Birstein (N.) (61.5. 67) 199.2, 9. Novšak (J.) (59.5, 66) 196.4, 10. Hatzinger (N.) (60, 67) 192.6. Na 13. mestu je Nedog. na 18. Me"'1 -ba Jugoslavija). Slednii je sicer skn al zelo dobro in je celo pri druger '*oku dosegel 68 m ^»^dar je pa^ ' ii namesto poročila Nekatere podrobnosti o posameznih tekmah v tridnevnem sporedu mednarodnih smučarskih tekem v Beljaku (Poročilo našega dopisnika, H je iz prijaznosti prispelo v uredništvo brez poštnih znamk.) Beljak, 23. februarja. Letošnja tekmovalna sezona je bila za naše smučarje glede nastopov v tujini zelo borna, ne samo po pripravah in sodelujočih, temveč v splošnem tudi po uspehih. Kakor kaže, je vse to vplivalo tudi na tekmovalce, ki niso pokazali posebnega zanimanja za te mednarodne tekme okrog Beljaka, oni pa, ki so prišli iz Garmisch-Partenkirehena, so bili že utrujeni od potovanja. Skoda, da niso bili v pravi formi, ker so smatrali te mednarodne prireditve za važne v več pogledih. 7.a mesto Beljak samo so bile te tekme velik dogodek, saj skoraj po ulicah ni bilo nobenega okna, ki bi ne bilo okrašeno z zastavami. Največ življenja pa je fc^o v mestni hiši, kjer so bili nastanjeni razni prireditveni odbori, ki so zasedli skoraj vse prostore. Lepo vreme, ki je bilo še v četrtek, se ie nenadoma obrnilo na slabše in že zvečer je začelo snežiti v težkih mokrih kosmih, tako da so bili tekmovalci v petek zjutraj glede mazanja pred zelo težko nalogo. Dvema našima Klančniku in Smoleju se je posrečilo. Knific in Razinger pa sta odpovedala, ker se je sneg med tekmovanjem močno spremenil. Otvoritev tekmovanja v stadionu, ki smo ga posebno mi Jugosloveni občudovali s tiho zavistjo, je bila zelo svečana. Igrale so godbe, govorili razni odličniki in sploh se je začelo kakor ob vsaki svečani priložnosti v športu. Nov sneg je prireditelje prisilil, da so tik pred startom spremenili prvotno smer proge, ki je imela obliko osmice, tako da je ostala samo ena zanjka. ki je merila okrog 10 km z višinsko razliko skoraj 200 m. Ker so nenadoma odpovedali Italijani in nista nastopila dva najboljša Nemca, Derretz in Kasebacher. ki sta bila skupno v eni patroli, smo Jugosloveni računali na vse, čeprav tudi mi nismo bili kompletni. ker sta manjkala Zemva m Klančnik, in zaradi tega nismo postavili druge lafete. Takoi tx> startu je prevzel vod- Tone Razinger, stvo Klančnik, ki pa je kmalu padel na četrto mesto, ki ga je obdržal do predaje. Zaostal je za okrog 150 m, za prvim in dobrih 30 m za ostalima dvema. Smolej kot drugi je takoj začel loviti one tri pred seboj in že do polovice svoje proge ujel dva, medtem ko so najboljši Tirolci še zmerom smučali pred njim. 150 m pred ciljem se je slednjič le prebil na čelo in preskrbel Knificu celo okrog 30 m naskoka. Knific je tekel dobro, toda izborna Tirolca sta mu bila stalno za petami, dokler se tretjemu možu I. tirolske štafete le ni posrečilo, da ga je prehitel in pripravil zadnjemu tekaču 50 m naskoka. Pa vendar še niso bile izgubljene vse nade! Razinger se je lotil težke naloge z veliko voljo, toda kmalu smo videli, da je ne bo zmogel, ker so mu smuči drsele nazaj. Tako je prišlo, da je tudi II. tirolska štafeta prehitela našo in smo bili — tretji Plasman naše štafete nikakor ni slab, posebno če se pomisli, da sta bili oni dve pred nami sestavljeni iz samih nemških odn. bivših italijanskih reprezentantov. O drugem nastopu v soboto Tudi v noči od petka na soboto je tukaj snežilo. Nastal je nov problem mazanja, tembolj, ker je bilo treba na progi presmučati velike višinske razlike. Na startu za tek na 18 km se je zbralo preko 50 tekmovalcev, med katerimi je veljala vsa pozornost borbi, ki so jo pričakovali med Smolejem in Bauerjem v znamenju obračuna za čase v štafeti. Vsi naši tekači so biil ^-av dobri, le Starman se je zamazal in ostal med zadnjimi. Nepričakovano dobro je potegnil Razinger, ki je sigurno zasedel drugo mesto za odlično razpoloženim zmagovalcem Bauerjem. Tudi Smolej. Klančnik Gregor in Knific so med elito nemških tekačev zasedli odlična mesta. Se Robnik, ki je prišel ob tem svojem prvem nastopu v tujini na 13. mesto, je opravič '.aupanje. Tekme v skokih Dopc.uanske skoke za kombinacijo sc uvajali tekmovalci na 55 metrski skakal niči, ki je bila lepo pripravljena, vend;. na morda le nekolik nretrda. ker je če-noČ pritisnil mraz. Ze ko so skakači ab-solvirali prvo serijo skokov, se je videlr da Razinger ne bo mogel obdržati naskoka proti odličnemu T^hru. ki je bil perilu boljši in tudi v daliavah izdatneiš od Razinger j a. Ne glede na to, da so Nemci v klasični kombinacij nasedli prvo meto. pa je tudi uspeh našega Razinger' ia drugem mestu več kakor časten. Ce e bo v bodoče še nekoliko bolj posveti reningu v skokih, se bo brez dvoma raz il v tekmovalca za klasično kombinacije katerim se bomo tahko pokazali na vsf. i mednarodni tekmi. Za popoldanske skoke v samostojni kon 'renči so bili vnanii pogoii skorai ideal i Ze poskusni skoki so zadivili gledalce ° več navdušen ja pa ie bilo ob seri i -asnih skokov, ki so jih nato skakači iz-*ajali v konViire1"""' nrva serija obvez ->«b sVnknv ie da "n naši ska kači dosegli razred, ki ga lahko pošljemr ia vsako tekmo z dno udeležbo 'a primer navedem oceno za stil me^ \Temcem Palmetom in našim Klančnikom i sta bila v Garmischu na 4. odnosno ^stu. Palme ie dobil za svoj Drvi sko< r-eno 51. Klančnik pa 50.5. kar je v ost? -m druga najboliša ocena za stil. Ti dv< 'evilki govorita dovolj zgovorno, kakšne Ta skakač imamo v našem Klančnikr "udi vsi ostali, posebno Ilirijan Mežik. sr *e postavili z daliavami in tudi v stilu ?al je bil drugi obvezni skok usoden nf samo za večino naših, temveč tudi za ne '-atere velike nemške favorite, ki so tud morali v sneg. Tako ie prišlo, da je nai 'epSi uspeh med našimi čisto zaslužen^ nospravil Karel Klančnik. za njim pa še Novšak in Nedog. mH+em ko so ostal na slabša mesta. Gledalcev je bilo okrog 8000. zadovoljnih in navdušenih za beli šport... — Sek Nemčija — zmagovalec v Ga-Pa V mednarodnem hokejskem turnirju so zasedli mesta: 1. Nemčija, 2. Švedska, 3. Švica, 4. Madžarska br — Ga-Pa, 23. februarja. Danes so se končala tekmovanja v okviru V. mednarodnega zimskega tedna z naslednjimi prireditvami: Dopoldne je bil patrolnl tek vojske, popoldne pa skupni nastop najboljših drsalk iz Nemčije, med katerimi je spet zmagala državna prvakinja Lidija Veicht Za zaključek sta bili nazadnje Se obe odločilni hokejski tekmi za prva štiri mesta v mednarodnem hokejskem turnirju. Najprej sta nastopila premaganca včerajšnjega dneva — Švica in Madžarska — za tretje odn. četrto mesto. Švicarji so v tej tekmi sigurno in zasluženo zmagali s 4 : 2 in se tako plasirali na tretje mesto med 9 državami, ki so bile zastopane na tem turnirju. V finalu sta nastopili ekipi včerajšnjih zmagovalcev — Nemčije in Švedske. Nemci so danes zaigrali v še boljši formi kakor v včerajšnji tekmi proti Madžarom ter so proti pričakovanju zmagali tudi v tej tekmi z 2 : 1. Tako so zasedli prvo mesto in osvojili dragoceno darilo, največje zadoščenje pa imajo nad športnim uspehom proti močnim Madžarom in Švedom. 10 ffgašMh tekem Concordia in BSK krepko vodita Hašk : Split 1:1 ki je na turneji naše smučarske reprezentance od Cortine preko Ga-Pa do Beljaka zasedal vsa najboljša mesta med našimi tekmovalci. Kakor znano, je žilavi Tone poslal letos na celjskem zletn tudi prvak SZSZ v teku in klasični kombinaciji Gradjanski: Hajduk 4 s 4 (2:2) o— Zagreb, 23. februarja. Danes je imel Zagreb redko, interesant-no in razburljivo tekmo med Gradjan-skim in Hajdukom iz Splita. Tekma, ki ji je prisostvovalo nad 6000 gledalcev, se je končala neodločeno 4 : 4 (2 : 2). Igra se je pričela v zelo ostrem tempa G. je že v 4. min. dosegel prvi gol. Wolfl je spretno startal na žogo in jo poslal mimo Krstuloviča v desni kot Igra je potekala v naglem tempu, Hajduk je napel vse sile, da bi izenačil, kar se mu je v 13. min. tudi posrečilo. Alujevič je poslal tako močno žogo na gol, da je Ur-hu, ki jo je sicer ujel. zdrknila iz rok v mrežo. 1 : 1. Sedaj se je pričela prava, velika borba dveh močnih nasprotnikov, zdaj je prevladovalo eno, zdaj drugo moštvo. V 30. min. je G. zopet prišel v vodstvo z lepim golom, ki ga je zabil Lešnik. Nato je tempo malo popustil do 40 min^ ko je Hajduk po Kacijanu izenačil. Do konca prvega polčasa je ostalo pri rezultatu. V drugem polčasu je H. v začetku na terenu močnejši, kar se je kmalu pokazalo tudi v rezultatu. V 12. min. je So-botka po lepi kombinaciji zabil tretji gol za H. Stanje je bilo 3 : 2. Zdaj je bil zopet G. v silnem zaletu in v 17. min. je Antolkovič z glavo izenačil. V 23. min. je H. po desnem krilu izenačil, toda madžarski sodnik Vas gola ni priznal, ker je bil Kacijan v offsidu. H. je reklamiral gol, vmešala se je tudi publika, po 5 minutah pa se je igra slednjič spet nadaljevala. Zopet je bil H. v premoči in Kacijan je zabil še Četrti gol. Toda Gradjan-skemu se je v zadnji minuti posrečilo po Lešniku izenačiti. Današnja igra je bila lepa in živa, borba dveh moštev, ki sta dali vse iz sebe. o— Split, 23. februarja. Tekma je bila odigrana na zelo blatnem terenu v hudem dežju. V prvem polčasu je bil boljši Split, v drugem Hašk. Concordia : Slavija (O) 2 :1 (2 s O) o— Osijek, 23. februarja. Zagrebška Concordia je v prvem polčasu predvedla lepo in efektno igro, v drugem pa so prevzeli pobudo domači Sašk : železničar 1: O o— Sarajevo, 23. februarja. Domači so s težavo zmagali nad žilavimi zagrebškimi Železničarji in si tako izboljšali položaj v tabeli. Slavija (V) t Bačka 4 * 3 o — Varaždin, 23. februarja. Bačka je prijetno iznenadila z dobro igro v prvem polčasu, ko je prišla tudi v vodstvo. Po odmoru so domači krepko pritisnili in zmagali. Srbska liga Gradjan- BEOGRAD: Jugoslavija ski (S) 2 : 0 (1 : 0), BSK : Bata 3 : 1 (1 : 0), PANČEVO: Jedinstvo : Jugoslavija (J) 1 : 0 (0 : 0), SUBOTICA: ŽAK : Slavija (S) 1 : 0 (0 : 0), NOVI SAD: Vojvodina : Bask 4 : 0. Zetnunska vremenska napoved: Toplejše-Na zapadu bo prevladovalo oblačno vreme, v vzhodni polovici pa bo delno oblačno. Dež bo v zapadnih krajih. Na Primorju precej močan široko. | Italijansko dri. prvenstvo j br — Rim, 23. febr. Danes je bilo v nogometnem prvenstvu prve divizije na sporedu V. povratno kolo. ki je prineslo naslednje rezultate: Napoli : Genova 1 : 0, Juventus : No-■ ara 2 : 1, Ambrosiana : Lazio 1 : 1, Li- vorno : Florentina 1 : 1, Triestlna : MIlan 0 : 0, Roma : Bari 6 : 2, Venezia : Torino 2 : 0, Atalanta : Bologna 2 : 0. Po današnjem kolu vodi še dalje Bo-logna z 29 točkami, na naslednjih mestih pa sta Ambrosiana s 26 in Juventus s 24 točkami. Treska Triestina je na 10. mestu in je mogla dozdaj nabrati 19 točk. Graničarske tekme v Mojstrani Danes se začno vsakoletne prvenstvene tekme najboljših graničarjev iz vse države Mojstrana, 23. februarja. Jutri se bodo tukaj začele valike smu-urske tekme za prvenstvo vseh gram arskih čet v državi, b katerim se je ~»*alo ven ko število čuvarjev naših meja irn od skrajnega juga do bližnjega se-era. Med tekmovalci so zastopane vse raničarske edinice z nemške italijanske »Igarske, grške in albanske meje. r rant, trasiranje prog in nadzorstvo nad •jimi p. je poverjeno vztrajnemu poroč-lik i Pavi« u i Dovjega. Tekmovsi j se bodo začela jutri s tekmami posameznikov na 18 km, v nasled-ijih cnevih pa bodo naši graničarji preizkusit. svoje sposobnosti na smučeh še v aipsk;h disciplinah in nazadnje še v štafetah in patrolah. V teh dnevih, ko so naši zvesti čuvarji meja zbrani okoli svo--ga komanddnia na športnih prireditvah, >dida v njihovih vrstah še prav posebno prisrčno tovarištvo, saj vse drugi ena misel. d? more dober vojak in dober grani-'•ar biti tudi doter smučar. I občnega zbora SLAZ V novi odbor so bili izvoljeni skoraj vsi prejšnji delavci Ljubljana, 23 februarja Danes je bil v klubski sobi kavarne • Union« I. redni občni zbor po ustanovitvi Slovenske lahkoatletske zveze Občnega ibora se je od 10 aktivnih klubov udeležilo 8, in sicer Ilirija. Hermes. Planina -VSK iz Ljubljane, Železničar m Maraton z Maribora, Bratstvo z Jesenic in SK ~elje. Občni zbor je vodil predsednik g. dr ->tanko Lapajne, ki je po uvodnih formal-lostib predlagal, da se pošljejo pismeni ozdravi ministru za teL vzgojo Pantiču n banu dr. Natlačena V svojem poro-Mlu je ugotovil, da je bilo delo upravnega idbora uspešno, ker je v popolnem soglas-iu izvršil naloge, ki so mu bile poverjene na ustanovnem občnem zboru Poudaril ie, da je SLAZ danes stvarna predstavnica domače lahke atletike, čeprav žal spor s SAZ še ni likvidiran Prepričan je da bo ta spor v najkraišem času ugodno rešen, kar bo nedvomno naši atletiki le koristilo. Razmerje do Vrhovne lahkoatletske zveze še vedno ni razčiščeno, ker odločujoči gospodje doslej našega pristopa niso niti sprejeli niti odklonili. Prijateljsko in živahno pa je naše sodelovanje z lahkoatletsko zvezo v Zagrebu, ki ga je treba v bodoče le še poglobiti Novi upravni odbor bo imel v novi poslovni dobi dosti dela in je le želja vseh, da bi to delo rodilo lepe sadove. Po poročilih ostalih funkcionarjev je oila na predlog nadzorstva soglasno izglasovana blagajniku in odboru razreš-nica. Na predlog g. Podpečana so bili v upravni odbor soglasno izvoljeni naslednji SE" predsednik: dr. Lapajne Stanko, podpredsednika Finec Milan. Starešina Gustav. tajnika: Zupančič Miljutin in dr. Nagy Ernest. blagajnik: Mevlja Franc, tehnični referent: Glavnik Ludvik, gospodar Perovič Jože. odborniki: dr. Zebot Franc. Kramaršič Konrad. Pohar Gustl, Gradišnik Fedor. Lončarič Rado, Majcen Brane. Nadzorni odbor: Jeglič Franc. Megušar Mi.k in Pertot Stanko ter namestniki: Lukežič Ivo. dr. Zorko Alojz in Cerar Orago. Na predlog tehničnega referenta gosp. Glavnika so bile za letošnjo sezono določene naslednje prireditve: »cross-coun-try« 6. aprila v Ljubljani, prvenstvo posameznikov 30. in 31 avgusta v Mariboru, dvoboj mest Ljubliana - Jesenice in Maribor - Celje v Celju in tek na 25 km na Jesenicah Soglasno je bil sprejet tudi predlog za tekmovanja v ligi, ki bodo kot novost uvedena tudi v atletiki. Ce bodo lelos balkanske igre v Jugoslaviji, pričakujejo slovenski športniki, da bo ta prireditev v Ljubljani, kjer so dani vsi pogoji za njeno izvedbo. Po kratki razpravi so bili spreieti razni pravilniki, na kar je predsednik s pozivom na složno delo zaključil ta lepo uspeli občni zbor. Dne 1. in 2. marca bo v Mojstrani IV« zlet gorenjskih smučarjev Gorenjska zimsko športna podzveza na Jesenicah razpisuje ob priliki 4. izleta gorenjskih smučarjev v Dovje - Mojstrani dne 1. in 2. marca 1941 sledeče pod-zvezina prvenstva in sicer: prvenstvo v norveški kombinaciji (tek, skoki); mladinsko podzvezino prvenstvo v tekih na 8 km, 5 km, 3 km; mladinsko prvenstvo v skokih; mladinsko prvenstvo v slalomu; damsko prvenstvo v slalomu. SOBOTA: dne 1. marca 1941 ob 16. uri popoldne smuški tek na 18 km z nastopom za Šimencem in ciljem za Pucom v Mojstrani Proga poteka proti Radovni z višinsko razliko cca 200 m. Tek se ocenjuje za kombinacijo in posamično. NEDELJA: dne 2. marca 1941 ob 10. uri pričetek tekmovanja v smuških likih za mladino na Rupah. Nastopno mesto Go-reljče, cilj na Rupah. Dolžina proge cca 600 m z višinsko razliko 250 m. — Ob 10. uri pričetek tekmovanja v smuških likih za dame na istem terenu kot za mladino. — Ob 10. uri pričetek tekmovanja za mladinske teke na 8 km, 5 km, 3 km Nastopno mesto nad Pucom Proga poteka proti Savskemu mostu na Mlake ob obronkih gozda nazaj. Nastopna mesta in cilji za vse teke so na istem mestu. — Ob 14. uri pričetek tekmovanja v smuških skokih za podzvezino prvenstvo v norveškem sestavljenem tekmovanju, posamez- nih skokih ter mladinskem podzvezinem prvenstvu. SPI-OSNA DOLOČILA: Pravico nastopa Imajo vsi verificirani tekmovalci zveze, za prvenstvo podzveze pa tekmujejo samo Gorenjci, ostali tekmujejo izven konkurence. Vsak tekmovalec nastopa na svojo odgovornost. Tekmuje se po pravilniku ZSSJ in pravilih SZSZ. Vsak prijavljenec lahko tekmuje za sestavljeno tekmovanje ali pa samo za solo tek, solo skoke, vendar mora to njegov klub na prijavnici točno označiti. Prijava na predpisanih tiskovinah je poslati do 28. februarja t L do 12. ure na naslov GZSP — Jesenice. Na zakasnele prijave se ne bomo ozirali. Prijavnine ni. Žrebanje nastopnih številk v petek 27. februarja ob 19. uri v zvezini pisarni na Jesenicah. Objava doseženih uspehov in razdelitev daril bo za vsa tekmovanja v nedeljo dne 2. marca pred hotelom Triglav ob 18. uri. DARILA: Prvi trije v vsaki disciplini prejmejo častna ali praktična darila. Prav tako prejmejo darila prvi trije zmagovalci norveške kombinacije. OCENJEVANJE najboljšega kluba: Poleg ccene posameznih tekmovalcev v razpisanih tekmovanjih se bo ocenil in nagradil najboljši klub GZSP, ki bo s svojimi sodelujočim; tekmovalci dosegel naj-biljše rezultate po točkovanju 5, 4, 3, 2, 1 v vseh disciplinah. Biljardna tekma Zagreb—Ljubljana bo v Ljubljani v dnevih 1. in 2. marca v odlični biljardnici kavarne »Zvezde«. Na veliki mizi bodo zastopali Ljubljano g. Ei-senbart, Orehek, Sevnig in Sivic, na malih mizah pa gg. Orehek, Eisenbart, ing. Bricelj, Bertoncelj in Pevalek M. Ker je pri zadnjem srečanju v Zagrebu Ljubljana na veliki mizi presenetila z rezultatom 4 : 4, na malih mizah pa nepričakovano izgubila z 1 : 4, se oba kluba vestno pripravljata za to napovedano tekmo. Občni zbor kolesarjev Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze je na redni seji dne 19. t m. sklenil, da bo redni občni zbor dne 9. marca t. L v Mariboru (mesto bo določeno naknadno) z naslednjim dnevnim redom: pozdrav in poročilo L poslevodečega podpredsednika, volitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika, ki bosta obenem tudi overovatelja polnomočij, poročilo upravnega odbora, poročila nadzornega odbora, volitev novega odbora, predlogi in sklepi ter slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti bo občni zbor pol ure pozneje, ne glede na število prisotnih delegatov. Obenem se opozarjajo vsi, da je treba predloge dostaviti upravnemu odboru zveze najmanj osem dni pred občnim zborom — SKZ. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo imel redni letni občni zbor v četrtek 27. t m. ob 20. v gostilni »Pri angelu«. Vabljeni tudi nečlani. IIL tradicionalni kolesarski ples z vi-joIČnim večerom priredi na pustni torek DKSK Edinstvo v Delavski zbornici. Preskrbljeno je za lepe nagrade ter dobro jed in pijačo. Plesa željne bo vrtil »Jonnv jazz«. SK Mars. Ponovno se obveščajo vse podporno članstvo in vsi aktivni igralci, da bo v soboto dne 8. marca t. L VIII. redni letni občni zbor. Kraj in čas bosta objavljena pravočasno. Nadalje se naprošajo vsi igralci, ki še dosedaj niso vrnili klubovemu gospodarju opreme, da to store v teku tega tedna sigurno. Drevi ob 20. bo odborova seja v gostilni Urek, Poljanska c. 55. Ker je seja zelo važna, vljudno prosim vse odbornike, da se je sigurno udeleže. Tajnik. Občni zbor Saveza srbskih športnih sa-vezov. V Beogradu je bil včeraj v hotelu Bristol redni občni zbor SSSS. Po sprejetih poročilih je bila izvoljena nova uprava z načelnikom mesta Je^remom Tomi-čem na čelu. Skupna potovanja športnikov. V zvezi z novimi določbami v uredbi o ugodnostih na železnicah in ladjah bodo lahko vsa športna in nacionalna združenja, ki bi po trti spremembah ne mogla dobiti voznih ugodnosti, s pomočjo društva »Putnika« organizirala svoja skupna potovanja z znatnimi olajšavami, če se bo za potovanje prijavilo vsaj 8 oseb. Športni klubi in nacionalna združenja dobijo vse podrobne informacije o tem v biljetarnicah »Putnika«. 532348230002000200005323485353234823532348234823482353234802022353235323 Pustni čas se veselo zaključuje Ljudje Iščejo v pustni zabavi pozabljenje Ljubljana, 23. februarja Včerajšnja pustna sobota je bila vesela kljub časom, ki so vse piej imkor veseli. Številne sinočnje plesne prireditve so bile vse dobro obiskane, kar pač priča samo to, da si ljudje prav v teh časih še posebno za že le malo razvedrila in pozabljenja. Priljubljena maškarada na Taboru Tradicionalna vsakoletna maškarada na Taboru je ena izmed zelo priljubljenih prireditev v Ljubljani. Sinoči je bila deležna nepričakovano velikega obiska. Dvorana je bila lepo dekorirana in med posetniki je vladalo najboljše razpoloženje. Razmerno nizke cene in izredno nizka vstopnina so omogočale vstop vsem slojem. Zbrano je bilo nad 150 mask, ki so potem nastopile tudi v tekmi. Največ glasov je dobila gdč. Zora Hafnerjeva kot cigansko dekle (49 glasov), drugo mesto je zasedla gdč. Zofija Matejeva v kostumu madžarske ciganke (40 glasov) in tretje mesto gdč. Zdenka žiličeva kot češka kmetica (34 glasov). Vseh je bilo oddano nad 350 glasovnic. Večer sta vodila požrtvovalna brata Kunstelj in Makarovič. Igral je prvovrstni sokolski jazz Ajaks s Tabora pod vodstvom brata Sirnika. Slavec je imel iestinpetdeseto maškarado V veliki dvorani hotela Metropola je priredilo pevsko društvo Slavec svojo vsakoletno tradicionalno maškarado. ki je letos že 56. po številu. Na plesu so bile tudi številne okusne maske in je bila dvorana večeru primerno dekorirana. Obisk je bil prav lep. Ves večer je pridno igrala priznana godba Zarje in je večer potekal v najboljšem razpoloženju. Drugi elitni ples slušateljev abiturientskega tečaja Vršil se je v Trgovskem dcmu pod častnim predsedstvom predsednika Zbornice za trgovino in industrijo g. Jelačina in v okviru proslave pive obletnice ustanovitve Društva slušateljev abiturientskega tečaja. Ob 19.30 je predsednik sprejel častne goste. med njimi tudi zastopnika ljubljanskega župana g. <±r. Leskovca, direktorja trgovske akademije g dr. Pirjevca in ravnatelja II. trgovske dvoiazredne šole g. dr. Gogalo. Večer je vodil prof. g. Jožko Trožt. otvorila pa sta g. Znkrajšek in ga. Pirjevčeva z Kraljevim kolom. Drugi elitni ples abiturientov je imel tucii svoj koncertni del. Mita Sičeva je na klavirski harmoniki odlično odigrala tri točke in bila za svoja izvajanja deležna prisrčnega odobravanja. Eno točko je na violini izvajal j žargi in ga je na klavirju spremljal Bo- j jan Adamič. Bila sta enako nagrajena z j dolgotrajnim aplavzom. Naposled je lepo izpela Manja Mlejnik-Sibinovičeva »Ga-votte« iz Massenetove opere »Manon«. Na j klavirju jo je spremljal Bojan Adamič. Aka^fe^-ki planinski ples v Zvezdi Planinski p'es akademske skupine SPD Je bil tudi letos prav dobro obiskan, čast- , no pokroviteljstvo plesa sta prevzela dr. i Tominšek in dr. Pretnar. Večer je vodil , plesni mojster Jenko, igral pa je odlični 1 jazz Odeon pod vodstvom dirigenta Švare. j Razvil se je prav prijeten večer. Ples gra£i£arjev Tudi erafča-ji so priredili svoi vsako- i letni pest.n: p'e> v prostorih Delavske ; zbornice. Prireditev ie dobro usne-a. Po- ' leg plesa ie bil pripravljen zanimiv spored. Podsoršek ie zaoel nekai kuoletov. kar ie ustvarilo med gesti najboljše razpoloženje V baletni točki sta nastopila Buhova in Franci Carman. ki sta izvajala novi ples La consa in Gregorčičev Ren-dez-vous. za kar sta bila deležna prisrčnega odobravanja in sta morala ples Dano vi ti. Obisk ie bil zelo dober. Igral je orkester Grafike pod vodstvom g. Pere-ta. Sokolska maškarada v Trnovem Agilni Sckol v Trnovem ie priredil snoči prvo maškarado v svojem novem domu. Prireditev ie dobro uspela in sta bili obe dvorani doma do kraja napolnjeni. Cisti dobiček prireditve je nameni® za dograditev Sokolskega doma nekai dobička oa bo društvo podarilo odboru za zimsko pomoč mesta Ljubljane Na prireditvi ie vladalo ves večer odično razpoloženje. Igrala ie godba 40 pehotnega polka. Dekoraciia dvorane ie bila prav mojstrsko izdelana. Smaragdna noč na Viču Mala dvorana Sokola na Viču je bila snoči spremenjena v pravljični svet, v lep zelen gaj, ki je ustreza! devizi »Smaragdna noč na Viču« Vsa dvorana je bila izredno okusno zeleno dekorirana, s stropa so pa viseli veliki ledeni stožci in kristali, ki so sipali žarko luč v dvorano Tudi oder je bi' majhen svet zase, ločen z dekorirano pregrajo. Ves strop je bil preprežen s cvetjem in zelenjem, ob srfrani pa sta bili dve okusno aranžirani vrbi žalujki. Prav pester je bi! aranžma tudi na balkonu, a iz bara so napravili intimen kotiček. Pridno je svi-ra! jazz Micky, tako da so plesalci v po4-ni meri prišli na svoj račun. Za lačne in žejne je bilo tudi poskrbljeno in cene so bile spričo današnjih razmer kaT znosne. Zabave so posetiili mnogi odlični Ljubljančani. Upamo, da je prireditev dala lep gmotni prebitek. Bilo je kakor v pravljici • • • Danes popoldne je bil v veliki dvorani Kazine 19. otroški ringaraja. Mamice so privedle s seboj svoje malčke, oblečene v najpestrejše oblekce in z ličnimi maskami na obrazih. Vsa dvorana je bila lepo okrašena. Vstopnina je bila razmerno nizka, tako da je bil vstop omogočen širšim slojem. Cisti dobiček te prireditve je namenjen ortopedskemu zavodu in mladinski knjižnici Odbornice TKD Atene so imele polne roke dela z raznimi pripravami in pri stojnicah, še prav posebno živahno pa je bilo pri ribolovu. Organizacija prireditve je bila pod vodstvom zaslužne predsednice ge. dr. Kroftove. Spored sta sestavili ga. Silva Danilova in Roška Prijateljeva. Obsegal je spored nad 20 prav ljubkih točk. Ob določeni uri je privedla v dvorano mlade umetnike ga. Silva Danilova in se v uvodu v imenu TKD Atene zahvalila gostom za tako številni obisk ter izrazila željo, da bi se malčki na prireditvi čian pri-jetneje zabavali. Kakor je poudarila, se naši mali umetniki zaradi pomanjkanja časa niso mogli temeljito pripraviti, vendar pa smo bili z njihovim izvajanjem nadvse zadovoljni. Prizorčki in pevske in glasbene točke so biti posrečeni. Med posameznimi točkami je igrala vojaška godba 40. pehotnega polka valčke in so mali umetniki in umetnice prav pridno plesali. Bilo je zelo živahno Tudi naši malčki se znajo imenitno zabavati. Otvoritev razstave Kralj, Godec, Lakovič K intimni slovesnosti v Obersnelovi galeriji se je zbralo lepo število kulturnega občinstva Ljubljana, 23. februarja V soboto zvečer je bila v Obersnelovi iBaieriji na Gosposvetski cesti ctverjena rastava likovnih umetnikov Franceta Kni-!ja. Frana Godca in Vladimira Lakoviča. K otvoritvi »e je zbralo lepe;' število go-*tov. med njimi Aibert Širok za prosvetni oddelek banske uprave in načelnik dr. Pretnar v imenu mestne občine, številni umetniki, literati, novinarji in pač vsi. ki jim je pri srcu prospeh naše likovne umetnosti. V svečani tišini je najstarejši izmed raz-stavljalcev. prot. Francc Kralj pozdravil goste in naglasih da otvarja razstavo v resnih in težkih časih, ki niso baš naklonjeni umetnosti, ki ne dopuščajo umetniku iluzij. Zlasti še ne razstavljajoči trojici, od katere si vsak zase po svoje krči pot Sfko-zi nemile prilike, zmerom zvest in neuklonljiv v iskanju lepote in resnice. Na kratko je opis«! svojo umetniško pet in osvetli! vse križe in težave slovenskega umetnika ▼ času in družbi. Dotaknil se je bistva umetnosti, ki je ena sama večna evolucija, eno samo poskušanje nikdar ničesar dokončnega. nikdar dokončanega razvoja. In če danes razstavlja z dvema mladima to-varešima, je to znamenje, da je tudi sam mlad. saj se umetnost zmerom znova opla-ja in presnavlja. Dve leti je molčal, toda sila trajno nikoli ne ukloni duha. Tudi njega ni, k umetnostnemu življenju ga je prebudilo zdravje in mladost teh in še drugih njegovih mladih prijateljev. Samorasla, iz slovenskega duha izhajajoča umetnost gre svojo pot in srečen bi bil, če bi jo mogefl zastopati na čim bolj dostojen način skupaj z vsemi ostalimi. Potlej je France Kralj predstavil svoja tovariša. Prvega, Franceta Godca, gotovo že vsi poznate. Cankarjanski romar je, ki je priromal iz te naše doline šentflorjanskc in ki išče zdaj svojega od usode ne priseljenega mu mesta na Slovenskem. To je bc-! goiskatelj iz druge mlade generacije, ki je J že dosluhnil svojega boga in si je po težkih preizkušnjah zmerom samo sebi zvest :n svoji umetnosti tudi že priboril svoj izraz ter se pokazal v ravnovešenosti svojih hotenj, da smo na sircko ostrmefli. Na prvi pogled smo si že na jasnem, da imamo pred seboj pristnega, domačega, kvalitetno viso-hlco smeflo trdim, da dr sega mednarodna ko kultiviranega umetnika, za katerega !a-kvalitetna tla. In ko bomo njegova dela občudovali, bodimo hvaležni umetniku Gcdcu, da pod težo življenja ni klonil in da v njem umetnik nikoli ni omagal. Želim tovarišu Godcu tudi v naprej, da se b» še bcflj poglobil v iskanju lepote in resnice. — Tretji razstavIjaJec Vladimir Lakovič je najmlajši in šele na začetku svoje poti je pa že zdaj ne nedvoumen način izpričal svojo pripadnost k resnični umetnosti. Ko se boste poglobili v njegova čustva in občutja, vedite, da je to vedrost in opojnost umetnosti same. je to naš Lakovič, so to njegovi ljudje, je njegov Dobrdob, od koder je doma. Želim mu na začrtani poti čim več uspeha, čim več možnosti izpopolnjevanja ... Po tem nagovoru je Fmnce Kralj proglasil razstavo za otvorjeno in cbema tovariši ma čestital k lepemu uspehu. PoHej so si j gestje ogledali razstavljena dela, ki bodo | po svoji kvaliteti brez dvoma vzbudila ' upravičeno zasluženo pozornost. Veliko obrtniško zborovanje v Celju živahen občni zbor Združenja obrtnikov za mesto in srez Celje Celje, 23. februarja Združenje obrtnikov za mesto in srez Celje je imelo danes dopoldne v mali dvorani Celjskega doma redni letni občni zbor. ki se ga je udeležilo okrog 400 obrtnikov in obrtnic Z občnega zbora so bile postlane vdanostne brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu ter pozdravne brzojavke ministru za trgovino in industrijo dr. Andresu, banu dravske banovine in novemu predsedniku Obrtne zbornice. _ Predsednik g. Stejan Holofear je v svojem poročilu omenil, da se položaj obrtništva od zadnjega občnega zbora združenja, ki je bil lani 6 oktobra, ni bistveno spremenil. Gradbena delavnost je prav skromna. Ce bi bila iniciativa države v tem pogledu večja in bi država zaposlovala same obrtnike, bi bilo zaposlenih 40»/e odstotkov obrtnikov več, dedo pa bi bilo za 100% boljše. Pomanjkanje surovin je obrtniški stan hudo prizadelo. Vsled draginje je zlasti močno prizadeta oblačilna strofca. Vso pozornost je treba posvetiti zatiranju šuš-marstva. Reorganizacija obrtniških združenj še ni docela izvedena, ta zadeva pa bo v kratkem dokončno urejena. Združenje ima 14 odsekov, ki razen malih izjem delujejo odlično. BGamma« v Tržiču izbruhnil požar, ki ie uničil oddelek 7ci izdelovanje streSne lepenke. Zaradi lahke vnetljivih snovi se je požar naglo širil m šele po 3 urah napornega dela se je nosilcem posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil še na druge oddelke tovarne. Lif-ti. ki so objavili kratka poročila o požaru, beležijo, da je nastal zaradi kratkega suka v pogorelem oddelku. Ponedeljska križan BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. mesto v besedilu, odstavek. 5. industrijska rastlina. 9. goi ska dolina na Gorenjskem. 14. poldrag kamen. 15. zbornica. 17. preteklo leto. 18. poleg. 19. drag les. 21. staroslovenska črka 22. pijača starih Slovan.. 23. rečica v Sloveniji. 24. član družine. 26. oblika osebnega zaimka. 27. moško k:~stno ime (italijanska oblika). 28. starejša oblika za če, 30. del teže. 32. jed iz krompirja. 33 stara trdnjava v Dalmaciji 34. tuika za oznako posredovanja 36. poživiiaioča pijača. 38. osebni zaimek v latinščini. 39. država v Aziji. 41. veznik v latinščini. 43. moško krstno ime v angleščini. 45. svetopisemsko mesto. 46. veznik. 47. stru-ja. 49. slovansko žensko krstno ime. 52. suženj. 53. moško krstno ime. 55. mesto v Italiji. 56. žensko krstno ime 57. popust 58. lovska priprava. 59. vrsta kamenine. Navpično: 1. zanos v govoru. 2. starogrški iunak. 3. lovska priprava. 4. veznik v latinščini. 5. kip. 6. oblika glascla. ki pomeni posestvovanie. 7. trobilo. 8 kovina. 10. stara oblika veznika. 11. mesec 12. turški izraz za milost 13. umerienost. 15. prislov. 16. davek papežu. 19 vaia. tudi potegavščina. 20. ime filmske igralke. 23. morski razbojnik. 25. žensko krstno ime. 27. poleg. 28. veznik.. 29. začimba. 31. tuika za: oo načinu. 35. dolžinska mera. 37. prvi človek. 39. klin. 40 mnsto v banovini Hrvatski. 42. vrsta rimskega oblačila. 44. malik. 45. zabavišče 46. vrsta igre. 48. naslov iz Mažuraničevega epa. 50. vrsta pesnitve. 51. oblika svojil-nega zaimka v fran-oščini, 52. nasilna tatvina. 54. Predlog. 56. spolnik v francoščini. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: kamilice, poza, ro, Elida, na. en, če, oni, ca (circa), dr, loj, be (berili j), ul, Lah, sv, polk, Obri, ro, mina, ikra, noj, oba, KJ (Kozak Juš), Atila. ost, ma, os, ras, uk, om, par, Kiklop. Navpično: ar, moč, le, llo, cink. Edi, ona, za, Helsinki arhontat, nov, ebonit, cirkus, dar, Ela, ubi, pi, ir (iridij), MJ (Matija Jama), Ibar, al (aluminij), oj, ol, om, as, Iva, osi, tul, om, ak. ko. TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dele: Božidar Sobotič, Šmarie-Sap, Dolenjsko. Jože Vaj-detič. Celje. Pred grofijo 7. in Irena Čan-drova. dijakinja LjublJana-Moste. Cigter-Jeva 29. Iščemo mehanike za težke statve za sukno. Posel stalen. Ponudbe poslati pod šifro »Bosna« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Kd oje najboljši gratolog? Uganili ste že, da Je naj boljfil grafolog P. T. Karmah. priznan po ce lem svetu ln nepremagljiv v tej znanosti. Po Vaši pisavi lahko spozna vse. kar se tiče Vaše osebe — karakter, sposobnosti, služba. loterija, poslovni uspehi, ljubezen, zakonsko življenje, prijatelji, sovražniki, potovanja. bolezni, nevarnosti. ki Vam pretijo, in katerih se morate os-niti, prilike, ki jih mo rate izkoristiti, kakor tudi vse vrste razlag ln nasvetov, ki Vam bodo koristtli vse Vaše življenje. Vse to dobite popolnoma -- BREZPLAČNO, ako kupite najnovejšo knjigo »Naš život i okultne tajne«. Knjiga je zelo lnteresantna in velikega pomena za Vaše življenje. PoSdjite še danes rojstne podatke ln vsa važnejša vprašanja. katera Vas zanimajo za Vaše bodoče življenje ter din 30 za knjigo na moj natančen naslov: P. T KARMAH, Žalec. Denar se pošlje v naprej na čekovni račun 17455. Ureiuie Davorin davi jen. - izd^a za Konzorcij »Jutra« SUako Viraat. — Za Narodno tiskano #, d. Jut Uafcarnarja Vam Jana — 2a dal Je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani.