LETO XVII. — številka 86 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, skorja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tiske — Glavni In odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK KRANJ, sobota, 12. II. 1966 Cena -»O pa: ali 40 starih dinarjev Lisi izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO vsak dan od 8-19;db sobotah do 14 MALOPRODAJA KVALITETNEGA POHIŠTVA V NAJVEČJEM SKLADIŠČU r«2 SLOVENK Sestanek štaba civilne zaščite Treba je regulirati gornji tok Save VIŽMARJE 168 Zbori volivcev v Trzicu V tržiški občini bodo od 13. do 20. novembra zbori volivcev, na katerih bodo govorili o spremembah v občinskem proračunu, o izvrševa-nJu sklepov zadnjih zborov volivcev, o delu občinske skupščine in o nekaterih drugih aktualnih zadevah posameznih krajev. V Tržiču in 70 milijonov za ljubljansko kirurško kliniko The Thomson Organisation Limited, lastnica letalske družbe Britania Ainvavs, katere letalo se je 1. septembra zrušilo pri Lahovčah, bo darovala v zahvalo za vzorno nego preživelih ponesrečencev 20 tisoč funtov (70 milijonov S din) za novo ljubljansko ki-rurgično kliniko. Thomsono-va podjetja želijo, da ljub^ ljanska bolnišnica uporabi ta denar za nakup britanske medicinske opreme. Za jesen in zimo je najbolj idealna sintetika COLORADO TEKSTILINDUS KRANJ na Ravnah bodo tako razpravljali še o vzgojno varstvenih ustanovah, na Bistrici o preimenovanju Kolodvorske" ceste v Cesto Ste-Marie-aux-Mines, v Sebenjah o kanalizaciji in vodovodu, v Dolini pa o predlogu, da bi tamkajšnjo osnovno šolo opustili. V Pod-ljubelju se bodo zadržali pri poročilu o preostalih obveznostih, ki jih ima skupnost cestnih podjetij še na njihovem področju, o čemer bodo na prihodnji seji seznanjeni tudi vsi odborniki. Ocenj evanje izdelkov so tudi zdravstveno službo, ki ni cepila prebivalstva, saj bi se zaradi okužbe vode razširile nalezljive bolezni. Zanimiva je ugotovitev članov štaba civilne zaščite Železarne, da se nivo reke Save v zadnjih letih bistveno spreminja. Nekateri menijo, da je to zaradi tega, ker so posekali gozdove v nekaterih predelih Gornjesavske doline. je dejal predsednik štaba civilne zaščite in direktor železarne ing. Matevž Hafner na sestanku štaba civilne zaščite, na katerem so analizirali pomanjkljivosti pri preprečevanju in odstranjevanju posledic poplave. Po zadnjih podatkih je poplava povzročila v jeseniški občini za prek 1 milijardo 500 milijonov S-din škode. Komisija za pomoč prizadetim je razdelila 2,700.000 S-din najnujnejše pomoči. Glede ugotovljene škode so posameznim družinam dali 30 do 50 tisoč S-din v denarju ali pa v bonih za nakup hrane. Razen tega so v tem času izdali dnevno od 100 do 200 bonov za prehrano v novem gostinskem obratu Zelezar. »Pohvaliti moram požrtvovalnost vseh ljudi, ki so pomagali poplavljencem in reševali našo imovino«, je v nadaljevanju dejal ing. Hafner. Posebno pa je pohvalil požrtvovalnost in hitro ter uspešno posredovanje poklicne gasilske čete. Na sestanku so ugotovili, da je bilo sodelovanje z občinskim štabom nezadovoljivo. Pomanjkljivosti so bile tudi pri prehrani, saj so nekateri šele zvečer dobili prvi topli obrok hrane. Kritizirali Tudi z evakuacijo prebival« stva s poplavljenega področja člani štaba niso zadovoljni. Čeprav jc Železarna od laoske povodnji vložila v regulacijo reke Save 150 milijonov S-din, jih je letošnja poplava prehitela. Dela niso dokončana, nekatera, kot n. pr« jez na Savi pri Železarni pa bodo morali ponovno utrditi. Kajti, ce bo popustil, bo Železarna utrpela veliko škodo. Jo?.? Vidio Seja skupščine občine Škof ja Loka »Da« za ljubljanske bolnišnice Franc Svoljšak, podpredsednik skupščine občine Škof j a Loka Skupščina občine škofja Loka je sprejela v torek, 8. novembra, predlog oziroma obrazložitev k pogodbi o financiranju gradnje nove bolnišnice v Ljubljani. Kranj, 11. novembra — V Mlekarskem šolskem centru v Kranju je včeraj komisija priznanih mlekarskih strokovnjakov ocenila 46 mlečnih izdelkov trinajstih slovenskih mlekarn. Pobudo za to ocenjevanje, ki bo odslej vsake pol leta, je dal upravni odbor Poslovnega združenja za mlekarstvo, vzorno pa ga je organiziral Mlekarski šolski eenter. Danes dopoldne so si predstavniki mlekarne ogledali razstavo ocenjenih izdelkov in se s člani komisije pogovorili o vzrokih, ki vplivajo na kvaliteto mlečnih živil. Med predloženimi mlečnimi Izdelki so po kvaliteti in številu prednjačili siri. Od 30 vzorcev jih je bilo 5 uvrščeno v razred ekstra, od tega kar štirje iz mlekarne Ljutomer, eden pa iz Ljubljane. Med prvovrstnimi stri so bUi Izdelki is Kranja, Ljubljane, Maribora, Kobarida in Ljutomera. Pri surovem maslu sta bila uvrščena v razred ekstra vzorca iz Ljubljane in Maribora, v prvi razred pa iz Škofje Loke in Kranja. Pl Pet dni ačanega dopusta TJO Železarne Jesenice je sklenil, da vsem prizadetim pri poplavi, ki so reševali svoje hiše in stanovanja pred poplavo in zaradi tega niso mogli na redno delo, prizna pet dni izrednega plačanega dopusta. Delavcem pa, ki so sodelovali pri reševanju imovine železarne, bodo priznali nadure. Upravni odbor je prav tako sklenil, da skupščini občine Jesenice dodeli kot prvo pomoč prizadetim pri poplavi 3 milijone S-din. Razen tega pa še 3 miiljone S-din in za 2 milijona S-din gradbenega materiala za izgradnjo nujnih stanovanjskih-prostorov za pet družin, ki so zaradi poplave ostale brez stanovanja. Skupščina je razpravljala o tem že na 23. redni seji, vendar tedaj ni bilo mogoče sprejeti pogodbe, ker bi po njej morali že letos zagotoviti nekaj čez U milijonov starih dinarjev. Sporazumno s skladom za gradnjo so sklenili, da se ta denar enakomerno prenese do leta 1971. Občina Skofja Loka bo plačala za gradnjo 103,214.000 S dinarjev. Na skupščini so nekateri menili, da naj bi se dotacije še enakomerneje razporedile, drugače pa so se odborniki strinjali tako s financiranjem kot tudi z garancijo gradbenemu odboru v Škofja Loka Stanovanja za borce NOV Skupščina občine Skofja Loka je sklenila, da najame pri kreditni banki Ljubljana posojilo v višini 31 milijonov starih? dinarjev za nakup stanovanj za borce NOV. Na ta način bo dobilo stanovanje 7 borcev. Na skupščini so obrazložili, da so to borci iz leta 1941 in 1942, ki so do sedaj živeli v nemogočih razmerah. — pc višini 151 milijonov starih dinarjev. Skupščina je izvolila za svojega podpredsednika Franca Svoljšaka, računovodjo iz Gorenjske predilnice. Predsedniku Milanu Osovnikarju so podelili štipendijo za 24 mesecev za študij na ekonomski fakulteti. Ker je do volitev novega predsednika le še nekaj mesecev, so se odločili naj v bodoče opravljata posle predsednika oziroma podpredsednika Osovnikar in Svoljšak neprofesionalno. Na dnevnem redu je bila predvidena tudi obravnava o delu osnovnih šol v občini za šolsko leto 1965/66, vendar so to točko preložili na naslednjo sejo, ko bo poročal tudi Sklad za financiranje šolstva. —pc Poskusite odlično brazilsko kavo pražarne veletrgovine „(2 oka" Škofja Loka O/+$- 999999 734686 2 POROČILA O POPLAVAH 12. NOVEMBER 1966 * GLAS Novoletni sejem v Kranju od 17. do 26. decembra Nanj ; enkratnih pr Po rebalansu proračuna skupščine občine Jesenice so zaradi pomanjkanja denarja nastale težave pri dodelitvi enkratnih priznavalnin borcem NOV. Stalnih priznavalnin sicer ne bodo zmanjšali ali ukinili, žal pa bodo morali zmanjšali število enkratnih priznavalnin. Prizadeti bodo tudi otroci, ker bodo samo nanujnejšim otrokom padlih in umrlih borcev ob novem letu dodelili enkratno pomoč pri šolanju. Na zadnji seji upravnega odbora sklada za borce so govorili tudi o tem. da so krajevne organizacije premalo aktivne ter da bi le-tc morale dajati predloge za priznavalnine, ne pa da morajo prizadeti sami ubirati pota za rešitev svojih socialnih problemov. Jože Vidic Seminarji za sindikalna vodstva Priprave na občne zbore V okviru priprav na občne zbore sindikalnih organizacij je občinski sindikalni svet v Kranju konec oktobra in v začetku novembra organiziral v Preddvoru seminarje. 27. oktobra je bil seminar za vodstva sindikalnih organizacij iz industrije, prometa, kmetijstva in gradbenih dejavnosti, 28. oktobra za storitvene dejavnosti in 3.'novembra za družbene službe. Od 106 povabljenih sindikalnih organizacij se jih je udeležilo 81. Dve sindikalni organizaciji sta se opravičili, 23 pa se seminarja i/, neznanih vzrokpv ni udeležilo. Iz industrije se seminarja ni udeležil samo Standard, iz trgovine Živila, Agraria, Elita, Kurivo, iz gostinstva pa Jelen, Bom na Jezerskem in gostinsko podjetje Krvavec ter drugi. Ne smemo sicer posploševati, vendar pa je prav za trgovino in gostinstvo, kjer sindikat do sedaj ni delal najbolje, značilno, da se vod- stva sindikalnih organizacij seminarjev in podobnih oblik ne udeležujejo. Kaže, da nekateri še vedno mislijo, da je pri njih vse prav in nadaljujejo z dosedanjo prakso. Na seminarjih so razpravljali o kadrovskih, vsebinskih, organizacijskih in tehničnih pripravah na občne zbore sindikalnih organizacij. Poudarili so, da se na letošnjih občnih zborih in pripravah nanje ne bi smele več pojavljati nekatere stare napake. Ponekod so se občni zbori v preteklosti spremenili v navadne proizvodne sestanke, na njih niso prikazali finančnega poročila, čas in prostori so bili neprimerni, povečini pa se pred občnimi zbori izvršni odbori sploh niso sestali s člani. Vodstva sindikalnih organizacij so ponovno opozorili, da morajo biti občni zbori končani najkasneje do 20. decembra letos. Na ta način bi se delo novih vodstev začelo lahko že v ja- Nosilci turistične misli na Gorenjskem imajo TD SKOFJA LOKA Društvo dela na območju krajevnih skupnosti škofja Loka, Log, Pust al, Stara Loka, Sv. Duh, Trata, Zapre-val in Zminec. Ima 196 članov. Predsednik je Vladimir Žužek, podpredsednik Janko Oblak, tajnik Zvezdana Zad-nik. Društvo ima lepo urejeno pisarno v centru Škofje Loke, kjer imajo informacijsko in vodniško službo ter recepcijo za privatne turistične sobe in menjalnico. V pisarni je tudi Turistični informativni biro, katerega namen je, da bi pomagal tudi ostalim društvom v občini. Dohodki društva so članarine in dotacije skupščine. Turistična taksa od privatnih sob ostane v celoti društvu. Malenkostne dohodke tudi od menjalnice. Dejavnost društva je usmerjena v široko akcijo za preobrazbo Škofje Loke in okolice v turistični center. V društvu menijo, da so pri tem precej osamljeni in da niso deležni potrebnega sodelovanja oziroma podpore. 2e dlje se borijo za ureditev campinga v škofji Loki. Imajo 75 zasebnih turističnih ležišč. Ležišča so imeli v prvem polletju zasedeno 1,7 odstotno. Zaradi majhne zasedenosti razpoložljivih postelj je razumljivo, da ni posebnega zanimanja za ureditev novih turističnih sob. Tako kot ostala društva v Skofji Loki čaka TD Škofja Loka na izid skupnega turističnega prospekta, ki se je zaradi selitve tiskarne »Mladinska knjiga« zelo zavlekel. Društvo ne organizira posebnih turističnih prireditev. pač pa najtesneje sodeluje v »Loških letnih igrah« in moto-dirkah »Nagrada Loke«. Ker se že ti dve prireditvi borita z velikimi denarnimi težavami, ne nameravajo organizirati še posebne turistične prireditve. TD KROPA TD Kropa ima 120 članov. Predsednik društva je Janez Lazar, tajnik pa Simon Hab-jan. Ves dohodek društva jc odvisen od članarine. Poseben dohodek je tudi od tradicionalne prireditve »žebljarski dan«, vendar je odvisen od vremena. Turistična taksa pripada Krajevni skupnosti in zato smatrajo, da bi morala ta posvečati več pozornosti problemom razvoja turizma. V letu 1967 nameravajo izdati nove barvne razglednice Krope z novimi motivi, vendar še ne vedo, če bodo imeli za to dovolj denarja. TD Kropa se lahko pohvali s svojo vzgojo prebivalstva. Vsa okna v Kropi so polna lepega cvetja. Lepo urejeni vrtički, čistoča na vsakem koraku potrjuje da je društvo v veliki meri uspelo. Društvo je -Jani razpisalo nagrade za najlepše urejena okna, vrtičke in urejene hiše. Letos tega niso mogli izvesti, ker niso imeli denarja. Zanimivo je, da Kropa kljub temu ni izgubila na svoji urejenosti. Posebnost Krope je kovaški muzej, ki je odprt vsak dan. Letos je imel precej manj obiskovalcev zaradi porušenega mostu pri Podnartu. Deset prijavljenih privatnih ležišč ni izkoriščenih, ker Kropa nima potrebnega gostinskega lokala, kjer bi sc gostje lahko hranili. Edina gostilna v Kropi namreč nima kuhinje. Kljub urejenosti domačij pa se kažejo prebivalci Krope tudi v drugačni luči. Društvo ima velike težave z ljudmi, ki mečejo v strugo v kanalu najrazličnejše odpadke. To »posebnost« Krope dopolnjuje še smetišče v bližini krajevnega urada oziroma podjetja »Plamen«, kjer je leglo mar-česa in podgan. TD LESCE Društvo, ki deluje na območju Lesc in bližnje okolice ima kar 350 članov. Samo letos so pridobili 60 novih članov. Predsednik društva je Jaka Eržen, tajnik pa Franc Vovk. V času sezone imajo svoje prostore v campu šobec, izven sezone pa v družbenem centru v Lescah. Viri dohodkov društva so članarine, turistične takse, ki jo krajevna skupnost odstopa društvu, prodaje spominčkov in razglednic ter od campa. Razpolagajo s 110 ležišči v privatnih turističnih sobah. Letos so dali poroštvo za 3 milijone starih dinarjev za ureditev privatnih turističnih sob. Na področju propagande imajo povezavo z inozemskimi turističnimi agencijami v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Ho-landiji, Belgiji, Franciji, Angliji in Italiji. Izdali so 5000 barvnih razglednic, 2000 v čno-beli tehniki, na zalogi pa imajo še 1500 starih razglednic. Turistično društvo iz Lesc je eno izmed najboljših m najdelavnejših turističnih dro-štev na Gorenjskem. P. C nuarju in februarju prihodnje leto. Za nova vodstva bo občinski sindikalni svet v januarju pripravil poseben seminar. Razen tega pa bodo spomladi občni zbori strokovnih sindikatov, skupščinske volitve in konferenca sa-moupravljavcev. Vsi ti dogodki so najbrž dovolj pomembni, da bi občni zbori res morali biti končani do predvidenega roka. Največ razprav in mnenj pa je bilo na seminarjih o deprofesionalizaciji, o kriterijih in o izbiri novih vodstev, o sedanji vlogi sindikata, javnosti dela in programih sindikalnih organizacij. Predvsem so se dogovorili, da programi dela sindikalnih organizacij v prihodnje ne bi smeli biti splošni in bi jih posamezniki sestavili zgolj zato, da bi občni zbor izgledal tako organizacijsko bolje pripravljen. V programih pa tudi ne bi smelo biti nakopičenih preveč konkretnih nalog in bi bili zato nerealni. Najbrž bi edino poprejšnja razprava izvršnih odborov sindikalnih organizacij s člani pokazala, kakšni bi morali biti programi in delo sindikalnih organizacij v prihodnje. A. Zalar Čevlji moški, ženski, otroški copate zimske Blagovnica Radovljica pri avtobusni postaji Trg. podjetje Murka, Lesce vse turistične usluge KRANJ Zaposlovanje strokovnih kadrov Na temo: rotacija in reelekcija — Tine, v Solo raje pojdi, namesto da s komolcem fAV ob »kalo! — Saj nisem tako neumen kot tU Kaj ml mar ite^lc ln črke, komolce bom najbolj potreboval. S seje skupščine občine Kranj Pol milijarde škode Ustrezni in hitri ukrepi — Stanovanja ob Savski cesti in v Savski loki izprazniti do konca 1968. leta — Kdo je kriv, da most pri Tekstilindusu ni bil popravljen Razen drugih točk, o katerih bomo pisali v prihodnjih številkah, so na zadnji seji obeh zborov skupščine Kranj v četrtek, 10. novembra, razpravljali tudi o poročilu o poplavi reke Save 4. in 5. novembra in o posledicah poplave. Posebna komisija, ki je takoj začela ugotavljati škodo, je ugotovila, da znaša ta v industriji dva milijona 263 tisoč 933,49 din, na javnih objektih dva milijona 630 tisoč N din in na stanovanjskih objektih in osebni imovini 568 tisoč N din. Skupna škoda pa je 546 milijonov 201 tisoč 349 starih dinarjev. To je uradno poročilo o škodi in so vsa dosedanja poročila o njej netočna. Občinski štab za organizacijo pomoči v primeru elementarnih nesreč je na zadnji seji ugotovil, da po lanskoletnih poplavah niso bili izvršeni vsi sklepi o zaščiti pred ponovnimi poplavami. Gradbena podjetja in Vodna skupnost bi morala dokončno izdelati nasip med obratoma Zvezda in Tekstilindus — obrat II. Prav tako bi Vodna skupnost morala na Savskem mostu pri Tekstilindusu — obrat I, zamenjati štiri opornike. Z delom so začeli in pripravili vse potrebno, vendar so zaradi hudega mraza delo ustavili in hoteli nadaljevati z njim spomladi letos. Vendar so že pripravljene opornike odpeljali letos v Bohinj. Ker niso bili izvršeni ti in še nekateri drugi preventivni ukrepi, je bila škoda ob zadnji poplavi toliko večja. Zato so na skupščini razpravljali o predlogu štaba in sprejeli sklepe, katere bo treba obvezno izvršiti. Raziskati je treba zakaj niso bili izvršeni lanskoletni sklepi in kdo je za to odgovoren. Gospodarske organizacije, ki imajo objekte ob Savi in Kokri, morajo takoj nabaviti potrebno tehnično opremo za reševanje ob poplavah. Podejtja, katerih delavci stanujejo ob Savski cesti in Savski Loki, morajo najkasneje do konca letošnjega leta izdelati načrt preselitve stanovalcev s tega območja. Izselitev mora biti do konca leta 1968. Tovarni Tekstilindus in Iskra morata takoj izdelati načrt preselitve stanovalcev s poplavljenega območja v primeru poplav. Vodovodni priključek za desni breg Save je treba takoj popraviti. Določiti je treba kakšen bo promet na Savskem mostu. Proučiti je treba možnost, vzpostavitve redne avtobusne proge med Tek-stilindusom in naseljema Zlato polje in Vodovodni stolp. Gospodarske organiza- cije naj za svoje delavce, ki so utrpeli škodo, organizirajo pomoč. Takoj je treba začeti s pripravami za gradnjo novega mostu na Savi, sedanji most pa je treba popraviti za prehod pešcev. Po padcu vode mora Elektro Kranj takoj pregledati jez čez reko in most pri elektrarni ter ju popraviti. V času nevarnosti poplav naj Elektrarna Moste predhodno delno izprazni bazen pred jezom in tako prepreči nenadno naraščanje Save (To je treba še proučiti). Na Vodogradbenem inštitutu v Ljubljani je v izdelavi študija in maketa rešitve struge skozi Kranj. Delovne organizacije naj se do konca leta vključijo v razpravo o tem. Zaradi nestabilnosti terena na levem bregu Kokre morajo strokovnjaki ugotoviti, če je ta del primeren za gradnjo stanovanj. A. Žalar Vojaška knjižica ni dokument za posebno delovno dobo Kmalu bo potekel rok za vložitev prošnje za priznanje časa, ki ga jc ta ali oni prebil v partizanih aH v domačem kraju kot aktivist oz, v ujetništvu, internaciji in podobno. Da ne bo prepozno ali pa nepotrebnega razburjanja, naj opomnimo tovariše, ki imajo čas prebit v partizanih vpisan v vojaški knjižici, da vojaška knjižica ni verodostojen dokument za priznanje dvojne delovne dobe in da morajo prav tako imeti za ta čas posebno odločbo komisije za delovno dobo pri občinski skupščini, ki jo bodo Žičnica na Španovem vrhu letos normalno obratuje Težko je primerjati promet na žičnici na Španovem vrhu z lanskim letom, ko so žičnico precej časa popravljali. Zaradi tega so v prvih devetih mesecih letošnjega leta zabeležili 43-odstotno povečanje v potniškem prometu in le 60,9 odstotka od lanskoletnega tovornega prometa. Vključno s septembrom so prepeljali na Španovem vrhu 63.529 potnikov — lani 44.470. Čeprav je za to žičnico značilno, da je v prvi vrsti »zimska«, saj je bilo največ prometa v januarju (15.939), v februarju (11.445) in v marcu (9747). so prinesli največje povečanje prav meseci, pri katerih je lani prišlo do iz- pada. Na prvem mestu je maj s 15.976 (lani 4489) potnikov, potem marec in april. Iz tega lahko sklepamo, da je prišlo do povečanja predvsem zaradi majskih šolskih izletov. Tovornega prometa je bilo precej manj. Lani so prepeljali 46.070, letos pa 28.114 kg, vendar je razveseljivo, da se je finančna realizacija dvignila od lanskih 7,858.621 starih dinarjev na letošnjih 9,336.303, kar pomeni 19-od-stotno povečanje. © Se vedno je ostala ena iz-9 med glavnih preprek za še O večji promet slaba cesta £ z Jesenic do spodnje po-9 staje žičnice Spanov vrh. — po kasneje morali priložiti k vlogi za upokojitev. Marsikdo se bo vprašal, zakaj je to potrebno. To je potrebno zato, da se preveri in ugotovi točnost vpisov. Po vojni so vpisovali ta čas v vojaške knjižice po navedbi vsakega prizadetega. V posameznih in redkih primerih je prišlo prav zaradi tega do netočnega vpisa, ki jih je sedaj potrebno preveriti. Zato naj vsi tovariši, ki še nimajo posebnih odločb, to čimprej storijo. Naj ob tej priliki omenimo nov predlog izvršnega sveta SRS, po katerem bodo imeli pravico do brezplačnega zdravstvenega zavarovanja tisti kmetje — borci, ki so stopili v NOV pred 1. januarjem 1915. leta, ne pa kot do sedaj, ko je bila ta pravica razširjena na vse, ki so vstopili v NOV do konca vojne. Tudi kmetje — borci se na te odločbe večkrat spomnijo šele takrat, ko jim je potrebna. Tako je pred kratkim neki kmet iz Gozd Martuljka, ki je bil dalj časa v bolnišnici, govoril: »Ko sem se sestradan in premražen boril s Kosovelovo brigado v Trnovskem gozdu nisem vedel, da bom potreboval priče, da sem bil res partizan!« In ker ni še vložil zahtevek Za priznanje dvojne delovne dobe, oz. čas prebit v partizanih, je moral seči precej globoko v žep in plačati bolnišnici stroške zdravljenja. Jože Vidle Temeljite spremembe deviznega računa Nove možnosti — brez tretjega Poslovno sodelovanje mnogih slovenskiK bank bo v veliko pomoč gospodarskim or-ganizacijam Z novim letom bo prenehal veljati devizni režim, ki je veljal zadnja tri leta. To je bil režim, ki je omejeval devizno poslovanje samo na tri banke v Jugoslaviji. Pretežni del deviznih poslov je opravljala Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino. Nov sistem pa bo nudil možnost deviznega poslovanja vsem poslovnim bankam, seveda le če bodo izpolnjevale določene pogoje. Za celotno devizno poslovanje bo morala banka imeti 2 milijona dolarjev kreditnega sklada In 80 milijonov dolarjev letnega prometa, za tako Imenovano notranje devizno poslovanje pa 400.000 dolarjev kreditnega sklada in 2 milijona dolarjev letnega prometa. Po teh kriterijih pričakujejo, da se bodo s celotnim deviznim poštovanjem bavile v Sloveniji tri banke, Kreditna banka Ljubljana, Ju-gobanka in Splošna gospodarska banka. Z notranjim deviznim poštovanjem (odkup in nakup deviz ter notranje devizno kreditiranje) pa 6 bank, in sicer poslovne banke v Celju, Kopru, Kranju, Mariboru, Novi Gorici in Novem mestu. Da pa bi zadovoljile delovne organizacije na svojem območju ter jim približale vee vrste poslov — tudi zunanje trgovinske, so poslovne banke v Sloveniji (razen Jugobanke in Kreditne banke v Ljubljani) pripravile posebno pogodbo o medsebojnem sodelovanju. Ta pogodba predvideva možnost celotnega bančnega poslovanja na področju kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja ter celotnega deviznega poslovanja, seveda v okviru možnosti, skupnih dogovorov in obojestranskih koristi. Poslovne banke, ki so se odločile za pogodbeno sodelovanje — te pogodbe še niso potrdili samoupravni organi, tako se ne veljajo, računajo pa, da jih bodo povsod potrdili — razpolagajo s 191 milijardami starih dinarjev kratkoročnih kreditov, kar je približno 56 odstotkov vsega tovrstnega denarja v Sloveniji. Pri uveljavljanju novega, svobodnejšega deviznega režima bodo prav kratkoročni krediti odigrali pomembno vlogo. Dinar bo moral biti prav tako iskano plačilno sredstvo kot katerakoli tuja valuta. Samo tako si je moč zamisliti njegovo konvertibilnost, kar pomeni, da ga bo človek vsak čas 1 ali ko zamenjal za katerokoli tuje plačilno sredstvo. Zato bi morale gospodarske organizacije temeljito razmisliti, kako se bodo z novim lotom vključite v ta sistem. Devizno poslovanje bo namreč v novih pogojih poslalo sestavni del poslovne politike podjetja, ne pa predvsem področje državnega prepo-razdeljevanja. — ABC Reorganizacija službe vzdrževanja razpis za 136 vodilnih delovnih mest Delavski svet Železarne Jesenice je pred kratkim potrdil predloženo novo organizacijo službe vzdrževanja, ki bo veljavna si. januarjem 1967. leta. Nova organizacijska struktura vzdrževalne službe je nastopila kot posledica stremljenj samoupravnih organov in uprave Železarne, da bi ta služba postala enotna za vso Železarno. Do sedaj je bila namreč precej razcepljena in neenotna, tako da so n. pr. obrati na Javorniku imeli svoje delavnice (mehanične, konstrukcijske, elektro delavnice, zidarji itn.), obrati na Jesenicah pa svoje. Po novi organizacijski strukturi vzdrževalne službe bo pet delavskih enot in sicer: DE strojne delavnice. DE strojno vzdrževanje, DE gradbeno vzdrževanje, DE elektro vzdrževanje, DE regulacijska tehnika in avtomatizacija in DE upravne službe. Za vodilna mesta v teh delavskih enotah je delavski svet razpisal 136 delovnih mest. Čeprav v razpisu to izrecno ni omenjeno, vendar imajo za vodiina delovna mesta prednost delavcii ki na tem področju v Železarni že delajo, če imajo razpisne pogoje. Samoupravni organi v sedanjih vdrževalnih delovnih enotah bodo prenehali dedovati, zato bodo razpisali volitve v nove samoupravno organe bodočih delovnih enot vzdrževanja. Volitve bodo v decembru, izvedene pa po veljavnih predpisih, tako da bodo polovico članov volili za eno leto, drugo polovico pa za dve leti. Jože Vidlc KULTURA IN PROSVETA 12. NOVEMBER 1966 * GLAS Šolsko leto 1965-66 v kamniški občini Dobra polovica učencev končala šolo v osmih letih V zadnjem času zasledimo na dnevnih redih sej občinskih skupščin na Gorenjskem poročila o šolstvu, o učnih uspehih v preteklem šolskem letu, ki so jih pripravili zavodi za prosvetno pedagoško službo. Ta poročila so v nekaterih občinah omejena samo na učne uspehe, delo in problematiko šol v preteklem šolskem letu (npr. Skofja Loka, Kamnik), drugje pa ob tem razpravljajo tudi o programu razvoja šolstva in o poteku združevanja sredstev za gradnjo šol (npr. v Radovljici, kjer bodo o tem razpravljali na seji 16. novembra). V danai nji številki poročamo kratko o šolstvu v preteklem šolskem letu iz loške in kamniške občine, v prihodnjih številkah pa bomo še iz drugih občin na Gorenjskem. V kamniški občini je pet centralnih in 11 podružničnih ©snovnih šol, skupno torej 16 osnovnih šol. Med nepopolnimi šolami jih je 6, ki imajo le 4 razrede, in 5, ki imajo še višje razrede. Učencev je bilo v preteklem šolskem letu na vseh šolah 3195, kar je približno enako prejšnjim letom. Bolj zanimive so razlike v številu učencev v posameznih razredih; največji upad je v sedmih in osmih razredih. Število učencev upada predvsem na nižje organiziranih šolah. Po poročilu Zavoda za prosvetno-pedagoško službo iz Ljubljane je to posledica postopnega ukinjanja višjih razredov in pa manjšega vpisa v prve razrede. V preteklem Šolskem letu Je od skupno 3195 učencev izdelalo 2800 učencev (upoštevani so tudi tisti z eno nezadostno oceno), torej 87,64 %. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom se je poprečni učni uspeh dvignil za 3,56 %. Vse šole kažejo napredek, razen šol v Selah in Tunji-cah. Vzrok ni milejši kriterij pri ocenjevanju, ampak .poglobljeno delo in vnašanje novih, aktivnih delovnih metod v šole. Skoraj vse šole so se letos približale občin, poprečju (87,64 %), izjemi sta le šoli v Selah (72,92%) in v Mekinjah (97,76 %). Vzrok za razliko je v neenotnem ocenjevanju. Ze vsa leta nazaj'so v kamniški občini najslabši uspehi v šestih in sedmih razredih; vzrok: pubertetne težave. Od 385 učencev, ki so se v šolskem letu 1958/59 vpisali na popolne šole, torej pred osmimi leti, jih je v osmih letih končalo 205 (53,25 %), v devetih letih 56 (14,55 •/<>), 12 pa jih je končalo v desetih letih. 39. člen zakona o osnovni šoli pravi, da mora šola organizirati za tiste učence, ki napredujejo v višji razred z negativno oceno, dodatni pouk. Na šolah v kamniški ob- čini, ki imajo tudi višje razrede, je v preteklem šolskem letu prejemalo dodatni pouk 1048 učencev. A. Triler Koncert tria Lorenz V ponedeljek, 14. novembra, ob 17. uri bo v koncertni dvorani delavskega doma koncert klavirskega tria bratov Lorenz iz Ljubljane. Trio Lorenz je najboljši mladinski komorni ansambel v naši državi. Na koncertu v Kranju bo izvajal naslednje kompozici- Delo osnovnih šol v loški občini v letu 1965-66 »Vseeno, če ne izdela šole!« Iz poročila zavoda za prosvetno-pedagoško službo Kranj za sejo skupščine občine Škofja Loka »Splošni učni uspeh na vseh osnovnih šolah je 77,10 odstotka pozitivno ocenjenih, skupaj s tistimi, ki so napredovali z eno nezadostno oceno v višji razred, pa 85,68 odstotka, kar je videti normalno.« V nekaj stavkih TR2IC: gostovanje koroških pevcev iz Bllčovsa v Križah — Danes zvečer (12. novembra) ob 19. uri bo v dvorani TVD Partizan v Križah gostovalo s svojim pevskim zborom slovensko društvo iz Bilčovsa na Koroškem. 28-članski moški pevski zbor, ki ga sestavljajo v večini mladi pevci, bo pod vodstvom dirigenta Petra Sitarja, predsednika slovenskega prosvetnega društva »Bilka« iz Bilčovsa, izvajal predvsem starejše slovensko-koroške narodne pesmi. S tem bodo koroški pevci vrnili obisk križkim pevcem, ki so bili pred nedavnim na gostovanju na Koroškem zelo toplo sprejeti. JESENICE: Marchcl in Simonič razstavljata na Jesenicah — Prejšnjo soboto (5. novembra) so na Jesenicah v dvorani Delavskega doma odprli razstavo kranjskih slikarjev Henrika Marchela in Štefana Simoniča. Razstavo je organiziral DOLIK, likovna sekcija DPD Svoboda »Tone Cufar«. Mar-chel in Simonič razstavljata vsak po 18 svojih najnovejših del, ki drugje še niso bila razstavljena; Marchel razstavlja dela v tehniki kolaža in kombinacije tempere in gvaša, Simonič pa risbe s tušem, ki pa učinkujejo kot grafike. Precejšnje nesorazmerje o-pazimo ob primerjavi učnega uspeha v posameznih razredih. Tako je bilo v prvih do četrtih razredih pozitivno ocenjenih 86,85 odstotka oziroma 92,22, v petih razredih le 64,90 (81,37) odstotka, v 6. do 8. razredih pa je uspeh 67,42 (77,53) Odstotka. V šestem razredu je uspeh sicer še nižji kot v petem (60,94 oziroma 72,80 odstotka) vendar vzrokov po mnenju Zavoda ni bilo mogoče odpraviti v 5 razredih. V osmem razredu se uspeh poveča na 84,4 odstotka, vendar je to posledica osipanja v 6. in 7. razredu, kajti od 510 učencev, ki so bili v petem razredu, jih je bilo v osmem le še 322. Vzroke za »problematičnost« v 5 razredih je treba iskati predvsem v nehomogenosti, neenovitosti 5. razredov, v katera prihajajo učenci iz številnih podružničnih šol. Spremenjeno okolje, drugi souČen-ci, miselnost, drugi učitelji in način dela v šoli ter vožnja močno vplivajo na delo v spremenjenih razmerah. Le dobrim učiteljem se posreči z velikim potrpljenjem, in pedagoško obzirnostjo, da jih navežejo nase. Problem je še toliko večji, ker se prav tedaj zaradi psihološkega razvoja začno učenci »grupirati po skupinah, katere korenine so v družbenih plasteh, ki so se grupirale v današnjem družbenem razvoju«. Nikakor ne gre zanemariti še drugega vzroka. V osnovni šoli niso točno utrjeni in določeni etapni učni smotri in cilji. V obveznih učnih načrtih je navedena snov za osem razredov skupaj. Ni določeno koliko znanja naj učenci dosežejo v posameznih razredih. Eden od pomembnih objektivnih vzrokov je tudi pomanjkanje šolskih prostorov oziroma nerazvite šolske mreže ter velike razlike v kulturnem in gospodarskem o-kolju in pomanjkanju učiteljskih stanovanj. Učitelji se vse prevečkrat srečujejo z besedami staršev: »Vseeno je, če ne izdela šole!,« kar kaže na nizko izobrazbeno raven območja. Največ težav glede tega imajo v Gorenji vasi, kjer delajo v najtežjih razmerah. Nič čudnega ni, da je tu tudi uspeh najslabši, saj je izdelalo 61,61 (77,35) odstotka u-čencev. Po tem »ključu« je dosegla najboljši uspeh v občini šola v Skofji Loki. P. Čolnar Z razstave reprodukcij diesdenske galerije v Tržiču — Foto: F. Perdan je: J. Haydn: Trio št. 1 v G-duru, I. Turina: II. stavek iz klavirskega tria, N. Paganini: »Moses« — fantazija na g-struni, P. I. Čajkovski: Jesenska pesem, E. Grieg: Ani-trin ples. Novembra letos pa bo v Kranju koncert slovenskih reproduktivnih umetnikov Večer opernih arij in simfoničnega orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane. O teh koncertih bomo še posebej poročali. Za vse koncerte so vstopnice v predprodaji v kranjski glasbeni šoli. P. L. Dresdenska galerija v Trzicu Delavska univerza v Tržiča namerava v letošnji izobraževalni sezoni na področju kulturno-estetske vzgoje prikazati občanom več razstav reprodukcij znanih del slovenskega in svetovnega slikarstva. Tako so v prostorih DU v soboto že odprli prvo razstavo, na kateri prikazujejo reprodukcije del, ki jih hrani dresdenska galerija. Zaradi majhnega prostora so izbrali le 18 najznačilnejših del, ki sodijo v čas od 15. do srede 19. stoletja: italijanskih, španskih in francoskih slikarjev. Dresdenska galerija sodi med bogate nemške umetnostne galerije. Posebno znamenita je po italijanskih eksponatih. Glavnino zbirke je imela že do srede 18. stoletja. Zadnja velika pridobitev je bila sikstinska Madona mojstra Rafaela, ki so jo leta 1754 pripeljali iz neke cerkve Piacenzi (Italija). , Dresden je bil v 18. stoletju umetniško razgibano mesto. Zato si je mnogo umetnikov izbralo ta kraj za svoje delovanje in bivanje, posebno Italijanov. Spomin na mesto iz tega časa nam je s svojimi vernimi pridobitvami ohranil beneški slikar Bernardo Be-lotto. Sele 19. stoletje je prineslo željo, naj muzeji prikazujejo umetnostni razvoj v časovnem zaporedju. Tako so dela italijanskega kvatročente (15-stoletja) nabavili šele v drugi polovici 19. stoletja, tc od leta 1909 visi v dresdenski galeriji Monetova Krajina, ko so umetnostni kritiki in javnost še odrekali umetm&o vrednost impresionizma. Razstava je odprta ob sr> botah in nedeljah od 9. do 18. ure. Učenci tržiških a* novnih šol pa si jo bodo pod vodstvom predavateljev likovnega pouka lahko ogled* li vsak dan v dopoldanska ln popoldanskem času. M. Ogrto 12. NOVEMBER 196« * GLAS ODGOVORI BRALCEM 5 5 vprašanj — 3 odgovorov Tokrat nam je postavil pet vprašanj Matevž Bizjak, predsednik krajevne skupnosti Gorje. Za odgovore smo prosili predsednika skupščine občine Radovljica Franca Jereta. NEUREJENA OKOLICA OSNOVNE ŠOLE V GORJAH VPRAŠANJE: Za ureditev okolice osnovne šole v Gorjah je že izdelan načrt. Za izvedbo tega pa bi bilo potrebno preko 30 milijonov starih dinarjev sredstev. Ali bo v proračunu skupščine občine Radovljica v letu 1967 za ta dela zagotovljen potreben denar? ODGOVORI S 1. 1. 1967 se financiranje šolstva (tudi investicij za šolstvo) prične izvajati preko regionalne skupnosti izobraževanja in v občinskih proračunih ne bo več predvidenih izdatkov za šolstvo in tako tudi ne za ureditev okolice nove šole v Gorjah. Kakšen bo dotok sredstev za šolstvo v okviru regije (vključno z našo občino) pa je odvisno od uspeha gospodarstva kot celote. Skupščina občine Radovljica bo na prihodnji seji obravnavala perspektivni program razvoja šolstva v občini in določala prioritetni red novogradenj. V ta namen združuje sredstva delovnih organizacij na svojem območju in vlaga lastna proračunska sredstva. Zato ni mogoče računati, da bi se v okviru teh sredstev uredila okolica nove šole v Gorjah. Naše mnenje je, da morajo občine in delovne organizacije vložiti vse napore v to, da se tudi v drugih krajih otrokom omogoči normalni potek pouka (Radovljica, Bled, Bohinjska Bistrica). Z nekaj dobre volje kolektiva osnovne šole v Gorjah, krajevne skupnosti in občanov pa bi se lahko opravilo precej ureditvenih del. GORJE POTREBUJEJO VARSTVENO USTANOVO VPRAŠANJE: V Gorjah se že dlje ugotavlja potreba po ustanovitvi varstvene ustanove. Vedno več žena se vključuje v proizvodnjo, otroci pa so prepuščeni nezadostnemu nadzorstvu ali cesti. Za adaptacijo stare šole, kjer so predvideni prostori za varstveno ustanovo, bi bilo potrebno zbrati okrog 20 milijonov starih dinarjev. Krajevna skupnost Gorje je v mejah svojih finančnih zmogljivosti pripravljena za soudeležbo. Ali bodo za to nujno notrebno ustanovo v letu 1967 zagotovljena sredstva in kakšno udeležbo bodo dale gospodarske organizacije, v katerih so zaposleni starši otrok? ODGOVOR: Financiranje vzgojno varstvenih ustanov bo potekalo enako kot šolstva. Ustanovitev vzgojno varstvene ustanove v Gorjah je odvisna od rešitve več vprašanj, zlasti pa od števila otrok, ki bodo obiskovali to ustanovo in koristili njene usiuge, od adaptacije prostorov v stari šolski stavbi in od prispevka koristni kov uslug te ustanove. Izvaja se anketa, ki naj bi pokazala realne potrebe po organizaciji varstva v tem kraju. Vsekakor pa bodo pri tem odločilnega pomena prispevki staršev in delovnih organizacij, kjer so zaposleni starši predšolskih otrok. Zaradi tega ni mogoče v letu 1967 računati na proračunska sredstva za adaptacijo in opremo prostorov v stari šolski stavbi. Tudi udeležbe delovnih organizacij ne moremo predvideti dokler ni znan obseg celotnih stroškov ureditvenih del in končni pristanek gospodarskih organizacij, ki naj bi prispevale glavni delež. DELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV NA KRAJEVNE SKUPNOSTI VPRAŠANJE: Krajevna skupnost Gorje obsega velik teritorij. Vzdrževanje cest IV. reda po hribovitem 1 terenu, ki povezujejo naselje, je posebno v deževnem letu problematično in zahteva veliko denarja. Doslej so se sredstva za komunalno dejavnost delila po nekakšnem ključu, kjer se je krajevne skupnosti razdelilo v štiri kategorije. V prvo kategorijo so bili vključeni prebivalci mest Radovljice in Bleda ter je prišlo na prebivalca 6.000 dinarjev sredstev za komunalno dejavnost. Pri krajevni skupnosti Gorje je razen vasi Zgornje in Spodnje Gorje vas vključena v IV. kategorijo in pride na prebivalca le še 2000 dinarjev. Ali se bo v letu 1967 način -delitve kaj spremenil in koliko se bodo finančna sredstva v IV. kategoriji povečala? ODGOVOR: Glede na obsežnost občine in s tem v zvezi tudi komunalnih naprav (samo cest IV. reda je v naši občini okrog 120 kilometrov) nikdar ni mogoče v celoti zadovoljiti vseh zahtev, ker nam to onemogoča gospodarska moč občine. Skupščina občine vsako leto s finančnim načrtom odredi visoka sredstva za vzdrževanje cest fveč kot jih v te namene odrejajo druge gospodarsko močnejše občine). Sredstva se delijo po določenem ključu na krajevno skupnost, vendar pa je ključ le osnova za izračun, v praksi pa se ga dosledno skupščina občine ne drži, temveč po možnosti upošteva programe krajevnih skupnosti in nujne potrebe posameznih krajev. Za območje krajevne skupnosti Gorje je bilo v letošnjem letu dodeljenih za vzdrževanje cest IV. reda več sredstev kot jih je doslej za te namene vlagalo komunalno podjetje. Po sedanjih izračunih bodo v letu 1967 proračunska sredstva bistveno zmanjšana, zato ni pričakovati, da se bodo sredstva krajevnim skupnostim povečala. AVTOBUSNA IZOGIBALISCA KMALU UREJENA VPRAŠANJE: Glede na varnost prometa je oddelek za notranje zadeve Izdal odločbo, na podlagi katere se morajo zgraditi avtobusna izogibališča na cesti III. reda Bled—Krnica in avtobusna postaja v Krnici. Krajevna skupnost je že vložila prošnjo za lokacijo in predložila vso potrebno dokumentacijo. Kdaj bo lokacija odobrena, da bi se potem uredile še odškodninske zahteve za zemljišča? ODGOVOR: Postopek za določitev lokacije za avtobusna izogibališča na cesti III. reda Bled—Krnica je izveden, vendar je bilo treba pred izdajo lokacijske odločbe razčistiti še nekatere zadeve v zvezi z zahtevami prebivalcev Spodnjih Gorij glede lokacije avtobusne postaje in lastništva zemljišča, na katerem bo postajališče. Upravni odbor bo izdal za postajališči v Spodnjih in Zgornjih Gorjah posebni odločbi, ki sta že pripravljeni. KAKO BO Z ASFALTIRANJEM CESTE FORTUNA— VINTGAR? VPRAŠANJE: Turizem se z Bleda vedno bolj širi tudi na območje Gorij. Soteska Vintgar privablja iz dneva v dan več motoriziranih domačih in tujih turistov. Domačini in turisti se upravičeno jezijo nad prahom, ki ga povzročajo številna motorna vozila na makadamski cesti Fortuna—■ Vintgar. Ali se v bližnji bodočnosti predvideva asfalti« ranje te ceste, ki je za razvoj turizma zelo pomembna in kje se bodo dobila finančna sredstva? ODGOVOR: Ugotovitev, da se turizem vedno bolj širi tudi na območje Gorij je točna, upoštevati pa je treba, da je celotna občina izrazito turistična. Zaradi tega so komunalni problemi v občini zelo pereči in razpoložljiva sredstva niknkor ne zado.itu-jejo. Zato iz leta v leto rešujemo najnujnejše primere^ obseg del pa moramo uskladiti z razpoložljivimi sredstvi. Občinska skupščina ima interes in željo urediti, razen vseh ostalih, tudi cesto For-tuna—Vintgar, vendar jo iz rednih sredstev, ki jih skupščina vsako leto nameni ii občinskega proračuna za vzdrževanje cest, v bližnji prihodnosti še ne bo mogoče asfaltirati. Edina možnost za hitro rešitev zadeve bi bilo sodelovanje podjetij, ki imajo na tem območju svoje obrate. S posvetovanja o turizmu v radovljiški občini . Potrebno bo več sodelovanja Dve novi sedežnici in vlečnici na Voglu — Za novo leto atraktivna zabavno-glasbena revija na Bledu Kakšni so pogoji za zimski turizem na območju radovljiške občine, koliko bi bilo treba še investirati in kakšne so priprave na letošnjo zimsko sezono, so bila osnovna vprašanja nedavnega posveta o pripravah na sezono, ki je bil na Bledu. Udeležba je bila skromnejša. Sodelovali so predstavniki turističnih društev in gostinskih gospodarskih organizacij, predsednik TZS dr. Danilo Dolgan in drugi. Manjkali so predstavniki cestnega podjetja in avtotransportnih podjetij, zlasti pa predstavniki Transturista iz škofje Loke, ki ima vrsto objektov v Bohinju in naprave na Voglu. čeprav so si v zadnji zimi nabrali precej izkušenj pri razvijanju zimske sezone, kar zlasti velja za Bohinj, pa tarejo turistične delavce nove skrbi. Vogel je postal trenutno naš najbolj razvit gorski zimsko-športni center — letos bosta tu začeli obratovati dve novi sedežnici in dve vlečnici — je pa hkrati postal tudi najbolj problematičen, če ne upoštevamo cestne zveze z Bohinjem, kajti žičnica nihalka ne zmore več vsega prometa. Njene zmogljivosti so premajhne. Res je, da že razmišljajo o rekonstrukciji, vendar je tu vprašanje časa. Drugo vprašanje je, kako zadovoljiti goste v dolini in uskladiti njihove dajatve s tistimi, ki so nastanjeni v hotelu in brunaricah na Voglu. Kaže, da so v Bohinju pravilno ocenili ta problem in našh skupno rešitev, ki pa bi jo bilo treba nujno razširiti tudi na blejsko območje. Zanimanje za Bohinj je veliko in mu že primanjkuje prenočitvenih zmogljivosti, medtem ko jih je na Bledu dovolj. Dobre pol ure vožnje z Bleda tudi ni več problem, je pa problem, da morajo gosti z Bleda plačati avtobus do tja in še polno ceno žičnice. Blejci imajo s Transturistom slabe izkušnje. V letni sezoni so pošiljali na Vogel tedensko po več avtobusov izletnikov, žal pa niso imeli pri grupnih potovanjih oziroma izletih popustov na žičnici. Zato so take izlete ukinil. Komu v korist? Bolj v šk >do vsem na tem področju, ki bo moralo slej ko prej postati enotno turistično področje od Radovljice, Bohinja in Kranjske gore do Zelenice. Potrebna bo večja koordinacija in tesnejše sodelovanje, kajti od uspeha celote bo odvisen tudi*uspeh posameznika. V drugem delu posveta so govorili tudi o programu zabavnih športnih in drugih prireditev, iz česar povzemamo, da bo za bližnjo zimo bolje poskrbljeno kot pretekla leta. Pripravili so širok program prireditev in uvedli nekatere nove oblike. Na Bledu pripravljajo za 1. in 2. januar tudi večjo, atraktivno zabav-no-glasbeno revijo pod naslovom Bled otvarja mednarodno leto turizma in se namerava tako bolj javno vključiti v to pomembno mednarodno sodelovanje. Dr. Danilo Dolgan je v "razpravi poudaril med drugim, da se morajo turistična društva in gostinske gospodarske organizacije boriti za sodobno zabavo in da ne smejo prepustiti gostov samih. I. P. TURIZEM Ljudje ce bojijo vode. Ne tako kot otroci, ker je mokra in mr:-.i'.i in jih mama sili k umivanju. Bojijo se Save, ki dere skozi spalnico, va°ve, i časov, preden iz sprejeli kršcansh, v^'^i pomeni kraj, |jJ£ ^nica pen, skrivnosten ^? Msto-besi — zli duV ^vijo Slovanov. Ravno 0vi pristopnosti so i}*^. ne~ pnejšnjih stoletji^ jj^Je v ljevali v takih l jj ^e-so bil varnejši v v ■ ijer pa tudi v miru. ^ ^Jske Besnica ni ^ Župnik Fran jV^**.vas. svoji knjigi »ZgxCl?"P& v niče pri Kranju/0*8 šla leta 1909 v 7' j * izje leta mi uikJ**^ da valcev, leta 19flj ' Prebi-615. Iz tega se vi i 8Mno prebivalstvo zrna * J« temu, da je hftTftj rastek zelo veliL N*".pri" vsaki hiši so h*' sf*J Pri otrok. Ljudje Jjt1 *> 10 vali v Amer%* tf**^^ Kranj in druga^. "Oško, Zanimivo je ( značaj ima želL ^ Ve,ik bra cesta za dokraja. Kot ckyf*v**ke*a tale podatek: ^"^ m\j£ zgra- dili železnico, pred 100 leti, so bile v Podnartu samo tri hiše, medtem ko je bilo leta 1850 v Besnici 110 hiš. Danes je Podnart zrastel v mali trg, medtem ko se je Besnica zelo malo povečala, pa še to le pod vplivom kranjske industrije. Mogoče bo koga zanimalo tudi tole: ko so gradili gorenjsko železnico, je bil državni poslanec na Dunaju Lovro Toman iz Kamne gorice. On se je potegoval za to, da bi šla železnica preko Kamne gorice in naprej proti Radovljici in Bledu. Moj oče mi je pripovedoval, da je zabijal količke, ko je inženir trasiral železnico po besniških dobravah. Vendar Toman s tem ni uspel, največ zaradi protesta Tržičanov. Našli so kompromisno rešitev in speljali železnico po nenaseljeni soteski od Kranja do Radovljice. Ce bi Toman uspel, bi bila kranjska železniška postaja danes v Stražišču, železnica pa bi šla med šmarjetno goro in Joštom mimo cerkve v Spodnji Besnici. V Besnico pelje danes lepa asfaltna cesta; v starih časih pa ni bilo tako. Od drugih vasi deli Besnico na eni strani globoka savska soteska, na drugi strani pa hribi v polkrogu od Jošta do slapa šuma s prostranimi gozdovi Skozi vsa stoletja Besnica ni imela druge zveze s svetom kot po slabi poti v Kranj. Ta pot je leta 1894 postala okrajna cesta, bila pa je zelo slaba z nevarnimi ovinki in klanci; posebno strm je bil Benkov klanec v Rakovici, kjer so cesto leta 1913 prestavili na sedanjo traso. Zelo nevarna je bila ta cesta pod Šmarjetno goro v Kosa-repovem klancu in na ovinku »Kolovrat«; ta je tam, kjer je danes kamnolom. Spominjam se, da je ieta 1909 zletelo na Kolovratu v prepad par težkih Majdičevih konj z vozom vred, ko so vozili dolgi les za jez na Savi. Oba konja sta bila mrtva in voznik se je komaj rešil. Enako se je na istem me- stu zgodilo tudi leta 1896; podrobnosti mi o tem niso znane, ker sem bil takrat star šele 4 leta, vem pa, da so bili tudi takrat Majdičevi konji. Osamljenost Besnice se je malo izboljšala leta 1900, ko so naredili občinsko pot v Nemil je, in sicer največ po prizadevanju takratnega bes-niškega župana Janeza Pap-lerja (žnidarja). Vsa pot je veljala — kot piše Pokorn v »Zgodovini«, 5000 kron. Zupan Papler si je prizadeval tudi za to, da bi zgradili cesto v Podnart, a s tem ni uspel in tako Besnica še danes nima te ceste. Zanimivo je, da so Besničani zgradili cesto do potoka Nemiljščica. to je do občinske meje. Ostalo je samo 2200 m od Nemiljščice do potoka Lipnica, in 'to po ravnem zemljišču poleg železnice. Besničani bi bili zgradili tudi ta del ceste, a v tuji občini niso smeli. Ovši-šani pa so vsakokrat rekli, da jim ta cesta ni potrebna. Upali so, da se bo to zgodilo, ko je bil kranjski okraj razširjen na vso Gorenjsko, pa se ni. škoda. Za primer, kako včasih majhne stvari vplivajo na razvoj dogodkov, naj bo tudi tole: če ne bi zgradili ceste iz Besnice v Nemilje, bi kranjska občina danes ne segala od avstrijske meje do vrha Jelovice ampak samo do Besnice. šele ta pot je bila vzrok, da so se vasi Nemilje, Podblica in Njivica pridružile takratni občini Besnica; prej so bile namreč v občini Selca. Mislim, da ne bi bilo odveč, če bi postavili skromen spomenik ali vsaj spominsko ploščo Janezu Paplerju pri odcepu ceste v Macovec, to je nad slapom šumom. Besnica ima danes okoli 1500 ha najlepših gozdov. Včasih pa ni bilo tako. Ves svet, razen njiv in travnikov, je bil skupna last — rekli so komunščina. Moj oče mi je pripovedoval, da je pasel krave in ovce po sedanjih besniških gozdovih, kjer je vsakdo pasel, kjer je hotel. Povedal mi je tudi, da les ni imel nobene vrednosti, dok-kler ni stekla železnica, da je vsakdo, sekal, kjer je hotel, da si moral iti visoko v hrib, če si hotel imeti malo debelejši tram (gredo), da je raslo zelo veliko brinja, da so kuhali v Besnici dosti bri-njevca. Spominjam se, da smo pri nas, pri špančevih. imeli pod streho med staro šaro posebne vrste ročni mlin za brinje. Ker je bilo V Besnici dosti več živine kakor danes, je bilo tudi dosti mleka in sira. Zabavljiv-ko na račun Besničanov sem slišal, ko sem stanoval v Stražišču, kjer so me otroci kot Besničana dražili, da »Besničani plešejo, ko sirotko mešajo«. Šola je bila v Besnici že od leta 1795, in sicer v mežna-riji, kamor so morali otroci nesli vsak dan eno poleno, da so se greli (Pokorn). Kljub šoli pa je moj oče ostal nepismen, ker ie hodil v šolo samo teden dni, potem pa je šel služiti in pozneje na Koroško. Znal je zelo dobro nemško. Pripovedoval je tudi, da nemški fantje ne pojejo lepo, ker pojejo samo eno ali dvoglas-no, pač pa. da zelo lepo pojejo »Vindišarji«. ki govorijo kranjski jezik. Nas fante je vedno pohvalil, če smo na vasi lepo zapeli. Prepevali pa smo veliko; za to so nam bila hvaležna dekleta, pa tudi starejši ee niso pritoževali, če smo jim motili nočni mir. Danes tega ni več. (Nadaljevanje prihodnjič) France Kozjek Srednji vek Na nekem francoskem posestvu so oblasti odkrile nenavaden primer. Lastniki posestva so z verigo privezali starejšo sorodnico, da bi lahko v miru delali. Starka ni bila čisto normalna in bi moral zaradi tega nekdo stalno paziti nanjo. Zaradi stroškov pa so našli boljšo »rešitev« in tako prihranili denar. Oblasti so vse družinske člane predali sodišču. Paberki iz preteklosti Blcivveisove Novice so 14. marca 1866. leta med dragim zabeležile tudi tole novico o kulturnem življenju v Kra nju. Iz Kranja, 11. sušca — či talnica naša vrlo nap'reduje, tako v gledališnih igrah kakor v petji. Priča unega je bila v poslednji besedi res prav lepo, igrana »Vdova in vdovec«, ktera ni lahka v nalogah, svojih, pa so jo naši gospodje in gospodičini v veliko pohvalo izvršili; priča dražega pa je, da je pevski zbor naš že tako številen in izurjen, da nas bode z.Ipav-čevo veličastno pesmijo »Kdo je mar?« razveselil. Slava vodstvu in delavnim družbenikom! Kar zadeva glediscine igre je po sto letih kaj drugače. Talijin liram je redko odprt, pa še to nas le gostje od drugod razvesele. Doma pa kreg namesto dela še kar lepo naprej traja. Naši vrli pevci pa nas tudi dandanes razveseljujejo. Miba Klinar: Mesta, ce$te, razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, »Sicer pa časopisi pišejo sa^ p Italijane vrgli čez Sočo in morda brega pod KoCinjem ^fc naskočili,« hoče omiliti z%jtonacova. Njeni domači prejšnje besede. »Pri nas je zdaj hudo, k sreči na Gornjem Stajerskein^^ * jih že pred dvema letQ_ ma evakuiral!. Toda *?yc* j;/>t,0brž je že zdavnaj zravnan z zemljo. Odrezan bi bil od Avs,^ niso n,ski ujetniRi zgradili planinske ceste čez Vršič. KakQf\ e »estra, ki je v Kranjski gori, so ruske ujetnike tako k delu da sQ umirali od utrujenosti. Mnogi pa so našli %, 4 sneženimi plazovi. Neki tak plaz je baje odnesel m poj^od seboj celo četo ruskih ujetnikov. Pa tudi civilisti tatu ^ iso Več varni, že lani so italijanski aeroplani hoteli bort^ Jesenice, a so jih njihove bombe zgrešile. Namesto na j«^ sosednjo vas, na neko Koroško {^ si je šla ta kraj ogledat in, kakor pri potresu. »Ti si lahko ^ fronte, mi piše« »Res je,« pravi Štefi. Tudi kako strahotno je zdaj tam doli, t.j prebirajo samo časopise, si niti predstavljati ne morejo, \p pekel je fronta. Prav te dni, ko so lahko brali, da so \-$ dvakrat zaman naskočili avstrijske položaje na Sveti gori *jih na Krasu, ji piše prijateljica, da je razgled v smeri pt®4tak, kakor da bi v daljavi divjala siv peščen vihar in ogojaijta. Ubogi ljudje in vojaki, ki so se znašli v tem peklu. Bjjjflo od Soče pri Plavah, čez Kras vse do morja. Pri Jamliihs^morali Avstrijci umakniti. Bogve koliko jih je te dni padlo -.^ gori, na Fajtovem hribu, pri Kostanjevici na Krasu, pri mm- V takem pogovoru prečk^mko progo blizu postaje. Starnberg je lepo letoviško mcstf,*aj tisoč prebivalcev. Zdaj Jesenii kbriko so padle na neko jo porušile. Njena sestra so posledice strahotnejše ina, ker si tako daleč od neka prijateljica iz Trsta, jih je morda celo deset tisoč ali še več, vendar je od teh dve tretjini ranjencev. »Tu smo,« pravi Komacova in pozdravi lastnico, ki je na pragu. štefi se predstavi. Lastnica je prijazna. Pokaže ji sobo. Skozi odprto okno se odpira razgled na del jezera s pokrajino, ki beži in se vzpenja proti goram v ozadju. »Lepo je. Zares lepo.« Štefi je zadovoljna. Jutri je sobota, zadnji maj. V nedeljo popoldan se bo preselila in pripeljala del oprave: posteljo, omaro, šivalni stroj in mizo z dvema stoloma. »Kaj, šivalni stroj imate,« vprašuje lastnica in ko zve, da je Štefi tudi šivilja, je še bolj navdušena, štefi ji bo lahko prena-redila nekaj starih oblek. In seveda tudi za njeno hčerko Heleno. Osemnajst let ji je, a se še vedno nosi po starem. Zato je hudo nesrečna. Vsa druga dekleta (tako pravi) so oblečena že po novi modi in nosijo kratka krila. Ta pogovor posluša tudi Komaccva. Tudi sama se priporoči Štefi. Potem iz svoje sobe priteče Marekova. Smeh je na njenih ustnicah. »Brat mi je pisal. Živ je, živ,« vzklika. 4. Nedelja je. Slavku ni prav, da bo šla mama sama stanovat v Starnberg, a molči. Mama ga tako več ne mara. Morda ima orna prav. Zdaj ga večkrat čaka pred šolo in ga prijazno nagovarja. Tudi kak kos kruha ali kaj drugega mu daje in ga vabi, naj jo obišče. Toda on je vseeno noče. Vsaj do danes še ni prestopil praga omine hiše. A zdaj bo šel. Prvič, ko ga bo spet povabila, bo šel. Mami bo še žal, ker je tako stroga in ker zanj nima nobene prijazne besede več. štefi ne opazi Slavkove brezbrižnosti, ko se poslavlja od njega in mu naroča, naj bo priden in uboga gospo Ebnerjevo. Ce bo slišala, da ni priden ali da se potepa, potem naj ve, da ga bo poslala v poboljševalnico. Nehote je to rekla, saj se ji Slavko smili. Zato se skloni k njemu in ga poljubi. Slavko pa tega poljuba ne občuti, čeprav ga mama od tistega dne, ko ga je Ebnerjeva pripeljala iz Miinchna zopet v Penzberg, še ni poljubila. V njegovih ušesih in v njegovem srcu je obležala samo beseda poboljševalnica, kakor da zanj res nima druge besede kakor to, strah vzbujajočo poboljševalnico. Zato ostane do mame hladen. Njegova roka ne stisne njene, ko odhaja, čeprav obljublja, da bo sleherno soboto prišla k njemu v Penzberg. »Do konca Šolskega leta boš že potrpel.« Bo, seveda bo, ker bo moral. Ali naj ugovarja mami, ko ve, da je mama trda in ni več tista, kakršna je bila včasih. Zato samo molče pritrdi, zadovoljen, da prihaja že vlak. Ko zapušča postajo, ga nedaleč od cerkve nekdo pokliče. Po hripavem glasu ve, da je orna. Orna že ve, da se je mama preselila A njega, ubožčka, kakor ga miluje, je pustila samega. Saj. ne bo dolgo sam. Samo do konca junija ali pa še prej, ker bodo šolo baje spremenili v lazaret. Potem bo mama prišla ponj in ga odpeljala v Starnberg. »In ti ji seveda verjameš?« pravi orna. »A kaj če ne bo res in te bo mama odpeljala v poboljševalnico!« Slavko ne ve več, da je omi sam pravil, da mu je mama grozila s poboljševalnico, če ne bo hodil redno v šolo in če ne bo priden. Zato orni ne verjame. »Ti bi seveda rada videla.« »Kje neki,« sklene orna roke in zavija krvavo mrežaste oči proti nebu. Toda zvedela je, da je mama že pisala, če ne verjame njej, naj vpraša gospodično Anno-Marie. »Priporočeno pismo je pisala na poboljševalnico,« orna laže. »Gospodična Anna-Marie mi je pravila in se zgražala: Kakšna mati! A nič ne maraj! Ko bom zvedela, da prihajajo pote, te bom skrila.« »Hm,« razmišlja Slavko. Naposled orna le ni tako zlobna, čeprav je ne mara, jo ima vseeno raje, kakor da bi moral v poboljševalnico. Potem gre z njo. 5 štefi nima težav s pridobitvijo Komacovc in Mrakove za članstvo v strokovni organizaciji. Razumljivo! če Štefi meni, da mora biti delavec organiziran in če je organizirana tudi sama, zakaj bi se potem tudi onidve ne zapisali k socialistom. Manj imata posluha za teoretične razlage o socializmu. Vse se jima zdi preučeno in precej nerazumljivo. Šc manj verjameta, da se bodo nekoč delavci polastili oblasti. Le kako naj vladajo, ko pa se na vladanje ne razumejo. Toda vseeno ne ugovarjata štefi. Nočeta, da bi z ugovarjanjem skalili prijateljstvo. Mrakova in Komaceva komaj kaj razumeta, ko poslušata misli, ki jih je štefi pravzaprav povzela po Konstantinu in njegovi razlagi študentu Karlu, zakaj litvansko ljudstvo ne more pričakovati resnične osvoboditve in osamosvojitve s strani litvanske buržoazije. Pozna se ji Konstantinova »šola« pa tudi pogovori in lastna razmišljanja v času njenega bivanja v Trstu. Tudi takrat jc strojnik Bajberle videl rešitev jugoslovanskega vprašanja samo na načelih socialne demokracije. In ali ni o tem govoril pred leti tudi pisatelj in socialist Ivan Cankar! On je celo zahteval za jugoslovanske narode zvezno republiko jugoslovansko! »Cankar je čudak,« pravi Mrakova, ki ga kot domačinka 2 Vrhnike pozna. VrhniČani ga imajo za pijanca in ga komaj kaj spoštujejo, čeprav je v teh časih že slaven slovenski pisatelj. Toda ali je slava brez bogastva v očeh ljudi sploh prava slava? GLAS PIONIRJEV 12. NOVEMBER 1966 * GLAS Darina Konc: Pristna gorenjska Simnova mama so skuhali mlečno kašo za večerjo. Saj smo le pozabili, kako je gorenjska mlečna kaša dobra! Triletnemu Simnovemu Francku ni bila všeč. Obrnil se je v kot se začel kujati in trmogla-viti, da kaše ne bo jedel. Će bi Simnova mama kaj dali na Franckovo trmico, bi mu seveda ocvrli jajček, pa se še zmenili niso zanjo. Vzeli so Franckovo skledico in čisto mirno rekli: »Bom pa kašo mucku dala!* in so postavili skodelico v kot. Francek gleda, muc se že oblizuje in poskuša, če kaša ni prevroča. Tedaj se šimnov Francek zjezi in v svojem jeziku pove: •Muc, muc, kašo pust, mene kuja mniva bo, jest sam kašo jedu bom* Iz počitniških dni Med počitnicami doživimo marsikaj lepega, dobrega in hudega. Vsi smo doživeli mnogo lepih stvari. Z Jeri-čevo Metko sva dobri prijateljici. Med počitnicami sva se igrale in skupaj hodile po borovnico. Tudi Breg sva obiskale. Sle sva že ob sedmih. Ko sva prišle do Bistrice, glej čudo, podrt most. Bili so samo še tramovi. Tekale sva preko tramov. Spomnili sva se pregovora: »Cas teče, pa nič ne reče!« Hitro naprej. Prišle sva do gozda. Nedaleč od gozda pa teče Belica. Bile sva že zelo utrujene. Vse-dle sva se. Tedaj sva zagledale borov gozdiček. Metka pravi: » Veliko je borovnic, pa še debele so.« Zato sva kar nabirale. Odzvonilo je poldne. Seveda, kaj pa malica. Sklenile sVa, da jo pojeva pri Bistrici. Napotile sva se proti domu. Po poti sva razmišljale, kam bL šle popoldan. Toda popoldan nama je minil tako, da sva kar pridno pomagale doma in brale zanimive knjige. Ko je mrak legel na zemljo, sva preštele, koliko je še do začetka pouka in nato sva sladko zaspale brez strahu, da bi zjutraj dobile kakšen »šus«. Kaj tako lepega se zdaj ne zgodi več, saj moramo zjutraj vstati in srečo moramo imeti, da pridemo srečno in brez cveka iz šole domov. Marija Robnik, 7a razr. osnovne šole Preddvor Na izlet Iz biološkega krožka v Škofji .Loki Razen drugih krožkov deluje na naši šob tudi biološki krožek. Pionirji, ki obiskujemo ta krožek, smo bili v četrtek ob treh že zbrani v razredu in smo čakali tova-rišico. Kmalu je stopila v razred tovarišica, ki vodi krožek mladih biologov. Tovarišica nam je v naše veliko veselje povedala, da bomo odšli v Gorajke k mlakam. Hitro smo vzeli steklene posode in odhiteli prbti Go-rajk'am. l?Jrva mlaka se nam ni zdela kaj preveč zanimiva. Janez je zagledal žabo in hitro skočil za njo. Seveda mu je žaba ušla in od te mlake smo odšli praznih rok. Druga mlaka je bila zelo zanimiva že na pogled. V njej je kar mrgolelo žab, polžev in hroščev. Hitro smo začeli pustošiti med prebivalci te mlake. Janez je kar skočil v sredo mlake in lovil male žabice. Cisto je pozabil, da utegne v globokem blatu izgubiti čevlje. Tovarišica je bila zato ssveda huda, kor ni mislil na svoje zdravje, zato je hitro zlezel iz mrzle vode. Meni lovljenje žab ne gre prevce dobro od rok. zato .s*?m raje nabirala razne n'rr,i m druge rastilne. ki sem jih našla ob mlaki. Kaj vse se je znašlo poleg ene žabice in dveh obrobljenih kozakov v moji skledi! Se sedaj se čudim, kako so uboge živalce ostale žive med kupom alg in trav. Ko se je tovarišici zdelo, da smo to mlako dovolj opustošili, smo se odpravili naprej do neke manjše. Roman je zagledal pupka in ga tudi zmagoslavno spustil v svoj kozarec. »Glejte, še en pupek,« zavpije Janez in že je stal sredi mlake in mahal z rokami, tako da smo bili vsi že mokri, toda namesto pupka jc iz vode potegnil šop trave. »Ušel mi je,« je potožil. Vsem nam je bilo zelo žal, da bo naš akvarij prikrajšan za enega pupika. še smo čakali ubeglo živali-co, a je nismo dobili. Napotili smo ee naprej do zadnje mlake, ki smo jo nameravali obiskati. Nad to mlako se nismo spravili, kajti nismo utegnili. Nekaj časa smo si ogledovali živahno in neumorno plavanje žabic. Videli smo tudi hro-ščke, ko so si polnili svoje rezervoarje z zrakom. Zadovoljni z uspehom smo se vrnili po spolzki poti proti domu. Malo vode smo iz prepo'nih posod med pot- jo polili, vendar smo prinesli še vse živali v šolo. Sedaj naše živalice čakajo na dan, ko jih bomo premestili v nov akvarij. • Judita Loboda, 7. b. razred osnovne šole Škofja Loka Sonce je pozlatilo s svojimi žarki vrhove planin. S sestro sva se odpravili na izlet. Hodili sva preko sončnih travnikov in kmalu prišli v temen gozd. Na poti so naju spremljale ptice z lepim petjem. Sedli sva na skalo in občudovali naravo, ki je bila pred nama. Se sva hodili po gozdu, potem pa sva prišli med same gore. Pot je prečkal majhen studenček, ki je rahlo žuborel. Okoli naju pa je bilo vse polno rdečega ro-dodendrona ter temnozeleni borovci. Ni bilo pet minut in že sva bili no belem snesni. Tu sva se lahko sredi poletja kepali. Nato sva kmalu prišli do češke koče in se tam malo odpočili. Gore so bile vse v sončnem sijaju. Tudi sneg se je lesketal. Rdeči rododen-dron pa je bil še lepši. Natrgali sva ga in ga nesli domov. Kmalu sva si ogledali vse zanimivosti, zato sva se odpravili zvečer proti domu. — Med potjo sva videli še tropo gamsov, nad njimi pa je krožil velik orel. S sestro sva nadaljevali pot in kmahi sva bili doma. Drugi dan sva ta doživljaj pripovedovali bratcema. 2al jima je bilo, da tudi onadva nista šla na prijeten izlet. Mateja Skuber, 8. a razr. osnovne šole Preddvor Govorimo v podobah Glavnik ima zobe, pa ne more ugrizniti. Mraz reže v obraz ... brez noža. Ura teče ves dan ... brez nog. Stol ima štiri noge... pa se nikamor ne premakne. Zob ima korenine ... listov pa ne. Knjiga ima liste ... korenin pa ne. , . Kadar je človek zelo raztresen, pravimo, da je izgubil glavo, pa mu vendar ne odpade. Napravi iz zgornjih izrazov uganke. Krizantema L november je žalostni dan; praznujemo dan mrtvih. Dolgo je že lega, odkar je minila II. svetovna vojna. Toda posledice so velike. Mnogo družin je ostalo brez očeta, matere, sina ... Ta dan pa posvetimo samo našim dragim umrlim. Mnogo mladih so ustrelili kot talce. Veliko svojcev niti ne ve, kje so pokopani. Na tisoče ljudi je umrlo v taboriščih smrti, življenja so ugasnila v krematorijih, lačno in izmučeno telo je izginilo v dimu, ostal pa je upor in sovraštvo do tujcev. Dali so življenje za svobodo, ža čas, ki bo vreden življenja. Ta dan pa se'spomnimo vseh tistih, ki smo jih poznali in jih ni več med nami. Grobove jim okrasimo s krizantemaml, žalostnimi jesenskimi rožami. Ksenija Svetina, 5. razred osnovne šole Zupana Jožeta-Ježka na Koroški Beli Tončka Zibelnik, osnovna šola France Prešeren, Kranj Odprto pismo NK Kamnik V zvezi z odločitvijo tekmovalne komisije SCNL-za-hod, ki je razveljavila nogometno tekmo 7. kola te lige Kamnik-Ilirija, katero je sodnik Vaneli iz Trbovelj prekinil v 84. minuti pri rezultatu 3:2 v korist Kamnika, ker so ga fizično napadli igralci NK žirija, je NK Kamnik prisiljen, da obvesti športno javnost o tem dogodku. Tekma med obema moštvoma je bila zelo ostra, ki jo je sodnik Vaneli dopustil. Po izenačenju so nogometaši Kamnika dosegli gol, ki ga je sodnik najprej priznal, nato pa razveljavil, ko so igralci Ilirije protestirali, ker je obležal na tleh njihov vratar. Vendar pa je ta s poznejšim vedenjem pokazal, da je poškodbo simuliral. V 84. minuti je domače krilo poslalo pred gol žogo, ki je prevarila vse igralce. Vratar gostov se je vrgel za njo v gol in pri tem padel v gol. V tem trenutku pa je na žogo štartal tudi domači napadalec, ki se je tudi vrgel za žogo, vendar pa je žoga že pred startom prešla gol črto. Tako je tudi mnenje sodnika, ki je gol priznal, igralci Ilirije pa so ga pričeli prerivati med seboj. Vratar gostov in igralec št. 6 sta hotela z njim fizično obračunati, vendar so jima to preprečili funkcionarji in igralci NK Kamnik. Pri tem je igralec št. 6 udaril člana domačega kluba. Sodnik je opomnil igralce Ilirije, da naj nadaljujejo z igro, vendar so ga ti še naprej prerivali med seboj, eden izmed igralcev pa je udaril žogo v aut. Zato je sodnik tekmo prekinil pri rezultatu 3:2 v v korist Kamnika. Igralci Ilirije so hoteli nato z njim fizično obračunati, vendar so jim to preprečili domači funkcionarji in igralci. V tem času so igralci Ilirije hoteli povzročiti incidente z gledalci, vendar do tega k sreči ni prišlo, ker bi bili reditelji tu brez moči. Edini incident se je zgodil med rezervnim igralcem Ilirije, ki je pljunil v obraz nekemu gledalcu, ta pa ga je udaril, vendar so prisotni preprečili nadaljni incident. NK Kamnik se očita, da sploh ni imel reditelj ske službe. Reditelji so bili, vendar niso imeli oznak. Na igrišče so ob sodnikovem žvižgu prišli le funkcionarji obeh ekip in pa otroci, ki jih reditelji niso mogli zadržati. NK Kamnik želi opozoriti, da so se nekateri igralci Ilirije (št. 1, 5, 6 in 12) vedli nedosFojno (kletvice, pljuvanje) do sodnika in gledalcev, kar ne sodi na športna igrišča. NK Kamunik se čudi, da tisti, ki redno spremljajo tekmovanje v SCNL-zahod, niso niti z besedico omenili incident igralcev Ilirije, čeprav je dopisnik s te tekme poslal Najboljši športnik Športniki, ki so jih športne organizacij na Gorenjskem uvrstile v zaključno izbiro (po abecednem redu): Ankele Majda, čadež Cvetka, Felc Albin, Lakota Peter, Milek Polde, Otrin Vera, Pečar Marjan, Seljak Roman, Zaje Ludvik, 2e-rovnik Darinka. Vsak bralec ima pravico poslati neomejeno število glasovalnih kuponov. Upoštevali bomo kupone, ki bodo prispeli v uredništvo najkasneje do srede, 23. novembra. Točkovanje bo izvedeno po ključu: 5, 4, 3, 2, 1 točka. Najboljši gorenjski športnik bo prejel prehodni pokal Glasa. Glasovalni kupon Najboljši gorenjski športnik 1966 1. Naslov: Podpis: Opomba: izrežite kupon ter ga izpolnjenega pošljite na naslov: Uredništvo »Glasa«, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. Kupon lahko pošljete v pismu, nalepite na dopisnico ali pa oddate osebno v uredništvu. točno poročilo. List Delo pa je celo smiselno spremenil sestavek in objavil nepomembni del teksta. Prav gotovo pa bi listi ta incident drugače označili, če bi ga povzročili domači igralci. Kaže, da tudi tu ne veljajo enaki kriteriji za vse klube, posebno pa za tiste izven Ljubljane. Po vsem tem se NK Kamnik ne more zadovoljiti z obrazložitvijo tekmovalne komisije, da ni bilo mogoče ugotoviti dejanskih povzročiteljev incidenta. Prav tako se klub čudi obrazložitvi, da je bila tekma v neregularnih pogojih (kakšnih ni pojasnjeno), da so bili goli NK Kamnika neregularni ter da ni bila do-sojena enajstmetrovka v korist Ilirije. Ker izjave delegata in sodnikov to odločno zanikajo, kaže, da je tekmovalna komisija upoštevala izključno le mnenje vodstva NK Ilirija. NK Kamnik pa se s tako obrazložitvijo ne more strinjati, ker je zaradi očitnega incidenta igralcev Ilirije prekršen pravilnik NZJ, ki pravi, da se moštvo, ki pozroči prekinitev tekme kaznuje s tem, da izgubi srečanje s 3:0 p. f. NK Kamnik se vprašuje, kaj bi bilo, če bi incident povzročili igralci Kamnika? Gotovo bi izgubili srečanje! Tako očitno forsiranje ljublj. klubov pa ni v čast slovenskemu nogometu, še manj pa njegovim organom. Zares žalostno je, da si hočejo nekateri za zeleno mizo priboriti boljši plasman. NK Kamnik se ne poteguje za točke za vsako ceno, pač pa ne more trpeti očitne krivice, ki je za vse njegove člane ponižujoča. Iz teh vzrokov NK Kamnik v ponovljeni tekmi ne bo nastopil. Po pooblastilu UO-NK Kamnik Marjan Štele Zaključeno tekmovanje v jesenskem delu gorenjske nogometne lige Ločan pred Naklom Tekmovanje v jesenskem delu gorenjske nogometne lige je končano, čeprav smo lahko prvo mesto Ločana pričakovali, pomeni osvojitev drugega mesta za Naklo velik uspeh. Zaradi kazni, ki je bila izrečena, ker so zapustili igrišče v Škofji Loki, so Tržičani najverjetneje izgubili naslov prvaka. Srečanje zadnjega kola Lo-čan-Zelezniki, se je končalo s tesno, vendar zasluženo zmago Ločana. Železniki so s tem porazom padli s prvega na tretje mesto, medtem ko so osvojene točke prinesle Lo-čanu naslov jesenskega prvaka. Naklo je tudi v zadnjem srečanju dokazalo, da je njihov uspeh in plasman na lestvici upravičen. Čeprav niso igrali slabo, so bili Pred-dvorčani visoko poraženi. Zaradi poplavljenega igrišča je bilo odigrano srečanje Trbo-je-Lesce v Šenčurju, kjer so Nov uspeh Kranjska alpinista Franc Ekar in Tomaž Jamnik sta v soboto, 15. oktobra, dosegla nov alpinistični uspeh. Preplezala sta zajedo v masivu med Dolsko škrbino in Jezersko Kočno, t. J. v vzhodno ostenje Jezerske Kočne. Naveza je imela dosti težav, saj sta bila alpinista osem ur v borbi s previsno steno in s slabim vremenom. Nova preplezana smer Je speljana 350 m navpično navzgor in v izbočenem previsu, celotna plezalna smer pa je dolga nekaj nad 500 metrov. R.č. Kriza v nogometnem klubu Jesenice Nogometaši upajo Nogometni klub na Jesenicah že nekaj let preboleva krizo. Potem, ko se je lani moštvo uvrstilo v slovensko consko ligo in doseglo pomemben uspeh — zasedlo Je 4. mesto — pa letos moštvu spet ne gre. Nogometaši in ljubitelji nogometa so se pred nedavnim zbrali na obenem zboru in pregledali opravljeno delo v minulem letu. V poročilu predsednika kluba in še bolj predsednika tehnične komisije je bilo slišati za številne težave, na katere je klub naletel v tekmovanju v slovenski conski ligi. Največji problem je še vedno igrišče, ki je ob deževnem vremenu skoraj nemogoče za igro, za igralce pa sila nevarno, saj se vsi bojijo poškodb. Najbolj razveseljivo dejstvo v jeseniškem nogometu je, da je pionirsko moštvo nastopalo z uspehom. To je bil prejšnja leta za UO nerešljiv problem. Klub je združeval le starejše igralce, mladine pa niso imeli. Igralci so imeli nekaj pripomb k delu upravnega odbora, ki je bil v zadnjem času neaktiven. Delo jc slonelo na nekaterih posameznikih, ki pa spričo težavnega stanja v klubu niso mogli narediti kaj več. Letošnji start v ligi ni bil najboljši. Za to je nekaj objektivnih težav. Najprej pa bo treba poskrbeti za boljšo disciplino igralcev. Za novo tekmovalno obdobje je bil za predsednika kluba izvoljen Milan Bud.Ja, trener prvega moštva pa bo še naprej Jože Ravtar. L. K. slavile Lesce visoko zmago.' Tržič in Kropa sta bila zaradi incidentov v 7. in 8. kolu kaznovana in sta izgubila toč> ke v zadnjem kolu brez bor-; be. REZULTATI — Ločan : Železniki 3:2 (1:2), Naklo : Preddvor 4:0 (2:0), Trboje : Lesce 0:6 (0:3), Kropa : Kranj 0:3 (b. b.), Podbrezje : Tržič 3:0 (b. b.). LESTVICA Ločan 9 1 0 2 43:13 14 Naklo i) i 2 l 18: 3 14 Železniki 9 6 l 2 44: 8 13 Tržič 8 5 1 2 24:15 u Kranj 8 5 0 3 27:14 It Lesce 9 4 I 4 18:16 Kropa 1 3 o (i 13:23 s Trboje I 3 i (> 11:47 i Podbrezje 9 l i 7 10:44 3 Preddvor 9 0 -i 7 7:32 2 Razveljavljena tekma Tržič —Kranj bo odigrana na nevw tralnem terenu. P. Didić Central Kranj gostinsko in trgovsko podjetje razpisuje prosto delovno mesto vodje centralne recepcije v Kranju Pogoj: srednješolska izobrazba z znanjem nemškega in angleškega jezika (italijanski jezik). Nastop 1. januarja 1967. Prijave sprejema splošni sektor podjetja Kranj. Maistrov trg 11/1. petnajst dni po objavi razpisa. Posredujemo prodajo: karamboliranega vozila Renault Major R-8, leto izdelave 1965, s prevoženimi 10.090 kilometri. Začetna cena din 7.000,00 Oglod vozila je možen pri Stanoniku Zdravku, školi a Loka, Kidričeva cesta 25, vsak delovni dan od 14. do 18. ure. Pismene ponudbe snrc'.:ma ZAVAROVALNICA KRANJ do srede, dne 16. 11. 1966 do 12. ure. S 12 OGLASI 12. NOVEMBER 1968 * GLAS Kmetijsko živilski kombinat Kranj razpisuje javno dražbo za naslednja osnovna sredstva: Upravno stanovanjsko zgradbo z vsemi pritliklina-mi in gospodarskim poslopjem, gostinskimi prostori in gospodarskim dvoriščem. Šenčur 88 — izklicna cena N. din 194.000.— Prednost nakupa imajo kupci, ki nakupujejo stavbo s pritlikinami kot celoto. Kupci pri licitaciji položijo 10 % varščino. Davek na promet z nepremičninami in stroške prepisa plača kupec. Javna dražba bo dne 18. novembra 1966 ob 8. uri v Šenčurju na kraju samem. Kultivator Tiller — izklicna cena N. din Motorna žaga Jobi — izklicna cena N. din Traktor T 20 ferguson v voznem stanju — izklicna cena N. din 10.000.— Traktor zadrugar 50 KS Diessel — izklicna cena Žaga cirkularka — izklicna cena Sortirnik za krompir Zmaj — izklicna cena Sejalnica traktorska — izklicna cena N. din škropilnica — izklicna cena N. din Kosilnica traktorska Ferguson — izklicna cena N. din Hladilnik za mleko — izklicna cena N. din 2 kozolca v Cerkljah — izkl. cena N. din Javna dražba bo v soboto, dne 19. novembra 1966 ob 8. uri na obratu Šenčur. N.din-N. din N.din 1.500.— 800.— 9.000.— 100.— 500.— 600.— 700.— 200.— 20,— 800- Komlsija za delovna razmerja pri podjetju Elektro radio servis Bled razglaša več prostih delovnih mest elektroinstalaterjev. Pogoji: KV elektrolnstalater. Osebni dohodki po tarifnem pravilniku. Stanovanja ni na razpolago. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Simon Prescheren TARVISIO — TRBIŽ (UDINE) Vam nudi po Izredno ugodnih cenah 0 pralne stroje # gorilnike na marut # peči za centralna kurjavo 9 svetila — kolesa — otroške vozičke 9 keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini RADIO SCHMIOT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Blagovnica "/4sUa „ Kranj Plastika, guma, galanterija, ter gospodinjski predmeti BRAUN. — SIXTANT Električni brivski aparat RADIO SCHHIDT Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi Zahvala Ob nenadni izgubi našega nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Vidica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, mu poklonili vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat prisrčna hvala prav vsem. Žalujoči: žena Rozina, sin Angel, ter hčerki Valerija in Milka z družinami in ostalo sorodstvo Sporočamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po dolgi bolezni v 73. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in stric Lovro Mubi po domače štantmanov ata Pogreb pokojnika bo v soboto, 12. novembra ob 14.30 izpred hiše žalosti na Sp. Beli 5 na farno pokopališče Preddvor. Žalujoči: žena Mana, sinovi: Lovro, Peter in Jože, Egidij z družinama, hčerke. Manca, Micka, Francka z družinami m Angelca Se priporočamo za obisk! Loterija Poročilo o žrebanju srečk 45. kola, ki je bilo dne 10. XI. 1966. . Srečke s končnicami O 42900 92170 96430 01 41 28101 7S3TT 98951 375801 82 63632 709632 942472 03 43 863 49793 59863 88523 54 64 so zadele dobitke N din 4 1004 604 404 6 8 600 2000 600 8006 6 400 10.000 10.000 20 10 100 400 600 400 8 8 12694 30514 89994 676724 05 45 885 73885 99425 586 10876 57766 92246 000396 234236 342806 37 47 06867 95087 240997 8 03498 03638 98338 439028 19 39 9189 39439 68940 008469 600 600 600 8000 10 6 40 440 400 80 1000 400 600 100.000 50.000 8000 6 6 600 600 8000 4 1004 404 404 8004 6 i 200 1008 400 30.000 Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Skof ji Loki in Tržiču razpisuje novo nagradno žrebanje vezanih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu Nag-ade so: avto zastava 750, pralni stroj, io/ix ili j i i a i« .. moped, šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, 1966. vključno od 1 1. do 31. 12. 1966 vezali dva kolesa. pri njej najmanj 2.000- novih dinarjev svo- fP"jemaJo vse njene Podružnice. - Ve- zane vloge so obrestovane po višjih obrestnih jih prihrankov vsaj za leto dni. merah. - U NOVEMBER 1968 * GLAS MALI OGLASI 13 Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20. are Delavski dom Kranj Prodam Prodam beli krompir Viktorija m repo. Šenčur 197 5141 Prodam 300 žlindrinih kvadrov. Zupan, Partizanska 56 Bled 5143 Prodam gozd — parcela št. 498 KO Šmartno — Cerklje pri Kranju. Glede nakupa naj se interesenti zglasijo v nedeljo, 13. 11. 66. od 10.—14. ttre v gostilni pri Miilharju v Šmartnim 5153 Prodam nov magnetofon znamke Telefunkan po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku podružnice Jesenice 5154 Prodam novo nemško ročno motorno žago znamke Stihll 08. Zorman, Breg 10, Preddvor 5155 Prodam okna, vrata keramične ploščice za oblaganje kopalnice po zelo ugodni ceni. Markovič Marko, Hrastje 21, Kranj 5156 Prodam rabljene peči, za-»teklena okna, izložbena okna. Jesenice, M. Tita 35 Prodam brejo kravo po izbiri in novo kmečko krušno Peč. Sp. Besnica 26 5172 Prodajam kokoši nesnice lekhorn, jarčke in pohance. Cepon Martin, Zg. Plavž, Jesenice 5181 Prodam žlindrino opeko in betonsko železo. Naslov v oglasnem oddelku podružnice Jesenice 5182 Prodam kravo s teletom ali zamenjam za bika. Pivka 15, Naklo 5183 Prodam nemški rondo pralni stroj. Naslov oglasnem oddelku 5184 Prodam kravo, 8 mesecev brejo. Zabukovje 1, Zg. Besnica 5185 Prodam motorno kolo Puch 250. ccm. Panič, Cerklje 23, 5186 Prodam zastavo 750, prevoženih 14.000 km. Ogled vsak dan — Novi svet 12. šk. Loka 5187 Prodam 7 metrov suhih bukovih drv. Naslov v oglasnem oddelku 5188 Prodam kravo, ki bo tretjič teletila. Kranj, Jezerska 90 5189 Prodam približno 500 kg jabolk za žganjekuho. Naslov v oglasnem oddelku 5190 Ugodno prodam Renault L 4. Ogled: Smledniška 76, Kranj 5191 Prodam NSU primo 150 ccm. Aljančič, Kovor 42, Križe 5192 Prodam dobro ohranjen Opel oiimpia, letnik 52. Kranj Jezerska 94, vhod iz ceste 5193 Prodam pralni stroj AEG lavaltK. Uranič Alojz, Ul. M. Brigad 5, Kranj 5194 Prodam nov kompresor od 4-10 atmosfer. Naslov v ogl. oddelku 5195 Prodam dvoje rabljenih vrat. Naslov v oglasnem oddelku 5196 Prodam kokoši lekhorn. Strahinj 38, Naklo 5197 Prodam dresi ranega volčja-ka, 4 leta starega. Dolinar, Kranj — Huje, C. Talcev 12 5198 Prodam skobeljni stroj tov. izvedbe, razne dimenzije in rezkar za stavbeno pohištvo. Ponudbe poslati pod Skobeljni stroj 5199 Prodam kamenje za betoniranje. Britof 15, Kranj 5200 Ugodno prodam moped T-12. Drulovka 22, Kranj 5201 Prodam avto zastava 750, prevoženih 24.000 km. Britof 133 5202 Prodam plemenskega volič-ka, starega 8 mesecev in nov trofazni elektromotor 2.2 kw. Brezje 3 5203 Prodam droban, krompir. Predoslje 4, Kranj .5204 Prodam dve kravi. Naslov v oglasnem oddelku 5205 Prodam salonit plošče. Pivk, Zg. Bitnje 184, Žabnica 5206 Mizarski stroj, debelina 50 cm, starejše izvedbe in poravnalni vrtalni s krožno žago na lesenem podstavku, prodam. Bratu«, mizar, Ko-kfica 219 5207 Po ugodni ceni prodam 100-litrski brzoparilnik. Pot na Josta 16 5208 Prodam odlično ohranjen zastava 600 D. Dam v najem garažo, dve sobi ena primerna obrt (galanterijo). Ponudbe poslati pod »Takoj« 5209 Prodam plemenskega vola, 450 kg težkega. Sp. Brnik 66, Cerklje 5210 Prodam 3 prašiče, stare 7 tednov. Babni vrt 6, Golnik 5211 Prodam dobro kravo. Britof 86, Kranj 5212 Prodam 3000 kg drobnega krompirja. Kokrica 17/a, Kranj 5213 VW starejši letnik, nujno prodam, cena 7800 N-din. Naslov v oglasnem oddelku 5214 Prodam fiat 600 z 32.000 km. Voklo 68, Šenčur 5215 Ugodno prodam 5000 kg cementa Trbovlje, vzamem tudi ček. Naslov v oglasnem oddelku 5216 Fiat 1100 in motor NSU 350 ccm prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5217 Prodam hlevski gnoj. Zg. Brnik 26, Cerklje 5218 Prodam več kosov kuhinjskega pohištva. Kranj, Kidričeva 3/II 5219 Prodam 2000 kom nove (folc) cementne opeke. Sp. Brnik 25, Cerklje 5220 Prodam njv ležalni kamin, kavne barve z vratci. Dvor-je 60, Cerklje 5221 Prodam kravo, 5 mesecev brejo in konja, starega 10 let ali zamenjam za vola ali bika. Predoslje 1, Kranj 5222 Prodam »Opel kadet ŠT« 1100 letnik 1966. Naslov v oglasnem oddelku 5223 Prodam nov štedilnik s podstavkom. Naklo 12 5224 Prodam slamoreznico z verigo in puhalnikom na kolesih. Luže 30, Šenčur 5225 Za 20.000 S-din prodam novo emajlirano peč-štedilndk. Naslov v oglasnem oddelku 5172 Prodam kitaro. Luže 16, Šenčur 5173 Prodam nov brzoparilnik in dobro ohranjeno spalnico. Naslov -v oglasnem oddelku 5174 Prodam telico. Jama 4, Kranj 5175 Prodam dva elektromotorja Rade Kohčar 12 KM, Siemens 3 KM. Zg. Brnik 81, Cerklje 5229 Prodam otroški košek, stajico in kupim otroško posteljo. Naslov v oglasnem oddelku 5176 Prodam še nerabljen 8-Htrski bojler. Cof Lovro, Dorfarje 10, Žabnica 5177 Prodam starejšo hišo, hlev in vrt v bližini Kranja. Po-izve se Britof 107, Kranj . 5178 Prodam dobro ohranjeno harmoniko s 5 registri po ugodni ceni. Markovič, Hra-stje 21 5179 Prodam lestve, razne dolžine. Naslov v oglasnem oddelku 5180 Prodam 25 metrov suhih bukovih drv. Naslov v oglasnem oddelku 5181 Prodam ozki štedilnik na drva Gorenje. Žepič, Zl. Polje 5, Kranj 5182 Prodam svinjo za zakol, 150 kg težka. Valburga 15, Smlednik 5183 Prodam magnetofon »Grun-ding« TK-46, »Stereo«. Gostilna Duplje 5189 Prodam dva prašiča, 120 kg težka za pitanje. Možjan-ca 7, Preddvor 5190 Kupim Lepe vprežne sani zaprav-ljivček in mlatilnico, takoj kupim. Pišite dopisnico. Žužek, Dolenjska cesta 157, Ljubljana 5231 Kupim komplet »dromclne* za gumi voz, 14-colski. Kom-perle Peter, Sorica 4, 5227 Kupim dvojna rabljena vhodna in sobna vrata. Šenčur 219 5228 Ostalo Kdor mi preskrbi več zimskih gum 16-6 col, dobi nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 5230 Moški srednjih let, z lastnim domom in večjim vrtom želi spoznati osamljeno, prikupno, a bolj preprosto tovarišico brez otrok; morda je pripravljena tudi pomagati, izplačati dediče. Resno se oglasite, od 36.-44. Tajnost zajamčena; oglasite se kot žena in gospodinja na podružnico Glasa Jesenice 5232 Cementno strešno opeko Vam takoj dostavim. Bizovik 69 pri Ljubljani 5233 Polovico manj kurjave porabite, če ugradite v peč-kamin neprodušna kromana vratca. Izdeluje jih Flajšman, ključavničarstvo, Mengeš 5234 Izdelujem lahki cementni strešnik, na dve zarezi ter razne plošče za vrtove in druge cementne izdelke po naročilu. Se priporočam, Re-sulnik Feliks, sinkov turen 40, Vodice 5235 Iščem neopremljeno sobo v Kranju ali okolici za nekaj mesecev. Dam nagrado ali plačam naprej. Naslov v oglasnem oddelku 5236 Našel sem športno rogo-vo kolo. Lastnik ga dobi na Rupi 32/a, Kranj 5237 Imam prazno sobo, ki bi jo zamenjala za kjerkoli v Kranju. Ponudbe poslati pod »Zamenjava« 5238 Mizarski pomočnik dobi honorarno zaposlitev za nekaj mesecev. Naslov v oglasnem oddelku 5239 Najditelja črne denarnice, izgubljene 9. 11. 1966 pri pošti Kranj, prosim, da jo s slikami vrne, denar pa obdrži. Naslov v oglasnem oddelku 5240 Preklicujem avtobusno vozovnico št. 18745 na ime Rebolj Jože, relacija Kranj-Šentvid 5241 Iščem honorarno zaposlitev. Sem šofer C kategorije s prakso. Prevzamem tudi delo v gozdu. Naslov v ogl. odddelku 5242 »MIZAR«. Sprejmem vsa stavbena dela. Hraše 26, Smlednik 5243 PIšKE DOMAČE, krmljene za rejo. Na izbiro lepe in dobre nesnice in pohanci. Križe 8, Golnik 5165 POZOR! Nedrčki vseh velikosti, vseh barv podloženi in za noseče ter doječe matere vedno na zalogi. Kranj, Titov trg 24. Kvalitetna izdelava! Konkurenčne cenel 5022 Za žgano lakiranje sprejmem v raznih barvah, razne površinske, kovinske predmete. Prenese visoko temperaturo, je trdno ter odporno pred raznimi atmosferskimi in elementarnimi neprilikami. Ponudbe poslati pod »PECO-SUŠECE« 5166 Pianino vzamem v najem ali kupim proti večkratnemu odplačilu. Naslov v ogl. oddelku 5169 ' Odprl sem VINOTOČ, Kranj, Krožna ulica 5 5170 KAM LETOS PO SANKE? Franc Kurnik, kolarstvo, Tu-paliče 11, Preddvor. Imam na zalogi več vrst sank po ugodni ceni 5171 Oddam opremljeno . >bo» Poizve se Stare tova 1, Kranj 5184 Oddam sobo s centralnim ogrevanjem, mrzlo toplo vodo, s posebnim vhodom v središču mesta Kranja. Ponudbe poslati pod »Posojilo« 5185 Oddam opremljeno sobo za nekaj ur dela v gospodinjstvu. Osterman Milena, Kranj, Ul. 31. divizije 56 Instruiram angleščino In francoščino. Ponudbe poslati pod »študentka« 5187 PODJETJA OBVEŠČAM, da sprejemam naročila za skupinske obiske. Dobra postrežba — zadovoljni boste. Se priporoča GOSTILNA DUPLJE 5188 Prireditve GOSTILNA pri MILHAR-JU v Smartnem prireja v soboto in nedeljo martinova-nje. V soboto zvečer bodo za razvedrilo poskrbeli Veseli Trstcničani, v nedeljo pa bo na vrsti KVINTET RADIA Tržič — pojeta Zlata Karo in Nejč Slapar. VABLJEN!' 5167 GOSTILNA V TRBOJAH sprejema družbe po naročilu do 30. decembra. V nedeljo 13. 11. pa bomo priredili veselo martinovanje. Za razvedrijo nam bo igral ŠEN-CURSKI SEKTET. Vabi gostišče v Trbojah 5168 Trgovina Delikatesa Kranj obvešča vse cenjene odjemalce, da bo trgovina od 15 11. dalje odprta vsak dan in tudi ob nedeljah in praznikih od 6. — 20. ure. Zahvala Ob bridki izgubi drage žene, mame, sestre in stare mame Francke Svetelj Šenčur 35 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani in izrazili sožalje, ter darovalcem vencev in cvetja. Posebno zahvalo izrekamo tovarni I »Sava* Kranj, oddelku pnevmatika I, tovarišu Mravljincu za poslovilne besede, tovarni Iskra Kranj, organizaciji ZB Šenčur in DU Šenčur. Prav vsem iskrena hvala. žalujoči: mož Pavel, sin Franci z družino, hčerki Darinka in Sonja, sestre in ostalo sorodstvo 14 _ OGLASI - SPOREDI 12. NOVEMBER 1965 * GLAS SOBOTA — 12. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 četrt ure z ansamblom Jožeta Privška — 9.40 Iz albuma skladb za otroke — 10.15 Iz oper Danila Švare — 10.40 Novost na knjižni polici r 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Dopoldanski koncert lažje orkestralne glasbe — 12.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dve orkestralni partituri Antona Lajovica — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Skladbe nemških romantikov Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6.. 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 21. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 1,8.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od baroka do naših časov — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V svetu operetne glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Ob isti uri se dobimo — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 13. novembra 8.50 Glasbena medigra — 9.05 Naši .poslušalci Čestitajo in pozdravljajo - I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tega tedna" — 17.05 Veliki zabavni orkestri v tri-četrtinskem taktu — 17.30 Radijska igra — 18.30 Igrata violinista Igor in David Ojstrah — 19.00 lahko neč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Naša potujoča glasbena skrinja — 21.00 Skladatelj Milo Cipra — 60-!etnik — 22.10 Moznik jazza in zabavnih melodij — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Sodobna angleška glasba 6.00 Dobro jutro — 7.39 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — PONEDELJEK — 14. nov. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za, mlade radovedneže — 9.10 Lahka orkestralna glasba — 9.45 Otroška igra s petjem — 10.15 Simfonietta — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Iz repertoarja sodobne lahke orkestralne glasbe — 12.05 Slovenske vokalne zabavne melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkester Rudolf Urbanec — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Jugoslovanska solistična in an-sambelska glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pojo primorski amaterski zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 j Operni koncert — 18.00 Ak-I tualnosti doma in po svetu — ' 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 j Svet tehnike — 19.00 Lahko j j noč, otroci — 19.15 Glasbene : razglednice — 20.00 Reproduk- 1 j cija koncerta pianista Jenner-ja — 21.40 Godala v ritmu — 22.1-0 Me'odije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK — 15. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenske narodne pesmi iz štajerske — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Z ansamblom moskovskega Velikega gledališča — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1115 Med partiturami — 12.05 Štirje kovači in ansambel orglic Miška Hočevar, ja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Sonata za violino in klavir — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za našo pesmico — 1425 Jugoslovanska lahka orkestralna glasba — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih - 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene raz-glednice — 20.00 Sodobna srbska zborovska glasba — 20.20 Od premiere do premiere 21.20 Pesem godal — 21.35 lz fonoteke radia Koper — 22.10 Medigra - 22.15 Skupni program JRT - 23.05 Plesna glasba SOBOTA — 12. novembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v šoli RTV Skopje 17.10 Poročila, 17.15 Zviti Pejo RTV Beograd 17.35 Kje je, kaj je RTV Zagreb 17.50 Reportaža studia Sarajevo RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto, 18.25 TV obzornik, 18.45 O našem govorjenju -II RTV Zagreb 19.10 Dubrovniške poletne prireditve RTV Ljubljana 19.40 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Ekspedicija RTV Beograd 21.00 Humoristična oddaja RTV Zagreb 21.50 Zabavna glasba RTV Ljubljana 22.05 Bonanza — film 22.50 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 13.25 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.45 Mednarodna scena RTV Zagreb 19.10 Dubrovniiike poletne prireditve, 19.40 TV prospekt RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik, 20.30 Dokumenti in čas Ostale oddaje RTV Beograd 18.10 Pesem je življenje RTV Zagreb 22.15 Bonanza — serijski film, 23.05 Informativna oddaja NEDELJA - 13. novembra RTV Ljubljana 9.05 Poročila, 9.10 Disnevev svet RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Zagreb 10.45 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 11.30 Tomek in pes — film RTV Zagreb 12.00 Nedeljska reportaža RTV Ljubljana Ponavljamo za vas RTV Beograd 18.00 Poročila, 18.05 Karavana — reportaža RTV Ljubljana 18.35 Slovenska ljudska umetnost RTV Beograd 19.05 Serijska mladinska igra 19.40 Ko sem bil še majhen RTV Ljubljana 19.54 Medigra RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Cik cak RTV Zagreb 20.50 Rezerviran čas RTV Ljubljana 21.50 Zgodbe za vas. 22.15 Zadnja poročila Drugi spored 18.00 in 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 9.25 Poročila, 9.30 Narodna glasba RTV Zagreb 11.30 Champion RTV Beograd 13.00 Disnevev svet RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Zagreb 20.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 21.50 Disncyev svet RTV Zagreb 22.40 Informativna oddaja PONEDELJEK — 14. nov. RTV Zagreb 9.40 TV v šoli, 10.40 Ruščina RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli, 12.05 V Ljubi jar, i živi opica RTV Zagreb 14.50 TV v šoli, 15.50 Ruščina RTV Beograd 16.50 Poročila, 16.55 Angleščina RTV Ljubljana 17.25 Film za otroke, 17.35 Disnevev svet RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik, 18.45 Otrok in zdravje, 19.05 Za danes in jutri RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 TV pošta RTV Beograd 20.00 TV dnevnik, 20.30 T V drama, 21.30 Biseri glasbene literature RTV Ljubljana 21.45 Pesnik Sorskega polja — Simon Jenko, 22.00 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 13.25 Včeraj, danes, jutri, 18.45 Družina in družba RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 19.40 TV prospekt' RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Zagreb 17.25 Mali svet, 17.40 Risanke RTV Beograd 7.55 Poljudno znanstveni film RTV Zagreb 22.00 Informativna oddaja RTV Beograd 22.15 Spekter, . 22.55 Zadnja poročila 20.00 Celovečerni film, 21.30 Kulturna tribuna, 22.10 Zadnja poročila Drugi spored 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Zagreb 19.40 Obrazi naših mest RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Zagreb 20.00 Poročila, 20.10 Michelangelo Buonarotti - II. del, 21.35 Poročila TOREK — 15. novembra RTV Ljubljana 18.30 črnska umetnost, 18.50 Oddaja o morju 19.40 TV obzornik, Sadjarji, pozor! Kmetijska zadruga Naklo prodaja na svojih okoliših v Naklem, Podbrezjah, Goricah in Kokrici kvalitetna sadna drevesa jablan in hrušk najboljših sort. Pohitite z nakupom! Trgovsko in proizvodno podjetje »Runo« Tržič, Trg svobode 30 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. vodjo splošnega sektorja 2. 10 kvalificiranih ali priučenih prešivalk 3. 2 kvalificirana čevljarja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Ad 1. Višja ali srednjestrokovna izobrazba na ustreznem delovnem mestu z večletno prakso. Ad 2. Delavka z najmanj 5-Ietno prakso v proizvodnji obutve. Ad 3. Delavec z nekajletno prakso v čevljarski stroki Razpis velja do zasedbe delovnega mesta OD po pravilniku o delitvi OD Stanovanje ni zagotovljeno M. NOVEMBER 1966 * GLAS SPOREDI-OGLASI 15 Kranj »CENTER« 12. novembra barv. dokuin. film ČUDEŽNI OTOKI ob 1530 uri, amer. barv. VV film SLADKA IRMA ob 17. in 19.30 uri, premiera amer. barv. CS filma CAT BALLOU ob 22. uri 13. novembra amer. barv. CS film CAT BALLOU ob 13. uri, amer. barv VV film SLADKA IRMA ob 15., 17., 1730 in 20. uri 14. novembra amer'. barv. CS film LJUBEZEN V LAS WEGASU ob 16., 18. in 20. uri 15. novembra amer. barv. CS film LJUBEZEN V LAS WEGASU ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 12. novembra nem. jug. barv. CS film VINETOU II <* 16. uri, i tal. film SAN JAVE ZVEZDE VELIKEGA VOZA (SANDRA) ob 18. uri, češki barv. CS film RE-VOLVERAŠ IZ ARIZONE ob 20. uri 13. novembra slov. barv. film KEKEC ob 10. uri, n«m. jug. barv. CS film VINETOU II. DEL ob 15. uri, ital. film SANJAVE ZVEZDE VELIKEGA VOZA (SANDRA) ob 17. uri, češ. barv. CS film REVOLVERAS IZ ARIZONE ob 19. uri, premiera amer. barv. CS filma LJUBEZEN V LAS WEGASU ob 21. uri Stražišče »SVOBODA« 13. novembra amer. barv. CS film CAT BALLOU Ob 17. in 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 12. novembra amer. barv. CS film SALAMON IN KRALJICA IZ SABE ob 19. uri Kropa 12. novembra franc. barv. CS GROF MONTE CRISTO I. DEL ob 20. uri 13. novembra franc. barv. CS film GROF MONTE CRISTO I. DEL ob 17. in 19. uri Kamnik »DOM« 12. novembra špan. barv. CS film SAMBA ob 20. uri 13. novembra špan. barv. CS film SAMBA ob 17. in 20. uri 14. novembra špan. barv. CS film SAMBA ob 20. uri Kino Radio — november, 1966 10. novembra amer. film. V SVETU KOMEDIJE 11. novembra jug. CS POGLED V ZENICO SONCA 12. — 13. novembra amer. barv. film MOČNEJŠE OD SLAVF. 14. novembra mehiški barv. film V SLUŽBI PANCHA VTTJ.F, 15. — 16. novembra amer. barv. film BAMBY 17. novembra špan. barv. film GREH LJUBEZNI 18. novembra amer. barv. film NEDELJA V NEW YORKU 19. — 20. novembra amer. barv. film MAJOR DUNDE 21. novembra nem. barv. CS film PESEM O PISANEM BALONU Kino Plavž 1966 november, 9. novembra amer. film V SVETU KOMEDIJE 10. — 11. novembra jap. barv. CS film OLIMPIADA V TOKIU 12. — 13. novembra amer. barv. film BAMBY 14. — 15. novembra amer. barv. film MOČNEJŠE OD SLAVE 16. novembra špan. barv. film GREH LJUBEZNI 17. — 18. novembra jug. film POGLED V ZENICO SONCA v 19. — 20. novembra meh. film POD NEBOM MEHIKE 21. — 22. novembra amer. barv. film MAJOR DUNDE Kino Žirovnica — november, 1966 16. novembra amer. barv film MOČNEJŠE OD SLAVE 19. novembra amer. barv. film BAMBY 20. novembra jug. film POGLED V ZENICO SONCA 21. november amer. barv CS LJUBEZEN V LAS WE-GASU Kino Dovje Mojstrana — november, 1966 17. novembra amer. barv. film MOČNEJŠE OD SLAVE 19. novembra jug. film POGLED V ZENICO SONCA 20. novembra amer. barv. film BAMBY 22. novembra amer. barv. CS film LJUBEZEN V LAS VVEGASU Kino Koroška Bela — november, 1966 12. novembra jug. film POGLED V ZENICO SONCA 13. novembra amer. barv. CS film SEDMORICA JEZDI V PEKEL 14. novembra amer. barv. film BAMBY 19. novembra amer. barv. film NEDELJA V NEW YORKU 20. novembra amer. barv. film MOČNEJŠE OD SLAVE 21. novembra mehiški film POD NEBOM MEHIKE Kino Kranjska gora — november, 1966 13. novembra jug. film POGLED V ZENICO SONCA 17. novembra amer. barv. film BAMBY 18. — 19. novembra amer. barv. film MOČNEJŠE OD SLAVE 20. novembra amer. barv. film NEDELJA V^ NEW YORKU Objava Pri odseku za notranje zadeve skupščine občine Skofja Loka so naslednja najdena dvokolesa: 1/254 — Moško kolo, znamke »ROG-TOURING«, št. ogr. 40507, črne barve; 2/255 — Moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. ogr. 377008, sive barve; 5/258 — Moško kolo znamke »COTTUR« št. ogr. 5664923, črne barve; 4/257 — Moško kolo, ^znamke »ROG-SPORT«, št. ogr. 255314, sive barve; 5/258 — Moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. ogr. 401770, rdeče barve; 6/259 — Moško kolo, znamke »ROG-TOURING«, št. ogr. 478361, črne barve; 7/260 — Moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. ogr. 655056, sive barve; 8/261 — Moško kolo, znamke »PUCH-CALIFORNIA«, št. ogr. 1273999, rdeče barve; 9/262 — Moško kolo, znamke neznane, št. ogr. 625384, črne barve; 10,263 — Žensko kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. ogr. 205471, sive barve; 11/264 — 2ensko kolo, znamke »EXTRA«, št. ogr. 138647, zelene barve; 12/265 — Žensko kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. ogr. 192402, drap barve; 13/266 — Žensko otroško kolo, znamke »SIAULIAI«, št ogr. 103459, rjave barve; 14/267 — Moško kolo, znamke neznane, št. ogr. 119396, rdeče barve; 15/268 — Moško kolo, znamke neznane, št. ogr. 168546, črne barve; 16/269 — Moško kolo, znamke »SU-PERLA-SPORT«, št. ogr. 96604, modre barve; 17/270 — Moško kolo, znamke »ROG-TOURING«, št. ogr. 000506, modre barve; 18/271 — Žensko kolo, znamke »DIAMANT«, št. ogr. 4372788, zelene barve; 19/272 — Žensko kolo, znamke »EXTRA«, št. ogr. 124965, črne barve; 20/273 — Žensko kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. ogr. 124965, modre barve.' Pozivamo lastnike, da kolesa dvignejo najpozneje v enem letu po objavi, ker po preteku tega roka postanejo družbena lastnina. Ob dvigu je treba predložiti dokumente o lastništvu. Odsek za notranje zadeve skupščine občine Skofja Loka Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 13. novembra ob 10. uri URA PRAVLJIC peti program, ob 15. in 17.30 Popovič PEPELKA, gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane \matersko gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah NEDELJA — 13. novembra ob 15. uri Prežih-Mikeln: SA-MORASTNIKI — dramska kronika za IZVEN Konfekcija Obrtnik LJUBLJANA Vam nudi v poslovalnici v Kranju (križišče cest Bled—Jezersko) damske in moške plašče vseh vrst, moške kamgarn obleke, vetrovke in elastične hlače za odrasle in otroke, moško in žensko perilo Vsa eventualna popravila izvršimo kvalitetno, hitro in brezplačno v trgovini. Dom na Jezerskem prireja v hotelu Kazina vsako soboto od 20—01 in nedeljo oc 18—22 glasbo s plesom Jedeo Samstag von 20—01 und Sonntag von 18—22 ini Hotel Kazina Musik mit Tanz Kmetijska zadruga Cerklje k na Gorenjskem razpisuje Javno dražbo ki bo v nedeljo, dne 20. novembra 1966 na dvorišču zadruge v Cerkljah. — Začetek dražbe ob 8. uri zjutraj. Na dražbi bomo prodali: Dva traktorja Fe-35 enoosno prikolico mlatilnico in dva mopeda « Prednost ima socialistični sektor eno uro po razpisanem času pa zasebniki. Avtopromet Gorenjska Kranj, oddelek za turizem, prireja v dneh 19. in 26. novembra ter 3. XII. letos enodnevne izlete v Trst. Odhod avtobusov vsakokrat ob 6,30 izpred kina Center. Povratek iz Trsta ob 18.30. Cena potovanja znaša 35 N din. Potnik mora imeti individualni potni list. Naročila sprejemamo za vsak izlet do vključno petka v navedenih tednih. Prevoz je z modernimi avtobusi. Vse informacije dobite pri našem oddelku za turizem tel. 21-081 (avtobusna postaja — II. nadstropje) ter pri Kompasu in General-turistu. 12. NOVEMBER 1965 * GLAS Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri VILLACH, ANI SAMONIG-EGK IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in Uska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, oprava lista in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 03. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novib dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 ln ncnaročnike 0,50 novib dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo Od 14. do 20. novembra Razstava pohištva v Boh. Bistrici 18 prodajaln trgovskega podjetja Savica bo letos doseglo milijardo starih dinarjev prometa Trgovsko podjetje Savica v Bohinjski Bistrici, ki ima na območju Bohinja kar 18 prodajaln, bo od ponedeljka 14. do vključno nedelje 20. novembra, s sodelovanjem pod jetij Slovenija les in Elek trbtehna iz Ljubljane, pri pravilo v prostorih telovad niče v Bohinjski Bistrici razstavo pohištva in gospodinj skih naprav. Obiskovalci s j bodo lahko ogledali več vrs pohištva in gospodinjske apa rate, kot so hladilniki, šte dilniki, pralni stroji in po dobno. Vsi razstavljeni pred ; meti bodo kupcem na voljo I v prodajalnah podjetja Savi i ca, ki prodaja tudi na p*o-| trošniška posojila. Savica v Bohinjski Bistrici posluje že deset let in se bavi s prodajo prehrambenih artiklov, tekstila, čevljev, pohištva, ima pa tudi svojo bencinsko črpalko v Bohinjski Bistrici. Podjetje bo letos doseglo milijardo starih dinarjev prometa. Kolektiv je v zadnjih petih letih, delno z lastnimi sredstvi, delno pa Obvestilo vsem naročnikom in bralcem ter poslovnim prijateljem Uredništvo in uprava GLASA bosta s ponedeljkom, 14. novembra začela poslovati v skupnih prostorih, in sicer v stavbi skupščine občine Kranj, Trg revolucije 4 v pritličju — novi del, sobe št. 106, 107, 108 Telefoni uredništva in uprave ostanejo isti, in sicer: UREDNIŠTVO 21-835 UPRAVA 22-152 V novih prostorih sprejemamo vsa naročila za oglase, male oglase, osmrtnice itd. V sredo zjutraj se je v Železarni Jesenice pripetila huda nesreča, ki je terjala življenje Joža Sušnika, delovodjo tesarjev v Železarni. Strokovna komisija Železarne jc dobila nalogo, da si ogleda okvaro na cevovodu Jesenice-Bela in najde u-strezuo rešitev za popravilo te okvare. Pri zadnji poplavi je reka Sava namreč spodkopala posamezne nosilce (stebre), kar bo potrebno popraviti. Ob strmem bregu je Sušniku in Teodorju Okrož-niku, obratovodji gradbenega oddelka Železarne spodrsnilo, tako da sta padla v Savo. Z velikim naporom se je Okrož- s krediti, uredil novo samopostrežno trgovino v Stari Fužini, preuredil prodajalno v Bohinjski Bistrici, na novo zgradil prodajalno v Ukancu in postavil bencinsko črpalko v Bohinjski Bistrici. Kljub temu, da je podjetje glede preskrbe terena v težjem položaju v primerjavi z drugimi, ki poslujejo v centru, j saj ima veliko majhnih podeželskih prodajaln, si prizadeva da bi ugodilo željam potrošnika. Tudi razstava, ki jo pripravlja kolektiv Savice, je dokaz, da podjetje želi kar najbolje seznaniti potrošnike s svojim blagom in jim omogočiti čimboljši nakup. ■S. S. I nik reši!, Sušnika pa jc de-' roča, čeprav ne globoka voda ■ odnesla okrog 300 metrov na-| prej. Ko so ga gasilci poteg-I nili iz vode, je bilo že prepozno. V jeseniški bolnišnici so lahko samo še ugotovili smrt. Pokojni Sušnik ni znal plavati. Tudi obleka in visoki škornji, ki so se hitro napolnili z vodo, so pripomogli k tragičnemu izidu nesreče. Jože Vidic Zadel v električni drog Po urelanhi podvoza ln ceste na Gorenjo Savo je ostal neurejen del ceste pred podvozom hi dohod k Tekstilindusu. V teh dneh zaključujejo dela tudi na tem odseku. Položili bodo okrog tri tisoč kvadratnih metrov asfaltne prevleke. - Foto: F. Perdao i V torek ob 11. uri se je na cesti I. reda v Kranjski gori zgodila prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila KR 39-37, ki ga je upravljal Franc Toplak iz Mojstrane. Ko je vozil proti Mojstrani, ga je začelo nenadoma zanašati po cesti. Zadel je najprej v obcestno ograje, nato pa še v električni drog in se prevrnil na travnik. Voznik je dobil manjše odrgnine po obrazu, avtomobil pa je popolnoma razbit in je škode za milijon starih dinarjev. Hudo ranjen mopedist Med Zmincem in Gabrkom se je v sredo, nekaj po 12. uri, hudo ponesrečil mopedist Janko Mezek iz Škofje Loke. Z mopedom je zadel pešca Janka Krmelja, ki je šel po desni strani ceste in poleg sebe peljal kolo. Mopedist Mezek je obležal nezavesten in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, Krmelj pa ni bil ranjen. Značilna slika lz Savske loke po poplavi konec prejšnjega tedna: pohištvo je bilo mo-kro in blatno, treba ga je bilo posušiti. Na srečo je prve dni v tem tednu sijalo sonce in stanovalci naselij Savska loka in Koreja so na okna in ven znosili vse, kar je bilo mokro — Reportažo o teh dveh naseljih po poplavi berite na 6. strani — Foto: F. Perdan Prva nesreča na viaduktu Peračica V torek zjutraj se je na viaduktu čez Peračico pri Ljubnem zgodila prva nesreča, odkar so ga izročili prometu. 31-letni Janez Resman se je peljal z osebnim avtomobilom škoda iz Črnivca v. Kranj. Ko je pripeljal na omenjeni viadukt, ga je na rahlo poledeneli cesti zaneslo na desno v varovalno ograjo, nato pa ga je odbilo v ograjo na levi strani. Na srečo ni bil nihče ranjen, na vozilu pa je škode za 4000 novih dinarjev. Vsekakor bi bil konec te nesreče veliko bolj tragičen, če ne bi vgradili posebne varnostne ograje, ki je sunek vzdržala. mešanicakttH £83TfiT KVALITETA