PHIHDHSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Cena 15 lir * 10 jugolir - 2.50 din TRST sobota 15. januarja 1949 Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. postale Ste v. 12 (1102) Stara nasprotja med imperialisti 'Ze večkrat smo imeli priložnost pisati o nasprotjih med imperialisti, nasprotjih, ki se javljajo zdaj na tej, zdaj na oni točki sveta. Te dni ponovno beležimo Ponovni primer, ki je prišel do izraza v P.alestini med ZDA in Anglijo, Britansko zunanje ministrstvo le izjavilo, da je Washington indirektno odobril Britancem polete njihove vojne aviacije nad področjem bitk pri Negepu. Mednarodni politični opazovalci smatrajo, da je to prvi neposredni napad, ki ga je London izvršil proti svojim ameriškim tekmecem. Ameriško zunanje ministrstvo pa Je londonsko izjavo demantiralo. Nato pa je Truman včeraj poskušal ta odkriti konflikt z An-sNjo prikriti in zatrjeval, da ni res, da bi bili anglo-ameriški odnosi postali napeti zaradi palestinske krize. No, Trumanov demanti pa so detnantirala že sama dejstva. Ta izmenjava udarcev seveda nikogar ne preseneča. ZDA so namreč Anglijo večkrat spravile v položaj, da se je v Palestini s svojo napadalno politiko kompromitirala. Na ta način hočejo ZDA dokončno izpodkopati tla pod no-Oami svojim angleškim konkurenčen in prevzeti v Palestini njir novo mesto. Druga nasprotja pa so istočasno Prišla ponovno na dan med brionskimi in francoskimi interesi, mednarodno časopisje javlja prav te dni, da francosko-britanski odnosi od časov Vichyja niso bili še idkoli tako napeti kot so danes, ri tem gre za globok prepad, ki obstaja v omenjenih odnosih in se-st°ji v sledečem: 1‘rancoska vlada hoče znani bruseljski pakt, dalje atlantski Tdkt in evropsko federacijo izkoristiti kot postopne etape za uresničenje svoje hegemonije. Po drugi strani pa londonska vlada noče dokončno dati dokončnih ob-bez v Evropi, temveč se hoče popaziti Evrope le kot sredstva, da - se ponovno povzpela do stop-Vie velesile. S temi nasprotji pa ima seve-največ preglavic ravno te dni angleški zunanji minister Bevin, 1 hi hotel predvsem nasprotja n da bi britanske čete, če bi Podrle v Palestino, tam tudi ostale pod pretvezo, da jih je za o »prosil tcratj Transjordanijev. • način se je namreč Angle-f’*1 in Amerikancem že večkrat o nesel: v Grčiji, v Južni Koreji >n Prav kakor zelo dobro občutimo mi Tržačani — tudi prt nas • * Washingtona pa prihajajo da so tamkaj v senatu in ■ rlamentu ostro kritizirali bri-ansko politiko na Srednjem Vih°du. Tako je republikanski se-hator Morse dejal, da je pošiljale britanskih letal nad izraelski štorij ali vsaj v njegovo bliži-in to prav v trenutku, ko je 0 Palestinsko vprašanje na op’ se reši, vse graje vredno. Oprašujem se, kaj so imela opra-H britanska letala tam, kjer bi *e smela biti. Ce je Bevin iskal roident, potem si ni mogel iz-r°ti boljše metode. Sedaj imamo vojno na Srednjem vzho-jd- Povsod imamo za mnenje, da Pravi Bevinov namen ta, da ^*toar{ še večji incident, da bi 'Opolnoma obkrožil izraelsko dr-®u°». Drugi senator je poudaril, bi lahko precej ameriškega jj^arja prihranili, če ga ne bi j” Veliki Britaniji za njene ^ olovšline na Srednjem vzho- p a še prav posebej napadajo, ^radi konflikta v Palestini, Be-«0r ^nn*eJ,:a javnost je prav Palestinskega vprašanja s razburiena in se kaže na l>rovnkalorski Bevinovi rUtifikl' Podajo ga celo labu-ci0 časopisi poleg ultrareak-iert'lrn‘^1 ^"di konservativec E-Se Je pridružit zahtevam za te fUr0 anoteške politike v Pariz ln'’ pravijo da zato. da ne bi fta * ^ ®*‘ka 2 javnim mnenjem«, dfetn na^n se Bevin nahaja med ^ a ognjema; poročajo, da ni-(je n‘Ji v sklopu svoje lastne vla-hlst)°r>r)lnega os,ona: en del mi-stir^uV mu je Prav zaradi pale-^ 'p-ga vprašanja nasproten. Vlts ParIa,nentu je poslanec Ja-rnedloiH državnemu tajniku ”i(!nje glede britanske politi-^ Palestini. Po pravilniku mo-^nanje-poZittčna komisija na Mailaliiiieio se hoji za Tiencin Osvobodilna vojska vedno bolj prodira v središče mesta -Pogoji Mao Ce Tunga za začetek pogajanj za mir NANKING, 14. — Radio demokratične vojske poroča, da se je danes začela proti Tiencinu splošna ofenziva. General Lim Piao je izdal proglas na nacionalistično posadko v mestu, v katerem javlja, da se bo začela ofenziva, če ne bodo sprejeti pogoji za kapitulacijo. Ze včeraj po prekinitvi pogajanj je topništvo demokratične vojske obstreljevalo sovražnikove postojanke v mestu. Dalje poroča radio, da se je ofen. živa proti Tiencinu začela danes ob 10 uri zjutraj. Okoli poldne so čete demokratične vojske prodrle v mesto in njihovo napredovanje se nadaljuje. Isti radio poroča, da je poveljnik osvobodilne vojske Mao Ce Tung postavil sledeče pogoje za začetek pogajanj s centralno vlado: 1. kaz. novanje vojnih zločincev: 2. razve, ljavljenje sedanje ustave; 3. Kuo-mintang mora zapustitj oblast; 4. reorganizacija nacionalistične vojske; 5. zaplemba birokratičnega kapitala; 6. agrarna reforma; 7. raz. veljavljenje nepravičnih pogodb; 8, sklicanje političnega sveta brez udeležbe reakcionarnih elementov, ki naj ima nalogo sestaviti demokratično koalicijsko vlado. Nato je Mao Ce Tung izjavil, da ni možen pravi mir, dokler se Kuo-mintang, centralna vlada in krajev, ne vlade ne bodo odpovedali oblasti. Ce Kuomintang ne sprejme omenjenih pogojev, bi bila sklenitev miru samo prevara. Pozval je nato vse demokratične stranke in vse ljudske organizacije, naj se borijo za demokratičen mir ter naj se uprejo reakcionarnemu miru. Končno je Mao Ce Tung pozval sile ljudske vojske, naj dokončno in popolnoma uničijo vse nacionalistične čete, dokler ne bo nankinška vlada sprejela postavlje. nih pogojev. Pogajanja za premirja v Palestini RODOS, 14. — Pogajanja za premirje v Palestini so se praktično končala, ker so se predstavniki Egipta in Izraela obvezali, da se Politika vlade ZDA v interesu monopolov vojne industrije Proračun za leto 1949-1950 o tem dovolj zgovorno priča • Štiriletni načrt za zahodno Nemčijo ima namen poživiti nemško vojno industrijo držav Zahodne Evrope • Pritisk in žuganja skandinavskim državam MOSKVA, 14. — »Iz.vestija« pišejo o proračunu ZDA za leto 1949 in poudarjajo, da Trumanova poslanica kongresu jasno dokazuje, da finančno politiko ameriške vlade vodijo interesi velikih bank in monopolov, ki imajo v rokah vojno industrijo. la politika se zrcali v osnutku proračuna za finančno leto, ki se začne 1. julija 1949. Samo izdatki za neposredne vojaške izdatke znašajo skupno 14 milijard in 268 milijonov dolarjev; ta znesek je za 20% višji od vojaških izdatkov y letu 1948-49. Moskovski radio je nocoj analiziral tri Trumanove poslanice kongresu. Komentator Ivanov je med drugim izjavil: Znana je važna vloga, ki so jo med volivno kampanjo imele Trumanove obljube, da bo uvedel v notranji politiki važne socialne reforme. Te obljube se po navijajo v treh Trumanovih poslanicah, kar je nekatere opazovalce privedlo do tega, da so njegovo sedanjo politiko označili kot levičarski ali radikalni program. V svojih poslanicah kongresu Truman zopet ponavlja, da želi mir in mednarodno sodelovanje, toda proračun ZDA za leto 1949-50 je glede tega dovolj zgovoren. Od celotnega zneska 42 milijard dolarjev bo nad 21 milijard šlo za vojaške izdatke in za ukrepe zunanje politike, k; odražajo ameriški eks-panzionistični razvoj v svetu. Nad 3 milijarde dolarjev, ki so določene domačemu gospodarstvu, bodo služile v vojaške namene; uvedba obvezne vojaške službe v ZDA bo leta 1951 stala mnogo več kakor šolstvo. Jasno je, pripominja komentator, da bodo vojaški izdatki za mnogo prekoračili polovico ameriškega proračuna. Zato je res dvomljivo, da bo nova Trumanova zunanja politika izraz njegovih izjav o miroljubnosti. Končno priporni nja komentator, da sedanje Trumanovo stališče glede Taft-Hartleye-vega zakona daje misliti, da bo ta zakon prišel zopet na površje v drugi obliki. Mednarodni opazovalec Melnikov piše v «Pravdi» o štiriletnem načrtu za rnaršalizacijo zahodne Nemčije in poudarja, da so ameriški mo- Dokumentarni film »Slovensko Primorje" LJUBLJANA, 14. — Filmsko podjetje «Triglav-film» je dokončalo snimanje novega dokumentarnega filma pod naslovom ((Slovensko Primorje«. Ta film predstavlja zgodovinski razvoj Slovenskega Primorja ter življenje in delo prebivalstva teh krajev v novi Jugoslaviji. To podjetje, ki je lansko leto izdelalo prvi slovenski umetniški film «Na svoji zemlji«, pripravlja še druge dokumentarne filme, ki povzemajo življenje rudarjev na delu ter kmetov v poljedelskih zadrugah. la vprašanja odgovoriti v enem tednu. Ameriški liberalni tednik «T.he Nationa je naslovil na Trg g v e Ličja memorandum, v katerem se na podlagi poročil francosl:e obveščevalne službe trdi, da je bilo* šest tisoč nacističnih vojnih ujetnikov v Egiptu izpuščenih, da se udeleže vojnih akcij proti Izraelu. Pod. vodstvom 500 častnikov sta Pili sestavljeni dve brigadi, Ki se pripravljata v Marsa MatrUh in Seillumu. Trije nemški generali, od katerih je vsaj eden na sazaa-mu vojnih zločincev, pa so bili iz Hamburga prepeljani z britanskimi letah v Beirut, kjer so bdi izročeni iraško-transjordanskemu in sirijskemu vrhovnemu poveljstvu. ... V p osebno težkem položaju J bil Bevin te dni pri razgovorih s francoskim zunanjim, ministrom nopoli postali praktično gospodarji v zahodni Nemčiji, tako da je ameriška policija v Nemčiji podvržena interesom zveze med ameriškimi in nemškimi monopolu V odstavku, ki nosi podnaslov »Zahodna Nemčija sestavni del obrambe ZDA», zaključuje Melnikov, da jg namen štiriletnega načrta za zahodno Nemčijo doseči enostranski razvoj industrije zahod ne Nemčije, in sicer razvoj vojne industrije. Melnikov poudarja, da predstavlja reaktivizacija nemške vojne industrije na račun držav zahodne Evrope bistvo in cilj štiriletnega načrta. Nato zaključuje, da ta načrt praktično kaže na ogrožanje varnosti drugih držav s strani ekspanzionistične politike ameriških monopolov. jt Moskovski radio je oddajal izjavo tudi svojega komentatorja o naraščajočem zanimanju, ki ga zahodne države in v prvi vrsti ZDA imajo za Skandinavijo. To zanimanje se da razlagati, da ZDA potrebujejo nove vojaške, letalske in pomorske baze za primer vojne ter z izredno važnostjo vojaških in stra- teških centrov, ki obstajajo v skandinavskih državah. Jasno je, da nobena vojna nevarnost ne ogroža ZDA in tudj ne držav zahodne Evrope. Zato je psihoza »sovjetske nevarnosti«, ki jo poživljajo vladajoči krogi, neobhodno potrebna za opravičenje mrzličnih priprav ameriških imperialistov za vojno proti Sovjetski zvezi. Sedaj je veliki problem prepričati Švede. Nor-vežane in Dance, da jim bo v ((prihodnji neizbežni vojni« nemegoče ohraniti nevtralnost, in da je že sedaj potrebno, da zavzamejo sta lišče in sprejmejo jamstva, ki jim jih nudijo ZDA ter atlantski blok. Prišlo je celo do tega, da so žugali skandinavskim državam, da bodo bombardirali njihove baze, če bi odkloniji podporo zahodnim državam v primeru vojne proti Sovjetski zvezi. Ta nov pojav «mrzle vojne«, zaključuje komentator, »ponovno dokazuje, da bodo svobodni narodi vse zgubili, če navežejo svojo usodo na vojnohujskaški ameriški imperializem, ki je sovražnik miru štev. 1». bosta državi vzdržali kakršne koli ofenzivne akcije. Egiptski uradni krogi so. danes dopoldne zatrjevali, da pri teh pogajanjih ne gre za priznanje «lažne» države Izrael, niti za direktna pogajanja s sionisti in niti ne. za diplomatsko konferenco, temveč zgolj za vojaška pogajanja. Dogovoriti se je namreč treba o načinu izvajanja sklepov Varnostnega sveta od 14. in 16. novembra. Na britanskem zunanjem ministrstvu so prejeli poročilo Olivera Franksa o njegovem razgovoru s Trumanom glede palestinskega vprašanja. Vse, kar so o tem razgovoru povedali, pa je edino to, da se je razvijal y «zelo prisrčnem ozračju«. Kregajo se kdo bo izdeloval orožje BRUSELJ, 14. — V Bruslju so se danes sestali ministri za obrambo petih držav bruseljskega vojaškega pakta. Razgovorom sta prisostvovala tudi ameriški in kanadski opazovalec. Poučeni krogi izjavljajo, da so razpravljali o standardizaciji oborožitve. S tem v zvezi priporni, njajo, da je prišlo do nasprotstev, ker Francozi vztrajajo, naj bi orožje dobavljale ZDA. Temu pa se upirata Anglija in Belgija, ki imata opremljeno industrijo za izdelovanje orožja in bi hoteli sodelovati pri izdelovanju orožja za vseh pet držav, Trgouinska pogodba med Poljshn in Veliko Britanijo Sklenjen je tudi sporazum o med vojno zaplenjenem imetju - Začela se bodo pogajanja za odškodnino na Poljskem podržavljene imovine Velike Britanije LONDON, 14. — Uradno poroči, lo, ki je bilo danes popoldne istočasno objavljeno v obeh prestolnicah, javlja, da je bil podpisan v Varšavi trgovinski sporazum med Poljsko in Veliko Britanijo z veljavnostjo za pet let. Pogodba, ki je najbolj pomembna med vsemi, ki so bile po vojni sklenjene med Veliko Britanijo in katero od držav vzhodne Evrope, predvideva zamenjavo proizvodov v vrednosti 260 milijonov šterlingov. Velika Britanija bo prejemala predvsem živila (slanino in jajca) ter les, Poljska pa material za industrijsko opremo in razne surovine (volno, kavčuk, surovi petrolej, baker, barvila) in nekatere izdelke. Pogodba vsebuje tudi sporazum o objestranski sprostitvi sekvestri-ranega imetja med vojno kakor tudi finančni sporazum. Pogodba pa predvideva nadalje za prihodnji m:sec razgovore v Lond snu med predstavniki obeh držav, kjer se bo določila odškodnina, ki jo bo Polj ska plačala za angleško imetje na Poljskem, ki je bilo podržavljeno. S to pogodbo je Poljska prekosi- Schumanom. Kakor prav danes poroča uradno poročilo o razgo-nori h, sta razpravljala ravno o zgoraj, omenjeni evropski uniji, atlantskem paktu in o nemškem vprašanju (spojitev francoske okupacijske cone z anglo-ameri-ško cono), o Sredozemlju, Srednjem vzhodu, južnovzhodni Aziji in Daljnem vzhodu. Značilno je, da niso sprejeli nikakršnih odločilnih sklepov ter da Schuman v svoji izjavi ni poudaril, da so nasprotstva odstranjena, temveč je le dejal, da samo glede nemškega vprašanja «bistvenih» nasprotstev ni več. Značilno je tudi, da uradnega sporazuma niso sklenili, čeprav jih je na to gnala «sovjetska nevarnost:» in je zelo verjetno, kakor poudarja moskovski «Trud», da bodo razni izdajalci: Blumi, Ra-madleri in Schumani ponovno la tudi Sovjetsko zvezo, kar se tiče trgovinskih odnosov Velike Britanije z evropskim vzhodom. Spremembe v vladi LR Hrvatske ZAGREB, 14. — Dr. Aleksander Koharovič, minister za zdravstvo v vladi LR Hrvatske, Stjfepan Prvi-čič, minister za poljedelstvo in Nikolaj Brozina, minister za lokalni promet so bili razrešeni svojih dolžnosti in bodo prevzeli druge naloge. Nikolaj Sekulič, minister za pravosodje, je postal minister za zdravstvo; S. Todorovič, minister za lesno industrijo, je postal minister za gozdarstvo; Stanko Kanlčapadič, minister za gozdarstvo, je postal minister za lesno industrijo; Dina Zlatič, minister za komunalno gospodarstvo, je postala minister brez portfelja; Juriča Draušnik, minister za trgovino in preskrbo, je postal minister za lokalni promet; Dragu-tin Saili je bil imenovan za ministra poljedelstva; Jožo Milivojevič za ministra pravosodja in Dušan Calič za ministra trgovino in preskrbo. žrtvovali suverenost Francije za gospostvo dolarja. Nezadovoljstvo javnega mnenja Z Bevinovo avanturistično in pro-vokatorsko zunanjo politiko pa izvira predvsem iz dejstva, da delovno ljudstvo v vseh imperialističnih državah sveta vedno odločneje zahteva od svojih vlad mirovno politiko. Ta zahteva je prišla do zelo vidnega izraza zadnje dni zlasti v Franciji po znanem govoru, ki ga je imel pred dnevi komunistični prvak Marcel Cachin, ki je odločno pozval vse narode na mednarodno sodelovanje za ohranitev miru v svetu. Delovno ljudstvo vsega sveta namreč vedno jasneje razume, da sedanja politika njihovih vlad ima zgolj za posledico socialno ih gospodarsko poslabšanje njihovega položaja, kar služi le koristim prekooceanskih, monopolistov. glavno gibalo politike Sohumana in Devina LONDON, 14. — Razgovori med zunanjima ministroma Francije in Velike Britanije Schumanom in Be-vinom, ki so trajali včeraj preko sedem ur, so se danes dopoldne nadaljevali in zaključili popoldne ob 16 uri. Po razgovorih je bilo izdano uradno poročilo, kjer je rečeno, da sta državnika razpravljala predvsem q Nemčiji, evropski uniji, atlantskem paktu. Sredozemlju, Srednjem vzhodu, južnovzhodni A-ziji in Daljnjem vzhodu. Ker vsa ta vprašanja zanimajo tudi druge vlade, zato ti razgovori niso mogli imeti za cilj sprejemanje kakih odločilnih sklepov; tako pravi poročilo. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel po razgovorih z Bevinom, je Schuman izjavil, da ni več bistvenih nasprotstev med Francijo in Anglijo glede nemškega vprašanja. Dasi ni bil med razgovori sklenjen nikak uraden sporazum, je vendar gotovo, da je bila vsaj delno spiri-tus movens teh razgovorov ((sovjetska nevarnost«. Iz tega vidika govori o nujnosti anglofrancoskega sodelovanja angleški «The Econo-mist«. «Daily Worker» je mnenja, da je strah pred komunizmom glavno skupno gibalo Schumanove in Bevinove politike. »Ministra o-slanjata svojo politiko,« piše list, «na mrzlo vojno proti SZ in na ubogljivo pokorščino dolarskim gospodarjem iz Washingtona». Moskovski «Trud» prinaša članek Astapova in Leonidova d marshalli-zirani Franciji, ki je podredila svoje gospodarstvo in svoj obstoj Marshallovemu planu. Razni Blumi, Ra-madieri in Schumani so ae davno žrtvovali suverenost Francije, toda ne za mednarodno sodelovanje, temveč za gospostvo dolarja. Milanski delavci nadaljujejo borbo MLAN, 14. — Od jutri zjutraj dalje se bo začelo praktično izvajati v vseh podjetjih pokrajine ((nesodelovanje«. Razen tega se bodo posamezne kategorije delavcev poleg podpiranja borbe kovinarskih delavcev borile tudi za svoje zahteve. Tajništvo Delavske zbornice bo od nocoj stalno zasedalo. Splošna konfederacija dela je predlagala poviške državnim nameščencem, za kar bi bilo potrebno 70 milijard lir namesto 43 milijard, ki jih je dala na razpolago vlada. Vedno novi uspehi indonezijskih partizanov BATAVIJA, 14. — Republikanski radio poroča, dg je na severnem delu Jave ozemlje med Semaran-gom in Pakalonganom popolnoma v rolkah partizanov. Radio dostavlja, da so partizani v središču Jave včeraj zasedli Valikukun med Ma-djunom in Sragenom po srditih bojih. ZA VPOGLED V VOLIVNE IMENIKE DESET DNI N na najmanj trideset Od kdaj in kje bodo na vpogled volivni imeniki za občine: Devin-Nabrežina • Repentabor * Zgonik - Dolina in Milje? V svojem kratkem poročilu o seji z dne 13. t. m. nam med drugim sosvet tržaške občine sporoča, da bodo volivni imeniki od ponedeljka 17. t. m. dalje na vpogled vsem volivnim upravičencem tako kot predvideva ukaz št. 345 t. j. PIČLIH DESET DNI. Kakor javljajo nekateri listi, ki jih najbrž občinski očetje podrobneje obveščajo, bodo imeniki na vpogled na štirih krajih in sicer: V UL. DEL VENTO PRI SV. JAKOBU, V OBČINSKI PALAČI, V UL. MAZZINI 25 in V UL. DIAZ NA ANAGRAFSKEM URADU. Clen X. ukaza št. 345, odstavek 2. se glasi: »V roku 10 dni od objave imenikov ima vsak državljan pravico do vpogleda v imenik in v zadevne listinea. Odstavek 3. istega člena: »Proti vpisom v imeniku in proti opustitvam more vsak državljan vložiti reklamacijo na volivno komisijo, o kateri govori člen IX in sicer v roku 10 dni od objave imenikov. Ce reklamacija izpodbija kak vpis, mora oseba, ki vloži reklamacijo, dokazati, GOVOR PREDSEDNIKA VLADE ČRNE GORE „Ni»skladu z marksizmom ovirati KPJ pri graditvi socializma" V Črni gori bodo letos izvedli velika izsuševalna in izboljševalna dela CETINJE, 14. (Tanjug) — V svojem govoru na plenumu centralne, ga kom.teta črnogorske ljudske mladine je vladni predsednik ljud. ske republike Cme gore in tajnik politbiroja CK KP Blažo Jovanovič izjavil, da bodo letos izvršena velika dela, med katerimi je najvažnejše izsušitev Skadarskega jezera. Z izsušitvijo tega velikega močvirnatega jezera bo gospodarsko obličje Crne gore temeljito spremenjeno. Postala bo gospodarsko prospevajo-ča in neodvisna, v kolikor bo z izsušitvijo Skadarskega jezera in z izboljšanjem zemljišč pri Titogradu in v dolini Bjelopavliči v Crni go. ri predelek žita in industrijskih rastlin zadostoval domačim potrebam. Blažo Jovanovič je pripomnil, da mora ljudska mladina imeti važno mesto pri uresničevanju teh nalog kakor tudi pri graditvi prestolnice republike Titograda ter pri graditvi stanovanjskih hiš v vsej republiki. Sklicujoč se na kampanjo klevet proti Jugoslaviji po objavi resolucije Informbiroja ter na poizkuse oviranja graditve socializma v Ju. goslaviji, ki se gradi počLvodstvom KPJ, je Blažo Jovanovič dejal: «Ali je komunistično dejanje ovirati jugoslovansko komunistično partijo pri njenem delu za zgradi, tev socializma v Jugoslaviji? Prav gotovo ne. To nikakor ni v skladu z marksizmom in leninizmom. Sedaj, ko sklepamo trgovinske dogovore, se njih obseg zmanjšuje, kar se ne more pohvaliti in tudi nj ko. munistično, ne da bi pri tem upoštevali izvor vsega tega. Kot komunisti želimo bratskim komunističnim partijam, da doseže, jo popoln uspeh, toda prisiljeni smo grajati jih. ker nas ovirajo pr-našem delu. Ne moremo priznati, da imajo prav tam, kjer očividno nimajo prav. Ro Leninu se sociali-zem ne gradi povsod na podlagi enega in istega vzorca. Tudi Pri nas se socializem razvija v posebnih pogojih«. Maršal lilo sprejel predstavnike profesorjev in študentov BEOGRAD, 14. — Maršal Tito je včeraj, ob proslavi 110. obletn:ce beograjske univerze, sprejel pred- stavnike profesorjev in študentov univerze ter višjih zavodov Beograda, ki jih je vodil rektor beograjske univerze Stevan Jakovljevič. Maršai Tito se je dolgo raz-govaijal s člani delegacije o dflu in žnujenju študentov ter o raznin vprašanjih in potrebah univerze m be.-gvaTkih višjih zavodov. Sklepi plenuma Zveze pisateljev FLRJ BEOGRAD, 14. — Plenum glavnega odzora Zveze jugoslovanskih pisateljev, ki je imel te dni sejo v Beogradu, je sprejel vrsto sklepov glede bodočega dela pisateljev. Poudarili so potrebo razvoja literarne kritike ter preučili osnutek novega pravilnika, ki določa Dodeljevanje pokojnin < pisateljem, skladateljev in slikarjev ter kiparjem. Zvezna vlada ie že sporočila svoj načelni pristanek. V sklepih plenuma je dalje rečeno: «Obsojamo kampanjo laži pro. ti Jugoslaviji na podlagi resolucije Informbiroja in pozivamo vse jugoslovanske pisatelje, naj se še bolj vživijo v življenje delovnih množic in naj na realen ter globoko umet n>šk- način podajajo jugoslovansko ljudsko revolucijo in socialistično zgraditev, ter naj s tem dajejo delavcem nove spodbude in tako pomagajo pri pospeševanju njihove socialistične izobrazbe. da je o tem obvestila prizadeZo stranko preko sluge urada za poravnavo. V sporočilu je treba navesti osebo, ki reklamira in vzrok za reklamacijo». Kakor smo že večkrat poudarili je za vsakega volivca zelo važno, da se prepriča ali je vpisan v volivni imenik svoje občine ali ne. Prav tako pa je tudi za vsakega resničnega demokrata važno, da takoj zahteva brisanje iz volivnega imenika tistih fašistov in koloboracionšstov, ki nimajo volivne pravice. Prepričani smo, da se naše ljudstvo svojih državljanskih dolžnosti dobro zaveda in da bo vsak volivec in volivka smatral za svojo dolžnost, da se o svojem vpisu v volivne imenike osebno prepriča. Po cenitvah tržaškega tiska pa znaša število volivnih upravičencev in upravičenk samo za tržaško občino okrog 167 tisoč. Zaradi tega je lahko vsakomur jasno, da bo vsem volivcem popolnoma nemogoče, da bi se v tako kratkem roku desetih dni prepričali o vpisu v volivne imenike, kaj šele, da bi jih pregledali in ugotovili, ali je nekdo, ki nima volivne pravice v imenike vpisan. Ze službeni komentar, ki ga je dal AIS—PIO dne 24. septembra 1943. ob priliki objave ukaza št. 345 poudarja, uda objava ukaza in drugih ukrepov ni končno veljavna«. Menda je torej že sama VU predvidevala, da bodo mogoče nekatere določbe ukaza neizvedljive in da jih bo treba popraviti, spremeniti. Kakor vidimo, se potreba po podaljšanju roka desetih dni za vpogled v volivne imenike javlja že sedaj. Zaradi tega je odločna zahteva vsega demokratičnega ljudstva, da se ta prekratki in zato nemogoči rok znatno podaljša. Zato predlagamo, da ga je treba podaljšati vsaj na 30 dni. Mnenja smo, da je časa dovolj, saj VU doslej sploh ni še objavila niti volivnega zakona, kaj šele, da bi določila sam datum volitev. S tem pa seveda ni rečeno, da so vse ostale določbe ukaza o volivnih imenikih upravičene in da odgovarjajo demokratičnim načelom. O mnogih protidemokratičnih določbah ukaza smo že večkrat pisali v našem listu in bomo o njih ponovno razpravljali. Naše ljudstvo zahteva namreč takšne zakonske predpise za izvedbo volitev, da bodo volitve v resnici svobodne in demokratične ! Takšne pa bodo le tedaj, če bo VU med drugim s podaljšanjem roka za vpogied v volivne imenike, ta vpogled resnično tudi omogočila ! Pri tem pa moramo še posebej poudariti, da doslej občinski sosveti ostalih občin cone A: DEVIN-NABRE2INA, ZGONIK, REPENTABOR, DOLINA in MILJE, niso javnosti še prav ničesar obvestili, od kdaj in kje bodo volivni imeniki teh občin volivcem na vpogled. Upamo, da bodo to čim prej storili! Nausa osvobojena PO SRDITIH BOJIH SO CETE GRŠKE DEMOKRATIČNE VOJSKE ZASEDLE MESTO — PISMO SINDIKATA GRŠKIH MORNARJEV ES JUGOSLAVIJE SINDIKAT GRŠKIH MORNARJEV SE ZAHVALJUJE VLADI IN DELAVCEM FLRJ ZA NAPORE ZA REŠITEV NA SMRT OBSOJENIH MORNARJEV. PARIZ, 14. — Radio «Svobodna Grčija« poroča, da so čete demokratične vojske po srditih bojih zasedle mesto Nausa. Centralni komitet zveze Enotnih sindikatov Jugoslavije je prejel od sindikata grških mornarjev pismo, s katerim se mornarji zahvaljujejo jugoslovanski vladi in delavcem za njihove napore za rešitev grških sindikalnih voditeljev, ki so jih monarhistična sodišča pred kratkim obsodila na smrt. BOLGARSKA PETLETKA SOFIJA, 12. — (Tanjug) — Peli kongres bolgarske leomunistiine partije in ministrski svet LR Bolgarije sta odobrila načrt petletnega plana za razvoj narodnega gospodarstva, o katerem bo Veliko sobranje že V kratkem razpravljalo. V načrtu se poudarja, da predstavlja glavno politično in gospodarsko nalogo petletnega plana graditev osnov socializma v Bolgariji z industrializacijo in elektrifikacijo dežele, z ustanavljanjem zadrug in mehanizacijo kmetijstva. Po dveletnem planu je narasla skupna proizvodnja težke industrije v primeri z letom 1939 za 123 odst., lahke industrije pa za 35 odst. Po petletnem planu se bo posvetila posebna pozornost težki industriji, tako da se bo sedanje razmerje med lahko in težko industrijo, ki znaša 14:26, znižalo na 55:45. Poleg razvoja industrije, posebno težke, določa plan mehanizacijo kmetijstva, povečanje proizvodnje dela, razvoj zadružnega gibanju na vasi, dokončno likvidacijo kapitalističnih elementov v industriji, trgovini, transportu itd. Bolgarija, ki je sedaj agrarna dežela, se bo tako izpremenila v agrarno - industrijsko deželo. Sedanje razmerje med kmetijstvom in industrijo (70:30), bo znašalo do konca petletnega plana 55:45. Vrednost celotne proizvodnja se bo po petletnem planu povečala od 63 milijard levov v letu 1948 na 112 milijard v letu 1953 (po cenah iz leta 1939) ali za 78 odst., vrednost industrijske proizvodnje se bo povečala za 119 odst., kmetijske proizvodnje pa za 57 odst. Investicije za dobo od leta 1949 do 1953 bodo znašale okoli 45 milijard levov (po cenah iz leta 1939 okoli 53 milijard); od tega bo 40 odst. investiranih v industrijo, 22 odst. v transport, 17.5 odst v'kmetijstvo itd. Proizvodnja električne energije se bo povečala v petletki od 560 milijonov kilovatnih ur v letu 1948 na 1800 milijonov v letu 1953, ali za 3,3krat več; proizvodnja kemične industrije bo v primeri z letom 1939 za 4.50krat večja; proizvodnja črnega premoga za 3krat, obseg strojne industrije za 6krat, proizvodnja litega železa za 12krat (v primeri z letom 1948), proizvodnja avtomobilskih gum za 81crat (v primeri z letom 1948) itd. Proizvodnja železa bo v petletki organizirana na podlagi domačih surovin. Zgradili bodo vrsto novih tovarn in zavodov, tako da bodo razne industrij- ske panoge, kakor kemična, tekstilna, lesna, kožna in druge, krile v. glavnem domače potrebe. Glede kmetijstva posveča petletka veliko pozornost razvoju zadružnega gibanja in mehanizaciji kmetijstva, tako da bo dal zadružni sektor kmetijstva (kmečke delovne zadruge in državna posestva) leta 1953 okoli 70 odst. celotne kmetijske proizvodnje. Kmetijstvo bo razpolagalo z 10 tisoč traktorji, 100 kombajni in 27.000 drugimi kmetijskimi stroji. Proizvodnja žitaric se bo povečala za osebo od 304 kg v letu 1939 na 337 kg leta 1953. Ob koncu petletke bo razmerje med državnim, zadružnim in privatnim sektorjem v kmetijstvu naslednje: državni sektor 2,5 odst, zadružni 60 odst. (sedaj 2,2 odst), privatni sektor 37,5 odst. (sedaj 97,8 odst.). Narodni dohodek, ki je znašal leta 1939 okoli 47 milijard levov, leta 1948 pa 52 milijard, se bo po petletnem planu dvignil na 96 milijard v letu 1953 (vse po cenah iz leta 1939) ali za dvakrat več kakor leta 1939. Petletni plan razvoja narodnega gospodarstva Bolgarije določa nadalje za kulturno-socialne potrebe delovnih ljudi okoli 48 milijard levov. Visoko cenimo, pravi pismo, po, sredovanje jugoslovanskega pred, stavnika y glavni skupščini OZN, ki je pripomogel k odložitvi izvršitve obsodbe proti našim tovarišem. Zahvaljujoč se tem naporom so naši tovariši še živi. Upamo, da se zanimanje delavskega razreda vsega sveta za naše tovariše ne bq poleglo, pač pa da bo to delavstvo še Aadalje napravilo vse mogoče, da se naši tovariši dokončno rešijo. Prepričani smo, zaključuje pismo, da se milijoni delavcev in njihove organizacije vsega sveta zavedajo, da preganjanje, ki ga grški fašistični režim izvaja nad grškimi delavci, predstavlja neposredno nevarnost tudi za njih in za mednarodno delavsko gibanje. Prepričani smo, da se delavski razred vsega sveta zaveda potrebe mednarodne, solidarnosti delavcev v borbi proti svetovni reakciji. Prtpmt ia kitim DF ne fieroškem CELOVEC, 14. — Na Koroškem so v teku priprave za kongres Osvobodilne fronte Slovenske Koroške, ki bo ob koncu tega meseca v Celovcu. V vseh krajih Koroške so bila zborovanja in predavanja O-svobodilne fronte, na katerih razpravljajo o dosedanjih uspehih in se postavljajo predlogi za bodoče delovanje. * * » Pred celovškim sodiščem se je začela razprava proti Francu Ogri-zu, bivšemu uredniku ((Slovenskega vestnika« na podlagi tožbe nekega veleposestnika iz Pliberka, katerega fašistično delovanje je omenjeni list razkrinkal. Sodišče je bilo prisiljeno sprejeti zahtevo toženca, naj se razprava vrši y slovenskem jeziku. SVETOIV A H Č A NI PROTI RAZBIJAČEM IZ]A¥A Prosvelmga rirnitva „SMo Šhamperle “ TRŽAŠKI DNEVNIK Podpisani člani slovenskega prosvetnega društva bSLAVKO ŠKAMPERLE« odklanjamo samozvani odbor, ki naj bi po mnenju Vidalijevih razb jačev slovenske kulture zastopal nase prosvetno društvo, kar je proti v sam društvenim pravilom. Priznavamo samo stari odbor prosvetnega društva, ki Je bil soglasno Izvoljen od vsega članstva dne 20. V. 1948 na zadnjem občnem zboru. Temu odboru izrekamo še nadalje popolno zaupanje, kakor tudi Slovensko hrvatski prosvetni zvezi, ki pravilno vodi vse prosvetno delo po poti, ki Jo hodi slovenska kultura že od narodco-osvobodilne borbe dalje. Odločno obsojamo razdiralno delo Vidalijeve skupine ter zahtevamo, da se nam povrnejo vsi potrebni prostori za nadaljnjo kulturno delo v Ljudskem domu. Smrt fašizmu — svobodo narodu I SLEDI 298 PODPISOV P.D. «Slavko Škamperle» od Sv. tvana je bilo prvo društvo, ki je bilo deležno szašiiten g tem. da je bilo nasilno vrženo iz svojih društvenih prostorov. Ulovi «kulturni» delavci SO poskušati dokazati, do ni legalni odbor dovolil pevskemu zboru povratek v Prosvetni dom. Sveto.nvančani točno vedo, da so bili ezaščitnikh tisti, ki so pevskemu zboru in pevovodji pokazali vrata. Od 3Q9 elanov je podpisalo zgornjo izjavo 67,3 odst. torej dobri 2/3. Udor pa bi mislil, da ostala slaba tretjina odobrava razbijalko delo czaščitnikovs, oi bil v zmoti. Nekaj članov, ki soglašajo z gornjo izjavo, je odklonilo tvoj podpis iz strahu pred — represalijami. Taka plaši,ivost *iCer ni v skladu z našimi borbenimi tradicijami, ki smo jih prinesli iz na-rodno-osvobodilnega gibanja, vendar je znak časa in obtožuje vse one, ki so zanesli v nr<še vrste metode nasilja. Dejstva pri Sv. Ivdnu so namreč tako podobna oni dobi, ki smo je preliveli v času fdšiztha, da se ljudje ne morejo izogniti — primerjavi. M ESP za Mo ladil 13.000 ton sa Trst neprimerna tonaia ? »(Sioruale di Triesta« je v svoji izaaji za Tržič prekrivat vesti, po katerih naj oi 3e pričela v tamkajšnji,! iadjeuebnc.il gradnja 2o-tiscKitons.ee ladje za tiruzuo (Uiaiia«, kakor ie daje bilo napovedano, ((Astra.) ponavlja vesti o giaduji ladij po planu Litf, kakor smo jin Že ponovilo slišali. 'La pot, da je prisio sod ministrstva za trgovinsko mornarico iz Runa odobrenje, po katerem laiuco nekatera tržaška (?) podjetja prično z gradnjo nekaj tovornih ladij v tržaških ladjedelnicah na račun plana iš..tJ za Trstu. Naj bi misija za Marsliallov plan pojasnila, kaj je s tem; ali se o pla hu za Trst odloča v Trstu ali pa so vsa zborovanja, tiskovne konference itd. prazria slama, ker se stvarno sklepa v Rimu? Po tej vesti bi pričeli v februarju graditi v ladjedelnici Sv. Marka 13.000-tonsko motorno tovorno ladjo za Tržaški Libyd. Brodarski druž bi E. Sperco in sin so po isti vesti odobrili gradnjo dveh tovornih ladij po 13.000 ton vsaka (z 80.000 kubičnih čevljev koristne prost mine), ki bi vozili na liniji Trst-Le-Vant. Prav tako so odobrili družbi S. A. P. (Societk Armamento Puglie-se), ki ima podružnico v Trstu, da zgradi podobno 13.000-tonsko motorno ladjo, ki jo bo uporabljala za svobodne plovbe. Sedež te diužbe je v Rimu, Zato je povsem nepravilno, da je udeležena pri planu ERP za Trst, čigar sredstva bi mo-rala biti na izključno razpolago domačim podjetjem D. D. Romano Vitas pa je dobila dovoljenje za gradnjo ladje s to-r;ažr> 400 do 600 ton, namenjeno plovbi po Sredozemlju. V javnosti krožijo o teh gradnjah in financiranju zelo nasprotujoče si Vesti. Nekateri trdijo, da je 70% zneska potrebno za gradnjo ladij darilo iz fonda lir plana ERP posameznim brodarjem, zopet drugi mislijo, da gre za posojila z razni mi omejitvami, tretji, da so »darila« z omejitvami itd. Nekateri pri-pominjajo, da prevzemajo brodarji tudi izvesten riziko s tem, da vlože preostalih 30% zneska iz lastnih sredstev. Nujno je potrebno, da dajo pristojni krogi o tem pojasnilo, zlasti ker vprašanje financiranja iz fonda ERP ni bilo pri nas nikoli zares razčiščeno, vsled česar se v javnosti vzbuja sum o nepravilnem poslovanju ... Kar pa zadeva pripom bo glede rizika brodolastnikov moramo reči. da bi bilo morda primerneje, da ta riziko prevzame državna družba «TrŽaški Lloyd«, Obenem pa tudi vse prednosti, ki izvirajo iz 70%-nih daril. Drugi razlog za to stališče je tudi dejstvo, da Je bila plovba po Levantu Lloydova tradicija in so privatne družbe in bro darji opravila!* plovbo nroti Ameriki ter svobodno plovbo. ČMede tadie. ki jo bodo gradili za «Llnvd». mislilo strokovnjaki, da Je n le ton^ža absolutno prevelika za dana.šnle pn»0je in za tržaško plovbo Na sdIošoo se pri omenjenem obs-ou prtirri»h nn*»VoOomič-ne*še ladle s tonažo 4A00 do (5000 ton. zlftsti ker ie ladliskl prostor nsvedno v eni ali drugi smeri plovbe le deloma izvorH*en. Ladje veliko tpoaže so bile nrimerPe za med Volne tra-snorfe ali pa za pristanišča v časih naive?io«a rszvola med. npro-mm tre-soorto-,. pega za Trst pač ne moremo trditi. NEKAJ DROBNIH 'arnik «Vettor Pisani« beneške ,zue Siciarma, je pripeljal 11.600 c uraziLke kave iz Buenos Ai- a. Naročili so jo deloma tržaški ovci, deloma pa je v tranzitu za ino. * * * z Španskega Majoka je pvispe- J050 ton žčiczne rude namenjene železarne v Avstriji. * * * Ibormc« za TIP opozarja, da so njej na vpogled seznami za jz in izvoz na podlagi trgovin-pogodbe » Sovjetsko zvezo. Za jz je na razpolago les, purafin, ikerit itd., za izvoz pa pride v itev plutovina, citrone, cigaietni >ir, barve in laki, vzmeti, obde alm stroji, kompresorji itd. ’rav tako sporoča zbornica, da dobil veljavnost madžarsko-ita-mski klirinški sporazum. Prlvat-kompenžacije so odslej možne V izjem rili primerih. Prošnje za lelitev kontingentov tako pri iz-su kakor pri uvozu blaga, za ka-e je potrebno dovoljenie, je pred iti trgovinskemu oddelku VU do 1. februarja t. h, ako računajo prosilci na posle v prvi polovici veljavnosti dogovora. • • • Podobno veija za uvoz odn, izvoz blaga iz držav Beneluxa; rok za vlaganje prošenj pa je 8. fe» oruar. Podrobnosti pa vsebuje «o-Krožnica ministrstva*. Bivii empo rij je navezan za vsako malenkost na Rim in je postal pravcato provincialno mesto, kakor jih Je nešteto v italijanski republiki! »Oestrig« prične z linijo za Le-v ant 24. t. m. z ladjo »Argo*. Pr-votno naj bi bil odhod 19. t. m. V nekaj dneh bo prispel v Trst z Dunaja zastopnik diuzbe »Oestrig«, da bo navezal stike z raznimi špe-diterskimi družbami in tržaškimi in teresenti za Vkrcavanje. • • » V Trst sta prispela dva ameriška parnika, ki sta pripeljala iz Pori Arthurja 190.800 stotov žita za Avstrijo. * • • P.o železnici je prispelo za 6ke-denjsko železarno nekaj prvih tovorov premega iz Porurja. Poročali smo ie, da je VU nakupila 50 tisoč ton tega premoga, ki bi bil po prvotni vesti moral prispeti po morju. Sedaj poroča vest, da je ta količina odobrena za STO od komisije za Marshallov plan. • • • V ladjedelnici »Biessi« na Nabrežju Grumula so pričeli z deli za gradnjo nove motorne ladje s tonažo 1.800 ton. Pretekli meseč splovljc-na «Amelia Biessi« je sedaj v prosti luki, kjer jo opremljajo, da bo lahko izročena premetu ob koncu aprila t. 1. • * • Zbornica TIP opozarja, da je v prometu s Holandsko nekaj Več možnosti, ker so bili nekateri kontingenti blaga za čas 15.KII.1948 do 1.IH.194B zvišani. Podrobnosti te do bijo v njenih uradih. Podobno so tam na vpogled novi seznami kontingentov Za Uvoz in izvoz v Anglijo, ki so bili začasno podaljšani, • • • Ukaz št. 399, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 47 z dne 3lXlI 1948, podaljšuje roke zapadlosti za posredne davke in takse na promet do dne 31. decembra 1948. Ukaz št. 410, objavljen v istem Uradnem listu, pa prinaša nove piistojbine za kolkovanje transportnih doku mentov na STO-ju. Tabele določajo kolkovino za prevoz potnikov, prtljage, živali, vozil in blaga. Ukaz št. 415 v istem Uradnem listu pa določa z veljavnostjo od prvega t. m. dalje zbornični davek v vi* šini 3% na dohodek R. M. SEJA OBČINSKEGA SOSVETA Volivni seznami bodo na vpog'ed za 10 dni od 1/ 1. m. Na svoji zadnji redni seji, Ki je bila V sredo pod predsesdtvom žu. pana odvetnika Mianija, je sosvet odobril nove pogodbe za abonmaje na trošarino v tem letu. Odobren je bil prepis pogodbe in obnova najemnine za stanovanje v občinski hiši v ulici OelTOspitale 12. Dalje delitev dohodkov iz Izterjanih tro. šarin v II. in 111. tromesečju lanskega leta. V smislu odredb zakonskega dekreta od 5. februarja 1948 št. 61, kj je bil po odredbi VU raztegnjen tudi na to ozemlje, je bil odobren nov pravilnik za začasne uslužbence. Odobreni so bili tudi stroški za popravilo strehe župne cerkve na Opčinah. Med slučajnostmi je sosvetnik Ri. naldini opisal žalostno stanje, v ka. tereni je sedaj poslopje v ulici Diaz 25, kjer je sedež anagrafskega ura. da. Opozoril je, da je treba čim-preje izboljšati prostore, ki sedaj ne odgovarjajo niti najosnovnejšim higienskim predpisom. Profesor Florit je bil zopet potrjen za pred. stavnika mestne občine V okvjru posvetovalnega odbora Za izdajanje kreditov srednji ih malj industriji. Zadnja točka dnevnega reda je izpolnil dr. Rirtaldini, kj je poročal o tekočem delu pri sestavljanju vo-livnih list. Pri tem je javil, da bodo 17. t m. začeli objavljati v javnosti te sezname in to po predpisih, ki jih določa zakon. Od tega dne naprej bodo volivni seznami na vpogled v občinski palači na občinski izpostavi v tiličl del Vento in v ulici Mazzini 25 ter na anagrafskem uradu v ulic! Diaz. Seznam bo na ogled deset dni. Tako, drasi Tržačani, videli boste posledice tega demokratičnega ukaza VU št. 345. Ne začudite sč, ko boste Videli v seznamu vse člane fašističnih škva-der, vseh tolovajev, ki so se odlikovali s svojim banditskim delovanjem. Dalje vso ono množico vseh vrst priseljencev, ki so prišli v Trst med vojno ali po vojni, med zadnjimi seveda tudi esule. Gtj/sumii x ii&lsi tudI v drugih tržaških tovarnah ? Ali nameravalo delodajalci uničiti tržaški ctelavslcl razred ? !i 01. D J) !l!) Sobota 15. januarja Pavel, Radoslav Sonce vzhaja ob 7.42, zahaja ob 7.47. Dolžina dneva 9.09. Polna luna vzhaja ob 17.16, zahaja ob 8.33. Jutri nedelja IS. januarja Marcel, Tomislav Vedno večje razburjenje in nezadovoljstvo med tržaškim delavstvom, ki je pripravljeno odločno bruniti svoje interese * Razburjenje narašča tudi med delavci konopljarne in uslužbenci pri raznih gospodarskih in javnih delih To, kar smo še pred tedni le domnevali in se nismo upali niti glasno izpregovoriti, tako grozna se nam je zdela že sama misel, postaja danes že skoraj resnica, ki razburja in plaši vse tržaško delavstvo. Delodajalci organizirajo nove odpuste z dela in tokrat mislijo pričeti kar z množičnimi odpusti. Po vesteh, ki krožijo po mestu, namerava vodstvo GRDA odpustiti z deia več stotin svojih delavcev, Nihče ne sme podcenjevati resnost te vesti, pa čeprav bi bila le deloma resnična. CRDA predstavljajo namreč najbolj produktivno industrijo našega mesta; v njenih tovarnah in ladjedelnicah je zaposlenih največ tržaških delavcev ter uradnikov. Zato se nam zdi, da je prav ta trenutek, ko morajo že razna druga podjetja in tovarne zaradi pomanjkanja naročil odpuščati z deia svoje uslužbence, najmanj primeren, da prične z odpuščanjem tudi CRDA. Naše ladjedelnice so imele vedno dovolj naročil ter so lahko zagotovile delo vsem tržaškim delavcem ter bi prav tako lahko nadaljevale z delom danes, ko jim vendar ha.očil ne primanjkuje. In vendar grozi danes tudi uslužbencem CRDA odpust z dela. Odgovorne oblasti molčijo. Toda če nočejo te oblasti uresničiti upravičenih zahtev, da bi se končno prenehalo z odpuščanjem z dela, morajo biti prav delavci tisti, k! bodo preprečili nakane delodajalcev ter s svojo odločno borbo prispevali k zmagi, kaiera jim ho zagotovila izboljšanje njihovih delovnih in življenjskih pogojev. Ni še minil mesec, ko je izjavi! Ing. Moretti, glavni direktor CRDA, da bo vodstvo zaradi današnjih uizrednih priiik« prisiljeno začasno odpustiti z dela nekaj svojih uslužbencev, da pa se bo prav zaradi teh položaj ostalih delavcev precej izboljšal. Tej izjavi je sledil molk s strani vojaških, kakor tudi drugih odgovornih oblasti. Sedaj pa se je razširila vest o odpustih z deia v podjetjih CRDA; kot vse kaže, je dal svojo izjavo o tem problemu tudi že ing. Crovetti, direktor Tovarne strojev. Tovarniški odbori, zaskrbljeni zaradi vsega tega, so se seveda takoj pozanimali za vso stvar ter se obrnili za informacijo tudi na samo vodstvo, ki pa Jim je odgovorilo, da o vsej stvari »ni prav nič poučeno ter da o tem nič ne ve«. Ker pa sc vest o odpustih večino bolj širi ter povzroča med delavstvom veliko razburjenje in nezadovoljstvo, se nam ne zdi prav nič čudno, da vodstvo o stvari še ni »poučeno« ter da noče dati o tem nobene izjave. Misli si pač, da je najbolje, ce molčijo ler po tihem kujejo svoje načrte. Toda tokrat se delavci ne bodo pustili presenetiti; zato so pripravljeni pričeti z borbo, čim bedo delodajalci hoteli uresničiti svoje naklepe. Na noben način namreč re bodo dovoli!!, da bi se še v naprej nadaljevalo z odpuščanjem in to po vseh obljubah o veliki spomoči«, ki naj bi jo nudi! Marshallov plan tržaški industriji. Poleg vesti o odpustili z dela v tovarnah CRDA, so pr čnle krožiti vesti še o drugih odpustih z dela, katerih žrtve ne bodo samo delavci tržaških ladjedelnic, temveč tudi delavci drugih tržaških to ara. "A j več je razurjenje vlada na pri- mer prav med delavci, ki delajo pri raznih gospodarskih in drugih javnih delih mestne občine. Kaže, da se j* pričelo po nalogu tehničnega urada za javna dela s popisom vsega materiala, s katerim razpolagajo sedaj razne ladjedelnice, katerega naj bi prevzela privatna podjetja, ki bi tudi že začeta dela izgotovila. Ta privatna podjetja bi seveda zaposlila tiste delavec, ki bi jih sama izbrala, medtem ko bi odpustila z deia vse že pri teh delih zaposlene delavce. Ce je ta vest resnična, potem bi hoteli poudariti, da bi pomenilo dajanje raznih javnih del v privatne roke ogromno Izgubo tudi za občino, obenem pa bi se s temi deli okoristili privatniki. Tudi v tržaški konopljarnl je položaj zelo oster — krožijo namreč vesti o skorajšnjih odpustih z dela; govori se celo, da namerava vodstvo konopljarne odpustiti z deia približno sto uslužbencev. Sicer vest o odpustih z dela V konoplja. n= ni bila še potrjena in želeti je, da bi tudi ne bila resn*čr.a. Vendar je naše delavstvo že tako prestrašeno, da se nikakor ne more pomirit*. Kato ni čuda, da govore o odpustih ?e vsi delavci, ki se s strahom izprašujejo, če si n‘so morda zadal: tukajšnji *rtittstr:Jrl nalogo do-'rdfičtio uničit! ves delavski raz ed »er so v ta namen pričeli z odločno ofenzivo. HK2lSEn: KI TEČAJ Vodstvo režiserskega tečaja SHPZ obvešča tečajnike, da v nedeljo 16. t. m. tečaja zaradi tehničnih zaprek ne bo. SPOMINSKI DNEVI ■ 622 se Jg rodil v Parizu Jeaa B. Mo-liere, veliki francoski dramatik. PRESKRBA SLADKOR V PROSTI PRODAJI. Z mesecem januarjem t. 1. se ukine prodaja sladkorja na živilske nakaznice. Sladkor je na razpo ago v prosti prodaji. Vse preostale količine sladkorja na nakaznice pr! trgovcih ostanejo na razpolago Septalu. DVIG ODREZKOV. Se danes naj vsi trgovci na drobno dvignejo na mestnem preskrbovalnem uradu ob-rezke za bele testenine, isto naj store tudi načelniki preskrbovalnih uradov na podeželju. ZA IMETNIKE DODATNIH NAKAZ-NIC. Z današnjim dnem prejmejo Imetniki dodatnih živilskih nakaznic s pripadajočimi nakazili v pooblaščenih trgovinah bele testenine in riž na nakazilo testenine in riž za mesece januar ter oljčno olje (ali tudi surovo maslo) na nakazila olje ali mas'o. Delitev se konča 31 t. m. Cena testeninam je 100 in 102 liri za kg, rižu 124 in 126 lir, olju 450 in 452 lir. DRVA. 16. t. m. zapadejo odrezki 9 b in 16 b prednostnih nakaznic za nakup drvi v občinskih prodajalnah kuriva. 20. t. m. pa prične druga delitev drv po znižani ceni. Določena ko!’čina znaša. 50 kg na osebo za one, ki Imajo prednostno nrkaznico z odrezkom 37 b in 44 b. Cena je 800 lir za stot žaganih drv v dolžini 25 cm. ENOTNI SINDIKATI ZVEZA E3 PROSVETNIH DELAV-C -.V. Redni občni zbar bo v nedeljo 16. t. in. ob 9 url v ul. Itabriani 5. Pozivamo čiane, da se ga udeleže polnoštevilno. KULTURNI ODSEK. V torek dne *8. t. m. se bo začel drugi tečaj za krojenje v ul Montfort 3 ob 19.30. Tega tečaja'se bodo lahko udeležile vse one tovarišice, ki so se vpisale v prejšnji tečaj. Vpisovanja in informacije na sedežu v ul. Imbriani 5, I. j ali pa na kulturnem odseku v ul. Montfort 3, I. Se vedno pa traja vpis za prvi tečaj krojenja, ki je v ul. Montfort 3 in sicer ob ponedeljkih ob 19.30. Gledališče Verdi Danes v soboto v 20.30 bo izredna predstava Verdijeve opere cTravlatM izven abonmaja po znižanih cenah. Jutri v nedeljo ob 16 bo radnj* predstava »Adriana Lecouvreur* ** dnevni abonma GLASBENA MATICA Odborova seja Glasbene matice, ki je bila sklicana za nedeljo dne 16. t. m., je zaradi nepredvidenih zaprek preložena na prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. in bo v istih prostorih ter ob isti uri. Glasbena matica. Bali vlak v Bohinj «Adria-Expresss priredi ob tekmovanju za prvenstvo v zimskem športu za Tržaško ozemlje, ki C® organizira športni klub tržaškega Arzenala, izlet v belim vlakom C Bohinj. Odhod iz Trsta 6. februarji ob 3 zjutraj iz Trsta, prihod * Bohinj istega dve od 7. Odhod i* Bohinja v nedeljo ob IS, prihod * Trst ob 23. Celotni stroški (z zajtrkom i» kosilom) znašajo 1000 lir. VfAsova-nje pri «Adria-Expressr> in športnih krožkih do 28. januarja. Dramska šola SNG Slovensko narodno gledališče ot-vori v začetku februarja dramski šolo kakor v lanski sezoni. Prijavi se sprejemajo v upravi SNG, Trsi ul. San Vito 15, I. v uradnih urth ali tudi pismeno. Začetek pouka bomo sporočili pozneje. Melioracijska dela iiaKrasu naj se vršijo 00 «1®Sojenem načrtu V okviru javnih del, ki so jih vršile vojaške oblasti v Trstu, so zavzemale važno vlogo razne melioracije travnikov in pašnikov ter zlasti v Domju razna osuševalna dela. Javne oblasti so za ta dela izdale Veliko deuarja, Vendar pa od tega ns moremo zabeležiti večjih koristi. Ta dela se na eni strani niso Vršila načrtno, na drugi strani pa tudi sam nadzor pri delu ni bil zadosten, da bi lahko dosegli maksimalen uspeh. Večkrat smo opazo- vali delavce, kako so, skoraj bi rekli, sabotirali to delo in niso dali od sebe tega, kar bi lahko od njih po pravici zahtevali. Zato ni torej me čudnega, Je se ta dela vršiio le, odkar je prevzela na tem ozemlju oblast v roke Vojaška uprava, pa vse rte danes niso dokončana. Pristojne oblasti smo večkrat opozorili na to, da bi se morale bolj brigati prav za melioracijo krašklh pašnikov in drag, s čemer bi seveda lahko dvignili donosnost naše kra-ške zemlje. Ta dela je imela v ro- kah gozdna policija, ki je v ta namen izdala reci in piši 200 milijonov lir. Da pa se kljub tako visokim kreditom, ki so bili v ta namen določeni, niso dela t-ko Izvršila, 'pot bi bilo pričakovati moramo pred /sem pripisati dejstvu, da So imela y rokah melioracijo kraških pašnikov, odstranjevanje raznega grmovja, čiščenje kamenja ;n odnašanje ter nanašanje zemlje za sebna podjetja, ki so seveda predvsem imela pred očmi svoje lastne koristi. Pri teh delih seveda niso v polni meri sodelovali strokovnjaki, ki bi lahko s svojimi strokovnimi nasveti v marsičem koristili ter Vplivali na to, da bi se delo izvršilo po nekem določenem uaCrtu, ki bi imel za cilj izboljšanje ktaškega zemljišča. Poleg tega pa Zasebna podjetja in njihovi inženirji niso pri tem svojem delu Upoštevali najvažnejšega činitelja pri melioracijskih delih na Krasu in to je vprašanje gno-jitve teh terenov ter setve krmilnih Smučarske leto ZDTV v Sappadi Odsek za zimske športe pn ZDTV razpisuje v nedeljo 16. t. m. smučarske tekme v teku; moški bodo tekmovali na 8 km dolgi progi, ženske pa na 3 km dolgi progi. Tekme bodo v Sappadi. Nadaljuje se preiskava glede strelov v ul. Cavana Prometne nesreče tore* hujiih posledic Včeraj dopoldne se je v ul. M. Q’Azeglio zgodila prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Ura je odbila 8.40, ko je z vso naglico pridrvel tovorni avto Delavskih zadrug na trg Pe-rugino. Zaradi hitrosti šofer AvgUst Mosettig ni mogel pravočasno ustaviti vozilo in tako pustiti naprej tramvaj št. 5, ki je vozil na trg Perugino. Tramvaj je s prednjim delom z vso silo butnil v tovorni avto in ga za nekaj metrov odrihll proč. K sreči ni bilo niti velike materialna škode niti na tramvajskem Vozu niti na avtu. Tildi avto FIAT Ts 1974, ki je last igralca nogometnega moštva «Trlestine» Blasona, je včeraj postal žrtev prometnega incidenta. Nekako ob 12 se je vanj zaletel tramvajski voz. Tudi tokrat št. 5, in to na vogalu ulic Maiolica-Tara-bocchia. Tu je pa najbrže zakrivil nesrečo tramvajski sprevodnik Fer-rUccio Piovesano, ki ni pravočasno ustavil tramvaja. Zaradi tega je voz z so silo udaril v avto, v ka terem Je bil sam lastnik Blasom K sreči pa nt bilo ne ranjenih he mrtvih. Takoj po udarcu je Blason samo malo prestrašen skotil jz avta Tretja nesreča, katere protagonista sta bila zopet tramvaj tn avto, se j* zgodila ob 11 na uliet FosCo-lo, Tu »ta trčila vojaški kamion In tramvaj. Toda tudi tu »e je stvar končala brez resnih posledic. Preiskava proti krivcem, ki so streljali na trgu Cavana, se nadaljuje in bo verjetno že danes koh. Čana. Komisiji, ki vodi preiskavo in zaslišuje agente, ki so sodelovali pri akciji, ter očividce, predseduje major Me. Colm, sestavljajo pa jo raznj inšpektorji med njimi Veča in Bv.ca. Sodelujejo vsi člani odd tl. ka »Volante« in daktiloskopski oddelek. Daktlloskopski oddelek je ugoto. vil, da so bili usodnega dne rabljeni baje štirje samokresi m sicer tri »Beretta« kalibra 9 in en znamke «Colt» kalibra 13, s katero je bil oborožen agent v policijski uniformi. Po velikosti luknje pri vsto. pu in izstopu, ki jo je napravil izstrelek v Ferrinijevem truplu, se n# vsak način lahko dožene, ali je bil izstrelek kalibra 9 alj 12. Razli. ka med obema kalibroma ni tako majhna, da bi s« ne mogel ugotoviti kaliber orožja. V tem primeru je vprašanje odgovornosti posestnika samokresa kalibra 13 rešeno negativno alj pozitivno v primeru, da je rabil ali pa ni rabil orožje. O-stanejo recimo še dva ali trije sa. mokrssi kalibra 9. Torej v primeru, da je rano povzročil izstrelek tega kalibra, je krivec med temi tremi agenti, ki so imeli samokres tega kalibra pri sebi. Treba bi bilo potem pri teh treh brskati. Na ta reševanja je pač morala dati od. govor sodna obdukcija trupla. Na vsak način krivca ne bo tako težko ujeti. Zaenkrat govore, da oni usod. ni izstrelek, ki je ubil nesrečnega Ferrinija, ne morejo dobiti, ker se je izgubil. Mislimo pa, da to ni tako velike važnosti, da samo zaradi tega ni mogoče Ugotoviti krivca s stoodstotno gotovostjo. Na vsak način smo radovedni, kaj bo pol.clj« oziroma komisija povedala v svojem zaključnem poročilu. Včeraj pepolane »o prepeljali truplo pokojnega inšpektorja Anto. na Ferrinija i2 mrtvaške kapele v glavni bolnišnici v Milje. Tam se je nato razvil Žalni sprevod do po. kopališča, kjer so pokojnika položili v družinsko grobnico. Včeraj dopoldne pa so Iz glavne policijske postaje v uliet XXX oktobra prepeljali v Coroneo oba biv- ša ubežnika Mingona in Frausina. Točno po dvaindevetdesetih Urah, odkar sta zapustila dvorišče jetni-šnlce, »o se vrata tega doma za nju ponovno odprla, ko je privozil policijski kamion, ki je jetnika pripeljal. Izpred vojaškega sodišča Pogledali smo v sodno dvorano, kjer je včeraj sodil sodnik Bayllss. Na zatožni klopi smo videli nekega slaščičarja Roberta Cozzorola iz Vidma , ki Začasno biva v našem mestu. Mož, prav za prav fant, saj ima komaj dvajset let, se je moral zagovarjati zaradi tatvine perila in nekaj kosov obleke i* vojašnice v Rojanu, kjer so nastanjeni ameriški vojaki. Cozzarolo je bil kot slaščičar zaposlen v tej vojašnici. Toda odpustili so ga z dela, ker je nanj padel sum, da je kradel strojno olje. Kdor našega dijaka podpira, pomaga graditi lepšo bodočnost našega naroda 24. decembra lanskega leta je fant sel v vojašnico, da bi dvignil svoj« zadnje prejemke. Med kroženjem v zanj že znanem poslopju je v četrtem nadstropju naletel na raz. ne vreče. Ko jih je prebrskal, je videl, da je v njih 14 parov hlač in prav toliko parov platnenih srajc. Ne bodi len, st je mislil fant in stegnil roko, da bi vse odnesel. Izračunal ja namreč, da bi bil izkupiček pri prodaji tega blaga precej visok. Toda usoda je bila pač nasprotna. Komaj je spravil blago pod pazduho, že je bil pri njem ameriški podčastnik, ki je fanta po. treptal po ramah in mu dopovedal, da zadeva ni tako lahka kot sl to on zamišlja. Prav zeradi tega, ker Je bila Zadeva bolj resna, je bil včeraj fant obsojen na tri mesece zapora, nato pa na Izgon s Tržaškega ozemlja. V primeru p«, če b! se pokazal še enkrat na tem ozemlju, bo moral odsedeti lest mesecev zapora. bilk, ki bi ščitile zemljo pred ponovnim nanašanjem kamenja in zlaotl pred burjo. če namreč ljudje. ki vodijo to delo, teh faktorjev rte upoštevaj o, jc vse delo zaman in lahko celo škoduje. Doslej so namreč vsaj majhni grmiči delno ščitili Zemljo pred kraško burjo, ki se na obrobnih terenih še z večjo silo zaganja proti Trstu ter kvarno vpliva na Vse rastlinstvo. Zvedeli smo, da je imela vojaška uprava namen dati gozdnemu uradu v Trstu nadaljnjih 200 milijonov lir za izbijšanje terenov v' zgornji tržaški okoiici. Pri tem je seveda zahtevala, nsj gozdni urad izvrši ta deia v svoji lastni režiji ter pri teh delih zaposli brezposelne, ka terih Število iz dneva v dan narašča. Gozdna policija je pa to dotacijo odklonila, češ da to delo hi dobičkattošno in da bi S tem denar le zavrgli. Na prvi pogled bi se sicer zdelo, da je Vojaška uprava s to svojo gesto hotela priskočiti gmotno na pomoč številnim brezposelnim v Trstu ter hotela rešiti te ljudi iz težke stiske. Prav je sicer in pozdraviti moramo pobudo vojaške uprave v tem pogledu ,da se Izvajajo zlasti na kraških zemljiščih melioracijska dela, vendar pa je naša dolžnost, da postavimo stvar vedno v pravo luč. Poleg teh kreditov, ki jih daje vojaška uprava za izboljšanje kmetijstva na tem ozemlju, bi morala vojaška uprava predvsem skrbeti za to, da sa predvsem zaposlijo številni delavci in delavke V Trstu na njihovem delovnem področju kot strokvnjalci, kjer popolnoma obvladajo srvoje delo. Ni pravilno namreč, da sc neracionalno vodi politika glede nameščanja brezposelnih kjer koli, ne glede na njihovo strokovno usposobljenost. Cernu pošiljati brezposelne strojnike, delavce iz ladjedelnic in drugih tržaških tovarn na melioracijska dela na Kras, ko bi lahko dala vojaška uprava kredite za obnovo težke in lahke industrije ter te ljudi tam zaposlila, če Že hoče rešiti vprašanje brezposelnosti v Trstu. Melioracijska dela zlasti na Krasu pa tudi v 2avljah bi bilo po našem mnenju najbolje izročiti v roke zainteresiranim t, j. kmetom samim, ki bi to delo z večjo ljubeznijo in tudi z večjim znanjem bolje opravili. Ce pa se morda zdi vojaškim oblastem neprimerno, da bi dala v roke ta dela posameznim prizadetim kmetom, pa mislimo, da bi bilo koristno, da bi se več kntetov med seboj združilo in bi jim potem oblasti dale na razpolago primerne kredite. Na vsak način pa je potrebno, da pristojne oblasti vedno upoštevajo mnenje strokovnjakov in da ne vrše velikopoteznih programov, ki se lih brez Stvarnih načrtov ne da kar tako izvesti. Nova kino * dvorana v Trslu? V ulici Sv. Frančiška, kjer Je bb la včasih stanovanjska hiša, ki je bila med vojno na žalost porušena pod točo letalskih bomb, mislijo ge. daj zgraditi kinomatografsko dvorano. Baje bo ta dvorana zgrajena v nekaj mesecih. Mestnemu tehničnemu uradu in higienskem uradu so *e predložili načrte dvorane. Prostora bi bilo v njej Za 1200 oseb. Vhod v kino bo z ulice Sv. Frančiška, izhodi pa v ulico Coroneo. Ako bodo ta načrt uresničili, bomo imeli v Trstu kar 24 kinematograf, skih dvoran. Vprašanje upokojencev pred jaiitvijo Ro tolikih protestih, resolucijah, in neuslišanih zahtevah bo, kot vse nais, vendarle r- šeno vprašanje upokojencev. V četrtek popoldne je bila namreč seja, kateri je pred. sedoval glavni conski inšpektor dr. Egon Furlan in na kateri so bili navzoči tudi predstavniki raznih občinskih, pokrajinskih in socialnih ustanov kakor tudi predstavn.ki E-notnih sindikatov in Delavske zbornice. Na seji so do podrobnosti obrav. navali položaj tržaških upokojencev, prav posebno pa še peložaj upokojencev . invalidov. Ugotovili so, da so pokojnine, ki J.h prejemajo ti upokojenci moogo pre. nizke, da bi lahko z njim,- krili vsaj najnujnejše potrebe, ter da je zato treba to stvar čim preje rešiti ter izboljšati življenjske pogoje vseh upokojencev. Ustanovljena je bila posebna komisija, katero bodo sestavljali pred. stavniki občinskih ustanov, ECA, predstavniki ES in Delavske žber. nice. Naloga te komisije bo preučiti v č.m krajšem času celotno vprašanje upokojencev, določiti in ugo. toviti Število teh upokojencev ter jih razvrstiti po skupinah; ugotoviti kakšno pokojnino prejemajo in kakšno pomoč j,m nudijo razne u-stanove in podjetja. Kot zaključno nalogo te komisije pa sb določili izdelavo podrobnega načrta, ki naj bi nakazal najboljšo in najhitrejšo rešitev ih katerega bi na prihodnji seji Odobrili. Kot nam je bilo javljeno, se bo ta komisija sestala že danes ob 12 in sicer bo seja zopet na prefekturi. Ni nam potrebno še posebej poudariti, s kakšno pažnjo zasledujejo potek pogajanj upokojenci, ki so 2aman čakali že toliko časa, da bi bilo nji. hovo vprašanje rešeno. Z njimi spremlja potek pogajanj prav tako tudi vse trž-ško prebivalstvo, ki ] bi želelo, da bi se končno življenjski pogoji trž iških upokojencev jz. j boljšali ter da bi prejemali vsaj ! toliko, kolikor bi jim zadostovalo, j da bi se vsaj skromno preživljali. I Želeti je samo, da b. se pogaja-! nja končala uspešno in čim prej. j Uspeh rešitve ra je seveda odvisen mnogo od dobre velje odgovornih oblasti.. čas bj že bil, da bi to svo. i jo dobro voljo tudi resnično po-1 kazale. Smučarski izlet PDT na Črni vrh Smučarskega izleta PDT ca Crui vf# kljub številnim prijavam ne bo zars® in to ceugodnlh snežnih pri Ik. H!-*l pa bo v nedeljo 23. t. m. Kdor se vključno ponedeljka 17. t. m. ne o® javi, se smatra, da se udeleži iziett naslednjo nedeljo. Razstava Karla Hollescha v Galeriji «Scorpione» Slikar Karel Hollesch razstavlja v galeriji ((Scorpione*. Je samouk. Udeležil se je vseh državnih izložb Vedno je dobil zasluženo priznanje in leta 1947 je dosegel tudi nagrado. Prvo razstavo svojih del, ki je doživela uspeh med jevnostio in kritiko, je priredil v Benetkah. Hollesch je razstavljal z uspehom tudi v Parizu. Mnoga njegova odkupljena dela krade zbirke ljubiteljev umetnosti. V Trstu razstavlja umetnik prvič in sicer od 13. do 30. t. m. Koledar »Primorskega dnevnika« z zemljevidom Tržaškega ozemlja tiskan na pclicartonu se dobi: v uredništvu ((Primorskega dnevnika« v Ul, Montecchi 6 in pri upravi Ul. Huggero Manna 29 ter v podružnicah v Kopru in Gorici. Tržaška barza Zlati š.erling 9400 lir papirrtaM šteriing 2000 lir, dolar 630 lir, telegrafski dolar 690 lir, 100 švicarski!* frankov 169 lir, francoski frank 1* lir, avstrijski šiling 19 lir. ROJSTVA, SMRTI IN POROK® Dne 14. januarja 1949 se je v TrsW rodilo 13 otrok (en mrtvorojen)' umrlo je 13 oseb, poroke pa so bile *• Cerkvene poroke: ladijski skladih n’k Illich Franc in gospodinja Nier® Marijana, uradnik de Giola Josip W gospodinja Kogej .Ana, uradnik Baf-bone Libero in uradnica Crenl S9* vana. Umrli so: 78-Ietna Bertičevič Ivanka, 80-letni Tavčar Franc, 44-leto* Cuppo Oreste, 34-letni Bruna Karet 43-letni Csirbonrro Bruno, 39-letn' Amabiie Josip, 73-letna Bettinl Eul*-iia, vd. Peressoni, 83-letni Karaš An*, ton, 66-letni Angelini Josip, 71-letfll Furlan Jakob, 42-letna Ban Josip!n*i por. Zlili, 81-letna Sivitz Josipirta, vi Antonlni, 83-letna Marussi Ivanka, ra, Tell, 78-letna Udovič Marija, vd. A«-cecbeni, 15 dni stara štokovec Mariji sam RADIO !«■ TRST H. Sobota 16. januarja 194$. 7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasb*-7.45: Napoved časa, poročila, ll.^ Solistična glasba. 12.00: Ljudje *" nazori. 12.(5: Revija znatlih ork** -trov. 12.45: Napoved Časa, poročil*' 13.00: Otroški kotiček. 13.20: Pesthj glasba. 13.40; Partizanske pesmi 14.0® Poročila. 14.15: Dnevni pregled s v®* tovnega tiska. 14.28: Citanje večerne* ga sporeda. 17.30: Plesna 18.00: Operne arije in dueti. 18.3® Zabavni orkester Bojana Adamič* (prenos iz Ljubljane). 19.00: Odd*!* za najmlajše. 19.30: Lahka gl*9^’ 19.43: Napoved časa, poročila. 20.9® SDortna kronika. 20.10: Glasbena m® cligra. 20.15: Na harmoniko Igra RK*^ ter Lino. 20.30: Programski perlskO® 20.45: Fantje na vasi pojejo nesO1! slovenskih skladateljev, 21.00: Sobot*1 večer. 22.00: Večerni koncert. 22.4® Plesna glasba. 23.13: Napoved ča*** poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutri** nji sporec.? 23.33: Polnočna glasba. Program tešem v fcsžarm Za prvenstvo Tržaškega ozemlja (moški). Dijaški športni klub A in Tovarna strojev ob 10 na igrišču DSZ ES. Na igrišču Col ILVA ob 10 Col II,VA in Tomažič A. Ob 11.30 Skoljet in Arzenal na igrišču Col ILVA. zensko prvenstvo. Na igrišču v Kopru bosta tekmovali ekipi Kopra in DSZ ES. Moško okrožno prvenstvo. I. skupina: Barrisra in Dijaški športni klub B na igrišču Col Ilva ob 8.30. Na barkovijanskem igrišču ob 8.30. Barkovlje in Tomažič B; ACECrAT in DSZ ES ob 8.30 na igrišču DSZ; — II. skupina: Sv. Alojz in Rinaldi na igrišču Tomažič ob 10; Hedivo in Vesna ob 11.30 na barkovijanskem igrišču; Magdalena - ECA na igrišču DSZ ob 11.30. Zensko prvenstvo. Barkovlje in Tomažič na barkovijanskem igrišču ob 10 ter Flent in Rinaldi ob 8.30 na igrišču Tomaniča. TENIS V Stockholm bo od 23. do 30. januarja mednarodno prvenstvo Švedske na pokritih igriščih. Po prispelih vesteh bo prvenstvo zelo zanimivo, ker bodo poleg najboljših Švedov Bergelina in Johansso-na nastopili Drobny (C8R). Asboth (Madžarska), Parker in P»tty (ZDA), Wa»her (Belgija), Mottrani (Anglija). o o Na turnirju v Madridu jc v finalu posam*znlkov Italijan Cueclll premagal Spanca Ma*3ipa s 6:4, 6:3, 4:6, 6:3, pri posameznicah pa je Bosšijeva (Italija) premagala Francozinjo Landry s 7:5, 6:4. o o Avstrijska teniška zveza je objavila lestvico svojih najboljših igralcev za 1. 1943: Welsz, Redi, Tschaikotvski, Huber. stachovvic. NAMIZNI TENIS Na Dunaju je ženska reprezentanca Madžarske (Farkaš, Karpati Mezei) premagala reprezentanco Avstrije (Pritzi, Grassi. Huber) v tekmovanju za evropski pokal s 5:3. Svetovna prvakinja Farkaš je premagala vre svoje nasprotnice: Grassi z 21:1), 21:9, Huber z 21:9, 21:17, Pritzi z 21:18, 19:18. BudimpsSta, Praga in Dunaj so so pomerili v hitrostnem drsanju V Bratislavi je bil v zeio slabih vremenskih prilikah in na slabem ledu troboj mest Budimpešta— Praga—Dunaj v hitrostnem drsanju. Na 500 m je zmagal Ptijor z 48.7 pred Kilianom (oba B) 49.1 in Kolarjem (P) 49.5, v ostalih disciplinah pa so bili doseženi naslednji rezultati. 1500 m: 1. Pajor 2:32,5, 2. Kilian 2:34,3, 3. Kolar 2:36,7. - 5000 m; 1. Pajor 9:37,2. 2. Moeronyi (B) 9:59,2, 3. Kolar 10:02,2. - 10.000 m: 1. Pajor 19:06.9, 2. Moeronyi 19:53.1, 3. Brunov (P) 20:07.0. V skupnem plasmanu je zmagala Budimpešta s 57 točkami pred Prago 27 in Dunajem 0 točk. ROSSETTI: 15: ((Uporniki ladje Bot)** ty», C. Gable, C. LaUgftton. EXCEL3IOR. 18: «Zr ljubljeni nore« W. PowelI, Mirna Loy. FF-NICE. 16: «Kraljevi sel», Rossal" Brazzi. , FILODRAMMATICO. 16: cTragiC*' skrivnost*, K. Hepburn. ITALTA. (8: ((Romeo in Julija«, ma Shecrer, Leslle Ilotvard. . ALABARDA. 16: «Dve mesti«, 11 Colman. IMPERO. 16: »Druga gospa CarroH*' VIALE. 16: »Frankenstelnovi mdžS** ni«, Glannl in Pinotto. NOVO CINE. 16: eBeia dlvjaklnj*’' F Jenlty. GARIBALDI. 16: »Ponosna Kreolk*" Maureen OTIara. MASSIMO. 16: »Dežela, ki sc pora!*' Joe Me Crea. KINO (~B MORJU, 16: «C.ospod Ve^ douv«, C. Chaplin. , TDFALE. 16: «TaJrta tnlslja«, Speti«*’ Trncy. M ARČONI. 16: «Obrat žene«, J. Cr*«'* rord. ARMON!A. 15.30: «Brez usmiljenj*'* Carla del Pocgio. BFLVEDERE. 13.30: «Ce bi našel SvOR cot«, Gale Storm. . ODEON. 13.30: «Mesto greha«, J. ^ gnev, A. Sher!d»n. . SAVONA. 13.30: «Ve!!ki valček«, v Rainer. A/ZURP.O. 16: «Božič v taborišču l'9 A. Fabrizzl. v AfHTA. 15: »Umreti ob zori«, J. c *nev' Jl RADIO. 16: «Ce m« hočeš, por me«, Clark Gable, Lana Turner- . VTTTORtA. 16: (lUhožrJk je petrk*' na vrato«, C,ary Grant. ... VENEZIA. 15: »Do zadnjt KaP11* krvi«, W. Douglas. M SKEDENJ: «Tarzan In beli iovcl« bnta In nedelja). »Corregidnn* '» nedeljek) ,. KINO V NABREŽINI. Danes In Ju*!« »Jutri bo sonce vzšlo«. Amerik*11™ film. G O R I Š « I O N E V N I K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Iz Benečije nam pišejo Kongres partizanov v Gradiški Po vsem Goriškem so bila zadnje oni množična zborovanja partizanov, na katerih so si izbrali dele-Sate, ki jih bodo zastopali na II. kongresu partizanskih borcev. Kongres bo v nedeljo 16. t. m. ob 9 uri dopoldne v prostorih Ljudskega doma v Gradiški. Na sporedu kongresa je med drugim izvolitev glavnega odbora A. N. •L. v katerega bodo izvolili tudi odgovarjajoče število slovens-iih odbornikov. Dalje bodo delegati izbra-I tudi svoje zastopnike za državni ongres ANPI, ki bo proti koncu n m. v Benetkah. Po dolgem času se bodo na kongresu v Gradiški zopet sestali slovenski partizani in garitaldlnci, da skupaj pretresejo in proučijo sedanji položaj in novo nastale probleme. Obenem se bodo pogovorili o smernican za bodoče skupno delo. Za kongres vlada med pa.tizani m med goi iškim ljudstvom na splošno veliko zanimanje. Zato pozivamo kse delegate, da se kongresa brez ddaljnjega udeležijo, ker ga sma-ramo kot nekakšen partizanski Praznik, na katerem bomo pokazah, a smo je tu in da bomo zvesto ”®u na braniku za ohranitev pra-’lc' ki smo si jih priborili v narod-oosvobodilni borbi. V nedeljo to-vsi partizanski deiegatje v Gramsko. Zasedanje občinskegasveta upravni odboi, ki je Medal pretekli četrtek pod predsedstvom župana, je na seji pregle-. ta sprejel več sklepov in pred-tiste, ki zadevajo javna dela. uredil je popravilo ulice Vlttorio eneto in trga E. De Amicis. Dela stala okrog 6 milijonov Ur. jSualje je sklenil, da bodo v naj-xrajšem času uredili Vhode v novozgrajene ljudske hiše in popravili s« ceste, ki vodijo do njih. Poprata bodo tudi mestne odtočite cevi. Dela, ki jih bo občina opravila ”1 ljudskih hišah, bodo stala okrog '' milijonov lir. Izvozili bodo z zent-JišCa, na katerem so bile zgrajene, rim, preostali material in tla okrog jj1 utrdili s kamnito podlago. rejena bo tudi dobra mreža od-tateih cevi. Nato je občinski odbor pregledal “Uvinozdravniško službovanje mest-J19 klavnice in poveril vodstvo ži-Unozdravniku dr. ViSintinu ter odcedil nov urn[k in nove disciplinske pkrepe za ureditev notranjega dela klavnice. Not zadnjo točko so obravnavali Pptrebo sestanka občinskega sveta. Na predlog župana, ki je pred zaključkom podal še poročilo o predenji seji, so določili, da se bo jtačinski svet sestal v ponedeljek januarja ob 16 uri v dvorani de-,nlh stanov na gradu. iKa ki viti celih 10 dni. Zadeva je najprej prišla pred sodnijo v Gradiški, kjer je sodnik Cudicia oprostil že pri prvem zasliševanju, češ da je sodni postopek proti njemu brezpomemben, ker se je ta takoj po razburkanem dogodku spravil z ženo in ker ga tudi sama žena ni nameravala tožiti. Takšna rešitev te zadeva pa se ni zdela preveč primerna tamkajšnjemu javnemu tožilcu, ki je Cudicievo obtožnico poslal v pregled na goričko sodišče. Tu so včeraj Cudicia obsodili na 2 meseca in 20 dni zapora, toda pogojno. Nato so zasedli zatožno klop 201et-ni mehanik Rajmond Agostini iz Tržiča, 79Ietna Trevisan Karmela iz ul. Buonarotti 2. 381etni zlatar Cella Karel iz Ul. Matioli 9 in 631et-ni urar Gei Franc iz ul. Carducci št. 20. Agostihi je bil obložen, da se je lanskega januarja vtihotapil v zlatarno Virgila Bratine v Trž čj in odnesel več zlatih predmetov v skupni vrednosti 300.000 lir. Ukradeno blago je nato prodal deloma Trevisanovi, Celli in Geiu, ki so z njim Vred prišli pred sod šče kot kupci ukradenega blaga. Nekaj zlatnine pa je izročil v prodajo nekemu natakarji! iz Tržiča, !:i se je za kupčijo obrnil do okradenega Bratine. Tako je prišla tatvina na dan in z njo vred odkritje tatu. Včeraj so Agostinija obsodili na 6 mesecev zapora in 4500 lir globe, pogojno. Cello in Geia vsakega na 5000 lir globe, Trevisenovo pa so oprostili, ker ni zakrivila kaznivega dejanja. Včeraj sta prišla pred kazensko Judišče v Gorici dva nasilna za potiska moža. Prvi, 451etni Jožef taavec iz Dolenjega v Brdih, je bi' "tožen, da se je vrnil novembra anskega leta malo vinjen domov in ^ sprl s svojo ženo Kristino Cuca. Ušel je namreč v kuhinjo z malo gtaro v roki in se pričel prepirati. 'l3d'’iževai je jen0j da mu je zastavila denar, ki ji ga je izročil * nabavo nekaterih domačih po-čbičin. Zetja se je pričela opravi-*Vatl in rfiu tudi dokazala, da ni ^ta^vila denarja. Pokazala mu je f~tupljeno blagd, podala natančen ttw ln vr*ta preostanek na mizo. da Vse (0 nj pomirilo moževega ki ga je zlata kapljica razbu-V njem je hipoma zavrelo in V»i. ^ ni Naj takega pričako-1« j’ SUnil s sekirico v desno roko , 3« teže ranil. Ob kriku matere stopn v hišo njun 17letnl sin, gi stekel k orožnikom po ocinnč ^Narabinerj! so takoj prišli na V^sto in aretirali nasilnega moža. eeraj so Ipavcva obsodili na 2 me- tu 20 dni zapora ter poravnavo 4n m 9tai Jožef Cudicio iz Gradiške, temu je obtožnica očitala, da stroškov. Na drugi razpravi je bil zaslišan ^Udl č* septembra lani sporekel zara-ln ^tatankostnih vzrokov s svojo po-y ’ m da jo Je, ker mu je ta «0varjala, pretepel, tako da se je °rala zaradi prejetih klofut zdra- Intenzlvno delo razmejitvene komisije Ves ta teden je bila razmejitvena komisija pridno na delu in tako so prišli jugoslovanski člani komisije večkrat na italijansko stran pri Rdeči hiši, Venkovem in Fari ter pregledoval! in določevali novo mejo. Prav tako se je tudi italijanski del komisije parkrat preselil na jugoslovansko stran zaradi topografskih ugotovitev. Uspehi tega dela in njegovi rezultati seveda še niso znani. Pregled avtomobilskih dovoljenj Opozarjamo interesente, da bo V naslednjih dneh kvestura na svojem sedeža v ul. Oberdan 20 pregledovala šoferska dovoljenja po sledečem redu: V soboto 15. t. m. za imena z začetnimi črkami E, F. G, I, J. V torek 18, t. m. pa za črke L, M. N. O. Pravočasno' bo javljeno, kdaj bo urad nadaljeval pregled ostalih dovoljenj. Zainteresirani morajo na omenjenem uradu izročiti šofersko dovoljenje z dvema predpisanima slikama In 1000 lir za pristojbino pregleda in žigosian e. 'Za vsako nadaljnjo knjižico je treba izročiti še po eho fotografijo in po 100 lir za pristojbino. Za dvig reje sviloprajk Breovccrajšnjini so se sestali v prostorih agrarnega inšpektorata v Gorici pod predsedstvom dr. Marjana: zastopnik prefekta dr. Por-telll, zastopniki trgovske zbornice, sindikatov, krminske predilnice agrarnega konzorcija in goriškib kmetovaicev, da bj razpravljali o pospešitvi gojenja svlloprejke. Najprej je dr. Marsano podal po-ročilo o sedanjem staniu in potrebah. Nato so se prisotni posvetovali o najnujnejših potrebnih ikre-pih. Sklenili so, da ie treba izplačati takoj, kar so dolžni za blago od leta 1947, še preden bodo začeli z zbiranjem letošnjih naroči! Ob koncu so preučili še prefektov odlok, ki zabranjuje uničevanje murvinih dreves. Pfimer šovinistične nestrpnosti Goričanka Marija Gorjupova s Placute je ianBko leto optirala za Jugoslavijo. Bila je takrat v drugem stanu, vendar je računala, da bo imela otroka šele, ko se bo že preselila v Jugoslavijo. Zgodilo pa se je, da je prišel o-trok na svet že pri sedmih mesecih v bolnici, kamor se je mati zatekla. Od tam so otroka, ki je bil zelo šibak in nujno potreben zdravniške pomoči, odnesli v dežji dom na Sempetrski cesti. Njegova mati je med tem okrevala in odšla v Jugoslavijo, točneje v Rožno dolina, računajoč, da bo prišla po dete, čim ne bo več potrebovalo zdravniške oskrbe. Ko pa so v dečjem domu zvedeli, da je otrokova mati optirala za Jugoslavijo, so poklicali njeno staro mater, ki stanuje v Gorici, in ji izročili otroka, češ da oni ne bodo zdravili jugoslovanskih otrok in ia jih prav nič ne briga njegovo zdravje. Nič ni pomagala tudi intervencija na pokrajinskem uradu, kjer so ženo odpravili z enakim Odgovorom. Iz Krmina Večen.« .«.u za, IJlietit, V pone deljsk 17. t. ih. se -.o zacei V Bo.gha-cu pri Krminu poseutn tečaj o ži-togojstvu, ki bo trajal teden dni Tečaja se lahko udeležijo kmetovalci in njihovi sinovi V starosti od 15 let dalje. Tečaj je brezplačen in bo v šolskih prostorih od 19 dalje. Vodil ga bo kmetijski izvedenec, ki bo seveda odučevai v italijanščini. V.esti iz bolnice, pred dnevi je šla 63-letna Eliza Drius iz Paradisa na senik. Tam pa je po neprevid nosti padla skozi odprtino za seno in si zlomila rebro. Takoj so jo odpeljali v bolnico, lejer bo morala ostati na zdravljenju 39 dni. Uspehi na gimnaziji v Novi Gorici Odkar je bila potegnjena nova meja, so ostali dijaki gorišlce okolice, Soške in Vipavske doline ter vzhodnega Krasa, ki so prej obiskovali srednjo šolo v Gorici, brez svoje šole. Zato so ljudske oblasti takoj ustanovile zanje posebno gimnazijo v Šempetru pri Gorici, ki se je naglo razvila in kjer študira sedaj mnogo več dijakov, kakor jih je prej obiskovalo staro goriško gimnazijo. Dijaki pridno delajo v mladinski organizaciji in rešujejo vrsto problemov tudi brez sodelovanja pro-fesorjev. Šolsko kn ižnlco so izpopolnili s svojimi lastnimi knjigami in prispevali tudi druge učne pripomočke. Šolske prostore so si sami očistili in jih okusno uredili. Ob zaključku prvega šolskega leta 1947 48 je okrog 300 dijakov odpotovalo na razne delovne akcije. Za prihodnje delovne akcije pa se je že pripravilo 70 diiakov. Prejšnji teden je odšlo 280 dijakov pod vodstvom svojih prof sorjev pomagat na gradilišče Nove Gorice. Za ideo- loško-politioni dvig so d jaki organi, zirali približno 20 študijskih krožkov, ki jih poseča preko 75 odst. dijakov in kjer študirajo učno snov po programu Ljudske mladine Jugoslavije. Poleg teh pa obstaja še 20 predmetnih krožkov, ki jih vodijo s pomočjo profesorjev najboljši dijaki višjih razredov ter pomagajo mlajšim pri učenju. Tudi na fizkulturnem področju se sempetrski dijaki pridno udejstvujejo. Jesenskega teka čez drn in strn se je udeležilo kar 621 dijakov. Vozni red vtokov Ldhedt pr-ii T.stu: 6.16, 7.29, 9.50, 14.23, 16.40 (y Rohke ob nedeljah ne vozi). Odhodi v Vidim: 6.25, 8.49, 13, 14, 15.10, 16.57, 18.37 in 20.50. Prihodi iz Trsta: 6.10, 8.07 (iz Ronk ukinjen ob nedeljah), 8.46, 12.58, 13.58, 16.54, 18.34, 20.45. Prihodi iz Vidma: 6.13, 7.23, 9.47, 13.57, 15, 16.12 (ukinjen ob sobotah), 18.45, 21.12. 23.36. Beneški emigranti in njihovo življenju Izčrpavajo se v tujini zaradi sbroinuega kosa krulia, ki jim ga Italija ne more ali noče dati Številni delavci iz vseh krajev Slovenske Benečije, ki so delali do konca starega leta V inozemstvu, in sicer v Belgiji in Franciji, se vračajo na svoje domove. Delali so več sto metrov globoko v črnih premogovnih rudnikih. Nezadostna hrana ter trdo, nevarno delo sta privedla naše delavce v kritičen položaj. Zaslužek je bil pičel in le malo so mogli med letom poslati svojim potrebnim družinam. Ostalo jim ni niti toliko, da bi se pošteno oblekli. Ti utrujeni Slovenci, ki so sedaj na enomesečnem oddihu, premišljujejo noč in dan, ali naj se vrnejo zopet v tujino in se zakopljejo živi pod debelo premogovo odejo ali naj ostanejo doma. Toda česa naj se lotijo doma? Košček zemlje, hi jo imajo, ne nudi dovolj, da bi lahko preživljali družino. V Italiji ni mogoče najti zaposlitve, čeprav je dela več ko dovolj. Porušene h še, razbile železnice, slabe cest?: dovolj bi bilo dela in jela za vse, ki danes ne vedo, kam naj se obrnejo, da si zaslužijo kos kruha za svojo družino. Italijanska država vse premalo skrbi za naše ljudstvo, kakor mačeha je, ki izganja svoje pastorke iz rodne hiše po širnem svetu. Kako more biti torej heš narod zadovoljen, lačen in poleg tega primoran živeti odcepljen od svoje domovine. 2ene teh mož so primorane pošiljati svoje 13—141etne hčerkice služit daleč v notranjost Italije. Tam služijo presitim bogatinom, a plačane so tako slabo, da sl zaslvžijo komaj za podplate. Poleg tega so ie izpostavljene nevarnostim, da zaidejo na slaba pota, ker so potrebne še materinega varstva. Toda nesrečne družine se morajo zadovoljiti s tem ali pa zaiti v še večjo bedo. Vse drugače je bilo pred volitvami. Demokrščanska propagandistična kampanja je obetala našemu ljudstvu raj na zemlji, delo in splošno blagostanje. Zapeljivci so se v ta namen posluževali celo cer- kve. Ljudstvo, ki je verjelo sladkim besedam in upalo v pomoč krščanske demokracije in Marshallovega načrta, je bilo prevarano. Ko so dosegli ti pridigarji svoj cilj, so si zamašili ušesa in usta, nočejo ničesar slišati in celo govoriti se jim ne da več. Sele danes so se odprle oči našemu ljudstvu. Spoznali so, kako so jih preslepili ti dobri gospodje. Ali je to sploh mogoče? Saj so bili za njim celo dušni pastirji, ki uče ljubiti resnico in prepovedujejo laž. Da! Prav tako je in nič drugače. Možje, ki nam danes vladajo in ki so preje obljubljali delo v lastni državi, dajejo našim delavcem Ie potne liste za inozemstvo in jim kažejo pot v prerani grob. Vprašamo se, ali je morda tudi to v Marshallovem načrtu? Ako bj bile jutri zopet volitve, bi slovenski narod naši Benečije izbral gotovo drugo smer in izvolil mož?, na katere bi mogli računati z večjim zaupanjem. ISTRSKI DNE V IM I K «g=.v:,;jzzzsr.zxxsxxzza2£tz:* , ---——•sgcaBEsasbssscs— I■ j 7rxasxsF.~r,":——1 MM —Ml v'T : g PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRtMORSICiOA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. B A T TIS Ti 301 o PRITL. - TEL. 70 Obsodba dveh špekulanlk v Idriji V začetku tega meseca so pozvali pred sodišče v Idriji posestnico Za-goda Frančiško irt njeno sestro Ivanko iz Godoviča nad Idrijo. Tl l dve sta imeli posestvo, ki meri 49 ha, od katerih je 12 ha orne zemlje. Fred vojno sta na tem posestvu redili 30 glav goveje živine in 10 prašičev, krompirja pa sta pridelali letno da 70 stotov. Sa leta 1942 sta ga odprodali italijanski državi, to je fašistom, 43 stotov, dečim sta v letu 1948 obdelali samo trj ha orne zemlje in nista hoteli oddati ljud skl oblasti obvezna količine krompirja, čeprav jima je bila prvotna količina 990 kg Znižana na 438 kg. Tudi sta po vojni redili na svojem posestvu samo 7 glav živine in 2 prašiča. Poleg tega sta sabotirali oddajo fižola in prašiča. Na razpravi so ugotovili, da sta obe nepoboljšljivi špekulartki ter sta bili zato obsojeni na 8 mesecev in 10 dni odvzema prostosti in na zaplembo vsega premoženja v korist države. Kolo so mu ofipelfali Včeraj je 23-letnt Alfonz Milloto lavil tukaišnji roliciji, da so mu neznani tatovi odpeljali kolo, vredno 12.000 lir, ki ga je pustil za nekaj časa brez varstva na dvorišču svoiesa stanovanja v ul. Oberdan št. 9. mmo VERDI. 17: «FustolovŽI£na prihaja z morja*, J. Fontaine in A. De Cor-dova. VITTORiA. 17: «Dobrl Samaritana, G. Cooper in A. Scherldan. CENTRALE. 17: «Osvojevald», D. An-drews in B. Donly. MODERNO. 17: «Lovci za zlatom*, M. Dietrlch In R. Scott. EDEN. 17: «Pot velikanov*, B. Stan-wyck. Listnico so mu odnesli Alojz Forcesin, star 20 let, doma Iz Gabrij, je včeraj javil gorifki policiji, da so mu neznanci odnesli listnico, v kateri je imel 8.169 lir, osebno izkaznico, izkaznico sindikatov in druge dokumente. V nedeljo ples v Pevmi Rrosvetno društvo iz Revme priredi v nedeljo 16. t. m. v prosvetni dvorani plesno zabavo s pričetkom ob 20. Prireditev bo trajala do ene po polnoči. Igral bo domači orkester in zabave ne bo manjkalo. V CiIdile in širile Primorski dnevnik! ČEŽARJI-POBE6I Spomenik padlim borcem talcem in internirancem Praznili zadrniarlsv v Pacali ob drugi obletnici ustanovitve kmečko obdelovalne zadruge bo zgrajen po osnutku, ki bo njegovo arhitektonsko obliko vskladil z umetnostnim pojmovanjem našega človeka Pred dnevi sem ob korakih po naših istrskih vasicah zopet občutil resničnost. Cankarjevih . bc-sed: Hodil x>o zemlji šem naši ia pil njs prelesti... Fot me je zanesla v Cezarje pobege, kjer sem zvedel, da bo dobii kraj še v tem ktu lep in dostojen spomenik, postavljen v zahvalo vsem borečih, talcem in internirancem, ki so za osvoboditev svoje domovine in za pricoritev današnjih pravic kmefsko-dclavskfiga ljudstva dali svoja mleda življenja. Razveselila me je nadaljnja novica, da bo izdelal osnutek arhitekt, ki bo gotovo dal spomeniku svoj Urnči-niški navdih. Moram priznati, da so se tudi v stavbeni široki oolocUjoči krogi ko likor mogoče ravnali po načelu, da je treca tudi pri obnovi naših vasi gledati na zunanjost stavb, ki naj s pomočjo arhitektove roke odražajo umetniški smisel našega ljudstva. Ravno pri Slovencih so bile razmere gLde arhitekture najbolj žalostne. V prejšnjem stoletju je bila ta panoga umetnosti pri nas popolnoma »nacionalna. Zato se nam ni treba čuditi, če moramo ravno gle de arhitekture ugotoviti tako estetsko kakor praktično dezorientira-r.ost nego v kateri koli drugi umetnostni široki. V široke plasti pri lias še dartes ni prodrla zavest, da s* mora, če hočemo postati kulturno res enakopraven narod, v našem razmerju do arhitekture marsikaj izpremeniti, kajti stavbarstvo je med vsemi strokami umetnosti najbolj vidno in najbolj reprezentativno. Po naši de zoriefltlrahosti nasproti osnovnim vprašanjem arhitekture nas sodijo tujci splošno kot kulturno silo manjše vrste. Slovenci smo preživeli v zgodovini zadnjega časa že dve dobi, ki sta nas našli nepripravljene v rešitvi tega vprašanja. Enkrat je bilo to ob ljubljanskem potresti leta 1895, ko je bil velik del ljubljanskih stavb porušen, pa v Ljubljani niso našli načina, ki bi rešil obnovitev stavb v smislu iz naroda porojenega sloga. In obnovitev stavb v smislu iz naroda porojenega slo ga. In tako je prišlo do tega, da smo dobili za tem še neokusno predelan slog dunajske secesije Drugi primer nas je zatekel ob koncu prve svetovne vojne, ko smo obnavljali Goriško. To pot nismo mogli odločevati o arhitekturi naših vasi in stavb goriškega podeželja, dasi imamo tako lep pristen slovenski :-!og. Italijanske stavbene zadruge in merodajni vladni krogi so nam naravnost s politično tendenco vrinil' sloge stavb, zvonikov, cerkva In vasi, ki ne odgovarjajo duši, tradiciji in umetnostnemu pojmovanju našegn človeka. Ves ta PBOSEAVA V nedeljo 16. t. m. ob 15 popoldne bo v Pučah proslava II. obletnice ustanovitve kmečke obdelovalne zadruge in slovesna oivofiicv zadružnega doma. Okrožni odbor SRP vabi vse bivše borce in aktiviste, da še proslave udeležijo ! OKROŽNI ZPP rak odbora, ki skrbi za postavitev spomenika v Cežarjih-Pobegih po zamisli arhitekta. Izgubljena izkaznica Krmse Milka iz Marezig št. 190 ie drie 13. t. m. izgubila osebno izkaznico na poti iz Kopra proti domu. Pevske vaja v Portorožu Bevski zbor prosvetnih delavcev Istrskega okrožja javlja, da bo 18. in 16. t. m. Vaja ženske«« zbora. Začetek tožno ob 9 dopoldne. Prosimo za polnoštevilno udeležbo ! Odbor. Korte slog je presajen v našo okolica z namenom, da prikrije pravi slovenski značaj Krasa, Vipavske doline, Brd irt Posočja. Danes stojimo ob času obnove po komaj končen! drugi svetovni vojni pred isto preizkušnjo. Na srečo imajo naše ljudske oblasti popolno razumevanje za pravilno rešitev tega vprašanja in se ne gradi nič, kar ne bi bilo prej v opisanem smislu preučeno. Arhitekturo smo poznali tu in tam samo kot koristno uredbo, ne pa kot umetnost. Slikarstvo in ki-parstvo sta izpolnili pri nas važno nalogo, ko sta v dobi prebujenja pomagali utrjevati nažo narodno samozavest. Arhitekturna umetno-t pa je po enj strani socialni kakor tudi nacionalni činitelj, ker mora biti ustvarjen iz ljubezni in občutja razmer, v katerih naj ^služj svojemu namenu. Arhitekt reši lahko svojo nalogo pri graditvi spomenika, stavbe itd. samo tedaj, ako čuti z narodom in razmerami, za katere ustvarja! Zlasti v našem okrožju, kjer ima. nio v spomenikih In stavbarstvu sploh take primere in kontraste med obalnimi mesti in deželo in kjer imamo trj narodne skupine, smo dolžni dati vsakemu svoj značaj S tega vidika pozdravljam ko- Za ut iiiiiuiiunu uiya:iitQU!ju Na izrednem množičnem sestanku je ljudstvo naše vasi sprejelo naslednje sklepe v zvezi s predvo-livnim tekmovanjem SIAU. Prvo nedeljo tekmovanja bomo uredili, olepšali in očistili dvorišče pred poslopjem osnovne šole. Kot začetek del za gradnjo zadružnega doma bodo pripravili člani SIAU 53 kub. m kamenja, krajevna Zveza primorskih partizanov 30 kub, m kamenja, ZAM pa 60 kub. m kamenja. Organizacija AFŽ bo očistila in olepšala vas. Prosvetno društvo bo v tem. času priredilo večjo kulturno prireditev. Tako bomo združili vse naše moči za utrditev in izboljšanje našega gospodarstva in kulture. Naše delo bo dalo vasi lepše in prikupnejše lice, da bo tujec, ki bo prišel k nam, takoj lahko ugotovil, da sta bratstvo in razumevanje tu doma. Istočasno bomo dvignili v mejah naše sposobnosti naše kulturno znanje. Debro se zavedamo, da je posebno na tem polju potrebo napraviti ie veliko dela. Ni lahko dvigati ljudstvo iz zaostalosti. Je pa to ena izmed naj- ALI S! 2K NAHCCNIK ■PRIMORSKEGA DNEVNIKA* važnejših vprašanj poleg gospodar-skega. Kjer pa je pri ljudstvu to vprašanje tako občuteno, bo prav gotovo tudi uspeh velik in bo zastavljeni cilj še presežen. . Pučki zadrugarji in z njimi vse ljudstvo bližnjih in daljnih vasi koprskega okraja bo jutri praznovalo II. obletnico ustanovitve delovne skupnosti in slovesno otvori. tev zadružnega doma. Ni potrebno podčrtati velikega pomena tega praznika razgledanih in naprednih pučkjh zadrugarjev, ker bodo udeleženci lahko strni ugotovili, v ko. liko so sl ti ljudje v dveh letih izboljšali žlvljenjnske pogoje, Iz velike revščine in opustoionje, ki so ga bili napravili nactfašlsti, jc tem ljudem ostala nedotaknjena samo zemlja, v njih samih pa trdna in odločna volja: ustvarjati boljše življenjske pogoje. Niso veliko premišljevali, kako, s čim in kdaj. Osem je bilo pionirjev z:;misli in izvedbe Ustanovitve skupne obdelave zemlje *•* osem bivših partizanov! Povedali so te svoje misli na množičnem sestanku. Po živi di-skus.ji je misel zrasla v dejanje — bila je sprejeta kot seme v dobro in plodno zemljo. Za geslo so si ti ljudje vzeli polno dobre volje za premagovanje začetnih težav, dati vse napore poedincev za skupnost s ciljem, da do vsem bolje. Najzgovornejši dokazi tega iz. boljšanja so: iz družin, ki so stop.le pred dvemi leti v skupnost, je ta mečna skupina narasla na 45 družin. Od primitivnega pluga m široke kopače so prišli na motorno o. ranje s traktorjem. Imajo tudi že svoj tovorni avtomobil, moderno motorno mlatilnico in še več modernih Železnih plugov in bran. Kakšna pa so bila izboljšanja živ. Ijenjskl pogojev, bedo udeleženci lahko sami ugotovili. Pučki zadrugarjj vabijo na svoj praznik vse ljudstvo okraja in tudi izven okraja. Imeli bodo tako priložnost ugotoviti, kako močna je vez, ki jih druži, kako so zadovoljni, kako se razumejo in kako moč. ne so še nadaljnje možnosti izboljšanja življenja s skupnimi močmi. Zbor volivcev v Padni «Za izboljšanje življenja je treba še požrtvovalnosti in napeti vse sile, da bomo to čim prej dosegli*. Pod tem geslom je bil v naši vasi v nedeljo 2bor volivcev, katerega se je udeležilo nad 200 volivcev. Ro izvolitvi delovnega predsedstva in odobriti dnevnega reda nam je tovariš Egidij iz okraja pojasnil važnost zbora volivcev, ki je najvišji organ ljudske oblasti na vasi. Danes ni tajnik ali predsednik kra. jevnega LO tisti, ki ljudstvu na vasi ukazuje in mu zapoveduje, kaj naj napravi in kako naj napravi. Oba sta samo izvrševalca volje vse- ga ljudstva. V tem je velik pr men ljudske oblasti. Demokrat, čnost ljudske oblasti je tudi v tem, da ljudstvo samo lahko odstrani na. raeščence, ki bi samo sedeli pa ura. dih in nič delali Zato se povsod vidi, kako si tovariši prizadevajo, da napravijo kar največ mogoče za splošno izboljšanje življenja vsega ljudstva. Ni potreba govoriti o tem, kar je od leta 1945 do danes bilo napravljenega. Vsak posameznik že občuti to izboljšanje, bodisi v pre. hrani, obleki, stanovanju. Koliko pa je bilo napravljenega v obnovi naših vasi, vidimo na vsakem koraku. Zato pa n :s napadajo in nas Bodo še napadali, ker vid.jo, kako sl sami dobro pomagamo. Tudi v Padni je ljudstvo samo napravilo obvezo zgraditi zadružni dom. V tej obvezi je razvidno razumevanje ljudstva za napredek in skupnost. Referatu je sledila živa diskusija. Obravnavana so bila vprašanja u. metnih gnojil, nekatere nepravilnosti pri odmeri davkov, zamenjava koruze za žito, živilskih nakaz, nic. Pri poroč.Iu o letnem proračunu se je izkazalo, da je odbor dobro gospodaril, ker izkazujejo dohodki 27.687 lir vuč kot stroški, poleg te. ga pa je neleženih v Istrski banki še 160.000 lir. Dolžnosti odposlanca v okrajno skupščino je bil razrešen Pribac Jožef zaradi premajhnega zanimanja. Na njegovo mesto je ljudstvo izvolilo tovariša Frankerlj Karla. Ob zaključku je Zbor volivcev — ali ljudstvo vesi Padne, sprejelo naslednje sklepe: 1) Pričati takoj s pripravami za gradnjo zadružnega doma; 2) Kmetje bodo napravili vse za dobro ob. delavo zemlje in posejali 100% vse površine namenjene za žito; 3) Krajevni LO bo v najkrajšem času pregledal in rešil morebitne po. manjkljivosti pri razdelitvi živilskih nakaznic; 4) Volivci vasj Padne se obvežejo, da bodo v tem letu Izpolnili vse obveznosti in jih tudi prekoračili. Zaključili smo ta uspešni zbor vH.v-ev z našim borbenim pozdra-1 vom: Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Nove cene za vodo Okrožna uprava vodovodov in melioracij v Kopru javlja, da je urad za cene IOLO, določil s 1. januarjem 1949 nove cene za uporabo vode, veljavne za vse ozemlje cone B. Tako stane za vso zasebno, hišno in poljedelsko uporabo kubični meter vode 25 lir in za uporabo vode v javne in industrijske ter svrhe javnih ustanov 20 lir. Reja kohnši ®bžiua močnih kohsumnih centrov nam svetuje, da posvetimo v 'tatainarstvu največjo pozornost. Nemarnost z naše strani in kuna Sa je vzrok, da je zelo upadlo številčno starije kokoši. Kar se tiče h pa smo še na slabšem. Problem prehrane kokoši ne v poštev. Krme imamo na pretek. Tudi glede izbme kokošje ibi^6 smo si na čistem. Italija je zelo propagirala pri nas gojitev danske bele pasme (Livornese bianca). Ta kokoš, dobra nesnica, Košata primera litrske perutnine pa je manj odporna proti bolezni in bolj podvržena degeneraciji od naše (istrske kokoši*. Z istrsko kokošjo lahko pridemo do slovesa, katerega *u dosegli fitajercl s svojo domačo pasmo. Kaj nam Je v tem pogledu ukreniti? Pristopiti moramo k selekciji naše kokoši, nato se bomo posluževali še petelinov čistokrvne «štajerke». Za kontrolo donosnosti z uporabo «zeklopnih gnezd* bomo prišli do kokoši visoke nesnosti, jajca teh bomo uporabili za valjenje. Naše kmetijske zadruge sl morajo zgraditi moderne kokošnjake, kjer bi vodili selekcijo kokoši. Propagirati moramo čim zgodnejše valjenje spomladi, da vzgojimo jarčice, ki bodo nesle ie v novembru. V ta namen bomo uporabljali za valitev purane, katere lahko prisilimo, da v določenem času valijo, in umetne valilnice. Produkcijo jajc moramo tako usmeriti, da bomo imeli v zimskem času čim več jajc. ki bodo imela na tržišču v tem času najboljšo ceno. Zadruge bodo odkupovale pitna jajca. Vemo, da na nesnOst v zimskem času zelo vpliva slaba prehrana kokoši. Za prehrano perutnine v zimskem Času bomo uporabljali detel jno moko (stroje za mletev detelje imamo). Zaradi potrebnega apna, ki pride posebno v zimskem času v poštev pri prehrani perutnine, bomo izkoriščali školjčne lupine zmlete v prah. Vsak napredek pa je nemogoč, če ne bomo preuredili kokošnjakov in skrbeli za zdravje perutnine. Kokošnjake moramo večkrat očistiti in razkužiti. Proti boleznim, v prvi vrsti proti perutninski kugi, moramo perutnino poeepiti. Razen reji kokoši moramo posvetiti več skrbi tudi ostali perutnini. V Pujščini so dane vse možnosti za zvišanje števila pur. Čebelarstvo Čebelarstvo, lahko rečemo, je pri nas še v povojih Umne ae. belarje lahko preštejemo na prste. Vendar je ta panoga' kmetijstva zelo važna in. če tudi ne v velikj meri, pride pri nas le v poštev Največja ovira v razvoju čebelarstva, pri nas je ta, da čebele v večjem predelu teritorija nimajo dovolj hrane za vse leto. Temu pa lahko pripomoremo s prevažanjem čebel na pašo. To bomo dosegli, če se pred vsem združimo v čebelarske zadruge in se tesno povežemo s slovenskimi čebelarji. Poleg čistega dobička, ki ga prinaša, pride čebelarstvo v poštev tudi v drugem pogledu. Orne-nlll smo že, da je ena od važnih kmetijskih panog pri nas — sadjarstvo. Priznano dejstvo pa je, da čebele s prenašanjem cvetnega prahu oplajajo rastline, predvsem cvetje sadnega drevja. Omenili smo, da niso vsi kraji v našem okrožju priporočljivi za gojitev čebel, čeravno si po nekaj panjev vzgojimo lahko povsod. Lahko pa prehranimo skozi leto večje število panjev v dolini reke Dragonje in Rižane. Tudi v hribovitem predelu Koprščine so povoljne razmere za čebelarstvo, čeravno v te kraje pritisne. poleti suša in čebele že v juliju — lenarijo. Da je tudi v okolici Kopra možnost gojiti čebele, nam je dober primer čebelar Sabadin Ivan iz Vanganela, ki brez prevažanja vzgaja, in to ne brez interesa, 50 panjev tipa (Žnidaršič*. Tudi v Kortah je po izjavi naprednega čebelarja spomladi posebno na akacijah zelo ugodna paša. Vendar moramo računati s prevozom čebel v Slovenijo, če hočemo pri nas uspešno čebelariti. Ko pri nas že v juliju preneha paša, nanesejo panji na hojevi paši okrog Postojne 2-3 kg medu dnevno. Panjev jc v Istri vseh vrst. Najbolje je, da se odločimo za «2ni- daršlčev* panj. ker je edino s tem panjem mogoč prevoz čebel r .° ejStV0> ki ga Prl nas °Pažamo in ki škoduje d< no,nosti čebelarstva je degeneracija čebelne pasme (pri naši pa,n je celo že tretji hrbtni okrov močno rumen). V bodočnosti bo tr< ba to popraviti z uvažanjem čistokrvnih matic. f- ( — V --J- ' , 5> - ---------------- Stari sistem čebelarjenja v icraajlčlb, Moderni čebelnjak Sabadina Ivana v Vanganelu Gojite v sviloprejk Svilogojstvo je bilo v naših krajih pred leti močno razvito h donosen vir narodnih dohodkov. Slabe tržne razmere so tako slab. vplivale na to panogo kmetijstva, da so jo popolnoma opustili. Ca-pa so se menjali. Tržišča zahtevajo ponovno velike količine te« pridelka it. zato se bomo morali ponovno oprijeti dela Glavna ovir takojšnjemu razmahu bo pomanjkanje murvinih nasadov ..sekakn imamo vsaj za dober začetek še dovolj teh dreves. 7«četi pa bom moral, čim prej z novimi nasadi. Odposlane so bile okrožnice vsen kmetijskim zadrugam, v katerih se pozivajo kmetovalci nai narc 409 lir' PrtdeH0nfn0 TTT. ^ (25 seme™ stane približni 400 lir Pridela pa se lahko 40-60 kg svčžih svilodov od to količin. (semena*. Svilodi se bodo odkupovali po približno 250 lir za k{ (Se nadaljuje) ca* '4 •** 15. Januarja IM* HOWMD FAST Ko sem pisal 44 „POTSVOBODE sem mislil na Bena Davisa, enega od ,,d-vanajstorice66 Valentin V začetku leta 1943 so se poro* dili v moji duši prvi obrisi zgodbe, ki je kasneje nosila naslov , mi je rekel. «Cemu? Kaj mi lahko on pove?s Advokat, debel mož, počasnih, gibov in ljubeznivega obraza, se je nasmehnil in odkimal: «Ne vem», je dejal in skomizg-nil z rameni, "Povprašali ga boste in morda vam bo vedel veliko povedati». Po tem razgovoru sem se napotil v Atlanto, ker nikoli ne veš, kateri ključ odpre vrata. Prebil sem en dan s starim zamorcem vdrtih lic in temnih oči, ki so videle že preveč trpljenja in obupa. Stanoval je v mali hotelski sobici kot kak samotar. Govoril mi je brez živahnosti vse dotlej, dokler nisem spregovoril imena njegovega sina. Tedaj so zažarele njegove oči in pripovedoval mi je z zanosom in ognjem o slavnem in odsihdob zgodovinskem procesu, na katerem so med drugimi sodili na sodišču belih v Georgiji tudi njegovega sina, ki se je boril kakor tiger v brezupnem položaju, kot človek, ki se bori do zadnjega diha. Kasneje bom govoril o tem procesu, kakor tudi o sinu; zaenkrat hočem pripovedovati o očetu, ki mi je rekel, ko je končal zgodbo o procesu, tole: «Torej je moj dečko komunistu. aVaš sin je tudi za svoje ljudstvo velik vodja», sem ga opom-nil, idjubijo ga in poslušajo». «Ali je možno ljubiti komunista in ga poslušati,» me je vprašal starček. «Da, kadar pozna vaše potrebe in odgovarja na vaša vprašanja. Tedaj mu zaupajo, kakor zaupajo vašemu sinua. «Pa čeprav se odvrne od boga?s je vprašal stari mož. Pobaral sem ga, če ne služiš bogu na ta način, da izboljšuješ živ-Ijenje svojemu narodu; toda starec je žalostno sklonil glavo in dejal: «Nisem tega mnenja: bil sem republikanec, kakor je bil tudi moj oče in moj sin bi lahko užival srečo, spoštovanje in mir, kar so dosegli tudi nekateri vplivni črnci...» Toda istočasno je zvenel, kakor iz obžalovanja, v njegovem glasu nekak ponos, ponos na idejo, katero je le deloma razumel. Ko sem se poslovil od njega, sem imel prrva poglavja svoje knjige in tega starca sem prredstavil po d imenom brata Petra, prijatelja, očeta in vodnika Gideona Jacksona. Odpotoval sem torej daleč v deželo, prreko čudovitega Middle South-a, kakor sem bil storil že neštetokrat. Končno pa sem se vrnil v Neu> York. Tam sem se sešel s sinom starega moža. S sinom, ki bi lahko toliko dosegel v svojem življenju, če bi ne bil spo-znal neke določene poti. Tako je torej podoba Gideona Jacksona zadobila svojo obliko. Ta sin, ta advokat, ki je hotel, da odidem na jug, da se p>ogovorim z njegovim očetom, je bil mož z imenom Ben Davis. Ta zaviti način, kako ustvariti osebnost Bena Davisa ima svoje razloge. Rad bi govoril o njem, ali na tem majhnem prostoru, ki ga imam tukaj, ne morem toliko povedati, kakor sem to storil v knjigi, ki nosi naslov: «Pot svoboden. Ne moremo samo suhoparno naštevati zaslug in bojev nekega človeka; niti ne moremo z besedami izraziti vsega, kar bi lahko povedali o črnem voditelju Benu Davisu. Reči, da je Ben Davis komunist, je stvar zase. Vse nekaj drugega je pa ptokazati, da je njegova privrženost komunizmu posledica strašne borbe in prrestanega ponižanja, ki ga je doživljalo njegovo ljudstvo. Reči, da gre sedaj k obsodbi — skupmo z ostalimi 12 voditelji, — da javno izpove o svojih ptrevratnih idejah, je ena lili glad svojih otrok. Razkropili so jih s silo. Nekaj dni kasneje so aretirali njihovega vodjo, mladega črnca Angela Herndona. To ni bila navadna aretacija, izvršena zaradi tradicionalne obdoliitve o kršenju javnega reda. Herndona so'obdolžili, da je hotel izzvati vstajo proti državi Georgiji in če bi ga bili spoznali za krivega, bi bil obsojen na smrt. Mednarodni odbor za obrambo delavcev je najel advokata z juga, ki naj bi zagovarjal Herndona. Ta advokat bi sprrejel obrambo obtoženca le, če bi obtoženi Herndon sprrejel tri pogoje: prrvič, da bi ne ugovarjal ustavnosti zakona, s katerim ga bodo sodili; drugič,'da ne «PRODANA NEVESTA« V SOVJETSKI ZVEZI. S. S. NiKOLAU KOT KACAL IN L. M. SKOBCOV KOT KEUSINA st var, druga stvar je, popolnoma različna od prrve, pokazati, da je njegov narod vedno gojil prevrat-ne misli, ki jih je on čisto preprosto vsrkal. Ali ni bila svoboda vedno ena od najbolj prevrat-nih idej za zatirano ljudstvo? Zaradi tega sem si izposodil o-sebnost Bena Davisa, ko sem ustvarjal podobo Gideona Jacksona in napisal «Pot svoboden. Štiri generacije ločijo ta dva moža, toda njuna borba je ista: Ben Davis je, kakor veliki črnci, ki so vodili ptreporod črncev, izšel iz gneva svojega ljudstva, ki je bilo po novem uporu osvobojeno. Kakor oni, ima tudi on izreden značaj, prežet z nepomirljivim sovraštvom do vsakega zatiranja in je odločen osvoboditi svet, toda v nasprotju s prrvimi voditelji, prozna marksistično znanost. On je eden izmed voditeljev one prarti-je, ki se žrtvuje za svobodo vseh narodov. Prav zaradi tega je toliko bolj nevaren. Nihče se ne rodi komunist. Na ta ali oni način ustvarjajo komunisti novo družbo in se pni tem proslužujejo prreizkušenega načina, da je ravno krivica tista, ki izzove tlačane, da terjajo pravico in se bore za njeno uveljavitev. Tako je leta 1932. šlo 600 brezposelnih belcev in črncev pod palačo Pravice v Atlanti, da obrazložijo svoje zahteve. V lepem redu toda zelo odločni so zahtevali dela, premoči in kruha, da bi ute- bi odklonil pravice belega sodnika soditi črnca; in tretjič, da bi zanikal vse zveze s komunistično partijo. Mednarodni odbor za obrambo delavcev, kakor tudi Herndon sam, je odklonil te tri pogoje in advokat z juga ni sprrejel zastopanja. Prav tedaj je stopil v ospredje mlad odvetnik iz Atlante, črnec, po imenu Ben Davis sklenil svojo dvojno progodbo, ki jo je vedno spoštoval, pogodbo s svojim ljudstvom in svobodo. Dva meseca poprrej se je Ben Davis vpisal v odvetniško zbornico v Atlanti in odprl prisarno. Imel je pred seboj udobno bodočnost. Ni bilo mnogo odvetnikov črncev in poleg tega nihče ni imel v mestu diplome Amhurtskega kolegija in juridične fakultete v Harurardu, kakor on. Vse kar so zahtevali od njega je bilo samo to, da se v svojem ptoklicu usposobi in da ostane na svojem mestu. Imel bi uspeh, če bi se ne ba-vil s tem, kar imenujemo pravico, če bi se izogibal prav tako delikatnih zgodb kakor zadeva Herndona in če se ne bi nikdar boril za ustavne pravice svojega ljudstva. Ce bi se ne lotil niti ene od teh stvari, bi imel največji uspeh, ki ga le more doseči zamorec na jugu; živel bi v miru in udobnosti. Kljub temu se je Ben Davis partije oprijel in ji je ostal vseskozi zvest. Ni videl nobene razlike v tem, da li je Angelo Herndon bil komunist ali ne. Herndon je bil neprravično obtožen, torej človek, ki ga bo zagovarjal; ravno tak primer kakor nekoliko kasneje, ko se je znašel zapleten v zardeva Scottsbord kot član obrambe. Tako se je Ben Davis skozi šest let boi-il kot goreč borec. Bil je tako trden v svojem prepričanju, da bi niti en trenutek v njegovi karieri ne mogel dokazati, da ni njegova borba pravilna. V letu 1943. je bil izvoljen na občinskih volitvah in pet let je oil sočlan občinskega sveta, ki je upnavljal največ je mesto na svetu. Newyorčani dobro vedo, kaj vse je tam napravil. Od jutra do večera se je boril prroti tiranijam ir. zlorabam, pa najsi je bilo treba ugovarjati bednemu mišljenju vodilnega razreda, ki je dopuščal, da so najrevnejši sloji gnili v nesnagi po prredmestjih, ali če je bilo treba grajati surovosti občinskih policistov. Našel je še med vsem tem dovolj časa, da se je zavzemal za črno ljudstvo harlemskega okraja, ki ga je izvolilo. Poslušal je njihove probleme in jim dajal praktične nasvete Ta pregled Davisove politične kariere je površen, toda kar me trenutno bolj zanima, je mt.žev značaj. Kot član sekretariata komunistične partije Amerike, je obsojen na trpljenje v zaporu, ker je javno priznal prevratne ideje, kajti an se bori za osvoboditev črncev. To je nevaren človek, ki bi se ne ustavil niti pred vsemi njihovimi zahtevami, pa čeprav bi 14 milijonov ameriških črncev šlo pod vodstvom njemu enakega. Ko so ga priklicali pred prostaško vladno komisijo za preiskavo pro-tiameriške dejavnosti — ki je prepričana, da je črnec, ki se bori za svobodo svojega naroda anti-američan — je prikazal, kateri vrsti voditeljev pripada. PoslužU se je Rankina, lotil se ga je silovito in prinesel na dan dejstvo, da je bil on, Ben Davis, izvoljen na svoje mesto predstavnika že nekajkrat z veliko večjim in močnejšim številom kakor on. In tu smo v jedru debate, kajti zastaviti si moramo vprašanje, kako je mogel biti Ben Davis izvoljen več kakor petkrat na mesto v okraju Nem Yorka po glasovih, ki so bili dejansko komunistični in to prav v središču protikomunistične kampianje. Odgovor je čisto preprost: njegovo vodstvo je bilo premočrtno in pošteno, ker je bil pač komunist, kar je težko prikriti preprostim ljudem. Ljudstvo ga spoštuje. Ni težko ljubiti tega človeka, s katerim se lahko spxrazumevaš, čeprav nosi v sebi živ plamen gneva. To je debel mož, plečat, kar daje vtis velike fizične moči. Je po vsem videzu trden optimist. Njegov optimizem sloni na strogem realizmu, kajti on dobro ve, kdo bo zmagovalec, ko bodo vrgli vse karte. Sledimo njegovemu lastnemu izreku: Življenje je na naši strani, — kar s tem hoče reči: — na strani ljudstva. Primerjam včasih Bena Davisa s črnskimi voditelji—osvoboditelji, ki sem jih priznal, posebno s tistimi, ki hodijo prožno in govorijo milo. Ti apostoli počasnega napredka, razglabljanj a in posvečene neenakosti bolje dokazujejo, kakor dolge razprave, zakaj so sedaj ideje Bena Davisa predmet procesa, kajti Ben Davis je zajel v enem samem stavku vso svojo filozofijo: aCas svobode je prišel)). (is n Sonete nesreče, spominsko pl0* I ščo, ki je delo prof. Plečnik3, Zvečer tega dne, to je na predvečer same obletnice smrti, P3 bo osrednja proslava, na katen bo govoril tov. Boris Ziherl. Na samo obletnico smrti, ®-februarja, bo v Kranju na grob3 : večja množična slovesnost, n3 kateri bo govoril prof. Slodnjak« hkrati pa bo proslava tudi v Vrbi. V hiši v Kranju, kjer 3* Prešeren umrl, bodo odprli muzeji v veži pa bo stalo pesnikovo P0" prsje. V Ljubljani bodo popoldne polagali vence na Prešerno'^ spomenik, zvečer pa bodo d3 koncertu izvajali Škerjančev3 skladbo Sonetni venec. Kot smo že omenili, s tem df bo končano delo odbora za pf9” slavo stoletnice Prešernove sintvr V načrtu je namreč prenos pesna kovih zemskih ostankov iz Kranj3 v Vrbo, kjer nameravajo naprava ti za hišo nekak mavzolej. Spl®'1 nameravajo izvesti v Vrbi večJ* preureditve. Prešernov nagrobn1: spomenik pa bo ostal v Kranj31 in nameravajo tamkajšnje stal3 j pokopališče, kjer je tudi nagrob-j nik pesnika Simona Jenka, spr^: meniti v park. Poleti bodo odkr'1' j v Kranju tudi spomenik, posv®" čsn Prešernu, Copu in Smoletu. »PRODANA NEVESTA* V SOVJETSKI ZVEZI. FURIANT V DRUGEM DEJANJU SOVRAŽNIKI SLOVANOV LASTNE SVAJE IN PREPIRI Gotovo je, da suženjstvo nič kaj ne pospešuje razvoja, ne utrjuje značaja in človeških vrlin. Narobe, suženjstvo «razvije» nujnost, da hrepeniš po prostem zraku, da iščeš izhoda iz svoje potlačenosti. Ta brezizhodnost ustvarja prav posebno razdražljivost. Taki nesrečni razdraženci sp nagibljejo k sva ji in prepirom. Vsakdo išče vzrok za svojo nesrečo v bližnjem, v bratu, v sosedu itd. Člani iste družine žive V neprestanih svajah in sporih, sosedje živijo v vojni med seboj. Sosedne kmetije — prav tako. Sosedna sela — enako, itd. Da bi človek videl pravi vzrok svoje osebne nesreče, bi ga moral iskati tam, kjer je treba. Zavest je duševni uluksusn in se pridobi šele z dolgim prrizadeva-njem in dolgim razmišljanjem. Slovanske narode je bilo lahko naščuvati drugega zopier drugega; zainteresiranim sovražnikom AL. LIKOV - (,.Slavjane" 1947 prevel A. B.) ni bilo težko najti pretvezo za tako ičuvanje. Kakšne neprecenljive zaloge energije so se razmetavale v medsebojnih borbah in vojnah med Slovani, namesto da bi se napori in izpodbude milijonov složno združili. Cesto smo mi Slovani izvršili kakšno hromeče medse-dost sovražnikov slovanstva, ki so jim rastle moči ob našem prebojno pobijanje — na veliko ra-piru in medsebojnem bojevanju. SLOVANI . ORODJE V TUJIH ROKAH To je res tragična usoda. Sovražnikom je uspevalo, do so nas ščuvali drugega proti drugemu, da so sejali spiore med nas in nas za dolga desetletja drugega dru-bemu odtujevali. Vse to ni bilo dovolj. Slovane je bilo treba tudi nobdelovatin, da bi imeli sovražnika spojega gospodarja za svojega sovražnika (Namesto da bi bilo narobe). To je bil vrhunec perfidnosti in machiavellizma. Vzemite samo pokojni habsburški imperij Avstrijcev in Ogrov. V prvi veliki vojni, ki je dovedla tudi do razsula tega čudnega mozaičnega paradoksa — kar je bil zgodovinski dogodek največjega piomena — je imela avstro-ogrska armada v svojem sestavu: Cehe, Slovake, Slovence, Slavonce. Rusine, Srbe, Hrvate, Poljake i. dr. — vse slovanske narode. Ti so tvorili okrog 60% vse armade. Gonili so te dobre slovanske vojmke, naj se bijejo proti Italijanom, Romunom, Angležem, Amerikancem, Grkom, Francozom, Rusom, Srbom i. dr. Avstrijski vojskovodje niso posebno blesteli po svoji poklicni srčnosti ali genialnosti, a večletno ravnanje s tako raznovrstnim narodnim materialom je bilo tudi psihološko čudo. V tem krvavem vojnem metežu se je porajala postopno tudi slovanska zavest, da pripadajo ti narodi v isto skupnost, k eni družini. V razdobju med prvo in drugo vojno se niso izvršili tako odločilni koraki, da bi bila postala vojna med Slovani popolnoma nemogoča, vendar se je zmanjšala ta strahota medslo-vanskega vojevanja na najmanjšo mero. Lahko se reče, da se niso bo rile zoper Ruse, Poljake, Cehe, Hrvate, Srbe i. dr. nobene slovanske armade. In to je bil velik korak naprej. SLOVANSKA MEDSEBOJNA OSAMITEV To je prav posebno nevaren sovražnik slovanstva, ki ga je treba brezpogojno premagati. Natanko po taktični črti naših sovražnikov smo živeli Slovani ločeni drug od drugega in ust nali neprijatelji so se trudili, da sezidajo med nami kolikor mogoče visoke kitajske zidove. Slovani smo se vsi učili prid1'0 nemški, francoski, angleški, špa'1' ski. italijanski, ogrski in druQ‘. jezikov — kar ni samo po ne škodljivo ne odveč. A da sl j ne naučiš niti enega slovanskimi jezika bližnjega ali daljnega fj seda in, kar je glavno, da ne ^ I til potrebe, da se naučiš prekril nega, sončnega in bogatega s vanskega «esperanta» — ruskdl jezika — to je zgodovinsko žen prestopek, ki spada pred vansko sodišče, pred naše do«13' če sodišče. Največ je ogorčenje vzbui1 namreč to, da ne uvažujemo ^ vanskega jezika našega soseč3’ meneč, da ni vredno, da se 9 \ naučimo. Tej pogubni zmedi je treba I praviti najhitreje konec. Kakš»3 bogatstvo skriva v sebi vsak .**?! vanski jezik! Najglavnejše pa u to, da ti slovanski jezik gov°. j naravnost, grabi v tvoje notrauc duševne strune, spominja te v> tvoj dom, na rodno streho, 1 tvojo narodno kulturo. Vse rodne pesmi vseh narodov so Pe in ganejo srce. A koliko 1,0 domače zveni za Bolgara ru**-'®' poljska, srbska, hrvatska. češV' ■ slovaška, slovenska pesem! (Konec sledi-' j ^ (1HS-UNIS1VU ULICA MONTKCCHl St. 6. Ul. (ia(t — Teielon St 93-808. — UPRAVA: ULICA K. MANNA St. 29 — Telefonska Številka 8351. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 3600 lir; Cona B: 144, «14, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, 650 din- nr, .c,. nf, «30-12 ln od 15-18 teL 27-847. Cen« oflaiov: Za vsak mm vlSine v Širini l stolpca: trgovski 40, flnaiično-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. I Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnik«, Trst 11-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90601-!® Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.