LIST ZA INTERES DEELAVSKEGA LJUDSTVA.
v. & (IVo. a).
Chicago, l<"el>ru»rf 1»07
Leto II. (Vol. II.)
POZOR! Vse denarne in druge pošiljatve, spadajoče v delokrog 4 4 Proletary ca", naj se blagovole v naprej .pošiljati direktno na 4Proletarec\ 959 W. 21st PI., Chicago, Ills.
Uredništvo in upravništvo se nahaja sedaj tam. Poior torej!!!
Od bliiojn daleč.
_ "Freiheit'' piše. da Hutchrri9
Hapgood v knjigi "Autobiografija
tatu" opisuje razne metode roko-
, delstva žepnih tatov.
"Navadno so trije dolgoprstneži
n^ik^b Uva	i10 "a
. prep:rata in niejtem ko radovedno ljudstvo posluša pazljivo prepir, pa tretji spraznile žepe radovedne^ ženi."
Nekako |>odoben je sedaj le v po. dobi prepir med zvezno vlado in t rust on v za olje. Da se odvrne po* zornost ljudstva <xl drugih važnih zadev, se prepirata pri s<xlišču kapitalistična država in l>a trust za olje. Ljudstvo strmi m se čudi, da je se toliko pravice v ti deželi.
Kaj se bo zgodilo? Država lx> najbrže tožbo zgubila ali bo pa trust zdrobila? Nc, tretji gospod Rockefeller bo pa g'edal, da bo že tekom prepira nekaj milijonov zopet "za-služil".
Minoli mesec je zopet brzojav .poročal- važno vest v svet: "Državni poslanec Longworth in njegova soproga sta se danes peljala v auto-mobilu, ki je zadel ob vzdigneno železniško j>ot vvashingtonske predmestne postaje Cheov Chase. Udeleženci so se dobro pretresli a osta-li >o nepoškodovani- Stroj se je lal> - ko pohabil. "Zivij!" ker se nam ta važni dogodek ni zamolčal, da smo takoj zvedeli, da ~ sta si Nikolaj Longworth in njegova "presvitla soprega". rojena Roosevek pri an-tomobilskii nezgodi, kakeršnih se pripeti vsaki dan na stotine, pretresla malce zadnji del života. Mi se lahko štejemo srečnim, da živi m v dob', v kateri se taki dogoefki takoj brzojavnim potom naznanijo križem sveta.
Mi moramo res biti zadovoljni in odreči se svojim puntarskim mislim in nače'om, ker se nezgode delavcev zamolče, pri katerih je več družinskih očetov v korist bogatih pri-daničev zgubilo svoje življenje.
—	Nadškof Ireland je zopet spomnil ameriške plulokrate na u-sluge, katere je katoliška cerkev ratla zvršuje, ako je treba delavce obdržati v hla|>čevski ponižnosti. Višji pastir je izjavil, da so socialisti in nezadovoljni strokovno organizirani delavci sovražniki današnje družbe. Cerkev pa nasprotuje tem prekmeuhom, toreji je potrebno, da bogatinci — oderuhi in menjavci glob ko posežejo v svoje mošnjičke in jxxlpirajo cerkev.
Mi izrekamo temu višjemu pastirju svojo zahvalo, ker je svoje mnenje tako odkrito povedal, ko se vendar duhovniki navadno s'ad-kajo ljudstvu. Ako bi vsi duhovniki tako odkritosrčno govorili, kakor je govoril nadskot Ireland, potem bi vV delavska masa kmalu prebudila 7. duševnega spanja in bi zahtevala nebesa na tem svetn. ne pa na drit-gem.
—	Zamorec Dan. January je iz-povedal pod prisego, da ga je L. D. Carter pn dal fanner ju James Pa-tricku v Rankin okraju, Miss., za 1090 tolarjev. Slednji ga je tudi pretepal, kar dokazujejo rane na glavi in životu.
Tako >e je zgodilo v 20. stoletju v veliki ameriški republiki. — Sramota !!
—	Se dandanes gleda mars ikate ri ameriški delavec nekako zaničlji-vo talijanskega delavca, ker ga smatra za delavca, ki je prišel Ameriko, da bi delal za nižjo plačo, kakor jo zahtevajo delavske unije. Ali zadnji dogodki v Italiji pa dokazujejo, da 1>: se sedaj ameriški delavci lahko marsikaj naučili od ta'i j an skill delavcev z ozirom na moderno delavsko gibanje.
Sedaj stavkajo delavci ladjedei nice Riva Trigosa v Genui že dva meseca radi nevarnih strojev, katere goni preŠani zrak. Družba je za groz la. da bode uslužbila stavko-kaze iz Nemčije, ker stavkokazev v Italiji dobiti ne more.
Ta grožnja podjetniške družbe pa spričuje očitno, da- so talijanski delavci izboru o organizirani in da se je pričela dromiti moč jxxljetni-k< v tudi \ »olnčnati Italiji.
—	"Za vsakega je dosti kruha na svetu, če le hoče delati," taiko marsikaterikrat modruje,kak vsega sit postopač, kojemu so rojenice že ob njegovem rojstvu nasnle zlata v z;be'j.
Na zgornjem Bavarskem je komisija minoli mesec preiskovala sta-
novanja.. Pri tem kom sijonelnem ogledu je komisija razkrila strašno sliko lx»de, da so besede civilizacija, humani teta, kultura navadne fraze.
Stanovanje je ena soba, v kateri živelo |>et oiseb. V kotu na slami je sedela mlada, sestradana ženska, ki je imela dojenčka v naročju. Sredi sobe sta pa sedela na golih tleh dva (troč ča v starosti od 2—4 let, ki sta lakote jokala. Kot pobi št v o v sobi je pa bilo: star zaboj in podip steljni lotlec.
— Dne 19. dec. 1906 je Nikolaj il. v družbi ftrf#ljcv in lakajev v bliščečih uniformah s slavnostnim žretjem in pijančevanjem obhajal svoj god. Šampanjec se je penil v čašah. mize so se pa š b:le pod teže zlato posode in lulsiilskih jedil." Ali vz ic šampanjcu, žganju in napitni cam je bila visoka gospoda jx>bita, ker jih je strah maščujoče bombe.
Mej tem ko so car, z zlatom obšrti ral>eljrin lakaji žrli in pijančevali, je bila podzemeljska Rusija na delu. Klizo Bialostoka so revolucionarc; porušili železn;ški tir; pri Vilni so ustavili vlak > političnimi jetniki in jetnike osvobodili. \ Lodzu so pa reve lucijonarci z bombo ranili pobočij skega načelnika, ne da bi se bilo |x>srečilo policiji ujeti napadalce.
Car in njegova družba so pijančevali, da bi samega selx* omamili in navdušili. Revolucionarci pa delajo neumorno in zavedno, dokler ne bodo uresničili svojih ciljev in načrtov. Le-ti Ixxlo praznovali slav-nost, kedar bodo izvojevaH zmago, očistili Rusijo vseh bogatih posto-pačev, lenuhov in zajedalcev.
— Zioti City, slavno kraljestvo znanega verskega humbugarja Do\vie-ja Ixxle prišlo najbrže na bo-1x11. Na shodu.dne 19. dec. 1906 je izjavil John K. Hately, od go-sp ske postavljeni upravitelj mesta, da se Ixxle moral ves imeteik prodati.
"Mnog:; upnikov." tako je govoril Hately, "je dandanes v največj* bedi, ker so ves svoj imetek uitak-nili v kraljestvo. Drugi morajo zo-|xvt delati dolgove, ako se hočejo stčfi inii(» preživeti in žalostna pr: hodn j ost jih pričakuje. Ker je zima pred durmi, je kriza še tem občutne j ša in radi tega je treba, da se uklonimo postavam humanitetc."
S tem ie bila izrečena smrtna obsodba nad Dowiejem kraljestvom. Ah* bi bilo mogoče morda Dowieju ohraniti svoje stvarstvo? Neumno
uprašanje!! Prav Dovvie je s svojo jotrato in autekratsko vlado po-vzr- čil polom v koloniji. Njegovi v'movci so 11111 leta slepo sledili, zaupali in darovali vse, kar je zaže-el. Sedaj delajo ]x>koro, kakeršno so zaslužili. Taka osoda — vseh >edakov na svetu!	- A
List, ki zasluži, da se ga nazivlje "commercial edition so gotovo "Coloradske novice", ki' jih izdaja nek Piš v Pueblo, Colorado. I. štev. II. letnika ima sledečo kapaciteto v nalogi časnikarskega jx>klica: I. stran: 34 palcev berila, novic; 78 palcev pa oglasov; II. str.: "novice iz stare domovine in druga" palcev; 116^2palcev oglasov; III. str.: "V temni noči", povest izven "uredništva" 28 palcev; 112 palcev oglasov; IV. stran ima zgoraj v sredini 16 palcev čtiva, 124 palcev pa oglasov. — Skupaj berila 79^ palcev; 306J/j palcev pa oglasov. Je še kdo kje, ki bo trdil, da amer. Slovencu nimajo "modernih" časnikov ? ---
KNJIŽEVNOST.
"Naši Zapiski" imajo v novem-berski številki 1. 1. sledečo zanimivo
vsebino: Dva politena programa (dalje) ; —- O spolnih boleznih (konec) ; — Zanemarjena in pokvarjena mladina; — Poglavje o našem gledišču (konec prih.). Pregled: I).: (iospodarstvo. — Politika. — Razno. Književnost: Dr. France Oblak, Dr. Karol Lavrič in njegova doba (s liko); — Ferdo Plemič, Tilho in dritgovi. Zbirka humoresk in novel. Pri Schwent-nerjui v Ljubljani 1906. Cena broš. 2 K. eleg. vezano 3 K.
A. Aškerca q>ske pesnitve: miki. (> obeh delili prihodnjič.
Sledi pesem "Moj, lk>g" od Jurja Jagra.
Decemberska številka i>a vsebuje: Dva politična programa (konec) ; — Dr. li\m Merhar: Poglavje o našem gledišču (konec). — Pregled : D.: ( iospodarstvo. — Politika. — S>cijalizem. — Razno.
K11 j i že vno s t: J u mrki. Epske pes-nitve. Napisal A. Aškerc. Poročilo Fr. Kohala. Sledi: Gledališka kritika v "Slov. Narodu". Poroča Fr. Kobal.
"Naše zapiske" priporočamo vsem, ki se zanimajo za znanstvene socijalne razprave, kar najtoplje!
NAUCNl SOQJALIZAAl.
St. Z. hsamč.
teorija ne otkriva »u aeln subjektivne pret postavke ovima ili onima osobinania ili u ovoj ili ono j sumi ljudskih interesa, koji su op rečni Eteploatocija (izrubljivauje) u| bido ij>o čijem slobodnom izboru društvu, pritisak jačih nad slabiji- drugih interesa, več ona samo ob-nia uv: jek je izaziv»a<> reakciju po- jektivno i spit**je koordinaciji! i poU tonjih. U Ijudskom je društvu od činjenost svih interesa u razvoju ondai, od kad' je počelo zadobfarati} svakoga drfritva. Ona tomože uč:
blag<k!areci genet ičkem procese bitnost sastoji u tome tvvjeta prelazi na »aivjetovano, elemenata st varan j a več stvore-nome.
umačen ie društvenih dog.adjaja
:ir'b potreba. |*>čela eksplč atacija" jačb i reakcija slabiji h.
Šilu pak i pravo izrabljivanja davao je položaj ekonomski. U sva-
koi borbi čovjeka s čovjekoan, naroda s narodom, rase s rasomkrajnji
nit su,
č: ja
da (K
< >
je uzrok u ekonomskem položaju prije socijalizma^lvlo je raznoliko," onih, koji se bore. Nejednakost u 21i ni jedno od njih nije bilo nauč ekonomskim odnosima, težnja iz- no u smislu pozitivnih znam sti, rabljivača, da sto jače iizrabljuju, prenida se svako u to ruho oblačilo. otjx>r i borl>a izrabljivanih protiv Nijedan pravac histori jsko-društve-ubitjačne eksplotacije — to je črve- nih istraživanja nije mogao objas-na nit povje&ti cjelokaiipncg dru- niti slo ž en os t i društvenoga meha-štvenog života.	n zma i potencijalmv energiju nje-
Mi to danas lako opažamo ne sa- govih pokreta. n>o u borbi radnika protiv kapital i- Tek je znanstveni socijalizam na-sta, vele i u borbi naroda protiv na- l>nt društveno-lrstorijskih <stra-roda. Lako je to danas stoga, sto živanja, tek s na učni m socijalizmom su ekonomski odnosi toliko razvije-1nspjelo je točno objasniti dogadjaje ni, da je njihova? stvarnost nemo- l>ovjesnoga kretanja. tek s njime se guče prikriti bilo čim. Tendencija upoznala društvena dinamika. Teo-kapitala za neprestanim porastom, rijia znanstvenog socijalizma ne po-njegova požulda za zviškom vrijed- kazuije poput utopijskog socijaliz-nosti, čine danas pukont frazom i nia na nepravednosti društvene, te lažljivom šimerom svako ideološko na temelju) pravice da traži nove opravdianje buržoaskih novinara, društvene o blike, ona nije izdvajala bilo to prigedom diplomatskih, bi-1 ljudske pobude i radn je i ocjenji-lo vojničkih ratova. Sve veča potre- vala ih kao dobre ili lose, več je poba novih tržišta za kapital neke in- kazivala na neminovnost, na neiz-du stri j ski razvijenije zemlje, pre-1 bježnost fakata, na nutžnost; ona je
driist veno.
tvara u puste igračke razne fraze iznijela deberminizam o nac onalr.om dostojanstvu, narod-1 povjesnih dogadjaja. noj slobodi, os lobodi en j-u iz rop-stva ittL
Descendetizam prirodnih naaika to je socijalizam za društvene
Današnji to clogadjaii on Evropi,	nauke. Mi ne aisvajamo time ono,
— da ne idemo dalje, — tako jasno	*to tvrcli 1- zv- bološki socijalizam,
dokazuju, da za naše gledište može-	več samo velimo, da je descedent-
mo reci, da je isto tako neoborivo,	nost (postirpnost) u razvoju oblika
kao sto su neoboriva matematička	zajednička i znanstvenom socijaliz-
pnavila ili fizički zakoni, koji se o-	niu i biologiji. Prema današnjem
pitom dokazuju. Rusko-japanski rat	poznavanju i shvatanju društvenih
izazvan je primjerice s jedne strane	i prirodnih zakona ne smijemo iden-
željom Rusije, da eksploatira Ko-	tif;k. vati (postovjetiti) te dvije
reju i iistočrtu Aziju, a s druge stra-	vr*ti zakona, prenida može biti vje-
ne potrebom J.apana, da ove zemlje	rojatnom hipoteza, da i 11 prirod
učili i svojimi tržištima, da bi ih mo-	nim i u društvenim dogadjajima
gao eksploatirati japanski kapital,	via daj u isti zakoni. No mi ove pret
gelu zavrsila ip ekonomskim mate-	materinje vrsti. Čim se dogodi eko-
rijaliznioni \farksa i EngeUa. L.	nomskt društmii j>reokret, ochnali
l;eiK i bach je dao svoj-u analizu re-	jxjcinju pretezati i novi pogledi. Ni-
ligije, a Marksova baza na h i stori j-	je eključena mojgucnost, da i nedo-
sk<ni shvaX^ainju društvenog razvit-	vršeni tehnički i ekommski razvop
k» daje svijetliost, koja ras>vjetlava	izazove refleks u glavama, ali se
i najdublje ponore dotle nepristu-	masa počinje prilagocljivati tim no-
1 lačnih dubina.
vim pogledima tek onda, kad novi
H >torija ljudskih djuštavj nije	pblik uhv^ti duboki korjen.
nistg drug vpč borba klasa, Ixjrba	'Temeljni stavak socijali^tičke
i zmed ju rrzlxitih interesa. Povjes-	indukc^e glasi: N kakovi idealni
dogiidjaji složeni.. 'Sj hova	principi, nikakove božanske objave,
složenost odgovara stupnju razvoja	nikakovo nacionalno oduševljenje,
ekonomskih činjenica,, proizvodnih	nikakovo mastanje, niti ideja o bo-
i konzumnih sila, mašina za rad i	žanskom, pravednom i slobodnom
uoj)ce stnipnju razvoja tehnike Eko-	ne i>okrece svijetom, vec to čini sa-
norrrska struktura društva, t. j. ob-	mo materijalni interes.''
lici proizvodnje neophodirh život-	Prema materijalnoni interesu dru.
n li namirnica, odredjuje izravno	štvenih klasa ravnat če se i njilio-
djelatnost ljudi, koji su združeni u	va borba. A da li če se ta borba ja-
prooesu proizvodnje, . opredjeljuje	viti i u kakovom obliku, to odlučuje
promjene te djelatnosti u procesu	ekonomski razvoj društva. Proleta-
povjesti t. j. stvara oblike prava,	r?jat se nije mogao javiti u antično
morala i državnih urertaba, koje	doba, a tako isto ni socijalizam.
toni stanju odgovarja- Ekonom-skoni organizacijom društva odredjuje se 11 krajnjoj instanci način mišljenja u umjetn^sti, religiji i drugim raznim |>odručjima znanja.
Promjene ekonomske strukture društva javljaju se intuitivno u
Kad su nadošli uvjelti, ekonomski •uivjeti njegovog postanka s današnjim ekonomskim odnosima, r.ado-šla je i borba socijalizma.
Borba, što ju u današnjem društva? vodi proletariat protiv kapitala, uvjetovana je cluboko.u te-težnjama i strastima pojedinih lič-1 mel jima današn j eg načina proizvodnosti, realiziraju se u propadanju nje i u njenoj vezi s razdiobon: izvjesnih političkih* organizacija i proizvoda.
dobi vaju istir.iti i stvarni izraz u Današn ii znanstveni socijali-zani odnos:ma, koji n cu medju raznim svjestan je svih razloga i uvjeta, društvenim klasama. Ti odnosi, za-1 koji prouzrokaiju tu borbu, a nje-jedno s promjenama sveža, što su gova naučna razlaganja samo olak-ranije postojale izmedju proizvod- šavajon i oiiK^gučuju, da se taktika nih s:la i odnosa proizvodnje, mi je- proletarijata može sto bolje formi-njaju i položaj oM>ba, što•sudjelujul rati. Stari utopistički socijalizam. u procesu produkcije. Konačno se kao što je vec napomenovto, bio je sveža medju proizvodnim silama i I u borbi rušenja današnje društvene medju položajima osoba, što sudje- fonne r 11 ko vod j en osjecajem, čuv-1'uju 11» j)rocesu proizvodnje, mije- stvom o nepravednoj razdiobi do-nja zajedno s razvojem or ud j a pro- bara, dok naučui socijalizam teži dukcije u širokom smislu te riječi. I torn rušenju na temeljat svijesti o Progres tehnike jiavlja re kao pre-1 historijskom kretanju. Znanstveni teča, a u isto vrijeme i kao neop-1 socijalizam^ izučivši povjest socijal-
hodni us lov društvenog
svih ostalih procesa života. Razvoj nam
ne dinamike i ekonomske odnose našega društva, argumentira nemi-
U kretanjan društva postoje isto tako aakoni, kao što postoje točni, egzaiktni zakoni u kretanjan materije. Razdika je jedino u prirodi tih kretanja, te u načinu dokazivanj<a
postavke ne smijemo s toga usvojiti, što bi nas to odvelo u jalovu metafizik™.
Socijalizam nije nešto, što bi moglo i ran i je doci. On se u našim
njihovog opstanka, 'koji opet pro-	glavama mogao jx^j.aviti tek onda,
izlazi iz njihove pri rode. Dok f>	kad su ekonomskioblici bili takovi,
ziicke zakone dokazujemo opitinw,	da su se njegove ideje mogle stvo-
eksperitnentima, koje možemo po-	riti. Čitav niz filozofskih sistema
noviti svaki put, kad hočemo, dotle	postajao je prije socijalizma, a me-
društvene zakone dokazujemo opi-	dju njima je bila glavna diskusija,
tirna, eksperimentirna, koje ne mo-	da li je ideja ili materija uzrok sve-
žemo po volji ponavljati, jer su ti	mir. 4,Kao što je neusavršena puška
eksperimenti dogadjaji u historij-	pripaljivača bila potreban stupanj
skom procesu društva, koji sai nam	u razvoju do današnje usavršene pristupačni samo tirne, što su sel ostraguse, tako su i materijaFstičke
jednom več dogodili.
špekuiilacije I^eibnitza, Kanta, Ficlv
Znanstveni soc:,jaUzam otkrio nam	Hegela bile neizbježni putevi
je zakone društvenog kretanja. On	do jedva postignute fizičke spozna-
je nmiku o društvu stavio na znan-	j?« da je i ideja, i pojam, i logika,
stvenu osnovu, pošto je onim, čime	i mišljenje samo rezu'tat materijal-
se i u drugim naukama dokazuje	ne j>ojave, a ne njena premisa,
— rpitom — ustanovio, dokazao i	t>retpostavka. Debata kmedju idca-
objasni'o poistanak i tendencije dru-	lizma i materijalizma. izmedju no-
štvenog razv<~(ja. Zasluga je nauč-	minalista i rpiritualista s jedne i re-
nog socijalizma, da se na društvo	alista i sensualista s druge strane,
prestalo gledati kao na nešto, što	o tornc, da li je idej 11 prouzrokovao
je nastalo "po milosti božjoj", ili	svijet ili sv'jet ideju, koje je od
kao na nešto, a« čemu ljudska volja	oboj;h uzrok, a koje posljedica, ova
igra najodlučnijar ulogu. Naučni je	debata sačinjava sadržaj filozofije."
socijalizam izveo iz verbalizma is-	Da se dospjelo do ove višine, nuic-
pitivanje društvene historije ustav-	na je bila filozofija i dialektika
ši prrvtiv njegove ideologije "Naša	Hegela. H'storijska filozofija He-
društva postaje razumljivim uslijed I novnost, neizbježivost propasti bur-rastavljanja složenih društvenih I žoaslkcg društva i gvozdenu nuž-dogadjaja na jednostavnije njihove nost dolaska društva socijalističkog. elemente i uslijed veze, .koja po-1 Mašinski način produkcije izrav-stoji\ izmedju organizacije savreme-l no je izazvao stvaranje pnoletarija-ne i prijašnje. Povjest postaje za ta i buržoazije. A nejednaki eko-nas povjesčn društva t. j. historija nomski odnosi, izazvani razdiobom razvoja ljudske kooperacije počevši I društvenih proizvcnla, uvjetovali su od primitivne horde, pa sve do sa- j borbu ovih d vi ju klasa, vremene ekonomske oi^anizacije, u kojoj nalazimo tako ve oprečne elemente, kao što su nagomiilani rad (kapital) i živa radna snaga (proletariat).
Kritika ovih odnošaja neizbježno vodi k socijalizmu. Ta je kritika uvjetovala jx>jav prvo utopijskog, a za njim i znanstvenog socijalizma. "Svi oblici djelonrlčne, jednostra-
Pojav neke ideje uvjetuje moc	ne kritike (utopijskog socijalizma)
društvenog razvoja. Društvena i-	svršile s»u; se konačno smremenim
deologija, odražena na religiji, um-	socij ali zrnom. To vec nije subjek-
jettnost', moralu, znanosti, jogle-	tivna kritika, primjenjena ua stvari,
dima na društvene i političke odno-	vec je to otkriče sa.nx)kritike stvari,
se, odgovara dotičnom načinu pro-	Prava kritika društva jeste samo
rzvodnje, odnosno stupnju, na ko	društvo. Pošto počiva na antiteza-
jem se nalazi raz\x>j ekonomskih	ma i kontrastima, stvara društvo sa-
odnošaja. Ni u moralu, ni u religiji,	iriostalno i u samome sebi svoje pro-
ni an umjetnosti ne postoji neka	tuslovlje, nad kojim konačno odr-
stalna kategorija. Prema ekonom-	žava pobjedui prelazeči u novu fazu
skim odnosima društvenih klasa,	bitnost i." S oslobodjenjem od suvre-
što su zainteresovane u borbi, stvo-	menih antiteza, javljale klasa pro.
renoj oprečnim ekonomskim intere-	izvodnika. Ki obzira, da li je to
sinia, form i raju se i pogledi i ti	poznato ili ne samim proiz vodnici-
ideološki odnošaji. Mijenja li se	ma. Ako je njihova bijeda postala
ekonomska baza, na kojoj su se iz-	neophodnim uvjetom tyvsfcva savre-x
vjesni pogledi formirali^ tada se i	menog društva, onda je u njoj sa-
oni mijenjaju i ponovno se formi-	držan temelj i neizbježnost klasnog
raju. Oni doduše nisu potpuno ne-	raz\T>ja proletarijata.'U tome pre
odvisni od svojih predšasnika. Sli-	laz»ir od subjektii\Tie kritike mis! .
kov:to bi to kazali: oni se nalaze 11	koja si utvara, da ima moč poprav-
starim odnosima, kao što se nalazi	ljati naravni1 tečaj stvari, — u tome
živi zametak u oplodnjenom jajetu I	prelazu k poimanju samokritike, što
ju vrši njivom procesu — u tome se prelazu v sastoji djalektika, ko ju su Marks i Engels kao materijalisti uzajmili »z idealizma Hegelova.'
Samokritikom današnjih društvenih odnosa j a došlo se do zaključaka znastvenog socijalizma o propasti današnjeg društVa, ukojem je proizvodnja komuinistička, ali razdk>ba proizvoda odgovara cdnošajima sitne proizvodnje, pod čijim je go-spodstvom plod licnog rada privatna svojina.
"Naučni temelji socijalizma pro-i z laze iz ove trii posljedice kapitali-stičkog razvoja: Prije sivega: u sve jačoj anarkiji kapitalist i čk-cg go-sjKxlarstva ( Wirtschaft), koja a-narkija čini neiibiežnom jx>sljedi-com propast ovalnovog gospodarstva. Drugo: u sve jačem pretvara-nj»u procesa proizvodnje u društveni proces (VergeselschaftJimg), što stvara pozitivne temelje unijetnog socijalnog u redjenja. I t reče: u sve jalčoj sili i svi jesti proletari.jata, koji stvara aktivnog faktora predsto-jeceg preobračaj a."
Propast današnjeg društva uvje-tovana je več danas u njcdrima njegovim. Kao što je morala propasti sitna proizvodnja pod udarcima tvornicke produkcije, tako isto mora i današnje kapitalističko društvo propasti. Dok se na ime razdioba proizvoda producentima ostala ista, kao i u feudalnom društvu. Pri sve jačem razvojai ovog društvenog oblika, pri sve jačem razvoju kapitala, postaje ~sve nemogtičnijim sam opsta/nak ovakove razdiobe proizvoda.
Društvo, ko je se temelji na tako-vitn kontrast ima, nvora tražiti \x> moči u umjetnom održavanju. Da-1 našnjem društvu nestaje pozitivnih temelja njegovog opstanka, pak na mjesto njih uvodi umjetna pomagala. No uporedo s tim napreduje i svi jest o potrebi uništenja današnjeg društvenog nredjenja kod o-nih, koji u današnjem društvu nista ne posjeduju, do Ti svoje radne snage.
Nasivprot proletarijatu izlazi bur-žoazija kao bran it el j , današnjeg dništvenog oblika. Nekad je isto ta-Ico pred propašču feudalnog društva izlazila crkva protiv pri rodnih nauka i njihovog bran i tel ja buržo-az;je.
(
Socijalističko društveno gledište s Marksovom nacionalnom ekonomi jom č:sto je proletarska. nauka. No ne n toni smiski, da znanost može biti svojina ove ili one klase, več zato, što je 11 jenu točnost kadar pojmiti jedino proletarijat. jer su zakljiučci njezini protivni interesi-ma buržoazije.
U svoje se vrijeme feudalizam i crkva istakoše kao najoštriji proti v-nik jahanju i napredovanju prirod-nih namk^ nazrijevala herezn, koju je trebalo uništiti svim srestv:ma. /Krščanska religifa, koja propovije-da ljubav prema bližnjemu, vodila je zatočnke znanosti na lomače, pošto su njenim interesima bili opreč-ni argumenti i ot krača nauke. Pri^ rodna je nauka argumentima i svojim tumačenjem naravnih dogadja* ja izlagala apsurdnost religij skih "dogmi i« religijskog tumačenja. Nauka je krščanstvo izložila na sramot iste. Po principu samoodržanja i l)orl>e za opstanak morala se boriti i religija, pak je u toj borbi zabo-
ravljala i 11a krščansko milosrdje i na krščanski dogmatički moral.
Ikiržoaziji je bilo .11 interesu, da promlče pr rodne nauke. Istraživa-nja prirodtiih znanosti dopuštala su upoznavanje prirodnih* snaga, a tirne se poboljšavala tehnika, nislijed čega su ži vot ne potrebe postajale sve jeftinije, vrijednost radne snage sve manj a, a s t upanj izrabljivanja, dakle relativna masa*viška vrijecF nosti sve veča.
Danas se buržoazija- nalazt u i-stom položaju, kao nekad feudal no društvo, sa svojim pred-stavnikom crkvom. Marksova nacionalna ekonomija izlazi s pozitivnim argumen. tima o propasti današnjeg društva. Huržoazija ne smije da zagleda u društvene odnese, jer iz njih samo či»ta smrtmi osuchi. No proletarijat nema interesa, da skriva istinan o današnjem društvu. On izlazi sa svojom socijalističkom kritikom današnjeg društva, pak je prenta tome i u stanju, da objektivno iznese tečaj i proces društvenih pojava. Proletarijat stupa pod zastavu socijalizma, ne d'a< otima rešto, što nije njegovo, več da potpomogne pri-rodni proces stvari, da izvede sa što manjie boli ono, što nastupiti mora. Socijalizam je danas nauka proletarijata, ali 011 če biti i spas čovječanstva.
STRiASNOFF.
Cijela naša javnost, kako politick a, tako i nepoliltxka stoji pod do j mom edne tajanstvene afere, jedna varalica uzima na sebe ime i naslov carskog i kraljevskog dvor-skog savjetnika i viječnika u mi-nistarstvui izvanjskih jx>slova, brzO-javlja nadblskupu, da dolazi u "po-vjerljivoj ' misiji u. Zagreb. Na kolodvoru ga dočekiva nadbiskuipska kočija, odsjeda kao gest nadbiskupa u nadbskupskom dvoru, posječuje kanonike, bana i — k ud čc suza, več na oko — dra Franka; puna tri dana prodaje mas 11 u djakovačku biskupsku stolicu, v<xli s dr. Frankom povierljive i tajne konferen-cije, a naken toga nabravši se tisu-pa k runa odlazi iz Zagreba, te se izgubi 11a peštanskom kolodvoru, dok ga konacno ne ulovi peštanska polic?ja i dans sjedi u zagrebačkom i straž 110111 za tvoru.
Ovo je n kratko prikazan doga-djaj, koji je potisnuo u kit t zanimanje o saborsk;m raspravama, koji* je jednim udarcem osvojio paž-11 ju svog. — ne saino damačeg -7-,jx)litičkog svijeta, koji je jednim 11-»darcetn pokazao svu orni gnjusobu itrulež, koja se zacarila u njedrima tdanas vladajučeg društva.
Hiskupska stolica u Djakovu več je (hilje vremena upražnjena. Ona donosi sobom veoma masne dohot-ke nasljednicima apostolskim na zemlji, begate slavonske šume, polja, livade, oranice, u nosni crkveni |x>rezi stavi jaju se na neograničeno raspolaganje jednom jedinom čo-vjeku. koji ni t<> uživa imunitet pred zemaljskim oblastima, kao za-st upnik božji na zemlji. S a srna je naravno, da je medju crnoriscima nastala prava strka, ko če se doče-patii prije unosnog djakovačkog bi-skupskog sedla, ko če prije postati u Slavonifi vrhovni propovjednik nauke onoga, koji je svoje vjernike naučavao, da če prije deva proči
kroz igle no ulio, nego li bogataš m kraljestvo nebeško; da onaj, koji ima dvije od ječe, treba da dade jed-mu onome, koji je nema; onoga, koji je propo\jedajuči svoju nauku obiiazio sela i gradove bos i golo-iglav, živuči od siromašne milostinje još sirpmašnjih potlačenijih ribara i ostalih prolertaraca palestinskih. . U ovoj- borbi nasljenici Kristovi na zemlji ne stiete nt jednog ne* moralnog srestva kao den'uncijaci-je, ulagivanja, licumjerja, podvala, spletaka i podmičivanja. — Znao je to dobro varalica Strasnoff 'i on se u v ilk ao u tor GosjxxHnov, da pobere plotlove ovakovog života. T do-ista vidimo, kako se razni kanonici, prebendari i drugi ''nadahnuti du-liom svetim" utrknju, ko če koga pred varalcom bolje očrniti, okle-vetati i podmetnufi nogu, a samog 'Visokog jospodina" podmititi debelim hiljadarkama k runa. Gospoda s 111 se utrkivala, ko če prije kupiti unosnu djakovačku biskupijn, ko fče se prije docepati unosnih zemal j-sk;h blaga« djakovačke biskupije.
. PRI POSLANO.
Mojim pozanima.
\ ideči, kak;> radničtvo na-znih narodnosti, k. p. Njemci, Francuzi, TaMjani, Amerikanci te razni nia-j:h naroda, agitira, organizira, i razvija ideju socijalizma, samo naš s'ovensk' radnik još nije sa očijn odtrgnuo koprennr stoletne tame, da. pro^leda svjetlo.
Naš slovenski radnik nežna, od kak ve je koosti organizacija i so-cijal!zam. Mirgi od njih če reči: taja i onako tog neču doživet dog zavhda socijalizam. -*
Na to r.esmijemo mi mislit, več mati radii, kao da če sutra da zavlada. jer ako neloživimo mi, (k)ži-
9
vit če naši |X>toiiic:. Naš" otci sadili sir vocke, a nisu znali, hočeli kai!a fiižimt |>> <1 njihov — sadili dakle za svoj red za svoju djecu.
Tako nnr>rnmo i mi razlit, i mi moramo rad it za dobro nase, i i>o t:aše potomlve, mi moramo druzujuč se Ixir'ti protiv bezdušnom dušnia-rai kapitalu i hožaziji, koji nam sjedi na vratu, te p d čijim jannom čamimo više stolječa.
l>ak!e na noge, borimo se za slo-bodu, izl>aciino sa sebe taj kapitaV-stički jatmm, i izl>av:mo stoljetnog robstva.
Organizujmo se i slagainx) se u socialističke klarbove, držimo se jxi-slovice:	rastu male stvari
a nesloga sve pokvari", jer samo slogom čemo doči do našeg jbudje-nog cilja.
Nemojmo bit ko ^neki FabijanSc brijač, Ren wood, W. Va., koji je naše sudritgove od Glencoe napa;0, kad smo bil" preko božični praznika tam na plesu. E kukavec nevidi dalje n<vsa, .nemože svojom pa-mečom doseči, zašto se m v borimo, vnx; uviek priča pa.triotizam, te bra»-neči jx>|)ovc i druge izjelice pivce radničke lrv:.
Pitam g sp. J. FaJvjaniča, orl koga 011 ž i v; — a ko r c < k1 radm i k a, da Ti nije pustila one mafo prostora u saloni Dalmatian Croatian Tnc. Co., gd'je bi bio sada. E katkavče, orgaiuziraj se, nemo j biti više ska b kao što si sada, pa češ u videt, što je organizacija a što uvjek s tvo-
jima popovima dodješ iiapred, zašt nisi o sto taano n Bagu u l>almaciji,
gdje ,inmnogo jx)pova, pak od njih živio, a ne si došo ovdje «u Ameriku, da živiš od kukavnog nad-n»lka, i da pod noge bacaš njegvu organiz»aciju.
A znaš, što su popovi? Popovi sti rarlričke iziel ce hijene u spe-dobi čovjeka, dosta si puta 6i*> pri-pr>v jnijt od prfpov jedeKwice, e, ljudi — pomožite crkvu i našenlebele trbuhe — kaiko koji maže, koji 50 n., koji 20, koji 10, a koj»i novaoa. nema, neka donese drva ili' zelja, aH nismo nikad cule od propovje-daf)ii:ce, f)omozimo našeg bližnjeg. koji je ili oskudici te njegova obitelj n^iiire <xl gladi, kako toga» ima dost u našim krajev ima, toga nismo culi a još man je smo culi od popa jacu prmeči, več daj pa daj! Sto još, svaka podružnica, svako društvo :ma svoga tajnika, blagajnika i računovodja, samo crkva nema toga, tiamo jest samo pop. oni je tajnik, 011 je blagajnik i računovodja, njegova ga kuharica kontrolira.
Dokle <m\ koje su koristi nama popovi, od' nikakve več na štetu. rzninv> rn primjer Duksu, Benzi-jn, M. Fabijanič i više. koji sn svoje sinove jxyslliaH <u giminaziju, da u|L;e za popa. mladiči učili i uspje-vali dobro, kako nam je poznato svim pazanom, no ali nakon 6. ili 7. ^od., ka<l je njihov otac izpraz-nio kesi te sasma osiromašio, profesor i uvigali, da ovi s»a svim dobro uspjevaju sače bolje neg sinovi bogataša. obtnžiše i h za nekak v u malenkost. te utjcfraše i z gimnazije: jer su bilii sinovi sire maka radnika, samo da siromak ostane uvjek siromak, a bogat mora da bude bogat i p^imetain. pa makar bio mator nia-garac, a siromak minlriji, pametni jmora uvjek, da je nt rag. Dokle <!ole sa jx>povima, dole sa kapitalom. ''tahasso Pipo B»u»rgeti kle-rikalac".
Dokle udnižujmo se!
Xt-n*\jnx) bit b:t koo nniogi, koji su mi kazal»:, mi čenio s varni bit, kad bude zavlada*> socijalizam, tta-da vas nebrebamo, jei kad bin le sve svršeno, onda če jiopovi, kapitalisti i cjelia buzoazija s naima bit.
Da živi radnička stvar. <la živi socijalizam!
N. J. Sabalič.
Glencoe, O
Iz stranke.
X izvrševali! odbor "Jugosl. soc. zveze v Ameriki ' za leto 1907 so bili izvoljeni sledeči sodrug i:
Frank Podlipec, Giicago, predsednikom; Ig. Žlenrbarger, Glencoe, O,, )x>d^pred-sednikom; Anton Prešeren, Chicago, blagajnikom; John Petrič, Chicago, koresp. taj.; I. Sugar, (ilencoe, O., podtaj.; Frank Janeze, CTiioago, zapisnikarjem; M. Sinek, Chicago, pod-zapis. .
V uredniški odsek za« glasilo sta voljenai Fr. Petrič in Martin Hans, oba v Ghicagm.
\ upnavniški <v.K.ck pi Dom* "V trič in John Rartel, oba v C1
Nadzorniki so pa izvoljeni: Jos. Ječmenjak, Ig. Stirauh in Joe More, vsi v Ghicagu.
\ se v ' Zvezo", kakor tudi vse druge, t. i. naročnina, dopisi i t. <1 , naj se nastavlja direktno na "Pmle-tarca", 959 W. 21 st PI., Chicago.
'PROLETAREC'
Liit za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj:
Jugoslovanski socialistični Zveza v Ameriki.
Naročnina za celo leto v Ameriki.. .50c Za Avstrijo....................3 krone
Na»l«v: "PROLKTAltW, •
95« W. 2lst Place,	Chicago, 111.
'PROLETAREC'
Devoted to the interests of the Laboring classes.
Published monthly by the "Slovenian Socialist Association of America,M at 683 Loomis St., Chicago, III.
Subecribtion rstes 90c s year. Advertisements on agreement.
Knteredet *eoond-cla»» matter January 11th l«ofl at the pfcat office at Chiosgo. 111., under the act of Congreits of March 3. 187V.
KARDINAL GIBBONS PA DELO IN KAPITAL *)
Značilno je, da se zadnji čas po raznih časopisih in revijah opaža neko posebno zanimanje "o razmerju med delom in kapitalom *.
Opaziti je, da o tem problemu študirajo razne stanovske struje, sosebno se čutijo poklicane k tem študijam Reverendi raznih veroiz-povedanj; kar gotovo ni jemati v zlo; saj baš ti "duševni oskrbniki* bi morali najbolj poznati snov, ki daje odsev etičnim nazinanjem.
Nekateri Reverendi se drže teh študij še precej objektivno in izvajajo, v kolikor njim dopušča njih partikularni nazor o sedajni družbi — precej oziralne sklepe. Toda ti Reverendi so najfveč babtistke ali pa kongregalne sekte.
Vse drugače pa je. J katoliškim Rever. Od rajzadniegfa. lemenatarja pa do največje glave — kardinala so s:> v tem vprašanju edini; edini namreč v sumaričnem pobijanju socialistiškega modroslovja, kar daje kat. kliki naj sna motne j ši pečat... Da si si kat. avtoriteta dobro ve, da je soc. nauk opravičen, tega vendar neče priznati pa meče zofistič-tie kaline v čistočo se vodo.
Od kod to prihaja, je umevno.
Kaj, mar cerkvi, kakšne so posledice v vojski med delom in kapitalom; njej se ni treba boriti za dohodek. dokler je ljudstvo verno in samo prinese denarja. Da. to verno ljudstvo samo prinese na altar drobiž; čenrn torej boja? Taki "bi" morali b;ti. ali "naj" bi b'li tudi kapitalisti, pa naj rbV dali sami delavcem, kar jim gre. Koliko gre delavcem m koliko gre kapitalistu, tega seveda ne povedo; oni hočejo le, da bo sloga v fenci vere — med delom in kapitalom. Kapitalisti pa navadno niso ver rti ljudje in tako je "bi" že iz tega razloga neploden in "harmonija" "v senci vere' nemogoča.
Pa tudi v drugem slučaju je ta senca, brezmočna; kajti gospodarsko uprašanje je samostojno, — matematičen pojm; neodvisno od etičnega naziranja/ dokler se to rešuje kot tako. Človeška volja nima v gospodarskem upnašanjai nobene
*) "The Portion of Labor". By James, Cardinal Gibbons, — Sunday Record Herald Magazine. Jan., 1907,
prednosti, če ni tacih pogojev, da ublažujejo" stanje med prvim — gospodarskim, in drugim —r etičnim na z ranjeni.
Urez gospodarske podlage in razmer niti velje. ki bi odgovarjala etiki. To se je že nestetokrafsiX)ve-dia'o, vzlietemu pa še vedno ti\lijo kat. j Kipi, da je potreba, da jc l>ital in (kdo nerazdružljivo in da da čez oba pride |x>tem Bog.. .
I »rez gospodarske jx>dlage ni pliv pri delavcih m kapitalistih — z Bogonn v sredi — je kardinal Gibboitis. On hoče |k> vsaki ceni o-zenitf delavce s kapitalisti. Ampak danes se jih mnogo poroči v cerkvi, pa gredo vendar na razen, če jim to življenje ne ugaja. Od kod neki to? Premalo vere? Slab rok us po-cus?! — Eh, kaj še ; — slabe gosp. razmere? — dobre seveda! Ali 111 kat. vera tako močiva, da hi delala razmere, — dobre seveda? Ali ni javno mnenje, da bi bil v tem slučaju že zdavnaj cel svet v kat. cei kvi? Ja, človeka prijemlje, kar sentiment alnost,.ki~se pa izpremeni \X) par sekundah v nekak prezirljiv srd.
Ozrimo se na predmet, k ix>gla-vjni (iiblx msovega čhnka, "Sunday Record Herald Magazine''.
Kardinal piše:
"Only an enemy of social order would try to sow discord between the capitalist ami laborer..." (Samo sovražnik splošnega reda je vstaini cepiti; "kapitalistično" in "delavsko" .. .)
"Each day Hie re grows a more universal tendency tow aid organization in every department of trade •and business..." (Splošna misel za organiziranje v vseh oddelkih stroke in trgovine jx>staja \>ak dan večja .. .)
"... A contest between employe and employed is as unreasonable and hurtful to the sccial Ixxly, as a war between the head and hands wold be to the physical body ... ("Tekmovanje med delodajalcem in delojemalcem je nespametno, ker provzreča trplenje Socijalni družbi ; pomeni vojsko med glavo in roko 11a telesu." — Citirajmo še en stavek. poslednji:
. . Render to Caesar the things that are Caesar s and to God the things that are Gods..." ("Daj cesarju kar je cesarjevega, in Bogu kar je božjega..
Zadnji citat pove vse. kdor ga hoče razumeti prav; da si je tako nedok cen. kakor razmerje med delom in kapitalom. po Gibbonsovih nazor b, ki jih pri<|x>roča v članku
(iiblx>ns je hotel v tem članku prekleti že itak zinani "klassen bat z". kterega je že T. Roosevel posad'1 na pranger. Tako se prav ravnati "nepristransko"; to naj se imenuje "nadstrankarstvo".
To "nadstrankarsko" "delo" na se izvrši negativno od lojalne gospode napram oljema strankama tako da ne 1>« ti nobenaoskodovam; p( / t:vna volja obeh ( ?) naj bi bila pa posledica, da se "sporazumejo". Kako naj se sporazumejo, to seveda zopet ne ve ne Gibbons, niti T. Roosevelt.
Gibbons pravi dalje, da je sedaj universalna tendenca združenje vseh strok in trgovine.
V a bene! kdo pa ima trgovino. — majoriteta ali minoriteta? Kdo vla-
da trg. kdo regulira export in im-	je treba le malega sunka, da revo-x>rt? Majoriteta? — narod? Kaj	luciija« dvigne svojo krvavo glavo še; nekaj trustjanov je, ki vodijo	in prične krvavo žetev med aristo-o "universalno tendenco"... Kdo	krati, ariistokraticami in drugimi ia faktično prevzroča to, da je mo-	ljaudskimi oderuhi. *oče un 111 izvajati to "tendenco'',	I11 ta snmek je dal |K>licijski mi-— kdo pro(Lucira, majoriteta ali mi*	nister s» svojo odrfdbo, v kateri je noriteta? — \ ečna dela manjšini	prepovedal vse javne in tajne sho-iiv-v niezdnem uziru nastaja dilemi de. Prepovedal je ^talijita javnih renca nx*d prvim in drugim. To	tuHcah in trgih, cxb enem pa zanka, razmerje se pa s puhlimi verskimi	zal; da se morajo vršiti1 vse javne frazami ne spravi s sveta! Te dife-	veselice jxxl strogim jx>licijskm renče se zrcalijo v javnem življe-	nadzorstvom. 11 ju. ki kažejo vidno razliko med	Taki nasilni odredbi se je mora-dekxlajalci in delojemalci. Razred-	1<> ljudstvo upreti, ako ni hotelo iz-tii l)oj torej ni nobena ume; na i z-J gubi t i še <lruge že pridobljene pra-najdba, ampak odsev gospodarske	vrce in se tako ponižati na nivo po-nvizerje. Provocija je pri minorite-	slušnega sužnju. t:; vzroki so od tam. Kaj |x>maga,	Iskra ustaje je zažar.ila, ljudstvo če je delavstvo organizirano, če je	se je pr čelo zbirati pred policijiskim pa ta "universalna tendenca" absor-	poslopjem, kjer je zahtevate, da pobrana od gospodarske moči mino-	Hcijski mnister prekliče odredbo, ritete? Cela "tendenca" v tem šta-	ki je odstranila zborovalno svobo-di;u ppmeni prašen žaketj.	do-. — |
Teknx)vanje med delodajalcem	Ali g. pl. Snrtines se je rogal in delojemalcem, pravi Gibbons, jc	I ljudskim grožnjam, nespametno.	Nakrat je nastopil Marat, najpo-(iibbons hodi zopet po temi.	pularnejši človek v Parizu. Zakaj nam kar<l;nal ne pove, kdo	"Čemu krčite," je dejal Marat. pr< vocirai tekmovanje? Se mar bo-	-policijski minister je hlapec kroji zameriti kapitalistom! "Kakor če	M ja in zvrši to.^kar mu kralj zase boja: jet i glava pa roka. tako trpi	ukaže. Pomagajte si sami. Pokaži-ceo truplo. — pravi Gibbons.	tc, da ste svobodni možje, ne pa
Tabo< n. Mi seveda mislimo <lru-	bi&pci."
gače, namreč': ker ni gnjiVa le gla-	<\€ r.očemo biti hlai>ci," je za-va in roka tega telesa f— sedanje jrr!nelo iz tisočerh grl. človeške družbe, naj vzame hudič | •( Osvobodimo naše brate, ki umi-
to telo, pa si ustvarimo drugo . . .
Zadnji cit»at pa pove, da je avtor kat. a|x>st«d.
" Bogu, kar ie lx)žjega. cesarju, kar je cesarjevega," — pravi kardinal.
rajo v bastilji, ker so bili tako jx>-gumni. da so jx>vedali svoje mne-;e odprto." ie znova pričel Marat
Sedaj je nastal grozen hrup 111 vriše. Bl ižnji možje so dvignili Ma-
Kikor je že star ta rek. se zapazi	rata kv:ško.. drugi so pa kričali:
v njem vendar veliko protislovje v	bast^jo! V bastiljo!" Ta klic se
kat. Ixigoslovjui. Kakr pri<leta ce-	jtv širil ikI ust do ust in ljudstvo se
sar pa Bog do deljenja, si je malce	jc pr ^e'o pečasi jxrtir.kati proti ba-
težko tolmač*'ti. Ali ni vse božje? I	stilji, kjer so koprnele žrtve abso-
Ne: po nauku kat. cerkve je vse	j,utj2im
božje; kaj je torej cesarjevega? —	Xakrat U- nekdo zaklical: "Oro-
Toda čemu tacih uprašanj ? Gibbon-	nam treba." Takoj se je zo-
sa razumem v ten* citatu takole:	ne^do drugi oglasili: "\' hiši za
dajte t rust 11, kar je trustovega, Bo-	.;nvai:(iie je j5 tisoč pušk."
gu — cerkv' pa, kar je cerkvene-	Temu klicu, k: se je razširil kot
ga . . . Da, kat. jx^povstvo ima ve-	hjisk nKcj ,ijVKlstvot.i. je sledilo bur-liko žegnanih besedii. ki služ;jo v | no potrjevanje.
4,jx>sredovanje" med delom in kapi takim, in vse so ukrojene za cerkveni kapital.
Kdor ne razume, — pl?ča.
Drskar.
DR* IBTIN1CE I/ VELIKE FRANCOSKE REXO-Lt'CUE.
Sestavil J. Z—k.
Xais'kok mt biistiljo.
"Po puške gremo, \>o puške, i*> orožje," je kričalo ljudstvo v svoji jezi.
Trer.otek, da se ljudstvo otrese hlapčevskih spt>n, se je bližal bliskovito. Od vseh strani je prihajal narod, narod, ki je b i tlačen, teptan in zaničevan in se družil v grozno, strašno armado, kateri se ne more ivlice ustaviti.
Ko so invalidi zagledali grozno, velikansko in neoboroženo ljudsko vojsko, tedaj je zginil njih pogum, kakor sneg. kedar ga obsije toplo Dvorna kamarila je skušala z ob-1 pomladansko solnce. Invalidi so ljubimi |x>tolaž'ti razburjeno hlap- prostovoljno odprli vrata, ker bi cest v a sito ljudstvo. Kar je kama« bila blaznost, akc bi «e uprli raz-ri'a danesMlovolila ljudstvu, drugi kačenenvu narodu, kateremu se ni dan mu je zopet vzela. Taka deja- niogla upreti nobena sila v Parizu, nja so |?a francoski narod razburila Ljudstvo je vdrelo v orožarne in se do skrajnosti, ker so revolucionarci oborožilo z raznovrstnim orožjem, umeli pokteati v pravi luči {vtvt I Viakdo je vzel. kar mu ft prtSte v namene vseh reakcionarcev, ki so tx>ke. Nekateri so b:li oUiroženi s se senčili v milosti kralja Ljudevita puškami, drugi s sul:caani, a drugi X\ I. in njegove s<>proge. Marije z meči, sekirami ali pa nožmi. In Antoniete. Posdnio slednja je bila tako oborožena ljudska \x>jska se izvrstna iiMrigantka, ki je vedno ta- je sedaj drvila proti bastilji. ko spretno vplivala na kralja, da je Ali tudi v bastilji niso držali }<ri-pr^klical niavadno svobodne odred- žem rok. Zapovednik bastilje pl. be v pr;d narodu, katere je mr>rda Launav je zaukazal obrniti topove pred tedni ali meseci izdal.	proti Ijndstvu.
\ Ijivlstvu je vrelo, kipelo. Bilo I Ali Marat iti Robcspiere sta pri-
govarjtala ljudstvu, naj miruje, naj Yt?kar takoj ne naskoči bastilje, ker bo morda mogoče zasesti jo brez krvolitjfc. Ponudila sta se ljudstvu, da grest sama v bastiljo in da bo-deta poskusila pregovoriti zapoved-nika bastilje, da prostovoljna izroči bastiljo ljudstvu.
Ljudstvo je to ponudbo sprejelo, Sedaj sta 9e približala stražarju, in Robespiere mu je zaklical:
"Hočeva govoriti s zapovedni-kom, da reš:mo vse mirnim potom.'
Ponudba se je takoj sporočila zapoved niku, ki je izjavil, da lioče sprejeti ljudska odposlanca*.
"Česar hočeta ?" ju je osorno vprašal pl. Launav, zapovednik bastilje.
"Odstranite topoVe I" je zagrmel Marat.
"Obžalujem," je odgovoril Lan-nay, kot ponižni hlapec kralja in zanašajoč se na tojx>ve, "topovi so
v	s led zapovedi kralja tukaj."
"Krali ne bo kmalu več zapove doval," ga je sarkastično prekinil Robespiere. rekje!1— šleš 23456 8<>o$ii 345 (1444 t Posegel je še Marat v besedo, a -pomagalo ni tvč. Launav je kot pokorni sluga Li ude vi t a XVI. bil »gluh za' vsako pan>etno besedo.
Ker sta odposlanca -uvidela, da je Wsaka nadaljna beseda odveč in ker je ljudstvo predi bastiljo pričelo postajati nemirno, sta odšla.
Ko sta odposlanca odhajala, sta videla, da gojijo užigalice na sulicah ttopn carjev.
Marat je obstal in se obrnili proti ^ topničarjem
' "Prijatelji! Prišla sva k vašemu zapovedniku. <la bi zabranila krvo-litje. Ali on noče odnehati, streljati shoče na Irjudstvo, na vaše brate!"
"V imenu kralja se poberite odtod." je ošabno zarohnel zapoved-nik.
"V imenu kralja naju podite iz bastilje gospod," je pikro odgovori Robesp'ere, tali vrnila se bcdeva v imenu ljudstva. ki je mogočnejše kot kralj."
Se enkrat se je obrnil Mara proti zapovedniku in ga skušal pregovoriti, da bi zabranil krvoli-tje. V se zaman.. Zapovednik je o-stali trdovraten.
Ko je ljudstvo zagledalo svoja voditelja, je pričelo veselja vriskati Sedaj se je prikazal pl. Launav na aitrdbi ba'stilje. Ljudstvo ga je sprejelo z besn'm krikom.
Nakrat je počil prvi strel, prv strel počenjajoče se valike franco ske revolucije. k; je provzročila strah in trepet med« vsemi takratni mi realke: on ar mm i evropejskimi ele menti in častnik ob strani zapoved nika se je zgrudil na tla. Sedaj, je zagrmelo iz stotero pušk p roti bastilje. Nastala je tišina, kakor prec bližajočo nevihto.
Ali sedaj je zagrmelo tudi iz topov. revolne i ju* je krčela svoj krva
vi	ples. Na tojx>ve je pa ljudstvo odgovorilo s puškami.
Robespiere. je vzel nekemu te sarju sekiro in teke! proti prvemu t nos tiu, kjer je presekal verige.
Na njega se je vsul a toča kro igel j, a zadela ga ti i nobena.
"7. vel Robespiere," ie pričalo ljudstvo hi drlo za njim preko prvega mostu. Na prvem dvoru so j:h sprejeli s topovi. Prvi so padali Ica-
cor žito ob nevihti, a za njim so privajale vedno nove ljudske čete, ne zmeneč za k regije iz pušk in topov.
Boj na življenje in smrt je divjal z vJsn silo in grozo, Vendar pa ljudstvo ni moglo (k) drugega mostu, ker so smrtonosne, krglje pretile vsakemu s smrtio, ki bi se bil t.: !'I*/u mostu.
Sedaj je Marat zakHeal: "Prinesite slame in sena!"
Takoj so ga ubogali Ko je biilo zadosti sena in» slame, so porinili vozove 11a prvo dvorišče. Zapoved-nik je vkazal streljati s kartečami. Pomagalo ni nič. Kreglje obtičale v slami in senu.
V	varstvu teh vozov je prišlo kakih sto strelcev jxxl obok mostu, kjer so bili na varnem pred krog-ljanii. Zažgali so slamo in seno Plamen je objel* most in verige so odnehale, most je pa zdrknil na tla Vhed v bastiljo je bi1 prost.
Sedaj je pl. Launav prosil, da se mu dovoli častna kapitulacija, naj se odpošlje sel a h kralju in se mu razobloži obupni položaj posadke v bastilji.
Ljudstvo je sprejelo ponudbo, da bi se tako ustavilo nadaljno krvo-bit je.
V	bastilji je nastala sedaj tihota. Ljudstvi je pričelo že godrnjati ker ni verjelo, da je zapovednik res mislil na kapitulacijo.
V	tem trenotku je pa nekdo |x>-molil list na meču iz bastilje.
Santerre. neki pivovarniški delavec se je |xmudil, da gre po list Položili so preko jarka dolgo desko. ki ie bil poln vode. Komaj je Santerre naredil polovico jx>ta, je iz utrdeb zagrmelo kakih deset pušk in Santerre je omahnil v jarek.
' Izdajstvo, izdajstvo!" je kričalo ljudstvo in ndrlo je v bastiljo. ne zmeneč se za topove in grožnje za-povedtvka. ki je zagrozil, da bo pognal bastilio v zrak. ako ljudstvo udere v bastiljo.
To nesramno izdajstvo je v narodu vblo zadnje človeške čute. ui nanxl je drl v bastiljo, kakor hudo* urnik, ki naraste ob nevihti, prec seboj vse vničuječ.
Hoj je bil kratek in Ijut. \arxx ni prizanesel* noibetiemu braniteljai bastilje, radi izdaj skega- napada na Santerra.
Tako je končal prvi l*)j francoskega naroda v veliki revoluciji.
Zmaga naroda je bila stavna, da si je nan d takoj v prvi bitki z abso 1 uf i zrnom položil stotero žrtev na ž rt ven ik svobode.
(Dalje pride.)
O KARLI* MARKSt' IN NJE-(K >\ IH DELIH.*)
Pmel Mihalck v "Naših zapiskih".
Dne 14. marca 1903. leta je bi grob Karla Marksa dvajset let star. Pred dvajsetimi leti je legel v grob največji genij zadnje polovice devetnajstega stoletja* Komaj vsa ko poistoletje rodi moža. kakor -o
*) Ponatisnili smo to velezani-mivo razpravo Pavel Mihaleka. da amer. slow delavci/ dobe prave |x>j me o Marksn in njegovih delih Zadnji čas se jx> amer. slov. časnikih neusmiljeno mrcvari Marksovo de1o, ker ga nerazumejo. — Op ured. "Vr
)ili Napoleon, (ioetht, Marks, Zo-
a, Tolstoj . . . Dvajset let — kratka doba v življenju vsetnirja in človeške dnuižbe, a vendar kolika izpre-memba med tedaj in danes, kolik napredek!
Marks je utemeljitelj novodobnega socializma in velik mojster v vedi narodnega gospodarstva, kateri je vtisnil pečat svoje krepke o-sebm sti. Marksižem — \)o njem nazvani socialiistiški naulk — ima danes veliko hi sijajno zgodovino, zgodovino, katera preveva dve stoletji Socializem je bil že . pred Marksom. — (Gospodarstvo nove dobe je razvijalo skrajni individualnem. stara organizacija dmižbe je odre ven el a, minula in postala ne-petrebna, a iKn-a se 11 ^ustvarila. Svoboda ]x>sameztiika (individua-ttzemi) — to ie bilo najvišje in nedotakljivo načel) kapital* stiske družbe, katero je ustvarilo novo meščanstvo in napredek. Ta svo-Ixxla posameznika pa je prešla tudi na premoženje, kapital,st;čke družic. katero je ustvarilo novo meščanstvo in napredek. Ta svoboda posameznika j>a je prešla tudi 11a premoženje. kapital, ki je izvajal 11-mevno, da je moč svobodna. Delavec, rojen v dobi, ki vse proizvaja s stroji, lahko sklej>tt popolno svobodne svoje ^delavske pogodbe. Pa tudi podjetnik ima to svobodo. Razloček med obema je k ta, da je rev ščina delaven to svobodo jemala in ga napravljala za mezdnega roba, med tem ko je kapitalist s pomočjo svojega premoženja izrabljal to rbčno svobodo zase. Svoboda ljudi je prešla na kapital in človek je služil kap'talu. strojem, denarju.
Vse to so novi mezdni robje čutili že davno — takoj ob nove svo* Ixxle preporodu. V državnih osnovnih zakonih so jim b le v oek>ti pri-pv znane ravno »take pravice, kakor podjetnikom. Vklfjub temu so trpeli jxnnanjkanje in država jim je bila mačeha. Proletariat j rt ako j ob po rodit čutil to zapostavljenje. Pr če se je združevati. Zakaj, to mu ni bilo jasno. Vedel je le, da posa-tneznik ne doseže ničesar, da pa vsi skupaj niso več prašek, s katerim se :gra veter jx> beli cesti.
Tako se je pričel boj proti liberalnemu individual i zmu, ki je bi obenem boj človeka proti kapitalu za premoč. To je bil socializem ir. njegovi pripadniki socialisti.
Ali s tem, da so delavci, proz vajalci vseh dober, ki niso imeli ni česar svojega, videli, kako jih družba prezira, peha v bedo in temo, s •tem, da so izprevidel? tudi potrebo krepke združitve, še niso poznali svoje naloge. Vsi so hoteli družbo preustrojiti, preurediti in obstoječi dtrtTtžabnr red odstraniti. Tako so |)ostali revoluciici. Pot s<xializma je b la s tem' nekako medlo očrtana revolucija.
Obubožani francoski grof St. Simon je bil prvi, ki se je pojavil in hotel predrugačiti družbo. 1'vide je. d« kapital isti ska družba, sloneča na neomejenem i ndii vidu ali zimi, tie more biti stalna iti njegovo novo krščanstvo je ogrevalo proletariat Videl je, kako uče državne cerkve drugače, kakor pa delajo, in je izvajal iz -tega, <b mora socializem očistiti krščianstvo. Za rtj:m so prišli utopisti Tomaž Morovega žanra.
Pojem o socializmu je b:l še ved
110 meglen in nejaset.; imel ni bistvenih tal, temveč vse je bilo sanj avo. V utopiji pa je b i socializem vedno preti nan komunizem. Njegov cilj je bila družbi, v kateri vsi lju- # (fje delajo za enega in eden za vse. Nastalo je vse polno načrtov, kako naj se preosnuje človeška družba. Vstal je Fourier, Cabet iti cela vrsta drugih, ki «0 pripovedovali o potrebi nove družbe in jo slikali v živih l>arvah. Ali če je prišel preprosti človek, kii jc hotel te sanje prenesti v pravo življenje, se je vse razpršilo v nio.
Socifctitzem je bi utopija; tedanji s« zrcali v tisočerih nejasnih slikah.
Na realna tla družbe je stopi! socializem, ko se je hotelo praktično zboljšati stanje t točenega brezpravnega p<Mlložnika mezde, delavca. Na Francoskem se je pojavil Blanc, ki je zahteval pravico do dela, na Angleškem Oven, ki je nrav-110 povzdigoval delavce in zahteval, da se neutegoma« uvede komunizem.
Na Nemškem ie Lassalle razvil •
brezprimerno agitacijo za proizvajalne zadruge, katere naj podpira država kar najizdattieje. Socializem — kakor vidimo — še ni bil jasen v nazorih, ki so mnogokrat izključevali drug drugega.
Proletariat je živo čutil potrebo kcren:te izpremembe družbenega sestavu. Begal je semtertje in sanjal o dobrih, o krasnih časih; v m'slrh se je povzpel- visoko, a v resnici je sta*l jako globoko. Sovražil je neizčrpno, kar živi ugodneje in bolje, pripravljen je bil vedno nastopiti z rdeoo zfasta\o v roki pot na barikade; ba4 se ni ne smrti, ne ječe.
Tak je bil proletariat, preden se je rod'l 5. majia v na pol francoskem mestu Trierju odvetniku Mtarksu s;n Karel, ki je postal proletariat drugi Mesija.
za
Naj sledi nekaj poglavitnih črt iz Marksovega življenja, ki je le bogato ne delu. Delo in velik genij sta 'ivstwar'la Marksa. Mladi Karel je napredoval v šolah čudovito, tako da je bil vedno prvi. Njegov: součenci so ga spoštovali in se bali njegovega smešenja. — Gimnazijo je dovršil istotako s povoljnim vspehom in se je jeseni leta 1835. napotil po očetovem navodilu na vseučilišče v Bonnu na Nemškem študirat pravo. Sedemnajstletni deček je postlal slušatelj prava na vseučilišču. K temu je seveda pr'po-mogel tudi njegov vsestransko izobraženi oče in družina tajnega vladnega svetnika VVestphalna. s klatero je mnogo občeval. V Bonnu pa mlad*i Marks ni našel zaželjene-ga duševnega življenja, po čemer je tolikanj hrepenel. Duševno sreči išče Nemcev je takrat bi! Beroliti. Zato je ostavil črez eno leto Bonn in se podal v Berolin, kjer je nadaljeval svoje* študije. Se preden pa se je bil preselM iz Bonna, se je zaroči! s SVOJO poznejšo zvesto ženo Jenny piv Westphaleir, ki mu je ostala vse življenje zvesta družici. Že v teh mladih letih je kazal Marks, da se ne boji nobenega dela. nobenega truda. Da doseže cilj, ki mu ga je dal oče. si je skušal posebno pridrbrti vsestranskega znanja.'
^V Berolinu je na njega najbolj
vplival svobodoinislec Bruno Bauer zasebni predavatelj« na taimošnjem vseučilišču. Občevaje z njim, je prišel do prepričanja, da bo zanj najbolje, če postane profesor na kaki nemški vseučiliški stolici.
Tedaj je vladal v Nemčiji in posebno na Pnuskcm težki predmarč-ni duh, daidi verig in teme, ki ga je razšlirjtal gori do Reftai minister Metternich, avstrij ski kancelar. Jasno je torej, da Jfcmer vsied svojih napredkih misli ni bil priljubljeni pri pruski vladi; bil je premeščen v Bonn in končno celo odstavljen.
Med tem je Marks storil prvi korak do profesnre. Dne 28. aprila 1841. leta je bil namreč imenovian doktorjem, toda profesor ni hotel vac postati, ker je izpoznal ozkasrč-nost nemških vlad.
Omenjeni Bauer si ga je izbral svojim |x>mdčnikom v boju za svobodo. Marks je postlal časnikar in pisatelj.
S 24 leti je Marks že urejeval "Rlreiriscbe Zeitmng", najvplivnejši list na Nemškem, ki je od 1. januarja 1842. leta izhajial vsak dan. Ta list je zastopal koristi mlade buržoazije, ki je bila za tedanje razmere precej radikalna. List se je moral težko boriti za svoj obstanek, posebno« ker ga je preganjala vlada na vse možne načine. Pruski kralj je gojil osebno sovraštvo do tega lista, in zato si lahko mislimo, kako je bilo mlademu Marksu, ki je razpravljal o vsafki stvari resno, te-kako4- epaa-ota; 25456 93 904 04 o meljito in £e ni, kakor je sam rekel, zadovoljil z glace-fraza/mi. V teh hudih bojih se je pokazal Marks spretnega -urednika; ta posel ga je pri vedel, da se je pričel baviti -tudi z narodnimi gospodarstvom in. s so-caliznKm. O komunizmu -še ni bil jasen; pri neki priliki se je izrazil oelo proti njemu. Takrat Mlarks st kar n č ni ibil prepričanja, "ki ga je pozneje tako spretno zagovarjal in utemeljeval*.
, Boj vlade proti listu m je tnajal dalje. Marksa so preganjali, kjerkoli so mogli, i n končno so delničarji lista zahtevali, da zmerneje piše. Marks tej zahtevi ni ugodil in je izjavil, da raje odstopi. Leta 1843. )c končno odstopil in list je že v dveh mesecih prenehal izhajati.
Sit prepirov in javnega delo varijo je čutil potrebo lihih znanstvenih na-ziskavanj, ki ga naj pri vedo do resnice, katero je tolikanj ljubil, hotel se je znanstveno popolniti.
Nemški pisatelj Arnoldi Ruge, ki je izdajal "Deutsche Jahrbiicher", ga je povabil 'k sodelovanju. Sklenil se je, preseliti uredništvo v Pariz, kjer je jxrtem ifcšel! edini zvezek pod naslovom "Deutsdifranzosi-sche Jiabrbucher". Lisit ni prospe-val, ker so mm Francozi odrekli pomoč, <1 as i so prej) pritrdili podjetju, in ga je bilo pri tedanjih razmerah tudi težko spravljati na Nemško.
Preden je šel Marks v Pariz, se je poročil s svojo ne\esto, s katero stfr »takoj prvi teden okusila zlo pomanjkanja in bede. V Parizu se je on seznanil z gla-sovrtim nemškim lirikom Henrikom Heinejem in drugimi nemškimi begunci. Heine ga je seznanil z ljudmi, ki so sodelovali pri listu "Vorwarts", za kate-
rega je tudi Marks napisal nekaj sestavkov.
Leta 1845. je bil prognan Marks po vplivu pruske vlade iz Pariza. Sel je v Belgijo, v Bruselj, a tudi sem je segala moč in sovraštvo re-lakcijonarnih nemških vlad. V Bruslju, v tem velikem industrijskem mesftv, je Marks šele velikem trukfu dobit stanovanje In moral plačati stanarino začelo leto naprej, plačati je to moral prognonec, ki je hitel iz dežele v deželo, iz mesta v mesto! Slučajno mu je iz te zadrege pomagal prijatelj Engels, s katerim se je seznanil že v uredništvu "Rbeitvscbe Zeitung". Miarksa si sploh brez Engelsa ni mogoče predstavljati, in pa obratno. Leta 1845. je izšla trni i prilično maloznana knjiga "Sveta družina", .ki s»ta jo nte pisala Marks in En gel s. V Bruslju je preživljal Marks sebe in družino s pisateljevanjem. V tem pregnan stviu je napisal tudi svojo kritiko Promdhonovega na žira 11 j a "Revščina modroslovja'. V tej knjiigi je Mlarks jasno razložil svoj ekonomični nauk (nauk o narodnem gosipodarstvu) na podlagi mate riali-stiškega svetovnega nazira-nja. To delo je obudilo občno pozornost strokovnjakov, tej knjigi ckIločno obračunal s so-calist .škinv utopiisti ter je jastfo 0-črtal nalogo proletarrkega F^žreda, katerega končni oil j je, postaviti na mesto meščanske dražbe asociacijo (zadružništvo), ki izključuje razrede in njihovo nasprotstvo. Toliko časa, dokler bo vsaka družabna iz-prememba morala biti politična revolucija, se bo aadnja beseda socialne vede vedno glasila: "Boj ali smrt; krvava vojna ali nič. Tako je vprašanje stavljeno neizprosno, ki jo je nehote ziapisal George Sand.
Katkor vidimo, je stal Marks tu že na proletarsko-revolucijskih tleh in je z gotovim glasom finega opazovalca in znanstvenika govoril o potrebi, moči in ciljat razrednega proletarskega »boja.
Marks je bolj in bolj razvijal svojo delavnost 'Leta 1846. ga je pozvala organizacija' nemških komunistov "Zveze pravičnih", da se pridruži tej organizaciji, in leta 1847, je on razložil organizacijo (razgh-s), v kateri je navedla terjatve in nazore komunistov in katero sta spisala Marks in Engels.
Ta proklamaoija je bila — ko-munistiški manifest — prvotni e-va nge 1 i j današn jega razredno- za-vednega proletariata.
S tem delom je potisnil Marks proletariatu v roke orožje, ki nikdar ne zariavii! Utopistični socializem je prešel v življenje in pokazal pot proletariatu iz sužnosti. Pcrodil se je dan.
(Nadaljevanje.)
cilose IN UTRINKI.
Dobrodelnost, človekoljubje sploh, se zrcali v današnji družbi v pomnikih, ki jih pripravljajo "voditelji" narodov.
Prav sedaj se to vidi na Kranjskem, ko je umrl pesnik Simon GregOrčit. Modna hinavšcina presega vse meje.
Dokler je človek žrv, ga trgajo in mu pripravljajo grenko življe-
nje. mesto, da bi mul šli' na roko; ko pa umre, se pa pel'je "gosjxxla na krmilu" naroda v Italijo po marmor za pomnik. M an j a gospoda, na krovu "narodne barke ' pa ima "nalogo" ixjbiratfi darove za marmor. V tem Tehtanju" si nimajo klerikalci pa liberalci ničesar očitati.
Velike zapreke mtd prvimi 111 drugimi so te, kdo bo šel #uipit marmor . .. Take komedije nas spominjajo na povest brezsrčnega čevljarja, ki je imel slavca, pa mu ni hotel peti, dok mu ni iztaknil očesi. Ko je pa slavec poginil, tedaj je jokal čevljar; — kajti poginilo je s slav-ceni -trk!i- petje. Za slavčevo življenje imtt sicer ni bilo • i^to.tako ne za njegovo perje; ampak bestja v čevljarju se je naslajala ob trpečem slavčevem petju. Fej, bestije hinavske!
Gregorčič si je postavil pomnik sam!!
M
v, ,
— C e je vera sredstvo— v kult 1-v i ran je narodov, tedaj bi imel biti Rim v deželi Cukikafrov--
M
' Večina ljudi se navdušuje ob zmožnosti in krejx>sti drnzih, — zakaj? — Ker teh sami nimajo ...
MHWMWHpH^
Časni k a rsko k ali jtstvo.
G. M. V. Konda še nikdar ni bil v zadregi, če je bilo treba udariti z nta j nesramne jišo lažjo po svojih nasprotnikih. Da je to resnica, dokazuje to, da je toliko časa pritiskal na urednika "Glas Svobode", dokler ni zapisal: Čudne razmere via* dajo v socialističnem klubu, ker so ga (Zavertnika) njegovi lastni so-maši jem ki p*>bili skoro do smrti. Tako nekako so se glasili infamni stavki, s katerimi je hotel Konda nafarbati javnost, da je s<Xlr. Zavet rn k a udaril kak1 socijalist. Ne-mtt se ni šlo pri tem, da bi oblatil Zavertnikfi-. ampak pokazati je hotel vsemu svetal, da so socijaUsti sami ubijalci iti morilci, ki se koljejo in pobijajo celo med seboj.
Toda preidimo k stvari na kratko: Po končani veselici društva "Slavije" št. 1 S. N. P J. je penta-bil znani gostilničar (iram nekatere udeležnike vesel;cc v svojo gostilno na črno kavo. v gostilni sta se sprla F. L. in A. J. Prvi liberalnega druga, drugi pa bolj klerikalnega mišljenja. Socialist ni bil prvi, ne drugi. A. J. znani pretepač, ki ima navado, da udari in zbeži, je |x>tegnil samokres in ga nameril na gostjin'čarja» Nakrat se je premislil iti planil zopet sredi sobe s samokresom v roki. Tu roti je rekel Zavertnik: "Andrej, vtakni samokres v žep, čemu hečeš streljati ljudi." Y trstem kipu je pa A. J. rekel : "Ti si »sto tako slab človek kia-kor drugi." Udaril je s samokresorni Zavertnika po levem sencu, potem pa bežal po stari navadi, kolike r so ga pete nesle.
/M? bi molčali o vsi aadevi, ker vendar Zavertnik ni tako važna oseba, da bi takoj sporočili v svet, če ga je shičajno kdo udaril, ne da bi imel vzrok zta to. Nam je sodr. J«. Zavertnik toliko, kakor vsaki drugi človek. Da smo se oglasili, je iskati vzrok v tem, da dokažemo javno, kako nesramno izrablja Kondovtt klika časnikarstvo v re-
klamne namene in s kakim podlim orožjem se bori proti svojim ti-
sprotni kom. Takega nastopa še klenikaJci niso zmožni, kar dokazuje poročilo o omenjeni aferi v "Novi Domovini".
Ako bi se mi enakegia orožja po-služili, pisali bi lahko, da je bil A. ♦J. najet ubijalec, 'ker je dne 9. decembra 1906 prejelo uredništvo "Proletarca" list iz Milwaukee, Wise., kii Je bil podpisan z N. O. 5, da bo sodr. Zavertnik v mesecu januarju 1907 ubit, ako ne odneha z boji*m proti M. V. Kondatu. Seve, mi nismo taki časnikarski lopovi, da bi vedoma lagali, ch bi nekaj trdili, kar dokazati ne moremo. Kaj sličnega so zmožni le taki ljudje, od katerih je zbežala snamota k psom.
SANJE PRISMOJENCA.
Dne 9. decembra 1906 je prejelo uredništvo list i»z Milwaukee, Wis., k? dokazuje jasix), da je med' Slovenci še mnogo lj«udi, ki ne bodo zveličani (pametni) nikdar. List je naprjen proti sodr. Zavertniku in se ghsi:
Dragi mi rojak!
Naznanjam Ti sklep naše organizacije z dne 9..dec. 1906. Miruj z našim tretjrm bratom Slovencem — M. Y. Kondatom. Ce tega ne storiš, potem sem primoran zvršiti svojo nalogo. Naša organizacija Te je obsodila na smrt. Prijatelj, ako Ti je drago življenje, potom miruj, čas je drag. — 1. januar 1907. —-Prosim Te, pusti vse, kaj je preteklo, če ne boš nesrečen. Mi mao v« za resnico, katero pišeš, toda stoj! Jiaz Te opominjam. Miruj !
Z moje strani je Tvoja smrt gotova. Jaz jjoznam Tebe in Tvoja pota. Torej še enkrat stoj,, ker drugače boš šel v nesrečo ali pa v smrt. To Ti pove Tvoj prijatelj izza mlladih nog. Drži se samo dva meseca. Skušal bom vse zavleči za en mesec.
Kar se pa tiče tiste inkorporacije, za katero piše Tvoj list. Te prosim, da molčiš, ker je škoda Tvojega živ-ljenjia.
Brate! Mene boli, da sem primoran to zvršiti, za to Ti pišem skrivoma in tudi tie smem ixlikriti svojega imena.
To Ti pove Tvoj najboljši prijatelj«.
N. O. S-
Tako se glasi list prismojenca, človeka, čigtar možgani so bolni, s katerim se je hotelo ostrašitn sodr. Zavertnika. Kdor želi videti original, naj| se zglasi na kkibovi seji, ki se vrši vsako četrto nedeljo v dvoran irani sodr. Polačka.
NEKOLIKO ODGOVORA "Gl. SVOBODI".
Ne bii se spuščal v javnost, ak° bi« ne bil prepričan o stvareh in, ko bi se ne zavedal svoje dolžnosti.
Društvo "Bratstvo" št. 4 spadajoče v S, N. P. J., v Steel, O., je poslalo izjavo, tičočo se sobrata Ig. Zlember^erja na "Glas Svobode". Uredništvo ozir. Konda pa je to zavergel; v list. ured. pa prav nesramno napadel sobr. Ig. Zlem-bergerja. .	t
Mi dobro poznamo brata Zlem-bergerja, kterermi gospoda okoli
\
"G. S." predbaciva, da napada "Jednoto ' in da ji želj škode, kjer le mortj. — Kdaj pa je sobr. Zlem-benger napadel jednoto? Kje jo je napadel?? Odgovorite nam, gospodje okoli "Gl. Sv."!
Mar smatra gospoda -"svobodna", ako je Zlemberger razkrinka-val "može svobode" pri listu in jed-noti, da naj se to krsti za atentat na jednoto?! — Zelo modro! Preglasna gospoda "svobode" naj pri* ine sama sebe za nos; sama hodi v zanjke, ki si' jih spleta stem, da priobcuije dopise zavra t ne in lažn jive usebine, — potem, ko ne more iz zadrege, se hoče pa namazati, kot kača skozi plot.
Pra vične dopise se vrže v koš seveda, ker to gospodom "škodi".
Naše društvo bi sploh ne poslalo izjave na "Glasi Svob.", ako bi se na II. gl. zborovanju ne bili izrekli delegat;e, da naj se vse v S. N. P. >J. spadajoče stvari priobči v glasilu — razen veselic.
Mi smo se torej držali sklepov; kaj pa Konda?--
Kaj ne g. Konda da bi šlo, ako bi bil dopis naperjen na sobrata Ig Zlemberger j a, ali pa če bi Vam društvo še posebej plačalo zato. V tem slučaju bi niti paprika ne bila prehuda.
Mislite sicer, da bode "Proleta-rec ' Vam služil, ali motite se; Vi storite svojo dolžnost, ki jo naše društvo od Vas zahteva !
Za "Proletarca" se ne bojte! -on bo že storil svoje dolžnosti!.. Vi bodete dobivali popriko, ''Prole-tarec" pa podporo ... ^ -S *ocijalnim pozdravom
John Rebolj, Box 68, Glencoe, O
EN
DAN V ŽIVLJENJU KRALJA.
DOPIS.
Glencoe, O., 21. dec. 1906
Cenjeno uredništvo in čitateiji "Proletarca"!
Žalostno vest imam poročati danes, namreč, da je umrla soproga našega brata Andreja Kravanja-ta Banjoa je bila iz Primorskega doma, — od' Soče. Stara je biha 29 let.
Bila je marljiva in priljubljena vsim delavcem. Ko smo vstanovili Med. soc. klub, je postala čkinica tega. Pozneje pristopila k hrvatski "Zajednici", dalm. "!§logi" in dr. sv. Štefana v BehvoncT W. Va.
Pokojnica je govorila več jezi-• kov rn je biilia ruaobražena, kot jc nralo žensk v Ameriki
V stari domovini zapušča mater in osuge sorodnike, -v Ameriki pa n»oža in petero nedoraslih otrok.
Stareja hčerka je stara 8 let, naj mlajša p:< 2 mesca.
19. decembra ji je priredil soprog ,ep pogreb, »vi so se ga udeležili dru *t\o ""l>v<itstvo" št. 4 iz Neffa, O., in "Jutranja Zora" iz Glencoe, O., spadajoče v S N. P. J., kakor tudi društvo sv Štefana »z Belwood, W. Va., spadajoče k "Nar. hrv. zajed-nici". Zakopali smo blago pokojaico n»a pokopališču v Wheeling, W. Va. Trajen spomin mili pokoj niči! Na; Ti bo lahka tuja žemljica!!
Z bratskim pozdravom,
Ignac Zlemberger.
flllMMUlIllUIIUUUI«
Sodnugit Agitinajte povsod za "PmletarcA ", (hi postane čimipre tednik
Zgodovinska novela. Spisal E. Lurtius.
štev.
Ali dokler sem jaz krailj, toliko ča-sa< bode lahko vsakdo učil vedo, res. niča in znanost."
Tiskarji so se globoko poklonili
(Nadaljevanje 'iz oktobrske 1. 1. in konec povesti.)
Jvralj je snel klobuk z glave, prekrižal se je in poljubil svinčenega m a lik a, kateri je visel patru ob strani, kakor vojaku meč in prav ponižno vprašal:
"Ali ti ni papež zapovedal, da me moraš vbogati. Jaz bom prosil bcjga, da» me ti sveti mož obsenčiš s svojo milostjo.'
Sedaj se je obrnil kiralj k prestolonasledniku, pogladil ga po čelu in s prisiljeno prijaznostjo vprašal ga, kako se počuti.
Princ Karedi je z otroško živahnostjo pripovedoval o svojih dolgočasnih in enakomernih »grah, tožil je o tiranstvu sestre Ane in hvalil je dobrosrčnost sestre Iranke.
Princ je tudi prosil, da bi se mu dovolilo več poduka, kakor do sedaj, ker se mora sramovati, da so sinovi vazailov bolj učeni kakor on, dasi so miajši.
Kralju se je pričelo gubančiti čelo in suhoparno je rekel:
"Močni očetje imajo navadno slabotne sinove. Tudi ti nisi izjema. Zatorajs bi bilo narobe, če bi tvoje slabotno zdravje uničevali s podvojenim podukom. Ti boš tako sre čen, ker ti bom zapustil mogočno in cvetoča državo. Tebi se ne bo treba bojevati s zunajnimi ne z notranjimi sovražniki. To težko nado-go sem jaz dovršili.
Tvoja znanost je v tem, da se boš imenoval* očeta svojega narodi, narod bo že verjel. Kar se pa tiče razmer tvojega dvora do drugih tujih knezov, si zapomni, da le tisti vlada, ki zna potuhniti se in sejati neslogo.
Takšno veda se pa ne predava na nobeni univerzi, v tem oziru je navadni razum najboljši učitelj in jaz upam, da tudi razuma ne primanjkuje. Sploh pa zaupaj le men. in bodi vedno pokoren sin."
Princ je z očmi tercijafca gdeda! . svojega očeta in poslušal njega zo-|fistične nauke.
Nakrat ga je pahail kralj od se be in mu namignj^5fiaj odide. In v tem trenutku, ko je1<ralj dajal nauke svojemu sinu, je zopet zagledal prikazen svojega očeta, ki* je radi njega lakote poginil.
In minulo je dokaj časa, da sc je kralji zavedel, da je treba' sprejemati prosilce.
Stric Tristan je kakor pes sta poleg- njega, v ozadju so pa s^l Švicarji z nabrušenimi partizama-hii in nabitimi puškami.
Najprvo so ustopili seli, ki sc prinesdi poročila z druzib dvorov ia kraljevih namestnikov.
Ta poročila so nekako zabavala kralja in rad je pozabil na svoje telesno hiranje.
Vstopila je deputacija nemških tiskarjev, ki se je pritožila pft>ti pariški teologični fakulteti, ki za branjuje zvrševati tiskarsko obr na Francoskem.
Krajj je deputacijo mitostljivo sprejel.
"Vrag vzemi vse!" je hinavsko jezno zaklical kralj, "če slučajno vladla človek, ki' pospešuje vsak napredek v interesu človeštva, potem mu nasprotujejo črnosruknježi.
krkiju {n M hvalili njega pravičnost in razumnost.
Za njimi ko sledili drugi prosilci. Ali Ljudevft XI: je imel za vsakega le besede in zopet besede.
In ko je kralj zadnjega prosilci potolaž i' s prazimi oM juhami, je odšel s-krvnikom Tristanom v mučilnico. Tu je hladnokrvno gleda1, seveda skrit, kako mučijo, njegove^ ga nedolžnega kuharja. A ker kuhar ni nič priznal, je dobil še dvesto paflic kot nameček za prestane muke.
Ko se je kralj ob tem prizoru o-krepčal, so pričeli trobentači klicati h kosilu.
Tu se je vršilo vse po etiketi. Kralja je le jezilo, da radi svojega slabotnega želodca ni smel uživati najfinejših jedil.
Komaj sta zapustili kraljevi hčeri obednTCO, se je približal kralju Tristan in mu v pasje ponižnem tonu šepnil na uho,, da ima pa\ Lancelot z dvorna damo princezi-nje Ivanke z Henriko pl. Alghier lj.ubezenko razmerje.
Kralj je jeze zardel kakor puran.
"Še danes naj prejmeta naj ostrejšo kazen,'' je pikro dejal kralj.
''Kje se shajatal? ' "V mlinu sv. Duha," je ponižno odgovoriJ' Tristan. "In danes zvečer se zopet snideta."
"Dobro," je rekel kralj in v nje govih očeh se je eitala zverska krvoločnost. MAli danes jih zasačimo Prejeli bodoi vsi svoje plačilo, da ne bo nihče mogel trditi, daj na dvoru Ljudevita' XI. žive sami raz-uzdanci. Kajv ti porečeš k temu stric?" • Tristan se je nasmejal hudobno "Moji kralj in gospod vedno pra vo zadene."
"Torej poj demo na delo stric Zapovej lovcem, naj se zbero n& dvorišču, da bo vsakdo mislil, da se gre le za nedolžen izlet. Ti bos pa šel s zanesljivimi možmi v obli-žje mlina in se tatm skril. Kedar se bo parček sešel, potem jezdi meni
nasproti in mi povej resnico."
> . «
Zvršilo se je vse tako. kakor jc kralj zapovedal.
Komaj je Tristan s svojimi bi-riči zginil z dvora, že je odjezdi tudi krailj s svojim spremstvom Kralj je zaničljivo odzdravlja kmetom,, ki .so strahu skoro pokle-koval? pred trinogom.
Kmalu mu je nasproti prijezdi Tristan in mu naznanil, da sta šle miški v' nastavljeno past.
Kralj se je zopet nasmejal hu dobno. Zapovedal je spremstvu na se ra/zide, s Tristanom je pa odše v mlin.
Ko sta vstopila V mlin, je mlinar pobledel. VedeJi je, da je -zgubljen "Pazi na lopova," je surovo za režal kralj.
Tristan je suval mlinarja pre* selxxj* in mu zapovedal, da naj sveti Mlinar je vbogal, dasi se je tre* sel povsem životu, kakor da bi ime mrzlico.
Ko sa prišli do prave sobe, je Tristan naglo na stežaj odprl vrata Ko sta zaljubljenca spoznala kralja, sta soglasno zaklicaJa: ^'Milost! Milost!" Krvoločno ju je gledal kralj Henrika d. Alghier je pričela pla
sati, paž jc pa odločno rekel:
"Ja*z sem edini krivec milostijivi gospod. Ali ne obupam. Moj kralj in gospod je milostljiv in mi bo odpustil, kakor bog grešniku udpu-sti.
"Ti se motiš, prijatelj," je mirno pričel Ljudevit. 'Jaz sem grešen človek, kakor ti. Če bi bil bog, bi ti odpustil. Tako pa ne morem."
Kralj« je hitro pogledal' Tristana in se prijel za vrat. Tristan je vbo-gd'l in z mečeni predrl pažu srce. Henrika je zapAakala, ko je zagledala svojega ljubljenca v krvi.
"Stric, tudi na nji naj se zvrši jpjavica."
Tristan je tudi dvorni dami zasadil meč v prsi.
"To je pa glavni krivec," in kralj se je obrnil proti mlinarju. "Ako bi' jima on ne bil pomagal, te daj bi se presestnika ne bila shajala. Tebe bi bilb treba v olju kuhati. Poklekni lopov!"
Zopet je kralj segel po vratu in dve sekundi kasneje je bil mlinar obglavljen.
Zaničljivo je gledal kralj mrtva trupla poltem pa Tristanu naročil, naj se čita za umorjence primemo število maš-zadušnic, češ da kaznuje le umrjoče truplo, nikakor pa neumrjooe duše.
Ko je kralj vrnil se domov, ga je že čakal njegov zdravnik, ki mu je natočil krepčalno pijačo. Pred-no je legel spat, je še naribčil' grofu — brivcu:
"Moje moči pešajo. Ali jaz nočem bili starček. Sl^bota mora zginiti. Pripravi jutri za ta čas zdravo,, frišno, mladeniško kri. Kri naj se vzame le krepkim otrokom, da s>e bom v njr kopal in jo tudi pil. To mi bo še pomagalo. Ali molite vsi za mene, kajti to sredstvo le takrat pomaga, če je božji blagoslov v njem."
Sedaj je pričel kralj glasno moliti in je molil, dokler ni zaspal.
Tako so se menjavali dnovi krvoločnega, hinavskega in hudobnega kralja Ljudevita XI. Bili so drug drugenfitt podobni kakor jajce jajcu.
Vzlic temu je pa še mnogo ljudi, ki trdijo, da. francoski narod ni imel pravice do revolucije, da ne bi bil smel obsoditi Ljudevita XVI. wa smrt, ker so francoski kralji ved. no po očetovski skrbeli za svoj. narod.
Pač lepa hvala za^tako očetovsko skrb!
Listnica uredništev. f'M&nu> neru št. 5" v Milwaukee: Stroške zia popiir in pošt. znamko bi si bili lahko prihranili.
Prošnje, za popustitev — od naše strani načelnega boja, niti grožnje, nam ne izpoehnaknejo stališča, ki ga ziavzemamo ... Nasilje vračuje-
mo z našli jem---—
Ra'zfuimeli ?!
I. Puček, Peru, Ills. : Dopis je prišel prepozno zja. to številko. Prihodnjič t<rcj! Ostailo preskrbimo. — Pozdrave!	tT. A
•»1
— "Narodni očetjte" v Wasliing-tonu hočejo pomnožiti vojaštvo in mornarico. Denar y (o svrho se bo iztekal iz delavcev na ta način, kot v Avstriji, Nemčiji in drugod 7-potom dohodninskega davka, ki naj bi sImžR ob enem rtdarec trustu. Za temi komedjami tiči nagote amer. ljudskih osrečevalcev.
Listu v podporo.
• Glencoe: Zabavni ples u podporu "ProletarciT $16.28.
Dnuštvo Bratstvo številka 4. S. NT. P. J. $4.
Johni Reboi 50c (december) 75c.
Tncmesečni asesmeint M. N. J. C$i.
Na krsten je al Rebol kucv $1.96. Veselo društvo 75c.
Ker nej Martine pustio Nacetov "laufpas" u svoj« Hst objavit ioc.
Ker sta Nace in Jože tri krave iz zelnika zavernila ioc. .. Chicago: Proletarcu za novo leto 6oc, Marias igra, koct J. Mamek 40c.
Igra kod pijenja "Pelinkovca" pri drug. Ječmenjak $1.20.
U kupno $2SJ53.
L. Sever, Chicago 12c.; John Šotor, Seattle, Wash., 50c.; Putz mlj., Chicago, 25c. —
Jajnbo je pop Koščak ohrijal Hrvate bez britve 50c.; Lončar Ant.: "P." za novo leto 50c.; Joe Jereb ioc. —
Fnan'k Podboj 50 c.; Jos. Onemel j 10 c.; Jos. Orel 10 c.; Fr. Dre-melj 10 c. — Skupaj $30.41.
NAJNOVEJI IM NAJCCNKJI
Pisalni Stroji
Od $I2.00 naprnj. Najpripravneji la privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila piiite na:
JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O, Box 34, Hoboksn, N. J.
Jože Sabatta
advokat I« pravmi zastopnik v kazenskih I« civilnih zadevah.
Pišite slovenski 1
1628-1638 Unity Building
79 Dearborn St., Chicago, 111.
Res. 5155 Prairie Ave, Phone Drexel 7271.
Koši če k Bratje
SALOON!
Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite se na Centri t
SLOVENSKA GOSTILNA
FRANKPČECHU.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl slovensko gostilno, v kterej točim vedno dobro pivo in domače vino, kjer imam vedno dobri in sveSi prigrizek Potujoči rojaki dobe stanovanje in hrano Za obilen obisk se priporočam spoštovanjem FRANK ČECH, 568 Center Ava..	Chicago, III
mmmmm
Jmamiki raana!
Podpisani nazaanjam Hrvatom in Slovencem v Cbicagi in okolici, ra točim najboljSa razoovrstna vdna po primirni ceni.
Pridite, pripeljite znance in ijatelje, da se prepričate, ip Z vsem spoštovanjem
Slavoliub Štaidohiar, 316 W. 18th St., Chicago
~ Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga ..ZDRAVJE"
Katora v kratkom iasi<lč <><1 Hlavno^a iiu	xiianeg-a:
Dr. E. C. COLLINS M. L
i
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče po-magati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikali v tuSu in barvi tet je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere zr. more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najfeaneslfvejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ceneni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da »em popolnoma zdrav in se Vam presrčno zah-valim za Vaša zdravila ki «te mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika u * ni, kakor »te Vi in Vaša zdravila »o res najboljša, ki »o mi prav fino nncala. Jaz sem si dosti orizadeval pt i drnzih zdrav-nikih. pa mi ni*o nič pomagali. Toraj, kateri n* verjame, naj se do mene obrne in jaz inn bodem natančno pojasnil, da Me Vi re* en izkušen zdravnik, da lacega nima več svet.
* Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam^hvalclen do hladnega treba.
ANTON MIHELIČH
ta B. 3'>th St. N. K.
Clevelan, O.
Velespostovani D*. E. C. Collins M. I.
Jaz se Vara najprv^ lepo zahvaljujem za Vaia zdravila in Vam ve. selo sporočujem, da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delp Vain naznanim častiti gospod da iaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nanaj. kar »e nisein trostal, ker jaz sem s* poprei 4 mesce zdravil pri diurih zdravo« kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo v*e zamaa samo da so mi iep«- praznili, Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del, da mi drugi ne mqtejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se d|> Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind. Ark.
Na razpolatfo imamo &e mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa! radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovcncil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ipisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
ORK, N. Y.
i40 WEST 3-4tli NT.,	NEW
Potem
smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vs^iki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, Četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. |Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.	j
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
z modernim kegljiščem
Sveže pivo v sodčkih i a buteljkah in drage raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. rezba točna in izborita* Vse(n Slovencem in drugim Slo« vanom^e toplo priporoča
!artin Potokar 80 Center Ave., Chicago«
SLOVENCEM IN HRVATOM
priporočam svojo
gostilno, dvorano za veselice in dru&t. zadeve.
Točim izborno pivo ,4MagnetM, fina namizna importirsna in domača vina, izvrstno Žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaj! —
JOŽE POLAČEK,
686 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
zdravnik 11 notranje bolezni la ranocelnlk.
• jf
Zdrav»il|(a preiskava brezplačno—plačati je I« zdravila. 647 Ifl 649 Blue Itkiad Avt.. Chkafo
Uradne ure: Od I do S popol. "Od 7 do 9 zvefler. Izven Ckleaje llve^i bolniki naj pitolo »lorentkl
Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu jemo raznovrstne
po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem
598-600^111?** ^Sicago.
1