132. številka.
Ljubljana, v sredo 12. junija 1901
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
isnaja vsak dan zvečer, IzimBl nedelje in premike, ter velja po poitl prejemaš sa avetro-ogreke deleie za vee Isto 25 K, za pol leto 13 K, mm Četrt leta 6 K 80 h, za jeden meeeo 8 K 30 ti Za Ljubljene dres pošiljanja na dom ea vse leto 23 K, ea pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, sa jeden meeeo 1 K 90 h. le pošiljanje ne dom redane BO se vee leto 8 K. — Ze «u]e dežele toliko vee, kolikor snaee poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine ee ne osim. — Ze oananlle pladnje se od Btirietopne petit-vrete po 13 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, le se dvakrat, in po 8 h, fte se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole (rankovati. — Rokopisi ae na vračajo. — Uredništvo in nerevnliivo je na Kongresnem trga 6t. 12. Uprsvnlitvu naj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vbod v uredništvo je is Vegove ulice It. 2, vbod v upravnistvo pa a Kongresnega trga »t, 19.
»Slovenski Narod" telefon ftt 34.     »Narodna TIskarna1' telefon št 85.
Konec.
Državni zbor je šel na počitnice, in sicer z zavestjo, da je izvršil mnogo koristnih in velevažnih del na polja narodnega gospodarstva, kakor še nikdar v jednem samem zasedanju. Delalo se je takorekoč as parom", delalo se je noč in dan, časih že z nekam sumljivo naglico, in stranke so kar tekmovale, katera bo več pripomogla k temu.
Začetkom zasedanja ni mogel tega pač nihče pričakovati. Vse je kazalo, da je bil razpust poslanske zbornice brez uspeha. V prvih tednih minolega zasedanja vladal je v zbornici tisti kaos kakor pred rezpustom. Nobena stvar se ni mogla spraviti naprej, in burni prizori so bili na dnevnem redu.
Ministrski predsednik Korber pa vendar ni izgubil upanja, da se mu posreči, obrniti razmere na bolje, in pripraviti poslansko zbornico do rednega dela. In res se mu je posrečilo. Česar niti največji oportunisti niso hoteli verjeti, to je s srečno roko dosegel ministrski predsednik. V tem, ko so se kritični publicisti iz njegove diploma-tične spretnosti norca delali, je Korber s pomočjo Rezeka dosegel, da se je mej Čehi in mej Nemci vsaj za trenotek, in vsaj v gospodarskih zadevah, dosegel nekak modus vivendi. Ne da bi bila vlada dala Čehom v narodnopolitičnem oziru kako zadoščenje za razveljavljanje jezikovnih naredeb, so Čehi opustili vsaj za sedaj obstrukcijo, in se našli v skupnem delu z drugimi strankam1', v prvi vrsti z nemškimi svobodomi selnimi strankami. Uspeh tega skupnega dela na gospodarskem polju smo zgoraj označili.
Češki poslanci so s premembo taktike v najkritičnejšem trenotku pokazali, kako prevdarni in modri politiki da so. Izkazali so se kot dalekovidni državniki. Ni dvoma, da jim njih postopanje donese mnogo koristi, moraličnih, političnih in gospodarskih. Nekaj so že sedaj dosegli, in sicer nekaj prav važnih stvari, gotovo pa dosežejo še veliko več, zakaj pridobili so si veliko zaslugo za celokupno državo in s tem veliko ugleda in upliva.
LISTEK.
Srečka.
Ruski spisal Anton Čehov.
Ivan Dmitrič, majhen mož, kateri je imel zase in za svojo rodbino dvanajststo ruhljev na leto, in ki je bil s svojo osodo jako zadovoljen, je sedel nekega večera po jedi na divan ter je jel čitati časopise.
-Pozabila sem danes pogledati," je dejala njegova žena, ki je pospravljala z mize; poglej no, ali je zaznamek izžrebanih srečk poleg! *
„D&, je že," je odgovoril Ivan Dmitrič; ,toda saj imaš svojo srečko zastavljeno, ali ni zapadla?"
„Ne, zadnji torek sem plačala obresti."
„Katero številko pa imaš?"
„Serijo 9499, številko 26."
„Poglejmo torej . . . 9499 in 26 «
Ivan Dmitrič ni veroval na srečo v loteriji. Sicer bi mu tudi ne bilo prišlo na 'ara, pregledovati zaznamek izžrebanih srečk, a danes je le iz dolzega časa, in ker je imel časopis tako lepo pri rokah, vlekel s prstom doli po številkah serije. In takoj, kakor da se hoče norčevati nevernosti, » drugi vrsti od zgoraj ga je zbodla v oči Številka 9499. Ne da bi pogledal številko srečke, — tega si ni upal storiti, — je
Srečna prememba parlamentarnih razmer sicer ne daje še nikacega jamstva za prihodnost, opravičuje pa vsaj upanje, da ae časi hrupne ali tihe obstrukcije vefi ne povrnejo. To upanje potrjuje slasti cesarjevo potovanje v Prago. Res, da pridejo na jesen zelo delikatni in silno težavni problemi na vrsto, problemi narodnopolitičnega značaja, glede katerih se mora prej doseči vsaj neko provizorno porazumljenje, predno je možno ustvariti trajno kooperacijo v narodnostnih zadevah nasprotujočih si strank, res, da še ni nobenih zanesljivih znamenj, da se ustvarijo predpogoji za tako kooperacijo, ali iz tega se vendar na noben način ne sme sklepati, da se na jesen obnove zopet tiste razmere, ki so v zadnjih letih dušile ves konstitucionalizem, in vsem narodom zlasti na gospodarskem polju silno škodovale. Mnogo več je upanja, da se te razmere ne obnove, vzlic kričavemu pisanja nekaterih listov najradikalnejše barve, celo neki simptomi kažejo, če tudi se javljajo šele v megleni daljavi, da se izpolnijo — da govorimo s »Slovencem" — ,sanje", katerim je mej drugimi dal izraza tudi dr. Tavčar.
Važna pridobitev.
Večletnemu doslednemu prizadevanja župana Hribarja, podpiranemu krepko po občinskem svetu, posrečilo se je do ko-nečne rešitve privesti vprašanje o preuredbi sedanjega, na vse strani pretesnega in prometnim razmeram nezadostujočega ljubljanskega kolodvora. Včeraj se je po naročilu železničnega ministrstva izvršila pod vodstvom okrajnega glavarja barona Schon-bergerja postajna komisija, katere so se udeležili odposlanci železniškega in vojnega ministrstva, južne železnice in državnih železnic, cestnega erarja, deželnega odbora, mestnega magistrata, okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico, poštne uprave in trgovsko-obrtne zbornice. Predmet komisij skim razpravam bil je splošni naert, kateri je glede preuredbe svojega kolodvora predložila južna železnica, in kate   na u je pri
spustil časopis na koleni, okrog srca pa mu je zavel nekak prijeten hladen čut, kakor da mu je zlil na trebuh vedro mrzle vode : šegetalo ga je ter ga stresalo, a bilo je vendar prijetno.
aMaša, 9499 je dobila,8 je rekel z zamolklim glasom.
Žena mu je pogledala v čudeči se, prestrašeni obraz in je izpoznala, da se ne šali.
„9499? je vprašala; prebledela ter spustila zganjeni prt na mizo.
„Da, da .. . prav v resnici!"
„In številka srečke?"
„Ah, d a ! Še številka srečke! Sicer pa stoj! . .. Počakaj! Ne, reci . . . Vsekakor je to številka naše serije! Vsekakor, ali razumeš? ..."
Ivan Dmitrič je pogledal svojo ženo ter se smejal široko in raztreseno, kakor majhen otrok, ako mu pokažeš kaj svitlega. Njegova žena se je tudi smehljala: obema je bil prijeten čut, da je imenoval samo serijo, in še ni hotel pogledati številke srečne srečke. Mučiti in dražiti samega sebe z nado na mogočo srečo je tako prijetno, tako mikavno !
.Številka naše serije je," je dejal Ivan Dmitrič po dolgem molka; „to se pravi, mogoče je, da sva zadela. Sicer je samo mogoče, a to je Se nekaj!"
„No, sedaj pa poglej!"
trd&o železnično ministrstvo. Ta načrt je komisija s nekaterimi nebistvenimi spremembami soglasna odobrila in južna železnica bode sedaj v teka letošnjega leta na njegovi podlagi izgotoviti imela podrobni <?iačrt, potem pa — ker je za pokritje tro-škov z njenim investičnim posojilom že poskrbljeno — prihodnje leto začeti izvrševati preucedbo.
Vsi troški za te preuredbe proraču-njeni so na šest milijonov kron; preuredbe pa so — v kratkem povedano — naslednje:
Kolodvor ločil se bode na tri dele, in sicer na kolodvor za osobni promet, na kolodvor za tovorni promet in na kolodvor za sestavljanje vlakov. Ta kolodvor pomakne se prav do tretje stražnice za Selo. Poleg njega bode kolodvor za tovorni promet, in sicer urejen tako, da se bodo želez-nični vozovi po 12 tirih zamogli zapeljavatl naravnost v skladišča, katera bodo stala na severni strani kolodvora ob tovorni cesti in do katerih se napravi 16 metrov sirot podvoz iz Travniških ulic. Tovorna cesta pomakne se prav do Žabkarjeve tovarne.
Tretji oddelek obsegal bode kolodvor za csobni promet, in bode vre jen tako, da bodo vrejeni posebni peroni: 1. za vlake Dolenjskih -železnic, 2. za vlake, ki prihajajo z Dunaja, 3. za vlake, ki prihajajo iz Trsta, 4 za vlake z Gorenjskega, iz Kamnika in z Vrhnike. Sedanje kolodvorsko poslopje porabi se za stanovališča železniških uslužbencev ter za nastanitev poštnega in brzojavnega orada; mesto njega pa se z osjo proti Resljevej cesti sezida čisto novo, povsem moderno kolodvorsko poslopje s prostranim vestibulom, lepimi čakalnicami in elegantnimi restavracijskimi prostori. Da predočimo radikalne spremembe, ki se izvrže, naj povemo, da je sedanje kolodvorsko poslopje dolgo €5 metrov, dočim bode bodoče 160 metrov; da je sedanji peron 60 m dolg in 7 m širok dočim bodo v bodoče štirje po 200 m dolgi in 9 m široki pokriti peroni, h katerih prvemu bode pristop  naravnost   iz  Čakalnic, k ostalim
trem pa po podzemeljskih hodnikih, do katerih se bode prišlo iz čakalnic po širokih stopnjicah. Na vsakem teh treh peronov bodo še posebne čakalnice, skrinjice za pisma in brzojavke ter stranišča.
Za odpravo brzovoznega blaga sezida se posebno poslopje tik Dunajske ceste. Preko te ceste se bodo prevažali le še dohajajoči in odhajajoči vlaki; vendar pa bode kljubu temu napravljena za pešce široka brv čez železnico, tako, da osobnega prometa celo ti vlaki ovirati ne bodo mogli.
Ako dostavimo še, da bode ves kolodvor skoro tri kilometre dolg, povedali smo v kratkih potezah vse, kar je bilo potreba, da si čitatelj napravi pojem o temeljitih spremembah, ki se na sedanjem kolodvoru izvrše.
V LJubljani, 12. junija.
Velikonemške zastave v Gradcu in — na Češkem.
Graški listi so sila razburjeni, ker je namestnik grof Clary razobešenje črno-rndeče-rumenih zastav pri dobrodelni slavnoati prepovedal. Slav-nost se vrši v dvornem vrtu ter je projektirana za tri dni. Slavnostni odbor je bil naprosil občino, naj mu prepusti zastave,, s katerimi okrasi vrt in palačo. Občina je dala vse svoje zastave, odbor pa ji ja črno-rudeče-rumene vrnil, češ, da so pruske, ki ne spadajo v Avstrijo. Seveda je bil zategadelj takoj ogenj v strehi. Župan je tekel h Ciarvju pritožit se, da se tako strašno žali narodno čustvo Gradčanov. Clary je sprejel župana ljubeznivo, priznal, da so pruske barve izraz idealnega (!) stremljenja vseh avstrijskih Nemcev, a obesiti teh zastav vendar le ni dovolil. Črno rudeče rumene barve so pri slavnosti, kateri pokrovitelj je C!ary, prepovedane! — Na Češkem, v Pragi, v Litomeficah in v Ustju pa bo ob prihodu avstrijskega cesarja in češkega kralja viselo nebroj pruskih, „idealno stremljenje" Nemcev izražujočih, črno-rudeče rumenih zastav! Kje je tu doslednost?   V   nemškonacionalnem mesta
„Stoj! Razočarana bova še vedno dovolj zgodaj. Draga vrsta od zgoraj je. To pomenja torej dobitek petinsedemdesetih tisočakov. To ni denar, to je moč, kapital! In sedaj mi je treba pogledati samo v zaznamek, in tam stoji potem — 26. He? Čaj, če sva v resnici dobila?"
Zakonska dvojica se je začela smejati, dolgo sta zrla molče drug v drnzega. Možnost sreče ja je zmedla; niti prevdariti niata mogla, ali povedati, čemu bi potrebovala onih petinsedemdest tisoč rabljev, česa bi si nabavila in kam bi potovala. Mislila sta le na številki 9499 in 75.000, in si ja slikala v daha pred seboj, a na srečo samo, ki je bila prav v okvirju možnosti, na to nista mislila.
Ivan Dmitrič je Sel s časopisom v roki parkrat po sobi gori in doli, in šele, ko se mu je prvi vtis nekoliko polegel, je začel preudarjati.
„ln če sva res dobila?" je rekel, „to bi bilo potem vse drago življenje, to bi bila katastrofa. Srečka je tvoja, toda če bi bila moja, bi si kupil v prvi vrsti za petindvajset tisoč nepremičnin, posestvo na primer; deset tisoč za enkratne izdatke: nova oprava, potovanje, dolgove poplačati in tako dalje ... Ostalih Štirideset tisoč pa bi naložil v banki v obrestujočih se vrednostnih papirjih . .."
„Da, posestvo, to je lepo," je dejala žena ter sedla z rokama uprta v kolen.
„Tam kje v provinciji Tula ali Orel . . . Vila prvič ni potrebna in potem posestvo tudi kaj prinaša."
In v njegovi domišljiji so se kupičile slike, jedna prijaznejša od druge. In v vseh teh slikah je videl samega sebe, sitega, mirnega, zdravega; in vedno mu je bilo gorko, da, vroče . . . Da, tu leži, jedel je ravno izborno ledenomrzlo juho, in sedaj leži na hrbtu v vročem pesku, tik potoka, ali v vrtu pod lipo . . . Vroče je . . . Mali njegov sin in hčerka se igrata v bližini ter kopljeta v pesku ali lovita v travi hrošče. On pa leži v prijetnem polsnu, ne misli na nič in ima v vseh udih prijeten čut, da mu ni treba iti v pisarno, danes ne, jutri ne, pojutranjem ne. Ko je ležal dovolj dolgo, gre v skedenj ali v gozd, iskat gob ali pa gledat kmete, ki ribarijo. Ko zahaja solnce, vzame brisačo in milo ter gre v kopalnico. Tam se počasi sleče, si drgne dolgo z rakami po golih prsih ter stopi v vodo. In v vodi se igrajo okrog motnih kolobarčkov mila ribice ter se ga-gajo vodne trave. Po kopeli kozarec čaja 8 smetano, in žemlje, nadevane s sirovim maslom ... Zvečer izprehod ali partija vista a sosedi.
(Dalje prib.)
Građen pruske barve niso dovoljene, ker jih noče videti Clary, na češkem pa so dovoljene ter jih mora gledati sam cesar. V Avstriji vlada v istini velika zmeSnjava! Albanija In Italija.
.Tribuna" v Rimu je prinesla uvoden članek o ravnotežju v adrijanskem morja ter piše: Za nas ie albanski problem jako jasen in določen. Proti slovanski agitaciji mora Italija skrbeti pred vsem za to, da ostane Albanija nekako predstraža zahodne kulture. Zato mora ostati pri starem ali pa naj Albanija postane samostojna država. V Valloni sme razen turške in albanske zastave viseti le še italijanska. To je punetum saliens položaja, kakor so ga ustvarile razmere in zgodovinski razvoj. .Tribuna" opozarja vlado, naj poskrbi, da je dogodki na Balkanu ne najdejo nepripravljene ter naj pazi, da se ne osnuje avstrijsko angleška nemška zveza, katere vpliva bi rusko francoska italijanska zveza ne mogla paralizirati. Italijanski listi pišejo torej, kakor bi bila Albanija že pod italijanskim protektoratom!
Dogodki na Kitajskem.
„Berliner Correspondenz" poroča, da ostane v Vzhodnji Aziji le še troje nemških pe 3 pol ko v; vsak polk je sestavljen iz treh bataljonov in vsak bataljon iz treh kom-panij po 110 mož. Dalje ostane eskadrona lovcev na konjih, troje baterij, kompanija pionirjev in trena. Vsega skupaj ostane še 3600 mož. Od teh jih gre 800, namreč dva bataljona z baterijo, v Šanhaj, večina pa v Tientsin, po en bataljon pa v Pekin, Yan-cun, Laufan in Šanhaikwan. Tudi druge vlasti puste na Kitajskem par bataljonov svojega vojaštva, vendar pa jih obdrži Nemčija največ. O končnem sklepa miru in o definitivnem podpisu mirovne pogodbe pa ni še doslej nič slišati, nego se vrše" ša nadalje — pogajanja!
Vojna v Južni Afriki.
„Standard" poroča iz Dur bana, da sevrše med voditelji Barov in lordom Kitchenerjemvažna po g a j a n j a. Ondotnema konzulu Nizozemske je Kitchener dovolil, da se dogovarja z generalom Bioodom in privatnim tajni kem Bothe, Dewetom. Tudi imajo na razpolago brzojav, da so v zvezi s Kriigerjem. Vodje Burov so sedaj v Standertonu in čakajo na odgovor Krugerja glede svojih poročil. Temu nasproti pa poročajo iz Bruslja, da so imeli burski vodje v Piet-reliefu na vshodu Transvaala sejo, kateri je predsedoval Schalk • Burger in v kateri se je sklenilo, da se vojna energično nadaljuje. Iz Haaga pa javljajo, da Kriiger o kakih pogajanjih Burov s Kitchenerjem ne ve ničesar. Kriiger počaka gospo Botha v Haagu, poslanik Transvaala, Leyds pa ji poj de do Ostludeja naproti. Govori se, da hoče gospa Botha na temelju naročil svojega soproga priporočiti Ktiigerju, naj sklene mir, ako se zajamči Burom obširna avtonomija.
Dopisi.
Iz Moravč, 10. junija. Kjerkoli nastopi požarna bramba pri procesiji, nastopi v čeladah. Zato je tudi pri nas hotela iti požarna bramba na sv. Rešnjega telesa dan v čeladah za procesijo, kar pa se ji ni posrečilo. Ko je tukajšnji dekan zapazil, kaj se namerava, zaukazal je načelniku društva, da morajo ognjegasci po novi postavi odkriti iti za procesijo. Društvo se je pokorilo dekanovemu povelju, dasiravno je sumilo, da je ta dekanova kaprica za radi tega, ker je v društvu precej nadležnih liberalcev. Gospod urednik! Prosim, da bi to stvar v Vašem cenjenem listu pojasnili bolj natančno, da bi povedali, ako je res kaka taka nova postava. Morda je taka postava samo za napredne Moravčane ? Prosim torej pojasnila.
Opomba uredništva: Nam o taki novi postavi ni nič znano!
Iz Kozjega, 11. junija. „Wie er sich rauspert und wie er spuckt — Das bat er dem Šusteršič glucklich abgeguckt". Zares. Tako predrznega popravka, kakor je včerajšnji Jankovičev popravek, zmožen je le človek, ki hodi pri Šusteršiču v šolo. Vi ste Jankoviča prav dobro in zaslužno zavrnili z njegovim „popravkom". Da pa bo-dete njegovo predrznost še temeljiteje spoznali, vam hočem povedati, kako on tukaj svoje postopanje opravičuje. Krščanska Človekoljubnost pri njem ne prihaja v po-
šte v; njega vodila je samo skrb, kako bi prišel do plačila. Dotični hlapec, h kateremu je bil poklican, nima nič; ergo treba je zasigurati si plačilo pri delodajalca. Na vprašanje pa, zakaj kot ubožni zdravnik ni prevzel zdravljenja, dejal je Jankovič, da hlapec ni predložil ubožnega spričevala. Brez ubožnega spričevala se namreč Jan kovičn pri okrajnem zastopu ne likviduje zdravljenje ubogih. Zdraviti bi tedaj „ljudski prijatelj" Jankovič moral morda za stonj; tega pa Bog ne daj! Kdo bo tako usmiljen? Ker tedaj ni videl in slišal cvenka, je prepustil hlapca bolečinam in — živinozdravniku. Ta pa je svojo nenavadno nalogo tako dobro izvršil, da ljudje sedaj pravijo, da se bodo v prihodnje rajši dali od živinozdravnika zdraviti, kakor od nečloveškega Jankoviča. Kako čisto drugačen je bil Jankovičev prednik, Nemec in liberalec Stockera! Tega ljudje, posebno reveži, ne morejo pozabiti. Ta ni gledal na žep, nego na to, da je pomagal, če tudi brezplačno.
Označeno postopanje Jankovičeve pa sicer ni jedino. On je kot sodnijski zdravnik tudi zdravnik jetnikov. Pred kratkim pripelje sodni sluga nekega jetnika, kojega je zob bolel, da se je kar zvijal, k Janko viču s prošnjo, naj revežu zob izdere. Vsak drug zdravnik bi že iz usmiljenja pomagal. Jankovič pa se ljuto zadere nad slugo: „Kaj, samo 10 kraje imam za vsakega jetnika in zdaj naj temu zob pulim? Ne, tega ne storim". Ubogi jetnik je moral s svojim zobobolom nazaj v luknjo! Celo Gelingsheim, ki je velik prijatelj Jankovi čev, je zaklical, ko je to izvedel, ves ogorčen: , Pfui Teufel!" In res, to je jedini pravi odgovor na take brezsrčnosti.
Na shodu katoliškega izobraževalnega prav poneumnevalnega društva v Šmarjije Jankovič, kakor je „Slov. Gospodar poročal, „ožigosal lažnjivost liberalizma, ki v človeku zatira vse, kar ga dela dobrega, blagega in plemenitega11. No, prihodnjič bomo mi pojasnili, kaj je v Janko viči zatrl nje gov „lažnjivi klerikalizem", in ta pojasnila bodo tako izdatna, da mu bodo za vedno usta zamašila.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 11. janija.
Seji je predsedoval župan Hribar. O vero vatel jema zapisnika sta bila imenovana obč. svet Dimnik in dr. Stare.
Župan je naznanil, da je rodbina Lučk mann (Josip, Karol, Teodor in Marija, orno-žena Vilhar), poslala svoto 1000 glđ. v spo min na umrlo sestro gospo pl. Parovič roj. Luckmann. Obč. svetniki so v znak sožalja na smrti gospe pl. Parovič ostali raz sedeže in je dobil župan pooblastilo, da se rodbini Luckmann na tem daru, za mestne uboge namenjenem, zahvali.
Obč. svet. Žužek je nujno predlagal, naj se naprava instalacijskih del v poslopju dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu oddajo firmi Ecker in Nolli za 3730 K, kateri predlog je bi i sprejet.
Takisto je bil sprejet nujni predlog obč. svet Žužka glede naprave vpornega zidu ob Levčevi hiši poleg novega cesarja Franca Jožefa mostu. V začetku se je hotelo napraviti rampo, a izkazalo se je, da bi v tem slučaju postali spodnji prostori v Levčevi hiši vlažni in bi izgubili vso svetlobo. V ta namen, da se napravi vporni zid, se je dovolilo 1000 K.
Po poročilu nadkomisarja Tomoa glede poprave v lesenih delih popolnoma strohnelega kopališča v Koleziji je bilo sklenjeno dovoliti 452 K za napravo najnujnejših del. Potrebno bo pa kmalu obširneje poprave, ki pa bo veljala tisočake.
Po poročila magistratnega ravnatelja V on čine se je dovolil sprejem v občinsko zvezo 548 prošnjikom. Poročevalec je pojasnil, kdo je po novem domovinskem zakona opravičen zahtevati sprejem v obč. zvezo, in mu občina sprejema ne sme odreči. Od novega leta je bilo vloženih 576 prošenj za sprejem. Mej temi je bilo 556 tacih, katerim se mora ugoditi.
Na željo podžupana dr. viteza Blei-\veisa je poročevalec pojasnil, da ima vsak, kogar občina ne sprejme, pravico se pritožiti na deželno vlado. Prej je občina sama odločevala, zdaj pa te pravice nima več.
Mej temi, ki so bili sprejeti v občinsko zvezo, je prav mnogo tacih, ki bodo občini se jako veliko breme in se bo mo-
rala občina že sedaj pripraviti, da poskrbi za to potrebnih sredstev.
Nadalje se je sprejem v obč. zvezo zagotovil nekaterim inozemcam, odklonil pa se je sprejem 20 prošnjikom.
Obč. svet. dr. Hodnik je poročal o razsodbi deželnega odbora glede ukaza mestnega magistrata, da mora hišni posestnik H. Ludvvig pred svojo hišo na lastne stroške napraviti hodnik iz porfirja. Daželni odbor je Ludwigovi pritožbi ugodil in do ločil, da mora mestna občina prevzeti dve tretjini stroškov za napravo trotoarja Lud-wig pa jedno tretjino. Ker je Ludwig sezidal svojo hišo pod veljavo starega stav-binskega reda in novi stavbinski red ne velja tudi za nazaj, nego le od tedaj naprej, ko je bil uveljavljen, ker je dalje stvar velike načelne važnosti, se je sklenilo, vložiti zoper razsodbo deželnega odbora pritožbo na upravno sodišče.
Obč. svet dr. Stare je poročal o novi uredbi mestne registrature. Načrt za uredbo je izdelal mestni uradnik Barle. Načrt se je odobril. Tudi je župan odredil, da se je v mestnem arhivu napravil poseben oddelek za knjižnico, ker ima občina mnogo drago cenih knjig.
Po poročilu obč. svet. dr. P o zarja se je sklenilo prodati Jakobu Accetu mestno stavbišče za Wettachovo vilo, ako plača za štirijaški seženj 24 K, in se zaveže, da za zida svet prihodnje leto.
Po poročilu obč. svet. dr. S t are ta se je prošnja za podporo za napravo vrtnarske razstave na Dunaju odklonila.
Poročilo o računskih sklepih mestnega zaklada in drugih zakladov, ki jih upravlja občina, se je odstavilo z dnevnega reda, ker tiskarna, ki je delo že pred tremi meseci prevzela, istega vkljub vsem urgencijam še vedno ni izgotovila.
O napravi ksilolitnega tlaka v poslopju jubilejske ubožnice je poročal obč. svetnik Žužek. Delo se je oddalo firmi Zboril & Mika za 3200 K.
Po poročila obč. svet. dr. Po zarja se je dovolilo 600 K za napravo modela za naročene zmaje pri cesarja Jožefa mostu in zato, da se napravijo zmaji iz boljšega ma terijala.
O tlakovanju raznih ulio in trgov je poročal obč. svet Žužek. Ker se gradi električna železnica, je priporočal župan, da se takoj tlakujejo: Špitalske ulice, Mestni trg, trg pod Trančo, Stari trg in ulice Pred škofijo, ker povrne občini jeden del stroškov lastnica električne železnice Župan je tudi priporočal, naj se napravi asfaltni tlak, ki se je v Šelenburgovih ulicah prav dobro obnesel in je tudi cenejši kakor porfirjev tlak. Poročevalec je omenil, da je sicer za denar že poskrbljeno, a z ozirom na po trebno kanalizacijo in na razne druge okolnosti se je sklenilo, to stvar za sedaj odložiti.
Po poročilu obč. svet. Prosenca se je Franc Jožefovemu asilu za služkinje v Aleksandri ji, mej katerimi je 90% slovenske narodnosti, pa so iz goriške dežele, dovolil jedenkrat za vselej 100 kron.
O prestavljenju starega skladišča s prostora bivše deželne bolnice v mestno gramozno jamo ob Poljanski cesti je poročal obč. svet. Žužek. Občina je svet, kjer stoji skladišče parcelirala in se ta svet zazida Dovolilo se je 3000 K za premestitev skladišča v mestno jamo.
Obč. svet. Š u b i c je poročal o prizivu hišnega posestnika Antona Gebe proti napravi stranišča v Rohiinannovi hiši v Židovskih ulicah. Obč. svet je bil sklenil 29. marca, pritožbo odkloniti in zahtevati, da mora Geba v 14 dneh vložiti tožbo, sicer se bo Rohrmannu dovolilo nadaljevati zidanje. Župan je ta sklep sistiral, ker stavbna oblast ni opravičena na tak način posezati v privatnopravne zadeve. Sklenilo se je razveljaviti sklep z dne 27. maroa in naročiti magistrata, da reši to zadevo v pmislu § 26. stavbinskega reda.
O kolavdaciji in konečnem obračnnu poslopja grofovske Stubenbergičine ubožnice v Gradišča je poročal obč. svet. Žužek. Kolavdacija se je odobrila in isto tako obračan, ki znaša 35493 K.
Po poročila obč. svet Dimnika se je za napravo železnih klopi v nekaterih drevoredih dovolilo 280 kron, in se je po kratki debati, v katero sta posegla obč. s vet Tosti in dr. Požar sklenilo, „pra ter" premestiti na tisti trikot, koder je stal cirkus Barnum & Bailey.
Zaradi pozne ure so bile na to nekatere točke z dnevnega rerja odstavljene, nekatere pa so se rešile v tajni seji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. junija
— Osebne vesti. Ravnatelj Ijubljan skega učiteljišča g. Fran Hubad je imenovan deželnim šolskim nadzorni kom za ljudske šole na K ranjskem. — Profesor ljubljanske realke gosp. Fran Leveč je imenovan ra vnate 1 jem ljub ljanskega učiteljišča. Pozdravljamo ti imenovanji z iskrenim zadoščenjem.
— Župan Ivan Hribar nastopil je danes desetdnevni dopust ter se podal v Dalmacijo.
— Shod v Slovenski Bistrici. ,Slo venec3 poroča obširno o ustanovitvi klerikalnega političnega društva za slovenje bistriški okraj. Poroča tako, kakor da je bila to kaka impozantna manifestacija. A bil je prav klavern pojav, ki živo dokazuje, kako leni so klerikalci vsepovsod, dokler jim voda ne teče v grlo. V slovenje bistriškem okraju prodira nemškutarstvo s tako silo, da se je bati za prihodnost. Samo ker je ta stranka tudi protiklenkalna, so se zdaj ganili mariborski klerikalci. Prefekt Korošec iz Maribora in predsednik tihotapskega Vinogradniškega društva, Ven-cajz iz Ljubljane, sta na tem shodu nosila zvonec. Vencajz je priporočal slovenje bistriškim kmetom, naj posnemajo njegovo delovanje in delovanje dra Žlindre ter žel za svoja strahovito plitva izvajanja „gromoviti trikratni Živio". Zanimivejši je Korošcev govor. Ta je namreč vzel štajerske državne in deželne poslance v delo in jih brez usmiljenja trgal, češ, da je njih politika brez jasnega načrta in brez potrebne vztrajnosti. V zvezi z drugimi Koroščevimi izvajanji bi skoro sklepali, da nameravajo mariborski klerikalci odstraniti vse dosedanje merodajne može, zlasti pa tiste poslance, ki ne trobijo v rog ožlindranih Ša-sterSičevih prijateljev in potisniti slovensko stranko na strogo in izključno klerikalno stališče. Na to kaže tudi resolucija, da naj se Hrvatsko-slovenski klub fuzionira z Žlindra klubom. Upajmo, da bodo Koroščevi napori odprli oči onim štajerskim rodoljubom, kateri so doslej zatajevali sami sebe in tlačanili klerikalcem, ki so jim pač prepuščali vse težave in žrtve v narodnost nem boju, zajedno pa ta boj in sploh ves položaj fruktificirajo v svoje strankarske koristi.
— Občinska volitev v Spodnji Šiški. Včeraj, dne 11. junija vršila se je volitev iz 3. razreda. Končala se je z zmago železniških uslužbencev. Z 89 proti 73 glasom, torej z večino 16 glasov, voljenih je 6 socialnih demokratov za odbornike in s 33 proti 32 glasom 3 namestniki. Št-Škarji so poraženi na celi črti. Ta, za do mačine nečastni propad, ima več vzrokov. Jeden glavnih je malobrižnost in politična letargija na jedni, ter živa agitacija in vzgledna organizacija na drugi strani. Mnogo krivde zadene sedanji občinski zastop za radi silno pomankljivega volilnega zapisnika, katerega nikdo ni pravočasno kontroliral in popravil, zbog česar so mnogi taki železničarji volili, ,8 pooblastili se ve!, ki so že pred leti premeščeni odšli iz občine. Zaradi teh in podobnih nepravilnosti hoče domača stranka zahtevati raz veljav-ljenja te volitve. Če kaj doseže, je drugo vprašanje. — Danes sta volila II. in I. raz • red, Boja ni bilo, in zato je bila udeležba jako pičla. V II. razredu je od 52 volilcev jih volilo 22. Za odbornike so bili voljeni: Maurer Viljem, Sirnik Ivan, Vrhovec Fran, Seidl Josip, Jenko Janez in Bizjan Miha, za namestnike pa Povše Anton, Cigler Karol in Mohar Josip. V I. razredu, kjer je 18 volilcev, so prišli volit samo štirje. Izvoljeni so bili za odbornike: Kosler Peter, Vodnik Josip, Zaje Alojzij, Zorman Janez in Pogačnik Anton, za namestnike pa Cigler Lo renc, Bizavičar Fran in Brecelnik Simon.
— Hvale- in posnemanja vreden čin kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana". Piše se nam: Z veseljem smo posneli iz »Slov. Naroda", da se je namenil širom znani klub slovenskih biciklistov „Ljubljana", prirediti v nedeljo, dne 16. junija ti., ob polu 4, uri popoludne kolesarsko dirko v prid ponesrečencem v Kropi-Od tega kluba je to tembolj častno, ker klub ima, kolikor je nam znano, sam prav
ogromne letne stroške in je torej sam obile podpore potreben, a kljubu temu se je takoj spomnil nas ponesrečencev, kakor se je spomnil pred par leti Prešerna, za časa nabiranja prispevkov za PreSernov spomenik. Izražamo torej iskreno željo, naj bi to blago podjetje doseglo zaželjeni cilj ter apelnjemo na si. ljubljansko in drugo ob činstvo, da blagovoli posetiti to dirko v feolikor mogoče mnogobrojnom Številu, da tako ukrepi temu in tudi drugim društvom veselje do nadaljnih takih blagih podjetij, nam poškodovancem pa, da pripomore s avojo darežljivostjo do male rešitve iz sedanjega prav obupnega položaja. Naj si bode znesek še tako majhen odsihmal ho-Jemo vedno čislati ta si. klub in le žal nam je, da se vsled neprikladnih potov le malokateri biciklist v našo vas zgubi.
— Škriatica na Bledu. Po Ljubljani krožijo različne, vseskoz pretirane govorice o škrlatici na Bledu Govori se, da je osem otrok umrlo na Bledu. Poizvedovali smo na kompetentnem mestu in izvedeli, da se je tudi v tem slučaju iz muhe naredilo slona. V resnici sta na tej bolezni samo dva otroka umrla, in še ta bi bila gotovo okrevala, da sta imela za dostno postrežbo, in da se je mej boleznijo na nju pazilo. Sedaj je le še malo otrok bolnih. Vseh bolnikov je 10, a vsem se je že obrnilo na bolje, in bodo v kratkem okrevali. Strah pred škr latico, o katerem se govori v Ljubljani, je torej prazen. Sicer pa je znano, da razširjajo te govorice s posebno vnemo tiste ljudje, ki bi radi Bledu škodovali, ker ni klerikalen.
— Lepa procesija. Iz Trnja na Pivki se nam piše: Minolo nedeljo je imela biti v Trnji procesija. Trnski fantje so se še v so boto do pozno v noč mučili po gozdu za mlaje in veje, da bodo vas okinčali. Pri maši je pa naš kaplanček na leci prepovedal trnskim fantom križ, zastave in nebo nositi, ter naznanil, da bodo Polčani nosili. Čas za procesijo se je približal, a glej — Polčani so odpovedali, da nočejo nositi, trnskim fantom pa je bilo to na žaljiv način zabranjeno. Kaj storiti? Kaplanček pobere monstranco ter gre skoraj sam brez križa in neba za procesijo, samo par žensk z medaljami in štrikci je šlo za njim. Med to vzorno procesijo so pa trnski fantje vzeli sekire ter so začeli sekati mlaje in slavoloke. Lep prizor! Jedni so kleli, drugi se smejali, zopet drugi plakali. Uboga vera, v kakšne roke je prišla!   Naprednjak i.
— Prostovoljno gasilno društvo v Velikih Laščah priredi v nedeljo dne 16. junija na vrtu gosp. Frana Grebenca veselico s petjem, deklamacijo, dramatično predstavo (uprizori se burka „Euo uro doktor") in plesom. Iz prijaznosti sodeluje 2 M. Žužek-Jamnik iz Ljubljane. Začetek ob štirih popoldne
— Kanibal pred porotniki. Pred ma riborskem sodiščem se je včeraj začela obravnava proti 40 let staremu vinčarju Prancu Bratuši iz okolice Ptuja in njegovi oOIetni ženi. Bratuša je obtožen, da je svojo 121etno' hčerko Ivanko zadavil, spekel in potem neke kose njenega telesa snedel. Zana je obtožena sokrivde pri tem grozovitem hudodelstvu. Umorjena hčerka je 16. aprila 1. 1. blizu očetovega doma nžgala neko drevo. Boječ se surovih starišev se dekletce ni upalo domov in se klatilo po okolici. Orožniki so pri Bratuši večkrat poizvedovali po otroku in končno pri neki priliki našli krvavo dekliško obleko. Bratuša je prišel v stisko, se je zagovoril in priznal svoje grozodejstvo. Povedal je, da je našel svojo hčerko blizu hiše popolnoma onemoglo, da jo je zadavil in ponoči nesel domov. Tu je truplo slekel in je raztezal na pet kosov. Žena mu je pomagala s tem, da je držala odrezane kose. Bratuša je dekletu odrezal najprej glavo. Vzel je potem malo sekiro in presekal hrbtišče, na to je odsekal obe nogi in naposled preparal prsa in trebuh. Tu mu je pomagala tudi žena rezati. Razrezane kose sta vrgla Bratuša in žena njegova v peč. Pozneje je Bratuša še priznal, da je od stegna lastne hčerke odrezal „ najlepše meso", da mu je žena to meso spekla, in da je on to „pečenko" snedel. Obravnava proti tema beštijama v človeški obliki bo danes kon čana. Sodba se bo vsaj pri Bratuši glasila seveda na smrt na vislicah.
— Samomor. V Srednjem pri Kanalu na Goriškem se je v petek ustrelil finančni stražnik Makso Vidmar iz Senožeč. Bil je šele 26 let star.  Vzrok samomoru ni
znan. Predno se je ustrelil, je pisal stariBem pismo in jim po pošti poslal ves denar, kar ga je imel. Vidmarjevi stariši in finančni komisar so milo prosili, naj bi se nesreč nika cerkveno pokopalo, a vse je bilo zastonj. Pokopali so ga brez duhovnika in zvonjenja na neblagoslovljenem krajo. K večnemu počitka so ga nesli in pokopali finančni stražniki.
— Gozd na Gradu. Piše se nam: Jednake razmere, ko v tivolskem gozda in parku, vladajo tudi na ljublianskem Gradu. Gozd, ki so ga pred kaci mi 20 leti s tolikim trudom in stroški nasadili, in ki bi bil kras vsakemu mestu, je že močno izsekan. Če poj de tako dalje, videli bomo kmalo mesto smrek in borov same parobke. Merodajne osebe naj bi se zavzele, dokler še ni prepozno, za to stvar, in naj bi preprečile nadaljne kvarljivo delovanje gozdnih tatov.
— Porotne obravnave. Včeraj vršili sta se pri tukajšnjem porotnem sodišču dve obravnavi. Pri prvi obravnavi, ki se je vršila pri zaklenjenih vratih, sedel je na zatožni klopi Martin Dolenc, obtožen hudodelstva posilstva. Porotniki zanikali so vprašanje glede krivde, vsled česar je bil Dolenc obtožbe oproščen. — Druga obravnava vršila se je proti 39 let stari prodajalki čevljev Mariji Kern iz Ljubljane zaradi hudodelstva nezvestobe in goljufije, Kakor je našim čitateljem znano , dvignila je Marija Kern, ki je imela spravljene hra nilne knjižice svoje znanke Ivane Ncsan, na te knjižioe vsaj 1800 kron ter denar zase porabila. Ko pa je letos Ivana Nosan zahtevala hranilne knjižice nazaj, izjavila je Marija Kern, da so je bile dne 23. marca ukradene Isto tako je dvignila v mestni hranilnici 97 kron na knjižico katero jej je bila Marija Čamar v varstvo izročila; od Marije Avsenik pa je na goljufiv način izvabila znesek 160 kron. Tatvina v stanovanju Marije Kern je bila le fingi-rana, da bi ložje prikrila svoje kažnjivo dejanje. Obtr ženka bila je v zmislu obtožbe obsojena na štiri leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno.
— Trpinčenje konj. Piše se nam: Že večkrat so se čitale pritožbe glede grdega ravnanja z živino, zlasti s konji. Nekateri posebno surovi hlapci so bili tudi že kaznovani, ali pomagalo ni dosti Gospodarji bi se morali sami prepričati, kako ravnajo hlapci z njih konji. Pr&v mučni prizori se vidijo zlasti pri hudem klancu na Gruberjevi cesti. Morda bi bilo najbolje, ako bi se vsak posamezen slučaj ovadil, obsojene pa bi ss imenoma navedlo v listih.
— Nevaren tat. Včeraj popoludne se je v Komenskega ulicah štev. 6 vtihotapil skozi okno v pritlično stanovanje Andreja Vesela tat Josip Blazovič iz Trsta in je v sobi, kjer stanuje c. in kr nadporočnik Pav-Iiček pobral s postelje vso posteljno opravo in jo zvezal skupaj, da bi jo odnesel. V tem hipu je prišel mimo policijski stražnik Ru dolf Aplenc, in je zagledal Blazoviča v sobi. Vprašal ga je, kaj išče v sc i, in ker mu ta ni dal povoljnega odgovora, ga je pozval, da gre ven. Ker je bila soba zaklenjena, je moral Blazovič spet skozi okno ven, in stražnik ga je sprejel v svoje naročje. Mej tem je bil Blazovičev tovariš, tudi neki tržaški postopač, ušel. Blazoviča so poslali na Žabjek.
— Z doma je ušel in prišel v Ljubljano 3Vs leta stari Franc Lambert z Pod-smreke. Policija ga je ustavila in je moral prenočevati na policijski stražnici. Danes je prišel oče po njega.
— Tata prepodili so danes s Treo-vega dvorišča na Sv. Petra cesti štev 25. Moral se je priplaziti čez zid na dvorišče, po kateri poti je tudi zbežal, ko so ga domači zapazili in prepodili.
— Slavčke je lovil na Golovcu postopač I. M. Ujete slavčke je zadavil. Ljudje so ga naznanili policiji.
— Izgubljene reči. Na poti od Poljanske ceste do Resljeve ceste je izgubila neka gospodična srebrno uro s srebrno verižico. Na verižici je bil star denar s črkama M. M
• „Meziakti". V praškem »Narodnem Divadlu" imajo dnevnik, ki prinaša o vsaki predstavi, drami, operi in o baletu, kratke študije in referate, gledališke vesti s čeških, slovanskih in tujih odrov, včasih sliko kakega avtorja, igralca, igralke, pevca ali pevke, gledališki list in cenik.  Ta list,
ki izhaja v obliki čveterke na štirih stra neh, se prodaja pred predstavo po 20 h ter se more naročati tudi mesečno. List je zelo razširjen in priljubljen. Za predstavo, katere se udeleži cesar, izidejo „Meziakti'' v slavnostni obliki ter bodo prinesli aforizme iz del čeških dramskih avtorjev, ki so skoraj vsi zastopani z avtografi, motive iz čeških oper, tudi avtografi, potem več portretov ter skupin in prizorov iz Vrch lickega drame „Noc na Karlstejne" in iz Dvorakove ,.Rusalke". Ta številka „Mezi-aktov'1 stane 1 K ter se dcbi pri vseh čeških knjigotržoih v Pragi.
* Vikar kaznovan radi motenja vere. Iz Stanislava poročajo, kako je vikar Wo lanski v Meduchi preprečil, da ni nekega vaščana pokopal župnik sosednje fare, dasi je pokojnik to želel. Vikar je ukazal, da se zvonenje ustavi ter je s psovkami sprejel župnika, vodečega mrtvaški sprevod. Ko je hotel župnik s krsto in pogrebci v cerkev, je vikar cerkev zaklenil in hujskal svoje kmete proti župniku in pogrebcem. In res, unel se je boj, župnik je moral bežati, mrtveca pa je pokopal bojeviti vikar, ki je dobil radi tega škandala samo dva meseca zapora.
* Verska nestrpnost klerikalcev je menda po vsem svetn enaka. Drugovernike preganjajo kot škodljive zveri. Bavarski škofje pa morajo biti posebni zelotje. Poslali so prinou regentu prošnjo, naj sklene ministrstvo zakon, ki določa, da katoliški učitelji s protestantavskimi ženami na kat. ljudskih šolah ne smejo poučevati, ministrstvo pa je škcfe zavrnilo, radi česar joka ves bavarski klerikalni svet.
* Demonstracija proti procesiji. V Roubaixu so socialisti demonstrirali proti procesiji. Nastal je velik nered in končno boj. Več oseb je bilo ranjenih. Letelo je kamenje. Policija je aretovala več razgrajačev.
* Nesreča pri procesiji.   Ko je 6
t. m. šla po ulici v Barceloni procesija, je padel z nekega balkona goreč papir. Ljudje so menili, da je padla bomba, kakor leta 1895, ko sta bili vrženi dve bombi med procesijo. Vse je bežalo, na čelu pa semeniščniki. V gnječi je bilo okoli 400 oseb ranjenih. Dve ulici sta bili polni iz gubljenih pahljač, pajčolanov, klobukov, solnčnikov in palic. Več sto dam se je onesvestilo brez — povoda!
* Maksim Oorklj. Šef orožništva v Nižnem Novgorodu je odredil, naj izpuste bolnega Maksima Gorkega iz ječe ; a zaprt bo Gorkij vendarle v sobi dotlej, da bo končana obravnava. Bati se je, da Gorkij ne bo popolnoma oproščen, ker se je upal proti vladi preveč ostro, kritično pisati in govoriti. Gorkij je bolehen in izgleda jako slabo.
* Zaroka   bolgarskega   kneza. Iz
Niče poročajo, da se zaroči knez bolgarski v juliju t. 1. na ruskem dvoru s prince sinjo Ksenijo črnogorsko, sestro italijanske kraljice.
* Boj radi zibelke. Getinje in Rim sta imela boj radi zibelke bodočega prvo rojenca italijanske kraljice. Obe mesti sta namreč darovali krasno zibelko. Rim je bil zmagan, a tolaži se, da zmaga prihodnjič, ko se rodi princ.
* Pisatelja žena umorjena. Iz Lvova poročajo: Žena poljskega pisatelja Przy byszewskega, glavnega zastopnika poljske moderne, je pred nekaterimi tedni dospela v Tjflis na Kavkazu. Posestnik Emeiyk pa je ustrelil gospo in nato še sebe.
* Morilka otroka. Iz Brna poročajo: 16 let stara dekla Berta Kuchta je 3 t- m. popoldne šestletno hčerko uradnika Rich-terja, ko sta bili sami, umorila. Deklica je dekli nagajala, zato jo je Kuchta zgrabila, vrgla v posteljo in dušila tako dolgo, da je umrla. Nato je nesla prestrašena morilka truplo pod streho, kjer so ga našli 8. t. m. Spočetka so ljudje sumili staro mater umorjenega otroka. Starko so zaprli ter jo izpustili šele, ko je dekla svoj umor priznala.
* Samomor' anarhista. Pri Monte Marcianu se je ustrelil v srce 27 letni Aleksander Santi ne lli, ki je spadal v skupino .anarhistov Čina". Zapustil je pismo, ki pa je tako, da ga policija niti njegovim sorodnikom ni hotela pokazati.
* Oporoka v fonografu. VSmolenaku je umrl bogatin brez oporoke. A zapustil je tudi fonograf. Slučajno so ta fonograf sprožili dediči in začuli so na svoje veliko začudenje glas umrlega bogatina, ki je raz-
glašal tem originalnim potom svojo poslei njo voljo. Dediči trdijo, da ta oporoka ni veljavna, ali sodišče je nasprotnega mnenja.
* Tetoviranje je pri Angleškinjah sedaj moderno. Najelegantnejše in najimenitnejše dame si dajo tetovirati ramena in pleča. Vbosti si dajo v kožo navadno ime svojega soproga ali ljubimca, ki je odšel na vojno z Buri. Tetovirane dele svojega telesa kažejo v kopališčih in jih bodo kazale pozimi na plesiščih.
Književnost.
— „Prosvjeta". Ta najlepši iluatro-vani hrvatski list za družino ima v XI. Št. tole vsebino: Ritig Svetozar: U loži. Sin-kova V : Ljubica. Katalinič: L' anće. Sien-kiev/icz Henrik: Križari. Htstoricki toman. Drvenčanin: Majci. Lunaček V.: Izložba C. M. Mtdović, 0 Iveković i drogovi. Kako su postale zemljopisne karte. Hirc Miroslav: Elli. f Andrija Jagatič Slike: Ribolov na Volgi. Rodakowski H.: Sigismund II kralj poljski. Sinding Oto: R'barska luka na Lofodima. Glava kipa mladiča nadjena u Pompejima. Kongres slavenskih novinara u Dubrovniku: Doček gostiju u Gružu; Do-laz parobroda; pozdrav Dubrovčana novinarima. Perez A.: Iz starog Pariza. Jagatić Andrija. Ruski tabor u Mandžuriji. Tabor zarobljenih Bara na Ceylonu. Zarobljeni Buri na Ceylonu. Umjetni prilog I v. Groharja velika oltarna slika.
— ,,Slovansky Prehled" ima v 9. štev III. letnika tole vsebino: Adolf Černy: Z nove poesie cborvatske Josip Milakovič: Št. Radič: Vzacna francouska kmha o Slo-vanech. Vladialav Šak : Bulharske povstlni r. 1876 J- Hudec: Dr. France Prešern. (1800—1848). Jeho život, doba a b&micke dilo. Adolf Černy: Sto let lužicko- srbske* poesie. Do p i sv. Z Poznanč Z Krajiny. Ze Zahfeba. Rozhledy a zprdvy. Slovane seve-rozapadni: Slovane vvhodni: Jihoslovan& Narodni dum terstkvch Slovincu. Basnik J. Murn. Ustav sv. MikulaSe v Terstu. Sjedno-ceni vseh tri chorvatskych opposičnich stran. Rjecky »Novi List". — Ruch naro dohospod.'u «ky v Srbsku a Bulharsku. Do-rozumčni bulharsko ■ srbske. Vseobecne zpravy: Umenf, veda. Posudky a ozcamy: Slike: Josip Milakovič. Miohal Hčrnik. Handrij Dučman. K. A. Fiedler. Jan Česla.
Telefonska in brzojavna poročila.
Maribor 12. junija Viničar Bratuša, ki je svojo lastno hčerko zadavil in spečeno deloma snedel, je bil obsojen na smrt. Žena njegova je bila obsojena na tri leta težke ječe.
Dunaj 12. junija. Cesar je danes, predno je odpotoval v Prago, sankcioniral zakon o vodnih stavbah in zakon o lokalnih železnicah.
Dunaj 12. junija. Cesar je danes odpotoval v Prago. Vse ulice do kolodvora in prostor pred kolodvorom so bili polni ljudstvo. Zbralo se je na tisoče ljudi, ki so cesarja viharno pozdravljali. Cesar je prišel 25 min. pred odhodom vlaka na kolodvor in se tam posebno z ministrskim predsednikom Korberjem jako živahno razgovarjal. Ob 9. uri 55 m. se je dvorni vlak odpeljal. Cesarja spremlja 340 oseb. Takega spremstva ni cesar še nikdar imel na nobenem potovanju.
Praga 12. junija. Policija je prepovedala razobešanje slovanske troboj-nice in frankfurterice.
Inomost 12. junija. Kathrein je sklical na ponedeljek sejo deželnozbor-skega odseka, ki ima rešiti problem o avtonomiji Trentina.
Rim 12. junija. Luzzatti je v poslanski zbornici predlagal resolucijo, s katero se zahteva ohranitev sedanje vinske klavzule.
VVashington 12. junija. Prezident Mac Kinley je izjavil, da ne bo več kandidiral za predsednika Združenih držav.
Darila.
Upravnlitvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirile In Metoda. Gospića Anica Ferjančičeva v Ljubljani 17 K, nabranih v veseli družbi pri Maverju v Kranju. — Živela !
Za pogorelce v Gorenjivasl. Gospod dr. Andrej Vojska, c. kr. viBjesodni svetnih v Rudolfa vem 10 K. — Srčna hvala!
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha* J očim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska", ki je preskuseno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer a rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DTTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (2—8)
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Vetrovi
Nebo
ii
12
9. zvečer
7. zjutraj 2. po pol.
733 3    20 6 si. vzhod del. jasno Id
733 7 i 16 8 brezvetr. 'del oblaC.| 8 732 7 j  25 2   sr. jug j del oblaC. g
Srednja včerajšnja temperatura 20*0°, norca ale: 17 3°.
Dunajska borza
Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta......,
Avstrijska kronska renta 4°/0  .  .  . .
Ogrska zlata renta 4° „......
Ogrska kronska renta 4*.  . . . Avstro-ogrske bančne delnice   .  .  . ,
Kreditne delnice........,
London vista.........,
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark............
20 frankov..........,
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini........
9855
98 20 11805 96 — 11805 93 — 1673 — 679 — 24017'/, 117'47V, 23 50 1907 9060 11-33
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naS iskreno ljubljeni brat, oziroma svak in stric, gospod
Oroslav Repousch
rudniški blagajnik v farastniku
danes ob 9. uri dopoludne po dolgi bolezni, previden s svetotajstvi, v 63. letu svoje starosti v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v četrtek, 13. t. m., ob 6. uri popoludne iz Gospodskih ulic St. 3.
Sv. maSe za predragim rajnikom se bodo brale v mnogih cerkvah.
V Ljubljani, dne* 11. junija 1901.
Službo diurnista
ali kaj jednacega vsprejme takoj inteligenten mož.
Naslov pove npravni&tvo »Slov. Nar.*.
Cet. kr. avstrijski fjjfe držami železnici.
(1251)
Žalujoči sorodniki.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod is Izubijane jas. kol. Proga 6ea Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak ▼ Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monako v. >, Ljubno; ces Selsthal v Anssee, Solnograd, cez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj; čez Šelzthal v Solnograd, Inomost, oez Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Će* Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Šelzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Tibiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzenafeste, Monakovo, Ljubno; Cez Šelzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monako vo. — Proga t Novomesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v 10 ubijan o juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curi ha, Bregenca, Inomosta, Zeha ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak s Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3H m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak s Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga lx Hovega mesta ln Ko6evJa, Osobni § vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odhod is Izubijane drž. kol. v/ sr»wiTiiv Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob S. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. la Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Jtfihaei J(olih Jožica J(olih rojena Domicelj
Genova
♦ JX* Poročena. %tXK* dne 3. junija 1901.
(1250)
Zagorje
Američanski škrob na lesk
Fritz Schulz jun., Actiengesellschaft
Lipsko in Heb (Eger)
zajamčeno prost vseli >ko«IIjivili sno\JJ.
Ta doslej neprekoSeni škrob se je prav izredno obnesel; ima v sebi vse za dober uspeh potrebne snovi w prsvem razmerji, tako, da je vporaba vedno grotova in lahka. Zaradi mnogih ponarejanj naj se pazi na gorenjo tovarniško znamko, ki je natisnena na vsakem zavoju. Cena zavoju 94 vinarjev. Dobiva se v skoro vseh špecerijskih in drogerijskih trgovinah in prodajalnicali mila.    II. 2 (996-2)
/.lula s\< till'.l sK.i razstava Pariz I90O.
rt
8 8
h
9\
Styria> francoskih Peugeot Austria-koles.
Velika zaloga (101-44)
pristnih Jos. Reit-
PUCE^^STFM'      hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti ceni, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fr, Čuden,
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
o
»d
<
I*
Švicarija, Tivoli.
Danes v sredo, 12. junija
ciganske godbe« l249
Začetek ob 6. uri.     Vstopnina prosta.
Tri lepo meblovane
mesečne sobe
se oddajo takoj.
Izve se v Židovskih ulicah štev. 1, I. nadstropje._(1200-3)
Pozor!   00°L Pozor!
jesihova esenca.
1 liter velja 2 K. Ako hočete dober jesih sami narediti, pomešajte 1 liter moje bele ali ru-deče SO°/0 Jeaihove esienee z 20—30 litrov 8tudenčne vode in izvrsten jesih je gotov. 1192-2
Zaloga pri: R. Bračko v Ptuju.
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec).
Železniška postaja — pošta in brzojav.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Lud wigu 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini In kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih In tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svincu itd.
Pitno zdravljenje Kb0,eznih v žre,u'na
jabolku, prsih, jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
Elektrika. — Masaža,
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
(794-8)
oskrbništvo kopališča.
1
Marker za biljard
se takoj sprejme. — Natančneje v uprav-nlštvn .Slov Naroda". (1237—2
Mlad trgovski pomočnik
manufakturne stroke, se sprejme takoj na deželi. — Kje? pove upravništvo »Slov, Naroda". (1244—2)
Kranjske klobase
najboljše vrste, mehke In trdo sušene
prodaja in razpošilja tvrdka (12-131;
Edmund Kavčič
7 LJubljani, Prešernove nllce, nasproti poste.
Specijalna trgovina  za kavo in raj, glavna zaloga J. Klauer-jevega bigijeničnega likerje „Triglava" iz planinskih zelišč
Hafnerjeva pivarna
Sv. Petra cesta. Najlepši gostilniški vrt v Ljubljani.
Jutri v četrtek, 13. junija t L
vi ciflili iiiir
ogerske dvorne kapele
Jonas Jancsi,
Začetek ob 8. url. — Vstop prost.
Na mnogobrojen obisk vabi
z vele8po8tovanjem
Ivan Hafner.
(1252)
Nova pekarija
s prodajalno in z vso upravo (iac7-i)
ter špecerija z opravo vreč
se odda takoj v najem.
Kje? pove upravništvo .Slov. Nar."
Takoj vsprejmem
(kompanjona) za svojo filijalko pod ugodnimi pogoji, potem
pomočnika in učenca
za trgovino z mešanim blagom na Javorniku
(1233-2)       Štefan Fodpac
trgovec na Javorniku, Gorenjsko
Jvan 2(ordilc v £jiibljani
VčŠT trgovina s galaat^sriJ^IfeircL blagprsa
Prešernove (Slonove) ulice št. 10—14
priporoča svojo veliko zalogo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
i iz silpsiko in alj>alia-i5»irel>r«.. =
Predmeti iz alpake (trpežne bele kovine) veljajo:
1 tuc. žlic, navadnih gld. 440, težkih gld. 550 1 » » za kavo » 220, » » 260 1   »    nožev ali vilic    »   6"—,
Jedna velika žlica za mleko gld. —80, za juho gld. 2.—.
Noži   in   vilice  z roženim, koščenim  ali trdo-
lesenim ročajem : 12 parov navadnih .   .   od gld. 1.80 do gld. 3-— 12     »     boljših ...    »    »   3-50  »    » 750 Svečniki iz alpake visoki     21      24 2yacm
gld. 2—   2-30 260 Paper vestas, najboljše užigalice (svečice), gore skoraj 5 minut, in niso dražje od navadnih užigalic.
(1043-9;
Za pomladno in poletno dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe^: ponland in roman temnit, železo za vezi, štorje, iraver/e. železniške šine, okove za vrata in okna, trombe, revi za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428-17)
Potem poljedelske stroje: slamoreznlee, arepeljne, mlatilniee, fino izdelane močne plute, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše tromne za gnojnico, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Razno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje.
Nagrobne križe, vlite kotle, Jeklo za svedre, tehnleein uteže, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica,
trgroTTina z železnino In špecerljelciaaa. blagom.
-Ljubljana, Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«