184. številka
Ljubljana, v ponedeljek 12. avgusta 1895.
XXVIII. leto.
ishajft »tak dan ive«cr, iaimii nedelje in praznike, ter velja po poftti prcjeraan za avatro-ogerske desete za vse leto |6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld., 40 kr. — Za Ljabljp.no brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa Jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poRiljaije na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za. četrt leta — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje so od stiriatopne petit-vretc po H kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat nli večkrat tiska. Dopisi naj se iivole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravuislvo je na Kongresnem trgu 6t. Upravnifttvo naj te blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Razmere na Kranjskem.
»Soča" je priobčila ta le članek:
Že večkrat smo dobili z dežele prijazne svete: „pustite na miru Kranjce, grešijo jedni in drugi; za nas naj Kranjci kratko ni malo niti ne žive". — Nam ne ugaja tako načelo. Dežela kranjska je središče Slovenije; okoli Kranjske se vse suče, dasi smo zlasti na Goriškem v marsikakem pogledu mnogo naprej pred sosednjo vojvodino. Zato je dolžnost slehernega Slovenca, da bodrim očesom zasleduje vse, kar se godi v tej deželi. To je naše stališče, katero imamo vedno pred očmi, kolikor nam le pripušča skromen prostor. — Zadnji čas so se ondi pojavili tako neverjetno napeti odnošaji, nasproti katerim ne more ostati hladnokrven noben Slovenec. Ti odnošaji so dobili v razgnanem shodu narodne stranke v Starem Trgu tako žalosten izraz, da smo tudi mi rekli v tem pogledu že marsikako rezko besedo. Ali naša slika bodi popolna, da ne ostanemo na sredi pota. Nam je za resnico, pa naj bo ta že žalostna ali vesela, naj bo komu ljuba ali neljuba.
O teh oduosajih je spregovoril ob kratkem tudi poslanec dr  F e r j a n č i č  na shodu v Idriji.
,SoČatt navaja tu odstavek Ferjančičevega govora glede kranjskih razmer,   potem  pa nadaljuj«:
Dr. Ferjančič ni nič pretiral. Po vsein svetu volilci poslušajo svoja poslance, ki so pred Bogom in zakonom njih pravoveljavni zastopniki pri zakonodajstvu in boritelji za vsestranske koristi naroda. Le v Starem Trgu je bil jeden del volilcev tako nahujskan, da ni pustil poslancem niti govoriti. Taki izrodki slepe surovo 4.i so obžalovanja vredni, kajti takim načinom lahko zapreci peščica ljudij sleherno zborovanje. Ako začno posnemati zgled pristaši narodne stranke, ne bo moglo prirediti uiti jednega zbora vanj a tudi „ Katoliško pol Miško društvo", kar bi bilo treba najstrože obsojati, Okrajno glavarstvo samo je zabranilo drugi shod narodne stranke v Starem Trgu z jako značilno obsodbo nasprotnih kričačev,  nazivaje njih ravnanje   ,nedostojno
V spomin
Antonu Kremplju priliko] stavljenja njegovega spomenika pri Mali Nedelji
dnć li. avgusta 1895.
Semper honos nomen<iuo timm laudes«iup manebnnt.
Vergil.
Kdo nam je tmino pregnal minolosti naše, rojaki V Kdo nam pokazal dejanj Batih pradedov je broj?
Kdo nam opisal živo prednamcev življenje, trpljenje, Naših prednamcev nekdaj silo trpečih hudo?
Kdo nam narisal krepko in dostojno njih šege, navade?
Kdo nam v tolažbo je pel, narod svoj obžalujoč? To skromen je duhovnik bil, mož blagega srca,
Strastno svoj uarod ljubeč, storil veliko je zanj, Veka miuolega sin, svetilka k omiki, napredku,
Znanosti luč čislajoč, delaven, vztrajen, marljiv, Srečo Slovencem želeč, med prvimi bil je borilec,
Ki za Slovenstva obstoj so se borili kedaj; On je nam dika,  ponos Slovencem med Muro in
Dravo,
Našega kiaja nakit, vsemu Slovenstvu je čast. Trudne njegove kosti počivajo že nad pol veka, Duh pa njeg6v de bedi, rolačneže drami, budi.
agitacijo". Kaj hočemo še več? — No, in za tak uspeli je imel starotrški kapelan toliko brez-obraznosti, da je vskliknil pri sv. Razpelu ob potu: „Kristus, Ti si zmagal!" — Da, da ako bi Kristus danes živel na svetu, bi gotovo vzel bič in bi take apostole jeze in sovraštva zapodil iz svetišča. — Dostavljamo, da je deželno sodišče kazenski postopalo proti tamošnjima kapelanoma radi hudodelstva motenja javnega miru. In dostavljamo naposled, da so slovenski rodoljubi že večkrat morali iskati pri sodišču zavetja proti skruniicem njihove časti v svetem kraju — pred oltarjem ali na propovednici. Jeden tak slučaj se je pripetil zopet zadnje dni. Mi jih niti ne zabeležajemo, ker so to silno žalostni pojavi na Slovenskem !
Kam pridemo, ako bodo slovenski posvetnjaki še dalje izpostavljeni takim brezobraznostim v Bogu posvečenih krajih? Ferjančič, Tavčar, Bleivveis, Hribar so vendar možje, ki utegnejo imeti sicer svoje hibe, s katerimi pa treba govoriti dostojno, ne pa pobalinski žaliti njih stan, njih osebno čast, njih — prepričanje. Takim načinom ne pridemo nikoli do miru, pač pa se utegnejo odnošaji poostriti do tolike skrajnosti, da bodo sedanji izzivalci sami bridko obžalovali svojo strast.
Nismo brez namena priobčili okrožnico dalmatinskega nadškofi Careva do duhovščine svoje nadškofije, v kateri je dejal mej drugim :
„Kar je nekaj časa opaža se pri duhovščini tudi te škc fije, iu posebno pri mladih duhovnikih, neko nedovoljeno u p I 1 v a n j e na stranke^ katere žahbog ločijo deželo, ter da se tudi aktivno udeležujejo agitacije pri političnih volitvah v veliko škodo duhovniškemu poklicu in v nič manjše pohujšanje ljudstva. Taka dejstva morajo g'oboko žaliti naše srce, ki smo poklicani od Boga, da vladamo to Škofijo, pa vidimo, kako brezpotrebno trati duhovščina dober del mocij, odločnosti in delavnosti, ki bi se morale vse obrniti v čast božjo in zveli-čauje duš, zadnji in jedini namen našega poklica. Da imajo duhovniki svoje zmerno politično prepričanje,  da izvršujejo svojo  volilno  pravico, kakor
drugi, tega se jim ne prepoveduje, ker so tudi oni državljani pred zakonom; ali da se oni postavljajo na čelo agitaciji in da se živahno udeležujejo bojev različnih strank, to je za nje absolutno nečastno in jim je prepovedano po vsakem cerkvenem in svetem zakonu, ker to ni njihov poklic.
Poklic duhovnika pa je poklic miru in s 1 o ž n o s t i ; duhovniki imajo objemati v svoji nebeški ljubezni, katera je mora navduševati, vse narode in stranke: oni morajo imeti potrpljenje z onimi, ki se ž njimi ne strinjajo, in biti narodom učitelji in voditelji mejsebojne ljubezni in potrpljenja. Okrožnica, katero so pred leti razposlali francoski škofje svojim dušnim pastirjem, se je glasila: „ Bodite pred vsem možje ljubezni, ne mešajte se v nobeno stvar, ki razburja ali ustvarja razpore; ne dajte se nikomur rabiti kot orodje, ne pozabite, da jutri bodete pastirji premaganih in premagovalcev, ne držite se nobene stranke, ampak svoje vesti".
In v resnici, duhovniki imajo izvrševati svoj poklic nasproti vsem vernikom, brez razlike strank ; zato naj se vzdržujejo vsakega vtikanja, ki bi utegnilo škodovati duhovniškemu dostojanstvu, dajati pohujšanje pri nasprotnih straukah, škodovati zaupanju in veljavi, katero po pravici uživa duhovnik pri ljudstvu vsled svojega nebeškega poklica.
Radi zmedenosti nazorov in mišljenja pri volilnih borbah je čisto naravno, da stranke, ki pod-ležejo, slabo vsprejmejo vtikanje in delovanje duhovnika, in iz te^a nastane pogostoma razžaljenje vere, cerkve in duhovščine. Ako se pa duhovnik drži svojega pravega in jedinega poklica, namreč dušnega pastirja, povzdigne se veljava iu spoštovanje do svetega poklica.
Mi sicer dobro razumemo, kam je bila naperjena ost te okrožnice, in dalo bi se mnogo govoriti o tem, ali je bila umestna ali ne. Vendar b i t s t v u okrožnice mora pritrditi vsakdo, duhovščina sama mora priznati v  korist svoji  aveti  stvari in tudi
Duh je njegov buditelj krepak v posnemo rojakom, Vsegamogočni Bog dal, da ne izgine nikdar!
Dokler bo tvoje ime se slišalo, boginja Klio, Dotlej ostane spomin slavo njegovo šireč.
_ B. F.
Popotovanje avstr.-ogr. vojnih ladij v Kiel in slavnostna otvoritev kanala.
(Posneto iz dnevnika vdeleženca-rojakn )
X.
Po deževni noči napočilo je krasno jutro 21. t. m. Dopoludne vstavili so na slovesen način zadnji kamen v kanalu. Vse je vrelo že zgodaj zjutraj v Holtenau, kjer se je vršila slovesnost. Nebrojne tribune ob kanidu bile so kljubn veliki za navadnega meščana neznosni ceni natlačeno polne. Jedna posebna tribuna bila je na razpolago tujim častnikom in .sicer kot gostom brezplačno. Pri onemu kamnu imela je jedna kompanija prvega gardnega polka častno stražo; k njej bila sta prideljena tudi oba starša cesarska princa. Ob polu jednajstih zbrali so se vsi dostojanstveniki in zastopniki držav in pričakovali prihod nemškega cesarja in cesarice.
Ob 11. nri zapustila sta cesar in cesarica ob gromenjem topov vseh ladij krov in navdušeno pozdravljena od^ navzočih prišla na slavnostni prostor. Državni kancelar knez Hohenlohe prebral je cesar-
sko pisanje in je shranil v kamen, tesarju so dali v roko zidarsko žlico in ž njo je vrgel na kamen malto in potem je pokrov postavil na kamen, a kladivom po obiraj ni ceremoniji udaril trikrat po kamnu in krstil kanal: »Cesarja Viljema kanal". S tem je bila slovesnost konema in vse so je podalo ^opet v mesto Kiel.
Popoludne ogledal si je cesar vse navzoče la-dije mej tem, ko se je vozil na ladiji „Itohenzol-lornu mimo vseh tujih ladij. Ladije pozdravljale so ga s hura-klici in nemško himno.
Zvečer so bili vsi višji dostojanstveniki in poveljniki tujih ladij povabljeni na velikansko pojedino v omenjeni ladiji na suhem.
Dne 22. dopoludne bile so dovršene slavnosti z velikim manevrom nemškega brodovja, ki je traja 1 celo dopoludne. Tuje ladije so se odpravljale na odhod. Francozi so odpluli že prejšnjo noč, za naš odhod bil je določen dan 23. t. m. Vse prošnje naših znancev, da bi ostali še nekaj dni v Kielu, bile so zaman. Ukazano nam je bilo zapustiti 23. t. m. luko in tako smo morali tudi storiti. 23. t. m. ob 9, uri zjutraj odrinili smo od gostoljubnega mesta istočasno z Rusi.
Neradi smo se ločili od tako ljubeznivih tovarišev; tudi program zabav še nikakor ni bil končan in ravno sedaj bi se bili prav zabavali, kajti, ako-ravno so bile pretekle slavnosti zelo zanimive, ven-
svojega stana, da se ne da oporekati niti jedni besedi. — Mi .sami smo prvi proti temu — in to smo dokazali z nebrojnimi članki — da bi se dnhovništvu omejevala politička svoboda, vendar moramo priznati, da so ondi izražena načela le v korist dubovskega stanu. Vse je dovoljeno do neke meje! Cun vzviše-nejši je pa kak stan, toliko pozorneje mora gledati okoli sebe, toliko bolje mora paziti na sleherni svoj korak, da več ne škoduje dobri stvari in sebi nego bi utegnil koristiti z neumestnim naporom.
Toliko pa lahko rečemo z mirno vestjo, da — če je tak pastirski list kjekoli umesten — je to gotovo na Kranjskem nasproti gori opisanim odno-sajem. Ako pojde tako dalje, tedaj se izpolni vse ono, kar je nadškof Carev navedel kot naravno posledico, katera pa mota nula gat i uprav duhovščini sveto dolžnost, da se jej izogne, kajti večno resnično ostane geslo: QaiđqoJd agiH, prudenter agas, et respice finem. (Karkoli počneš, delaj previdno in misli na konec!) — A kakošen naj bo še le konec teh odnošajev, ako že danes morajo posvetnjaki pred sodišči varovati svojo čast, ako mladi gospodje, ko so komaj zapustili zaprtijo v semenišču, tako nastopajo proti zrelim, samostojnim, v visokih službah stoječim mo/em, kakor so vitez Hleiweis, dr. Ferjančič, dr. Tavčar in drugi V To v trezen premislek tistim, katerih se tiče! Nje delamo že naprej odgovorne za vse zlo, ki utegne priti, kajti nikdo naj si ne doiuišljuje, da slovensko r-zumništvo ee bo dalo tako sramotiti, kakor se je zgodilo pri omenjeni priliki v Starem Trgu. Tako obnašanje mladih go«podov brez dvoma spada v tisto vrsto, o katerem je dejal nadškof Cirev, da „. . . . j a b s o I u t u o nečastno in jim je prepovedano po vsakem cerkvenem in svetem zakonu..." Nam se zdi, da nadškof Carev vedel, kaj je pisal, a to velja na Kranjskem prav l^ko, kakor v Dalmaciji, ker „cerkveni in sveti zakoni so pač jednaki po vsem svetu.
Končamo! Te besvde umo napisali z najboljšim i imenom: koristiti cerkvi in ugledu duhovščine. Prva je zidana na skalo in nje ne premagajo peklenske sile; za njo se nam torej ni toliko bati. Ugled duhovščine je pa zavisen največ od nje same, ali nič ni ložega, nego zapraviti ga. Dokazov imamo dosti po vsem svetu. Mi pa hočemo, da ta ugled ostane nedotakljiv, ostane trajen in vzvišen, kajti nanj se naslanja vsestransko dobro kršćanskih ljudstev. Vzgledna duhovščina z nedotakljivim ugledom jo krepka opora ne le duševnemu, Marveč tudi narodnemu in gospodarskemu napredo vanju Zato je potrebno, da bi se uprav mej duhovščino pojavili odločni možje, ki bi tudi na Slo-\ enakem pametno izvedli načela prej omenjene < krožmce nadškofa Careva! Ako pojde pa po do Sedanji poti, utegnemo doživeti britke čase, a spoznanje pride tedaj, ko bo — prepozno. Rekli smo!
V 1JIII»1Jtalil, IS avgusta.
Zveza konservativcev z liberalci V Hallu so bile te dni ožje volitve. Vsled nekega kompromisa je voljenih 12 konservativcev iu G liberalcev,
der se nismo tako zabavali, kakor bi se gotovo sedaj. Razno tega pričele so sedaj velezanimive jadi ne regate.
Omenim naj še jedenkrat, da je  bilo preveč ■/ i človeške moči, vse to v tako kratkem času prebrati in da smo se prav veselili zopet jedenkrat se lirno spočiti na krovu.   V tem oziru nam ui bila tako t<-žka ločitev iz Kiela.
Slavnosti bile so res velikanske in dvomim, da bodem še kdaj imel priložnost, kaj jednacega doživeti. Veliko milijonov veljala jo prireditev teh - ehkih slavuostij.
V nedeljo 23. t. m. krmili smo torej zopet mimo Vsliosga Delta proti domovini. S tem dnevom pri-i slo je zopet priprosto pomorsko življenje. Seveda *mo se precej vsi službe prosti vlegli k počitku iu upali čez poldan do večera. Žalibog nam je slabo vreme, ki nam je delalo že prej toliko težav, tudi sedaj še toliko bolj nagajalo.
Dne 24. t. m v jutro bilo je morje tako nemirno, da je moral „Trabant" iskati zavetja v bližnji luki. Druge tri ladije jadrale so pa naprej, neusmiljeno bičane od valov razburkanega morja. Nismo Vedeli droaega početi, ko tolažiti «e z upanjem na boljea vreme; še ponoči nismo mogli uživati nam toli potrebnega spanja. Sele blizu kanala la Mancho umirilo sn je morje in smo ae ob lepem vremenu vozili skozi omenjeni kanal.
mej njimi njih politični vodja dr. Erler. Razmere so letos za konservativce bile tako ugodne, da bi bili tudi brez liberalcev zmagali. Da so volili nekaj liberalcev v mestni zostop, to naposled ni nič posebnega in je morda celo umestno, da sta obe stranki zastopani. Toda to je vzbudilo pozornost, da je baš podpredsednik zbornice poslancev dr. Ka-ihrein z vsem svojim uplivom potegnil se za ta kompromis. Drugi konservativci niso bili vsi zanj, a on je izjavil, da ne sprejme mandata za mestni zbor, ako se ne voli nekaj liberalcev. Konservativnemu dru. Kathreinu je torej mnogo na tem, da ohrani prijateljstvo z liberalci. To tudi nekako kaže, da konservativni vodje resno računajo na skupno postopanje z liberalci v državnem zboru, izogibajo se vsem, kar bi utegnilo kako ovirati osnovo nove konservativno-liberalne koalicije.
Državljanske pravice državnih uradnikov. Minister notranjih stvarij Kielmanusegg je izdal nekak navod, kako se imajo uradniki posluževati svojih državljanskih pravic. To navodilo je sklenil ministerski »vet. Pred vsem minister uradnike opozarja na njih dolžnost, da ohranijo uradne tajnosti. Uradniki ne smejo sami odločevati, katere uradne stvari naj ostanejo tajne, to je stvar v to poklicanih predstojnikov. Glede izražanja svojega mnenja v zadevah, ki se tičejo službe, navezani so na službene predpise in službeno prisego. Podrejeni organi ne sme|o na zaničljiv način kritikovati nare.11» oblastev. Potem ne smejo utvari razpravljati v javnosti, »kose čutijo kaj prizadeti iu mislijo, da imajo pravico se pritožiti. Če se taka stvar spravi v javnost, se hoče le odtegniti presojevanju poklicanih faktorjev. Ne smejo se prirejati shodi, h katerim ima vsakdo vstop, da bi se na njih razpravljalo o peticijah uradnikov o njih stanovskih interesih, iu tudi ne gre, da se take peticije pošiljajo državnemu zboru po drugem potu, kakor po predstojnih oblastvi. Uradniki pa lahko v varstvo svojih interesov snujejo društva, prirejajo zborovanja, katerih se le batni udeležujejo, in sklepajo peticije, katere odpošiljajo visoki vladi potom predpostavljenih oblastev Uradnikom se dalje prepoveduje vsaka javna agitacija. Svobodna volilna pravica jim je zagotovljena, a izvajati je ne smejo na kak demonstrativen način, da bi bo videlo, da se potegujejo za to ali ono stranko. To bi se vjemalo z nepristra-nostjo, ki se mora zahtevati od uradnikov. — Pro-11 hh mitski listi zaradi tega ukaza grozno kriče, da da se uradnikom kratijo državljanske pravice. Po našem mnenju se je bati še bolj nego ukaza njegovega pristranskega izvajanja. Prav lahko se zgodi, da bode meja dopustljivosti pri nemških uradnikih vsa drugačna, nego pri slovanskih. Slovenski uradniki imajo v tem oziru že več bridkih skušenj. Nemškim uradnikom se je dopuščala najhrupnejša agitacija, slovenski se je pa prestavil, če je le volil po svojem prepričanju.
Shod nemadjarskih narodnostij v Budimpešti se je zvršil. Sporazumel se je o programu nemadjarskih narodnostij. Shod je ugovarjal temu, da hočejo Madjari utisniti ogerski državi neki svoj na
Dne 27. zjutraj došli smo v Plymouth in se že ob 8. uri vsidrali v luko. Bivanje v Plvmouthu bilo je določeno samo na štiri dni in vsled tega nismo imeli dovolj časa, da bi se peljali v precej oddaljeni London ; ostali smo ves čas v Plymouthu, kjer so nas zelo gostoljubno vzprejeli. Ptvmouth je v prvi vrsti angleška vojna luka, a tudi veliko kupčijsko mesto. Kakor v vseh drugih takih angleških mestih, tudi tukaj ni videti nobenih monumentalnih zgra-deb. Po ulicah jo po dnevu vedno polno delavnih ljudij, po 11. uri po noči pa vse kakor mrtvo in če bi imel glada ali žeje umreti, ne dobiš nobene krčme več odprte. S temi strogimi postavami hotelo se je razširjenemu pijančevanju v okom priti. Mesto ).■ specijelno ob luki zastarelo in prav ne vabljivo, dalje v središči so pa široke ceste in veliki trgi. Krasen razgled se ima z vehcega promenadnega prostora po celi luki in daleč ven po morji. Tam stoji piramida sezidana v spomin premage angleškega brodovja nad špansko armado. Plvmoutha držita se Še mesteci Stonbouse in Devonport; o zadnjem mestu omenjam samo, da je ondi vojna luka z velikim pomorskim arsenalom. Mesto Plyuiouth ima neki romantično okolico z lepimi izleti a žalibog nismo imeli časa, da bi si jo ogledali.
Veselil sem se zelo priti na Angleško specijelno, da proučujem običaje in navade Angležev v njih domovini,   primerjajo jih a onimi v kolo
rodni značaj, dasi še večine nimajo. Shod se je izrekel, da ni sedanji narodnostni zakon popolnoma primeren, a bi se vender moral držati, dokler se ne premeni. U pelje naj se občna, jednaka in tajna volilna pravica. Shod je za svobodo veroizpovedanja in se bodo zatorej Slovaki, Srbi in Rumuni poganjali, da se premene cerkveno-politični zakoni. Zahtevali bodo svobodo zborovanja in svobodo društev. Odpravijo naj se porotna sodišča, ali naj se prestavijo v kraje, kjer bodo mogla poslovati brez tolmača. Sklenilo se je tudi, vse pritožbe razložiti v posebni spomenici vladarja. Ogerski vladi sklepi tega shoda seveda niso po volji. Da bi jim odvzeli nekaj veljave, je politiški komisar na shodu zahteval, da se ne označijo sklepi kot sklepi nemadjarskih narodnostij, temveč le za sklepe zboro-valcev. Tudi so najeli kacih 30 Srbov, Bolgarov in Slovakov, da po Časopisih oporekajo tem sklepom. Seveda nekaj renegatov za tako izjavo ni bilo težko dobiti.
Rusija in Bolgarija. Iz Peterburga se izjava ruske vlade oporeka. Ker pa vlade marsikaj oporekajo, kar je resnično, tudi temu oporekanju vsi ne verujejo. Dunajski korespondenčni biro je pojasnil, da je dotično izjavo dobil od \Volfovega korespondenčnega biro iz Berolina. Poslednji odločno zatrjuje, da jo je dobil iz Peterburga, z odločnim pristavkom, da prihaja od ministerstva vnanjih stvarij. Nekateri sodijo, da je tukaj le v časopise nekaj prišlo, kar za časopise ni bilo namenjeno. Posebno je tudi to jemati v poštev, da je oficijozno glasilo ruske vlade ,Nord" imel podobno izjavo, še predno so jo prinesli dunajski listi, in da so mnogi ruski listi pisali blizu v jednakem smislu. s'eveda ruska vlada ne mara s tako izjavo oteževati delovanje rusofilske stranke v Bolgariji. Tudi je čudno, da se je tako dolgo čakalo z dementijem. Sicer navadno take stvari dementuje „ Praviteljstveni Vjestnik" ali pa n Journal de S tint Pčtersbourg", ne pa ruski korespondenčni biro. Stvar nikakor še ni povsem jasna.
XI. veliki koncert „Slov. pevskega društva v Ptuji".
(Konec.)
Veliki koncert na niinoritskem dvora.
„Dokler slovenski rod na zemlji
Veselo, tožno hode žil,
Ti, pesem, dušo mu objemlji
In nosi ga do Boga gor,
Ki v večnojasnem domu žije!"
Pred in mej veliko skupno pevsko vajo delile so nežne roke ljubeznivih gospa iu gospodičin milim gostom in zbranim pevcem mične šopke du« htečih cvetlic. Točno ob 5. uri popoludne začne se zbirati na stotine občinstva na samostanskem trga pred minoritskim dvorom. Vsa ptujska narodna inteligencija došla je s svojimi obitelji, popoludanski vlak pripeljal je tud' mnogo tujih gostov in kmalu je bil prostorni minoritski dvor z občinstvom napolnjen; ceni se, da je bilo najmanj 1.200 poslušalcev. To število bi se še jako pomnožilo, če bi se bili povabili tisti slojevi ptujskega meščanstva, ki niso ravno našega mišljenja, ampak le koncili-jantni    nasprotniki,    ki    so   zanimajo   za naše
-:-:-
nijah; te imel sem že večkrat priliko opazovati na svojih popotovanjih. Kolikor sem mogel te dni opazovati, našel nisem nobenih posebnih razlik in ia tega sklepam na veliko zavednost Angležev; kamorkoli pride Anglež, ostane zvest svoji domovini v celem življenju. Po njem se moraš ravnati, ako hočeš ž njim prijateljski občevati.
Večkrat smo se shajali z angleškimi Častniki in se vabili drug druzega. Nek večer priredil je angleški admiral plesuo zabavo, kjer smo se prav dobro imeli. Ko smo napolnili ladije s premogom — in to je bil glavni naš namen v Plymoutha — odjadrali smo 30  t. m. zvečer iz luke.
Se nismo bili 12 ur na morju, ko nas je dohitelo tako slabo vreme, kakor še nikoli ne do-sedaj. Drugo jutro, ko smo pluli mimo Bresta, odposlal je naš uadpoveljnik zopet torpedolovca „Trabanta" v zavetje francoskega pristanišča.
Sloveči zaliv Biscaya skazal se je tudi sedaj v svojem slabem glasu in mi smo to grenko občutili. V noči mej 1. in 2. julijem prestali smo pravi južni vihar, ladije so le težko prišle naprej in o nočnem počitku se nobeden niti menil ni vzlic utrujenosti od pretečenega due. Malo bolje ali še vedno zelo slabo držalo se je vreme 2. julija in šele 3 julija potihnila je nekoliko sapa, ki je pihala od juga Čez zahod proti severu. — Bili so to grozni dnevi 1
težnje in ki bi bili iz radovednosti, kakor smo pozneje slišali, radi vsi prišli, Jednak pojav smo doživeli v Šoštanj i 1. 1892. in dandanes je ta trg naroden.
Vender je odbor v tem obzira prav ravnal, če se je oziral v prvi vrsti na člane in goste. Kolorit družbe bil je jako mikaven. Videli smo mnogo duhovnikov, lepo število častnikov tukajšnje posadke in veliko množico elegantno oblečenih dam, v ozadji pa obilno kmetskega ljudstva iz okolice i. t., d.
Polnoštevilna godba ptujskega godbenega društva svirala je točno in precizno. Opomniti moramo, da je večina godcev iz ptujske okolice in da je to ugodna podlaga za ustanovitev lastne godbe, katero vprašanje pa se še sedaj ne more razmotrivati, ker je to odvisno od stalnih rednih in visokih prispevkov, s kojimi pa društvo pri sedanjem stanji razpolagati ne more.
Izmej točk programa ugajal je posebno mešani zbor: „Pod prozorem" od dr. G. Ipavica in ljubki ženski zbor: „Slovenskim mladenkam" od Volariča; zadnjega je spremljal orkester.
Ti dve skladbi bili sta posvečeni od imenovanih skladateljev društvu samemu. Uspeh je bil tak, da je občinstvo burno zahtevalo ponovitev obeh točk; „Pod prozorom" se je tudi ponavljala, a druga kompozicija se ni mogla ponavljati, ker je bilo vreme jako dvomljivo in ker je časa primanjkovalo. Omenjenima skladateljema se tukaj izreka prisrčna zahvala z gorko domoljubno prošnjo, naj tudi v prihodnje društvo s svojimi umotvori krepko podpirata, kajti vtis njunih skladeb bil je mogočen in silovit.
Pri moškem zboru: „Na moru", Dav. Jenko, odlikovali so se tenoristi društva „Sluvec" s svojimi srebrno - čistimi glasovi, dočim bi bih) želeti, da bi bili basisti močneje zastopani. Težka skladba „Samo", A. Foersterja, je bila jako povoljno izvedena, če se pomisli, da so tukaj pevci iz različnih krajev nastopili po jednokratni skupni vaji; zaradi tega moremo le pohvalno priznanje izreči g. Srečkotu Stegnarju, dirigentu /bora, ki je s tako sigurnostjo in s takim uspehom vršil pri tej težavni točki svojo nalogo. Biser vsega vzporeda bila je 6. točka, A. Foersterja , Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi". Pri tem mešane ni zboru nastopilo je skupaj okoli 200 pevk in pevcev in ta krepek zbor mladostnega ognja navdušenih slovenskih mladenk in vrlih pevcev je tako mogočno in veličastno odmeval po prostranem od vseh 4 strani z visokim zidovjem ohdanem dvoru, da je bilo občinstvo kar očarano. Posamezne pesmi pele so se dovršeno. Spremljevanje godbe ni bilo sicer tako, kakor smo pričakovali, a pomisliti je treba, da je bila samo jedna glavna vaja in da se tako težke produkcije le dajo dovršeno izvajati p j mnogih skupnih vajah.
Vzlic temu nedostatku bil je učinek velikansk in aplavzov ni bilo konca; posebno so bile burno aklamovane brdke pevke, ki so po svoji zunanjosti in številu naredile najugodnejši utis na občinstvo.
Ker je skladba: „Vojaci na potu" izosta'a, nadomestili so ljubljanski „Slavci" ta izpad s tem, da so zapeli prekrasno Hudoveruikovo skladbo: „Naša zvezda." Na konci je zadonela vrlim „Slavcem" od vseh strani tako burna pohvala, da so še bili prisiljeni jedno pesem dodati in zapeli so: „Hajd1 na boj!" (Konec prih.)
oklic:
Iz vseh dežel romajo letos Slovani v zlato mater Prago, da na narodopisni razstavi češki občudujejo delo, napredek in veliko kulturo naroda češkega. Z narodopisno razstavo svojo dosegli so čehi velikanski triurni' pred vsem naobraženim sve tom in so danes prvi kulturni narod v veliki obitelji slovanski. Na narodopisni razstavi češki razodeva se nam v vsej svoji veličini češkega naroda genij, ki je čuval stoletja in stoletja nad narodom ter mu zagotovil obstoj. To videti je velik užitek, neprecenljiv pouk in prevažna spodbuja za nas. Z brati Cehi veže nas stara zgodovina, ž njimi spajajo nas običaji, z brati Čehi veže nas najsvetejša vez: jezik in krvno bratstvo. Tu jo kulturni studenec, iz katerega zajemajmo življenjsko moč.
Rojaki! Pohitimo torej zopet v Pra.g0 v čim večjem številu, da tako dejanjski zasvedočimo češko -slovensko vzajemnost! Poseben razstavni vlak pojde iz Ljubljane dne" 31. avgusta ob 5. uri 45 minut zvečer in pride v Prago ob 4. uri popoludne dne 1. septembra 1895
Vozne cene so naslednje:
1. razred     II r.    III. r.
Ljubljana......gld. 40 —    30—   19 —
Litija........ „   38—   28f>0    19 —
Zidan Most..... „   37-—   28 50    19 —
,L»Ski Trg...... „   37-—   27 75 18*60
Celje........ „   37'—    2775    18 50
Št. Jurij....... „   37*—   27 50    18 —
Poličane....... „   36'—   27'—    18 —
Pragersko...... „   36—   27—    18 —
Maribor ali Spielfeld. . „ 34'— 2550 17 — Gradec e'i Bruck na M. „ 30"— 22 50 15 — Dunaj........ „   1550    10 50     5 50
Vlak bode vozil po južni železnici do Dunaja in od tod preko Taborja v Prago. Le ako se oglasi dovolj udeležencev, pojde tudi poseben vlak iz Trsta. ~ Cene iz Trsta v Prago bodo:
I. razred     II. r.    III. r.
Trst........gld. 48 —   86 —   24 —
Nabrežina...... „   46 —   34 50   23-—
Sežana........ 45—   33 25   22 50
Divača....... „   44 —   33 —   22 —
Št. Peter...... „   43—   32 25   21 —
Postojina...... „   42"—   31*50   21-—
Rakek....... „   42 —   31 50   21 —
Logatec....... „   42—   31'50   21'—
Borovnica...... „   42-—   31 50   21*—
Kdor se misli udeležiti tega posebnega vlaka, pošlje naj denar za dotični razred jednemu podpisanih odbornikov do 25 avgusta. Vsakemu udeležencu pošlje se koj legitimacija, s katero se bode dobival vozni listek.
Program potovanja in bivanja v Pragi priobči se pozneje.
V Ljubljani, dna 12. avgusta 1895. Ivan Hribar,      dr. Danilo Majaron,
predsednik. podpredsednik.
Anton Trstenjak,
tajnik.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 12 avgusta.
— (Razdelitev posojil in podpor.) Danes so bo začela pri deželni vladi posvetovanja o prošnjah hišnih posestnikov glede brezobrestnih posojil in podpor. Posvetovanja se bodo nadaljevala vsak dan, ker žsli vlada, da bi bile vse prošnje — kakor smo to že javili pred dobrim tednom — rešene do 18. avgusta. Želeti bi bilo, da bi se tudi prošnje trgovcev in obrtnikov do tedaj rešile. Zlasti mali obrtniki so obljubljene jim podpore tembolj potrebni, ker so morali sedaj plačati najemnino; nekateri so se tudi selili; finančna uprava pa jih je razveselila z dostavo plačilnega naloga za plačanje dohodarine.
— (Na češko slovansko narodopisno razstavo) Odličen rojak nam piše iz Prage: Slovenci snujete izlet v zlato Prago, na prelepo narodopisno raztavo češkoslovansko. Nameravata pripeljati seboj tudi nekoliko naših kmetov. Pridite v mnogobroj-nem številu, pridite gledat, kako veličastno slavi češki bratski narod plodove svojih trudov, pridite in učite se od vztrajnega in pridnega naroda, kako treba postopati, da se narjd sam iz sebe z lastnimi močmi, vzlic vsem preprekam ljutega protivnika povzpne na toliko stopinjo kulture, da ga drugi radi tega zavidajo. Pridi t a in veselite se, da je to slovanski narod, ki slavi velikansko zmago, in okrepčani se bodete vrnili nazaj v svojo domovino, sebi in svojemu narodu v prid. Priporočan bodi ta izlet posebno našim gospodom učiteljem, v katerih rokah leži prihodnjost našega naroda. Tu bodo videli plodove umnegji in narodnega učitelj-stva. Z i naše kmete pa velja to še bolj. Dana jim bo prilika, seznati kmečko občino po velikosti in zemljiščih podobno našim vasem. Ta občina je uzorno upravljana, gospodarstvo in občansko življenje je izgledno. Pridite torej v mnogem številu. Češki narod Vas bo sijajno sprejel, kakor brat svojega brata.
— (Stavbinska  delavnost v Ljubljani)
omejena je letos iz obče znanih vzrokov skoraj jedrno na rekonstrukcije po potresu poškodovanih hiš ter na dograjenje onih poslopij, s katerih zgradbo se je bilo že lansko leto pričelo. Pri „Narodnom domu" delo lepo napreduje ter je glavna fasada, ki se uprav krasno prezentuje do parterja, že izgotov-Ijena. Tudi v notraujem so delo po možnosti pospešuje, tako da se bode poslopje meseca oktobra brez dvojbe lahko izročilo svojemu namenu. Zupan čičeva hiša ob Tržaški cesti bo v kratkem dogotovljena in je fasada obeh traktov jako elegantna. Kakor se nam poroča, pričel bode gospod Zupaučič poleg te nove hiše v kratkem z zgradbo nove tri-nadstropne hiše, ki bode isto tako elegantno izdelana v slogu nemške renesance. Hiša, ki bode še letos pod streho, imela bode izključno stanovanja s tremi sobami. Zgradba novega poštnega poslopja pričela se je sedaj brže dvigati kvišku in bode zidovje v parterju še ta teden dovršeno. O drugih projek-tovanih novih zgradbah ni še nič določeno. Zgradba nove gimnazije odložila se je do prihodnje spomladi.
— (Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana") priredi jutri odhajajočemu klubuemu usta-novniku in mnogoletnemu članu g. Ernestu Koželju v gostilni g. Ivana Počivalnika tik Št. Peterske cerkve, odhoduico, na katero vabi vse sedanje in bivše klubne člane. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Dober želodec) V soboto je v neki gostilni na Bregu nastopil neki pekovski pomočnik v ulogi požeruha. Stavil je za primemo svoto, da
poje v pol uri 20 trdo kuhanih jajc, jeden porcijon šunke in kos bruha ter popil dva litra piva in četrt litra vina. Mož je stavo sijajno dobil, ker je vse to z občudovanja vredno lagotjo spravil pod streho.
— (Policijake vesti ) Posestniki Jakob in Janez Vidic in Alojz Skubic iz Polic pri Litiji pripeljali so bili v soboto brinje v Ljubljano na prodaj ter ga prodali nekemu žganjarju zunaj mesta. Pri tej priliki so si privoščili precej brinjevca ter se precej „nat.rkani" vračali popoludne skozi mesto domu. Za Jikof vzeli so steklenico vina seboj. Ko je paznik na Poljanski mitnici zasledil skrito steklenico, zahteval je 44 novčičev globe, kar pa je voznike tako neprijetno iznenadilo, da so steklenico vrgli ob tla, paznika Kirarja in prejemnika Mešeta, kateri mu jo bil prišel na pomoč, pa so pričeli suvati in pretepati, dokler ni policija naredila miru ter odgnala rabijatne voznike na rotovž, kjer je Janez Vidic jokaj.- zatrjeval, da je nedolžen in da se mora le mitniški paznik kaznovati, „ako je še kaj pravice na svetu". Izgredniki naznanili so se državnemu pravdništvu. — Predvčerajšnjim in sinoči bilo je zopet aretovanih lepo število delavcev in postopačev, mej temi 10 zaradi razgrajanja in kaljenja nočnega miru, 2 pa zaradi tatvine.
— (Krojaško strokovno uoilisče) Opozarjamo na današnjo prilogo našemu listu glede krojaškega strokovnega učilišča g. M. Kunca v Ljubljani. To je jedina šola te vrste na Slovenskem in sploh najpopolnejše učilišče za krojaške stroke v Avstriji. Izborni učni uspehi so dokaz, da je vse vzgledno urejeno.
— (Nemško izvestje slovenske gimnazije v Kranju) Vodstvo lani novic ustanovljene gimnaziju v Kranju je izdalo svoje letno izvestje v nemškem jeziku. Vse, kar se nanaša na šolsko organizacijo, je pisano v nemškem jeziku in samo naznanilo o začetku šolskega leta se je seveda ni drugem mestu dodalo tudi v slovenskem jeziku. Žalost in srd sta nam napolnila srce, ko smo dobili to klasično pričevalo klečeplastva in licemerstva v roke. Kranjska gimnazija, ki se proglasuje. kot slovenska, izdaja svoja poročila v nemškem jeziku!
samo to je žaljivo za slovensko prebivalstvo v tej kronovini, ne glede da je tudi do cela nezakonito. V tem oziru veljajo povsem določne mi-nisterske naredbe. Ministerska naredba z dne 31. decembra 1850- leta, št. 10514, veleva izrecno, da je glavni smoter vsakoletnim šolskim poročilom: dem Publiku m den Zustand und die Wirksaiukeit der Schulo ira abgelaufeuen Schuljahre darzustellen. Občinstvo, to so pač roditelji in varuhi, ki pošiljajo svoje otroke v to šolo. Ti pa so samo Slovenci, kakor je razvideti prav iz izvestja, saj je bilo mej 135 dijaki, 134 Slovencev in le 1 Nemec. Oziri na občiustvo bi bili torej zahtevali, da se je izvestje izdalo v slovenskem jeziku. Pa tudi jedino zakonito bi to bilo. Navedena ministerska naredba veleva namreč v 5. odstavku: Die Schulnachrichten sind in der llnterrichtssprache zu geben, nur die Ankiindigung iu Betreff des Schulanfanges umi der Aufnahme der Schuler kann in alleu Lan-dessprachen verfasst sein. Izvestje navaja na strani 41., da je bil učni jezik v obeh razredih za vse predmete slovenski, izimši deloma nemščino, tudi v 111. in IV. razredu bo slovenščina učni jezik za vse predmete, izimši za nemščino in grščino iu pa proste predmete, šele v višjih razredih bo — ako bo — nemščina učni jezik za vse predmete. Zt sedaj je torej učni jezik še slovenščina na tem zavodu, in tudi kadar bo gimnazija popolna, bo še vedno veljal kot učni jezik in ne samo kot deželni jezik. Dokler je pa gimnazija pretežno slovenska, smemo po zakonu zahtevati, da izdajaj izvestja v slovenskem jeziku; z ozirom na bodoče višje razrede bi mogli k večjemu koncedirati to, da naj bode izvestje pisano v obeh jezikih Prav tako imamo iz zakona pravico zahtevati, da naj tudi višji gimnaziji v Ljubljani in v Novem mestu izdajata izvestja v obeh deželnih jezikih. 0 tej stvari bodemo še obširneje govorili in skrbeli, da bo imelo ministerstvo priliko, izreči svojo sodbo. Zi danes konstatujemo samo, da je vodstvo slovenske gimnazije v Kranju objavilo svoje letošnje izvestje samo v nemškem jeziku, kar je očitna in za slovensko prebi-alstvo naravnost sramotna provokacija, ter da je .Slovenec" priobčil v št. 17. dolgo notico o kranjski gimnaziji, v kateri je naštel vse najmanjše podrobnosti, ni pa z nobono besedo omenil, da je izvestje nemško, kaj še, celo prikril je to vedom t i u namenoma, to pa le, ker se bori samo za pravice in za čast slovenskega naroda!
— (Veselica kmetijskega bralnega društva
v St. Vidu) pri Zatičini privabila je včeraj izredno obilo število slovenskih rodoljubov in rodo ljubkinj v prijazno dolenjsko stran. Posebno mnogobrojno je bila zastopana poleg bližje okolice št. viške, zatiške in trebanjske še Ljubljana, Litija in Ribnica. Veselica se je vršila ob obili udeležbi naroda na lepem Lukanovem posestvu vseskozi prav
fijajno. Krasen povor 5. g. knrata K oble rja je b l vzprejet nnvduSeDo. Mnogobrojni doma/i mešani -.-bor pod vodstvom učitelja zutiakega g. Kovača j m presenetil s svojim točnim petjem vse navzoče. OvfeteroBpev „Ilirija** pa je kakor povsod tudi tu očaral poslušalce. Do pozne noči se je vršilo petje z krepkimi zdravicami, ki so veljale gostom, posebno navzočnima deželnima poslancema gg. vitezu dr. Bleivveisu in Svetcu, zaslužni rodbini gosp. svetnika Vene a j za itd Gmotni uspeh na korist družbi sv. Cirila in Metoda je prav povoljen. Več prihodnjič.
— (Promet na dolenjskih železnicah) je
bil v minolem mesecu napram dohodkom jednacega meseca lanskega leta znatno manjši. Osobni promet je nekaj zastal, tovorni pa je obsegal večino v izvažanji lesa in premoga, ostalih predmetov je bilo v obče kaj malo izvoženih.
— (Bralno društvo na Bledu) priredi povodom blagoslovljeni a društvene zastave v četrtek, dne 15. avgusta 1895. leta slavnost s koncertom. Vzpored: 1.) Ob 9. uri dopoludne vzprejem gostov. 2.) Ob 10. uri blagoslovljenje društvene zastave na otoku, potem slovesna sv. maša. 3.) Ob 2. uri popoludne skupni obed v gostilni gosp. M. Jeklerja.
4) Ob 4 uri tombola pri gosp. M. Jeklerji. Čisti dohodek tombole je namenjen „društvu v pospeše-\anje prihoda ptujcev na Gorenjskem v Bledu". Pred   tombolo   svira  blejska   zdravilniška godba.
5) Ob 8. uri zvečer koncert v hotelu „Lujizine toplice". — Zbor nastopi v narodni noši. Glede na namen čistega dohodka tombole se uljudno prosi za dobitke, kateri se v občinski pisarni (gostilna Jakob Petemel) hvaležno sprejemajo. Slavna društva naj blagovolijo število članov, kateri se udeleže skupnoga obeda, vsaj do 13 avpusta odboru naznaniti. Vzpored koncertu: 1.) M Hubad: .Slovenske narodne pesmi": a) „Ko b* sodov ne b'lo", moški zbor. b) „Lovska", moški zbor. c) „Je pa davi -I inca padla', mešani zbor. d) „Prišla je miška z luknjice", mešani zbor. e) „Luna sije", mešani zbor. f) „Škrjanček poje", mešani zbor. 2.) Ant. Nndvčd: „Ljubezen in pomlad*, moški zbor s tenor-sofo« solist g. A. Razinger. 3.) Ant. Foerster: „Ljubica", mešan zbor. 4.) Ant. Foerster: „Njega ni", čv eterospev, pojo gg : Jos Maier, Pianecki, Razinger, Rus. 5.) Ant. Nedvčd: „ Venec slovanskih narodnih pesmi", mešan zbor, s spremljevanjem na p isovirju; spremlja gospa M. Klimekova. Vstopnina: Sedeži od I. do V. vrste 1 gld. 50 kr., vsi s'«deči sedeži 1 gld., stojišča 50 kr. Udje plačajo polovico. Vstopnice se dobivajo v prodajalnicah gg. P Homana in B. Lergetporerja, na večer koncerta pa pri blagajnici.
— Slovesna otvoritev Vodnikove kočo pod Triglavom) bode dne 19 avgnsta t. I. Ude-ležniki naj pridejo v soboto s ponočoim vlakom iz Ljubljane do železniške postaje Lesce ter naj svojo udeležbo naznanijo pri trgovcu  J. Sokliču v Ljub-
I ani do petka dopoludne. Natančnejši vzpored sledi.
— (Pivske podružnice družbe bv. Cirila in Metoda občni zbor) je bil dne 4. avgusta. Pri precejšnji ralačnosti bila je tudi udeležba po tem. Bog • Ig, da že skoraj bolj oživi. Po poročilih običajnih, knterasose pohvalno vzprejela, bila je volitev novega odbora. Soglasno so bili voljeni : Predsednikom g. Andrej Lavrenčič; podpredsednikom g. Fr. Orožnik ; ta|nikora g. it. Jelene ; blagajnikom p. Ferdo &pilar; odbornikoma pa nadučitelja gg Kalau in Puncah. B ig daj obilo uspeha!
— (Otvoritev Narodnega doma v Brežicah) se ie včeraj zvršila z veličastno slavnostjo na prostem. Veliki vrt je bil prenapolnjen odličnega občinstva, katero j a došlo  iz Zagreba, Samobora,
II ijhouburga, Sevnice, Krškega, Kostanjevice in s,loh iz okolice brežke. Od 4. ure počenši je svirala vojaška godha iz Zagreba. Proti večeru je na-H'opil velik pevski zbor zagrebškega „Merkurja", I--ennožen z domačimi pevci, pod vodstvom g. prof. Ivsenhula. Mej posameznimi pevskimi točkami so teli navduševalni govori,  kater«1 so govorili pred-
dnik odbora g Šetinc, tajnik „Matice hrvatske" Kostrenčič , odposlanec; narodno stranke g. dr. Maj ar on, koštan jeviški notar g. Hudo verni k, eevniski kaplan g. Pod vinski, predsednik „Slovenije" g Orožen i. dr. Občinstvo je bilo izredno veselo pomenljivega dno in ostalo vkupe dokler dolgo mogoče. Obširno poročilo nam je obljubljeno.
* (Velikanska eksplozija) V sredo ponoči je bizu Marienberga na Saškem se po cesti pomikal s 30 centi dinamita otovorjen voz. Dinamit je še blizu tovarne, kjer se izdeluje, eksplodiral, rane-sel voz na drobne kosce in tovarno tako močno poškodoval, da se je moralo delo v njej ustaviti. Kako močna je bila eksplozija, se vidi tudi iz tega, da je v uro daleč od eksplozije ležečih vaseh zdrobila mnogo šip, slišala se je pa več ur daleč v okolici. Ponesrečil ni nihče.
* (Človeški nestvori.) Na otoku Kreta je povila neka Grkinja dete, ki je imelo na rokah in nogah G prstov. Imelo je tudi dva je/.ika, a umrlo je kmalu. Dlje Časa pa je živel drugi čudni uestvor, ki je v Carigradu prišel na svet, namreč dete, ki js imelo dve glavi. To grozno bitje je živelo 10 tednov in je umrlo še le nedavno.
Brzojavls:©.
Ormož 12. avgusta. Kreropeljeva slavnost pri Mali nedelji se je velečastno zvršila. Vreme je bilo krasno, udeležba ogromna.
Dunaj 12. avgusta. V proračun za leto 1896. postavi vlada tudi dotacijo za privatno poljsko gimnazijo v Tesinu. Dotacijo te gimnazije opravičuje provizorna vlada s tem, da jo je <L lini ti v no in obvezno obljubila že koalicijska vlada.
Beligrad 12. avgusta. Bivši regent Iiistic je odpotoval v Švico, kjer se snide z razkraljem Milanom.
Sofija 12. avgusta. Župan je po lepakih, nabitih na vseh hišah, naznanil, da pride Ko bur/an danes popoludne v Sofijo.   Župan poživlja v oklicu prebivalstvo, naj Koburžana čim slovesneje vzprejme.
Sofija 12. avgusta. Policija je aretovala bivšega okrajnega policijskega načelnika Juru-kova, ker leti nanj suui, da je sokriv umora Stambulova.
Meteorologično poročilo.
Avgust	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram.	TempB- vefrovi ratura Vetr0VI	Nebo	Mokri na v mm. v 24 urah
10.	9. zvečer	786*«	17 3°c| si. jjzah.	jasno	
11. n	7 zjutraj 2. popol.	73H4 7348	18'6"C sr jvzh. 2 t 2° C  si j*zh.	soparno jasno	00
»	9. zvečer	734 7	20-2° C   si. jug	jasno	
12. n	7. zjatraj 2. popol.	784*8 734 2	1 ">•<»» C »1. vzhod 28-4° C sr.j7.ah.	megla jasno	0-0
	Srednja temperatura sobote in nec			elje 18 5' in 203",	
oziroma za 0 8" pod in 11' T>ad normalom.
ID^u-na-js^a. "borza.
dne 12. avgusta 1895.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 95 kr.
Skupni državni dolg v srebrn    ....   101 „ — „
Avstrijska zlata renta.......123 „ 25 „
avstrijska kronska renta 4°,'a.....101 , 45 .
Ogerska zlaia renta 4° 0.......123 „ 10 „
Ogerska kronska r<-nta 1  „.....99 „ 80 ,
Av8tro-oger9ke bančne delnice    .... 1054 s — „
Kreditne delnice.........                                         399 „ 80 ,
London vista...........121 , 50 „
NemSki drž. bankovci za 100 mark    .   .     59 „ 35 „
20 mark............11 » 8*i .
20 frankov...........                                                  9 „ 611 „
Italijanski bankovci........45 „ 80 ,
C. kr. cekini...........                                                  5 , 72
S ® C
i J1 S
T csj —
*
I
2 c
ii
c o
M =
najboljša pitna voda
kiulHr   preti   uevamoHt epidemije,
je v takii. si.ičajih ržeato »kuaona. od medicinskih avtoritet vedno priporocevana
• kAVNO tKLADIŠTl
V nj»-j se ne nahajajo nikake orga licn« substanco ter je zlasti v krajih, kjt:r jo »tu-deufina ali vodovodna voda dvomljive ka-X.       koVOSti, najprikludnejSa pijana  115-3)
r, tr jiatBi ravnatelitivs avstr. trt, lelemlc.
Izvod iz voznega reda
<v<«13«ktr3a»t-a. odL X. J-a-nlJa. 1006.
"Jaatopuo  omenjeni   prlhajal'il In   udhejeliil  immi  oasaoeni to  v . <t-i<WMW»i'ihoM <vmm. BradajMVTOprkf eaa J« krajnerna tata v Ljub-ijenl an t m In nt < naprej.
Odhod Iz LJublJf n» (jol. kol.)
O* 19). eer* 9 Mlit. t/o n>x<i ONbll vlek v Trhli,  1'onlebel, Beljak, Celovec. Pransanafeeta, Ljubno, imm H«liih»l t Aauo«,  IMhl, Oman. 4«n, Knluairnd, Lsnd-Oaiteln, ZeU na jueru, Inomotjl, Carlh, Slejn, Lino, BadcjitTice,  PliauJ, Marij'n« var«, Kgor, Karlov«   var«, Fran-eov« Tiro, Prago, Ilpiljo, DnmJ tI* AmatMtert. 0»  «. —rt tO ml«. *)%t*rai m«ianl vlak ▼ Novo m.ito, Koo«v)» Ob T. uri tO tttfaa. »J*4trttf oaabnl vlak v Trbia, Poutabal, K«l|aa. 0«~ Iovbo, rr*naanafaat«, Iijuhno, Iiuni|, Aia Salathal v rolnodrad. Đona vi a AmaletlcD.
Ob 11. «H tO mirt. AvpoluAnr oioliol vlak v Trbli, Pontabal, H.ljaa, Oklov««, Franinmfeata, Ijjui.no, HeUUial, Bolnoifrad.
O* V». uri M min, jtopoluttn« metani vlak v Novo nMto, Knoa*)«.
Ob t. uri popohuinm oi«bnl vlak v Tr bi«, Beljak , Galoveo, Kranrniii feata, oea Balathal » Hnlnua-rad, Loiid - OaaUlu, Zalt na J«c«m, lno-mott, Rrafnlo, Onrth, Oenevo, Paril, »■»■ Klein R«lflinfr, Stavr, Lino,. Orannden, Ioohl, Rnd«Javloa, PUau|, Marijin« var«, K|r«r( Pranoov« varo,  Karlova var«. Prano, LJpiko, Dunaj vla Amatatton.
O* 7. uri HO m*(w. «r..«r macani vlak v Novo maato, Kooavia
R»»an tega ob nodaljah In praaaikih ob S. uri V« minut popoludna. oaobni vlak v Leica-Btad.
Prihod v Iajnbljano (juž. kol.).
O* ». aH AS mita. n)*itr<\) ottb-.il vlak a Dunaja vla jkntateitaa, Llp-tlje, Praira, Pranonvlh virov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, PUnJa. Hudajevlo, Soluojra.la, Llroa, Hiavra, Omnndana, laohla, Ana-»*ea, Zella na jea«ru, Iiand OaaUlna, Ljnbn«ca, Oelovoa, BaUaka, Franaenifott« TrbiAa
0* 8. uri 19 mira. ajutrvaj motani vir k la KoAavJa, Novaga merla.
O* 11. uri M m«««, tiopoiuetn* oo«bnt vlak ■ Dunaja vla Amitetten, Llpal)«, Prag«, P ran oo tih varov, KarlovUi varuv, Mgra, Marijinih varov, Planja, Budejtvlo, Sotnofrrad«, Lluca, StevTa, Parlaa, OeiieT«, Ourlha, Brognto«, Inomoela, Zella na J««aru, Land-Oaaialna, Ltnbntga, Oelovoa, Ponlabla, Trbl*»
CM i/, uri !ttl min. popotvttn* rnoaanl vlak la KooavjJ«, Novega moala,
O* 4. uri 03 moIh. pftUu*** oaobol vlak • Dunaja, Linbaaga, Salalhala,. Boljaka, Oalovoa, Vranaonafeit«, Pontabla, Trblia.
Oh 9. uri 4 «n<M. ««wr>#r oaabnl vlak a Dunaja preko Ama t« Man a la Mahnee«. Beljaka. Oelovoa, Ponlabla, Trblia.
Oo V. uri Ml mit«. t«w«- mnlanl vlek   I. KoA«v)e, Novaka Meeta.
Raaun toga ob nedeljah In praanikih ob II). uri 40 tninut avečar oiobn vlak la Lo««o-Bloda. _
Odhod la Irjnbljao« (dr*., kolj
O*   7. atrf »B eni«* rtutrn)        v Kunulk. »     H.   .    Olt     ,     jTopelarleta . , p     r7,   m   SO    m     0xf^c0r m m
„ tO.   „   10    „     mvt#*r „       „ (elodnjl vlah la
ob  ueilellah In prarutklh )
Prihod v lajubljano idr*, kol.j.
<M>   a. ter« 50 mfee. •JtttrnJ        la Kanialka
9   11,   ,   iS    ,     efc.rH>/«*<fv*e  .       „ l"—1'W
,,     ti.   „   HO    ,,     aweer ,, ,,
B    V.   .   etl    .    evfpur .       . (eUdnji vlak I«
ob   nedeljah In premikih.
Mala
soba
z vso obskrbo sa išeo do I. septembra. Ponudbe pod „A. B." upravništvu „Slov. Naroda". (1040)
Hiša na prodaj.
H In«, it. 15 v ■•»rnlh  uII«>h1i t I.|ul»l|Hiii, z
obširnim vrtom, m« pruda.  Hi&a je se skoro nova, dobro ohranjena in je Se pel let, »lav ki* prosta.      (1023 2) Kdor jo želi kupiti, obrne naj ho pismeno do lastnika ITriLiiit 1 *■•» jt-M, poste restaute Boseu, na Tirolskem.
Praktikant
se takoj vzg>rejii.c 00**-«)
pri poštnem uradu na Grosupljem. Trgovski pomočnik
izurjon  prodajakc in  z dobrimi  spričevali — ter
(1021—3)
iz boljfie rodbine, ki jo vn»j jeden ali dva razreda srednjo sole dovršil, v*|»r«'Jiu«t» Me v M|>ece* rij.Hlto |»r«Mla|»l nivo v l.jnUl Jani.
Kje? pove upravniAtvo nSlov. Naroda1*.
Podpisana si usojata naznanjati, da se nahajata njiju (io3o-2)
odvetniški pisarni
od danes naprej
v Gospodskih ulicah št. 3
i M\w-W\ hiši t I. Dalsiropjn.
V Ljubljani, dnć 6. avgusta 1895.
Dr. Albin Suyer.   Dr. Josip Sajovic.
Izdajaltlj iu odgovorni urndnik : Josip Nolli.
I*iw»tnin« in tisk .Ndroclne Tiskarne".
5846