jail
n
lan
let, a In
lìfAskL
15. junij 1963 Št. 6 Leto 111
ZELEZAR

IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA (PLANA ZA MAJ U963
1.	Aglomeracija................................42,9	'/•
2.	Elektroplavž................................34,5	%
3.	Jeklarna....................................40,4	•/•
4.	Valjarna........................... .	.	41,8 %
5.	Siva livarna................................42,8	•/•
6.	Livarna valjev .	.	.	.	.	.	.	.	42,9	%
7.	Obdelevalnica valjev.......................45,)6 •/•
8.	Samotna.....................................44,1	%
SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) .
40,2 %
ŠTORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva žele» žarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni nrednik: Stane Ocvirk — Uredniški odbor: inž. Dušan Burnik, Anton Mackošek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Borivo j Wudler, inž. Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje
Štafeta mladosti
Kako smo poslovali v prvih štirih mesecih
Rezultati I. četrtletja nam kažejo, da je bil plan skupne proizvodnje dosežen s 23,3%. Ce upoštevamo plan elektroplavža pred predvideno rekonstrukcijo transformatorja, pa smo plan dosegli s 24,5%.
Sporedno z planom skupne proizvodnje je bil dosežen tudi plan blagovne proizvodnje. Rezultati so zelo zadovoljivi, če upoštevamo, da smo v januarju preživljali hud mraz. V januarju kot februarju je nastopila redukcija električne energije v dopoldanskem času 50% in v popoldanskem času popolna. Nastopile so tudi težave z dobavami premoga in sličnim reprodukcijskim materialom.
Režijski stroški so se gibali skladno s predvidenimi po proizvodnem programu, tako da je le minimalno odstopanje 1,6% dosežene lastne cene nasproti planirani. Na to odstopanje so predvsem vplivale višje nabavne cene materiala in surovin ter porast stroškov pri energetskem obratu zaradi višje porabe premoga in koksa v zimskih mesecih, pri nekaterih proizvodnih obratih pa tudi zaradi dražjega vložka uvoženih surovin.
7	sredo, dne 15. maja je mno-d ^Èica Štorjanov pozdravila štafeto Tiladosti, ki je po dolgi krožni joti dospela iz pomembnega zgo-diftovinskega mesta Jajca. Tudi pladi ljudje iz vseh obratov železarne so sodelovali pri prena-|anaju toplih in borbenih pozdravov našemu voditelju. Skozi (se glavne obrate železarne je »telala lokalna štafeta mlado-P.katero so si podajali mladin-piffl mladinke iz roke v roko z pjjkim veseljem in ponosom ob
spremljavi zvokov godbe na pihala. Še v posebno čast nam je, da smo imeli letos priliko pozdraviti na poti skozi Štore zvezno štafeto mladosti v katero so se zlile vroče želje in čestitke lokalne štafete mladine, kovinarjev in železarjev Štor. Razen sekretarja TK-ZKS tov. Staneta Ocvirka in mladinke iz Kompol je v imenu mladih železarjev pozdravil štafeto mladosti naš mladinec tov. Jože Kragelj, predsedniku Titu pa smo poslali tokrat naslednji pozdrav:
Z 19. zasedanja DS
i
:r
NO'1.
Dragi naš tovariš TITO!
Mladina, kovinarji in prebivalci železarskih Štor Ti ob ' dnevu mladosti pošiljamo tople, borbene pozdrave z iskreno ličijo, da bi nam še dolgo stal v prvih vrstah poln zdravja, Imoči in neuklonljive volje za razcvit naše domovine, za Wiir in bratske odnose med vsemi narodi sveta.
Ko si urejamo naš kraj in spreminjamo nekdanje črne ■ in žalostne Štore v lepo in prijetno bivališče zase in za naše 'otroke, ko gradimo nova, udobna stanovanja, kulturne in športne objekte, ko se pripravljamo na rekonstrukcijo železarne, s katero bomo dokončno odpravili težaško-suženj-■/Sko delo in zares ustanovili humane socialistične odnose, nas preveva Tvoja vera, ki nas je vodila med narodnoosvobodilno borbo, med obnovo in izgradnjo porušene domovine — vera in zaupanje — da si moramo in moremo sami z združenimi močmi zgraditi pravično, lepo domovino, kjer bo dela in kruha dovolj za vse, vidimo Tvoja prizadevanja in uspehe z najnaprednejšimi gibanji in ljudmi z vseh kontinentov, smo ponosni, da smo s Teboj vred tako visoko dvignili zastavo svobode, miru in enakopravnosti.
In, kadar se med rožljanjem orožja in grmenja vojnih priprav zgrozimo v strahu pred pretečo, vseuničujočo atom- ; sko vojno, nas tolaži in bodri zavest in zaupanje, da bodo vendarle zmagale, želje milijonov in milijonov ljudi, ki so prežeti s Tvojo idejo o mirnem reševanju sporov v bratskem sožitju. Hrabri nas prepričanje in ponosni smo, da sta besedi Tito in Jugoslavija postali svetal simbol m, vzor zatiranim izkoriščanim množicam 'Evrope, Azije, Afrike in Amerike.
Dragi naš tovariš Tito! Kakor smo bili s Teboj med borbo, obnovo in izgradnjo, tako smo tudi danes nerazdru-zeno povezani s Teboj v borbi za mir, za socializem in za humane odnose v svetu. In kakor si Ti zaupal v nas, tako zaupamo Vate mi, da nam ostaneš naš, zdrav in poln ustvarjalne energije.
Delavski svet železarne Štore je na svojem 19. zasedanju dne 23. maja razpravljal o poročilu predsednika upravnega odbora, tovariša Franca Kavka o izvršeni primopredaji dolžnosti upravnega odbora. Delavski svet je ugotovil, da je bila. primopreda ja v redu izvršena. Dalje je razpravljal o poročilu tov. finančnega direktor-' ja Albina Miklavca o uspehih poslovanja v prvih treh mesecih. Ravno tako je DS razpravljal o izvršitvi operativnega plana za mesec april, katerega smo presegli za 3,7 %. DS je sklenil, da moramo usmeriti vse sile v to, da dvignemo fizični obseg proizvodnje, saj niso vsi obrati izvršili planskih nalog za april.
V četrti točki dnevnega reda je DS razpravljal o predlogu uprave osnovnih sredstev o delni rekonstrukciji v sivi livarni s katero bi dosegli serijsko proizvodnjo in zadostili povečanim naročilom izdelkov iz sferolitine. DS je po temeljiti razpravi sklenil, da načelno odobri rekonstrukcijo v livarni sive litine in da bomo nabavili 2 polavtomatska kaluparska stroja, stroj za izdelavo jeder in centrifugalni mešalec za pesek.
DS je že sklenil, da bo vodovodno omrežje skupno z ostalimi vodovodnimi napravami za oskrbovanje doma na Svetini prevzela «■Plinarna-vodovod« Celje, ki je lastnik vodovoda za Svetino. Ta ukrep je potreben zaradi enotnega reda na svetinskem vodovodu tako zaradi vzdrževanja kot zaradi sanitarne kontrole.
Sedaj, ko smo že začeli rekonstrukcijo naše tovarne in ko je potrebno že sklepati razne pogodbe, tako za gradbena dela kot za opremo, je DS sklenil, da potuje tov.
glavni direktor v Zapadno Nemčijo. Tam bo vodil razgovore glede nabave opreme za TH peč, elektro peč, kisikamo in drugo. Pogovarjal pa se bo še v zvezi z brusilnim strojem za obdeloval-nico valjev, kateri je za nas več kot potreben.
Ko je obravnaval prošnje in pritožbe je DS odobril 2 milijona dinarjev za ureditev stavbe in muzeja NOB v Celju. S tem skromnim zneskom bo naš kolektiv pripomogel, da še letos dobi Celje muzej NOB, mladini v Šentjurju je odobril znesek 350.000 din za nabavo montažne hišice za letovanje pionirjev v Rovinju. V njej bodo prebivali ob morju otroci naših delavcev, ki živijo na področju šentjurske občine. Za kritje stroškov, ki so nastali z organizacijo dramske revije v Štorah, je odobril znesek 68.000 dinarjev. Skupinama, ki sta z vestnostjo in pridnostjo opravili delo pri 5-ton-skem žerjavu, je odobril kolektivno nagrado 20.000 dinarjev. Tov. Francu Goršaku je zaradi njegove težke bolezni in pa zaradi težkega gmotnega stanja odobril enkratno podporo v znesku 30.000 dinarjev.
Na predlog obratovodje prometa in po temeljiti obrazložitvi, je DS odobril nabavo nove parne lokomotive, ki bo stala okoli 32 milijonov. Nabavo lokomotive je DS odobril, ker bi morala lokomotiva iz leta 19X3 imeti nov kotel, ki bi stal 17 do 20 milijonov, lokomotiva pa bi vseeno ne bila v redu.
DS je sprejel predlog UO, ki govori o izvajanju odredb proti kršilcem bolniškega reda. DS smatra, da moramo problemu bolo-vanj do 30 dni posvetiti vso pozornost, in da je treba kršilce bolniškega reda resno obravnavati.
Količinska realizacija se je gibala v mejah plana in je dosežena 24,5%. Po vrednosti pa smo presegli planirano četrtletno realizacijo za 5,9% irt dosegli 26,4% letne planirane realizacije.
Realizacija je presežena po vrednosti za 8% za enako razdobje preteklega leta. Pomembnejša je ugotovitev, da smo v tem tromesečju uspeli znižati zaloge polizdelkov in gotovih izdelkov v primerjavi z enakim razdobjem prejšnjega leta. Količine zalog gotovih izdelkov po obratih so se v primerjavi z istim razdobjem prejšnjega leta znižale za 16%, kar se je odrazilo v nižjih vrednostnih zalogah za 47 milijonov.
Znižale so se tudi zaloge polizdelkov, ki prikazujejo padec pridelkov za 46%, kar vrednostno znižuje zaloge za 341 milijonov.
Tudi zaloge surovin in ostalega reprodukcijskega materiala so v primerjavi s koncem prejšnjega leta za 13% nižje.
Stanje kupcev se je spremenilo v toliko, da je plačevanje zlasti od II. polovice lanskega leta postalo mnogo ugodnejše. K temu je pripomogla rigorozna izterjava dolžnikov, deloma pa tudi predpis vnovčene realizacije, ki sili naše kupce k hitrejšemu plačevanju.
Težave obstajajo še vedno v tem, da 30% terjatev, ki niso poravnane, dlolgujejo našemu podjetju ravno železarne, ki jim primanjkuje obratnih sredstev in so zaradi tega nelikvidne. Tako zastaja hitrejše plačevanje terjatev tudi pri nas, kar smo občutili v prvih dveh mesecih letošnjega leta, ko se je plačevanje nekoliko poslabšalo, ker so imela podjetja blokirane žiro račune zaradi plačevanja obveznosti po zaključnem računu.
Likvidnost naših sredstev v tem letu se je znatno izboljšala, tako nam je omogočeno, da nimamo več blokiranega žiro računa in lahko pravočasno plačujemo obveznosti do dobaviteljev in družbe, česar v prejšnjih letih nismo mogli. Odpadlo je tudi plačevanje zamudnih obresti zaradi nepravočasno plačanih obvez do dobaviteljev in družbe, kar nam je v prejšnjih letih znatno zniževalo dohodek.
Letni plan izvoza je bil dosežen z 22,4%, v primerjavi s planiranim četrtletjem pa s 104,5%. V okviru postavljenega letnega plana celotnega dohodka 8 milijard smo v I. tromesečju uspeli doseči 25%, v primerjavi z istim razdobjem prejšnjega leta pa smo celotni dohodek dosegli s 107%.
Planske zadolžitve dohodka so obrati dosegli 115% in s_ tem prispevali k ugodnejši realizaciji letošnjega finančnega plana.
Ostali elementi delitve dohodka I. tromesečja so bili doseženi naslednje:
—	skupni poslovni	stroški 25% <
—	dohodek podjetja	24%
—	čisti dohodek	24%
—	osebni dohodki	27%
—	bruto skladi	18%
Rezultati količinske proizvodnje v mesecu aprilu po obratih kažejo, da smo plan skupne proizvodnje za mesec april dosegli s 103,7%.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Iz ekonomskih
V našem podjetju smo odbornike v občinski zbor delovne skupnosti volili v treh volilnih enotah, ki so bile razdeljene takole: prvo volilno enoto, ki je omela volišče v vratarnici livarne
sive litine so sestavljala naslednji oddelki in obrati: elektro plavž, samotama, obdelovalnica valjev, livarna valjev in livarna sive litine. V drugi volilni enoti s sedežem volišča v pisarni valjarne, so 'bili vključeni: jeklarna, valjarna, mehanična delavnica, avto-oddeiek, elektro obrat in energetski oddelek. Tretja volilna enota,
ki je imela volišče v pisarni kadrovskega oddelka (bivši laboratorij) pa je zajela naslednje obrate: ekspedit, promet in kurilnica, gradbeni oddelek, skladišča, laboratorij, oddelek tehnične kontrole, komunalni oddelek, reševalna služba, varnostna služba, modelna mizama in uslužbenci. Najboljšo udeležbo na volitvah v občinski zbor delovne skupnosti je 'imela druga volilna enota, v kateri se je volitev udeležilo 96,62 % volilnih upravičencev, njej je sledila tretja volilna enota z 95,76 % udeležbo in na tretjem mestu je bila volilna enota štev. I s 93,58% udeležbo. Razen treh članov kolektiva, ki se 'volitev niso hoteli udeležiti, so bili vsi ostali upravičeno odsotni (v JLA, zdravilišču, bolnici, letnem dopustu ali da so odšli iz podjetja). Po obratih je bila udeležba naslednja:
Jeklarna	95,70	%
Valjarna	99,02	%
Mehanična delavnica	99,18	%
Avtooddeiek	91,66	%
Elektro obrat	97,50	%
Energetski oddelek	94,02	%
Hromet in kurilnica	98,83	%
Elektro plavž- aglome-		
racij a	87,09	%
Livarna valjev	97,02	%
Livarna sive litine	95,8	%
Samotama	87,4	%
Obdelovalnica valjev	92,03	%
Ekspedit	94,80	%
Gradbeni oddelek	93,33	%
Skladišča	97,50	%
Laboratorij	97,43	%
Oddelek tehnične kon-		
trole	94,44	%
Komunalni oddelek	92,64	%
Reševalna služba	100	%
Varnostna služba	100	%
Modelna mizama	96,29	%
Uslužbenci	98,08	%
-J-
JEKLARNA
V tem obratu je ODS obravnaval osnutek pravilnika o povračilu prevoznih stroškov' in bil mnenja, 'da bi bil opravičilo za povrnitev prevoznih stroškov vozni listek, katerega bi bilo treba predložiti.
Ko je ODS analiziral poslovanje v jeklarni za prve tri mesece in seveda tudi stroške remonta je sklenil:
—	da obratovodstvo do pri-hodnjéga zasedanja pripravi točne podatke stroškov remonta;
—	stroški remonta naj bi se zmanjšali, zato so zadolžili asistenta za vzdrževanje, da pregleda vse stroje in naprave, če so res potrebne popravila;
—	za prihodnje zasedanje naj obratovodstvo pripravi poročilo o predvideni rekonstrukciji SM peči in vlivališča.
ODS je ugotovil, da so stroški vzdrževanja v aprilu močno znižani.
Na koncu pa je razširil obratno disciplinsko komisijo s tem, da je imenoval namestnike članov disciplinske komisije.
ODS ŠAMOTARNE
je obravnaval proizvodne uspehe v mesecu aprilu in ugotovil, da je količinsko mesečni plan za april presežen pri opeki za 15,8 odstotkov in pri malti za 4,1 odstotek. Finančno pa plan ni dosežen, ker so delali po naročilu normalni format, pri katerem je cena nižja kot pri drugih formatih.
Sprejeli so operativni plan za junij, ki je enak osnovnemu.
Na koncu je ODS sklenil, da bo predlagal, da se tov. Kreč Jože ob upokojitvi nagradi z enkratno nagrado 40.000 din. Imenovani je bil zaposlen v obratu 27 let in je bil vseskozi vesten in marljiv delavec.
LIVARNA SIVE LITINE
ODS tega obrata je obravnaval težjo kršitev delovne discipline tov. Obrez Franca iz cevne livarne, ki je dne 8. 5. 1963 samovoljno zapustil delo na popoldanski izmeni, ko je delal samo eno uro.
ODS je sklenil, da se kršilcu delovne discipline odvzame z 10. 5. 1963 pravico do povračila prevoznih stroškov. ODS je poudaril, da se morajo vsi zaposleni, ki uživajo določene bonitete prevoza zavedati, da podjetje zanje nosi določene stroške in da ni zainteresirano, izdajati sredstva za slabe in nedisciplinirane ljudi.
ODS je 'apeliral na člane kolektiva obrata, da se ohrani pridobljeno zaupanje pri kupcih s tem, da se naredi čimveč v določenem roku in da bodo izdelki kvalitetni.
ODS VALJARNE
je obravnaval osnutek Pravilnika o povračilu prevoznih stroškov. Med drugim so člani ODS predlagali, da bi naj bila davčna osnova merilo za priznanje višine povračila in pa, da bi se zgubila pravica na povračilo v primeru, če delavec ne pride na delo v nedeljo, ko obrat normalno dela ali vrši popravila.
Tov. Kostomaj Jožeta so predlagali za odvzem pravice do povračila prevoznih stroškov za dobo enega meseca, ker je dajal lažne podatke v izjavi o višini
Priprave
V okviru splošno organizacijskih in političnih priprav za vo-. litve v občinskli, republiški in zvezni zbor delovnih skupnosti, smo v času od 16. - 18. maja imeli v našem podjetju šest zborov proizvajalcev, ki bo bili skrbno pripravljeni in lepo obiskani. Čeprav smo tokrat lahko zajeli le dopoldansko izmeno im del 'popoldanske izmene, je bilo navzočih 83% zaposlenih članov kolektiva. Na vseh 'Zborih, Ki' delovnega značaja in namenjeni razgovorom s proizvajalci, smo (razpravljali o poslovanju podjetja v zadnjih štirih letih, o delu Občinskega ljudskega odbora Celje v obdobju 1958-1962, o perspektivnem razvoju naše železarne in krajevne skupnosti. Zborovanja in razgovore so vodili dosedanji odborniki občinskega ljudskega odbora Celje tov. TUGOMER VOGA, IVAN ŽMAHAR, BOGDAN
Delo mladine v mesecu maju
TK ZMS si je zadal za mesec ' maj obširen program dela. Petčlanski pripravljalni odbor je bil zadolžen za pripravo in organizacijo počastitve majskih praznikov, tako mednarodnega praznika dala Prvega maja, 'krajevnega praznika 8 maja in dneva mladosti 25. maja. Komite je zadolžil tudi predsednike Obratnih aktivov ZMS, da so angažirali mladince za sodelovanje pri pripravah. Tako je pri postavljanju mlaja na Svetini pri Vrunčevem domu sodelovalo okoli 20 mladincev.
Letos smo prvi maj še posebno slavili, saj je povezan s sprejetjem nove ustave SFRJ, ki delovnemu človeku odpira široke pravice, da postaja osebno svoboden ter gospodar proizvajalnih sredstev in proizvodov lastnega dela.
Že nekaj dni po praznovanju praznika dela so se mladi ljudje iz železarne in MIŠ Sitare zbrali in pripravili na Upi kres, ki so ga zakurili na predvečer krajevnega praznika 8. maja. Da so si štobov-čama izbrali ravno 8. maj za svoj krajevni praznik, je vzrok v tem, ker so ravno na ta dan leta 1944 na območju Štor partizani Kozjanskega odreda uničili nemško postojanko. Zato so ta zgodovinsko pomemben dan tudi dostojno proslavili.
Nadalje se je tovarniška mladina skrbno pripravljala na praznovanje dneva mladosti, ki .postaja iz leta v leto lepši praznik mladih ljudi. Zato je prav ta čas dejavnost mladih še posebno razgibana. Mladina železarne je v počastitev dneva mladosti organizirala športno tekmovanje, kjer so
nastopile ekipe Ingrada iz Celja, celjskega učiteljišča, celjske Cinkarne, Teharij, Kom-pol, »MIŠ« Štore in Železarne Štore ter se pomerile v naslednjih disciplinah: streljanje, namizni tenis, odbojka, šah, mali nogomet. Tekmovali so na Lipi. Rezultati tega tekmovanja so naslednji: ekipa Železarne Štore je osvojila prvo mesto v streljanju, odbojki in malem nogometu, medtem ko je bila v namiznem tenisu prva ekipa Teharij, v šahu pa ekipa Ingrada iz Celja. Skupni plasman je osvojila ekipa Železarne Štore s 13 točkami. Ob zaključku tekmovanja je športni referent tovariš Hrastnik .povabil po dva predstavnika od vsake ekipe na proslavo na Svetino, kjer je bila razglasitev rezultatov ter podelitev pokala in diplom. Pri pripravah za tradicionalno proslavo v počastitev dneva mladosti.; ki je bila v soboto dne 25. maja, ravno na rojstni dan maršala Tita pri domu ZB, je aktivno sodelovalo lepo število mladink in mladincev. Največ zaslug pa je imel .pri organizaciji tovarniški komite Zveze mladine. Sklical je dve izredni, seji s predsedniki aktivov, kjer so se pogovorili o programu in izvedbi proslave, tako da je proslava res lepo uspela. Proslavi so prisostvovali razen članov uprave podjetja tudi mladi štipendisti iz Ljubljane. V slavnostnem razpoloženju je mladina železarne počastila Titov praznik, ki je hkrati praznik vseh mladih ljudi. Uspela proslava, 'M je bila v najlepšem mesecu, maju, naj bi bila spomin na .partizanske dni, ko smo se še borili
za svooe pravice, sa] je praznovanje dneva mladosti, povezano s praznovanjem 22, obletnice osvobodilne fronte in dvajset let borbe jugoslovanskih narodov za socializem. Razen proslave, ki jo je mladina železarne priredila na svojo iniciativo se je udeležila tudi centralne proslave dneva mladosti, ki je bila 19: maja v rojstnem kraju tovariša Tita v Kumrovcu. Tako se je naša mladina udeležila tradicionalnega srečanja slovenske in hrvaške mladine, ki je letos še prav posebej pomembno, ker se vršijo proslave dneva mladosti v času, ko se uveljavljajo načela nove ustave. Odraz tega pa so volitve v nove predstavniške organe, kjer tudi mladina iz železarne ni stala ob strani.
Vida Gračnar

MIRNIK in kandidat za nov občinski zbor tov. ANTON SUHAR. Navzoča sta bila tudi kandidata za republiški zbor tov. STANKO OCVIRK in JOŽE LONČARIC ter kandidat za zvezni zbor tov. VIKTOR OPAKA, kakor tudi ostali kandidati za nov občanski zbor tov. ANTON KLINAR, JOŽE GAJŠEK, JOŽE KRAGELJ in FRANC ROZMAN. Najboljšo .udeležbo so imeli na zboru proizvajalcev, ki so ga sestavljali člani kolektiva livarne valjev, livarne sive litine in obdeloval-nice valjev 95%, njim so sledili še člani kolektiva iz mehanične delavnice, energetski oddelek, avtooddeiek in elektro obrat s 93% udeležbo. Najslabšo udeležbo pa so imeli na zboru .proizvajalcev, ki so iga sestavljali uslužbenci, oddelek tehnične kontrole,
■HMR!
■1111 H
'K- J*
Zbor volivcev na elektroplavžu
enot ?
prevoznih stroškov.
Za tov. Šarlah Emila, ki je validsko upokojen, so predi* nagrado 30.000 din. Imenoval bil kljub slabemu zdravju, sten in marljiv delavec. I
EKSPEDIT
ODS tega obrata je kot os obrati obravanaval osnutek] vilnika o prevoznih stroških svoje predloge posredpval t rovski službi.
V	razpravi o delovni in teh loški disciplini je ODS spri sklep o premestitvi tov. Ven» Alojza iz obrata, ker v obt nima primernega delovnega sta, pa tudi sicer nima pravj ga odnosa do dela. Za tov.1 lak Antona pa je predlagal pust, ker se je že v poizkusni bi pokazal kot slab delavec,]
V	razpravi o težavah pril kladanju in nakladanju, posej livarskih izdelkov, je bil; (j mnenja, da, je treba razinil kako bi izboljšali naprave,di bilo delo lažje in bolj varno ko za delavca kot za izdelek se pri nakladanju lahko po! duje.
za volitve
komunalni oddelek, modelna! žarna in varnostna služba, katerih je znašala udeležba 52%.___________________-1
KAKO SMO POSLOVALI
(Nadaljevan,ie. s 1. str S tem smo dosegli tudi ei rezultat kot v istem mesecu pil šnjega leta.
Tretjina letne proizvodnje dosežena s 31,8%. V prvih šfil mesecih sicer še odstopamo 5% od dosežene proizvodnje lanskem letu, vendar računat da bomo v naslednjih mesa dosegli enako proizvodnjo. Cepi rezultati po fizičnem obse; proizvodnje niso po vseh ob« po planu realizirani, smo pl kvalitetnem pogledu napra določen premik, kar se potiti odraža v finančnem rezultati Rezultati pi*vih štirih mesi kažejo, da sta planirana reti cija in celotni dohodek dosefei s 110%, čisti dohodek s Ugodni proizvodni in fin* rezultati so nam omogočili1 pri delitvi čistega dohodka i osebne dohodke in sklade ne« Liko odstopamo od predvide« izplačil osebnih dohodkov po Pj nu, ker so nam to narekovali i seženi finančni rezultati. 1 Tako smo maso izplačil osi nih dohodkov nekoliko izboIS na račun skladov, hkrati pa °i godili delavcem lažje premo porast življenjskih stroškov sproti lanskemu letu.
V povprečju smo dosegli t tromesečju izplačilo 36.100 din1 delavca, oziroma 34.950 din en tivnega izplačila na roko in n«! način povišali povprečje ^ lanskoletnih izplačil za ll°/0' !
Štirimesečno poslovanje ® zaključili v finančnem P **>[3 zelo pozitivno, vendar nas 6 « zultati ne smejo zavesti k P puščanju, ker stoji pred na®1 sedemmesečno poslovanje. _ : nam nalaga nove obveznosti, posebno spričo velikih obve*. stojijo pred nami z rekonstr' cijo.	. -j
Iskati moramo še naprej nosti zniževanja stroškov v obratih, bdeti nad xaoional® izkoriščanjem vsega reproduk skega materiala in vplivati vseh vidikih, da bomo letno P sko obvezo tako dobro, _ kot ' začeli, tudi v naslednjih ® cih nadaljevali. A. M«*1"
'STORSK1 ŽELEZAR'
Stran 3
'i— 15. junija 1963
»
Novi načini preboda SM peči
(Nadaljevanje in konec)
! ODPIRANJE preboda z [EKSPLOZIVNIM nabojem
■F?" ’	#
splošno se eksploziv v me-burgiji vedno bolj uporablja; federni eksplozivi delujejo hitro j, učimlsovdto. Rušenje dna po jjarem načinu je .trajalo 24 do 32 g i eksplozivnimi naboji pa se to’idelo opravi v 8 urah (pri no-Ulpečeh).
Hjpdranje preboda z eksploziv-p nabojem je hi/tro in časovno po določeno, poleg tega pa je Ubod raven in čist. Za to odpisuje uporabljamo poseben naboj, -Ejočno podoben tankovski pesti,
Ib se je med zadnjo vojno upo-hbljala za prebijanje tanfcovske-ja oMepa.
'Naboj je sestavljen iz kartonih bévi, eksplozivne pesti z vži-[ptoom, kabla dolžine 20 m in Hpromagnetnega induktorja.
[ Kartonska cev je dolga 2 me-to ima presek 2 coli z. debelino pne 5 mm. Cev je na enem rollìi pdebel jena z valovitim robom, Jrokim 60 mm, dnugi konec cevi [pa je gladek. Na odebeljeni del Minemo sestavljeno pest.
[ Eksplozivna pest je sestavljena 'iz kabla, vžigalnika in pesti. Ka-Vljfdvožilni — žice iz bakra —
[ izbran z umetno maso bele
Eksplozivni naboj
El Jcabelj, 2 vžig, 3 vžigaini naiboj, 4 jbploziv, 3 konus, 6 dzolirno ogrodje
8	9	10
K cev, 8 prenosni eksploziv, 9 ogrodje [ii plastične mase, 10 balk reni konus, 11 per eksplozije
[ferve. Dolžina kabla je 20 metov. Pest ima ogrodje iz plastdč-jte mase bele barve in je dokaj teda. V prerezu je viden zelo gost H tanpalkten material. V notranjosti pesti je votlina, kjer je natečen eksploziv in cevka za vži-ppnik ter kontakti za kabelski Ključek.
(Tyügalnik služi za vžig prenos-m eksploziva v pesti in | od tu lje na glavno eksplozivno merito. Sestavljen je iz kontakta lsabel, razdelilne glave, žarilne i®’te (spirale), eksotermne snov-|d, primarne polnitve in sekun-prne polnitve eksploziva Elek-Iffični tok, ki teče skozi nitko pov-jtoči, da ta zažari in s tem vžge toenmno snov na nitki. Plamen Mre skozi prazen prostor do Spiarne polnitve, jo aktivira in ; glazija se nato prenese na-
l/Elektromagnetni induktor propria električni tok, ki razžari Pfe.. Za to delo je uporaben rak rudarski induktor, ki jih obi-pife uporabljajo strelski mojstri ■mdnikih.
PPostopek dela z' eksplozivi in fldojam je enostaven, vendar mo-Mtoio z nabojem ravnati pravilno, itetevaitó. je treba HTV predpi-X> tì so zelo strogi. Prebodar pri-tevi prebod, se pravi, ga odpre • toliko, da se glava naboja skri-K prebodni odprtini. Ko je na-v prebodu, spojimo kabel z fdiiktorjem. Nato je treba močno pitati ročico induktorja in s P* sprožimo eksplozijo. Naboj se B* tesno dotikati preboda, da učinek boljši, Prabodna odprli tudi ne sme imeti praznih Etotorov ali ostankov železa, ker 1 sicer učinek izjalovi ali pa celo ^usmeri.
Pròto
lavi
idp delovanja eksplozijske
|-r® je naslednji. Prenosni eks-pjy. sproži eksplozijo glavne mlozivne mešanice, ki ima spre-
daj vdelan bakren konus. Ta usmerja tok plinov pravokotno na steno konusa, zbir vseh odbojev pa je točno sredi osi naboja. Tu gre v bistvu za kumulativni na-
Eksplozijsko prebitje v prebodu I. faza,	II. faza, IH. faza
boj z vžigalnikom namesto detonatorja kot pri topovskih granatah. Vrsta eksploziva ni navedena v nobenem navodilu niti v prospektu ker pa gre za 'kumulativni naboj, pomeni, da je uporabljeni eksploziv trotil z nekaj dodatki heksogena. En sam naboj razvije pritisk 200.000 do 300.000 atm. Ta sila je .tako velika, da lahko .uniči pač, če bi naboj ne foil kumulativnega tipa. Tako se pa uismeri curek plinov samo v eno smer in prebije prebod gladko in ravno v tisti smeri in širini, ki je določena z nabojem. Eksplozija pa ne razvije samo velikega pritiska, ampak tudi visoko temperaturo, celo do 5.000° C. Plini izhajajo s hitrostjo do 8.000 metrov na sekundo. Zato je nevarno stati v bližini preboda, ker so piini zaradi svoje hitrosti in temperature nevarni.,
Ta način je ugoden zato, kar lahko prebod izvršimo v zaželje-nem trenutku, delavec pri prebijanjih ni prisoten in tako ni nevarnosti poškodb, prabodna odprtina je ravna in brez pragov, jeklo priteče s polnim curkom že takoj v začetku in se ne meša z žlindro, anali zne tolerance se lažje držijo, kar je odpiranje hitro. Pomanjkljivosti pa so predvsem cena naboja, ki znaša v našem denarju 4.000 do 4.500 din za komad, kar je zelo drago, poleg tega . lahko naboj leži v žarečem prebodu največ, .pet minut, sicer se sproži od vročine, varnostni predpisi so zelo strogi, ravnanje z eksplozivom pa zelo težavno.
Ta način je verjetno najmodernejši in najboljši od vseh do sedaj opisanih, vendar je uporaben le za velike peči, ki imajo močno konstrukcijo z nagnjeno zadnjo steno. Uporaben je tudi le pri le-giranih jeklih, kjer morajo biti ozke analitske tolerance. Ko se bodo stroški nabojem znižali, bo
ta postopek izpodrinil vse znane načine odpiranja preboda, ker ima občutne prednosti.
ODPIRANJE PREBODA S PNEVMATSKIM KLADIVOM ALI SVEDROM Ta način spada med vrsto znanih poskusov, kako pospešiti odpiranje preboda, vendar se ni kdo ve kako obnesel. V bistvu gre za stroj — napravo, ki je nameščena na ogrodju zadnje stene peči in se krmari iz nekoliko oddaljenega mesta. Na dani znak prebodar vklopi stroj, ki prične vrtati v prehodno odprtino in istočasno odmetuje material iz preboda. Toda le do plastične cone, sicer vdre jeklo iz peči. Ko prevrta do žareče, (plastične) cone, predere prebodar zadnjo oviro in jeklo izteče iz peči. Postopek je sicer enostaven, a se v praksi ni obnesel. Stroj je namreč drag in še jeklo ga lahko pri najmanjši neprevidnosti uniči, poleg tega pa mora prebodar kljub stroju še ročno ali s kisikom predreti prebod. Prednosti so v tem, ker stroj temeljito očisti .prehodni žleb vsega materiala ter deloma olajša delo.
Slabo izdelan prebod z ostanki železa
A) Prebod z prazno odprtino
	W\Vx\\V^\		i	P	v
		IR	's	IH	f
		Z-			
3	4	5
B) Neuspela eksplozija radi praznine
e	7	8
1 naboj, 2 železo	v
3 naboj, 4 prazni prostor, 5 zareci del
preboda	„ x.
6 pesek, 7 prazni prostor, 8 zaareoi del preboda
Žal pa je stroj zelo drag in ima majhno življenjsko dobo. Zanesljivost odpiranja pa ni nič večja kot pri ročnem načinu. Zaradi tega ga danes skoraj nikjer ne uporabljajo.
Iz pregledov, ki sem jih podal, sledi, da je najboljši način odpiranja velike peči eksplozijski, za majhne peči pa s kisikovim kopjem.
Napredek ibo brez dvorna priznal prednost eksplozijskemu načinu, vendar šele po pocenitvi eksplozijskih nabojev.
Ing. Rado Jelenčič
ZA BOLJŠO KVALITETO!
Ropot v delovnih prostorih
Ko razpravljamo o zaščitnih ukrepih na delovnih mestih, je eden važnih ukrepov tudi v zmanjšanju ropota. Vse večja modernizacija in avtomatizacija de-lotvriih procesov v cilju olajšanja fizičnega dela in večje produktivnosti terja namestitev raznih strojev, ki povzročajo več ali manj močan ropot. Takšna postrojenja pa poleg ropota povzročajo tudi tresljaje. Ta problem se v zadnjih letih vse bolj preuče-je. Problem je včasih težko rešljiv, predvsem, če pri planiranju nismo upoštevali tresljajev in ropota, ki ga bo povzročala namestitev stroja in pa delovnega prostora, kamor bomo montirali stroj. Pri preučevanju ropota, ki vpliva na organizem človeka, moramo upoštevati, da vpliva na delavca v raznih oblikafa. Tu se javljajo v okviru slušnih organov razne živčne motnje in .utrujenost. Seveda pa je odvisno obolenje od časa trajanja in moči ropota ter tresljajev, katerim je organizem podvržen.
Ropot lahko označimo kot nezaželen zvok, tega sprejemajo slušni organi.' Slušne občutke: šum, zven, pok, škripanje, udarjanje, tresenje itd. imenujemo s sfcup-
Glaisen govor	60
Šum avtomobila	70— 90
Ladijska sirena	90— 95
Ekspresni vlak	95—100
Avionski motor	130
Zdravniško določena meja je 70—80 db. Iz gornje .tabele je razvidno, da je precej delovnih mest v kolektivu, katere je potrebno zaščititi. Da se izognemo nezdravemu stanju in da obvarujemo delavce pred šumi, ropati in tresljaji, je potrebno ukreniti naslednje:
1.	Tovarniške objekte situiramo tafco, da so pravokotno na os ulice. Poslopja, ki leže pravokotno na smer ulice sprejemajo najmanj cestnega (prometnega) ropota in šuma ter so s čeli (ožjo stranico) obrnjena proti cesti.
2.	Med zgradbo in ulico zasadimo drevje (zelenje). Drevje je kot mehka obloga zunanjih sten, absorbira velik del šuma in ropota, ki prihaja s ceste.
3.	Med zgradbo in cesto skopljemo dzoidme jarke. Z njimi preprečimo prenos tresljajev in zvočno valovanje od enega tovarniškega objekta do drugega.
4.	Delovne Obrate, ki povzročajo ropot oddaljimo ali kako drugače izoliramo od mirnih oddel-
Primerjava jakosti zvočenja nekaterih delovnih mest v podjetju:
Delovno mesto Jakost v		decibelih	Obrat
Modelni mizar	70-	- 88	Samotna
Tehtalec vložkov	82-	- 85	livarna, valjev
Topilec	82-	- 95	jeklarna
Pripravljalec peska	85-	— 90	livarna sive 1.
Žerjavov, v rudnem dv.	85-	— 87	elektroplavž
Ravnalec fine proge	85-	— 90	valjarna
Orodni kovač	90-	—100	valjarna
Kovač I	90-	— 97	jeklarna
Predvaljar grobe proge	90-	— 95	valjarna
Vozač vsipnega voza -	95-	— 99	elektroplavž
Predškarjevalec	95-	—115	valjarna
Vrtalec	100-	—110	mehanična d.
Livar fcokil VK	101-	—106	livarna sl.
nim imenom zvok. Zvok povzroča zvočilo, telo ki je lahko v trdnem, tekočem ali plinastem stanju. (Udarjanje kovine v kovino, pretakanje vode, izpust pare).
Qd zvočila, ki ga povzroči, prehaja 'zvok po zračnem valovanju do ušes. Več je valov tega valovanja v eni sekundi, tem višji je zvok. Ce nastane pri valovanju en sam val na sekundo, pravimo, da ima zvok višino enega herca Hz. Naše uho pa zaznava, občuti le tista valovanja, là imajo najmanj 16 hereov (spodnja meja) pa do 16. do 18.000 hereov (zgornja meja služnosti).
Razen zvoka, ki ga zaznava naše uho, pa prištevamo k akustiki tudi tako imenovana »infra zvok« in »ultra zvok«, M ju naše uho ne zaznava. Zgornja in spodnja meja slušnosti sta hkrati meji, pri katerih se konča infra zvok oziroma se pričanja ultra zvok. V ilustracijo je potrebno vedeti, da je ultra zvok, ki ga pa človeško uho ne zaznava, zelo škodljiv. Poizkusi na živalih {miši in insekti) so pokazali, da so živali, na katere je bil usmerjen snop ultra zvoka, umirale po nekaj minutah. Strokovnjaki, ki so delali z ultra zvokom so dobili opekline po rokah, glavobol, občutljivost na ravnotežje in bolečine v ušesih. Ti ultra zvoki pa se koristno uporabljajo v industriji za čiščenje tekstila in metalov, za obdelavo materiala itd.
Višino zvoka merimo s herci. Jakost zvoka, ki je odvisen od pritiska na bobnič ušesa pa v atmosferah (1 atai. je 1 kg/em2). V akustiki pa merimo jakost zvoka z manjšimi enotami, to so milifoa-ri in mikrobari (1 mikrofoar je pritisk okoli 1 milijoninke atm.). Iz tega sledi, da sta višina in jakost zvoka škodljiva za človeka. Ko govorimo o višini zvoka v hercih ugotavljamo, da vpliva na razpoloženje delavca. Zato delavci, kateri so izpostavljeni različnim višinam zvoka, postanejo nervozni. Medtem pa pritisk zvoka lahko poškoduje bobnič, ali pa poči membrana bobniča in delavec ogluši.
Tabela jakosti zvočenja, šuniov, izražamo v decibelih
Seiest listov pri slabem
vetru	10— 20
Normalen govor	40
kov. iPri razporeditvi tovarniških objektov pazimo na to, da obrate z močnim ropotom in tresenjem združimo v skupine, ki so precej oddaljene od mirnih obratov.
5.	Delovišča, kjer vlada ropot ločimo od mirnih delovišč v zgradbi in jih zvočno izoliramo (stene in strop obložimo z zvočno dzolirnimi ploščami). Prostore v katerih so stroji, motorji in oprema, ki povzroča močan ropot, moramo zvočno izolirati z debelimi stenami in stropi, ali pa jih zgradimo ali obložimo z zvočno izolirnim materialom. Za ta namen uporabljamo plošče, sestavljene iz več slojev materiala razne zvočne prevodnosti. Zvočni valovi dzguibe pri prehodu skozi razne sloje znatno na svoji jakosti.
6.	Proizvodni proces preusmerimo od takega, ki povzroča ropot v mirni proces (npr. kovičenje nadomestimo z varjenjem, pnevmatični pogon nadomestimo z električnim).
Zvok dušimo z oblaganjem predmetov, ki jih obdelu j amo z zvočno izolirnim materialom. Tako npr. polagamo lesene obloge na kotle ali na jekleno pločevino, kadar jo krivimo, kujemo, klepljemo itd., da zmanjšamo visoke zvočne tone. S polaganjem s peskom napolnjenih vreč na jekleno pločevino, katero ravnamo ali upogibamo, zmanjšamo jakost zvoka.
7.	Dele strojev, ki povzročajo ropot obdamo (pokrijemo) z oblogo za izoliranje zvoka (narejeno npr. iz kovine in gume). Ropot, ki nastane pri delu s krogUčnimi mlini, z zobmi za poliranje itd. dušimo na podoben način, kot pri delu s pločevino, da jih obložimo z azbestom, asfaltom ter .podobnimi umetnimi in naravnimi proizvodi. Obloga pa mora biti izvršena v plasteh in položena tako, da ne ostane nikjer vmes prazni prostor. Že ena do dva procenta votlin zadošča, da postane talka ofoloka neučinkovita.
8.	Za osebno zaščito, zaščito ušesne votline pa uporabljamo razna sredstva kot so: ušesni čep (antifon) in ušesni ščitnik — školjka (antivibrator).
Ta sredstva morajo biti izdelana tako, da omogočajo zmanjšanje ropota za 10 do 45 decibelov.
Kako se zavarujemo pred strupenimi plini
Namen tega in naslednjih sestavkov je, da se vsi zaposleni seznanijo, 'kakšne zaščitne in varnostne naprave proti plinom -sploh obstojajo ter kje in kako jih -uporabljamo. V prejšnjih številkah
jaške maske itd. nas pred temi plini ne zavarujejo in je njih uporaba lahko smrtno nevarna Te naprave nas zavarujejo le proti prahu, dimu in manj strupenimi plini.
Zaščita s CO cedilom
Stenskega Železarja je tov. ing. Zakonjšek Niko prav lepo opisal vrste tehhičnih plinov, način pridobivanja, varnostne ukrepe pri manipulacija s temi plini in o zaščitnih 'Ukrepih pri popravilih in vzdrževanju plinskih naprav. Ker poznamo vse vrste tehničnih plinov, s katerimi se v naših obratih dnevno srečujemo, in ker vemo,
CEVNA MASKA
To je najbolj enostavna naprava za vdihavanje svežega zraka iz atmosfere. Njena glavna dela sta naličnica z izdihalnim -venti-lom in daljša gumijasta cev, ki je z enim koncem pritrjena na masko, drugi 'konec pa je nameščen nekje zunaj na svežem zraku. Na
Cevna maska z mehom
da so nam pri neprevidni uporabi tudi smrtno nevarni, je nujno, da se seznanimo tudi z napravami, ki nas pred njimi zaščitijo.
Najprej bi omenil aparat za ugotavljanje koncentracije plinov, kije sestavljen iz samega meha in kontrolne -cevke. S tem aparatom vršimo meritve pred vsakim delom na pUnskih napravah, kakor tudi Občasno kontrolo v vseh tistih prostorih, kjer je možnost močnejše 'koncentracije strupenih plinov. S pravilnim merjenjem lahko natančno ugotovimo, kolikšna je količina CO ali drugega strupenega plina v ozračju In odredimo ali se v določenem prostoru lahko vrši delo brez zaščitnih aparatov ali ne. Aparat se lahko uporablja za merjenje raznovrstnih plinov, medtem ko je za vsako vrsto plina določena druga kontrolna cevka. Te meritve lahko vrši samo za to določena oseba. Če se ugotovi, da je količina -plina v ozračju večja in da nam lahko škoduje, se moramo zavarovati z ustreznimi dihalnimi aparati.
V našem podjetju razpolagamo trenutno z naslednjimi zaščitnimi aparati:
1.	cevna maska
2.	CO cedilo
3.	dihalna naprava na stisnjeni zrak
4.	izolimi dihalni aparat.
Razni respiratorji, navadne vo-
zunanjem koncu se namesti cedilo, ki preprečuje vstop raznim delcem (smeti, prah). Ta cev. je, lahko dolga do 20 m. V kolikor pa je potrebno namestiti daljšo cev, mora biti na zunanjem delu pritrjen meh za 'potiskanje zraka, ker je v nasprotnem primeru dihanje otežkočeno. Ta naprava je dovolj vama, predpogoj pa je, da maska dobro tesni, in da je zunanji konec cevi res na svežem zraku.
CO CEDILO
je naprava s katero se zavarujemo pred ogljikovim -monoksidom v prostorih, kjer je še vsaj 17 % kisika in ne. več kot 2% CO-j a. Skratka CO -cedilo lahko uporabljamo le v odprtih prostorih, to je pri popravilih in drugih delih na zunanjih napravah (plinovodi, vodnih zaporah itd.), nikakor pa v zaprtih prostorih, kjer ni normalne Ventilacije. CO cedilo se nosi na hrbtu ah ob boku. Zrak iz delovnega okolja prihaja skozi cedilo, ki zadrži .prisotni CO plin. Prečiščen zrak se nato vdihava s pomočjo cevi, ki povezuje cedilo z nahčnico. Cedilo se mora po 40-umi uporabi izmenjati, enkrat uporabljeno -cedilo pa -po razdobju 6 mesecev od prve uporabe izločiti. Vsakokratna uporaba cedila se mora točno registrirati na posebni -tablici, ki je nalepljena na samem cedilu.
Stefan Krumpak
PROBLEMI HTV V JEKLARNI
Na zadnji seji HTV komisije v jeklarni so obravnavali obratne nezgode za prvo četrtletje. Ponovno so analizirali vsak primer. V prvem četrtletju je bilo 10 obratnih nezgod, se pravi 3 nezgode več kot v preteklem letu. Vse nezgode so več ali manj osebnega značaja in bi se ob večji -pažnji posameznika ne pripetile. Vsi vedo, da so delovni pogoji v jeklarni zelo težki, posebno v vlivališču, kjer delavec zaradi prahu, vročine in naglice pri delu ne misli dosti na osebno varnost. Zato vsi jeklarji nestrpno pričakujemo, da bo hkrati s SM pečjo rekonstruirana tudi livna jama.
Drugi primer so odsesalne naprave pri rafamah v čistilnici. Žal ni seje HTV, kjer tega problema ne obravnavamo in to že pet let, pa ni opaziti, da bi odgovorni v podjetju kaj ukrenili. Zavedati se moramo, da je delavec na tem delovnem mestu resno ogrožen in je torej skrajni čas, da se z vso resnostjo lotimo tega problema.
Obravnavali smo tudi porabo zaščitnih sredstev. Že pred -letom dni je DS sprejel interni pravilnik, vendar -moramo negi posameznih zaščitnih sredstev posvetiti več pozornosti. Nekatera
Tokrat drugi !
Sanitarne naprave v jeklarni so zelo majhne, tako ognjestalni zidarji in čistilnica nimajo niti svojih delovnih omaric. Prostori, kjer so začasno nastanjeni, ne ustrezajo svojemu namenu. Tudi republiški inšpektor tov. ing. Pirc je ob zadnjem pregledu garderob potrdil, da so prostori pretesni in zaščitna sredstva, ko-t so na primer azbestne rokavice, pa bi morali ojačati z usnjem.
Že več let nazaj smo imeli v našem podjetju problem s katranom, ki ga dobimo kot stranski proizvod pri vplinjanju premoga na generatorjih. Poizkusi, da bi uporabili katran v SM peči, v rekupe-rativni peči v fenolnih napravah in podobno so bili brezuspešni. Tudi s prodajo katrana smo imeli precejšnje težave, tako da smo bili celo prisiljeni to dragoceno gorivo zažigati.
Lansko leto pa smo začeli s poizkusi uporabe katrana na aglomeraciji. Začeli smo ga dodajati v mešanico za saniranje ter s tem gorivom delno zamenjali dragi koks. Poizkusi so dali zelo dobre
neudobni. Ker pa smo že priče« rušiti stari kamin, upamo, da bo. mo za sanitarije dobili lep prostor in tudi dovolj odpadne opeke bomo z majhnimi sredstvi ta nil / blem rešili.
Člani kolektiva jeklarne z za«, manjem -spremljajo rušenje stare, I ga dimnika, saj vedo, da obijal» < dela dolg in upajo, da uprava m to ne -bo pozabila in da bo je. i klarna kmalu dobila obnovljene !> Ì povečane prepotrebne sanitarije,] I
Boris Malec
rezultate, tako glede procesa sin-tramja, kakor tudi glede same kva, litete sintra. Po poizkusni fazi je bila zgrajena in postavljena na prava za dodatek katrana v me-sanico za sintranje in sicer rezervoar za katran, zobniška črpali) ter ustrezna instalacija za katrai in za ogrevanje.
Uporaba katrana na agiomera ciji pomeni znaten prihrane (zmanjšana poraba koksa), hkra pa je rešen problem s katrane® Racionalizacija je bila že poslani komisiji za tehnične izboljšave ii I racionalizacije pri delavskem I svetu podjetja.
Uporaba katrana na aglomeraciji
V nedeljo, 19. maja je ibilo v Teharju gasilsko -tekmovanje v počastitev 20-letin-ce AVNOJ-a. Gasilci celjske občine so tekmovali za prehodni pokal v tekmovanju »Gasilci za koristi skupnosti«. Takšno, -tekmovanje ho odslej visa-ko leto za »Dan mladosti«, saj tekmujejo gasilci do 25 let starosti.
Pred gasilskim domom, na Teharjah se -je zbralo 20 tekmovalnih ekip in drugih gasilcev z gasilskimi prapori, ki so ób spremljavi godbe na pihala Svobode Store odkorakali na startno mesto, ki je bilo ža osnovno šolo. Tu je bila svečana otvoritev z igranjem himne in dviganjem zastave.
Tekmovalne ekipe so se pomerile v gasilskem pohodu na 1S00 metrov dolgi progi, ki je imela ovire. Na tej progi je marala vsaka ekipa premagati ovire s tem, da je opravila streljanj e z zračno -puško, črpanje vode z motorno brizgalno in brizganje na določen cilj, plezanje po lestvi, prehod po gredi z bremenom in na koncu prenos ranjenca. Ocenjevali so skupen uspeh vsake posamezne ekipe, saij je morala vsaka ekipa prinesti poškodovanega tovariša na nosilih v cilj.
Najboljši čas in naj-več točk je dosegla gasilska ekipa iz celjske Cinkarne pred Železarno Stare I, Prožirtsko vasjo, Železarno Stare II in drugimi. Zmagovalna ekipa je sprejela prehodni pokal in ga bo hranila na naslednjem -tekmovanju, ki bo drugo leto za »Dan mladosti«.
Tekmovanje, katerega je organizirala Občinska -gasilska zevza Celje, je bilo zelo dobro organizirano, pokazalo pa je, da imajo naši gasilci že resne tekmece in da bo -borba za prvo mesto na sličnih tekmovanjih vedno težja. Tudi drugo in četrto mesto, j e uspeh, na katerega smo pri taki konkurenci lahko ponosni.	M. A.
Posvetovanje livarjev v Portorožu
Ob 10. obletnici, svojega obstoja je Društvo livarjev SRS organiziralo strokovno livarsko posvetovanje v Portorožu od 30. maja do 1. junija 1963.
Na tem posvetovanju je bilo 26 predavanj znanih livarskih strokovnjakov iz vse države, med katerimi so kar štirje naši strokovnjaki imeli svoja predavanja. Tako ing. Ciril Gorišek, (Obdelava večjih količin litine z metalnim magnezijem), ing. Zoran Tratnik (Mehanske lastnosti prob in ulitkov iz nodulame litine) ing. Matija Žumer (Primerjava meritev trdot železovih litin) in Vlado Ma-ganja (Določitev lastne cene ulitkov).	M.
nm
1
ÀÉÌ I
jat
Slf» *
ii
i
I T?
■ flPVi
>
m
mum

■ L
I.; jjl
si i i i * V
11111111
■
Rezervoar, filter, zobniška črpalka in elektromotor
Sklep delavskega sveta
O IZVAJANJU
ODREDB PROTI KRŠILCEM
BOLNIŠKEGA REDA
Na osnovi 129. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju je gospodarska organizacija pooblaščena, da kršilcem bolniškega reda, ki so v bolniškem staležu, lahko izda odredbo oziroma odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila osebnih dohodkov za čas, ko izplačuje nadomestila osebnih dohodkov, to je za dobo 30 dni.
V skladu s predpisi bo v primeru, ko obiskovalec bolnikov na domu ugotovi, da delavec našega podjetja krši zdravnikova navodila in odredbe, izstavi predlog o ustavitvi izplačevanja nadomestila osebnih dohodkov. Na podlagi takega predloga izda uprava podjetja kršilcu odredbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila osebnih dohodkov, katero podpiše glavni direktor podjetja. Zavarovanec, ki mu je bilo z odredbo ustavljeno izplačevanje nadomestila osebnih dohodkov, lahko v treh dneh od vročitve odredbe zahteva, naj podjetje odloči o tem z odločbo v skladu s 122. členom zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki jo izda upravni odbor podjetja. Zoper to odločbo ima zavarovanec možnost pritožbe v roku 15 dni na Republiški zavod za socialno zavarovanje. Zoper negativno odločbo Republiškega zavoda ima delavec možnost sprožiti upravni spor.
Zaradi tega je prav, da obiskovalec bolnikov na domu ne bi izdajal -kršilcem bolniškega reda odredbe na licu mesta, kakor mu to
zakon dopušča, temveč smo mišljenja, da naj bi se odredbe ( ustanovitvi izplačevanja nadome stila za osebne dohodke izdaja tako, kakor je zgoraj navedeu Pred izdajo odredbe bomo zadel vsestransko preverili in se posvi tovali z zdravnikom, ki je dal ki lavca v stalež.
RACIONALIZACIJE
Komisija za izume in tehnjčnj izboljšave je.na. svoji redni.sej dne 18: aprila 1963 obravnaval] predloge o naslednjih izumih" tehničnih izboljšavah:	:JL
1.	Predlog tov. SEKULEC.ha na št. 39/63, 'ki nosi naziv »I' PRAZNJEVANJE CEVOVODS MAZUTA Z ZRAKOM NAJJF STO Z NAFTO«.
2.	'Predlog tov’. GALUF Antoifi št. 40/63, ki nosi naziv »IZBOM
Sanje transporta izva
LJANEGA MATERILA °“ PREDPROGE DO RAVNAM1» KLOPI V VALJARNI«.
3.	Predlog tov. KLJAKOld, Ratomira, št. 41/63, ki nosi na®* »ADMINISTRATIVNA SÄfll
Sava pri uvedb! enow
EVIDENCE IN-OBRACUNATOI;
4.	Predlog tov. ing. GORIŠ®!
Cirila, št. 42/63, Iti nosi i®§ »KGR — DUPLEX POSTOPA] ZA VALJE«.	j ,
5.	Predlog tov. GAJŠEK J®? št.'43/63, ki nosi naziv »TEHNj NA IZBOLJŠAVA V LIVARN'
Na zasedanju je obravnaiV tudi predavanja o izumih, in j® ničnih izboljšavah, da bi kole®1 seznanili s to problematiko.
15. junija 1963
ŠTORSKI ŽELEZ AR«
STRAN S
|,Samo stopi malo narobe, pa te bo jj! mladi Prus takoj oplazil z rafalom.« fato me je nekega dne opozoril neki Mejši dobrodušen Dunajčan, itjjil pa sem že tudi sam opazil, da mi leden od tistih smrkavih sedemnajst-yh frajviligerjev stalno za petami. Tujce sem šel med maršem na potrebo, testai poleg mene, češ da je za enega Ha nevarno radi partizanov.
Ffežko se odločiš za beg v neznani de-
'Ždi*	» v
Ko so me Nemci iz taborišča Stern-
jl odpeljali gor v Tirale in me oblekli [uniformo, sem sklenil, da pobegnem, laloj ko se mi ponudi prilika. Ker mi je Lgače vedno stal Nemec za hrbtom, a se odločil, da pobegnem s stražar-I liga mesta.
[ Na stražo so me dodeljevali le takrat, yar smo bili od dolgega marša hudo
Bućeni.	v- ,
j julijski dan se je nagibal v noe, ko [swse utaborili pri neki vasi ob franco-Kpanski meji.	...
pj)ež, ki je padal neprestano že nekaj gj dolga pot in lakota so nas utrudili Skraja. Ravno to noč sem bil, kakor si pričakoval, dodeljen na stražo od »tih do polnoči.
Na stražo me je spremljal mlad pruski podoficir, zabičeval mi je, naj budno izim na okolico, ker sé tu okrog klatijo francoski partizani. Vneto sem mu pritrjeval, zobje pa so mi po vsej sili hoteli šHepetati od razburjenosti in utrujenosti. £ Ko se je Nemec oddaljil, sem napeto prisluškoval, kje se bo spet ustavil, da . fen tako dognal, kje je naslednje stra-firske mesto.
I Po zamenjavi straže je taborišče utih-
Bn. —	_________
■»Zdaj ah pa nikoli«, Šem pomislil.
[■ bi Nemce vsaj delno prepričal,
<4 so me ugrabili Francozi, sem s peto io preoral zemljo. Z vojaške bluze sem odtrgal naramnike, našive in del gornjega lepa in vse skupaj spustil na tla.
Počasi sem počepnil. Slišati ni bilo ničesar, le veter se je zaganjal sem od Atlantika in mi pljuskal curke dežja v [Obraž.
Zdaj sem se spustil na zemljo. Pripišem sé počasi plaziti naprej. Neslišno sem tipal v temo, obstajal in prisluškoval, fe spet kot ogromna mokra gosenica le-Rdalje. Vsakokrat, ko sem se dvignil |4tal, da bi se za nekaj centimetrov fftgnil naprej, mi je vse telo trepetalo r d napora. Tako sem kobacal že celo r Äst, ko se mi je končno zdelo, da Ma le dovolj daleč, da Nemec me bo [aiogel opaziti, če se dvignem. Počasi sem [Mpostavil na noge. Sklonjen naprej sem Wtiho zakoračil v smeri, kjer sem slutil P®d. Kljub gosti temi sem še pravočasno Meda! pred seboj blesk vodne gladine Emi je zapiral protitankovski jarek, H vode. Z vso silo sem se pognal v rwiin tako napol preskočil, napol pre-1M jarek. Ko sem pristal na drugi pSi sem zapičil puško v zemljo, stoji* lanj o kot na kakšen klin ter splezal Psiäio. Za jarkom je bila še žična ovira, pridno sem jo potipal, če je živa. Ko J ugotovil, da v oviri ni električnega sem jo preplezal. Na drugi strani Is® obstal, da se malo oddahnem in Jsrim. Po kratkem odmoru sem krenil %. Tu sem se nepričakovano znašel' f1 cesti. Ravno sem hotel prekoračiti, H zaslišim govorjenje. Komaj sem imel Po časa, da sem skočil na odročno Sp pod razbit kamion, ki je ležal ob in že so bili tu. Poskakali so s koles polglasno pogovarjali. Odvil sem P° granato. Nekdo je prižgal močno po svetilko. Ozek pramen svetlobe je |P: na kamion, tipal po njem in okrog ?a- Potem je tisti z lučjo stopil še to stran kamiona, kjer sem skrit le-jjUjaz. Svetloba je padla na moj tilnik, Is,e® razločno videl na tleh sliko moje B®de. Ležal sem negiben kot mrlič.
[d *če me bo obrnil in posvetil v obraz,
„ «onec!« sem si mislil. Nemec pa ni i to ničesar takega. Za hip je tako stal,, f ern pa sunkoma odmaknil luč z moje-1 tonika, se obrnil in odšel na cesto.
! 'Nichts besonderes!«
Torej nič posebnega. Najbrž je mislil, da sem mrtev. Vodja patrole je velel zasesti in odpeljali so se dalje.
Pritrdil sem spet varovalko na ročni granati in granato spravil v žep. Še trdneje sem si pritegnil jermene na opremi, zlezel ispod kamiona in se z dolgimi skoki pognal čez cesto proti gozdu. Gozd se je razprostiral v ravnini, zato sem hitro napredoval. Ustavil sem se šele pred hribom. Bil sein že precej izčrpan. Tu, globoko v gozdu, nisem čutil vetra. Pa tudi dež, ki je že več dni neprestano padal, je sedaj pojenjal. Globoka tišina je ležala nad gozdom, tisti pravi nočni mir, ko še vse spi in se še ničesar ne prebuja.
Pod šotorskim krilom sem skušal prižgati vžigalnik, pa ni hotel goreti. Vendar sem kresal tako dolgo, da sem v svitu isker lahko videl kazalce ure. Bilo je pol dveh. Zavlekel sem se pod gost bri-njev grm. Sklenil sem, da tu zaspim in počakam dneva. Opojna tišina me je uspavala, gozd pa me je navdajal z občutkom varnosti.
Prebudilo me je šele sonce, ki je posvetilo skozi grmovje. Krog in krog mene se je razprostiral lep borov gozd. Drevesa so stala v precej enaki razdalji eno od drugega. Na deblu slehernega bora pa je bil pritrjen nekak glinast lonček, kamor se je izcejala smola iz globoke zareze na debili. Nekje v bližini torej živi nekdo, ki te lončke nastavlja in pobira.
Čelado in plinsko masko sem potisnil pod usločeno brinjevo deblo. Potem sem očistil puško in še sebe. S topim vojaškim nožem sem za silo ostrgal z obleke že-skoro suho blato in se nato še nekako oklatil z rokami. Za luknjo, ki je zevala v hlačah na desnem kolenu, nisem imel zdravila.
Vlažna obleka se je parila na meni, ko sem stopil pod vroče julijsko sonce. V želodcu pa se mi je takrat prvič prav nusmiljeno oglasila lakota. V torbi sem imel železni vojaški obrok: majhno mesno konzervo in zavitek prepečenca. Pojedel sem dva prepečenca, ostalo pa skrbno shranil. S puško čez roko sem počasi stopil mimo prvih vitkih borovcev. Hodil sem komaj nekaj minut, ko se je med drevjem zasvetila večja travnata jasa. Počasi sem se prerinil naprej. Ko sem
vrnil.
Oči so se mu zasvetile, ko je dejal: »Si pobegnil?« Z rokama je napravil značilno gesto, ki pri Francozih pomeni pobeg.
»Tako je,« sem pritrdil. Tedaj me je zgrabil za roko in me potegnil v kočo. Pri napol zaprtih vratih mi je zdaj z roko pokazal tja na vzhodno stran preko jase. 'Z očmi sem sledil njegovemu prstu in pogled mi je obstal tam zunaj na precej visokem grebenu. Videl sem, kako se je tam gori v sončni luči nekaj kovinskega zasvetilo. Prav tako, kot se v soncu zasveti dobro očiščeno orožje. Vprašujoče sem pogledal starčka.
»Da, Nemci!« je dejal tèr hitro zaprl vrata.
Starček me je odvedel v majhno izbo, ki je bila kuhinja in spalnica hkrati. Tu mi je prišla nasproti še njegova žena. Vneto govoreč med sabo, sta me ogledovala. Ker sta govorila v svojem smolar-skem žargonu, nisem razumel ničesar, razen kadar sta izgovorila besedo Jugoslavija. Nista vedela, kje je ta dežela. Tudi Jugoslovana še do tega trenutka nikoli nista videla, vendar sta mi bila takoj z vsem srcem naklonjena. Posadila sta me za okorno mizo. Starec je položil predme krajec nizke koruzne pogače. Starka pa je prinesla tradicionalne paradižnike, papriko in pa steklenico borovničevega soka. Vzel sem si pogače, paradižnike pa sem odklonil. Starka je bila zdaj čisto prepričana, da nisem Nemec. Če bi bil, bi tiste njene tornate takoj pozobal.
Ko sem pojedel kos kruha in popil dobršen del borovničevega soka, sem se zahvalil in vstal.
»Kam greš, kamerad?« me je zaskrbljeno vprašal starček. »Saj vendar ne moreš tja ven sam, sedaj sredi dneva in tak, kakršen si.«
Iskrena skrb je vela iz njegovega glasu in opazil sem, kako se mu je od razburjenja tresla siva brada. Posadil me je nazaj za mizo.
Edino okno, obrnjeno proti jasi, ki je dajalo nekaj svetlobe, je sedaj starka zagrnila s pisano zaveso. Že poprej prostor ni bil kdo ve kako svetel. Sedaj pa je segala svetloba le še do mize. Starček je vstal, se nekaj časa vrtel po sobi, kot da nekaj išče, potem pa je kar nenadoma
Karlo
Dobovišek
£jz spominov na drugo svetovno vojno
prišel tako blizu čistini, da mi grmovje ni več zapiralo pogleda, sem tam preko na oni strani jase zagledal lično malo hišico iz brun, v kakršni po navadi prebivajo smolarji in pa oglarji.
Obkrožil sem jaso in se po gozdu od nasprotne strani približal samotni do-mačijici. Počasi sem se od drevesa do drevesa pomikal bliže. Zadnji bor je stal kakih dvajset korakov proč od hiše. Izza njega sem dolgo opazoval in prisluškoval. Nič se ni ganilo. Sklenil sem, da kočo preiščem in se, če bo mogoče, za nekaj časa v njej utaborim.
Pognal sem se preko čistine in se zaletel v steno. Votlo je zabobnelo. Na to mojo nerodnost sem dobil takoj odgovor. Na drugi strani za steno se je namreč oglasilo slabotno škripanje in stokanje. Uganil sem, da sta tu hlev in stanovanjski prostor pod isto streho in da tisti škripajoči glasovi niso nič drugega, kot riganje malega oslička, kakršne imajo po navadi smolarji za prenašanje raznih to-' vorov.
No, če so tu živali, potem so tudi ljudje.	, u: ..J. ’/
Tik ob steni sem šel okrog na drugo stran hiše. Obstal sem pri vratih, ki so vodila v stanovanjski prostor. Pritisnil sem na nekakšno kljuko. Toda vrata so bila od znotraj zapahnjena. Ko sem jih nato malo močneje potresel, sem začul znotraj kratke drsajoče korake.
Zarožljal je zapah in vrata so se za ozko režo odprla. V tej reži sem zagledal obraz, ki mi bo , vse življenje ostal v spominu. Bela brada in ogromni brki. Izpod velikanskih košatih obrvi pa so mežikale živahne rjave oči.
Človek, ki živi v tej gozdni samoti, mora biti vedno pripravljen na presenečenja. Vendar sem opazil, da ga je moja pojava tako iznenadila, da se mu je ob pogledu name izvil iz pr$i nekak zamolkel stok: »Ah! Monšieur Alemand!«
Hotel je spet zapreti vrata. Čeprav nerad, sem med vrata postavil nogo. Hi-' tel sem mu dopovedovati, da nisem gospod Nemec, kot me je imenoval, ampak Jugoslovan.
»Jugoslovan?« je vprašal.
»Da, Jugoslovan sem,« sem mu od-
nekam izginil. Starka je sedla k meni za mizo in me vprašala: »Ali še imaš mater?«
»Seveda jo imam.«
»Moj sin, tudi moj sin je bil krepak, kakor si ti.«
»Kje je sedaj vaš sin?« sem jo vprašal.
»Moj sin, moj Robert, kje da je? Nemci so ga požrli. Najprej so požrli Francijo, sedaj bodo pa še Francoze.«
Minila je dobra ura. Starec se je vrnil. Na mizo je postavil buteljko.
»To je dala Jakie za našega gosta«, je rekel.
»Kdo je Jakie?« sem vprašal presenečeno
»Robertova žena. Živela sta v mestu. Ko so Nemci Roberta ubili je prišla sem.« Starec je natočil dva kozarca: »Na tvoje zdravje, Jugoslovan!«
»Na vaše zdravje, na zdravje Francije!« sem odvrnil. Trčila sva in izpila. Stari je ponovno nalil. Ponudil sem kupico še gospodinji. Sprejela jo je.
»Po navadi n,e pijem,« je dejala. »Danes ga pa bom požirek na tvoje zdravje«. S tresočo roko je nesla kozarec k ustom.
»Jakie mi je naročila, naj ti povem, da ne hodi nikamor dokler ne pride ona semkaj,« je rekel starec.
Ko sva izpila, se je vzdignil, me prijel za roko in me potegnil za sabo k omari, ki je stala v kotu. Odprl jo je. Potem je stopil na drugo stran. Sledil sem mu. Ko je kos stene, ki jo je bil prej odmaknil, porinil nazaj na svoje mesto, je prižgal svečo. Bila sva v majhnem, po hlevu dišečem / prostoru. Stari mi je bil že pripravil ležišče. Z veseljem sem vrgel s sebe še vlažno uniformo, se sezul in zlezel na pograd. Za seboj sem potegnil še puško in tudi bombe sem si položil k zglavju. Ko je stari to’videl, se je nasmehnil, rekel pa ni nobene. Nekaj časa je še stài, nato je upihnil svečo in izginil skozi omaro. Za sabo je zapahnil vrata. Tišino je motilo le rahlo hrustanje osličkovih čeljusti.
Nisem vedel kako dolgo sem spal, ko me je nenadoma nekaj prebudilo. Pri vhodu v skrivališče sem v medli svetlobi zagledal človeško postavo. V skrivališče
je stopil neznan moški. Bil je srednje rasti, star blizu petdesetih, okrogloličen, živih temnih oči. Izpod baretke so mu silili črni nakodrani lasje.
Za njim je prišel starček. Položil je na majhen hlevski stolček večji zavitek. Pokimal možaku, meni pa dejal: »To je zate. Obleci se.«
Nasmehnil se mi je, se obrnil potegnil onega možaka za sabo in odšla sta skozi omaro. Skočil sem s pograda in urno odmotal zavitek. V njem Sem našel vse kar sem potreboval: rjav žametast suknjič, črne hlače, kakršne nosijo natakarji in pa čisto, lepo belo srajco. Vrgel sem s sebe vojaše cape in se jel preoblačiti, Sedeč na molznem stolčku sem si obuval čevlje, ko je vstopila v skrivališče ženska.
»Jugoslovan si, praviš?« je vprašala.
»Da, madame,« sem ji odgovoril.
»Ne nagovarjaj me z madame. Reci mi Jackie. Boš šel z nami?«
»Bom, Jakie.«
»Potem 'pa kar pospravi, kar misliš vzeti s seboj.«
Iz žepov vojaških cunj sem pobral nekaj drobnarij, nož, ogledalce in glavnik. Izpod podloge sem še potegnil jugoslovansko delavsko knjižico. To Sem namreč od prvega dne mojega romanja po svetu nosil s seboj. Ponudil sem jo Jakie, naj si jo ogleda. Vzela jo je v moke, jo nesla bliže k sveči in nekaj časa listala po njej. Ko si jo je ogledala, jo je .spravila v žep.
Brž ,sem si opasal še pas z naboji pod suknjič, porinil bombe v žepe, vzel puško in ise napotil proti izhodu. Skozi omaro sva stopila v izbo.
Tu so pri mlečnobeli svetlobi karbidovke sedeli okoli mize neznani ljudje. Na enem koncu mize je s pipo v roki sedel starček, na drugem pa starka in z vajenimi prsti urno sukljala prejo. Mož, ki je bil prišel prvi. k meni v skrivališče, je sedel s hrbtom obrnjen proti meni. Klop na nasprotni strani mize pri steni je bila „prazna. Tja me je stari povabil, naj sedem. Ko je prišla k mizi.še Jakie, je starka vstala in ji odstopila svoj prostor. Jakie je sedla, starka pa je odšla k štedilniku in si dala tam nekaj opraviti.
Šele sedaj sem 'Opazil, daj sedim med njimi kot na nekaki zatožni klopi. Vsi smo molčali. Tedaj pa je Jakie segla v žep in iz njega potegnila mojo delavsko knjižico. Nekaj časa je listala po njej, nato pa jo položila na mizo pred tistega možaka.
Ta je z okorno roko prijel knjižico, jo dvignil k očem, obrnil in jo položil na mizo. Potem je z desnega prsnega žepa potegnil naočnike, jih z velikim temnim robcem obrisal in nataknil' na nos. Zdaj je spet obrnil knjižico na hrbet, jo s težko dlanjo potlačil, da je ostala odprta, naslonil lahti na mizo in pričel skrbno preučevati njeno vsebino.
Gledal sem Jakie. Imela je lepe tem-norjave oči, obkrožene z dolgimi temnimi trepalnicami, nad njimi pa sta se bočila ■sijajna loka prav tako temnih, obrvi. Precej močan podolgovat obraz z malce široko, naprej štrlečo brado, je pokrivala od sonca zagorela, toda gladka polt. Lep, močan nos, pa je še povečal videz odločnosti. Rdeče, skoraj malce velike ustnice, so bile napete, da se je tam, kjer se srčasta loka stikata, delala bela črtica. Njeno plemenito čelo pa so obkrožali vranje črni lasje in se v drznih lokih spuščali na krepka ramena. Oblečena je bila v vojaško bluzo, ki pa ni bila preveč strogo zapeta. Nikjer na njej nisem -opazil niti najmanjšega nakita.
Name je ta lepa, zdrava, krepka žena napravila globok vtis s svojim plemenitim nastopom.
Možak je končal s proučevanjem moje Carte identitet, kakor je imenoval mojo knjižico. Nasmeh na njegovem obrazu je povedal, da je z rezultatom pregledovanja zadovoljen.: Zaprl je knjižioo in jo po mizi porinil pred Jakie. Ta jo je vzela med palec in kazalec, z njo nekajkrat pomahala sem in tja ki rekla, naj skrbno hranim ta' dokument, dokler mi oni ne izdajo drugega. Nato mi je knjižico zopet vrnila. Spravil sem jo v žep.
Zdaj je Jakie vstala, vzela iz omarice na steni kozarce ter jih postavila na mizo. Potem je prinesla še steklenico »Vin rouge«, jo odprla in nalila. Vsi smo vstali, trčili in izpili. Ko je Jakie postavila kozarec nazaj na mizo, se je zravnala in stegnila desnico proti meni. Segla sva si v roke.
»Pojdimo!«
Možak, ki ga je -bil medtem popil že par kozarčkov, je s svojim basom zabrundal himno francoske revolucije: »Alons infant de la patrie ...«
Starka je, kot nekoč moja mati, stopila k meni, me prijela za roko, me pogledala s svojimi modrimi očmi in dejala: »Srečno hodi, sin moj 'in zdrav se vrni.«
Bilo mi je, ko da se poslavljam od doma.
Na jugu Evrope je majhna dežela, ki v njej sije sonce svobode in pravice. Številni ljudje z vseh koncev sveta poznajo to majhno deželo. Nekateri jo sovražijo, mnogi pa jo ljubijo, in kdo jo ne bi ljubil, če v njej domuje pravica, ki so jo hlapec Jernej in mnogi drugi tako zelo iskali. Mnogi bi radi živeli v tej po površini majhni, a po slavi tako veliki deželi. Besede »Rad bi, da bi bila Jugoslavija moja domovina«, ki jih je izrekel Justus, črnec iz Afrike, nam govorijo, kako velike simpatije uživa Jugoslavija v teh krajih. Jugoslavija, dežela, ki je stoletja trpela krvnika in katere ljudstvo je v stoletju delalo za drugega. Nekoč v tej majhni deželi ni bilo niti sledu o pravici in svobodi, vendar je ta dežela dala kljub temu številne sinove, ki so ustvarili to veliko bogastvo.
Živim v tej deželi in sem ponosen, ker je v njej neustrašna Sutjeska, simbol naše svobode. Nekoč sem bil na Sutjeski in videl to čudovito, tako jo imenujem, gorsko vilo. Bil je topel dan, ko sem stal na njenem obrežju. Jutranji žarki so mi greli lica, ko sem stal in gledal v smer, od koder se je vijugala nemo se prebijajoč skozi planinske verige. Po licih so mi spolzele solze, ko sem se spomnil težkih dni iz V. sovražnikove ofenzive, ki ise je odigrala ob tej reki. Nisem bil v tej ofenzivi, ker sem bil star komaj nekaj let, toda takrat, ko sem stal ob Sutjeski,- sem čutil to bitko, predstavljal sem si jo, videl sem junaka Savo, Tita in številne druge. Da, videl sem jih vse. Tedaj, čeprav niso bili navzoči. Jokal sem, medtem ko se mi je v prsih oglašal neki glas, ki je kasneje nalahko odmeval Sutjeskol Ti pia. volaso dekle, ali vsakogar sovražiš? To so bile besede, ki sem jih izgovoril in so nekje v daljavi zamrle. Stal sem še vedno nepremično in čutil odgovor Sutjeske:
Sovražim, strašno sovražim, toda samo one, ki so vas, nedolžne ljudi, stoletja tlačili, toda znam tudi ljubiti, toda takšne ljudi, kakršen je on, velik človek, ki boste vi Jugoslovani kmalu proslavljali njegov ?1. rojstni dan. In ta človek je živel z mano. V moji bližini je bil ranjen, a so ga moji bogati
gozdovi varovali sovražne krogle. Gledala sem to strašno bitko. Ljudje z zvezdami na kapah so se herojsko borili. Napadali so brez strahu pred sovražnim orožjem, skakali so na tanke, vpili so za Tita, za narod, za partijo in nezadržno so drveli naprej, naprej. Pomagala sem tem ljudem, z vsem srcem, a trupla umrlih sem nežno varovala in za vse čase shranila. Kako sem bila po sovražniku! To je bilo strašno. Udarila sem obenj s svojimi bučnimi valovi, brez milosti, v obraz, lomila sem ga, da bi se umirila, kadar sem ugledala trupla ljudi, ki so nosili peterokrake -zvezde na čelu in takrat sem še silneje vzvalovila, da na mah pogoltnem ljudi, ki so govorili jezik, meni neznan, da pogoltnem ljudi, ki so nosili na ramenih črko U, da pogoltnem vse \tiste, ki so vzdignili roke zoper vojsko velikega človeka, revolucionarja in borca za mir.
Te besede je govorila Sutjeska, čeprav ni znala fgovoriti. Tako je govorila, ker sem čutil njene besede, ki so ose tesneje ovijale
mojo dušo. Po tem sem glasno, s ponosom spregovoril: »Sutjeska, velika si, največja si in najlepša od oseh«. Varovala si našega ljubljenega Tita, dokazala si, da vodi KPJ narod po pravi poti o borbi za mir. KPJ je ob tebi, Sutjeska, dokazala, da je partija velikega znanja, partija miru in svobode. In vedi, Sutjeska, da je KPJ zmagala, ustvarila je svobodo, orožje, ki ščiti proletariat.« Tako sem govoril Sutjeski, ki me je poslušala 'zavzeto, kakor, da ni tekla, kakor da sploh ni bilo njenih bučnih valov, kakor, da spet gleda ljudi s peterokrakimi zvezdami na kapah, kako ubijajo izdajalce svo. jega naroda. Poslovil sem se od nje poln žalosti in bolečine. Od nje sem odhajal 'in jo gledal, kako se v vijugah prebija k Drini.
Bitka ob Sutjeski je pomembna, ker je veliko doprinesla k svobo-
di naših narodov. Na Sutjeski je dobil sovražnik najmočnejši udarec. Bil je premagan, čeprav je bil desetkrat močnejši. To ni preprečilo našim očetom in bratom, da izbojujejo največjo zmago v socialistični revoluciji. Po bitki na Sutjeski je bil sovražnik že docela poražen. Prišli so dnevi leta 1945, najsrečnejši dnevi v zgodovini naših narodov. To so bili dnevi, ko je sonce svobode prvič obsijalo našo domovino. Vse je čutilo svobodo: livade, gozdovi, ptU ce in ose drugo, mladi ljudje pa, da bi se oddolžili padlim tovarišem, so se z veliko voljo, 'pesmijo, s ponosom lotili izgradnje socialistične domovine. Gradijo se nove ceste, proge, tovarne; ingoti p železarnah z zaglušujočim zvenom prepevajo o Sutjeski, ,o svobodi, kakor da jo tudi oni čutijo. Za vedno je minila tema, okovi in verige sovražnikove so padle, pravica je proniknila v sleherni kotiček naše kamnite, vendar tako lepe domovine. Mladina, bodi hvaležna za svobodo in pravico naši
partiji in Titu. Partija in Tito so v borbi vodili naše narode po najboljši poti, ker so v največjem trpljenju in v največjih mukah našli to pot, ki je bila najkrajša do velikega cilja, do svobode. Udeležimo se gradnje avto ceste, ker je to najlepša prilika, da se oddolžimo padlim rodoljubom, ki so dali svoja življenja, da bi nam mladim dali svobodo. Izgrajujmo našo zemljo. Bodimo s Titom. Pojdimo z njim, ker nam bo on s partijo najbolje pokazal, kako ohranimo svobodo. In ko končujem, se spominjam Sutjeske, vidim jo, kako se ponosno prebija in prepeva pesmi o svobodi in čujem njen glas, kakor da čujem njene besede: »Ljubi svobodo, partijo in Tita!«
S.	Pavleoski
Sutjeska
Hvala vam za vloženi trud
Težko so zapustili svoj kolektiv sodelavci, ki so vnsto let delali in doprinašali svoj prispevek k uspehom in razvoju podjetja, vendar zadovoljni, da je tudi ita njihov prispevek pripomogel k jasnejšim perspektivam v razvoju podjetja, da top bolje mlajšemu kadru in bodoči generaciji. Tako smo se dne
11.	maja letos poslovili od prve skupine starejših sodelavcev, ki je odšla v tem letu v pokoj. Poslovili smo se od naslednjih'tovarišev.
VREČKO FRANC, zaposlen v podjetju 24 1st, pretežno v livarni sive litine. Iz zdravstvenih razlogov je bil dne 31. marca tega leta invalidsko upokojen.
BRGLEZ FRANC, ki je delal 12 let v samotami in je toil po 26 letih delovne dobe dne 31. 12. 1962 invalidsko upokojen.
SARiLAH EMIL, delavec v valjarni. V 41. letu starosti je toil po 16-letni delovni dobi zaradi slabega zdravstvenega stanja dne 10. aprila tega lata invalidsko upokojen.
VREČKO ALOJZ, ki je zaključil svojih 35 let delovne dobe v . valjarni kot strojnik. Vseh 35 let je delal v tem podjetju in je bil 31. decembra 1962 redno upokojen.
TANŠEK ANDREJ, ki je zaključil 35 let delovne dobe v valjarni. V tam podjetju je delal 17 lat. S 15. decembrom 1962 je toil redno upokojen.
NOVAK FRANC, ki je delal v tam podjetju 18 let in je toil po dopolnjenem 30. letu delovne dobe zaradi slabega zdravstvenega stanja invalidsko upokojen 8. februarja 1963.
SKERBEC FRANC, ki je delal v tem podjetju 20 let. Zaradi bolezni pa je bil po 31. letu delovne dobe invalidsko upokojen 8. februarja 1963. Pretežno je bil zaposlen v obratu livarna sive litine kot žarjavovodja.
ZUPANC FRANC je bil zaposlen pretežno kot ženjavovodja v livarni sive litine. V tem podjetju zaposlen 18 let, je že po dopolnjenem 26. letu delovne dobe invalidsko upokojen 29. januarja tega leta.
DOBRAJC AVGUST. Največ let je bil zaposlen v valjarni. Od skupne delovne dobe 29. let je preživel 26 let kot sodelavec v tem podjetju. Dne 7. marca letos pa je bdi invalidsko upokojen.
LESJAK IVAN. Od skupne de-, lovne dobe 22 let, je sodeloval v •tem podjetju 13 let ter svojo delovno dobo zaključil na elektro-plavžu. Dne 14. februarja 1963 pa je toil invalidsko upokojen.
PIRNAT MIHAEL je bil v tem podjetju kot šofer nekaj nad 4 leta. Ob zaključku 30-letne delovne dobe pa je toil -26. februarja tega leta invalidsko upokojen.
Upokojena sta bila tudi dva sodelavca iz administrativne službe, ki nista bila na poslovilnem sestanku zaradi osebnih zadržkov in sicer:
BELE MIROSLAV, direktor fi-nanično-računovodskega sektorja, ki je zaključil svojo delovno doibo kot naš ll-le!tnd sodelavec 30. apnila tega leta, ko je 'bdi redno upokojen.
BENEDIKT KRISTINA, referent za socialno zavarovanje v kadrovskem sektorju, je bila po
13 letih dela v tem podjetju in po 25-ietni delovni dobi dne 31. januarja 1963 invalidsko upokojena.
Od navzočih sodelavcev se je po uvodni besedi .zahvalil za sodelovanje in jim zaželel srečo in zdravje glavni direktor podjetja tov. Tugomer Voga. Rekel je: »Vaš 'trud, ki ste ga vlažili v delo za čimbolj ši gospodarski uspeh podjetja, je že rodil sadove v našem dosedanjem razvoju, še bolj pa bo viden v naši rekonstruirani tovarni, kjer bodo ljudje lažje delali, kakor ste Vi v teh zastarelih postrojenjih in mehanizaciji. Pričakujemo, da bodo te naše želje in potrebe kmalu uresničene. Želimo, da z odhodom v pokoj ni prekinjen stik s podjetjem, ker s tem niste prenehali biti člani kolektiva ter smo prepričani, da boste v mislih pii nas in se prav tako kakor mi tudi Vi veselili vsakega uspeha v podjetju...!«
Upokojencem se je zahvalil za sodelovanje tudi predsednik sindikalne podružnice podjetja tov. Ivan Stefančič in upokojencem izročil denarne nagrade.. Prav tako je tudi predsednik delavskega sveta podjetja tov. Franc Rozman zaželel upokojencem veliko zdravih let.
Na uradnem slovesu so upokojenci izrazili zadovoljstvo in hvaležnost kolektivu za razumevanje v času zaposlitve v podjetju, za prisrčen razgovor ob odhodu v pokoj’in so zagotavljali, da se bodo zelo veselili vseh'uspehov kolektiva. Sodelavcem članom kolektiva so zaželeli zadovoljstva in veliko delovnih uspehov.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
Po drugi svetovni vojni upokojenci že vsa leta z žalostjo v očeh gledajo, kako mlajša generacija z dobrim razpoloženjem proslavlja praznik delovnih ljudi, praznik vsega delovnega ljudstva, praznik mednarodne socialistične solidarnosti — Prvi maj. Na taka praznovanja smo gledali nerazpoloženi, ker ni bilo nobenih možnosti za udeležbo pri svečanih proslavah. Zavedali smo se, da nam mlajša generacija šele ustvarja srečnejšo bodočnost in da se pri tem bòri z velikimi težavami. Zavedali smo se, da tudi za nas država skrbi, skrbi pa le v okviru razpoložljivih sredstev. Upokojenci smo z zaupanjem gledali boljšo in lepšo bodočnost ter smo tudi dočakali sadove graditve socializma. Že v ■ zadnjih petih letih se je gmotno stanje upokojencev v precejšnji meri izboljšalo, sedaj pa je že izdelan nov-osnutek zakona o pokojninskem zavarovanju, nov dokaz o splošnem izboljšanju življenjske ravni, dokaz o splošni skrbi za stara leta delovnih ljudi.
Društvo upokojencev Teharje-Štore ima sedaj 314 članov in članic. Skoro vsi so bivši člani delovnih kolektivov s področja občinskega ljudskega odbora Celje. Največ jih je, ki so bili zaposleni v Železarni Štor e j v Cinkarni, v Tovarni emajlirane posode v Celju, ostali pa so bili zaposleni po drugih podjetjih in ustanovah.
li morje. Seveda so ga tuäi skušali, če je res slano. Tudi ki so se našli, ki so bili kaj h lu v kopalkah in v morju, i/, vali so, da morje odpravi rei
16. maja smo v Štorah c-stili tiste članice in člane, ki bolj šibkega zdravja in se i tov niso mogli udeležiti. 206 gl smo pogostili s toplimi otrl hrane in 100 l dobrega vinm razpoloženje pa je poskr( godba, ki je marsikaterega | čka in starko pripravila k ; su.
18. maja smo z dvemi avtoii priredili drugi izlet skozi! kronog, Novo mesto, Dolenji toplice, Pleterje, Kostanjevi Šentjernej v Dolnjo Preti kjer so imeli izletniki skiif kosilo ob dobri dolenjski h lici 'in godbi. Dobro razpdol so se izletniki poslovili oi stoljubnih dolenjcev in. seiot Ijali skozi Krško in RadeU zaj domov v našo lepo Šti sko. Vsi udeleženci pogostil izletov ih darovanci so polnit rega duha, polni dobrega ruj loženja in polni zahvale n tistim, ki so jim to omogd
Vsem darovalcem prispeti se upravni in nadzorni odi društva upokojencev Teharj Štore najprisrčneje zahvaljujt
E,
UPOKOJENCI ŽELEZARNE ŠTORE
Na vabilo smo se dne 4. ma 1963 zbrali v sejni dvorani bij delavci, sedaj upokojenci žej
Že pred nekaj leti so se nekatera podjetja spomnila na upokojence, bivše člane njihovih delovnih kolektivov in so društvu upokojencev Teharje-Štore dale gmotno pomoč v gotovini, kot podporo socialno šibkim upokojencem. Prispevki so bili času primerni in z njimi niso mogli ustreči vsem, ki so bili podpore res potrebni. V letošnjem letu pa so se podjetja spomnila na upokojence z večjimi zneski, ki so bili dovolj izdatni, da sta si upravni in nadzorni odbor društva upokojencev izdelala načrt za zadovoljitev skoraj vseh članov društva.
Še pred prvim majem so najrevnejšim in socialno šibkim razdelili 28 paketov z živili, v vrednosti po 1.000 din. Dne 11. in 12. maja 1963 smo z dvemi avtobusi priredili dvodnevni izlet . skozi Ljubljano, Postojno, Ilirsko Bistrico, Reko, Martinjšči-co, Cirkvenico, v Selce, kjer so izletniki prenočili. Naslednjega dne so se izletniki vrnili po isti poti nazaj z daljšim postankom na1 Trojanah, kjer je bilo dobro razpoloženje in veselje na višku. Vredno je tudi omeniti, da so bili med izletniki tudi takšni, ki so prvič v življenju vide-
zarne Štore. Težko je najti g vo besedo, katero bi lahko iti žili kot zahvalo za poslovilne sede' direktorja Tugomer ja ge, ko nam je iz srca, takonk ob Zadnjem svidenju, izrekel i liko želja in nam voščil še m go let prijetnega življenja v koju. Resnično so me njeg besede vzpodbudile in seni nekako čutil čvrstega kljub kojitvi. Tudi upravni odbor--je izkazal in nam podaril M nagrade, ki smo jih bili vsi 9 veseli. Po besedah tovariša > rektorja smo se znašli v pniJ nem razpoloženju za mizo, »f Ženo z dobrotami in pokramV nakar smo se veselo in z veM® upanjem razšli.	M*
Torej lepa hvala tov. d*re' torjü, upravnemu odboru in # ravi, hkrati pa želim, da bi Z* žarna Štore še naprej tako f predovala in uspevala, kakor sedaj.	■ \
Na koncu se še poslavljam vseh sodelavcev cevne hyat\ saj so bili med nami lepi a riški odnosi. Hvala vam.jolj ši. Želim, da še v bodoče tl vestno izpolnjujete delovne, loge ter s tem dvigate protzv njo Železarne Štore.
Franc Novak
R. M.
c enkrat DRUŠTO UPOKO-LcEV ŠTORE-TEHARJE
lj)ruštvo šteje 421 članov; od tl :e 256 nekdaj aktivnih de-Lgp iz nase železarne. Društvo f falò v preteklem letu zelo de-|„0. Vključilo je 43 novih čla-H imelo 6 sej upravnega odbo-l ;jj 2 članska sestanka. Na njih Irazpravljali prav o vseh pro-L,'jift članov. Razen tega so priim dva izleta. Za izboljšanje Kanalnega stanja društva so Lili nekatera podjetja za de-Lih pomoč. Njihovi želji se je Ipla. tudi naša železarna in HI skupno s sindikalno podruž-P, odobrila 150.000 dinarjev. Marna Celje jim je dodelila MO, Tovarna emajlirane poso-$ Celje pa 10.000 dinarjev. Dru-Lo ima težave, ker nima stalim sedeža in lastnega prostoti Sedaj so v dveh privatnih Lostilnah, kar pa ni preveč pri-0110 in je vezano z nepotrebni stroški. Zaradi tega upra-100 pričakujejo od merodajni Unit el jev pri krajevni skup-jfefi, delovnih kolektivih in pomenih, organizacijah, da jim pri-Močijo, na pomoč in čimprej do-lelijo primerne prostore, zlasti E Jer se število novih članov mečuje z meseca v mesec. Na mjem občnem zboru so izvolili panski, upravni odbor in 3-član-jsf nadzorni odbor. Na prvi seji moizvoljenega odbora so za iplsedhika društva izvolili tov. pika Krašeka, za tajnika tov. Ipi Balaskoviča, za blagajnika fß tov, Jožeta Ulago, vsi trije mokojenci Železarne Štore. Na f™ seji odbora so se zavzeli turni#. to, da bi ustanovili fond Tnpjemne pomoči, da bi imeli selil društva v Štorah in stavili hoje upravičene zahteve in pripombe v zvezi z osnutkom zatona o pokojninskem in invalid-mem zavarovanju.
-'zahvala.
Ičeprav se nahajam v zdravilcu, je bil prvi maj zame lep lan. Presenečen sèm bil, ko sem Vagledal mlade tovariše iz ko-WM&HtaUfuuene. ,ki so me prišli
Obenem pa so me obirali še nekateri tovariši iz koprniva. Kar misliti si nisem moliti, da je to res. Najprej so nas Widarovali, nato pa smo še malo mitrami j ali o delu in uspehih v Kvarni.	■ ', : J
fmieleli so nam, da čimprej mrcvamo in se vrnemo zopet m svoja, delovna mesta.
Mskreno se zahvaljujem ko-Mtivuh sindikalni podružnici ih mnimJ funkcionarjem za izkaza-fiipomoč in njeno razumevanje.
Karl Jančič
ZAHVALA
[ lahvaljujem se sindikalni po-Uuinici 'in organizaciji ZB za Kmarno, pomoč moji družini in p obisk v času moje bolezni.
Bogomir Mastnak
ÀRSICI TABORNIKI
mMpkviru 22. aprila, dneva, tabornikov, in praznika dela pr-!% maja, smo taborniki OŽŠ k štor pripravili propagandni ®or, ki je dokaz volje in detonasti nas mladih. Ob tabor-! ognju smo prikazali življe-■fc tabornikov na taborjenju, f wtih in pohodih. Mislim, da {|l ravno taborniki tišti, ki zna-
I*° ljubiti in ceniti lepoto nara-?*• Začenja se čas pohodov, na ftenh bomo merili azimute, I!očevali trigonometične točke, Rokovnjaško obračali svinčnik, tonilo ter kotomer. Ob pomoči tvejših bodo tudi naši mladinci Pojili veščino orientiranja s “Wo in kompasom, prepričan sem, da bomo s j^pnim delom dosegli vedno fcio uspehe.
Janez Vrabič
» Tovariš urednik!
mašam se zato, ker se želim rivaliti naši sindikalni podruž-LCI in kolektivu Železarne Što-'I pozornost, ki sem je bila
deležna ob prazniku dela.
Presenečena in vesela hkrati sem bila, ko so me člani naše sindikalne podružnice obiskali na domu in izrekli najiskrenejše čestitke za ta dan, mi zaželeli skorajšnje okrevanje ter izročili denarno podporo. Bila sem srečna, saj vidim, da smo tudi mi, bolni člani našega kolektiva deležni vse pozornosti ostalih članov. Za to humano dejanje moram izreči podjetju vse priznanje in prisrčno zahvalo.
Anica Zupanc
OBRATOVODJA SE JE POSLOVIL OD KOLETKIVA
Glavni mehanik in dosedanji obratovodja obdelovalnice valjev tov. Pišek se je na izrednem sestanku 15. maja poslovil od kolektiva, ki ga je vodil več ko sedem let, pa ga sedaj predaja novemu obratovodji tov. ing. Černaku.
V	svojem poslovilnem govoru je tov. Pišek opisal uspehe, ki jih je kolektiv Obdelovalnice valjev v tem obdobju dosegel, in j probleme s katerimi smo se občasno srečevali.
Povedal je, da so bili odnosi med kolektivom in vodstvom obrata želo dobri, ter želel, naj bi tudi v bodoče ostali takšni. Poudaril je, da bo po rekonistruk-ciji potrebno dobre odnose oziroma delovno disciplino še zboljšati, predvsem pa dvigniti strokovnost.
Delovodjem, vsem organizacijam v obratu in delovnemu kolektivu samemu se je zahvalil za tesno sodelovanje pri skupnih nalogah, ki nam jih. je družba nalagala.
Prisrčen stisk rok bivšega in sedanjega obratovodje ob burnem aplavzu večine zbranega kolektiva obdelovalnice valjev nam je porok, da bodo naši odnosi še v bodoče prisrčni, tako tudi delovni uspehi ne bodo izostali.
V	imenu delovodij in ostalih se je poslovil od tovariša Pišeka glavni delovodja. Izročil mu je skromen šopek cvetja ter mu želel zdravja in delovnih uspehov še vnaprej.
Kolektiv obdelovalnice pa se je poslovil preko svojega sindikalnega predstavnika.
Novi obratovodja je ob tej priliki apeliral na številno zbrani kolektiv, naj se vsak zaveda, da je le v slogi moč in le v skupnih naporih delovni uspehi.
Tov. Pišek bo izvrševal še nadalje dolžnost glavnega mehanika.
Šume j Stane
SESTANEK Z VISOKOSOLCI
V soboto, 25. maja je bdi v upravnih prostorih Železarne Store redni sestanek . višje in visokošolcav s predstavniki delovnega kolektiva. Poleg glavnega direktorja tov. Tugomerja Voge so (bili navzoči še tov. Markovič, ing. Starc in tov. Uršič. V prvem dein je tov. glavni direktor seznanil študente s problematiko podjetja. Ing. Starc je načelno spregovoril o težavah pri izvedbi počitniških praks. Poudaril je tudi potrebo, da hi. študenti — absolventi jemali za svoja diplomska dela predvsem teme, ki bi bile v korist ’ podjetja. Tov. Markovič pa je spregovoril o smfemicah in poteh, po katerih bo potekala kadrovska politika v bodoče.
V	drugem delu sestanka iso se
vsi navzoči sestali na Svetini, kjer so nadaljevali diskusijo. Obisk ha Svetini so izkoristili tudi za ógled spomenika, nekateri med njimi pa so se udeležiti, tudi proslave v čast Dneva mladosti na Vrunčevem domu.	L. V.
IZ ZDRAVILIŠČA GOZD MARTULJK
Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici Železarne Štore za denarno pomoč, ki sem jo sprejel ob 1. maju. Zelo sem bil presenečen nad lepo gesto, da dobi član kolektiva, ki se zdravi, denarno pomoč, s katero si olajša zdravljenje. Vaše tovarištvo me je zelo razveselilo.
Dolinar Stanko
Počitniški dom na Rabu odprt
Naš počitniški dom na Rabu bo letos odprt od 13. junija pa predvidoma do 13. septembra v izmenah po 10 dni. V letošnji sezoni bo torej devet izmen. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos bivanje v domu na Rabu po zmerni ceni. Dasiravno so cene živil letos jposkočile, bodo člani kolektiva plačali letos isto ceno kot lani ali celo manj.
Člani našega kolektiva in njih svojci (žena, otroci, posvojenci in starši, katere član našega kolektiva vzdržuje) bodo plačali dnevno oskrbo v domu po tej lestvici: v predsezoni:
skupni dohodek na družinskega člana	'.'čvtVi
do 10.000 din	250 din
od 10.000 do 15.000 din	300 din
od 15.000 do 20.000 din	350 din
od 20.000 do 25.000 din	450 din
od 25.000 do 35.000 din	500 din
nad 35.000 din	550 din
K predsezoni štejemo prvi dve dekadi v lo 3. 7. 1963).	juniju (od 13.
V sezoni:	
skupni dohodek na družinskega člana do 10.000 din	300 din
od 10.000 do 15.000 din	350 din
od 15.000 do 20.000 din	400 din
od 20.000 do 25.000 din	500 din
od 25.000 do 35.000 din	550 din
nad 35.000 din	650 din
Skupni dohodek družinskega člana se, ugotavlja tako, da se seštejejo redni mesečni prejemki vseh zaposlenih v družini, honorarji, event, pokojnine brez OD in se tako dobljeni zbir deli s številom družinskih članov. Kot osnovo je treba vzeti povprečje zaslužka prvih 3 mesecev v letu 1963, za kar je treba predložiti komisiji za oddih potrdilo delodajalca.
Dom je že odprt in prvi dopustniki se že grejejo na vročem soncu in kopajo v slani vodi.— nekateri prvič. Upravni odbor počitniškega doma je prepričan, da bodo člani našega kolektiva zadovoljni z letovanjem in da bodo morebitne pomanjkljivosti poročati sindikalni podružnici, da. bi se sproti odpravljale.
♦
♦
»
♦
:
♦
♦
:
♦
♦
♦
M. A. %
4
♦
4
4
♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ +++♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦4444444444444444444444*444444444444444444444444444444444444«4«+»»%
Decentralizacija in odmiranje države
Gotovo se če mansikdo od bralcev spominja rubrike »Naš mali slovarček tujk«, ki je nekajkrat obogatil glasilo štorskih železar-jev. Sedaj je ta rubrika ukinjena-; ne poznam sicer vzrokov, upam
Nov finančni
direktor
Na osnovi člena 33 Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja in v skladu s členom 63 točke d) Pravil podjetja, je upravni odbor na ■svoji I. redni seji dne 9. maja 1963 imenoval na delovno mesto finančnega diretorja tov. Albina Miklavca, dosedanjega glavnega računovodjo v finančnem sektor-
Ü n
Tov. Albin Miklavc, rojen 1. 3. 1928 v Celju, je diplomiral na Srednji ekonomski soh v Celju leta 1947 in se zaposlil y finamč-no-računovodski stroki. V tej stroki ima 14 let prakse, od tega 9 let in 2 meseca v našem podjetju.
Tov. Miklavcu želimo pri novi odgovorni , dolžnosti veliko uspeha pri delu.
pa, da avtorji oziroma avtor niso smatrati, da ta rubrika ni potrebna, ter da je nihče ne čita!
Ni moj namen, da bi nadaljeval začeto (in na žalost tudi že 'končano) delo, hoteli bi podati le nekaj razmišljanj o pojmih decentralizacije in deetatizacije, ki ju v zadnjem času tako pogosto uporabljamo, marsikdo od nas pa ne pozna .bistvene razlike -med omenjenima besedama oziroma pojmoma. Kot rečeno, nimam namena šolmašterško prevesti tujki, ampak vzporedno z njima orisati v nekaj črtah tudi procesa, ki stojita za njima in katerih neposredne priče smo tudi mi;
Proces decentralizacije državne ureditve pomeni pri nas, da naj dobi posamezna politično teritorialna enota (občina, okraj, republika in zveza) v svoje samostojno uresničevanje vse tiste naloge, ki so po naravi stvari zvezane z njenim obstajanjem. Vse omenjene politične teritorialne enote .pa se naj povezujejo v celoto, in sicer v državno celoto, s sredstvi in na način, ki naj ne zadeva temeljev njihove samostojnosti. Odraz tega je tudi pričetek razvoja občine v komuno in s tem okraja v zvezo komun. To pomeni, da nimajo več samo zveza in republika v svojih rokah skrb za ■ razvoj proizvajalnih sil in za čim bolj intenzivno in' skladno izkoriščanje proizvajalnih sredstev ter naravnih 'bogastev. Te naloge dobivajo vse -bolj in bolj občine — komuine in z njimi okraji kót zveza komun. Izraz decentralizacija se torej uporablja samo za označevanje tistega državnega razvoja, kjer se bolj ati manj dosledno prenašajo naloge od centralnih na lokalne organe v njihovo samostojno uresničevanje. Tukaj je treba paziti- na pojem lokalne samouprave, ki temelji na drugih osnovah in so zanj bistveni takšni pojavi, na (katere ne naletimo vedno pri samem procesu. decentralizacije. Predvsem gre tu za neposredno ati vsaj posredno sodelovanje ljudstva pri uresničevanju upravnih nalog
Druga stvar, na katero bi želel opozoriti pa je pojem procesa deetatizacije — odmiranja države. Proces deetatizacije je svojevrsten in ga je zato treba pravilno ločiti od procesa decentralizacije. Tu ne gre predvsem za prenašanje nalog države na izvendr-
žavne organizacije, temveč gre za proces, v katerem se razvijajo takšne izvendržavne, nasproti državi _ samostojne organizacije, ki postajajo 'zmožne prevzemati v lastne roke tiste naloge, ki so jih do sedaj opravljati državni organi in ki .s samim obstojem države niso bistveno povezane. Po svojem učinku mora pomeniti proces deetatizacije zmanjšanje števila in obsega delovnih področij,, pri katerih bi se smelo uporabljati oblastveno pravno prisiljevanje. Skratka: s .pojmom procesa deetatizacije imamo opravka, ko govorimo o odmiranju države kot tiste, ki ima v rokah sredstva oblastvenega .prisiljevanja, ki ga mnogi tolmačk jo tudi kot diktaturo vladajočega razreda.
Upam, da sem v razmišljanju dovolj podčrtal razliko med obema .pojmoma, marsikdo pa, ki se je potrudil in sestavek prebral, pa-, bo lahko primerjal te misli s svojimi. Mogoče se bo med bralci našel tudi kdo, 'ki se strinja z mano, ko pravim, da so podobne razlage koristile in potrebne (nikakor, pa s tem nočem trditi, da je pravilen način, s katerim sem pristopil k reševanju problema!) Sploh pa bi bilo želeti, da se o stvareh, ki se neposredno tičejo vsakega izmed nas, razvije preko tovarniškega glasila čim več polemik. To ga ne bi samo zelo popestrilo, več,-šinile bi nam obzorje in zadostile našim potrebam čim več vedeti in : znati.
Lojze Vrečko -
Obvestilo
Ponovno obveščamo sodelavce v podjetju, ki še nimajo urejeno dokumentacijo o priznani delovni dobi, naj čimprej poskrbijo, da to važno osebno zadevo urede. Za urejevanje in dajanje pojasnil, oziroma navodil o tem, vam je na razpolago referent za socialno zavarovanje v kadrovskem sektorju tovariš ANTON VIDIC. Poslužite se te ugodnosti in uredite zadevo, predno bo prepozno, oziroma dokler ne nastanejo morebitne večje težave.
Borce NOB še posebno pozivamo, da pri tovarišu Vidicu predložijo zahtevo po ureditvi priznanja še nepriznane delovne dobe iz časa NOB ali druge!
R.M.
V mesecu maju 1963
Novo sprejeti člani kolektiva
Kapel Adolf, NK delavec, komunalni oddelek; Amtlej Emil, NK «delavec, jeklarna; Selič Anton, NK delavec, jeklarna; Župneik Ivan, , KV zidar, gradbeni oddelek; Pavline Adolf,' NK delavec,- jeklarna; Fajdiga Ivan, NK delavec, skladišče - ekisipedit; Ojsteršek Emanuel, NK delavec, ekisipedit; Ober-ski Alojz, KV premdkač, promet, Bevc Ana, KV kemolaborant, kemični laboratorij; Jelenc Ivan, NK delavec, ek-Sipedit; Kolar Milan, NK delavec, samotama-.
Odšli iz podjetja:
Stadler Frančiška, KV kuharica v Počitniškem domu na Svetini, je odšla po lastni želji; Stadler Štefan, upravnik Počitniškega doma na Svetini, odšel po lastni želji; Zupanc Ivan, PK avtogeni rezalec v valjarni, je odšel sporazumno s podjetjem; Arzenšek Karl, ročni oblikovalec v samotami, odšel po lastni želji; Pinter Ivah, je bil zaposlen v mehanični delavnici kot varilec, sedaj pa je odšel po lastni želji; Cerovšek Stanko, livar II na elektrojplavžu, je samovoljno zapustil delo; Soline Edvard, strugar za KV dela v mehanični (delavnici, je odšel po lastni želji.
Naraščaj v družini so dobili:
Lipavec Andrej, livarna valjev; Selač Anton, valjarna, Zalokar Viktor, laboratorij; Jazbec Alojz, valjarna; Vrečko Borko, kadrovski sektor; Frece Franc, ekspedit; Volf Vinko, skladišče; Novačan Antou, elektrodelavnaoa; Uršič Franc, ekspedit; Avžner Franc, modelna mizama; Studen Jakob, komercialni sektor; Artič Martin, elektroplavž; Plahuta Jože, jeklarna.
Čestitamo 1
Poročili so se:
Žohar Friderik, mehanična delavnica; Sirk Rudolf, ekspedit; Artič Ivan, elek-troobrat; Žaberl Anton, valjarna; Vrečar Elf rida, komunalni oddelek.
Čestitamo-!
Izostanki v mesecu aprilu:
Zaradi bolezni 'jjte bilo izgubljenih 2.561 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 2.349, zaradi izrednih dopustov 1(80, zaradi neopravičenih izostankov 29, zaradi - neplačanih izostankov 37, zaradi ostalih izostankov 576 delovnih dni, torej stupaj 5.732- delov-nih dni.
NEZGODE
Pri dein so se poškodovali naslednji:
JEKLARNA:	.
SIKOSEK Martin, je sekal tesnila z dletom. Pri tem mn je v roko odletel drobec kladiva ter ga ranil na palcu le-ve roke.	_ ,
GROBIN Alojz, je na delovni mizi zapenjal gredice na žerjav. Pri tem je ena gredica spodrsnila in mu padla na desno nogo.
VALJARNA:	...
VOLAŠ Pero je vrgel palico na rav-nalno klop. Nato je	™
ploščo, čez mrzle palice. Medtem je prišla iz VI. ogrodja palica, ki je ni videl ter ga je udarila v stopalo desne
GAJŠEK Stanko, je premeščal diferencialno dvigalo nad ogrodjem z enega nosilca na drugega. Pri tem mn je padel drobec v levo roko.	v .
URBAN ČEK Anton je rezal obroč iz kvadratnega železa na rezilnem brusilnem stroju. Pri tem se je okrušila rezilna plošča in potegnila obroč za seboj.
Imenovani je držal za obroč tako, da mu je pri tem stisnilo prst na desni roki.
LIVARNA SIVE LITINE:
DRAVINEC Dominik je pomagal pri ulivanju z ročno ponvco. Medtem je iz druge ponvce izteklo železo po tleh in ga opeklo po stopalu leve noge.
ŠVEGLER Anton, žerjavovodja, je z žerjavom razbijal blok žlindre. Pri tem je drobec žlindre odletel imenovanemu v levo roko.
DOBOVIŠEK Karl je z žerjavom dvigal železno posodo z maso. Kljuka žerjava je zadela ob tram tako, da je posoda zanihala. Pri tem je Dobovišk, ki je držal za posodo stisnilo za prstanec leve roke.
TERŽAN Jernej je z žerjavom postavljal prekucnik na tračnice in ga usmerjal z rokami. Ker je bil prekucnik slabo obešen so verige zdrsnile ter imenovanega stisnile za palec leve roke.
LIPOVŠEK Jože je .izbijal ulitek iz kokile s kladivom, ki je imel razcep-ljetn ročaj in se pri tem zbodel v roko.
SAMOTNA:
GAJŠEK Jožei je autogeno rezal lopatice mešalca. Ene ni mogel odrezati, zato jo je hotel odlomiti in je udaril z njo po mizi. Pri tem je dobil prst med mizo in lopatico. Poškodoval si je prstanec desne roke.
ČOKLC Alojz je peljal ročni voziček z samotno maso po blagi strmini, katerega je pustil nezavarovanega in odšel odpirat vrata. Medteün se je voziček popeljal nazaj in ga udaril po nogi.
OBDELOVALNICA VALJEV:
KOLENC Rudolf je peljal na vozičku valj v delavnico. Pri polaganju vozička s kljuko je zadel ob strani na štrleč ulitek, ki mn je odtrgal meso na sredincu desne roke.
PROMET:
PENIČ Franc. Pri prelstopu iz lokomotive je imenovanemu klecnila desna noga v gležnju. Pri tem si je poškodoval gleženj desne noge.
UŽMAH Franc. Ponesrečeni je nesel strugarju sveder. Medtem je strugar iz-vlačil sveder iz lesenega ročaja za ročno žago, pri tem pa se je snela vrtalna glava s svedra iz konjička, v loku odletela in zadela ponesrečenega v nos in ob ocèsu.
DEBELJAK Stanko. Pri dviganju izpadlega ingota na voziček je ingot na robu vozička zdrsnil in padel imenovanemu na levo nogo in mu jo poškodoval med gležnjem in prsti.
EKSPEDIT:
FRECE Franc. Pri nakladanju jeklenk na kamion mu je spodrsnilo, da je paddi. Pri tem mu je padla jeklenka na levo roko in ann jo poškodovala.
Na poti se je poškodoval Gobov Ante iz valjarne, katerega je podrl osebni avtomobil, ko se je peljal s kolesom v službo. Poškodoval si je kazalec na de^ sni roki in obe koleni. Vzrok je v neprevidni vožnji šoferja osebnega avtomobila.
Kratek pregled nezgod pokaže, da gre kot vedno in kar ugotavljamo iz meseca v mesec v največji meri za osebno neprevidnost. Večina primerov je bila pri prenašanju, dviganju in premeščanju materiala. Kar tri nezgode so bile pri manipulaciji z žerjavom.
Primera v jeklarni in v livarni sive litine, ko gre za nezgodi povzročeni zaradi nepravilnega orodja, ni vredno komentirati. Po tolikem času borbe proti
nezgodam bi moralo biti že vsakomur jasno, da mora biti ročno orodje v redu in da predpostavljeni ne sme dopustiti dela s takim orodjem, ki je pokvarjeno (počen ročaj pri kladivu). To je primer res skrajne malomarnosti.
Novost v strokovno-
tehniški knjižnici
Braun M. J.: VUJANJE LEGIRUJOSCTH ELEMENTOV NA SVOJSTVA STALI. Kijev, 1062. (859)
Braun M. J.: KLJUČ ZA ČELIK. Metali hire Zagreh 1962. (860)
Vero dr. J.: OCJENA METODA ZA MIKROSKOPSKO ISPJTIVAjNJE UKLJU-CAKA U ČELIKU. Zagreb, 1963. (861) Varga Ji.: ISPITIVANJE GRAFITA I URADNOG RADA ŽELJEZNOG UJEVA. Zagreb, 1963 - - slkr-ilpita. (862) Hegeduš Z.: POTEŠKOĆE ISPITIVANJA UKLJUCAKA KOD UTVRDJIVANJA KVAL. ČELIKA. Zagreb, 1963. Skripta. (863)
Hegeduš Z.: PREVODI MATERIALA SA ' H. KONGRESA BORBE PROTIV NESREČA PRI RADU ODRŽANEGA U BRISELU ' 1962. (864)
Horeais M. in Horgaš Ž.: ANALITIČKO STATISTIČKA STUDIJA SADRŽAJA
02 i N2 u čelicima jugosloven-
SKE PROIZVODNJE. Zelnica, 1963.
(865)
Horgas M. in Hergas Ž.: ZBORNIK »JU-REMA< 1963. MJERENJE, REGULACIJA I AUTOMAiCIJA. Zagreb, 1963.
(866)
Horgas M..in Horgas Ž.: STAHL-EISEN KALENDER 1963. Düsseldorf, 1962.
(867). I	■ ■
Horgas M. in Horgas Ž.: TASHENBUCH DER GIESSEREDPRAXIS 1963. Berlin,
1962.	(868).	.
Pelhan -C. — Kraljič P.: STRUKTURNE
SPREMEMBE IN NARAŠČANJE, KO-. KIL. Metalurški institut, Ljubljana
1963.	(869).
Vinograd M. J.: VKLJUČENI,JA V STALI I EE. SVOJSTVA. Moskva ip63. (870). Vinograd M. J.: PRIROČNIK ZA ZDRAVJE IN VARNOST PRI VARJENJU. Ljubljana, 1963. (871).
Richter O. und Voss R.: BAUELEMENTE DER FEINMECHANIK. Berlin
Richter O. und Voss R.: QUALTTÄTS UND EDELSTAHLE AUS DEN METALLURGISCHEN BETRIEBE DER DEUTSCHEN DEMOKRATISCHEN REPUBLIK. Leipzig 1962. (873)	|,
Pampel ing.: KUPLUNGEN, Band I.
Berlin 1958. (874).	.
Yjazndlkov J. F.: LBGJÓROVANJJA STALL Moskva 1963. (875).
Vjaznikov J. F.. MEDICINSKA ENCIKLOPEDIJA, štev, 7. Leksikografski zavod Zagreb 1963. (876).
Guralj S.: TERMIČKA OBRADA ČELIKA. Beograd 1962. (275/st.)
Serdar J.: PRENOSILA I DIZALA. Za-greb, ip63. (272/st.)
Podbrežnik: PREVENTIVNA POŽARNA ZAŠTITA. Zagreb 1962. (269/st.)
Najboljši v okraju
V	nedeljo, 2. junija je bilo v Sevnici tekmovanje mladih gasilcev celjskega okraja, ki ga je organizirala okrajna gasilska zveza Celje.
Mladi gasilci, ki so se zbrali v Sevnici Oblilo jih je nad 200) so tekmovali v dveh starostnih skupinah. V skupini mlajših mladincev starosti od 8 do 12 let, je tekmovalo >8 ekip, a v skupini starejših mladincev od 13 do 15 let, je tekmovalo 14 ekip. Starejši so se pomerili v štafeti, redovnih vajah, 'polaganju cevovoda, prehodu jpo lestvi in metanju žoge v koš, mlajši bo pa tekmovali v odgovarjanju na vprašanja iz . gasilske službe, izvajanju redovnih vaj, prehodu po lestvi, (rokovanju z ročno 'brizgalno in v igri med dvema ognjema.
V	skupini starejših mladincev so največ točk 369 dosegli mladinci liz Štor, pred Vranskim 353 točk, Konjicami 350 točk, Sevnico 331 točk in drugimi. Tudi v skupini mlajših mladincev so bile
Filmi v b torah
22. in 23. junija:
Švedski film »POLETJE Z MONIKO«. Glavni igralci: Hariet An-dersson . (Monika), Lars Ekborg (Harry) in John Hanryson (Lolle). Film prikazuje ljubezenske probleme sodobne mladine. in njeno nemoč, da bi prevzemala na svoja ramena posledice prezgodnjih ljubezenskih doživetij.
29.	in 30. junija:
Aangleški film »KROG PREVAR«. V glavnih vlogah igrajo: Suzy Parker, Bradford Dillmian in Harry Andrews. Napeta zgodba iz druge svetovne vojne prikazuje angleškega vojnega obveščevalca v okupirani Franciji.
6.	in 7. julija:
Italijanski film »BILA JE NOČ V RIMU«. Igrajo: Giovana Raili, Renato Salvatori j*Leo Gewn-r Sergej Bondarouk, Pater Baldwin.
13. in 14. julija:
Jugoslovanski film »ČUDNO DEKLE« (č/b široko platno). Zigod-ba osemnajstletnega dekleta, ki nenadoma odpotuje iz svoje rodne vasi zaradi preživele ljubezenske afere. V glavnih vlogah nastopajo: Spela (Rozin, Voja Mirič in Zoran Radmilovič.
Štore prve s 403 točkami * Ljubečno 380 točk, Brežicam,* točk dn drugimi.
Po tri najbojše ekipe so j pokale, ostali pa pismena ipr» n j a.
Tekmovanje v Sevnici, B bilo s strani okrajne gasilske; ze Celje odlično organiziran pokazalo, da je med mladin, liko zanimanje za gasilsko, bo. Pokazalo pa je tudi, ]j uspehi boljši tam, kjer se dela z mladino.
Štonovski mladi gasilci soj to pot pokazali, da so med i miki v okraju najboljši. ■
ŽELEZARNA ŠTORE MOST!
NI PRVAK V ŠAHU
Okrajni sindikalni svet je« ganiziral okrajno šahovsko, pn stvo od 10. do 12. maja let« Dobrni. Za to, sindikalno teki vanje se' je prijavilo poleg eki naše sindikalne podružnice,še j najmočnejših ekip iz gospoda! organizacij celjskega okraja, j javila se ni le ekipa iz Bog, Slatine. Sotefcmovale pa so: slednje ekipe: Ingrad, Emajl Elektro iz Celja, Konus iz Ko in Rudnik Velenje.
Vsaka ekipa je štela .pol tekmovalcev. Za naš kdeiktì] nastopili: Janežič Karl in Zsj nik Florjan, oba iz komarči Gajšek Ferdo — OTK, Arzaj Štefan — Samotna, Sovič ft — mesh, delavnica ih Raček, gust iz livarne.
Ekipe so bile razdeljene vi skupini, v nedeljo dopoldne srn v finalni borbi za prvo mesto Strili naši z ekipo Ingrada, za M mesto Emajldrka in ekipa iz K njic, za peto mesto pa .Elektro] Celja in Rudnik Velenje.
Po približno triurnem igran je naša ekipa premagala ekj Ingrada z rezultatom 4:2 in ta prvič osvojila naslov okrajni prvaka. Za doseženo prvo irJ smo dobili tudi, lep pokal -©krajnega sind,ikaln«s=j£yöta^
Posamezni rezultati iz okitit finalnega dvoboja Ingrad ■: 1 Štore so naslednji: Streicher : I nežič remi; Ojstrež : Riček 0] Ing. Cdjan : Arzenšek Š. 1:0; Hj ronski : Sovič 0:1, Borovšak : Gl šek remi; Tevžedj : Zabojnik J Prijetno je presenetil naš Ei« z gladko zmago nad prvokategtj nikom Oj'strežem.
vr/1 \r/'i i ovs/1\rifi i\ri'i \	fèìentàz iJCZß
5^	/>^^7
■rA\\isiA\\uÌMw
Sirota z Resevja
Kido ve kolikokrat že je hitel Jure po isti poti, po stezi, vijoči se mied slokimi gabri, belimi brezami in košatimi bukvami. Ni ga motila borna oblekca, ki jo je imel na sebi: očetov suknjič, premočen od rudarskega znoja in kratke hlače, ki mn jih je prikrojila mati. Na nogah je imel čevlje različnih velikosti in oblik. Desni je bil menda nekoč sestrin, .levi pa kdo ve čigav. Vendar je bilo vse, kar je imel na sebi, čisto, oprano in pošito'.
Kdor ga je videl dn sodil po njegovi obleki, ga je imel za siroto. K sreči pa se Jure svoje siroščine ni zavedal. Podedoval je po svojih starših skromnost, po materi pa še preprosto in veselo naravo.
Rad je prepeval vesele pesmice, se pogovarjal z veverico, kadar ga je muhasto opazovala z veje košatega oreha. Vedno je bil veder in ničesar na svetu ga ni spravilo v slabo voljo. Ko je bil izgubil očeta, mu je bilo šele pet let. Sedaj sta živela z materjo na majhni domačiji v s annoiti sredi gozdov. Bila sta srečna in zadovoljna, četudi včasih ni bilo niilti koruznega kruha pri hiši; takrat si je Jure potešil glad s suhimi krhlji hrušk, ki jih je samo njegova mati znala tako dobro pripraviti.
Ko je pritekel do hišnega praga, je zaslišal v izbi moški glas. Juretu ise je .stisnilo srce. Že spet ta Tonč! jure je slišal sestro in mater, da sta tega strica, ki je
že nekaj časa zahajal v njegov dom, tabo imenovali. Juretu ni bili prav «nič všeč. Imel je preveč ščatinaste brke, njegove oči pa so gledale srepo izpod topega čela, za katerim so se po Juretovi domišljiji pletle nič prida obetajoče misli, jure je nekaj časa molče stal na pragu in si ni upal odpreti vrait. Potem se je počasi obrnil in se odkradel za hišo, da M počakal, dokler Tonč ne odide.
Nekega dne so se začeli v hišo nabirati ljudje doli iz vasi. Kmetje, gospodarji in gospodinje. Prišla je teta, mamina sestra, prišel je tudi mamin brat, stric, ki je živel v velikem mestu. Jure je moral v gozd po bršljan in drugo zelenje, da so vaška dekleta okrasila hišo. Vse se je veselilo potic, ki so jih pripravljali v kuhinji, gostije, kjer ise bo jedlo, pilo in plesalo. Le Jure ni čutil nobenega veselja do vsega tega. Ker nihče ni imel časa, da bi se z njim pogovarjal, je .odšel v hlev h kravi Belki, se stisnil k njej in od še nepoznane bridkosti zajokal. Ko da čuti z njim, je Belka potiho zamukala in mu s hrapavim jezikom lizala roko.
Kó se je Jure vrnil v hišo, ga je mati poklicala k sebi in mu tiho rekla: »Veš, Jure, .id si še
majhen deček in tega ne moreš tabo razumeti kot odrasli ljudje. Nocoj ise ti možli' .sestra. Tonča jemlje za moža. Ostal bo za zmeraj pri hiši. Glej, da boš priden in da ga boš ubogal.«
Ob teh besedah je postalo Juretu tesno pri srcu. Njegov otroški razum je slutil veliko spremembo, ki ise je ta dam zgodila v hiši. Čutil je, da je kraj njegovega otroškega veselja, v hiši so peli, pili, jedli in plesali. Jure česa podobnega še svoj živ dan ni videl.
Svatba je minila, svatje so se trudni od zaužitega vina in od plesa razšli.
Začelo se je zopet vsakdanje življenje. Tonč je Jureta pogledoval s .srepimi očmi, nadiral ga je ob vsaki- priložnosti in ga kar kmalu pričel po malem pretepati. Sprva tako, da mati ni videla. Počasi pa se je - Ohrabril in ga naklestil kar vpričo matere. To je storil vedno, kadar jé hotel izzvati prepir, da je v svoji surovosti lažje žalil mater.
Jure se je zdaj vračal iz šole s tesnobo v srcu. Nič več se mu pot ni zdela tako lepa kot poprej. Ni več slišal žvrgolenja ptičkov, nič več ni prisluškoval pesmi širokih gozdov. Veverica ga je zaman vabila s svojim cvrkuta-
njem. Postal je gluh in slep za vse.
Kadar se je vračal iz šole, ga je na pragu vselej počakal Tomc, ko da mirna nobenega drugega dela, in ga nahrulil: »Kod si se klatil, pobalin?«
»Ker si prišel prepozno domov, za kazen danes ne boš jedel!«
»Vzemi grablje in koš! Znosil boš klajo za živino!«
Jure je požrl -solze in lačno slh-nó, isi oprtali koš, vzel grablje im odšel na travnik v dolbli. Z gnevom je patatai koš s travo do vrba. V dve gube sključen je pod težkim košem lezel v hrib. Pod bremenom so mu oči izstopale i«z jamic in pred njim je migetalo .nešteto .drobnih zvezdic. Žile na vratu so nabreknile in v glavi je boleče kljuvalo.
Kljuvala pa je tudi bolečina v srcu.
Tonč je pričel v pijanosti že tudi svo jo ženo pretepati.
Z vedno večjim strahom je Jure prihajal iz šole. Slutil^ je, da se bo zgodilo še nekaj hujšega.
Tako je nekega dne — biilp je v zgodnji pomladi — hitel iz šole, ko je že od daleč zaslišal krik matere. Stekel je proti domu in videl, kako Tonč pretepa mater. Tedaj je v njegovem otroškem srcu zavrela kri. S studom in
pnevom v duši se je pognal i a -strašnega človeka .tako mo' La ga je podrl na tla, da je pj ahko zbežala. Zbežati pa je flj al tudi Jure. Zatekel se je po z d. Taval je po njem, dojile e ni vsedel na star bukot N ikril je .trudno glavo v diami id prevelike bridkosti zajokal
Ko se je napravila noč, je °j :avad proti domu. Mraz ga j ičipal v 'base noge. Prišel jej loma in ise kot, tat plazil j*| >kni, da ne bi srečal Tonča.; ■em ga je videl, kako pijan. r postelji.
Tiho je smuknil v'čumnai naieri. Sedela je na zapečkd lokala. Ko ga' je zagledala, sij : zgarano roko j otrla sota I >rižala k .sebi, da je na stot ibrazu začutil njene izpite g9 n dejala: »Otrok maj neste® raj si storil!«
»Mati,« je odgovoril Ji®e; ’j bi storil vse, ker vas *®|

»Pojdi, Jure, odtod. Morda n* deš kje dobre ljudi.«
Še tisto noč se je Jure p®N od matere. S culo v roki 'J® pil čez prag rodne bišfi-v 5 solze v .očeh je še ^zadnji® s gladom objel domačijo. Pote®| krenil na pot.
V krošnjah gabrov je Ijg veter in raznašal prijat®?1 prve pomladi. Nebo j®v. . , gosto posuto z lesketajočimi zđ umi.	1
Karlo DoboviŠ^