menija L / ■ H; • 1 Srečno novo leto 1985 vam želi Slovenska izseljenska matica in revija Rodna gruda fc«Wc« 1 • (»nu temeljih razvoja Slovenije do leta 2000; 1 ekonomski analizi gospodarskega razvoja; I pomenu in oživitvi kmetijstva; Kosovu, izseljevanju in velikoalbanskih žnjah > 400-letnici slovenskega prevoda Biblije; 1 nastajanju prve slovenske nacionalne enciklopedije; • stari Ljubljani, njeni obnovi in ohranitvi; E 232 medicinskih rokopisih iz davnih časov; zgodovini slovenskih diplomatov po svetu; pionirju čebelarske kulture, Antonu Janši; ohranjanju dediščine s turističnimi ¡ureditvami; uspehu Jugoslovanov na olimpiadi v Los ngelesu; lovu in živalskih vrstah, ki žive pri nas. oživljajo jih barvne fotografije, ki jim slede osnetki naših običajev in krajev. i razdelku SLOVENCI PO SVETU je beseda o iO-letnici organizacije Progresivne Slovenke emerike in o obisku Vide Tomšič in Tilke Biaha i ZDA, o prekmurskih tiskih slovenskih zseljencev, umetniku v Argentini, Vzajemni ¡odporni zvezi Bled, društvih slovenskih elavcev v zahodnoevropskih državah, o lovenskih iskalcih zlata v Kaliforniji in o tjemnih usodah naših po svetu ... ' LITERARNEM ALMANAHU e oglašajo s prispevki o živi zdajšnosti in ibčutenju svoje dobe tako izseljenci kot lekateri priznani slovenski pesniki in pisatelji natične domovine. ’ESMI IN ZGODBE ZA NAJMLAJŠE o namenjene slovenskim otrokom v tujini in ičiteljicam dopolnilnega pouka slovenščine er vsem ljubiteljem klene slovenske besede, lazdelek ENGLISH SECTION ¡a si bodo z veseljem prebrali angleško lovoreči bralci, ki žele obnoviti vedenje o iomovini. >ena Slovenskega koledarja '85 v tujih valutah !, enaka kot lani; ZDA (USA) 6 dolarjev, anada 7 dolarjev, Avstralija 6 dolarjev, Južna j menka 6 dolarjev, Avstrija 90 šilingov, Belgija 50 frankov, Francija 35 frankov, Nizozemska 4 guldnov, Italija 7000 lir, ZR Nemčija 13 mark, ovica 12 frankov, V. Britanija 3 funte, Švedska >2 kron. V tej ceni je vračunana tudi poštnina z javadno pošto. Če niste stalni naročnik Jovenskega koledarja, izpolnite naročilnico in iam jo v kuverti pošljite na naslov: Slovenska rseljenska matica, 61001 Ljubljana, ankarjeva 1/11, p.p. 169 Slovenija-ugoslavija SLOVENSKI KOLEDAR Naročam Slovenski koledar ’85, ki mi ga pošljite na naslov: Ime in priimek: Ulica:---------- Mesto in poštna številka: Država:____________________ od porabja do Čedada ^ Pomurje — primer dvojezičnega šolstva Odbor za obeleževanje 25-letnice dvojezičnega šolstva pri pomurskem medobčinskem svetu Socialistične zveze je pripravil ob letošnji obletnici tiskovno konferenco. Udeleženci so najprej obsodili prizadevanja Heimat-diensta in reakcionarnih sil na Koroškem v Avstriji, ki so tam ukinili več kot polovico dvojezičnih osnovnih šol - nazadnje pa se jalovo zavzeli za ločitev slovensko in nemško govorečih otrok po šolah. Za razliko od tamkajšnjih prizadevanj po ločitvi je v narodnostno mešanem območju v lendavski in soboški občini prav dvojezična šola prispevala v 25-letih k temu, da med ljudmi ni več razlikovanja in narodnostne nestrpnosti med Slovenci in Madžari. Če bi v tem obdobju obdržali enojezične šole z madžarskim oziroma slovenskim učnim jezikom, bi bila nevarnost asimilacije mnogo večja. Učenci bi imeli manjše možnosti za nadaljevanje šolanja. Zdaj lahko učenci madžarske narodnosti nadaljujejo šolanje kjerkoli v Jugoslaviji, pred leti pa so ga lahko le na Madžarskem ali v Vojvodini. Poudarili so, da je dvojezično šolstvo v Pomurju sestavni del družbenih procesov in prizadevanj na področju urejanja mednarodnih odnosov. Smotri dvojezičnega šolstva pa sodijo k tistim načelom, ki v praksi uresničujejo sožitje narodnosti z večinskim narodom. Šolarji uveljavljajo v Pomurju enakovredno oba jezika ne le v šoli, pač pa tudi v vsakdanjem življenju. Tesno so povezani z osnovno šolo v Monoštru na Madžarskem. Na konferenci so nadalje poudarili, da je dvojezično šolstvo velika pridobitev, da pa bodo morali več storiti za izboljšanje pouka madžarskega jezika na srednjih šolah zunaj narodnostno mešanega območja v Pomurju, za kar se je zlasti zavzel ravnatelj lendavske osemletke Franjo Bobovec. Ravnatelj dvojezične osnovne šole v Genterov-cih Laci Ivanec je opozoril, da je treba obmejnim območjem zagotoviti boljše ekonomske razmere, sicer bo izseljevanje iz teh krajev še večje. Ob 25-letnici dvojezičnega šolstva v Pomurju lahko povzamemo, da je takšen vzojno-izobraževalni proces na narodnostno mešanih ozemljih v lendavski in soboški občini veliko prispeval k razumevanju, sožitju in povezanosti pripadnikov večinskega naroda in narodnosti - Slovencev in Madžarov, ki so po burnih zgodovinskih obdobjih enakopravno zaživeli v novi domovini. Zbornik rezijanskih pesmi in zgodb Gledalcem slovenske televizije so ostale v lepem spominu pravljične zgodbe Zverinice iz Rezije, ki so našle pot tudi med lutkarje. Malo pa je napisanega in izdanega v,svetu odraslih1. To vrzel je zapolnil zbornik pesmi in kratkih proznih sestavkov, ki je izšel v oktobru 1984 z naslovom REZIJANSKI AVTORJI. V zborniku objavljajo avtorji: Gil-berto Barbarino, Giovanni Clemente, Aldo Madotto, Rino Chinese, Silvana Paletti in Renata Ouaglia. Največ sestavkov so prepesnjene ljudske pesmi in pripovedke. Na ljudsko ustno izročilo se opirajo in z njim navdihujejo Barbarino, Clemente in Madotto, medtem ko ostali trije avtorji opisujejo stiske in spopade sodobnega rezijanskega človeka, navezanega na zemljo svojih prednikov z vso usodnostjo in danostjo, ki se mora z njo spopasti -ob nenehnem boju za kruh in vračanjem na ta lep kos svoje zemlje. Med avtorji izstopa Renato Quaglia. Ta literatura je napisana v rezijanskem narečju, ki pa se med avtorji razlikuje, saj so doma iz različnih krajev. Zgodovinska dejstva o pradomovini Slovencev Koroški deželni muzej praznuje letos stoletnico obstoja. Avstrijsko arheološko društvo je ob tem jubileju priredilo od 19. do 22. oktobra znanstveni simpozij in predavanja na temo: »Halštatsko, latensko in rimsko obdobje v Vzhodnih Alpah« in »Štalen-ska gora v historičnem spektru«. Simpozij, katerega pokrovitelj je bil avstrijski deželni glavar Leopold Wagner, je imel mednarodni značaj. Sodelovali so arheologi iz Madžarske, Avstrije, Slovenije in drugod. Od slovenskih arheologov so sodelovali: Biba Teržan, Mija Guštin in Tone Knez, ki so predavali o najdbah iz Šmihela pri Pliberku, Tavriskih in njihovi zapuščini v vzhodni Jugoslaviji in o keltsko-rimskem obdobju v Novem mestu. Arheologija in zgodovina teh območij sta medsebojno povezani z mnogimi skupnimi potezami, 80-letnica slovenskega planinskega društva v Trstu Slovensko planinsko društvo Trst (SPDT) je že od svoje ustanovitve leta 1904 kot zamejsko društvo ves čas delovalo na narodnoobrambnem področju. Skrbelo je za označevanje kra-ških poti v okolici Trsta s slovenskimi kažipoti in napisi pred koncem prve vojne in bilo ves čas v boju proti izri-njanju slovenskega človeka z zemlje na tem območju, prav tako pa proti potujčevanju v drugih oblikah. Nenehna budnost v narodnostnem pogledu je pričujoča tudi danes, ko so težnje po asimilaciji bolj zvite in tihe, bolj zahrbtne in tem nevarnejše. Tržaški Slovenci se dandanes bore za globalno zaščito manjšine v Italiji, saj je ogroženost od večinskega naroda na gospodarskem, jezikovnem, kulturnem, socialnem in drugih področjih vedno prisotna. Plemenit planinec, gornik, ki se utrjuje telesno in duševno v gorah, pa je sposoben pošteno kljubovati tudi kadar gre za kratenje teh osnovnih pravic, med katerimi je za manjšino bistvena ena: »pravica da je sam svoj«. V osemdesetih letih obstoja SPDT je bilo v njem včlanjenih mnogo pogumnih mož, ki so tvegali vse, da se lahko potomci s ponosom ozrejo na to kaljenje slovenskih značajev v gorah. Slikarji Gorice in Nove Gorice skupaj razstavljajo Likovni umetniki iz Gorice in Nove Gorice so v Kulturnem domu v Gorici 12. oktobra odprli slikarsko razstavo, na kateri je nastopila tudi folklorna skupina Tine Rožanc, ki praznuje letos 35-letnico delovanja. S tem se je začela kulturna sezona Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Svoja dela so razstavljali: Sergio Altieri, Ig-nazio Doliachi, Luciano Girconcoli, Danilo Jejčič, Pavel Medvešček, Cesa-re Mocchiutti, Fulvio Monaio, Rudi Pergar, Miloš Volarič in že pokojna Sivester Komel in Tina Piazzo. To so umetniki, ki so sestavljali skupino »2 x GO«, ki so jo osnovali v začetku šezdesetih let. Tako so bili prav likovni umetniki slovenske in italijanske narodnosti iz obeh držav tisti, ki so kot sosedje po novo prisojeni meji prebrodili nastalo atmosfero in dali možnost za sodelovanje na političnem, gospodarskem, sindikalnem in športnem področju. Umetnine, ki jih ustvarjajo, govorijo v vsem razumljivem jeziku in so tihi most sporazumevanja, razpet prek regionalnih meja. nove knjige Ivan Minatti: Prisluškujem tišini v sebi Prisluhniti Ivanu Minattiju pomeni doživeti več odtenkov enega izmed najpomembnejših slovenskih pesnikov po vojni pri nas. Mirno in ponosno se lahko ozre na prehojeno pot ob svoji šestdesetletnici. Spominjam se, kako je krožila iz roke v roko njegova zbirka, ki jo je izdal 1963. leta »Nekoga moraš imeti rad«, kako je bil blizu ljubezni in lepote željnim mladim in onim iz srednje generacije. Učili smo se o njem v šoli, saj je bil že eden tistih pesnikov, ki so se aktivno borili v narodnoosvobodilnem boju. Vendar je Minatti povsem drugačen od tistih, ki hočejo s pesmijo preobraziti in spremeniti svet. To je razvidno iz izbora partizanskih pesmi iz leta 1963: »Veter poje« in iz ostalih 11 zbirk, ki jih je izdal kot izbore iz prejšnjih zbirk ali pa kot samostojne. Minatti je nežen, tih, razbolel, razigran in silno občutljiv ubesedovalec naj lepših vzgibov čustev, raspoloženj, impresij, kot da bi s čopičem nanašal črke, ki se zbrane na papirju zlijejo v neštete odtenke. Mehkoba in sanjavost, jedek posmeh in zgroženost nad atomskim svetom, so sestavni deli tega mozaika. Njegov pesniški jezik je preprost, pesmi so večinoma rimane. V tem izboru njegovega življenjskega ustvarjanja, ki je na 230 straneh izpovedano v šestih razdelkih, je najboljše, kar je napisal in kar bo pričalo rodovom v antologijah in ostalo kot odsev nečesa tipično slovenskega v pesmih najbolj razviharjenih obdobij naše samobitnosti. Knjigo je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani v 3500 izvodih, stane pa 590 dinarjev. Mohorjeva založba v Celovcu: Koroška slovenska poezija - Carinthian Slovenian Poetry Dvojezična antologija v slovenščini in angleščini, ki je izšla v lepi, bogato ilustrirani opremi pri Mohorjevi druž- bi v Celovcu, predstavlja pomembno kulturno dejanje. Izšla je kmalu po neuspelem referendumu, ki je hotel ločiti slovensko in nemško govoreče šolarje na Koroškem. Izbor pesmi pa ima vse globlje vsebine, in ni le priča o slovenski prisotnosti in kulturni istovetnosti na koroškem ozemlju. Antologija, prevedena v angleški jezik, bo nedvomno vzbudila pozornost v najširših krogih po svetu in tako premagala označbo manjšinske literature, saj jo bodo neodvisno od kakršnihkoli predsodkov večinski narodi primerjali s svojimi pisci. V antologijo je uvrščenih štirinajst pesnikov: Jožica Čertov, Janko Ferk, Maja Haderlap, Fabjan Hafner, Milka Hartman, Gustav Januš, Andrej Kokot, France Merkač, Jani Oswald, Valentin Polanšek, Erik Prune, Karel Smolle, Olga Vouk in Stane Wakou-nig. Pesmi so napisali avtorji različnih generacij od Milke Hartman (roj, 1902) do Fabjana Hafnerja (roj. 1966). Spremno besedo je napisal Feliks J. Bister, ki je predstavil tudi posamezne pesnike. Knjigi je dodan še zemljevid Avstrije in Koroške z označenimi območji, kjer žive Slovenci. Pesmi je prevedel v angleščino Herbert Kuhner. Slovenia - Yugoslavia: Your Economic Partner Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju v Ljubljani je izdal v angleškem jeziku 125 strani obsegajočo brošuro. V uvodnem delu Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, razloži njen osnovni namen. V mednarodni delitvi dela se uveljavlja Slovenija na gospodarskem področju, izvozu in sodelovanju z nerazvitim in razvitim svetom kot dežela velikih možnosti. Natisnjena brošura predstavlja vrsto največjih slovenskih gospodarskih organizacij in njihovih združenj z vsemi najvažnejšimi podatki: glavne dejavnosti, proizvodne zmogljivosti, tehnologija, promet na domačem in tujem tržišču, smeri nadaljnjega razvoja - po različnih gospodarskih vejah, od energetike, metalurgije, kemične in drugih industrij, do agroživilstva, transporta, bančništva in - na koncu - izobraževanja. Pri vsakem poglavju so navedeni naslovi delovnih organizacij, tovarn, ustanov z vsemi podatki o vrstah izdelkov, zmogljivostih in njihovih kooperantih. V dodatku brošure so navedeni naslovi jugoslovanskih ambasad, konzulatov in generalnih konzulatov ter trgovinskih predstavništev v tujini, sledi razlaga ekonomskih pojmov (Econo- mic Glossary), o menjalniškem in kreditnem poslovanju v tujini, o izvozu in uvozu blaga ter oblikah menjave s tujino in na koncu izvlečki iz zakonov o investiranju med nami in tujino in komercialnem poslovanju tujih firm v Jugoslaviji. Ta zbornik podatkov in ekonomskih dejstev o Sloveniji je lahko dragocen priročnik za vsakega, ki hoče poznati temeljna dejstva o svoji domovini ali z njo navezati komercialne stike. Brošura je izšla v 3000 izvodih v angleškem jeziku in stane 1500 din. Naročite pa jo lahko na naslov: Research Centre for Co-operation with Developing Countries, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, P. O. Box 97, 61113 Ljubljana, Yugoslavia. Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji: Antologija sodelavcev revije »Mladje« Okrog literarne revije Mladje se že dolga leta zbira vrsta mladih koroških literatov, ki so sredi leta 1983 izdali 50. številko te revije. Ob 90-letnici rojstva pisatelja Prežihovega Voranca pa so se v Društvu slovenskih pisateljev v Avstriji odločili, da bodo izdali v knjigi prozne sestavke sodelavcev »Mladje«, prevedene v nemščino, in jih naslovili z Aufzeichnungen aus Kärnten. V tej antologiji objavljajo sledeči avtorji: Jože Blajs, Jožica Čertov, Anita Hudi, Mirko Kumer, Florjan Lipuš, Janko Messner, Mirko Messner, Kristijan Močilnik in Janko Pör-tisch. Večina avtorjev obravnava resničnost, s kakršno se spopadajo Slovenci na Koroškem v zadnjem obdobju, ko se bore za svoj jezik, dvojezično šolstvo in temeljne pravice. Vsa besedila so prežeta s to eksistenčno nujnostjo in ponekod polemično poudarjena na račun literarne izpovedi. Pisatelj nastopa v vlogi narodnoobrambnega buditelja nacionalne zavesti in usodnega trajanja slovenstva v kleščah vseh mogočih stisk in pritiskov. Čeprav je večina besedil obarvana dokaj pesimistično, je morda prav zato spodbuda in poziv k spreminjanju stanja, kar pa ni pisateljeva naloga. Zato skuša v vlogi osveščevalca opozarjati in spodbujati k akciji, ki je lahko socialna, politična in celostna, in kot taka dokument o prizadevanju različnih generacij okoli »Mladja« za iste cilje. Resničnost, s katero se koroški Slovenci soočajo danes, bo tako dostopna demokratično mislečim, nemško govorečim somišljenikom, ki se v Avstriji zavzemajo za slovensko stvar. / \ ^materinščina ^ Ni me sram materinščine Te dni sem dobil daljše pismo iz Clevelanda. Oglasil se je Jack Tomšič z zanimivim gradivom za nastajajočo knjigo o slovenščini. Ob koncu pisma pa je dodal tudi zgovorno dogodivščino, kakor nalašč primerno,da jo navedem za uvod v današnjo misel o materinščini. »Ko so bili izpiti na univerzi,« pripoveduje Jack Tomšič, »me je sin Richard, zdaj profesor dušeslovja, vi imenujete to psihologija, z ženo povabil tja na svoj izpit. Ko je bilo konec, so profesorji govorili med seboj angleško, on pa je z nama govoril samo po slovensko. Pozneje ga je mati, moja žena, vprašala, zakaj je z nama govoril samo po slovensko, saj znava toliko, da se lahko po angleško pogovorimo. Rekel je: Kaj me bo sram priznati, da sem sin slovenskih staršev?« S tem je povedal tisto, kar sem vam danes želel povedati tudi jaz. Povedal je po svoje in na kratko, jaz pa naj njegovo misel samo še malo razpletem. Današnji svet je na splošno mali Babilon. Skoraj ni kotička na zemlji, kjer ne bi bilo hkrati navzočih ali vsaj možnih po več jezikov. Nekatere države, v Evropi na primer Švica, Jugoslavija, so že na splošno večjezične, ker v njih prebivajo ljudje raznih narodov in raznih jezikov. Pa tudi v krajih, kjer je jezik sicer en sam in enoten, se na vsem lepem lahko oglasi na primer radio ali plošča ali kaseta v popolnoma drugem jeziku. V vseh krajih po svetu pa vsak čas vse mrgoli tujcev, gostov, turistov... Vse to nas vzgaja k jezikovni strpnosti in spoštovanju vsakega jezika, bom rekel — tudi svojega. Dogaja se namreč, da posebno Slovenci na to tako radi pozabljamo. Menda po naravi ali pa po privajenosti zaradi stoletnega bivanja v tujih državnih enotah smo tako pripravljeni vsak trenutek preiti na jezik svojega trenutnega soseda, da se nam je to spremenilo v eno od skoraj že kar neprijetnih značilnosti. In žal ne v pohvalo! Tako se je rado dogajalo celo našim političnim /in________________________ predstavnikom na Dunaju, pod nekdanjo Avstrijo in Avstro-Ogrsko, ali v Rimu pod Italijo in tudi v Beogradu ni dosti drugače. Pri tem ni šlo in ne gre zmeraj za razumsko spoznanje, da je treba govoriti v tujem jeziku, če hočem, da me bodo razumeli in da bom tako laže dosegel tisto, kar s svojim govorom želim doseči. Ne, dostikrat ali kar večinoma se ponavlja stara resnica, da pozabimo na slovenščino celo takrat, kadar je ne samo mogoča, temveč tako rekoč tudi edino mogoča. Živo nasprotje taki miselnosti so številni drugi narodi; bodisi se zavedajo svoje veličine, razširjenosti ali uspešnosti svojega jezika ali pa so preprosto drugače vzgojeni: v vsakem času in na vsakem kraju dstajajo zvesti svojemu materinemu jeziku in jim še na misel ne pride, da bi se silili z drugim ali se prilagajali družbi drugo-jezičnih. Rojaki na tujem imate v tem pogledu bogate izkušnje, saj so gotovo v vaši neposredni bližini tudi zastopniki drugih narodov in jezikov, pa tudi mi doma nismo brez njih. Zanimiv je v tem pogledu stavek, ki ni samo fraza ali šala, temveč skriva v sebi globljo resnico: Govori srbsko, da te razume ves svet! Stavek navajam samo zato, da ob njem pokažem na dve bistveno popolnoma različni narodni naravi. Poskusite namreč namesto besede »srbsko« v tem stavku izgovoriti besedo »slovensko«, pa vam bo šlo gotovo na smeh. Tu smo torej pri jedru vprašanja. Za temeljno razpoloženje gre, za naravno moško zavest in samozavest o dostojanstvu, o lastni vrednosti, o tem, da je tudi materin jezik del mene. In sicer vsak materin jezik, naj bo to angleščina ali slovenščina, saj sta kot materina jezika oba v prav posebnem položaju in vlogi ne glede na to, koliko ljudi govori tega ali onega. Vsak človek namreč s svojo materinščino vpija vase vse več kakor le jezik, potreben za tedanje trenutno sporazumevanje, z njim usvaja tudi stoletno dediščino svojih prednikov, njihov nravni, duhovni, skratka celotni življenjski zakonik, tako rekoč svojo preteklost in svojo prihodnost, svojo pristnost in svojo moč, celega človeka, pa čeprav kot otrok še malo ve o širjavah sveta in duha. In ravno zato, ker kot otrok s svojo materinščino pijem vse to, moram pozneje kot zrel človek iskreno nastopati v vseh položajih predvsem ali celo samo v materinščini. Samo v nji sem res jaz, ne le kot del družbe, temveč tudi kot njen predstavnik na kakršnem si že bodi področju od vsakdanjega zaupnega pomenka v dvoje pa do besedne umetnine, ki lahko spregovori vsemu svetu. V vsem tem je tudi skrivnost vseh materinščin: imajo globlji pomen in globljo vlogo; predstavljajo več, kakor se na splošno zavedamo. Če bi ne bilo teh skrivnostnih in težko opredeljivih korenin, bi najbrž že zdavnaj zmagalo golo koristolovstvo in bi se jeziki z manj predstavniki preprosto utopili v morju večjih. In vendar je ne le v Evropi, temveč tudi drugod po svetu vse polno jezikov, ki živijo naprej in bodo živeli, dokler je jedro govorečih posamezno materinščino notranje zadosti bogato in ponosno na svojo rodovno izkušnjo. Janko Moder SEZONSKA Vsako leto za kruhom gredo, vsako leto se vračajo; vsako leto »zdaj zadnjič gremo«, a šele umirat se vrnejo. Vsako leto za kruhom gredo, s sabo pa v srcu nosijo: S slamo pokrite in, vegaste koče in krpico zemlje - kopico otrok, zeleno Goričko in ločje ob Muri in mline, ki tiho poslušajo klice gosi, ki se selijo nekam čez Muro in širno Ravensko s topoli posejano in mlake z lokvanji in sanje o lepšem, srečnejšem življenju. Vsako leto za kruhom gredo, a šele umirat se vrnejo! Milan Erjavec Svet ob Muri, I (1956), št. 1-2, str 70 Antologija prekmurske slovstvene ustvarjalnosti z izseljensko tematiko Literarni zgodovinarji in jezikoslovci so v dobršni meri obdelali in z raznih strani osvetlili bogato književno produkcijo 18. in 19. stoletja v prekmurščini, ki se je začela po ohranjenih primerkih sodeč leta 1715 z izdajo Temlinovega Malega katekizma. To prekmursko ustvarjalnost, ki sega s svojo bogato tradicijo vse v naš čas, je do leta 1919 strokovno obdelal in dokaj izčrpno obravnaval tekste in njihove avtorje prof. dr. Vilko Novak, ter svoje izsledke izdal v Ljubljani leta 1976 v knjigi »Izbor prekmurskega slovstva«. V našem stoletju se je prekmurščina kot knjižni jezik počasi ukinjala in postopoma prehajala, se zlivala v današnjo osrednjo knjižno slovenščino. Pojavili so se pisatelji in pesniki, ki so v slovenskem kulturnem življenju prišli na pomembna mesta. V našem času se pojavljajo nova imena prodornih mladih literarnih ustvarjalcev, ki so znani in priznani ne samo v rodnem Prekmurju, ampak tudi v širšem slovenskem okolju. Bogato prekmursko literarno ustvarjalnost v preteklosti lahko danes gledamo kot zaokroženo celoto, ki je trajala skoraj 250 let in rodila blizu 600 bibliografskih enot. Prekmurje pa je ostalo kot zemljepisno obrobna slovenska pokrajina tako tudi na obrobju literarnega in zgodovinskega proučevanja izseljeništva, čeprav je ravno to področje zelo zanimivo in plodovito. Mnogi naši prekmurski izseljenci po svetu so radi prijeli za pero in to ne samo v dopisovanju z domačimi sorodniki in duhovniki, ki so pisma objavljali v svojih verskih glasilih. Radi so opisovali svoja izkustva in doživetja v novih, tujih okoljih, kamor so se začasno ali za stalno naselili. Svoje izpovedi, pričakovanja, hrepenenja in domotožje so izražali v vezani in nevezani besedi. Med njimi so bili besedni ustvarjalci večjih im manjših umetniških kakovosti; nekateri so pisali pogosto, drugi samo občasno, pri marsikomu pa je dozorel samo en članek ali pesem. Ko je leta 1982 izšla Antologija književnosti Slovencev v Severni Ameriki NAŠI NA TUJIH TLEH, ki jo je bila pripravila Jerneja Petrič, sem v njej z žalostjo opazil določeno pomanjkljivost: zajet ni bil niti eden prekmurski rojak ali njegov tekst. Razlog za izpustitev je bil gotovo nepoznavanje prekmurščine, zgodovine prekmurskega izseljenstva in njihove literature v Ameriki, katere popis je objavljen šele v Slovenskem koledarju 1985, str. 147-154. Da bi to pomanjkljivost v našem poznavanju slovenskega izseljenskega kulturnega življenja vsaj delno odpravil, sem začel izpisovati iz dosegljivih in razpoložljivih ameriških tiskov prozo, pesmi in humor naših prekmurskih rojakov. Ker pa so bili izseljenci v tesni povezanosti s starimi kraji v Prekmurju in se je ta popkovina zelo očitno odražala tudi v publikacijah, ki so izhajale v Prekmurju, sem tudi iz njih izpisal primere z izseljenskega področja in tematike. Prozo sem v celoti prepisal v današnjo knjižno slovenščino, pesmi sem pa pustil v prekmurščini, če so bile v njej napisane. Na ta način sem zbral zajeten kup gradiva, ki bi ga pa rad dopolnil pred knjižno objavo še s tistimi prispevki, ki jih imajo ali poznajo bralci Rodne grude, pri meni pa niso v evidenci. Prosim torej vse bralce, kateri imate prozne sestavke ali poezijo, ki se nanaša na izseljence iz Prekmurja ali ste jih pa kot prekmurski izseljenci ali rojaki napisali, da mi jih pošljete za objavo. Če imate katerega od prekmurskih tiskov, starejšega ali novejšega datuma, tudi pošljite - original ali kopijo. S tem boste pomagali obogatiti izbor prekmurske slovstvene ustvarjalnosti z izseljeniško tematiko, za kar se Vam že vnaprej lepo zahvaljujem. Pošljite na naslov: Mihael Kuzmič pp 53 61107 Ljubljana, Jugoslavija vaš kotiček V J Prodam novo, petsobno hišo na Teznem pri Mariboru, v bližini Marlesovih hiš^ Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Štefan Knez, Kronetorps. G. 84. A., 212 27 Malmö, Sweden, ali po telefonu: 040-290219. Prodam hišo (10 • 11) z delno mansardo v 4. fazi gradnje in z vrtom (240 m2). Napeljane so vse instalacije in centralna kurjava. Oddaljenost 24 km od Ljubljane. Naslov: Vika Magyar, Grosuplje, Adamičeva c. 1/A; telefon: (061)-328-845, interna 22, ali (061)-772-549, od 13. do 19. ure. Enodružinsko montažno hišo v Radovljici, 7 km od Bleda, ugodno prodam ali zamenjam. Hiša je podkletena, stoji ob gozdu v mirnem mestnem predelu, dostop po asfaltirani ulici za vsa vozila, parcela meri 500 m2. Mirko Kranjc, 61000 Ljubljana, Rimska c. 7A; telefon: (061) 226-563. Starejšo hišo z vrtom, vsega okrog 9 arov na Senovem pri Krškem z električno napeljavo, vodovodom, trdno grajeno, primerno za obrtno dejavnost, prodamo. Pismene ponudbe pošljite na uredništvo Rodne grude, Cankarjeva 1, 61000 Ljubljana, pod šifro »Ugodna priložnost« Prodam posestvo v neposredni bližini Krškega, površina 30.000 m2 in 11.000 2 gozda (zrelega za posek), asfaltna cesta do parcele, elektrika in voda na posestvu, vsa zemlja v sklopu, na ravnini, razen gozda. Gospodarsko poslopje (masivna zgradba), kozolec, kleti, skedenj, goveji in svinjski hlev za 12 go'~.'i. Cena po dogovoru. Informacije: Galof, Poststrasse 166, 8957 Špreitenbach, Schweiz, tel.: 056/71 27 59. mislimo na glas Mraz Mraz je neprijeten, zato ga ne maramo. Če nas hudo zebe, se ne moremo sprostiti in veselo nasmejati. Seveda pa imamo zimo radi, saj prinaša s seboj mnoga veselja, čudovite lepote. A ko smučaš, se sankaš, drsaš ali greš na sprehod po gozdni stezi v tišini sončnega zimskega jutra, je v tebi tako toplo, da ti mraz ne more do živega. Le bežno te vščipne na nos, v ušesa, lica. A je še drugačen mraz, ki vznikne v tebi in se razraste, da ledeniš in ledeniš. In tega mraza ne preženejo še tako zakurjene centralne peči. Čisto nepričakovano, kar nenadoma se lahko to zgodi. Morda s teboj, morda s katerim od znancev. Kolega iz službe te je povabil na družinsko slavje. Rad ga imaš, ker je takšen duhovit, zabaven fant, pa si šel. A glej šmenta. Saj tisti človek, ki ti je odprl vrata in te povabil v svoj gosposki dom ter te predstavil svoji družini, ni niti malo podoben tistemu veselemu Dolfetu s katerim sedita v službi v isti sobi že vrsto let. Ves zapet, ves uraden, visokostno resen do žene, do otrok, do tašče in tasta in do tebe, ki sta se med delom že tolikokrat kakšni posrečeni šali od srca nasmejala. Večer, ki bi moral biti prijetno domač, poln veselja, je daleč od tega. Pomenki so prazni, togi, vino se ti zdi plehko in čeprav centralna greje in greje, se iz vseh kotov plazi vate mraz, zoprn mraz... Oddahneš si, ko se lahko spodobno posloviš. In ko hitiš domov, te še vedno zebe. Brrr. Kakor da imaš ledeno kocko nekje prav blizu srca. Kako presrečna sta bila v tisti sobici, ki je bila njun prvi skupni dom. Vse je bilo tako skromno, tako preprosto, da ne bi zamenjala niti za razkošno vilo. Saj sta si bila tako blizu kot le more biti človek človeku. Bila sta prepričana, da ne bo nikoli drugače. Pa sta se zmotila. Ko se je napovedal otrok, sta začela razmišljati o lastnem domu. Najprej sta razmišljala, zatem sta začela graditi hišo. Sredi gradnje sta iskala in končno najela posojilo, potem pa sta dobila otroka. Fantka. Seveda sta ga bila iz srca vesela in ponosna nanj. A ta sreča se je hitro utrnila, saj se nista utegnila 42__________________________________ ukvarjati z otrokom. Po nekaj mesecih ga je dobila stara mama. No, in potem? Gradnja se je zavlekla kar nekaj let. Ni bilo denarja, ni bilo delavcev, ni bilo materiala za gradnjo. Končno je bila hiša dograjena, končno sta jo z novimi posojili tudi opremila. Zdaj živi družina v novi hiši. Mali sinko ima svojo sobico, a mamo velikokrat ujezi in razžalosti, ker ji pravi teta namesto mama. Mama je zanj še zmeraj babica, ki je -v prvih letih skrbela zanj. Zgodilo se je celo, da je petletni fantič pobegnil. Hotel je k mami-babici. Sredi mesta ga je dobil miličnik in ga jokajočega pripeljal domov. Padli so očitki. On je dolžil njo, ona njega. Novi dom postaja vse bolj mrzel kljub centralnemu gretju in lepim kaminom. Zvedela je, da ima on ljubico. Ko ga je prijela, ni niti tajil: Sama si kriva, ko se samo zadiraš name in si mrzla ko led. Ona je pa prijazna, vesela, rada se smeji... Zdaj razmišlja, kako naj se maščuje. Ali enako z enakim, ali naj vzame otroka in zbeži k materi? To pa ne. Kaj pa hiša? Potem bi jo požrla ona druga. To pa ne. V hiši je vsak dan bolj mrzlo. Leden molk je podoben sivemu oblaku, ki se bo zdaj, zdaj razpočil. Mali Jernejček je dobil davico in skoraj bi bilo prepozno. Komaj so ga rešili. Zdaj ga je spet vzela k sebi babica, ki ga skrbno neguje. Srečen je. Nova hiša pa postaja vse bolj in bolj mrzla. Ali je morda tudi pri vas tako? In če ni, kaj bi svetovali tistim, da bi pregnali mraz iz svojih domov in svojih src? Ina slovenski lonec Ker je januar čas, ko se od sveta poslavljajo lepo rejeni pujski in imamo koline, smo tokrat izbrali starodavne jedi, ki jih pripravijo na Štajerskem ob tem veselem domačem prazniku. Recepte nam je odstopila Marija Švegl, doma iz Šalovec pri Ljutomeru. RIŽEVE KLOBASE Skuhaj četrtino prašičje glave, polovico pljuč in srce. Ko je kuhano, na drobno sesekljaj. V juhi, ki je nastala pri kuhanju, pa skuhaj 1 liter riža napol mehko. Nato ga ohladi, zmešaj s sesekljano zmesjo, dodaj malo ocvirkov, v masti opražene čebule in peteršilja, 1,5 žlice zdrobljenega majarona in nekaj limonovih lupin, klinčke, dišave, cimet, 0,5 žlice soli (po okusu) in 1 liter juhe. Vse to dobro premešaj v večji posodi z rokami, po ukusu dodaj to ali ono in nadev za klobase je pripravljen. Te pa ne smejo biti trdo napolnjene, ker riž še naraste. Dobro jih zašpili in kuhaj v neslanem kropu 5-7 minut. Ko so ohlajene, jih deni na pekač, dodaj nekoliko masti ter peci v ne prevroči peči. Zalivaj jih z mastjo, dokler niso na obeh straneh lepo rjavo zapečene. JETRNE KLOBASE Jetrne klobase naredimo prav tako kot riževe, le da sesekljani zmesi dodamo skuhana in sesekljana jetrca. KRVAVICE Mehko skuhaj 1,5 kilograma svinjskega mesa, ga drobno sesekljaj ali zreži na majhne koščke. V juhi namoči 7 žemelj in jih nalahno ožmi. Prideni jih k mesu, dodaj še 2 žlici sesekljane in opražene čebule, 1 žlico majarona, 1,5 žlice soli, malo dišav in dolij 2-2,5 litra svinjske krvi. Vse skupaj dobro zmešaj, napolni dobro oprana svinjska čreva in zašpili nastale klobase. Kuhaš jih 5-8 minut. Da so res kuhane, se prepričaš tako, da prebodeš klobaso z leseno iglo. Če priteče na dan voda namesto krvi, je klobasa kuhana. JUGOSLOVANSKA KUHINJA V ANGLEŠČINI Olga Novak - Markovič je izdala pri Cankarjevi založbi v Ljubljani kuharsko knjigo, ki opisuje Jugoslavijo z jedmi, ki jih pripravljajo in imajo najrajši njeni narodi in narodnosti. Poleg turističnega vodnika je ta, kuharski, celo bolj praktičen, saj se popotnik že vnaprej seznani z jedmi, ki jih bo lahko naročil na svojem potepanju in odkrivanju značilnosti Jugoslavije, domovine ali domovine staršev. Za pripravo narodnih jedi je na 240 straneh zbranih 300 receptov. Slovenska izdaja knjige stane 1260, angleška pa 2400 dinarjev. v filatelija Leta 1904 je začela delovati prva radiotelegrafska postaja na Balkanu in obalah Jadranskega morja. Zgrajena je bila na hribu Volujica nad Barom, vzpostavljala pa je zvezo z Italijo s postajo »San Kaldo« v Bariju. To je bila mednarodna telegrafska postaja, ki je delovala po določbah londonskega telegrafskegaa pravilnika, zgrajena pa je bila na podlagi pogodbe med upravama pošt in telegrafov Črne gore in Italije ter italijanskim inženirjem Guglielmom Marconijem. Zgrajena je bila na stroške in rizik Marconija in opremljena z aparati brezžične telegrafije. Na znamki je zemljevid Črne gore in simbolični prikaz radijskih valov. Likovno jo je obdelal akademski slikar Dušan Lučič, natisnil Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki dvobarvnega ofseta in polah po 25 znamk. V Beogradu je bila od 18.-20. oktobra 1984 Konferenca bivših borcev za varnost, razorožitev in sodelovanje v Evropi. V počastitev konference je Skupnost JPTT izdala 18. oktobra serijo dveh priložnostnih znamk z nominalno vrednostjo po 26,00 in 40,00 din. Na znamkah je prikazan cvet, ki simbolizira skupnost in sodelovanje. Organizatorji konference so štiri mednarodne organizacije borcev (FMAC, FIR, CEAC, CIAPG) gosti- ____irucadnja novih odnosa- u Evropi o kojcj č* se podjednako |xt£tov.*!i tub »tnaija t stalno štr*t« prosfoh za njihovo j svestrano saradnju . j* Lian oslov j t!*jnu beztrtidoosti i m-ra o Evropi i sviietu '' Trto. rt«is/nkt ?9'/S. telj pa Zveza borcev NOV Jugoslavije. Na konferenci so bile določene smeri in oblike delovanja nacionalnih in mednarodnih borčevskih organizacij- Znamki je likovno oblikoval akademski slikar Dušan Lučič, natisnil pa Zavod za izdelavo bankovcev iz Beograda v polah po 8 znamk. Na sredini pole je citat iz Titovega govora v Helsinkih na zasedanju KVSE leta 1975. Natisnjene so v tehniki dvobarvnega ofseta. 6. oktobra pa je izšla v okviru serije s turističnimi motivi še redna poštna znamka za 6,00 din. Motiv na znamki je mesto Kikinda, napis PTT in Jugoslavija. Natisnjena je v tehniki enobarvnega ofseta v polah po 100 znamk. Mesec oktober 1984 je bil za filateliste najzanimivejši mesec, saj je bilo na programu kar sedem serij priložnostnih znamk in ena serija rednih frankovnih znamk. 2. oktobra je izšla serija dveh priložnostnih znamk v počastitev XVI. srečanja otrok Evrope pod imenom »Radost Evrope«. To je mednarodna prireditev, na kateri se srečajo vsako leto otroci Evrope, običajno v oktobru, na proslavi svetovnega dneva otroka. Otroci se na srečanju med seboj spoznajo, sklenejo prijateljstva, se poveselijo s pesmijo in plesom, in na ta način izrazijo solidarnost z otroci vsega sveta. Gostitelj srečanja je bilo mesto Beograd. Serija obsega dve znamki. Znamko za 26,00 din, na kateri je motiv narodne noše, je narisala enajstletna Erika Saračevič iz Jugoslavije, znamko z vrednostjo 40,00 din pa devetletna Eva Guth iz Avstrije in predstavlja otroško risbo. Znamke je po fotografiji Vladimirja Popoviča grafično obdelal Dimitrije Čudov. Natisnjene so bile v tiskarni »Forum« v Novem Sadu v večbarvni ofset tehniki in v polah po 9 znamk. Mesto Virovitica je v letošnjem letu slavilo svojo 750-letnico obstoja, saj se pod imenom »Magna villa Wereu-che« prvič pojavi že leta 1234, in sicer v posebni listini Hercoga Kolomana, ki je dal temu naselju ugodnosti svobodnega kraljevskega mesta. Mesto se je razvijalo skozi stoletja in je znano po tem, da je bila za časa hrvatsko-ogrskih kraljev tu kraljeva palača, kjer so bili sabori in v kateri je kralj Bela IV. izdal v Virovitici leta 1242 znano »Zlato bulo« mestu Zagrebu. Mesto je ohranilo staro lekarno, zgrajeno leta 1748 v sestavi frančiškanskega samostana v času baroka, ki je danes kulturni spomenik. Med NOB je mesto z okolico dalo 5500 borcev in štiri narodne heroje, po vojni pa se je hitro razvilo v gospdarskem in industrijskem pogledu. Motiv na znamki je gravura mesta Virovitice iz XVII stoletja z njegovim grbom. Likovno je znamko obdelal akademski slikar Dušan Lučič iz Beograda, natisnjena pa je v Zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v dvobarvni ofset tehniki in polah po 25 znamk. Izšla je 4. oktobra z nominalno vrednostjo 5,00 din. Naslednja priložnostna znamka za 6,00 din je izšla 10. oktobra v počastitev 80-letnice radiotelegrafske službe v Črni gori. MALI OGLASI Prodam dvoetažno stanovanjsko hišo, zgrajeno do 4. faze, 20 • 9 m, na 700 m2 veliki parceli. Spodnji del 180 m2 je narejen za avtomehanično delavnico z vsemi instalacijami. Hiša stoji ob glavni cesti v Stari cerkvi, 3 km od Kočevja. Naslov: Ana Deja-novič, Hribarjeva c. 6, 61290 Grosuplje, Slovenija, Jugoslavija. Telefon: (061)-772-720. Ugodno prodam kmetijo z obnovljeno stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, novi kozolec ter dva vinograda (7000 m2), skupno 7 ha obdelovalne zemlje. Voda in elektrika v hiši, ki je takoj vseljiva, 6 km od Slov. Konjic., dovoz možen za velika vozila. Cena po dogovoru, v račun vzamem ohranjeno osebno vozilo. Naslov: Rihard Grašič, 63210 Slov. Konjice, Liptovska c. 22, Slovenija, Jugoslavija. V Mariboru, na zelo lepi legi, prodam stanovanjsko hišo najugodnejšemu ponudniku. Jože Polak, Liebknechtova 32, 62000 MARIBOR, Tel. (062) 302-692 dopoldan. Smučanje in rekreacija v objemu Julijskih Alp BOHINJ je najlepša slovenska dolina v objemu Julijskih Alp, ki se spuščajo do Bohinjskega jezera, in nudijo lepote Triglavskega narodnega parka. Na zgornjem koncu jezera se vanj izliva kot ribje oko čista Savica s slapom Savico, ki ga je omenjal v pesnitvi »Krst pri Savici« največji slovenski pesnik France Prešeren. Na spodnjem delu je ob mostu, pod katerim se igrajo postrvi, cerkev Sv. Janeza z znamenitimi freskami iz 13., 15. in 16. stoletja. V vasici Studor so ohranjena starodavna odprta ognjišča, etnografska redkost. V Julijcih je za lovce mnogo divjadi, gamsov, muflonov, kozorogov, divjih koz. Kdor je le enkrat prisluhnil klicu divjega petelina v ranem jutru in gledal njegov ljubezenski ples, se bo še mnogokrat vrnil sem.’ Smučišča in tekaške proge se poleti spremenijo v izletniške kraje in nudijo s svojimi gozdovi obilo plodov: gobe, borovnice, jagode, robidnice in zdravilna zelišča. Bohinjsko jezero je poleti primerno za kopanje, ,surfing‘, veslanje in ribolov, pozimi pa idealno drsališče s tekaškimi progami na Ukancu in ob obali. Tod sta najbolj znani smučarski središči KOBLA in VOGEL. Smučarski center Kobla Razprostira se nad Bohinjsko Bistrico, pod vrhom Koble (1499 m), pod katero so prekrasna smučišča na višini 570-1490 m. Na površini 80 hektarjev je 28 km vzdrževanih smučarskih prog, 32 km tekaško-sprehajalnih prog je v Bistrici in na Ravnah. Za začetnike je primerna 6 km dolga »družinska proga« z višinsko razliko 940 m. Nad smučišči so prepredene tri dvosedežnice v skupni dolžini 3153 m in tri vlečnice v dolžini 1530 m. Te naprave prepeljejo 5600 smučarjev na uro. Izposojevalnico smučarske opreme in popravljalnico smuči najdete na Ravnah. Udeležite se lahko smučarske šole. Lačne in žejne čaka samopostrežna restavracija na Ravnah in okrepčevalnice ob smučiščih. Prometne zveze so zelo ugodne. Iz Ljubljane do Koble je 83 km po avtocesti, pripelje vas tudi »beli vlak«, ki vozi pozimi, prav tako se pripeljete z morske strani iz Trsta in Nove Gorice ali iz Munchna, Dunaja itd. Visoki grebeni Julijskih Alp z vrhovi Črna prst (1844 m) na zahodu, z Možicem (1602 m) na vzhodu in Koblo so naravno zavetje pred vetrovi z rahlo valovitimi, širokimi tereni, ki so jih uredili leta 1982, ko je bilo tu SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU. Od državne meje z Avstrijo in Italijo je Bohinj oddaljen 70 km, do mednarodnega letališča Ljub-Ijana-Brnik pa je 60 km. Cene kart Enodnevna karta za odrasle stane 500, za otroke 400 din. Sedemdnevna za odrasle 2500, za otroke pa 2000 din.Sezonska karta od novembra do aprila 8000, za otroke 6500 din. Smučarski center Vogel Do smučišč na Voglu (vrh 1922 m) vas popelje gondolska žičnica, ki se ustavi pri Ski hotelu Vogel. In že ste v smučarskem kraljestvu, ki se razprostira na površini 25 hektarjev od 1532 do 1800 m visoko. Sedem smučarskih žičnic vas popelje na različno zahtevne proge. Najdrznejši smučarji se vzpnejo na pobojče Kratkih plazov (1739 m), manj zahtevni na postajo Orlove glave (1661 m) ali Rjave skale (1535 m). V Ski hotelu si oddahnete ob dobri jedači in pijači. Tod lahko shranite ali si izposodite opremo ali pa vam po- pravijo okvare. Z Vogla so čudovite turne smuke, izleti na Komno in Rodico. In kje se boste nastanili? Za informacije pokličite turistič-no-gostinsko delovno organizacijo HOTELI BOHINJ - ALPETOUR, tel.: (064) 76-441, ki razpolaga z vrsto hotelov (Zlatorog, Ski - Vogel, Pod Voglom, Bellevue, Triglav, Jezero). Privlačna so tudi gostišča in gostilne: Rožič, Rupa, Savica, Mihovec. Hotel »Zlatorog« (B kat.) na sami obali Bohinjskega jezera ima 94 postelj in pokrit zimski bazen s savno; depandansa Ukanc pa 59 postelj s tuši, radiom in telefoni ter konferenčno sobo. V Turist biroju, hotelu Zlatorog in hotelu Pod Voglom si lahko izposodite kolesa. Kegljišče je v restavraciji »Center«, igrišče za tenis pri hotelu Zlatorog in Bellevue; pri hotelu Zlatorog je igrišče za odbojko in namizni tenis. Prijetno je igrati mi-nigolf ob hotelu Jezero. V Savi Bohinjki lahko ribiči lovijo postrvi in lipane od 1. maja do 30. septembra. Bohinjska Bistrica je izhodišče za planinske ture, izmed katerih so najlepše: enourna hoja do Mencingerjeve koče, dveinpolur-na do koče na Sorški planini, šti-riurna na 1668 m visok Ratitovec. Stara Fužina pa je izhodišče za planinske ture: dve uri do koče na Uskovnici, tri na Koprivnik, eno uro do planinskega doma na Vo-garju, sedem ur pa do koče pri Triglavskih jezerih (1683 m visoko), v dolino, ki jo mora obiskati vsak Slovenec, če se napoti na vrh Triglava, do katerega je od Triglavskih jezer še pet ur in pol hoje. Za obiskovalce, ki nimajo hribo-lazniške .kondicije' pa ni lepšega, kot je piknik ali sprehod ob jezeru, v katerem se ogledujejo vrhovi Julijskih Alp. planum, n.sub.o investicijski razvojni center tozd smučarski center kobla, b.o 64240 radovljica, gorenjska 26 Informacije po tel.: (064) 75-860 in (064) 76-169 BOHINJSKA BISTRICA ŽIČNICE 1 fcOJtDCŽNCA K06UI 2 tAOSOONICA KOBLA C 3 D\OStK±MCA KOBLA E! 4 VLEČNICA RAVNE ucilmo ui t-iu&n znwo«>wi ALPETOUR ALPETOUR - Turistična agencija, ŠKOFJA LOKA Škofja Loka, Kidričeva 8, 064/61 168, 62 496 41' ^2*%? ^FjWTMMT ' -•• • 51Í T 11BIHMÍ111 K~! ÏBm