GLAS NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ste77"- GQ-_ IsTo^r- ^STojoIsl, 23. noiremlDra 1898.	L©t30 "VTL
Plemenska vojna.
^ Pfftliraaj* krvi t obrb r.noliuah.
\V i 1 m i n g t o n, N. C., 20. nov. Najhujši dnevi plemenskega bojo v obeh CaruliuaA bo kakor se kaže minuli, ali vendar se je bati, da na novo vsplamti aovrašti, ako zopet pridejo na dnevni red »tari uzroki.! r rika tu i \ \Vilmiugton iu Greeu-wood n< ■ bile enake, sramoten lo\ bdojtoltmh na zamorci«, toda uzroki »o Kili telo različni. V severuej ■ « »rolini je bilo temu krivo poli-' tičuo, \ južnej Carolini pa povsem pl. meiijko vprašanje.
V severnej Carolini je komaj od-: l mož. ktere m u imajo zamorci zahvaliti trojo politično moć, governer Daniel L. Russeli, groznej osodi liučanja. lii! je na mestu, j koje \ ibruhuil nemir iu takoj skl"-ikiJ sm domu odpeljati. Najprvo s< j« nam«r»\si j>eljati čez (»oldesl>oro, ali koječal, da ga tam pričakujejo, da hi ž njim govorili resno l»'sedo, jM'ijal če« Maxf>u. Vest o njego-ve«j prihodu ga je prehitela in tam so ga zelo slalio sprejeli. Tuleče, j z u inče»terkami ol>orožena tolpa ljudi j* <>bda Is vlak in bili celo čuti klici: ,, Linča j te ga!" Železniške osooj* ga je odvedlo v zaprt voz iu j gs stratilo dokler ni vlak (»ostaje zapustil. Prijatelju Russellja, kteri j- i. njim vozil, seje pa tako slabo godila, da m imel niti jednega gumba na suknji, koje domu prišel.
Severna Carolina je edina država na jugu, ktera ui zamorcem omejila h-— volilnega prava. Vr državi je kakih j • 10.000 osob z volilno pravico in med temi je kakih 100 000 zamorcev. Pri teh razmerah so ei mislili, da se že splača volilno pravo omejiti, toda Dauiel L. Russeli, kt**ri je doma iz New Hanover Couutva. v kterem se tudi WiU miugtou nahaja, je kmalu sprevidel k a kožen po me u ima glasovanje zamorcev za njegovo stranko to je republikansko. Zamorci so pa spo-zoali svojo moć in se pustili lepo / plačevati z uradi. Naposled so se sjedinili, da republikanci prepuste zamorcem upravo mest i \ViIming-
itona. akoravno so tielopoltni plačevali zamorci pa le 31 odatot. davka, zamorci so pa republikancem < datopili zastopstvo v kongresu iu v \išjih uradih.
Policaji, gasilci in pii>in»iiii&; v \Vi luiingtonu so bili *kor»j nami zamorci. Kakor se mnogokrat zgodi, ako dolgo zatirani plemeni dol»e ,	prostost, tudi zamorci niso bili
zmerni pri tem obratu. Policija je zanemarjala svoje dolžnosti, ropi iu tavine so ostale neodkrite, belo-j , jMilttie žene in dekleta ho zamorci na cestah psovali in žalili, ali policiji ui niti na um prišlo, da bi proti temu postopala, naposled je Itelopaltuo prebivalstvo brez razli-' ke političnega mnenja postalo zelo ogorčeno iu sklenolo se znebiti te vlade liodisi z volilnimi listi ali na drug načiu.
Z« nekaj mesecev so se belopoltui pripravljali iu governer je uvidel, da bi po zmagi v občinskem svetu po republikancih prišlo do resnih izgredov, zato je rekel republikancem, da naj samo za republikanske kandidate v kongres glasujejo. Zaostale urade pa naj ali demokrate podpirajo, ali se pa odteguejo glasovanju.
Pri tacih razmerah je bil poraz tukajšue mestne uprave za(»ečateu. ||k in takoj po volitvi so pričeli pre-obrežovati mestne oblasti. Major, aldermeui, policijski uadzoruik iu ^m drugi uraduilci so morali ali odsto-K piti, ali pa bili odslovljeui z njih H stopenj. Aleksandru Man llya, urednika zamorskega lista so naročili, I 4 da mora mesto ostaviti, iu ker se sato ui zmenil, so mu tiskarno za-■ žgali. Pri tem je prišlo do krvavih
izgredov, pri kterih je bilo najmanj 18 zamorcev ustreljenih, a irjedeu belopolteu. Razburja nje je bilo tako veliko, da se celo duhovni (ne katoliški) bili oboroženi s puškami iu s«- udeležili streljanja. Governer Russeli ima v bližini Wilmingtona veliko farmo ter pridobe mnogo mleka in družili stvari, kar so prodajali v bližnje mesto, a sedaj je bovcotiran in nem ore prodati svojih pridelkov.
Drugačne so razmere v južnej Caroiini. Tam je 145.000 možkih odraščenih zamorcev, a samo kacih 1<HU)00 belopoltnih. Poslednji so za potrebno spoznali, da si zagoto-ve državno kontrolo i u napravili določijo, da ne more nihče voliti, kteri nema $300 premoženja in ne zna čitati iu pisati. T-mu nasledek je bil, da se je 92.000 belopoltnih registriralo, in ie kakih 1-1 000 zamore v. Demokrat je se torej niso imeli bati republikancev in je bilo le zgolj plemensko sovraštvo, ktero |je bilo povod nemirom.
Družina Tolh rt se j,; pridružila republikanskoj stranki, ker je pri tej boljši 1"V na služb • pričakovala. Major TotlM-rt je glavar družine in colninski pobiralec v Charl^ston. Njegova oba brata in več sinov j imajo že javne službe. Ko je majorja T< M»erta sin R"f»ert kandiral za kongres so rekli demokrat je. da naj bi ne dobil nobenega glasu in niso pustili zamorce u voliti, akoravno so imeli predpisane zmožnosti zato. Zaradi tega je prišlo do izgredov, v kterih je bilo osem zamorcev iu dva belopoltua ustrelje na. Družina Tolbertova je morala bežati, i u major Tolbert sam je dobil v hrbet strel svinčenega zrna. 4t> zrnov so mu zvlekli 6 hrbtišča. Vprašanje je sedaj kakšno stališče bo zavzemala zvezna vlada. Ako pošlje zvezno armado na jug, pride gotovo do krvavega boja, ako pa vse mirovati pusti, je pa Ugi,-d hudo teptan.
Pred odločitvijo.
Naši mirovni komisarji v Parizu sov ponedeljek izročili španskim kolegom zahteve zvezne vlade, pred vsem moramo s-daj počakati kaj t »ode >pauska vlada nato odgovorila. Zahteve v istini niso majhne, k<r Z jed. države zahtevajo: odstop vsega Filipinskega otoćja, jeden otok na Karolinah, dovoljenje pravice vstanoljeuja postaj za kai>ei na španskem ozemlju, brez omejenja »tare pogodite glede verske prostosti na Karolinah in š,- nekaj družili pripoznaj. Zato pa ponudi vlada Zjed. držav le malo svoto 20 milijonov dolarjev v gotovini, od-kloujenje v*-h odškodninskih zahtev škod amerikanskih meščanov nastalih vsled poslednje vstaje na Kubi, za politiko in trgovin«« na Filipiuah pa pnpoluonia prosto roko.
Spancem, kteri so poleg vseh zapadno indijskih posestev tudi rnor-uarnico zgabili bodo te zahteve zelo v telo urezale in vse mogoče poskusili, da se jim pogodbe kolikor le mogoče zboljšajo. Da bi mirovno pogajanje popolnoma prekinoli, kakor je brzojav raznesel vest na vse štiri vetrove v ponedeljek iz Pariza, skoraj u i verovati. Osoda Španije pri nas ne najde sočutja, ker boljše tudi zaslužila ni. Toda kar je nam na srcu, je osoda uaše Ijttdovlade. Sedaj je prišel treuo-tek, ko bi morali z vso resnostjo oporekati proti polastitvi Filipin. Ako se bode španska vlada upirala proti amerikanskim zahtevam, kar je gotovo pričakovati, je saj lahko mogoče se našej vladi na eleganten način umakniti za korak nazaj saj ko so Zjed. države napovedale vojno, so to navedli prav jasno, dale iz
človeškega nagiba, toraj kulturnega ne pa v namen, da bi si osvojile nove pokrajine. Upiraje se na to izjavo, se lahko umaknejo. Toraj je seda j prišel oni trenotek, v kterem naj bi dobro misleči del ameriškega ljudstva vzdiguil svoj glas in predsedniku naznanil na kako nevarno pot je zašel. Pozneje, kadar bode že mirovna pogodba sklenjena iu senatu predložena, bode veliko težavneje odkleniti prilasti-tev Filipin, nego danes, Amerikansko ljudstvo se nahaja sedaj pred <>dločitvijo.
Prijatelji vplenenja, posebno tajnik državnega zaklada, kterega sta uprav sedaj Hanna in McKinlev pridobila, pred vsem zagotavljajo, da zato zagovarjajo razširjenje zemljišč, ker se bode potem tudi trgovina bolj razvila in razširila. Tem 1 jud"m je pa nek mož posvetil, kteri je dobro podkovan v trgovskih vprašanjih, posebno pa v izvažanju ameriškega blaga — in ta mož je Andre\v Carnegie. Ta mož, kte-rega mnogokrat in to po vsej pravici imenujemo j-klenega kralja Amerike, ako ne vsega sveta, je tem velikim gospodarskim politi-karjeiu prav dokazano raztolmačil, da se naša dežela uprav s»'daj razveseljuje tako marljivega izvažanja kakor še nikdar preje. Po prilastit-vi novih kolonij v ptujih deželah, se ne bi ta izvoz povišal, temveč zmanjšal, za kar navaja Caruegie dober zgled iz lastne skušnje in poslednjega časa. Njegova tvrdka je imela naročenega 60.000 ton jekla za Avstralijo, ktero pošiljatev je pa morala odkloniti, ker mora še p čakati, ako se vsled poželenja tujih dežel ne zapletemo v veliko vojno, kar je kaj lahko mogoče po mnenju vodij tega velikega podjetja, in bi taka vojna tudi dolgo trajala.
Kar se naše obrtnije tiče kakor tudi izvaževalne trgovine, potrebujemo v prvej vrsti stalno gotovih razmer bodisi doma in na tujem, zanesljivo in zdravo denarno vrednost, ugodne razmere pridelovanja in izdelovanja, nikakor pa ne sanjarske politike, ktera deželi pri-pra\ tja kaj negotovo pri hodu j ost. Itadovedni smo za kaj se izreče atnerisko ljudstvo.
0	položaju na Kii
io naFilipinali.
V S t a š i o s v O j i I i 11 o i 1 o.
M a n i I a, 19. nov. Kakor pravijo. j,J 1 loilu, glavno mesto na
01	ku Panav padlo vstašem v roke. Odposlali so tja zopet križarko „Charleston" in topničarko ,,Con-oord".
Trije domačini so včeraj večer najeli vo2 in g« pozneje z voznikom radi vozni ne sprli. Amerikanski policaji so hot>di domačine aretovati, toda ti so se ustavljali in seržant Priče od miuesotskega polka je bil zahoden in trije vojaki so bili ranjeni. Jeden domačiuov je bil ustreljen, ostala dva pa so odvedli v zapor.
Španske križarki ,,lsla de Cuba" iu ,,Isla de Luzon", ktere ste se v topile v bitki pri Manili, so zdvig-nili in odvedli v ladjedelnico pri Ca vi te. Hude nevihte so obiskale otočje v miuolem tednu. Malolos, kjer je glavui stan Aguiualda je hudo poškodovano iu mnogo-vasi razdejanih. Tukajšnji trgovci so
sklenoli osuovati trgovsko zbornico, kar jim pod špansko vlado ui bilo dovoljeno.
Neljub dogodek pri
veselici.
Havana, 19. nov. Včeraj večer so uapravili Kubanci serenado
članom izselevalue komisije. K sklepu so priredili Amerikanci v dvorani in na vrtu neke gostilne veselico. Godba je igrala, španske, kubanske in amerikanske napeve, med tem pa se je zbrala na cesti velika množica španskih vojakov. Ko je nek Kubanec začel mahati z amerikansko zastavo proti Špancem so ti tolmačili te znake sovražno in nastal je velik hrup. „Ob tla s zastavo!" so kričal i Španci iu malo da ui prišlo do resnega pretepa. Naposled pa so vendar častniki pomirili razburjene vnjake.
Amerikansko izseljevalno komisijo so danes obvestili, da bode po-krajiua med Jucaro in San Fernan-do do 25. novembra izpraznena.
Roparstvo na Porto Ilico.
San J u a u, 19. nov. Roparski uapadi in ulomi se muožijo vedno bolj in kakor je videti tiče ua otoku rojeni uradniki z roparji pod jedno odejo. V torek je nekdo vlomil v pisarno kabel kompanije; tatu so sicer vjeli in zaprli, toda drugi dan oprostili brez zaslišan ja. Oddelek 47. ne\vyorškega polka pod poveljuištvom korporaia so poslali ua pristavo Louisa, da bi jo varovali pred uapadi tolovajev. Slednji so zavratno streljali na vojake in korporaia ranili. Ni se še posrečilo dobiti zločince v pest.
Ob robu bankerota.
Madrid, 20. nov. Nek odlični Spunec je baje rekel, Španijo bodo oropali za Filipine, s pomočjo neke oblasti, ktera se zanima za razširjanje Zjed. držav, pa tudi vsled zaspanosti F^vrope. Španija naj bi smešno malenkost, kot odškodnino za Filipine, odklonila. Odklonila naj bi plačo kubanskega dolga, iu prepustila tisti oblasti, ktera bode vladala na Kubi, da se z upniki pobota. Španija se bode vseh dolžno-stij oprostila. V mirovni pogodbi stvar niti omenili ne bodo. Mirovno pogodbo bodo takoj predložili kortesom.
Kakor polglasno šepetajo, bode Španija posestnikom kubanskih bondov naznanila, da istih ne bode plačala. 1'pnikom bodo prepustili, obrniti se do tistega naroda, kteri bode vladal Kubo. Izračunali so, da je vojska stala Španijo 3200 milijonov peset.
L o u d o n, 20. nov. Preko Dunaja se brzojavlja, da sta Nemčija iu Avstrija svetovali Španiji amerikanske pogod'»e sprejeti. 1/. madridskih poročil je posneti, da bode Španija pogodbo Ih z ugovorom podpisala. Odškodnino za Kul>o in Filipine bodo odklonili ker ui v primeri z stroški, kar je Španija izdala. I pnike pa bode z njihovimi zahtevami napotila k Zjed. državam pri tem je treba še pomisliti, da je velik del posojila na Špauskem, in daje Bamo španska banka vladi že u a prej dala §40,000.000.
Rusija se je med obravnavami glede Filipin, držala nepristranski*, kakor je bila ves čas med razporom. Vladale so vedno tiste dobre razmere, ktere Rusijo splošno vežejo t-Zjed i njen i mi državami.
W a s h i n g t o n, 20. nov. \ merodajnih krogih bo sedaj prepričani, da se mirovne obravnave sedaj bližajo koncu. V prihodnji seji, ktera se bode najbrže jutri vršila, bodo amerikanski delegatje Špancem sporočil i, da je dokazovanje o prepirljivih vprašanjih opešano, in tla pričakujejo v prihodnji seji do-ločileu odgovor. In akoravno u« bodo stavili redni ultimatum in tudi ue določili odmerjen čas, d kterega pričakujejo odgovor, izjavili pa bodo le proti Špancem svoj* mueuje, namreč, da odlašanje sedaj ui več na prostoru.
Pariz, 21. nov. Amerikausk; mirovni komisarji so pri današjej S€(ji Špancem predložili v odgovor
na njihov memoraudum, kouečoe i u neovrgljive pogodbe Zjed. držav.
Predlog, imenovati razsodno sodišče, so odklonili, ker bi potem bila mir.'Vna komisija čisto nepotrebna. Zjed. države ponudijo za odstop Filipin 20 milijonov dolarjev v gotovini in proste trgovske pogodbe, kakor amerikanskim ladi-jam. Zjed. države bodo na Filipiuah vpeljale političuoslobodo in obe deželi naj bi opustile zahteve svojih podanikov za odškodnino od začetka zadnje vstaje. Vsaka dež. la na j tedaj zase zadosti zasobne trjatve svojih podanikov. Zjed. države zaht"\ajo dalje, da se na Karolinah vpelje v-Tska prostost v soglasju špansko-imerikanske pogodbe 1. lS9ti. Špa-ui janaj bi se domenila z Ameriko radi odstopa jednega karolinških otokov za postajo premoga in ustanovitve prekomorskih telegr;.ličnih postaj na raznih krajih, ktere pa ostanejo pod špansko oblastjo. Na te predloge Amerika pričakuje do 28. novembra odgovor.
Predsednik španske komisije, Moutero IlioB je djal pozneje, da on ne bi obravnaval o t-*h predi. -gih. Ta izvrstni diplomat, kteri se je vselej pri obravnavah, znal najbol j premagovati, je danes prvič zgubil oblast nad samega sebe. Ko je z svojimi španskimi tovariši ostavi 1 skupin* sejo, polastila ae ga je i div ja togota. Ko se je pozneje nekoliko pomiril je djal, odgovor < bode tak, kakoršnega bode španska vlada narekovala. To je z ugovo- i rom bode amerikauBke pogoje spre- 1 jela. Španski komisarji se togote ' zradi neobzirnoati madriških fias-v ' pisov, kteri že nekaj dni kar od- 1 krito javljajo, da se je Sagasta namenil na vsak način skleniti mir.	i
„Soleil" piše danes zjutraj : „Ka- 1 ko ,žalost na je pač osoda naših španskih sosedov. Amerikanska pieno-željnost j i m niti pedenj zemlje ni pustila v Ameriki in oceaniji. Vsa državna osnova je razdjana. Politične strauke, ktere itak niso bile močno v koren i njene so zaz pršem-In nobena ne upa prevz -ti vlado. Sedajno minUterstvo ostane le, ker nobeno drugo ne mara stopiti na njegovo mesto. Razmere v deželi so takošue, da bi se nihče ne čudil, ako bi vračajoči se vojaki ljudi k vstaji nagovarjali."
Madrid, 21. nov. Ljudstvo j» tukaj glede neizogibljive zgube Filipin zelo poparjeno. Nemški poslanec je imel danes dolgotrajen pogovor z ministrom zunajnih zadev, vojvodom Almodovarom. Prvi minister Sagasta je djal danes, Zjed. države liodo gotovo vzide Fi lipine, kajti Španija se ne more postaviti v bran, toda pouujano od škodnino, ktera ni dosti boljša negi miloščina, Španija ue bode sprejela. Kubanski dolg Španija ue bode plačala, to naj le stori tista oblast, ktera bode na otoku gospodoval«.
0 velikosti evropskih armad
in ogromne svote, ktere pogoltnejo vsako leto, prinaša uradni list ruske vlade nastopne zanimive toftke: V mirovnem ča*u šteje Ruska več ue-50 milijon vojakov. Vsako leto poti ičejo 280.000 inož k vojni službi V vojskiuem času oboroži Rusija 2£ milijona mož, tem pride še 6.947.00C rezerve in deželne hrambe. Rusiji: tedaj v sili lahko postavi več neg. 9 milijonov mož na bojno polju. Drugo stopnjo zavzema Francoska
stalno armado 589.000 mož, ktere *e v vojskiuem času lahko pomuož ia 2,500.000, z rezervo bi štela fran :oska armada v vojskiuem časti 4,370.000 mož; ta številka pa a* vsako leto za 16.000 pomnoži Nemška mirovua armada šteje 585.000 mož. ktera se v desetih rin»h
lahko oboroži in pripravi za vojsko, istočasno se njena velikost zviša na 2.230.000-mož; z vpoštevom rezerve bi štela nemška armada v potrel-i 4.300.000 mož. Stalna armada Avstro-Ogrske štej,> 305.000 mož ; v vojskiuem času na raste na 2,500.000 in ako tudi rezervo pokličejo k oro-žjn na 4,000.000 mož. Italija je • morala vsled pomanjkanja denarja svojoa.mado zmanjšati, ktera sedaj šteje le še 174 (m V vojskinpm času pa tudi Italija svojo armado iviša na l,473.0(K» mož in ako k tem prištevamo 727.000 mož iz rezerve, znaša vojskina 111062,200.000 mož. Najmmjšo armado v Evropi ima velita Britanija, ktera v voj-skiuemu času zamore oborožiti samo 220.000 mož; ako vpoštevamo tudi rezervo, milico iu prostovoljce ne šteje britiška armada v.-č nego <20.000 mož. N'a svem svetu se nahaja 5,250.000 mož. vojni službi, v slučaju svetovne Vojske pa bi zii-moglo 44,250.000 vojakov stopiti na bojno polje. Ako l>i ta ogromna armada dobila povelj« vse človeštvo na zemlji unieiti, prišlo bi na vsakega vojaka 32 OB ob. Po nekoliko krvavih bojih bi bil nničen ves človeški rod.
V zde rže valni stroški armad so v vsaki državi številu vojak .v pr-merni. Rusija izda vsako leto za svoje vojaštvo 772,500 000, fraukov, Nemčija 675.000.000 frank., Francoska 650,000000 fr., Av^tro-Ogr-*ka 432,500.000, Italije267,250000 in velika Britanija 450.000 frank.; toraj vseh šest veievbistij skupaj 4.230,000.000. Rusk: vojni stroški bo primeroma najceuejši ; vsak ri.- * aki vojak staue ua leto 772.50 frankov, na nemškega vojaka spada 1162.50 frankov letnih stroškov, na avstrijskega 1175 frankov, italijai -skega 15U5 frankov, franc »skei a 1633 in angleškegn 2045 frankov. Nra vsakega prebivalcu Ruske spada 6 frank--v v »jnih stroškov. Nemčije več neg »še enkrat toliko, namreč 13 frankov, Avstrije 10, Italije 9, Francoske 18,25, in Angleške 12 frankov. Druge evropske države so manj obložene z vojnimi stroški. Tako na pr. znašajo vojni stroški Turčije 172,500.uut) fraukov, pa tudi ta svota se mora smatrali k- t velikansko breme za malo deželo. Manjše evropske države porabijo za vzdržan je svojih armad «14,500.000 ua leto. Ako prištevamo tosvoto, k stroškom zgoraj omenjenih evropskih veleviastij, potem znaša ogromna svota blizu 5,000,000.000 frankov. Toliko stane vsako leto Evropo vzdržanjemiru, pri teui pa še stroški za mornarice niso opošteti. Vsako sekundo porabi Evropa za vojne 137.50
frankov. liuski vladni list meni, da je na podlagi teh podatkov, neznosno breme, kakor tudi
Tisoče ljudi—
zagotavlja da je
SUPERIOR STOCK
PIVO najboljše od vBeh. ' To bodete tud. sami rekli, ako ga pokusite.
Prodaja se povsod i.
boscb bsewin: CO.,
LAKE LINDEN, - - KICH.
^RuU'red m second clas matter at • h* New York. N. Y. Post office i<-t*e«»r 2. 18P3
„GLAS NARODA".
•.ml »I«»venskih deiavcevv Ameriki. Ud*)«telj in urednik: Published by F. 8AK8ER. (»rwnwich 8t. New York City.
vhIjm lim za Ameriko $8.—, pol IHU..............$1.50,
/.» Kvropo za vse lef» . - gld. 7.—, n „ „ pol let« . . . . „ S.50,
„ č<trt leta . . . fl 1.75.
v' Kvr«»jw» pošiljamo list skupno
dve Številki
,,tilas Naroda" izhaja vsako sredo
in soboto.
„GLAS NARODA"
(„VolrE OP THE Pki>PLE") Will iaued every VVednesdav a ud Saturday. Subscription y«arly $3.
Advertis^ments on agre^meut.
Za oglasa do 10 vrstic s« piaca O centov. Dopisi bre« p«.d|n«a in osobnosti -•» n« natisu*««
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraju naročnikov Krotimo, da se nam tudi prejdujf »•ivalile naznani, da hitreje najdemo naslovnika
Dopisom in podiljatvam naredite iMilovoni:
„Glas Naroda',
Greenwich St New York City.
popolna onemoglost tega naporu, dokazal iu sedaj goji trdno upanje v izid od ministra Murawiewa sklicane mirovne konference. ' Stalne armade, pravi uradno glasilo, smo podedovali de iz barbaričnih fasov. Razoroženje je potrebno, to so plemeniti m«»žje že dnvuej uvideli. Namesto krvoloćne moći boda lov in topov, priporoma časopis umestitev razsodnega sodila, ktero bi odloČilo slučajna prepirljiva vprašanja med posameznimi deželami. Teorija vojske je napačna in pomilovanju vrtalna, ktera smatra popolnjeuo uredim za uničevanje človeštva kot isobraitm.
Tako piše uradni list, ako pa ruska vlada resno misli s predlogi o raioroŽHnju, pokazala hode l»odoč-uoct.
Razne vesti.
Ps/ari.
V štiriuadnt ro|MiHin poslopju št. 947 in 949 Manhattan v NV« Yorku j«* 1«. nov. zjuiraj imata 1 po kteri je dal požarni hrambi mnogo opraviti. Toda vkljub napornemu delu ogiijega*c*»v s^ j«' ogenj razširil tudi po sosednih hi šah in le s težavo so rešili več družin l malimi otroci grozne g mrt i v plamenu. Ljudje so zgubili vse imetje i u bili Se veseli, da se jim je po -rečilo rešiti golo življenje, Prebi-* alstvo vse okolice je hib* zel., r >zburj"iio, pomirilo g- je Se le, k »" videli, daje požar omejen, kar s- je Ae le zgodilo, ko se je jelo svitati. Pogorelo je veliko skladišče bitnega orodja in muogirn dru-St vam, kteri so v hiši imeli svi;je vsa oprava in regalije. Škoda zoaša nad $100.000.
Štiri ure je trajal naporni boj! ognjegascev proti razsaj«»čemu p., žaru it. 72 in 74 Broadvtav v Yorku dne 19. nov. Ogenj je zapuši čuvaj sosedne hiše, ob pol štinLi zjutraj. Gost dim se je valil iskleti, ko je dospela prva požarna hramba, klera je takoj uvidela, da gašenje na bode lahko delo, zato je brzo poklicala pomoč. V kratkem čaeu bilo je 18 brizgal n c ua pogorišča Toda bil je tudi že zaduji čas, kajti pUmen je že dvigal iz gornjih oker, petnadstropnega poslopja. V nuj ijorn jem nadstropja je stanoval hišnik • ženo, dvema otrokoma in pomagačem, 14letuega hišmkoveg-, sina ao ugledali ognjegasci pri oknu, iz kterega se je valil črn dim L in ga še ravno pravog s no rešili Mffosne smrti. Hišnikov pomagač Sik bolel ubežati skosi gorečo hiš >, v Aum dimu, padel po «topnj cah igra* hudo poškodoval. Ognj^gssci K $a odv Jli na prosto. Ostali čla-
t »i hišni kove družine so se rešili
preko strehe v sosednjo hišo. Tudi mnogo ognjegascev je bilo več ali manj poškodovanih. V hiši so bile večinoma le pisnrne mznih tvrdk, iu akoravno so lili od vseh krajev eeli potoki vode na razsajajoči plamen, je vendar vse kar je bilo v hiši pogorelo. Šk«»do cen ijona $50 000.
Isti č«s sta. divjala na Staaten Nland dvA požara in sicer jeden v New Brightonu iu drugi v \Vest New Bnghtonu. Slednji je bil veliko huj^i in je napravil $250.000 škode. L* n i vil je sedeir. poslopij iu Irage stroje od Stari nove transport-
družhe. N«-bo je prišlo oguje-gascem na pomoč, kajti dež je lil tcakir iz Šk»f»i iu zahranjevsl. da s« plamen ui inogei tako hitr » širiti.
Požar v Hrightonu je uničil dva štiriuaatropiia zidana p slopja, v kterih so l.iia skladišča štirih prodajalnic m tiskarna angleškega časopis« „S-utiuel and G»izetteM. Škode je kakih S25.00O. Tudi pošta bi bila kmalu postala žrtev p--žara, ker je požarna hramba pozuo dospela na pogorišče. Tik za pogoriščem ima „Standard Oil Co." 100.000 galon petroleja, odvrnili pa so pravočasno vg.i nevarnost od te zaloge.
IbibiedelDAst nese obresti.
Takoimenovani Mills hoteli v New Vork u veljajo za dobrodelne mene, njih ustanovitelj je D. O. Mills, kteret^a pogostokrat čislajo k t do-brodeluika za človeštvo in je iz ne-sebičn- »ti dal velik kapital v blagor ljudi. Se a j se je pa zvedelo, da ima g tspod Mi.Is pri vs^j „dt>bro-d,j 1 nofe t i tudi dobiček, ker naio-žeui denar za hotele mu nese tri odst jtkt-, tako je njegov manager Tliomas povedal, mogoče tudi kaj v^č. Tako je g.igpod sloveč postal kot filantrop, a naložen kapital s-pa v-eje.lno dobro obratuje.
Xi došel na pravo mesto
Furmer Henrv See^tadt iz Romu lusa. Mich., se jer pustil speljati v New York glasovtt-m sleparju se zelenim l-lagom „Tommv" Ma-th'-u ri nameraval za $300 kupiti $1<Mmj l>onarejenib deuarjev. Oba sta se sešla v Fishkiil in skupaj odpelja a v New York. Med potjo sta dogovorila, da bode Seestadt šel xa sleparjem iz kolodvora. Ko ao »»odpeli v	Vork, sta bila
slučajno na koh.uvuru dva detektiva, ktere sta sleparja takoj .znala in ga prijela. Seestadt je bil mnenja, da je njegov spremljevalec našel slučajno dva prijatelja ter jim sledil do glavne policijske postaje, ko so mu tam vrata pokazali, seje pričel prepirati in tudi njega ao prijeli. Potem so še le vso zadevo zvedali. Det- ktivi so se na ves m h annjali, ker doseda) še ni nikdo prišel na policijo harantat ponarejene denarje. V Jetferson Market sodniji je sodnik oba odpustil, ker ui imel ,,dovolj doku tov" za založbo,
Pij&neeval iu uiurl.
VVilliam \Viltz iz zapadm-g* Ho-I bokena je po nočnem pijančevanju umrl v torek zjutraj umrl v hipi poleg svoje hiše. Wiltz j- v petek prodal svojo malo hišico za $700 in v soboto nesel $350 v banko, $350 pa je dal svojej ženi. Banka je bila že zaprta in se podal v „Tingeltan-gel" nasproti policijskega glavnega stana. Tam se mu je kmalu pri-! družJa dv -mljiva pevka in plesalki. ier ga nagovorila, da je plačal za več steklenic vina. \Viltz je kmalu bil ob razam in ga kasneje našel policaj pijanega na ulici. \V ltz zagotavlja, da so morale biti v vinu „Knockout" kapljice. Od vsega denarja mu je manjkalo $50. Mož je dospel domu in Ježal ves dan; drago jutro so ga pa uašli mrtvega v 1 <pi poleg hiše. Policija je zaprla gostil u ičarja, natakarja iu igralko, ter bode sprevidela kaj co-r m.-r povč.
Kake ponižni se!
Škofje metodistovskeepiskopalne cerkve hočejo dobro izkoristiti priliko menjave stoletja ter dobro napolniti ujih nikdar polne uiošnjičke Predlagali so namreč dobrim ovči-cam. kWe si pustč pohlevno dlako oetriči, da naj poleg navadnih doneskov ob siavnoati ko zastopijo 20 stoletje spravijo še skupaj umazano mabmkoit dvajset milijOn0r
dolarjev, od teh bi p tem polovico porabili za metodistovske šole, bolnišnice in enake zavode. Dosedanji dohodki m todistovske cerkve na vsej zemlji znaš-ijo vsako leto hliz«» 23 milijonov dolarjev.
čad en slučaj.
Znano je, da je bila „Marija Te-resa", ladija ponosnega Cerverove-ga brodoirja v pomorski bitki pii Satiagu vtopljena. Amerikanci s • dragoceno in ne hudo poškodovano htdijo izdignili, kurje stalo mnogo nocev in jo hoteli prepeljati v Zjed. države. Res čuden slučaj je, du so morali ladijo v hudem viharju na morji zapustiti, ktera se je potopila blizu tistega kraja, kjer je pred 400 leti Krištof Kolumb stopil prvič na amerikansko zemljo. Ta zgudo-vinski kraj je na obrežju otoka, kter -ga bo Ind jam imenovali Guanahani, Kolumb pa ga je prekrstil v San Salvador. Dandanes se imenuje \Vatling Island.
Pri požaru ponesrečili.
B o 8 to n, 21. uov. V Cambridgp je danes zjutraj uničil požar šest-nadstropuo h klavnicam spadajoče poslopje. Škoda znaša $310.000, ktera /.avurovalnina popolno pokrije. Sprednja stena poslopja se je podrla in devet ognjegascev zasula v razvaline. Hudo opečene in po-škodovane so izvlekli izpod razvalin. Lou
is Falltiurn je dve uri pozneje v boluišniei umrl.
(are v i zvonovi zarobljeni.
Bridgeport, Conn , 2i. nov. Zvonove, ktere j*1 car pred letom dni tukajšni ruski cerkvi sv. Duha podaril, so danes zaruhili. Na zvonove, kteri so vredni $10 000 je C. W. Hanlev j^sodil $3 000' zato so jih zaruhili.
Premislila si je.
S c ra n t o n. Pa., 19. nov.. Včeraj večer se je v Moscow v cerkvi sv. Kateriue vršila poroka gospodi-čiue Marjete Moore z mesarjem Timotejem Forleg^m. Ko je ženin j na vprašanja duhovnega odgovoril, se je ta obrnil k nevesti in pfičel tudi njej staviti obredna vprašanja. Ali ona mu vj»os že v besedo rekoč ; ,,Oče, se. t si j vendar Še nismo poro-čena?— ,,Ne", je odgovoril duhoven. — Dobro", pravi na to nevesta, ,,mislim da je najbolje, ako to za sedaj opustimo " Ko je to izgovorila, se obrne in pokaže strmeče m u ženinu hrbet. Vzroki za nenadni odstop niso znani, pač pa se morajo zdeti prividnemu dekletu važni dovolj, da seje slednji treuotek še premislila.
Svojega očeta ustrelil.
C 1 e v e I a n d, O., 21. nov. V Kockportu seje včeraj farmar Mi-hal Volker karal z svojo žeuo. Ko se jej je z sekiro v roki preteč približal, postavil se mu je 181etui sin nasproti in ustrelil očeta, ko se je ta z sekiro proti ujemu obrnil. Mladi Volker seje sam izročil policiji.
Baron morilec.
C h i c a g o, 22. nov. Baron Kurt pl. Riedeiifeld, kteri je pred nekaj leti poročil Col um bus R. Onmingso-vo za svojo sprejeto hčer, je danes na surov način ustrelil policaja MeDonsId*. kteri je znan od leta 1895, ko je /1 »tlasnega Frank Whi-tea na liegu str-iil na Boulevardu. R edenfeld je bil pijan v Redpaths Biiloouu in koje McDonald mimo prišel rekel: „Ti ljudje so vsi lopovi!" Policaj mu je odgovoril: ,,Upam. da ne velja to meni." Namesto odgovora je Riedeufeld po-t- gnil revolver iu trikrat ustrelil na policaja, da se je smrtno zadet zgrudili. Morilca so zaprli.
Nemiri v Pani
P a n a, 111., 18. uov. Pri novih razporih med zamorci in štrajku-j -čirni premogarji je prebivalstvo kar ostrmelo. Nek nepoznan zamorec je včeraj streljal uaštrajkarja Wealey Popeta, ko je ta govoril pred n^ko hišo z gospodinjo. Pope je hit"l domu po vinčesterko in pričel streljati na zamorca,- oba sta dobila kmalu pomoč in nekaj časa Bo žvižgale kreglje po zraku, toda nihče ni bil zadet. Oddelek voja* kov z (ratlingovim topom je prišel na pozorišče, toda ni imel več pri [ike posredovati. Kake pol ure rfjVisMR, '\4ijfo-- - • - •'irrm^riMir.iir^''! tmit^^b
j—	_
pozneje se je boj z nova pričel. Ko so sovražne stranke menjale kakih 500 strelov, prikazali so se vojaki na licu mesta seveda zopet prepozno. Ko je stotnija milice, s kapitanom James Buttlerj^m na čelu, korakala mimo prodaja I niče Mc-Carthyja, je slednji zaklical vojakom : „Ravno je čas, da pridete, dve praski ste že minuli!" Kapitan je nato prodajalca udaril v obraz; ta se ni branil, ampak dal bode hrabrega vojščaka zapreti. Meščanstvo je vzajemnega mnenja, da je vojaštvo le za obrambo zamorcev v mestu.
Deputy Watts je bil danes večer, ko je hotel oditi v Springfield, za-vratno obstreljen. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. Pravijo, da je bil Watts na potu, nabrati nekaj zamorcev za deputija ko ga je zadela krogla. Odrezati mu bodo morali zdrobljeno^roko.
Pomnožen je mornarice.
W a s h i n g t o n, 19. nov. V svojem letnem poročilu bode tajnik mornarice priporočal kongresu stavbo 15 novih oklepnih ladij in sicer 3 vojne ladije vsaka za 13.500 ton prostora, 3 oklopue križarke 1. reda, vsaka po 12.000 ton, 3 križarke 2. reda po 6000 ton, 6 križark 3. reda po 3000 ton. Dalje naj hi se mornarica pomnožila za 20.000 mornarjev in 2500 ladijnih dečkov.
Križarka „Topeka" je danes dobila povelje odriniti v Havano; po-možua križarka „Panther" pa na Porto Rico. ..Arethusa,u ktera ima povelje odjadrati v Manilo, bode prihodnji teden pripravljena za dolgo pot.
Rnniena merzlica v zvezni stolici.
W a s h i n g t o n, 19. nov. Arehie S. Miller, nek z^mljemerec pri Ni-caragua kanalu je umrl včeraj po-poludne v Johnson hotelu. Miller je bil od meseca aprila nastanjen v Nicaragui in prišel preko port Limona, Costarica v New York. Zna-uoje, davpv t Limon, Costarica razaaia spdaj rumena mrzlica. V pouedelfk je prišel Miller iz New Yorka in se nastanil v hotelu Johnson. Šel je po svojih opravkih iu pripeljali so bolnega nazaj v hotel. Pustili so ga ves dan v postelji in ko mu tudi drugi dan ui nič odleglo, poslali po zdravnika. Ta je takoj spoznal sumljivo bolezen in bolnika so osamili; popoludue je umrl. Truplo bodo pokopali z vsemi previd 11 osti mi, kakor so pri kužnih boleznih v navadi. Pokojnik je bil doma v D inville, Pa.
Zamorci so se že kaj priučili.
W a s h i n g t o n,21. nov. Danes večer so priredili zamorci veliko zborovanje, da bi proti preganjanju njihovega plemena v severuej iu južnej Caroliui ugovarjali. Sprejeti so bili razni odloki in imenovan odbor, da jih predloži predsedniku. Isti imenujejo Mc Kiuleya prijatelja zamorcev in zahtevajo sprejetje zveznega volilnega zakona za južne države v kongresu in kaznovanje izgrednikov od zvezne oblasti. Ako je lllinoisu, vposeganje zveznih oblastij ob priliki štrajka, opravičeno, moralo bi biti na jugu tembolj, kjer so meščanstvo celega plemena izobčili.
Prejšnji governer Pinchback iz Lonisiane svetuje zmernost. Zamorci so v Zjed. državah v manjšini in nemorejo z sovraštvom proti belopoltnimi svoje stanje zboljšati. Opozarja na Ne\v Vork, kjer so zamorci z 24.000 glasovi pomagali republikancem k zmagi, radi tega pa vendar nobenemu demokratu ne pride na misel, radi tega pridigova-ti boj proti zamorci.
Štrajk v Massachnsettsn.
W a s h i n g t o n, 21". nov. Com-pers, predsednik od American Fe-deratiou of Labor se je danes posvetoval z delavskim vodjem Skeffingtonom iz Revere, Mass. Sleduji je rekel, da v Morlhoro sedaj štrajka 5000 čevljarjev iu tudi trdno upfi, dabododelavci zmagali, ker trgovci in občinstvo ž njimi držč. Veleznaua tvrdka W. L. Douglas je pogodbe uuije sprejela
Z&morsH vojak ustreljen.
K n o x v i 11 e, Tenn., 22 nov. Vojak Zeb Patton, zamorec 3 North daroline polka, je bil včeraj yečer
od patrulje njegovega polka ustreljen, ker Be je prepiral z neko žensko in bil oborožen.
Posledice bedaslc šole.
M a r i n e t te, Wis , 21. nov. Dervarja Viljema Menoseta, kteri je kratek čas živel ločen od svoje žene, so tovariši dražili, češ, da se bode žena kmalu zopet omožila. Ves raztogoten je planil v njeno stanovanje in ustrelil na ravno pri šivauju sedečo žeuo. Kroglja je prouzročila le neznatno rano v mesu, ker je pa mislil, da je mrtva, pognal je še sebi krogljo v glavo, vsled česar je kmalu potom umrl.
Delavci strajkajo.
S h a m o k i n, Pa., 21. nov. 300 delavcev od Čorbi u Ar Excelsior Colleries premogokopa, kterega izkoriščajo A n dre w Robertson A: Co. je danes pričelo štrajk, ter zahtevajo vsakega pol meseca svojo plačo, pa tudi boljši zaslužek. 200 pre-mogarjev v sosednem Entreprise promogokopu se bode bržkone štraj-karjem pridružilo.
A u g u s t a, Ga., 21. nov. V tu-kajšnih tovarnah za bombaževi no, je danes pričelo 3000 delavcev štrajk, ker so jim hoteli znižati že itak malenkostno plačo.
Blizart v Kansasu-
Topeka, KatiRas, 21. nov. Državo Kansas je danes obiskal bli-zard. Tik pred polunočjo je pričela padati toča, potem gosto snežiti in nastal močan vihar, kteri je napravil visoke zamete. Železniški promet je obtičal. Toplomer je v malo urah padel za 30 stopinj.
\Vichi ta, Kansas, 21. novernb. Blizard, kteri je vso državo obiskal, se je tudi pri nas občutno oglasil. Sneg in toča, ktera sta zemljo pokrila, sta odmah zmrznila; toplomer je padel pod ničlo. Mnogo trpi živina. V mnogih krajih je pomanjkanje premoga občutno.
S t. P a u 1, Milin., 21. nov. Prvi hudi vihar z snegom letoš.ijo zimo je razsajal poslednjih 24 ur po vsem severu iu zapadu, a tudi dosedaj se še ni polegel. Padanje snega spremlja hud vihar in v mnozih krajih razsaja „blizard". Visoki zameti na .mnozih krajih ovirajo promet železnic. Brzojavna poročila iz severne in južne Dakote, Minnesote, NViscousina in severnih krajev Iovve naznanjajo o slabem vremenu, io da trg vina miruje. Iz Battle-forda in Calgarva iz britiškega se-verozapada poročajo, da toplomer kaže 24 do 2(> stopinj pod ničlo.
V St. Paulu je bil hud vihar z snegom, danes zjutraj je padlo 3 palce snega in mrzla burja brije v hitrosti 22 milj na uro, veliki so zameti, kteri ovirajo promet na cestnih železnicah. Posebno je hnd vihar na Lake Superior. Pri Du-luthu razsaja orkan v hitrosti 70 milj na uro. Raznesla se je vest, tla se je parnik ,,Hiram R. Dixon" od ,,Rooth Packing Compauy" potopil. Danes opoludne je odpljul iz Dulutha, poslednje kar so o njem čuli je, da je vozil mimo Two Har-bors. Vest o po topljen j u seveda še ni potrjena.
D u I u t h, Minn., 21. nov. Tukaj razsaja hud ,,hlizzard" v poslednjih 24 urah; vihar drvi v hitrosti 45 milj na uro in zelo hitro postaja mrzlo. Na Lake Superior razsaja vihar posebno hudo. Iz tukajšnje luke nemorejo odpljuti ladije.
S t. J o s e p h, Mo., 21. nov. Tukaj se je v poslednjih 24 urah zelo vreme spremenilo. V nedeljo je bilo še tako prijetno in toplo, da so bile povrhne suknje in ogrinjala težka. Včeraj večer pa je pričela padati toča iu danes zjutraj pa, snežiti; objednem je živo srebro v padi o za 40 stopinj. Mnogo žice telefona se je potrgalo. Zelezuični vlaki nemorejo redno voziti.
Omaha, Neb., 21. nov. Tukaj je „blizzard" vstavil ves promet in tudi zahteval človeka v žrtev. Na ulici v spodnjem mestu so našli zmrznjeno truplo.
Zmrznjen ječmen strupen.
Topeka, KauB., 21. nov. V mnogih krajih srednjega Kausasa pogine vsaki duu veliko goveje živine. Pravijo, da je uzrok temu oves, vktere m seje razvil nek strup takrat ko je oves zmrznil.
Hrabri mornarji s« ne boje smrtt.
P o r 11 a n d, Oreg., 20. uov. Natančnja poročila o potopu ladije „Atlantus", ktera je v Al sca zalivu treščila ob skaline, kažejo, da s«1 je . hI 25 ljudi na ladiji samo troje mornarjev rešilo. Ljudje ao hladnokrvno zrli smrti v- oko, da celo šalili so se, ko se jeobladijnem robu viseč mornar potapljal v vodo kadar se je ladija zazibala. Le-tlje zaklical svojim tovarišem, kteri so viseli na vrveh pri jadrniku, da njegov prostor ni kaj prijeten, toda dalj Časa bode vzdržal tu nego drugi. In v istini, jadrnik se je zlomil in vse vrvi z moštvom prekucnilo v vodo. Nek rešeni mornar je skušal vzdržati kapitaua nad vodo, ker ni znal plavati, toda moral ga izpustiti, ker je presegalo njegove moči. Kouečno bo se trije na površju ostali mornarji z velikim naporom rešili v čoln. Preiskava se še ni vršila, pravijo pa, daje nesrečo zakrivil, kapitun ker je vozil prebi izu obrežja, da bi okrajšal vožnjo in dobil neko Btavo.
Božična darila za vojake.
San F r a u c i s c o, 18. nov. Danes je odpljul parnik ,,St. Paul", kterega je vzela v najem ameriška vlada, z 47 rektruti i. Teunessee polka, 40 strežkinj, tremi zdravniki, 2 zasebnikov in 10.00.) zavoji, v kterih so božična darila za vojake v Manili.
Velik rak.
M o n t r e a 1, 18. nov. V Beaver Hali Hill je razstavljen rak, kteri tehta 25 funtov in je 42 palcev dolg, njegove škarje so 20 palcev dolge in 7 palcev debele. Raka bo vjeli pri Goans Manau otoku Fredy zalivu.
Evropejske in drage ve«ti.
L o n d o n, 19. * nov. Kakor se iz Pariza brzojavlja, je princ Louis Napoleon Bonaparte včeraj odpotoval iz Pariza v Bruselj, da se tam snide z svojim bratom Napoleon Viktorjem. Sleduji bode kot načelnik rodbine Bonaparte, prihodnji teden predsedoval nekj važni seji bonapartistov. Princ Louis je bil dulj časa v ožje j zvezi ljudmi,*-kteri se ne bi bili ustrašili pred državnim prevratom, ako bi bilo le kaj upauja, da bi se z njega pomočjo cesarstvo zopet ustanovilo. Njegovo prisotnost v Parizu je vladi delala vedno nekoliko skrbi.
Bivša cesarica Evgenija je v mi-nolih letih navidezno zato večkrat prišla v Pariz, da je iskala zdravja pri slovečih zdravnikih, v istini pa le zato, daje videla nezakonskega siua svojega, v Zulu vojski 1. 1879 ubitega sina Louisa.
Dunaj, 19. nov. V občinskem sovetu je prišlo do velikega škandala. Ko se je levica upirala, da se katoliškemu šolskemu društvu dovoli iz mestnih dohodkov 1000 goldinarjev, je župan Lueger liberalcu \Vrabetzu odtegnil besedo. Ker se ta ni hotel vdati, ga je občinski sluga silom iztiral. Nato je zapustila manjšina zahavljuje dvorano. Večina je nato izključila občinska sovetnika Briinuerja in VVrabetza za prihodnje tri seje.
London, 19. nov. Iz Bruselja brzojavlja dopisnik „Central Nevvs" o vesti, ktera se je tam razširila, da se je namreč parnik ,,Stadt Co-blenz" od se vero nemškega Lloyda na viBokem morji z GOO potniki potopil. Natančnejih poročil, ktera bi to vest potrdila ali taka, ktera bi jo ovrgla, ui moč dobiti.
London, 19. uov. Iz Bukarešta se brzojavno poroča, da sta se pripetila dva napada na bivšega srbskega kralja Milana. Prvui napad se je vršil na vlaku med Kraguje-vacem in Nišom. Mnogo kmetov je zumokresi streljalo na voz, v kto-rem se je Milan vozil in metalo kamenje skozi okna. Nekaj osob njegovega Bpremstva je bilo ranjeni n. Pozneje je v Nišu nek študent z revolverjem oborožen pri lomastil v Milanovo spalnico, toda razorožili so ga pred no je zamogel učiniti hudodelstvo.
Dunaj, 21. nov. Lavorike, kture si je stekel avstrijski državni zbcT z svojimi škandali, njihovim ogrtVim kolegom ne dajo mirovati. ' SicM je Franc Jožef vendar le sklenil ** Kimenik sovražnega Hentzija, k ter. je 1. 1848 streljal Ogre kakor * i.'
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik: JožefAgmč, Box 2(>b; Podpredsednik: Georg Kotcb;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105;
II.	,, Ste kan Banovec; Blagaj.: Matija A«xič, Bcx 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Pkešikn, Box 286; Josip Mantel;
vsi stanujoči v ELY, St. LouisCo., Minn.
Glasilo: „GLAS NARODA".
K društvu sv. Cirila iu Metoda štev. 1, Elv, Minn., so pristopili: Matija Smrekar in Jurij Bižal: sprejeta v Jugoslov. kat. Jeduoto dne 17. nov. 1S9S. Društvo šteje 2<»1 udov
7.iijce, nadomesti ti f-aiKiminekom cesarice Elizabete, pričela je opozicija danes zabavljati vojnemu ministru Fejervariju, ker pri tej priliki dostojaustvo ogerskega naroda ni zadostno varoval. Razpor je bil čedalje hujši, sedemkrat so sejo preuehali, »opozicija je razgrajala iu kričala, v+adiua večina pa je ploskala Fejervariju. Med prestan-ki rogoviljeuja j'1 bil Fejevari pozvan na dvobojv, kar je baje tudi sprejel.
Dunaj, 21. nov. Kakor časopisi iz (ialicije poročajo so odkrili soci jalističuo zaroto med študenti v \'ur ivi, Kievvu in Vilni ua Ru-fkem. 500 so jih zaprli, SO obsodili v pregnanstvo v Si bi rjo, med temi o0 za celo življenje; 2(^0 so jih /ap »dili iz vseučelifič.
Barcelona, 21. nov. Kubanskega generala Ruiza Rivera, kteri j bil meseca marca I. 1897 vjet in od tistega časa v trdnjavi Mout-juich zaprt, s > dane« oprostili, ker je njegovo zdravje v zaporu trj»elo. Odpotoval je v Pariz.
M a d r i d, 21. nov. Vlada je pansko-prekoatlantiški družbi naročila, da preskrbi še deset parui-kov, vsak za 2000 mož prostora, za . dvakratno potovanje na Antile. i Tudi neka nemška družba je vložila pogodbe, na ktere pa se niso ozirali, ker je tirjala previsoke cene.
1> u d a p e š t a, 21. nov. Kakor se „Pester Lloydu" iz Nikolajema v ruski pokraj ini Cherson brzojavlja, »e je pripetila pri istoku .Jugula v neki tovarni za rakete velika raz-strelba vsled ktere je 21 os »b zgubilo življenje.
Pariz, 21. nov. Včeraj po po-ludne se je pripetila v t'a le du <.'httiii[ti',tux pod prostorom telegra-ličnega urad „Agence Havas" strašna razstrelila. Neka ženska je bila pri priči mrt\a iu osem druzih osob je Več ali manj hudo (»oškodovanih. Splošno mislijo, da so plini pro-i uzročili razstrelim, širi se tudi vest o nekeui anarhističnem napadu.
P e t r o g r a d, 21. nov. Carje brez vednosti ministrov odposlal svoja zasebna pribočnika, da se prepričata z lastnimi očmi oslabi letini v t; v ropski Rusiji. Car je baje X vede I, da je minister notrajnih zadev, dotične okraje aieer obiskal, pustil pa se je baje od krajevnih • »blastij slepiti. Pribočnika s«? bo-deta podala naravnost v dotiko s prebivalstvom, ne da bi se za uradnike kaj brigala. Ruski Časopisi so tega dejanja svojega cara zelo veseli, ker vidijo, da se bliža konec birokraciji.
Budapešta, 22. nov. Dijaki so tudi demonstrirali pred poslopjem državnega zbora, policija jih je hotela razkropiti, ali sprejeli se jo s kamenji. Nemir je prenehal ko ■o več vodij prijeli in zaprli. Po otvorenju seje je barou Fejervary, k minister domobranstva preklical jBroje včerajšnje izjave, od vseh Hrani so mu odobravali. Koje mi-Kster Perczel naredil nekaj ovadil-■h opazk v včerajftujej seji, je na-Hal zopet ropot ter se vendar kma-H polegel. Po seji so dijaki zopet llfcgrajali pred zbornico, ali ko so Hdicaji došli, se umaknili v po-B pje politehnija. Policija je to H>slopje naskočila in dijake z go-Hnii sabljami podila čez mostovže. Kri teh pretepih je bilo na ol»eh Hrauek v»>č ranjenih, toda le lahko, K^udar so zdravniki imeli precej HL>b zakrpati. Euaki izgred je ua-
stal na vseučilišču. P slanec Hil-le je pozval ministra Pere zel a na dvoboj.
L o n d o i., 22. nov. Brzojav iz Madrida v ..Centr:-! Ne«.-«"4 pravi, da se je na vprašanje Saga-ta vče-rajjv. <vr izrekel, ikn ne l ode Kuba mogla plačevati obresti iu dolga, se mora Španija kot porok na kak način pogoditi z upniki. Dalje pravi brzojav, da bode višji kapitan Blanco v kratkem ostavil Havano in na Špansko odpotoval.
Pariz, 22. nov. Nek odličen Spanec seje danes izjavil proti nekemu časnikarju: „Ako sprejme no amerikanske predloge nam ti prav nič ne pomagajo. Bank ra tiral i bo-demo vsejedno ako z 20 milijoni več ali manj, je pač vsedjedno".
Slucaj.
(Konec.) ,,Dober dan. gospod župnik." Le-ta vzdigne glavo, odloži knjigo, v kateri je čita I in si popravi stare, proste očala.
,,Bog ga daj! - O, Tone! Kaj pa Vi prinašate dobrega? Sedite, sedi te. 41
Tone sede ter se ogleda po priprosti, s križem in dvema slikama ozaljšani sobi. Tukaj je mir doma, morda najde tudi on tukaj mir. katerega išče, mir pred neznanimi dozdaj bolečinami, pred fžko skrbjo. . .
„Nič dobrega., gospod župnik, nič dobrega. Za svet Vas pridem prosit. Povejte mi, kaj naj storim."
„Za svet? Vi zahtevate uinogo," odgovori župnik smehljaje. „Dober svet je draga stvar. Pa le govorite,*4 pristavi bolj resno, ,,saj veste, da Vam rad pomagam, ako morem,"
„Moja nesreča Vam je znana, kaj ne da, gospod župnik?"
„Znana, znana. Zvedel sem vse takoj, ko se je zgodilo. Velika ne--ireča. No, a kaj bo zdaj?"
,,Prav to je — kaj bo zdaj ? Tako som se tudi jaz vprašal. Delavec iem, a delati ne morem več. Kako naj delam brez roke? Ko ni l»il mlad, bi se morda naučil, z levo roko kaj delati, a zdaj, na stara leta? — No, da sem sam, bila bi majhna skrb. A jaz imam družino. Doma je žena, nepreskrbljeni otro-ci — kaj nai ž njimi počnem? Pravim, da ni tega, ne bi nikogar nadlegoval. Tako pa moram misliti naprej. Danes sem šel toraj v tovarno k gospodu direktoriii. Jaz mislim, da je pač krščanska dolžnost, d:i bi tatu za inene kaj storili. Saj se skrbi še za zvestega konja, kadar ui več za rabo, in jaz sem bil gotovo zvest delavec. Toliko bi pač zaslužil, kakor star konj. Trideset dolgih let sem delal in od mojega dela so imeli gospodje v tovarni gotovo dosti koristi, gotovo več kakor jaz. A veste, ka j S" mi je zgodilo? Gospod direktor me je pognal iz sobe kakor kakšno nevarno žival. Dejel je, da ni treba gospodi nič za mene storiti. Jaz ue morem tega verjeti. Kje bi bilo pa krščanstvo, ako bi bilo to res?"
Župnik je tiho poslušal. Včasih je potegnil roko čez čelo, kakor bi ga v glavi nekaj bolelo. Zdaj pogleda Toneta iu skrb se mu je laliko čitala v očeh.
„Povejte mi vse, kar sta govorila, Vi m ravnatelj." Tone pove vse.
Cim dalje pripoveduje, tem temnejše postajajo župni kove oči in njegovo Čelo se še bolj nagubanči.
„Moj ljubi prijatelj, jaz bi Vas goljufal, ako bi Vam deial neopravičeno upanje. Ravnatelj ima prav; to je žalostno, a resnično je. Kot kristjan seveda nima prav. A bogata gospoda se ue zmeni za krščanstvo, ako jej ni v prid. Da, da, krščanstvo, na jeziku ne pomaga nič, če ga ni v srcu. Pravo krščanstvo se ne pokazuje s tem, ako se hodi v cerkev iu ua procesije. Pravega krščanstva ui med bogataši, saj drugače ne bi moglo biti takih bogatincevin takih revežev. Gospod ravnatelj ima s svojega stališča prav. Nobeden zakon ne sili tovarnarjev, da bi Vas odškodovali za nesrečo, ki Vas je doletela in vsaka tožba bi bila toraj zaman. Krščanstvo jih pa ue more siliti, da bi storili svojo krščansko dolžnost.
Lepi i auki so dobri za dobrejljudi,
«a trda srca je treba vse kaj drugega ...41	• Tone ga debelo pogleda.
„Toraj — nič?44
„Čakaj. Ne obupaj. Jaz poj dem
sam k tovarnarjem, morebiti se mi posreči, da jim omehčam Brce."
„In — ako se Vam to posreči, ako mi kaj dajo, potem je to miloščina?44 ,,Ne vprašujte tako. Ako Vam kaj dajo, ne odbijte tega, temveč mislite na ženo in otroke. Ako bode to v njihovih očeh miloščena, v \ aših iu mojih bo pravičnost.44 „Moj Bog! Moj Bog!41 „Pričakajte me doma, Tone. Tja Vam pridem povedat, kaj sem opravil.44
Popoldan je starček res prišel. Prinesel je Tonetu tri goldinarje iz s\-..jega žepa, ker ni bilo preveč denarja; dejal je pa, da so mu to iz tovarno poslali.
Dosegel ni ničesar. To\arnarjiao se izgovarjali drug na druzega, na slabo kupčijo, na vse mogoče. Dali pa niso ničesar.
Župnik je skušal Toneta in njegovo ženo potolažiti, kolikor je bilo mogoče. A ka j zamorejo besede v takih razmerah?
„Toraj je res, da ni za reveža nobene pravice na svetu? In krščanstvi) vel ja le za nas, za bogatine pa ne."
„Dejal sem Vam44, odgovori župnik žalostno „da je krščanstvo za fc lobre ljudi. Za življenje na temu svetuje pa trebadrugače poskrbeti.44 „A kako?"
„Gospod pravi: pomagaj si sam. Da, da. Dokler si ne bodete Vi, ubogi trpini sami pomagali, ne bode Vam nihče pomagal. Kdor more noče, a kdor bi rad, ne more. Niti vera Vaui toraj Vlakih zadevah ue more pomagati."
„Toraj je na tem svetu vse res slepa sreča?"
„Oh, ko bi vsi to spoznali, bi bilo pač lahko drugače. Da, jedina pomoč zoj»er slepo srečo je : pomagaj si sam." — — —--— —
Se dvakrat je poslal župnik Tonetu nekoliko goldinarjev, potem je pa umrl. Tone je izgubil toraj še to borno pomoč. V mestu pri advokatih ui ničesar dosegel. Ko ni mogel več stradati, je vzel beraško palico v roko. A ne za dolgo. „Slučaj41 mu je Bpodjedel zdravje, v jednem letu j>j umrl, zapusti vsi beraško palico svoji družini.
Drobnosti.
N a d v o j v o d i n j a Marija Antonija T o s k a n s k a je umrla dne S. nov. v Gmundeuu v visoki dobi K4 let. Visoka g »spa je bila znana na Primorskem, k< r je vsako leto po zimi
prihajala na Volosko.
* *
*
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca oktobra 1S93 uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 70^ strank 234.055 gld. 96 kr„ GlS strank pa vzdignilo295.680 gld. 83 kr.
* *
*
V e 1 i k o d u š o n dar. Gospod Fran Kalister je podaril „Dijaškemu podpornemu društvu4', katero snujejo tržaški Slovenci v proslavo cesarjevega jubileja, lepo svoto4000 kron. Slovencem vsprejuio čutom iskrene hvaležnosti ta veliko dušni
dar starega dobrotnika svojega.
* * *
Justifikacija v Novem mestu. Iz Novega mesta se brzojavlja „Slov. Nar.44: Po preteku 33 let, odkar so bili Anton Lokar, Urša Stare in Mica Grafut tukaj obešeui, vršila se je 4. nov. prva justifikacija na vešalih. V torek vrneni so bili akti v zadevi dne 4. avgusta t. 1. pred tukajšnim porotnim sodiščem ua smrt na vešalih obsojenega Matije Režka iz Griča pri Trebnjem, ki je 24. julija t. 1. na Gorjancih vdovljeuega posestui-ka iu očeta štirih nedoraslih otrok, Martina Kostrevca, s kamnom ubil in mu potem glavo s koso odrezal, ter za gotovino, nekaj čez 6 gld. oropal. — 3. nov. zjutraj naznanil je obsojencu predsednik takratnega porotnega sodišča, gosp. svetuik Golija, razsodbo. Ker je dvorišče pri okrožnem Bodišču premajhno,
oipeljali so potem Režka k okrajnemu sodišču. Dasi ni kazal preje nikdar kesanja, tudi takrat ue, koga je škof dr. Jeglič v spremstvu prošta dr. Elbertst v ječi ob skal, bil je včeraj vendar vidno potrt in je želel kapiteljskega vikari a Prelesni-ka. Dopoludne je bil pri njem kanonik Jeriha, popoludne in po noči pa vikarij Prelesuik, ki ga je tudi spovedal in danes ob petih obhajal. Ob sedmih vršila se je pa na zaprtem dvorišču tega sodišča v navzočnosti sodnega dvora, zdravnikov iu kakih 50 ljudi justifikacija ua vešalih po dunajskem krvniku Selingerju. Po preteku šestih minut konstatoval je gosp. okrajni zdravnik smrt. Tako se je zadostilo zakonu. Bog daj, da bi ta grozni čin blagodejno upi i val na nižje, uekoliko zanemarjeno ljudstvo !
» * *
Stekel pes priklatil seje s Hrvaškega in je v okolici Metlike popadel in ogriznil — kolikor se je moglo dognati — 23 psov in 2 gosi. Storilo se je vse, da se prepreči razširjenje steklosti. Stekli pes je ugriznil tudi posestnika Antona Kočevarja iz Radovič in sicer v roko. Kočevarja je okr. glavarstvo takoj poklalo na Dunaj v Pasteur-jev zavod.
* * *
Umor in s a m o m o r. Iz Pulja se poroča, daje 73!etni F. Fullin iz ljubosumnosti ustrelil svojo 36-letno ženo Rozo, potem pa sam
sebi prereza 1 vrat-
* * *
Izza pora v Kopru] *so ubežali ob lepem belem dnevu trije kaznenci. S ponarejenimi ključi so odprli 4 vrata v prizemlju, kjer so bili zaprti v ločenih celicah, a potem so se spustili preko obgra j nega zida najbrže pomočjo rjuh. D' »spevši na dvorišče nekega kmeta, so vrgli od sebe jopiče iu čepice in so si nadeli nekaj kmetovalskega orodja, zbok česar so izgledali kakor navadni delavci. Čim se je doznalo o drznem begu, so hitele patrulje v okolico kopersko in se je tudi brzo-javilo na vse strani. Ta trojica so bili: neki Carliui, Anton Cepilo iz Kal pri Postojini in .Josip Legiša, pristojen menda v Mavhinje. Do-sedaj so vjeli zopet le prvega. Prijeli so ga namreč kmetje pomjau-aki. V interesu varnosti imetja itak ubozega pribivalstva po okolici koperski bilo bi želeti, da bi se tudi ostala dva čim prej povrnila v
napore koperBke.
* * *
P o n e v e r j e u j e. V Metliki porojeni, 271etni Robert Ullepitsch pl. Krainsfeld je bil glavni blaga jnik delui£ke družbe „dunajske lokalne železnice44. Dne 27. okt. je Ullepitsch z Duuaja pobeguiL Svoji ženi je rekel, da si je nekaj iz blagajne izposodil, in da se gre v No-rimberk, kjer je sedež delniške družbe, opravičit, česar pa seveda ui storil. Ullepitsch je pobegnil, čim se je začela škoutracija bla-gajue. Izkazalo se je, da je pone-veril okrog 10.000 gld. Ullepitsch je živel jako razsipno in je imel povrh še ljubavno zvezo z neko igralko, kar je neki sila draga zabava. De-fravdanta išče policija. Tudi njegovo soprogo sumijo sokrivde ter so jo zaprli.
Ujeti defravdant. Ubog-lega blagajnika Roberta pl. Ulle-pitscha so vjeli v Curihu v Švici. Našli so pri njem 1400 fraukov, vse drugo, kar je poneveril, je sproti zapravil.
* * *
Morilec Bacher obsojen na smrt. Bacher, ki je umoril veliko število ljudij, jje bil pred porotniki v Parizu obsojen na smrt. Preduo se je prečitala sodba je vrgel Bacher parkrat svojo čepico v zrak. Predsednik je ukazal, naj mu čepico vzamejo, a Bacher ni pustil. Vnela se je pred sodiščem huda borba. Bacher, sodni sluge in drugi, ki so prihiteli na pomoč, so se ruvali in metali po tleh, da ni ostalo nazadnje prav nič čepice, nego same cuujice. Bacher je zahteval odškodnino. Po Bodbi se je dal Bacher mirno odvesti v ječo.
zaklicavši: „Do svidenja!44
* * *
Vojak ropar. Neki vojak 10 dragonskega polka je prišel v žup-nišče v Gross-Wisternitzu ter aa-
hteval, naj mu župnik da svoj denar. Župnik mu je dal nek m j sto-takov, ua kar je uniformirani ropar zbežal. Na svojem begu je srečal nekega godca s harmoniko. Ponudil iuu je stotak, če mu da svojo obleko. G.jdec, ki je bil bebast, se je slekel, dragouec pa preoblekel. Potem je pobral ropar tudi svojo uniformo, vzel godcu že dani stotak nazaj ter zhežal, pustivši bebastega godca sredi ceste brez obleke. Roparskega dragonca pa bo vendar le našli iz zaprli.
Listnica uredništva-
Rojakom odpošljemo sedaj za S40.75 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 2<> centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev
registrirana.
KJE JE?
PAVL ERŽEN, doma iz Nove Oslice, na Gorenjskem; pred osmimi meseci je bival v Imperial, l'a. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Frank Jurjevčič, Bux llo, Blocton, Ala.
SLOVENSKO
PRATIKO
za leto
1899
imamo na prodaj po 8 centov komad. Prekupci jih dobe Ml za $6. Pošljite naiu lahko znamke za „Prati ko."	„GLAS NARODA" 109 Greenwich Str. New Vork.
Naznanilo.
Ker imam v zalogi mnogo
molitvenikov in oovestnib slovenskih knjig
raznih založni kov jih pošiljam vsa komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Glede knjig, ktere vrste jih kdo želi naj mi piše po ceuik, pošljem ga vsakemu poštnine prosto. Moli t v e n i k e imam od
oOcent. doS^.25; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej ; imam različne podučne in šaljive knjige.
MAT. POGORELC, Box 672, Calumet, Mich.
Francoska parobrodna drnzba
Compapie Generale Transatlantipe.
Direktna črta do H A VRE - PARI S ŠVICO - INNSBRIIK (Avatna).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Bretagne ,, 2(i. La Tourame „ 3. dec. La Gascogue ,, 10. ,, La Champagne ,, 17.	,,
La Bretagne ,,24. ,, La Normandie „ 31.	,,
Prvi razred kajite do Hnvre veljajo .f6-r» in višje.
Glavna agencija za Zjed. države iu Canado: 3 BO\VLIN<; GRE EN, NEW YORK.
MJ& Rojaki podpirajte „Glas Naroda4' ob vsaki priliki.
Podpirajte CARNI0LIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorkn. ktera kljubu povišanju davka in r>. ' traženju tobaka ostane pri p r ej š n j ej c e n i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar
kdor kupi 2000 snnodk dobi škatljo smodk z 100 am<id kam i brezplačno. Prevožuje stroške plačam sam Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja ua: F. A. DUSCHEK 32^ E. 70 Str., ali „Glas Nahodu" v New York.
ktere imamo v naši zalogi iu jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitveuiki:
Vrtec nebeški, z alouovo kostjo iu zlato obrezo, elegantno delo $ 1 50 lezus govori, ravno taka vez $2.40
Hvalite Boga S 1.40
Dušni vodnik SI..50 Golgota in Getzeimini $1.50 Kruh augeljski 60 et. Duhovni studenec .">."i et. Ključ nebeških vrnt »10 et. Duševni \ enček b'<) et. Vrtec nebeški 60 c t. Spomin na Jezusa 30 c t.
Druge sh v. knjige:
Veliki katekizem Iti et.
Mali katekizem, 7 ct.
-n-eta Notburga IS ct
A ve Marija (^like) 10 ct.
Božja pot na blejskem jezern 10 ct.
"^veta tiermana 12 ct.
^veta Geuovefa, stara i/. j»ju 20 et.
j j	,, nova ,, 1 ti ct.
Baraga 40 ct. Perpetua 40 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 et. l»leiweis Slovenska kuharica $1.80. /jO. Boga in domovino HO et. Zl>rani spisi Pagliaruzi I., 11. in
III. zvezek po 30 ct. .Materiui blagoslov 12 et. Naš cesar Franc Jožef 1. 25 ct. Zlati jubile j ces Franc Jompa 30 c. A ud rej Ilolf-r, nova izdaja iM) ct.
„	„ stara	15 ct.
Marjetica 50 ct.
Gozdovuik, nova knjiga (1. in 2. del) vsak 60 ct.
Andrej Hi fer 20 ct.
Knjižica za mladino is Princ Evgen Savojski 24 ct. Beneška vedeževalka 20 ct llazuotere povesti 20 ct. Majer : Pravljice 20 ct. Cvetke (razne povesti) 20 ct. Cvetina Borograjska 30 c t. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vaak 20 ct Stanley v Afriki 20 ct. Hedvika, banditova nevesta 20 ct. Vojska na Turškem .'50 ct. Šaljivi Slovehec 80 ct. Funtek zbrane pesmi ."10 ct. Hubad pripovedke 1 , 11., in III.
zvezek po 20 ct. Maršal grof lladecky 20 ct. Pod turškim jarmom 20 ct. Najdenček 20 ct. Cesar Maksinilijan 20 ct. Eno leto med Indijanci L'0 ct. Orni bratje 20 ct. 100 pripovedek za mladino 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct.
Sanjske knjige ( velik«-) 3o ct.
Hitri račuuar 40 ct. Angleško-slovenska slovnica (Je-ra m ) $ 1.
VELIKA PRATI K A za leto 1895. S centov.
Vse te knjige pošljemo po navedenih cenah poštnine prosto. Mali zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah, po 1 ct. komad so nam najboljše.
SCHNELLER Sc PLAUTZ
naznanjata slavnemu občinstvu v Calumetu in okolici, da odpreta
G^jpj? OCLS^S^IZ^LIgo e
z GROCERIJAMI iu RUDARSKO OPRAVO na 510PINE ST. v HIŠI MATH. B. VERTINA dne 15. novembra 1898 iu zagotavljata z dobro postrežbo p • mogoče nizki ceni. Pošiljala bodeta tudi den rje v staro domovino. Z štovanjem
SCHNELLER & PLAUTZ,
5 J.9 Pine JSti*eet,	Calumet. Mich.
■
Podpisana priporočava vsem J- ovencem in Hrvato m V JoilletU in okolici svoj lepo, na novo u r •• ; e n i
na vogalu Ottavva in Jackson cesti, Jolliet, III.
Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCilRINGOVO i. PORTERJEVO PIVO, FINA VI v A in DOBRE PM/ĆE kak. WHISKEY itd.: IZVRSTNE S .ODKE in OKUSNA JEDILA bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOĆIŠTE za potujoče i t to vse proti nizkej ceni.
Toraj Slovenci in Hrvatje v J llietu iu okolici kakor tudi ua do\ . došli iz stare domovine, ali potujoči -,kozi Joliet obiščite nas mnogokrat
SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!
spoštovanjem
Martin Bluth Sc Co.,
SALOONER CORNER OTTAVVA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL.
\	Slovenci! Ako	de-
uar v staro dom<".viuo, ž.Jite koga
Mm dohiti, ali p.«tu<' te douiu, obr-tiit** na K Sok*. r tVr Co.
Vs**m rojakom pri)»oročam moj
SALOON
U35 MAIN STR., LA SALLE. ILL.j * ktereni • •.•dem r.^il RAZNO IZ- j VRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAV]JRNO VINO iti! DOBRE S M OD K K. Za xa»wvo je
na raipol gunj" r»»j»W. m tudi
UsiogjILj ±©oo.
S pozdravom in odličnim Atovanjeiii
ANTON ZORC'IĆ 1486 Main Str., L» S .11«% Ii!.
Vsem Slovencem v Alleghenv, Pittsburgu in okolici se toplo prittoroča
STROGO SOLIDNA
s BAATKA ^
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street,	Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in |e *..i;d>ia v iz »liiftanju škf»de; tiua svojega NOTARV PUBLIC. kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedftčine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DK-N AR.TK v staro domovino ceno in hitro. Prodsja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrod ne črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
EDINI SLOVENSKI ZAVOD!
FR. SAKSER & CO.
„GLAS NARODA"
109 Greenwich Street,	_New York,
Pošilja tofH in vestno
DENAR V STARO DOMOVINO
c e fi ii in zanesljivo. d«*edaj smo odposlali že nad
poltrrtji milijon goldinar, avstr. veljave.
1'ri večjih K^otnli in m-uja v i priporočamo menj re dobrih bank. Posredujem - hranilne vlo^e v ra*u" sliiveii.skr p»M»jiliiire.
\t»ak »venec 11 11 turi ha i;as .brne. ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov. Vsak letnik naj tcon br/ojavi a;i natanko piše, pt. kteri železnici v New Vork pride in čas. V New Vork ne volijo žel /.me : \V.-tliash, Nic .plate. Rio Grande, Canadian Pacific i u druge, ktere gredo samo do Uhicage, ali BulLtl" p '("in jut sm:em^ne železnico in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti. V New V'.rfc dospe fctlezuiott: Pssitijlrauij^, Grand Central, Lehig Val lev, Baltimor Ohio, Erie, Delawa-t r« Lak«waoH, \\-Ht Shore, \Ve»t^ri Ontsiri" itd. Ne pokušajte krivonosih agentov; uesprejmite transfere, tiketov, ker ti	pr dajajo v druge, h ni^ vredne hotele in Vas povsodi oBlepe; računajo S2.50 do $3
t* «Uut a ni k »i j-sn ; pri nas n;.pravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzoiavno ali! pisutrno naznanite. pril-runite 1|h- novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da sum se mufali, ali, kaj drug«*-. p-	Tj vsakd . t<;raj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na šte-
vilko lOiH^reenivn-ii Str na kom u Carlisle Street!
\ | »*»' I e 1111 in •itsn »vi usše r< »pik« z našimi kovertatni ijudilovci, kteri govorč poljski, slovaški, brvataki m tudi si. /. • » k > kai ivenski. Ti vsketnu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedejo iti odrej.., kar t*t marsikdo okn^iI.
Ako se kak potnik pripelje *•< z vodo to j' Hudson. kjer bo skoraj vs« železniške poBtaje, naj se v sede 11}l konjak« želexnir« in kote. ukter u reče, da vstavi na C a r 1 i s 1 e S t r., potem ima le dva mala bloka do nas in kuk«.r liitro na Greenwich Street stopi iz Carlisle Strmet, kjer to pri našej office jenja vidi našo višnjevo tablo z napisom „Glas Naroda".
—r—s Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga.žep boli. >—^
HOTEL
VVarenberger
J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenivich Street, Neiv York
(v bližini tiskarne „filis Naroda").
V našem hotelu ostanejo navadno Si«.venci dohajajoči iz A vstriie.
Dobra postrežba po uizkej ceni. Prodaja rm>
parobrodne iu zelezniške listke
po najnižji ti cenah.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
X«. II Uiilmit Stiret
Pr*»«tija in i»«-iijR uf drle sveta <!«narnr nakaKnir*. men jire, is it«|ži>a pi«tna.
11 I u j r iu iKterjMjr z*|*n - ' iiie in rffifgrv«.
Vnem Sloveuc- lil in Hrvatom priporočam, da blagovoli čestokrat • ■biskat moj
^ SALOON ^
1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS,
v ku.rem točim izvrstno ANHAKIJSER &BUSH PIVOali ST LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN \VHLSKEY in razne LIKERJE, t-i imam na »azpolu^o dobre SMODKE.
Rojaki, poselite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijači i n postrežbi.
S poštovanjem
{	Mike Krawl,
*	1206 Scott Street, Joliet,111.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča /a izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej iu treba dati $5 „are". Bolj-še vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $60 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo rgarantirauo in prva poprava brezplačua.
JOHN GOLOB,
20.°. Kriilg.- S trm* t, JOLIKT, XII.
THE PRINCE LINE
navedeni parobrodi iutajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo is
UST o \a/ IčTojoJszeb G-eno^ro i in 2Sroax>ol
„S pa rta i, Priuce", „Trojan Prince1*, „Parter Prince", ,,Afghan Prince", „Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
One: v Trst $24.50. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljnbljano $27.75, Karlove« $28.50, Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dob^ vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik:
C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY,	A—~-—NEW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
Josip Losar
v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje dobre smodke.
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HA RT in OBER PIVO.
Dobro prenorisče za potuike.
G. MARTINI
na 5 cesti v Red Jacketu, IVIich.,
je odprl
¥mmm&
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, i E 1 g i n kolesovjem
na 7 kamnov samo. . .
in na 15 kamnov samo
Na *a h te vanje se razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za j robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem :
Jakob Stonich,
K. MA1HSON STREET, OHN'AOO. IL1-.
Podpisani priporoča vsem SIovhiicmui hvoj krasno v reje n i
Hotel JFlorenco
Ml Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno iivrstuo sveže p i v o, posebnost pravo importi rano plzeu-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni cwui; na raspolaganje je lepo
kegljišče.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti. veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
•Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
S« spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvu, N. Y.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA G1GAR FACT0RY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in gr*x:erijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepou CignrB" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Priče list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order :ili chek pošlje z naroči>o vred. Novci se tudi lahko r»d-pošljejo na „Glas Naroda''. Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
32S E. 70 STR.	NE\V YORK, CITY.
Svoji k s voj i m !
Spretni agenti* se snreimo proti ugodnim poroiem >
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
MF.mfmmnm
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.	}
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik ^ zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstni! notranji! Mor tli vnanjih boleznij.
Glasoviti in pro-	postal je predsed
slavljeni zdrav-	nik dveh večjih
nik, ki se je iz-	medicinskih za-
učil in prejel di-	vodov in dobil je
plomo na slove-	glaB svetovnega
čih zdravniških	zdravnika. Radi
vseučiliščih vBe-	tega uaj se vsa-
ču, Monakovem,	kđo, ki boleha
New Yorku, Phi-	vsled onemoglo-
ladelfiji itd. itd.	sti, ali na prsih,
je bil rojen v Sa-	ušesih, očeh, ali
raoboru na Hr-	Brcu, želodcu,vo-
vatakem, ima 25	denici, mrzlici,
letno zd ravniško	glavobolu, nadu-
skušnjo, zdravi	hi, kataru, pluč-
najtežje in naj-	niči, oslabelosti,
opasnejše člove-	vsakovrstnih žen
ške bolezni. Pri-	Bkih bolez ih
šel je mlad v to	itd. — naj obišče
deželo, z žulji in	ali se pismeno v
bogatim znan-	Dr. G. IVAN POHEK.	materinem jezi-
jemin skušnjami	ku obrne na svojega rojaka Dra. Gjnra Ivana Puhoka. On je na
in :ine
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu roiaku in hratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Štovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav t'T se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro*znani prijatelj iu rojak.	Karol Blaži na,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. IVAJK rOHBK
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bole- ] zen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako fl se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove fl dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem Bvoj krvavo 11
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na :
Dr. G. IVAN POHEK, I
So. East 10. \Vainut Str.,
KANSAS CITY, 1 I..	MlSSOURi.