ŠTEVILKA LETO XL V, IS: OKTOBER 2013 CENA 1.60 EUR LETUS naroČila kurilneg/ ^ olja tel 1 i R 03 t 591 56 11 Kijub finančnim oviram:se Z lato p! a keto za u r eje n o st v Osrednji knjižnici Mozirje zgradbe in okolice letos trudijo slediti razvoju družbe prejeli mozirski lovci STRAN 4 STRAN 9 Oglasi m MArr lA ruso^A¡cedilu raiimiiiniir IM ITOM^ ^ J. -a^eft. . w uiiiniMihiin ^ifc s-t tromtvt- stllsKo preobroibD se pričenja! V So^js^h novica? ponomo objpvtjarrro kupon t kolom se piJavttBj no ':.r;ipiafir} sir skd piooorozt: Zo veš ™ videa [>os*ft>sii Hfenarg frizuri« Urško Zonn ^ rraefsfoto HG W j sw;mi dolgotejnfrri trit^n;":™ rrad dru^rir ski&i ludl /o Številne ^rrviij 0S£ nrt&stL pranima vteožfetko Na milja Ptonkt, ti si ja pr> vecžlstto Martini Vrtiovnlk, Nhn Felie||:• r :•»•:: rnojli toOjjra! 1 [ME IN PRIIMEK: NASLOV: POŠTA IMKHhVJ DATUM ROJSTVA: PODPIS: MCtttJ COftlM IC+PfltLfllJU CLc3l'MJ 12 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 I Iz vsebine: Zgornjesavinjski upokojenci: Ob podpori poslancev odločeni braniti socialno ogrožene državljane..............6 Razvojni načrt Savinjske regije: Za vzhodno regijo bo na voljo 1.268 milijonov evrov...........................................7 Doc. dr. Liljana Rihter: Verjame, da bo kot dekanja s podporo sodelavcev izpolnila pričakovanja...................8 (ŠS) / ^fe M sm Tretja stran Družinski dan SDS: Medgeneracijsko druženje ob igrah in glasbi................................................ 11 Zgornja Savinjska dolina: Neurje leta 1973 povzročilo veliko gospodarsko škodo...............................14 Osnovna šola Nazarje: Osvojili naziv kulturna šola, posebno priznanje Katji Gruber , Čebelarska zveza Slovenije Na območju Mozirja posneli čebelarski film................................ 15 19 Kronika: Policisti pijanemu vozniku zasegli že tretje vozilo ........ V knjigah se skriva bogastvo Po strokovni definiciji je branje interakcija številnih procesov, ki jih določajo različne sposobnosti. Glede na to, katere procese poudarjajo avtorji, obstajajo različne definicije branja. Nekaterim je glavni proces zaznavanja, drugim proces pomenskega dekodiranja pojmov, tretjim zaporednost posameznih operacij pri branju. Pri bralnem procesu gre za dve temeljni dimenziji, in sicer dekodiranje in razumevanje. Na sposobnost dekodiranja vplivajo številne spretnosti in sposobnosti, najpomembnejši sta vidno in slušno razločevanje, na razumevanje pa vplivajo predvsem sposobnosti višje ravni: obseg besednjaka, kratkoročni spomin, sposobnost zaključevanja idr. Ločimo dve temeljni fazi v bralnem razvoju, in sicer učenje branja in učenje s pomočjo branja. Prva faza je integracija dveh procesov - dekodiranja besed oziroma vzpostavitve odnosa med črko in glasom ter uporabe jezikovnih sposobnosti. Druga faza presega prvo v sposobnosti razumevanja, kar je zelo pomembno pri učenju s pomočjo branja, in se v nasprotju s prvo nikoli ne zaključi. Prej omenjena sposobnost deko-diranja ne vpliva le na točnost in hitrost branja, temveč tudi na sposobnost razumevanja. Ampak zakaj si je sploh vredno vzeti čas za branje? Ker se v knjigah skriva bogastvo. Dobesedno. Prava knjiga v pravem trenutku lahko človeku spremeni življenje, pravi Burke Hedges, avtor uspešnice Z branjem do bogastva. Sam je živ dokaz za to. Ko je bil zelo nezadovoljen s svojim življenjem, imel je slabo plačo, majhno stanovanje in star avto, in se mu ni niti sanjalo, kako bi lahko karkoli od tega spremenil, je v dar dobil knjigo, ki je pomenila popoln preobrat v njegovem življenju. Ko jo je prebral, šlo je za knjigo Največji prodajalec na svetu avtorja Joeja Gi-rarda, je odpovedal službo ter postal podjetnik. Hedges v svoji knjigi razlaga, kako lahko skrite moči branja podprejo posameznikovo bogatenje v najširšem pomenu, torej ne le v denarju, ampak tudi v ljubezni, sreči, zdravju, skratka na vseh življenjskih področjih. Zgornjesavinjčani smo lahko hvaležni, da imamo tako dobro razvito mrežo knjižnic in tako dobre knjižničarje. Meni osebno so pomagali že neštetokrat in vem, da nas je takšnih veliko. Ob obletnici mozirske knjižnice zato še enkrat iskrene čestitke, za konec pa nasvet priznanega govorca in strokovnjaka za trženje Briana Tracyja: »Če boste prebrali samo eno knjigo na mesec s strokovnega področja, s katerim se ukvarjate, se boste v treh letih zavihteli med najbolje plačane ljudi, v petih letih boste postali avtoriteta na nacionalnem nivoju, v sedmih letih pa v mednarodnem merilu. Redno branje bo popolnoma spremenilo vaše življenje.« . 23 ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 42, 18. oktober 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com „ . . , . __,„ t Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2013 3 Tema tedna 40 LET OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE Kljub finančnim oviram se trudijo slediti razvoju družbe Osrednja knjižnica Mozirje po stažu sodi med mlajše knjižnice v Sloveniji. S strokovno organiziranim in vodenim knjižničarstvom so v Mozirju pričeli 1. junija 1973, torej pred štiridesetimi leti, ko so knjižnico organizacijsko pripojili v Zvezo kulturnih organizacij občine Mozirje. V septembru pa je minilo deset let, odkar so ustanoviteljica Občina Mozirje in občine pogodbene partnerice knjižnico imenovale kot samostojni javni zavod, v okviru katerega deluje sedem krajevnih knjižnic, gorska knjižnica Golte, Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani in osebna zbirka Aleksandra Videčnika. DOMOZNANSTVO NASE DOLINE TUDI NA SPLETNIH PORTALIH Knjižnica opravlja dejavnost za vseh sedem občin Zgornje Savinjske doline. Svojo osnovno knjižnično dejavnost dopolnjuje s številnimi dodatnimi projekti. Svojim uporabnikom želi poleg razvijanja bralnih navad omogočiti vseživljenjsko izobraževanje, informiranje, navajanje na uporabo različnih medijev ter seveda druženje. V letošnji jeseni so tako uspešno zaključili sodelovanje v projektu Obrazi dediščine, katerega nosilec je Muzej Vrbovec. V okviru projekta so izpeljali dve rojstnodnevni zabavi za otroke, fotografsko delavnico na temu »mozirsko trško jedro«, obogatili ponudbo muzejske zbirke z didaktičnimi lesenimi igračami ter aktivno sodelovali pri pripravi brošure o muzejskih zbirkah naše doline. V želji po nudenju celovitih informacij s področja domoznanstva knjižnica sodeluje pri formiranju spletnega biografskega leksikona znanih osebnosti celjskega območja in Zasavja. Zanimive vsebine s področja kulturne dediščine dodaja na spletna portala Kamra in Eu-ropeana, sicer pa ureja tudi lastni domoznanski oddelek, v okviru ka- terega zbira in hrani raznovrstno gradivo vezano na Zgornjo Savinjsko dolino. V KORAK S ČASOM S STORITVAMI PRILAGOJENIM MOBILNIM NAPRAVAM V knjižnici se ne posvečajo le minulim dogodkom, ampak želijo svojim uporabnikom ponuditi čim več novosti. Predvsem mlajše generacije pričakujejo najširšo ponudbo in hiter dostop do informacij, zato jim knjižnica nudi širok izbor povezav do elektronskih virov in spletnih digitalnih knjižnic. Iz prostorov knjižnice zagotavljajo stalni dostop do domačih in tujih elektronskih baz podatkov, kot so spletni gospodarski portal GVIN, portal Tax-Fin-Lex iz davčnega, finančnega ter pravnega področja, tuje zbirke e-knjig, strokovnih člankov, slovarjev, enciklopedij in različnih zbirk glasbenih posnetkov. V dobi, ko mediji ter mobilni odjemalci ponujajo nove informacijske storitve, se tej ponudbi pridružuje tudi mozirska knjižnica. Člani knjižnice se lahko poslužujejo aplikacije mCobiss (virtualne knjižnice na mobilnih napravah), izposojajo si lahko elektronske knjige, v knji- V knjižnici je danes 3.660 aktivnim članom, kolikor jih je vpisanih, na voljo že skoraj 100.000 enot gradiva. V letošnjem letu do oktobra so uporabniki knjižnico v Mozirju in vse ostale občinske knjižnice obiskali že 37.556-krat. Med ostalimi krajevnimi knjižnicami je najbolje obiskana knjižnica na Ljubnem ob Savinji, v kateri je do oktobra zabeleženih 5.400 obiskov. Letos so v Mozirju pripravili že 25 prireditev, katere je obiskalo 1.100 ljubiteljev kulture. Na urah pravljic, ki jih knjižničarji pripravljajo v vseh zgornjesavinjskih knjižnicah, so v lanskem letu zabeležili skoraj 800 obiskov. Prenatrpane knjižne police opozarjajo na vse večjo prostorsko stisko. (Fotodokumentacija Osrednje knjižnice Mozirje) najbolj pereča v Mozirju, kjer so de- žnici se lahko identificirajo s skeni-rano člansko izkaznico na mobilni napravi. PROSTORSKA STISKA OSTAJA ŠE NAPREJ Ponudba storitev in knjižničnega gradiva se v knjižnici stalno dopolnjuje, kar posledično pomeni, da se vedno bolj izraža prostorska stiska. Ta problematika je trenutno javnosti v smeri širitve oziroma selitve v večje prostore že potekale, a so zaradi finančne krize obstale za nedoločen čas. Selitve v večje prostore so potrebne tudi nekatere druge krajevne knjižnice. V vseh namreč knjižnično zbirko stalno dopolnjujejo, pa tudi sam obisk se konstantno veča. Tatiana Golob, Roman Mežnar Petra Širko Poljanšek, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje: »Danes knjižnica s svojim gradivom, ki se skokovito bliža 100.000 enotam, širi obzorja bralcem in s svojo dejavnostjo sooblikuje vsakdan posameznikov in lokalnih skupnosti. Obisk knjižnice in storitev se povečuje, saj v sedanjih razmerah, ko kupna moč pada, knjižnica s svojimi brezplačnimi storitvami izdatno pripomore k polnejšemu življenju posameznikov in jim nudi priložnosti za kulturno rast. V skladu z našim poslanstvom bomo še naprej izhajali iz potreb okolja in naših obiskovalcev ter se trudili izpolnjevati informacijsko, izobraževalno in socialno funkcijo. Ker pa je prostor eden tistih pogojev, ki najbolj omejuje ali omogoča razvoj, ostaja pridobitev novih prostorov za osrednjo in nekatere krajevne knjižnice še naprej naš glavni cilj. V zadnjih letih skupaj z občino ustanoviteljico in občinami pogodbenimi partnericami iščemo možnosti za selitve v večje prostore. Upamo, da bomo s skupnimi napori dočakali dan, ko bomo v novih sodobnih prostorih lahko zadihali s polnimi pljuči, dosegli še večjo povezanost z okoljem, da se bodo lahko spontano rojevala nova, še bolj potrebna sodelovanja. Naš skupen cilj, tako zaposlenih kot lokalnih skupnosti, mora biti ustvarjati pogoje, da največji kulturni hram v naši dolini ostane kulturno, izobraževalno informacijsko in socialno središče.« 12 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 I Tema tedna, Iz občin Ana Lamut, upokojena direktorica Osrednje knjižnice Mozirje: »Ko smo leta 1973 ustanovili Knjižnico Mozirje, uredili njene prostore s potrebno opremo, smo kmalu pričeli načrtovati tudi krajevne knjižnice, po takratnih središčih krajevnih skupnostih. Med prvimi, leta 1976, sta bili na vrsti Ljubno in Gornji Grad, sledile so knjižnice v Solčavi, Lučah, Nazarjah in na Rečici. Izposojo v teh knjižnicah so vodili prostovoljci. Naslednji val otvoritev teh knjižnic pa se je pričel leta 2001, ko so župani in županja uredili večje in primernejše prostore za knjižnice, kjer se je izposoja lahko pričela izvajati računalniško, bralcem pa smo lahko ponudili kakovostnejšo in številčno bogatejšo knjižnično zbirko. Kot zanimivost lahko navedem, da je bila v Lučah kar trikrat otvoritev njihove knjižnice, vsakič v primernejšem prostoru. Spomini na vsa ta urejevanja knjižnic in organizacijo dela so prijetni, saj mi je bilo sodelovanje z vsemi predstavniki občin v veliko veselje.« Peter Sirko, ustanovni član knjižnice in knjižnične mreže v Zgornji Savinjski dolini: Na delovanje knjižnice sem vezan vse od njene ustanovitve pa do današnjih dni. Moja glavna skrb so bila gradbeno vzdrževalna dela v okviru Kulturnega doma Mozirje, s ciljem, da se za knjižničarsko dejavnost zagotovijo potrebni in primerni prostori. Kot finančnik sem vso pozornost posvetil pridobivanju finančnih sredstev za prostorsko širitev knjižnice, za prenovo razstavno gaierijskih prostorov ter za financiranje razgibane in pestre založniške dejavnosti. Uspelo mi je pridobiti številne sponzorje in donatorje, pa tudi kreditodajalce. Med temi finančnimi dobrotniki moram omeniti zlasti podjetja, kot so bila Elkroj Mozirje, Glin Nazarje in Kmetijska zadruga Mozirje. Tako politično kot gospodarsko okolje je bilo razvoju in širitvi knjižničarske in vzporednih dejavnosti vseskozi naklonjeno.« OBCINSKI SVET MOZIRJE Sprejeli višje cene komunalnih storitev, subvencije možne po zaključenih naložbah Na zadnji seji občinskega sveta v Mozirju so svetniki prisluhnili predstavnikoma Komunale Mozirje, direktorju Andreju Ermencu in vodji finančne službe Darji Planin-šek. Ermenc je spregovoril o moratoriju na spremembo cen, ki je veljal dolgo časa, in uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev. Planinškova je podrobno obrazložila nove cene izvajanja storitev obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode ter nove cene storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Mozirje. Cene so oblikovane v skladu z uredbo, ki je stopila v veljavo z novim letom. Nova postavka, ki najbolj dvigne ceno, je najemnina za infrastrukturo, ki jo občina zaračuna izvajalcu storitev, leta pa končnemu uporabniku kot omrežnino. Kot je dejala Planinškova, je omrežnina povsem nova postavka, ki bo najbolj vplivala na spremembo cene. Za štiričlansko gospodinjstvo v Mozirju s porabo vode 15 kubičnih metrov, ki ima vse komunalne storitve - oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda in odpadke, bo po novem položnica višja za več kot 11 Darja Planinšek in Andrej Ermenc sta svetnikom podala številne odgovore glede sestave cene in omrežnine. (Foto: Štefka Sem) evrov oziroma nekaj manj kot 27 odstotkov in bo znašala 55 evrov. Gospodinjstva, ki plačujejo le porabo pitne vode in odpadke, niso pa priključeni na kanalizacijo, bo položnica višja le za 2,44 evra oziroma 5,78 odstotka, nova položnica bo v višini 44,6 evra. Planinškova je še posebej poudarila, da odstotki povišanja cen ne dajo prave slike, saj je v povišanje dodana omrežnina, ki je doslej ni bilo. Občine lahko odjemnikom subvencionirajo najemnino, kar sta doslej sprejeli občini Rečica ob Savi- nji in Ljubno, v Mozirju pa se na županovo pobudo za to niso odločili. Suhoveršnik je namreč menil, da jih čakajo velika vlaganja v izgradnjo vodovodnega sistema Letošč in v urejanje čistilne naprave, tako bo prihodek od omrežnine za občino zelo dobrodošel. O subvenciji pa je menil, da se lahko pogovarjajo, ko bodo te naložbe zaključene, takrat bo le-ta podprta s strani občine. Glede subvencije je Urška Car (Lista prihodnosti) menila, da bi jo lahko uvedli. Jože Jelen (SDS) je menil, da je takšna podražitev za te krizne čase kar malce huda. Prav tako ga je zanimalo, ali lahko občina, kadar ni investitor določenega projekta, v primeru, da zanj dobi evropska ali druga sredstva, potem občanom zaračunava omrežnino? Robert Stropnik (SDS) je dodal, da to ni pošteno do ljudi, ki plačujejo okoljsko dajatev in živijo v zaselkih brez možnosti priključitve na kanalizacijsko omrežje, saj prav tako vlagajo v infrastrukturo, zase pa bodo morali sami poskrbeti z gradnjo malih čistilnih naprav. Boštjan Goličnik (SLS) je županu postavil vprašanje, ali bodo male čistilne naprave kaj subvencionirane s strani občine, saj so oddaljeni kraji glede tega prikrajšani. Župan mu je pojasnil, da bo zaradi pomanjkanja sredstev v proračunu to težko izvedljivo. Štefka Sem V Občini Mozirje je tretjina uporabnikov, ki ima lastne vodovode, druga tretjina ima le vodooskrbo s strani Komunale Mozirje, preostala tretjina pa uporablja vse storitve, tudi kanalizacijo. Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 5 Organizacije, Iz občin ZGORNJESAVINJSKI UPOKOJENCI NA POSVETU S POSLANCEM JAKOBOM PRESEČNIKOM Ob podpori poslancev odločeni braniti socialno ogrožene državljane Toni Rifelj (desno): »Društva upokojencev Zgornje Savinjske doline in ZDUS pričakujemo od vseh poslancev, da bi bili pri obravnavi in sprejemanju nepremičninske zakonodaje previdni.« (Foto: Jože Miklavc) V četrtek, 10. oktobra, so se v prostorih Društva upokojencev Mozirje sestali na posvet predstavniki zgornjesavinjske koordinacije društev upokojencev ter poslanec državnega zbora Jakob Presečnik (SLS). Na pobudo Tonija Riflja, novega predsednika komisije za gospodarstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), je bil namen razpravljati o aktualnih temah, ki zadevajo tako upokojence kot vse državljane. Spregovorili so o nameravanem sprejemu osnutka zakona o obdavčenju nepremičnin ter o predlogu intervencijskega zakona o zdravstvenem varstvu. Razgovor z Jakobom Preseč-nikom je osvetlil temo nepremičninske zakonodaje, ki je v postopku obravnave in sprejemanja. Ob tem so opozorili na perečo problematiko in že sedaj ogroženo socialno stanje velikega dela prebivalstva in še zlasti upokojencev na območju naše doline. Presečnik je zagotovil, da bo v preostalih razpravah in na seji državnega zbora zastopal stališče, da je tako radikalno poseganje v vzdržnost in možnost preživljanja najrevnejših skupin prebivalstva nesprejemljivo. Rifelj pa se bo zavzemal za znižanje obdavčitev nepremičnin OBČINA MOZIRJE Otvoritve prenovljenih objektov vrtca ter I w «v «Ivi podružničnih sol Tekom poletja, v času šolskih počitnic, je bila na treh vzgojno izobraževalnih objektih, ki so v lasti mozirske občine, izvedena energetska sanacija. Zgradba vrtca in podružnični šoli v Šmi-helu ter Lepi Njivi so dobili nove fasade, izolacijo, novo stavbno pohištvo, nove strehe, zamenjani so bili tudi ogrevalni kotli in s tem način ogrevanja. Občina Mozirje je uspela na razpisu za sredstva kohezijskega sklada in za prijavljene objekte za energetsko sanacijo prejela sto odstotkov upravičenih stroškov, kar je znašalo okoli 291.000 evrov. Za dodatne stroške in poplačilo davka na dodano vrednost je iz občinskega proračuna za izvedbo projekta kanilo še okoli 150.000 evrov. Prenovljeni objekti so stopili v funkcijo s prvim šolskim dnem, slavnostne otvoritve pa so se ena za drugo vrstile v tednu otroka. Več o tem v naslednji številki Savinjskih novic. Benjamin Kanjir tako preko ZDUS kot stranke Desus, ki si prizadevata ohraniti dostojno življenje upokojencev z nizkimi pokojninami ter drugih ogroženih državljanov. Toni Rifelj nam je ob tem povedal: »Društva upokojencev Zgornje Savinjske doline in ZDUS pričakujemo od vseh poslancev, da bi bili pri obravnavi in sprejemanju nepremičninske zakonodaje previdni. Upokojenci bomo naredili vse, kar bo mogoče, da do previsokih obremenitev ne bo prišlo. V pogajanjih z Desusom smo se uskladili, da bodo pri glasovanju upoštevali mnenje ZDUS-a. Mi bomo s tovrstnimi prizadevanji nadaljevali tudi pri drugih poslan- OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Rečiški svetniki so se na zadnji seji seznanili s predlogom Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) obnova in izgradnja prizidka zdravstvene postaje Nazarje. Ob tem so izpostavili, da občina v prihodnjih dveh letih za omenjeno investicijo ne bo mogla zagotoviti sredstev višjih od 180.000 evrov. Toliko je predlog druge variante investicije, ki upošteva možnost sofinanciranja z evropskimi in državnimi sredstvi. DIIP sta predhodno obravnavala odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ter odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Odbor za gospodarstvo se je na septembrski seji ukvarjal s projekcijo finančne zmogljivosti občine, v kateri je prikazan ostanek sredstev, s katerimi lahko občina razpolaga in jih nameni za investicije. Ta podatek je zelo pomemben, saj so pred njimi ob- skih skupinah takoj, ko bo zakon prišel v parlamentarno proceduro.« Jože Miklavc ( Na že tretji letošnji posvet so upokojenci povabili tudi poslanca Jožefa Kavtičnika (PS) in Janjo Napast (SDS), ki pa se upravičeno nista uspela udeležiti pogovora. Do aktualnega srečanja, ki so se ga udeležili predsednica in večina predsednikov društev upokojencev iz Zgornje Savinjske doline, je prišlo na pobudo predsednice ZDUS dr. Mateje Kožuh Novak in tukajšnjih društev upokojencev. V_J sežni skupni projekti več občin, med drugim poleg zdravstvenega doma še vodovod Letošč in čistilna naprava Loke. Iz omenjene projekcije izhaja, da ob upoštevanju cenejše variante obnove zdravstvenega doma, ki upošteva pridobitev sofinancerskih sredstev, ostanek omogoča denar za investicijo projekta Letošč in za nakup zemljišč, medtem ko za ostale investicije v letu 2014 ostane le slabih 50.000 evrov, v letu 2015 pa glede na že prevzete obveznosti praktično nič. Glede na to, da bo nosilec investicije Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, ki bo potrjeval tudi DIIP, so se rečiški svetniki z dokumentom le seznanili. Sprejeli so še sklep, da zavod obvestijo o omejitvi sofinanciranja občine Rečica ob Savinji v višini 180.000 evrov. Marija Lebar Za naložbe bo ostalo le malo denarja 12 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 I Iz občin ŠTIRJE PRIORITETNI SKLOPI V RAZVOJNEM NAČRTU SAVINJSKE REGIJE Za vzhodno regijo bo na voljo 1.260 milijonov evrov V Juvanju je v sredo, 9. oktobra, potekala razširjena seja sveta zgornjesavinjskih in šaleških županov, na kateri so sodelovali tudi predstavniki tukajšnjih zbornic, Razvojne agencije Savinske regije (RASR) in Sa-vinjsko-šaleške območne razvojne agencije (SAŠA ORA). Pregledali so realizacijo in rokovnik priprave Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije za obdobje 2014-2020. Predstavljene so bile vsebine strateških dokumentov EU in Slovenije, govorili pa so še o nekaterih drugih vsebinah. Pod točko razno so izpostavili krčenje sredstev občinam z nameravanim davkom na nepremičnine. PARTNERSKI SPORAZUM Janez Jazbec, direktor RASR, je predstavil partnerski sporazum. To je dokument, ki mora na ravni države vsebovati jasne usmeritve strateških prioritet. Te morajo biti skladne s strategijo EU do leta 2020. Možno je izbirati med enajstimi že opredeljenimi prioritetami. Slovenija je izbrala štiri, in sicer raziskave in tehnološki razvoj, dostopnost do informacijskih tehnologij, povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja, podpora prehodu na niz-koogljično družbo. Za izvajanje kohezijske politike bo Sloveniji na voljo okvirno 3,3 milijarde evrov. Do sredstev bosta dve razvojni regiji upravičeni v različnih vsotah. Za vzhodno regijo, kamor sodijo tudi SAŠA občine, bo na voljo 1.260 milijonov evrov. Jazbec je ob tem dejal: »Seveda ne gre računati, da bi ta denar dobili na nek bančni račun in ga tako koristili. Denar bo dostopen preko različnih razpisov, kamor se bo treba prijavljati z ustreznimi projekti.« REGIJSKI PROJEKTI NARAVNANI V NOVA DELOVNA MESTA Regijski razvojni program je pripravljen dobro, saj se sklada z evropskimi in slovenskimi dokumenti, je dodal Jazbec. Na regijski razvojni svet je prišlo 132 predlogov, iz tega nabora so oblikovali 13 projektov z vseh nivojev, ki bodo prinašali nova delovna mesta. Po vsebini so oblikovali štiri skupine: energetika, turizem, predelava materialov, med drugim tudi lesa in kovin, in prehranska samooskrba. Jazbec je predstavil še nabor skupnih regijskih projektov in tistih skupnih projektov regije, ki so nacionalnega pomena. ZAKLJUČEN PROJEKT RDO Direktorica SAŠA ORA Jasna Klepec je poročala o izvedbi projekta Regionalna destinacij- ska organizacija (RDO), ki so ga pričeli izvajati leta 2011, zaključili pa letos septembra. Projekt je bil vreden okoli 400.000 evrov, pri čemer je gospodarsko ministrstvo prispevalo 60 odstotkov. V okviru RDO so med drugim izvajali promocijo in povezovanje turistične ponudbe v SAŠA regiji, oblikovali trženjsko znamo Mozaik doživetij, posneli so film in izdelali katalog. Kot je povedala Klepčeva, upajo, da se bodo našla sredstva za nadaljevanje aktivnosti, ki so prinesle veliko koristnega, tudi v naslednjem obdobju. V ta namen so že poslali vlogo na pristojno ministrstvo. BOLEČA TOČKA: NEPREMIČNINSKI DAVEK IN FINANCIRANJE OBČIN Županja in župani so v točki razno ponovno izpostavili skrb glede financiranja občin. Kot je povedala Majda Podkrižnik, bi po sedanjem predlogu zakona o davku na nepremičnine nazar-ska občina zgubila od tretjine do četrtine sredstev v primerjavi s sedanjim nadomestilom za stavbna zemljišča. Solčavski župan Alojz Lipnik je dejal, da bodo občine poslej prikrajšane tudi za državna sredstva za investicije v infrastrukturo. »Najbolj ogrožene občine po teh predlogih najbolj izgubijo,« je dejal. Župani so predlagali, da se o tej temi oblikuje skupno pismo in se naslovi na vse poslance v državnem zboru. V točki razno je umetnik Goran Horvat prisotne seznanil z načrtom za izdajo svoje monografije. Župani so se s predlogo seznanili, možne odgovore pa bodo lahko podali po obravnavah na občinskih svetih. Marija Lebar Solčavski župan Alojz Lipnik (drugi z desne) je dejal, da bodo občine poslej prikrajšane tudi za državna sredstva za investicije v infrastrukturo. (Foto: Marija Lebar) OBČINSKI SVET GORNJI GRAD V prihodnjem letu urejanje trškega jedra Veljavni proračun Občine Gornji Grad znaša dobra 3,2 milijona evrov. Na zadnji seji je župan Stanko Ogradi podal poročilo o njegovi realizaciji za prvih šest mesecev tega leta. V tem obdobju je bilo realiziranih 40,49 odstotka prihodkov in 38,11 odstotka odhodkov. Oboje znaša okrog 1,3 milijona evrov. Večjih odstopanj pri posameznih proračunskih postavkah ni, župan je le opozoril na manjši obseg prihodkov, kot je predviden, zaradi tega, ker so posamezni projekti v teku, denarja zanje pa občina še ni prejela. Poleg proračuna je izpostavil še tekoče projekte, med temi sta največja modernizacija ceste v Novi Štifti in postavitev novega mostu preko Drete v Delcah. V prihodnjem letu jih ponovno čaka večji projekt, urejanje trškega jedra, za katerega so kandidirali na razpisu in bili uspešni. Kar se tiče zbirnega centra v Podhomu, so dela zaključena, čakajo le še na uporabno dovoljenje. Dodal je, da bo nujno potrebno opraviti deskanje Francelnovega mostu v Šmiklavžu. Štefka Sem Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 7 Šolstvo DOC. DR. LILJANA RIHTER, DEKANJA FAKULTETE ZA SOCIALNO DELO UNIVERZE V LJUBLJANI Verjame, da bo kot dekanja s podporo sodelavcev izpolnila pričakovanja S pričetkom novega študijskega leta je na ljubljanski Fakulteti za socialno delo dvoletni mandat dekanje sprejela doc. dr. Liljana Rih-ter iz Delc. Dolgoletna predavateljica in zadnjih pet let prodekanja za znanstveno raziskovanje je prisluhnila želji svoje predhodnice dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič in svojih sodelavcev ter kandidirala za omenjeno mesto in ga z večinsko podporo senata tudi dobila. Za Savinjske novice pa ni spregovorila le o svojem delu, temveč kot raziskovalka in dobra poznavalka socialne slike v državi tudi o tem. Po končani gimnaziji v Velenju se je Rihterje-va vpisala na Fakulteto za družbene vede. Po študiju je tam opravila še magisterij sociologije v povezavi s socialnim delom in doktorat ter se po nekaj letih zaposlila na Fakulteti za socialno delo. V vmesnem času je učila na Šolskem centru Velenje in delala na takratnem ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tudi kot dekanja bo še vedno predavala, saj se namreč temu delu, stiku s študenti, enostavno ne more odreči. Predava metodologijo raziskovanja v socialnem delu. »V teh težkih finančnih razmerah se ni bilo lahko odločiti za kandidaturo, a sem se po tehtnem premisleku odločila, da sem podam na novo področje,« je povedala Rihterjeva. PREDAVANJA IN RAZISKOVANJA OSTAJAJO »Večina dekanov ostane na tem mestu dva mandata, sama razmišljam le o enem, saj bi še naprej rada delala na strokovnem področju, predvsem me zanima raziskovalno delo.« Sodelovala je v številnih raziskavah predvsem na področju socialnega dela s starejšimi in z osebami z demenco. Raziskovanje in delo s starejšimi zahteva poseben pristop, lahko so nezaupljivi, velikokrat je komunikacija z njimi otežena. V zadnji raziskavi so skupaj s študenti naleteli na zanimive izkušnje in ugotovitve. Upa, da bo lahko po koncu mandata odšla za krajši čas v tujino in tudi tam v sodelovanju s kolegi iz sorodnih fakultet opravila kakšno raziskavo. Predvsem jo zanima področje socialnega dela s starejšimi, področje zaposlovanja, pojav revščine zaposlenih in zaposlovanja ljudi s posebnimi potrebami. ŠTUDENTJE SO DOBRO PRIPRAVLJENI Fakulteta za socialno delo omogoča študentom dobro pripravo za delo v praksi po končanem študiju. Imajo eno boljših praks, saj se postopno pripravljajo na svoje delo, na situacije, ki jih čakajo. V prvih letnikih veliko časa preživijo z osebami, ki so kasneje njihovi uporabniki, na Doc. dr. Liljana Rihter iz Delc je sprejela dvoletni mandat dekanje na ljubljanski Fakulteti za socialno delo. (Foto: Štefka Sem) primer z brezdomci, z otroki s posebnimi potrebami, z uporabnicami v materinskih domovih, v varstveno delovnih centrih in podobno. Kadar pri delu na praksi naletijo na težje situacije, imajo na fakulteti na voljo mentorje, ki jim pomagajo, jih podprejo, skupaj z njimi raziščejo možnosti, ki so na voljo, da se ustrezno odzovejo na težave. Usposobijo se tudi za delo v intervi-zijskih in supervizijskih skupinah. »Enotnega recepta pri delu socialnih delavcev z uporabniki ni, vsaka situacija posebej je edinstvena in zato je skupaj z uporabniki potrebno soustvariti edinstvene rešitve,« je povedala Rihterjeva. SOCIALNI DELAVCI VSE VEČJI BIROKRATI? Po sprejetju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev so socialnim delavcem naložili še več administrativnega dela, kar lahko ob nespremenjenem številu strokovnih delavcev pomeni manj časa za delo z ljudmi. Rihterjeva je povedala, da posamezne manjše raziskave o odzivih strokovnih delavcev na centrih za socialno delo kažejo, da se zaposleni ne počutijo dobro v vlogi birokratov in nadzornikov in da zaznavajo, da je vedno manj prostora in časa, da bi lahko dobro opravljali socialno delo. O podobnih težavah so socialne delavke poročale tudi na kongresu socialnega dela, ki je potekal konec septembra v Ljubljani. Na kongresu socialnega dela je preko 150 aktivnih udeležencev predstavilo raznolike prispevke, ki osvetljujejo trenutno socialno sliko Slovenije. »Če pogledamo še ožje, lahko na podlagi pregleda pokritosti s socialnovarstvenimi programi, ki so dopolnilo javni službi na tem področju, ugotovimo, da je Zgornja Savinjska dolina bela lisa na slovenskem zemljevidu, kar se tiče dostopnosti ljudi do posebnih programov,« ugotavlja Rihterjeva. POMANJKANJE DODATNIH PROGRAMOV »Nimamo programov za ljudi, ki imajo težave z odvisnostmi, za brezdomce, nimamo programov za ogrožene otroke, brezplačnih svetovanj za družinsko in zakonsko terapijo, edino materinski dom imamo. Ljudje so tako rekoč prepuščeni sami sebi. Dolina je ogrožena, je zaprta, gospodarsko ne stoji močno in lahko izbruhnejo še večje težave. Občine bi se morale povezati in podpreti morebitne iniciative, če se pojavijo potrebe po tovrstnih programih.« Razpisov za projekte na področju sociale je zelo malo. »Potrebuje pa se vse več storitev s področja sociale, od pomoči na domu, dnevnih centrov, do raznih svetovanj. Domovi za upokojence so postali z odrekanjem pravice do varstvenega podatka mnogim starejšim predragi, vračajo se domov, ostajajo brez oskrbe. Večina starejših je pri nas še doma in tisti, ki zase ne morejo skrbeti, so tukaj zelo prikrajšani, saj v skupnosti še nimamo dovolj programov, ki bi bili prilagojeni potrebam ljudi. Tukaj bi bilo zelo nujno sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi ta vprašanja rešil,« dodaja dekanja. SOCIALA DELEŽNA VEDNO MANJ SREDSTEV Za socialnovarstvene programe je država v zadnjih letih zmanjšala sredstva kar za 1,5 milijona evrov. Za obdobje od leta 2014 do 2020 Rihterjeva upa, da bo preko financiranja iz evropskih sredstev sofinanciranih več programov. »Vsi nacionalni programi na področju socialnega varstva od leta 2000 naprej so izpostavljali pomen skupnostnih oblik pomoči. To pomeni, da se vse več storitev za uporabnike odvija na domu, v okolju, v katerem živijo. Na tem področju ciljev, ki so bili zastavljeni s prejšnjim nacionalnim programom, nismo dosegli. Nov nacionalni program ta cilj še posebej izpostavlja in tudi s pomočjo evropskih sredstev naj bi država podprla projekt deinstituci-onalizacije.« 12 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 I Šolstvo, Organizacije NA REPU V EVROPI PRI IZDATKIH ZA SOCIALNO VARSTVO »Jemanje pravic, kot smo jim priča v zadnjem času, ko so nekateri izgubili državne pokojnine in se odpovedali varstvenemu dodatku, je nesprejemljivo. Kar je ljudem pripadalo, bi jim moralo ostati. Da država preveč da za socialo, ni res. Po odstotkih, koliko država da za socialo, smo na repu vseh evropskih držav,« je kritična sogovornica in dodaja: »Smo država, ki jo bolj skrbi za kapital, kot za svoje ljudi.« Žal pripomb stroke ob sprejemanju zakonodaje politika ne upošteva preveč. »Ob sprejetju zakonov o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in socialno varstvenih prejemkov smo zelo odklonilno nastopili proti obema zakonoma. Opo- »Država ne more poskrbeti za hospic, eno in edino hišo za umirajoče v Sloveniji. S tem so pokazali, kako skrbijo za svoje najbolj ogrožene državljane.« zarjali smo, da niso bili podani izračuni, kako bo to vplivalo na najbolj ogrožen sloj prebivalcev. Ko so zakonodajo že začeli izvajati in so naredili oceno, pa se je pokazalo, da so bile naše pripombe utemeljene. Nekaj največjih krivic, ki so bile s tem narejene posameznim skupinam najbolj ogroženih ljudi, zdaj država popravlja z manjšimi spremembami socialnovarstvene zakonodaje.« OGROŽENI SE NERADI IZPOSTAVLJAJO Sociala je področje, kjer se srečujejo z ljudmi, ki nimajo glasu. Že tako so v težavah, neradi se izpostavljajo in njihove težave se zato le še večajo. Dostopa do druge strokovne pomoči imajo malo, saj si tega največkrat ne morejo privoščiti. Tako pogosto kot vir pomoči ostanejo le socialni delavci, meni sogovornica. »Mogoče so včasih naša pričakovanja, ko pridemo po pomoč k socialnim delavcem, prevelika. Socialni delavec lahko ustrezno pomaga le takrat, ko se med njim in uporabnikom vzpostavi odnos zaupanja in sodelovanja in ko skupaj raziščeta, kaj so možne rešitve. Socialna delavka tako rešitev ne predpiše, ampak jih soustvari skupaj z uporabnikom in nikoli brez njega. Problem je tudi v tem, da smo v Sloveniji še pred nekaj leti s pravicami na področju socialnega var- stva sorazmerno dobro urejali težave in skrbeli za podporo tistim, ki sami tega niso zmogli. Nato smo te pravice začeli počasi izgubljati. Dokler so bili časi dobri, temu ljudje niso dajali veliko poudarka, ko pa se je pričela recesija, izgube služb, šele takrat pa smo vse to opazili,« sklepa Rihterjeva. Minimalna plača je sedaj nižja kot prag tveganja revščine. Revnih zaposlenih je zato veliko, meni Rihterjeva. Še bolj ogrožena skupina so starejše ženske, nemalokrat s težavo shajajo večje družine. »Smo v obdobju pesimizma in svetlih točk ljudje ne vidijo veliko.« Socialno podjetništvo je ena od možnosti, s katero bi lahko reševali zaposlovanje ogroženih skupin, invalidov, dodaja, a žal so bili razpisi, ki naj bi spodbujali tovrstno podjetništvo, naravnani tako, da so podpirali obstoječe dejavnosti, torej dejavnosti, ki so že imele neka zagonska finančna sredstva. Država bi morala omogočati začetek socialnega podjetništva, dati sredstva za zagon tudi tistim pobudam, ki teh virov nimajo sami na voljo. Štefka Sem »To, da smo Slovenci dobrodelni, je voda na mlin države. Za ranljive in ogrožene skupine ljudi bi morala skrbeti država. Dobrodelnosti ne bi potrebovali, če bi bile stvari sistemsko urejene. Dobrodelnost je le gašenje požarov, ni pa rešitev. Kdor koli dobi pomoč prek raznih dobrodelnih akcij, bo prej kot slej sredstva porabil in nato bo spet potreboval pomoč.« OCENJEVANJE UREJENOSTI JAVNIH ZGRADB IN NJIHOVE OKOLICE Zlato plaketo letos prejeli mozirski lovci Ob letošnjem svetovnem dnevu turizma so bila 8. oktobra na priložnostni slovesnosti v mozir-skem lovskem domu podeljena priznanja in plakete najlepšim z letošnjega ocenjevanja. V okviru domačega turističnega društva je namreč od tam izbrana komisija dvakrat obiskala in ocenila javne zgradbe ter njihovo okolico. Najvišje priznanje, zlato plaketo, je zaslužil prav lovski dom. Slovesnosti se je poleg udeležencev pohoda, ki je bil organiziran ob obeležitvi svetovne- ga dneva turizma, udeležilo lepo število Mozirja-nov in prejemniki priznanj. Obiskovalce so uvodoma pozdravili mozirski osnovnošolci, člani turističnega podmladka, ki ga vodi Romana Pre-sečnik. Pripravili so kratek priložnostni program, predstavili svoje delo, ob tem tudi izdelke lanskega šolskega leta. Zbrane je nato nagovoril predsednik TD Mozirje Andrej Klemenak. Razložil je pomen letošnjega svetovnega dneva turizma, ki se nanaša na vodne vire, njihov pomen za razvoj turizma in turistične infrastrukture, ob tem pa tudi obremenjenosti vodnih virov zaradi obiska turistov. Mo-zirjani so po njegovih besedah lahko izjemno ponosni na svoj kraj, ki je prepleten s čistimi vodami. V nadaljevanju je razložil pomen vsakoletnega ocenjevanja komisije, katere člane izbere društvo. Letos so ocenjevali javne zgradbe in njihovo okolico. Potek ocenjevanja je razložil predsednik komisije Anton Venek. Za ocenjevanje se je prijavilo osemnajst javnih subjektov, od javnih zgradb do tistih, za katere skrbijo prostovoljci na ravni posameznih društev. Slednje je Venek še posebno izpostavil, saj skrbi za te objekte namenjajo svoj prosti, ne službeni čas. Sodelujočim se je zahvalil tudi župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik in izpostavil pomen urejenosti kot bistvenega dejavnika turizma. Človek, ki pride v kraj, si namreč takoj ustvari mnenje o njem, in to na osnovi prvega, vizualnega vtisa. Benjamin Kanjir Prejemniki plaket in priznanj v družbi predsednika TD Mozirje Andreja Klemenaka (levo) in predsednika komisije Antona Veneka (desno) (Foto: Benjamin Kanjir) Turistično društvo Mozirje je podelilo zlato plaketo lovskemu domu, srebrno je prejelo župnišče v Mozirju, bronasto pa mozir-ski vrtec. Priznanja so prejeli: Športno društvo Mozirje, pošta, upravni center, osrednja knjižnica in gasilski dom. Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 9 OBČINA NAZARJE Občina prenovila most čez Dreto v Kokarjah V teh dneh so prebivalci Koka-rij do regionalne ceste dostopali po obvozu preko Potoka ali Žla-bra. Na lokalni cesti Govek-Kokarje so namreč prenavljali most, zato je bil ta del ceste nekaj dni zaprt. Se- daj promet že poteka po prenovljenem mostu. Dela je izvedel na razpisu izbrani izvajalec Samo Ribežl s.p.. Obnovili so nosilni in povozni del lesenega mostu, za kar so uporabi- li hrastov les. Zamenjali so tudi dotrajano ograjo. Prenova je bila vredna 24.000 evrov Nazarska občina je za letošnje leto dobila od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo odobrena sredstva za sofinanciranje investicij po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin v višini 76.000 evrov. Sprva so v ta okvir prijavili prenovo dveh cest, ki sta že predani namenu. Ker je bila izvedba del na obeh cestah cenejša, kot so sprva predvidevali, je ministrstvo pozvalo občino, da do konca avgusta lahko poda vlogo še za dodaten projekt in tako porabi celoten znesek. Po ugotovitvah na terenu so se zaradi večje varnosti uporabnikov odločili za prenovo mostu v Kokarjah. Samo Begič, direktor občinske uprave: »Zelo smo bili veseli, ko nas je gospodarsko ministrstvo konec avgusta po naših prošnjah povabilo, da oddamo nov načrt porabe, da bi porabili vseh odobrenih 76.000 evrov. Občina je v zelo kratkem času pripravila investicijsko dokumentacijo za obnovo povo-znega in nosilnega dela mostu preko Drete v kraju Kokarje na LC Go-vek-Kokarje. Dokument identifikacije investicijskega projekta je občinski svet obravnaval in potrdil na seji 5. septembra, 10. septembra pa je bil rok prijave novih načrtov porabe na ministrstvo, zato smo morali zelo pohiteti. Bili smo uspešni in preko prenovljenega mostu je v teh dneh že stekel promet.« Marija Lebar Z mostu so odstranili dotrajane lesene dele. (Foto: Marija Lebar) OBČINA RECICA OB SAVINJI Sanacija plazu v Žeronicah končana Na rečiški občinski javni poti Že-ronice-Negojnica je potekala sanacija, ki je bila v prvih dneh oktobra končana. V sanaciji je bil urejen usad in cestišče v dolžini okoli 140 metrov. V okviru projekta so na novo uredili odvodnjavanje, spodnji ustroj cestišča in asfaltno prevleko ter kamnito rebro. Dela je izvedlo podjetje PGP Poljane d.o.o.. Po besedah višjega svetovalca občinske uprave Roka Jamnikarja bo prenova stala okoli 40.000 evrov. Občina je za ta projekt namenila sredstva po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin za izvedbo investicij v infrastrukturo. Prav v začetku tega tedna so začeli dela na sanaciji plazu v Poljanah na Cangerjevih travnikih. Uporabnike zadevne ceste v času gradnje prosijo za potrpljenje. Predvidoma bodo dela trajala kakšen mesec. Marija Lebar IZJAVA TEDNA Zan Mahnič, podpredsednik Slovenske demokratske mladine: »Radi rečemo, da na mladih svet stoji. A meni se zdi, da na mladih stojijo krediti, ki jih bomo morali vračati.« PEKARNA BANOVSEK V VARPOLJAH ODPRLA SVOJA VRATA Prisegajo na butično prodajo pod sloganom »pošteno dober kruh« Varpolje je v teh dneh ponovno dobilo svojo pekarno. V peki kruha in pekovskega peciva se bo preizkušal pekovski mojster Adi Banov-šek, ki se je z družino preselil v Var-polje. Mladi pek si je izkušnje nabiral pri priznanih mojstrih tovrstne stroke, zato prisega na ročno izdelavo svojih izdelkov brez dodanih konzervansov. Njihova butična prodaja pod sloganom »pošteno dober kruh« pa bo omogočala individualen pristop do kupcev, ki jim bo- do ponudili beli, polbeli, koruzni, ajdov, ovseni in rženi kruh ter veliko vrst peciva. Z delom vse dni v tednu po besedah peka Banovška želijo strankam zagotoviti svež in dober kruh, ki bo zadovoljil še tako izbirčnega jedca. Da so na dobri poti, so mnenja tudi obiskovalci, ki so ob degustaciji ob otvoritvi drugo nedeljo v oktobru njihove pekovske mojstrovine dobesedno razgrabili. Marija Šukalo Pekarna Banovšek v Varpoljah nudi kruh vse dni v tednu. (Foto: Marija Šukalo) 12 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 I Politika, Organizacije DRUŽINSKI DAN SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE Medgeneracijsko druženje ob igrah in glasbi Slovenska demokratska mladina (SDM), Ženski odbor SDS in Klub seniorjev SDS so minulo nedeljo organizirali Družinski dan. Na Venišah se je družilo skoraj dvesto članov stranke in njihovih simpati-zerjev. Medgeneracijskega druženja se je udeležil tudi predsednik stranke Janez Janša. V dopoldanskem času so udeleženci prisostvovali maši za domovino in slovenske družine v mozirski cerkvi. V nadaljevanju so se na drugi seji srečale članice regijskega sveta Ženskega odbora SDS za Savinjsko-šaleško regijo. Na njej so po besedah poslanke Janje Napast, predsednice regijskega sveta, predstavile priprave na volitve poslancev in poslank v Evropski parlament in lokalne volitve 2014. Med drugim so sprejele sklep, da SDS brez volitev ne bo podprla nobene vlade, tudi tehnične ne. V popoldanskem delu srečanja so udeležence pozdravili podpredsednik SDM Žan Mahnič, predsednica Ženskega odbora SDS Alenka Jeraj, predsednik Kluba seniorjev SDS Mitja Ljubeljšek in predsednik stranke Janez Janša. Janez Janša je pohvalil idejo o srečanju družin, obenem pa izrazil skrb za politično situacijo in zadolževanje naše države. (Foto: Marija Šukalo) Mahnič je bil kritičen do situacije v državi: »Radi rečemo, da na mladih svet stoji. A meni se zdi, da na mladih stojijo krediti, ki jih bomo morali vračati. Mladi ne dobimo služb, veliko jih odhaja v tujino.« Jerajeva je predstavila, od kod ideja za nedeljsko srečanje. Prepričana je bila, da se morajo ženske »oddolžiti« svojim družin- skim članom za prebit čas na sestankih sveta, ki so navadno ob sobotah. Ljubeljšek je povedal, da v klubu seniorjev posebno skrb posvečajo mladim, z njimi radi preživijo čas in jim delijo svoje izkušnje. Vprašal se je tudi, ali so današnji krizni časi pravšnji za ustvarjanje in za tradicionalne družine. Janša je pohvalil idejo o srečanju družin, obenem pa izrazil skrb za politično situacijo in zadolževanje naše države. »Pred petimi leti smo imeli uravnotežen proračun. To pomeni, da smo toliko pridobili, kot smo porabili. Ničesar nismo prelagali na ramena prihodnjih generacij,« je med drugim v svojem govoru izpostavil predsednik stranke, ki se je srečanja udeležil z ženo Urško in otrokoma. Med udeleženci, ki so popoldne preživeli ob zvokih harmonike orkestra Primoža Zvira in zabavnih igrah, so bili tudi evropska poslanka Zofija Mazej Ku-kovič in številni drugi vidni predstavniki stranke. Marija Šukalo Na Venišah se je družilo skoraj dvesto članov stranke in njihovih simpatizerjev. (Foto: Marija Šukalo) SPOMINSKA PROSLAVA NA ČRETI Borci v drugi svetovni vojni v izjemnih razmerah branili svoj narod Na Čreti je 5. oktobra potekala tradicionalna proslava v počastitev spomina prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem pred 72 leti. Obiskovalcem sta pozdravne besede namenila podžupan občine Vransko Aleksander Reberšek in županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Županja je poudarila, da je ponosna na prednike, ki so žrtvovali svoja življenja, da lahko danes živimo v miru in svobodni deželi. Srečanje na Čreti obuja spomine na pomembne zgodovinske dogodke v naših krajih in nam krepi zavest svobodnega naroda. Država Slovenija bi morala biti največja vrednota, ki bi se je morali vsi zavedati. Mag. Dobran Božič: »Bili so izjemni ljudje, ki so se v ekstremnih razmerah odzvali na izjemen način.« Slavnosti govornik mag. Do-bran Božič, načelnik generalštaba Slovenske vojske, je v svojem govoru izpostavil, da smo v zgodovini Slovenci mnogokrat dokazali, da smo pogumen narod. O borcih druge svetovne vojne pa je mnenja, da ti niso šli v vojno, ker bi se radi bojevali, temveč jih je klicala višja sila. »Bili so izjemni ljudje, ki so se v ekstremnih razmerah odzvali na izjemen način, da bi branili svoj narod. Njihova herojska dejanja nam morajo biti navdih tudi v težkih časih, ko nas ne pestijo vojne, temveč drugačne, socialne stiske,« je med drugim povedal Božič. Tekst in foto: Marija Šukalo Spominsko slovesnost so pripravili člani žalskega in mozirskega združenja borcev za vrednote NOB, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, žalski: območni odbor društva izgnancev, odbor veteranskega združenja Sever in Društvo generala Maistra. Kulturni program so sooblikovali moderatorka in recita-torka Jožica Ocvirk, Pihalni orkester Prebold pod taktirko Marka Rep-nika in Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Tabor pod vodstvom Špele Resnik. 11 Savinjske novice št. 41, 11. oktober 2013 Ljudje in dogodki, Oglasi V CERKVI SVETEGA JURIJA V MOZIRJU PREDSTAVILI ŽIVLJENJE PATRA MIHA DREVENSKA »Črnca v beli koži« pospremili z muzikalom V mozirski cerkvi so pripravili predstavitev knjige Črnec v beli koži, pater Miha Drevenšek, misijonar v Zambiji. Prvo nedeljo v oktobru so jo ob drugi obletnici Drevenškove smrti na »pot« pospremili z muzikalom. Tega so pripravili Mešani pevski zbor Utrinek in kvartet Prijatelji pod vodstvom Petra Gojkoška, kantavtor Antonio Tkalec in bobnar Miha Šrimpf ter povezovalec Aleksander Čobec. Pisec knjige, scenarist in režiser muzikala Janez Šamperl je poudaril, da je bil misijonar v Zambiji vedno obkrožen z ljudmi in otroki ter pesmijo. Člani Mešanega pevskega zbora Utrinek in kvarteta Prijatelji so predstavili tudi zambijske pesmi. Knjiga, ki govori o življenju in delu minorita, misijonarja Miha Drevenška, odkriva duhovna in miselna ozadja njegovih misijonskih poti. V njej avtor knjige pater Janez Šamperl popelje bralca od Mihovega otroštva, njegovih mladostnih iskanj in velikih odločitev do misijonskih podvigov, šolstva, botrstva in dela z mediji. Odgovarja tudi na vprašanje, zakaj so patra Miho v Zambiji klicali bambo - oče, zakaj je postal njegov zele- ni klobuk patrov zaščitni znak. Predstavitev knjige so obogatele pesmi iz Zambije in Slovenije. »Frančiškov brat, minorit, misijonar v Zambiji je bil vedno obkrožen z ljudmi in otroki ter pesmijo. Doživljali smo ga kot veselega, pojočega, razigranega, svetovno znanega,« je med drugim izpostavil pisec knjige, scenarist in režiser muzikala Janez Šamperl. Tekst in foto: Marija Šukalo Z-J*ostišče GRAD evne malice m kosila Rezervacije m zaključene družbe za dogodke, kvt iju rojstni dnuvi, birme, obhajila, abtetnfce ^ Wwitvr- Organiziramo tudi Cisto Ponnk.')<■;■ - trirtek od iv do j 7 j,r4. prava in nepozabno iPdsftrmJ Iii aS¡g2 uri ÜpJvjrfjrriKÍ I! |J(122. i/rr Cjrajsko VCCCrjo! ,'rfdiIja m ifgaatiS/utlit. C vi z P n t/i 1- bi <1 - l/l 3 1 S s zr û 0 S. (K n 1 3 L4 n 0 < Q1 % A S" « S" O 1 £ :: g- m 5 r-j ^ „ if s S o q - C. ■ä. rr £ & S 5 ? S 5 & 3 S. § m g I CL 6 = S a s ¿ = 3 t ïï. ° O 3 I < & g. P Lft <§ S S 5 1Ï r* 3 C ^ 5 E ^ ü 3 O -e 3 d1 v -t rt ra - m S : ; üj it r* 3 3 o u it Cl 3 o o 1/1 r* d" m b < fb 6j in c cj < f m m O 5! ■i t 3 O < ri" =• = X£ —■' tj S T Z - Ñ! Sj m* g. f> ri 2 3 „ w £ 5 sr JU CL rt! a h o. I IS o 'S- tU E vi aj = 8.3. 3 C Qj crci o o n< 3 a o c. w fD r+ LA > < CJ -t O ne D LA m w z iT if n E. to '"J TT S in CT —m ïffrt ^ Z slo g s m < <î> íD Fl