82. številka. Ljubljana, v sredo 13. aprila. XX. leto, 1887. SLOVENSKI NAHOD. :zhaj.i v ;,r. iii.n iteC-vr, izimJi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a. v s t r i j s k o-o g e r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden n.t^f 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse lito 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 1" kr. Za pošiljanja na dom računa se po 16 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Iiopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i š v o je v Rudolfa Kirbiša biši, „Gledališka stolba". U prav u išt ▼ u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenske posojilnice. Tu in tam delujejo slovenske posojilnice že jako uspešno. Glede na promet je pa mej njimi velika razlika; zapaziti je, da doseza promet po nekod že po sto. da celo po več sto tisoč ob navadnih obrokih obračunov, v tem ko drugod ne pridejo še do 50.000 gld. Pa tudi kjer se kaže najveća živahnost, neso v stiski zaradi preobilice bvo-jih denarnih zalog; še nikjer na Slovenskem neso posojilnice povedale, da bi imele preveč denarja na razpolaganje; pač pa se pogostem pritožujejo, da jim vsote dohajajo v premajhnem številu in premajhnem obsegu. Na mnogih, Če ne na vseh krajih, kjer delujejo slovenske posojilnice, bi bil promet velikansko izdatniši, ko bi se ukladal denar v obilnimi meri. Potrebam slovenskega naroda denarne zaloge naših posojilnic doslej ne zadoščujejo. Vsled teh občih razmer so te rodoljub^ nadejali, da se preustroji avstrijsko- ogerska banka v toliko, da bi dajala tudi posojilnicam denarne pomoči. V lesnici so slovenski rodoljubi v popolnem soglasji s češkimi ne samo mnogo pisali o tem po novinah, ampak so se do časa po svojih državno* zborskih zastopnikih tudi z vso odločnostjo oglasili na pravem mestu. Čehi in Slovenci so hoteli imenovano bnnko postavno zavezati, da bi delila podpore posojilnicam, ne da bi bilo treba prosjačiti za vsak slučaj Še posebe pri njej. Postavno so ji hoteli naložiti to dolžnost zategadelj, ker se je ta banka ravnala jednostransko in se je vedla tako, kakor da bi bili v Avstriji samo Nemci in Madjari, in kakor da bi imeli jedino ti pravico in potrebo v občem gospodarstvu. Ali, kakor se kaže, ne bo veliko boljše tudi zanaprej. Liberalnih Nemcev ni sram, slovanskih posojilnic obrekovati, češ, da nemajo toliko gotove podstave, kakor nemške, in ker je tudi Dunajska vlada zabredla že pri začetku, ko se je začela pogajati z Madjari zastran ponovljenja pogodbe in tudi avstro-ogerske banke, ostane za Slovane ves ustroj te banke tudi odslej bistveno tak, kakor je veljal doslej, in Madjari in Nemci z Židi na čelu bodo imeli tudi za naprej največ dobička od tega velikega in privilegovanega zavoda. Slovauski narod na široko zlasti ne bo imel tudi odslej no LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Sedmo poglavje. (Dalje.) Ko je Mabel videla, kako je Ludvika se kazala prevarano in nevoljno, omahovala je. Že jedenkrat jo je to jutro bila razžahla in sedaj ni mogla prenašati misli, da bi jo za preostro ali pusto držala. A kaj bi Henrik rekel o predlogu? Tako in jednako misli jej je pretrgala Ludvika, ki je, razumevši glavni razlog njo obotavljanja, vzkliknila : „Nespametno je zaradi Henrika ostati doma, kajti jaz drzno trdim, da on je že sedaj za to veselico navdušen. Več izmej njegovih prijateljev je mej pred sta vi j alci. Tekom dne bode slišal o tej predstavi ter bode za njo kar sanjaril." Zadnja opomba je Mabeli utišila dvome. Od hajajoč je zadnji treuotek le nerada obljubila, da bode kočijo poslala do gostilne ter se tudi sama o določeni uri pripravila, In to obljubo jej je pomir- benega dobička, naj se potem snujejo bankine podruž niče v katerem koli številu in v katerih krajih koli. Kakor bodo imeli tudi zanaprej jedino Nemci in Madjari pravico vedeti, koliko bankini bankovci veljajo, jednako bodo tudi oni sami obračali v svoj prid koristi takega zavoda. Slovenske posojilnice se torej nemajo nadejati, da bi dobivale denar za svoje potrebe naravnost iz avstro-ogerske banke, in če bodo imele tudi kako omejeno, dasi načelno utrjeno pravico, delali jim bodo take sitnosti, da se zaradi pojedinih slučajev ne bodo prizadevale pomoći iskati tam, odkoder bi jim morala dohajati brez pridržka v najizdatniši meri. Dejanska resnica je, da so slovenske posojilnice tako osnovane, da jim sme brez pomisleka vsakdo denarja posoditi. Ne samo da plačujejo razmetno velike obresti od ulog, imajo ob jednem tako podstavo, da se pri njih ni bati ne izgube, ne poloma. One delujejo tako pošteno, da bi bil gos podarski svet pač srečen, ko bi bila pri denarnih zavodih povsod taka poštenost. Mi moramo celo reči, da imajo še prehud ustroj glede na solidnost, in bi bilo misliti poprej, ne kako bi se njih ustroj postavil še trdniše, ampak kako bi se to in ono olehčalo glede na one, ki potrebujejo posojil. Če možno kedaj in kje narodu priporočati, da bi podpiral kak zavod, je možno to storiti pač z najboljšo vestjo glede na slovenske posojilnice. Nobeden drug jednakovrsten zavod ne more dajati boljšega poroštva za uloženi denar, in ker se k drugim jednakim okolnost im pridružuje Še narod nos t, rodoljubje, je pač dobrodejno delo, da ula-gajo rodoljubi denar rajši v domače posojilnice, nego drugam. Če pomislimo, da je narod naš navezan povsod na svojo lastno pomoč, je toliko potrebniše, da njemu pomagamo, ker nam dohaja zato jednaka, če ne še ugodniša pomoč v obliki obresti. In če poleg tega vidimo, da nam druge, na naših tleh delujoče hranilnice celo nasprotujejo v narodnostnem oziru, in da iz svojih dobičkov dele pomoč in trosijo velike usode naš; narodnosti naravnost in z zavestjo v škodo, je pač tudi čas, da krenemo boljšo pot in svoj denar ulagamo tja, kjer ima narod največo korist, ne da bi ulagatelji bili niti za jena sestra povraćala z Žarečim smehljanjem in z ljubkim stiskanjem nje ročic. Ludvika je bila res zadovoljna, a vse drugače je bilo z Mabelo. Ko se je peljala domov, zakrivala jej je drugikrat toli jasno in radostno obličje temna senca, ki je iz raznih nasprotujočih in bolestnih čutov izvirala. Mlada devojka osemnajsterih let, radostnega srca in toplih čutov ne bode lahko ostro sodila napak in slabostij, katere prijetna in pridobljiva zu nanjost zakriva. Kljubu vsej romantiki, občutljivosti in goreči vobrazuosti mladih let se je Mabel odlikovala po globoki in stanovitni ljubezni do pravičnosti, po nepokvarjenem pravočutji in po istinitem zaničevanji vsakatere malopridnosti in dvojezičnosti. Niti zakrivati niti prezirati ni mogla v značaji svoje sestre onih nenadnih lastnostij, katere so jej dogodki današnjega jutra pokazali. Ker jo nje vobraz-nost doslej Ludviko olepševala s toliko duševnimi in telesnimi prednostmi, prestrašila se je sedaj istinitosti, ki se jej je pri natančnejšem opazovanji pokazala. A ti v Mabelinem srci oživljeni čuti so bili nejasni in nedoločni; in celo sama ni skušala, da bi si jih pojasnila; čutila je, a mislila ni; oni omah vinar na škodi zaradi tega. V tem pogledu bi bilo vreduo osnovati na Slovenskem denarne zavode že samo zaradi tega, da bi se dobiček iz slovenskih ulog ne obračal v izpodkopavanje slovenske narodnosti ; slovenski denarni zavodi bi bili torej vredni, da se podpirajo, tudi ko bi imeli samo značaj hrambe, in so naše posojilnice v vesnici vojaškega značaja v tem pomenu. Toliko več pa so vredne, da njim pošiljamo podpore, ker narodu tudi pozitivno koristijo v gospodarskem oziru. In ker konečno zabranjujejo iste posojilnice, da se ne množe" odrtniki mej narodom, pač leliko vsakdo ume, da je ravno v posojilnicah tudi velika moralna moč. Oni, ki torej vzgojujejo narod kakor si bodi, imajo celo dolžnost, da svojo vest spravijo v soglasje tudi glede na ulaganje denarja, kar store najprikladnije, ako odločijo svoje uloge slovenskim posojilnicam. Kolikor bolj politični in narodni nasprotniki skrbe zato, da bi prišel naš narod v tujo oblast tudi po poti denarnih potreb, tolika veča dolžuost je, da so rodoljubi jedini v skupni in za skupno denarno podporo slovenskih posojilnic. O poslednjih je pa samo želeti, ne samo, da bi se utrdile, kolikor jih je že oživljenih, ampak da bi dobile še mnogo vrstnic po različnih krajih naše domovine. To bi bil najlepši odgovor onim Nemcem, ki ne privoščijo našim poštenim denarnim zavodom podpore iz avstro-ogerske banke. Dilke o Rusiji. Charles Dilke, bivši angleški minister in iz-vestno najnadarjenejši član radikalne stranke, ki se je le vsled lokavo zasnovane spletke moral umakniti z ministerskega sedeža, priobčuje sedaj v „Fort< nightlv Rewiew" vrsto Člankov ob evropskem položaj:. V jednem članku razpravlja duhoviti ta pisatelj tudi Rusije vojno silo in slučaje, ko bi se severna ta velevlast spoprijela s kako drugo evropsko državo. Dilke našteva najprej vse vire, iz katerih Rusija zajema svojo moč in konstatuje, da je ruska vojska najsilneja na svetu, da jo vedno popolnem mobiMzovana. Ta poslednja trditev dozdeva se mnogim neverjetna, ker je mnenje zelo razširjeno, da bi Rusijo ovirale najveće težave, ko bi hotela mo-bilizovati, ker je carstvo tako ogromno razširjeno. J ji v i nje premisleki porajali so le splošni čut nezadovoljnosti in prevare. Vse te sumnje in skrbi, ko so se v nje duhu druge za drugimi drvile ubežale so h kratu, ko je kočija obstala pred vrati očetove hiše, in se je druga neposrednja skrb m i vala jej v spomin. V hišo stopivši vprašala se je, kaj poreče pač teta Sabija, da sem toli časa izostala. Ura v veži bila je ravno štiri, ko je hitela gori po stopnjicah. Kaj je mogoče? In sedaj jej prihaja še mučniša misel, da se je vrnila brez obljubljenega traka. Zares, to je dan, ko mi vse navskriž hodi. Res vse jej je nekako navskriž hodilo. Gospića Sabija je bila osamljena ter je preživela žalosten dan in je vsled te^a bila kaj čmerna. Kot mučenica se je odrekla zajutreku, kar je za osobe nje kmetskih navad in šeg mnogo bilo; in le z veliko težavo se je dala pregovoriti, da pač še ni prepozno za suhor in čašo čokolade, kar jej je Mabel sama iz obednice prinesla. Rekla je, da ne de nič, prav nič, da je Mabel izpozabila kupiti trak. Kaj to de, ali sama nosi novo ali pa staro čepico ? Razen Mabele hi bil vsakdo zaman skušal rešiti jo iz te brezoadne obupnosti. A v pristranskih Dilke dokazuje, da se vsi varajo, ki tako mislijo. Ogromna ruska vojska, broječa okolu štiri milijone vojakov, more se ruobilizovati v malo dneh, velik del te vojske pa je vedno pripravljen na bej. Mnogi tudi mislijo, da ao ti milijoni samo na papirji, a tudi ti ae ljuto varajo. Od 1878. 1. je Rusija neizmerno napredovala. Ona ima več kano-nov, nego Nemčija in Avstrija vkupe. Njena konjica je številneja in močneja, nego konjica Nemčije in Avstrije vkupe, pa še nekoliko čez. Ruska konjica je prva v vsakem oziru. Charles Dilke meni, da bode Rusija zadušita Nemčijo s svojo srečno ležo in z divnim vencem trdnjav, katere je zgradila ob zahodni meji. Potem piše o veliki mržnji proti Nemcem, ki je prevzela ves ruski narod. Rečeni pisatelj potem nadaljuje: „Ves narod ruski čuti, sluti in že naprej vidi, da se bode Rusija v kratkem morala bojevati Njen prvi sovražnik je Nemčija. Ruski častniki pravijo, da bode boj z N mci strašen. Ko bi tudi v prvi vojni Nemci potolkli Ruse, dvignila se hode Rusija zopet in borila tako dolgo, da uniči sovraga svojega. Ruski dvor še brzda javno mnenje, a le do gotovih mej in ta dvor dobiva vso moč baš iz javnega mnenja." Stvar je Jako čudna, primerjamo li izjave prijateljstva mej Nemčijo in Rusijo in nastopne fakte : Kraljevce je silna trdnjava, Torun ima železne forte, Gdansko in Poznanj pokrita sta z utrdbami, in sedaj dela na tisoče ljudij nove utrdbe pri Kostrinu in Glogovi. No, tudi Rusija rok križem ne drži. Njena vojna sila narašča dan za dnevom tako, da je Nemčija ne doseže niti v zvezi z Avstrijo. Danes se sme z gotovostjo trditi, da že bledi nemške vojske zvezda, da bode ta vojska ulegla pred četami ruskimi. Nemški narod ne hode mogel pobiti svojih sovražnikov. Ako napade Nemčija Francosko ali Rusijo, bode to budalost, da ne rečem — samomor". Napisali smo te vrstico, ker se nam je sodba duhovitega Angleža, ki po svojem rodu nikakor ne pripada mej ohoževatelje Rusije, zdela zanimiva in objektivna in ker je vsekako vredno znati, kako o tej stvaii misli previdni John Buli. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13. aprila. V ponedeljek imeli so JIIa«loeclii shod v Pragi, kateremu je predsedoval Filšer. Bivši poslanec Ivučera se je pritož val, da ponemčevanje vedno bolj napreduje v Šoli, v uradih in pri sodiščih. Odvetnik dr. Pacak je pa primerjal položaj Čehov pod Taatiejeviin niinisterstvom z njihovim položajem pod Auerspergovo in Hasnerjevo vlado. Dokazoval je, da se je pod prejšnjimi vladami Čehom bolje godilo, nego sedaj. Posestnik Janda osvetio val je obupni gospodarski položaj češkega naroda. Edvard (Jregr je pa v dolgem govoru dokazoval, da politika Staro-čehov ni prava. Zavračal je sumničenja, da Mlado-čehi hočejo Riegru izviti vodstvo iz rok. Ta posel opravljajo dobro Riegrovi prijatelji sami. Treba, da se vsa češka politika radikalno spremeni. Z neod ■ točnostjo Čehi ne bodo nič dosegli. Koncem se je jednoglasno vsprejel oklic na češki narod, v katerem se priporoča, da se vsi poprimejo mladočeške poli tike. Shoda se je udeležilo nad 150O ljudij. očeh stare tete priljubljena jej bratičina ni bila nikdar prava grešnica; sedaj pa sedaj se je stara gospica res pritoževala, kako premočno Ludvika na sestro upliva in da je žo pripravljena Mabelino družbo v bodoče popolnoma izgubiti, vender se je znova rada s tem kratkočasila, da jej je Mabel jela prebirati zvezek starih listov; srce se je stari teti v resnici ogrevalo, ko je zapazila, kako zelo se je mlada Mabel zanimala za prašne liste njijinih prednikov. Sedaj kot tudi pozneje se je Mabel skrbno ogibala omeniti svoj pohod v gostilni, ker s pripo-vestjo o viharnih jutranjih prizorih ni hotela gojiti starih predsodkov svoje tete. Tudi gospica Sabija sama ni hotela povpraševati po Ludviki in nje življenji, ker jej za njo, kot je sama izrekala, ni prav nič mari. A zadrege in sitnosti nesrečnega tega dne še neso bile pri konci. Pri obedu je Mabel zaman ča kala, da bi bil Henrik, ki se je bil z izleta sieer utrujen, a kaj radosten vrnil, le besedico spregovoril o gledališki predstavi. A molčal je neprestano. Ko je po obe J u krevse obul ter vzemši sviralko, jej iiHsvetoval, naj bi jo pri klavirji spremljeval. morala je prisiljena mu izpovedati, kar je Ludviki Na Ogerakem je že živahno volilno gibanje. Srbi bodo še ta mesec imeli 3 volilne shode. Za vlado nekda prihajajo od vseh stranij ugodna poročila. % Han j«' države. V nedeljo je sklenil bolgarski ministerski sovet. katerega se je udeležilo več drugih bugarskih veljakov in regenti, naročiti Stoj lovu, da naj sporoči Dunajski vladi, da je položaj v Bolgariji tak, da se vsekako mora v kratkem sniti sebranje in voliti kneza. — Sebranje s«* baje sniile 28. aprila po pravoslavnem koledarji. Bolgarski vladni pristaši mislijo, da bode princ Ki murski vsprejel bolgarski prestol, ako le dobi zagotovilo, da ga potrdijo vse velevlasti. Nadejajo se, da tudi Rusija ne bode nje-govej kandidaturi ugovarjala, ker se je preverila, da ni misliti, da bi Bolgari volili kneza mingrel-skega. Najbrž se v Sofiji jako motijo. „Norduu se piše iz Peterburga, da bi sedaj noben knez ne hotel iti v Sofijo, niti princ Battenberg. Zategadelj bode sebranje podaljšalo regentom pooblastila. Re-gentstvo se bode prizadevalo spraviti stvari v normalni tir. — Ruski kapitan Nabokov je nekda prišel v Reni s 150 Črnogorci, s katerimi bode skušal motiti mir v Bolgariji, kakor se poroča od bolgarske vladne strani. Po prizadevanji generalnega gubernatorjaGurka bode riiftka vlada osnovala za Poljsko posebno knietsko banko, katerej hode namen pomagati malim posestnikom, da jih ne bodo več odirali Židi in poljski plemenitniki. — Oficijozno glasilo ruske vlade „Norda izjavlja nado, da se bode ohranil mir. Hujskanja nemških listov proti Francozom nemajo dosti pomena. Tudi zaradi Afganistaua ne bode raz pora. Mejna komisija bode vso stvar mirno poravnala. — S Poljskega vlada močno iztirava tuje podanike. Povod temu je dvojen. Nemčija je namreč iztiravala ruske podanike, tedaj nema Rusija nobenega uzroka z Nemci, ki bvajo v Rusiji, milejše ravnati. Razen tega je pa vlada izvedela, da več nemških častnikov biva v Rusiji, kot oskrbniki po sestev poljskih plemenitaiev, njihov pravi namen seveda je le vohunarjenje. Naravno je, da je vlada zategadelj jako nezaupljiva proti tujcem. Kdor hoče, da ga ne iztirajo, dobiti mora rusko državljanstvo. Tujcem, ki bivajo drugod v Rusiji, je pa vlada naložila visok davek. — Veleposlaniku Lobanovu je baje vlada naročila, ko se je vračal na Dunaj, da naj sporoči avstrijskej vladi, da Rusija ne bode za sela Bolgarske, lttisk i general Ignatjev se je pogovarjal z dopisnikom francoskega lista „Figaro" o evropski politiki. Ignatjev mu je pripovedoval kako je dražil Bismarck Av>trijo 1866. in Francijo 1870. 1.1 da sta začeli vojno. Mnogim francoskim listom se je plačalo po 200.000 do 300.000 frankov, da so pisali za vojno. Podmičeni listi pa neso vedeli, da denar, katerega so dobili., izvira iz Nemčije. Rusija se v Franciji boji samo komune in Ferrvja. 1883. leta izrazil se je proti njemu Herbert Bismarck, da je Ferry jedini Francoz, ki dobro spoznava, da sta Alzacija in Lorena za zmiraj za Francoze izgubljeni, zategadelj je pa začel tirati kolonijalno politiko. Bismarck bi k večjemu Loreno in jeden del Belgije ponudil Francozom, ako se za zmiraj odpovedo Al-zaciji, to se ve da le v skrajnem slučaji. Mej Fran cijo in Rusijo ni treba nobene pogodbe. Zveza mej njima je trdnejša, nego hi se bila na papirji podpisala. Rusija potrebuje mogočno in bogato Francijo, ter je ne bode pustila ponižati. Boulanger je v Rusiji ravno tako popularen kakor v Franciji, ker je v vojski vzbudil zaupanje in odstranil vse nerede. Ko je ukazal Bismarck po listih napadati Boulan-gera, se je nadejal, da ga bode na ta način odstranil. Napadi nemških listov so pa le Boulangerovo popularnost v Rusiji povekšali. Sedaj pač Bismarck še ne bode miroval, ampak bode skušal svoj namen drugače doseči, a najbrž brez uspeha. It ii ni u us kat zbornica je pooblastila vlado, da sme podaljšati začasno trgovsko pogodbo g Francijo do konca letošnjega leta in skleniti tudi z dru-zimi državami do tega časa začasne pogodbe, ako dovolijo prosti izvoz žita in živine. — 35. aprila začne se obravnava proti napadovalcema Rušeuškega prefekta Mantova. «»Irska zbornica je po dolgej debati v prin cipu odobiila s 77 proti 38 glasom finančno politiko sedanje vlade. Bivši italijanski minister vnanjih zadev, grof Robilant, hoče stalno bivati na Dunaj i, kadar bode vsprejet njegov odpust kot general iz vojske. — Novi vojni minister hoče vojsko v Massauahu povekšati na 30.000 vojakov. Ko pride novi poveljnik Saletta v Afriko, bodo se začeli Italijani pomikati proti Kerenu. Več torpedovk dala bode vlada novemu poveljniku na razpolaganje Vse dopisnike časopisov bodo iztirali iz Massauaha. Francoski ministri Bertholet, Granet in Millaud ter 160 senatorjev in poslancev je odpotovalo v Airiko k otvorenju železnice Tunis-Algier. Alzačani so se dosedaj na vso moč odtegovali službi v nemAkej vojski. Bogatejši pošiljali so svoje sinove na Francosko pred 17. letom, kjer so dobili francosko državljanstvo in obslužili vojake, potem se p* vrnili domov. Sedaj pa hoče nemška vlada to zabraniti. Prepovedala bode vsem, ki bi se na ta način odtegnili neraškej vojnej službi, daljše bivanje v Alzaciji in Loreni. V nedeljo bil je v Charleroi velik shod l»el-gijskili delavcev. Prišlo je do 800 odposlancev socijalistiških društev. Na shodu so se pa sprli mei seboj. Južuobelgijski delavci ostavili so shod, ko so izjavili, da po njihovih mislih je silovit preobrat in splošni štrajk jedino sredstvo, s katerim se more zboljšati položaj delavcem. Severno- in vzhodno-belgijski delavci so pa na shodu zagovarjali mirno in zakonito propagando. Angleška vlada je zvedela, da je pred 14 dnevi iz Amerike odšla z dinamitom naložena ladija na Irsko. Zategadelj je dala ukaz strogo paziti, kje bode skušala razložiti dotična ladija svoje blago, in zapreti vse šumne osobe. Dopisi. Iz 1*111Ja 12. aprila. (Velikonočno besedičenje.) Velike vaje v eskadri, ki naj bi se bile, (kakor je bilo določeno) letos vršile, so nenadoma odpovedane. Vršile se bodo le v onej meri, kaker je vsako leto navada. V tem zmislu moramo popraviti dotični naš dopis v „Slov. Narodu.u Kje da tiči uzrok, da se je tako ukrenilo, ne vemo. Škoda! Da smo vremenski preroki (politiški namreč !), povedali bi lahko, opirajoč se na navedeno suspendovanje, se li bode politiško obnebje stemnilo ali zvedrilo, bode li jasno ali huda ura. Kako bi ustregli onim „zeitungstigrom" — stvarice te so specijalnost, tip vsake kavarne — ki nervozno — vznemirjeno pričakuje ^najnovejših vesti j" iz vseh onih kotov sveta, od koder nam more priti huda ura. Škoda res, da nesmo vremenski proroki! Vreme pa imamo letos zares čudno, bolj ko se bližamo pomladi, tem hladnejši je. V velikonočnem tednu bilo je mrzlo, kakor v adventu; in te dni se nam je zdelo, da ne praznujemo velikonočnih praznikov, temveč — božične. Vse se nekam narobe obrača na svetu! Kar je pred nedavno lepo po nogah hodilo, kakor se spodobi, postavilo se je na glavo; zato pa tudi vremenu ne smemo zameriti, ako si dovoljuje take ekstra vagance. Gospod župan Tržaški se nam pa res smili! obljubila; ob jednem mu je povedala, da se ni rada I udala predlogu, dokler je ni sestra z jasnimi besedami zagotovljala in pregovorila, da bode njega močno veselilo spremljati io v gledališče. Vedela ni, ali bi se jezila ali pa veselila o utisu, katerega je nje poročilo uzročilo. „In ti si zares verovala tej slepariji (humbug)!" vskliknil je Henrik. Zadnja dva dni sem tu napenjal vse mogoče zvijače, da bi se iznebil teh neumnih zijal (Jaekanapes"), ki bi me bili radi k tej abotni glumi izvabili. Zares, komaj sem se drznil pokazati se na nekaterih mi priljubljenih krajih ter sem se strašil lastne sence, da ne bi se v gledališnega igralca premenila; in ti, nedolžno jagnje, bi me rada izvodila v sredo iskrenega boja. Zares brez milosti bi me obsodili k nalogi Julija Caesarja, ali pa še k hujši nalogi ljubimca Viktorije Vanekar-jeve. Na mojo častno besedo, draga moja, to je prava četa harpij." Na to je gospica Sabija jela razkladati, da slabo vreme in vedno ponočevanje Mabeli spodjesta zdravje; te besede so vznemirjale celo gospoda Vaughana, ki je prek Časnika pogledavši opomnil, da je danes kaj vlažen večer in da najbrže ne bode na to mislila, da bi še odšla od doma. Ta trenoteK je pogovor pretrgala došla gospa Leroveva, katere trmasta svojeglavnost je bila oborožena zoper vse ugovore. Mabel bi bila sedaj rada umaknila svojo obljubo, a Ludvika se temu ni udala. Največ, kar se je mirnim potom dalo doseči, bila je pogodba, da se rano domov povrne. Ker je Mabel toli prosila in je tudi oče temu prigovarjal, udal se je Henrik, da jo bode spremljal; a pogodil si je izrecno, da bode prav po svojej volji lehko odšel, ko bi skušali za bodoče predstave ga za igralca pridobiti. Ko se kočija odpre, pozdravili so jih gospa Vanekarjeva in njena hči, ki sta se bili prav prijetno na zadnjo stran usedli. Napol glasen vsklik nevoljnosti izmuznil se je Henrikovim ustnam. „Jaz sem prav odveč", poše-petal je Mabeli. Potem je glasno pristavil: „Kot vidim, vas vseh je dovolj, da se same lehko čuvate. Zato, lehko noč!" Če se je Mabel vsled tega neprijetnega začetka čutila slabe volje, tako so jej naslednji dogodki tega večera ta čut komaj zmanjšali. Toliko poudarjana gledališka predstava je bila le gola po-skušnja. Posamični so naloge slabo znali, oder je bil le slabo razsvetljen in igralci so bili slabe volje. Ludvika je šla za prepahe (kulise) ter se je Katoliška cerkev praznuje poezije polne praznike, človeštvo svoje odrešenje. To so dnevi, ko se Človek rad umakne iz bojnih vrst politiških strank, ko odloži politiško svoje orožje — naj si bode že ra-pir ali pa cepec — in živi le sebi in svojim. To so dnevi miru in počitka. Še celo trudoljubivi naši državni poslanci vrnili so se v krog svojih družin, da se oddahnejo in odpočijejo od hudih naporov, ki so jim jih prouzročile interpelacije, k a terih neso podpisali. Kdo bi se tudi podpisoval zaradi jed nega — škofa. Celi svet praznuje in uživa blagi mir, samo županu Tržaškemu je letos drugače usojeno, kakor nam pripovedujejo nemški in italijanski Časopisi. Bližajo se pa tudi, resni Časi mestu Tržaškemu, sedaj ve ja reMti nesrečno to mesto bude nevarnosti in odvrniti neizbrisljiv madež, katerega opraviti ne bi mogle niti bombe, in kar je več ta cega irredentovskega oiodja. Da, slovenski napisi ob novej železnici so preteča nevarnost, ki hudo vznemirja lab nske kroge; in naša vlada bode izneseno — kolikor jo mi poznamo — hitro potrebno ukrenila, da se potolaže lahonski živci Če se pa Slovenci jeze, kdo bi si radi tega lase belil ? ! Slovenska jeza itak ne sega do ministerskega fotelja. — Častiti Tržaški lord-mnyor pa naj se tolaži! Praznike so mu slovenski napisi pokvarili, žrtovati se mora za mesto, delati mora Bdie erforderlichen Schritte" — ali: „der Zweck ist des Schvveisses der Edlen werth." C-t—c. Iz Nkofjclolte 12. aprila. [Izv. dop.j Letošnji velikonočni prazniki neso bili za nas nič kaj veseli. V nedeljo ostrašil nas je grozni požar na Godešcah, \se je potem le o tem žalostnem dogodku govorilo in vsem so se smilili ubogi ljudje, ki -so toliko trpeli. Če bodo tudi usmiljene roke kaj pomagale — pri nas smo jim takoj dohodke čitaluične veselice naklonili — bode škoda še vedno vflika in dolgo jo bodo čutili uesrečni pogorelci. Naj bi rojaki tem revežem priskočili z obilo podporo in se pri tem ravnali po pravilu, da dvakrat d a , kdor hitro da Pri tej priliki naj opozorim Škofjeloške mestne očete na nedostatek, katerega bi kazalo hitro odpraviti. Na stopnicah s spodnjega trga ni nobene svetilnice prižgane, dasi ravno bi bila ravno ondi razsvetljava zelo potrebna, ker vsak ve, da je nevarno po temi hoditi. Ker moramo vodnjak itak že na svoje troške popravljati, naj bi mestni očetje nam na spodnjem trgu vsaj nekoliko svetlobe na me.^ttie troške privoščili. Domače stvari. — (Predavanje na korist Erjavčevi ustanovi) priredi »pisateljsko podporno društvo" v nedeljo dne 17. aprila ob 11. uri v čitalnični dvorani. — Predaval bode g. prof. Leveč „o Erjavci in njegovih delih". Ker gre za podporo dveh nežnih sirot, hčerk prerano umrlega slovenskega pisatelja prof. Frana Erjavca, pričakuje se, da posegne p. n. čestito občinstvo naglo po ustopmcah, ki se dobivajo od danes naprej pri g. Vasu Petričiču na Mestnem trgu in pri čitalniškem kustosu ,v trafiki. Cena ustopnicam je 30 novč., sedežem pa 60 novč. — utikala v male razpore raznih tekmic; gospa Va-nekarjeva pa je Mabel dolgočasila ter jej pripovedovala, kako je nje Viktorija vse razžalitve svojim razžaljivcem po vračala. Predno sta se Ludvika in gospa Vanekarjeva dali pregovoriti, da bi se vrnili domov — in to se je zgodilo še le okolu polunoči — prepričala se je Mabel kljubu svoje j blagosrčnosti, da sestra in njeni prijateljici jo rabijo le za sredstvo lastnemu strastnemu hrepenenju po veselji. Ker se prav nič ni zanimala za spodletele napore gledaliških igralcev, mislila je le na teto in Henrika, ki sta jo doma čakala; mislila je tudi na trudnega kočijaža in konja, ki so jo v zimskem dežji morali čakati. A s tem se še niso nehale prevare tega večera, slediti jim je imela še hujša. Mabel jo je opazila vrnivši se domov. Žalovala je bolj, nego je sama si hotela priznati, sli-šavši, da za časa nje odsotnosti sta Henrik in gospica Sabija v družbi imela Lincolna Dudleva in da ju je ta s svojim bogatim zakladom mičnih po-vestic, peBnij in raznovrstne učenosti razveseljeval; postavljal ju je, tako jej je rekala nje živa vobraz-nost, v one krasne strani mišljenja in pesništva, kamor le toli odličen duh postavljati more. Do Ustopnice dobivale se bodo v nedeljo tudi pri blagajnici. — (Tehniškega društva shod), ki je bil napovedan na danes zvečer, je odložen. — („Popotnik.) List za šolo in dom" ima v svoji 7. številki nastopno vsebino: »Hristos vos krese". — O surovosti naše mladine. (Dalje.) — Solnce. Praktična obravnava te pesmi, Število 108 „11. Berilo". Josip Lasbaher. — Drobtinice za zgodovino slov. šolstva. Matej Slekovec. — Dopisi. — Razpis častne nagrade. — Novice in razne stvari. — (V spomin Ivanu Dolinarju.) Odbor za Dolinarjev spomenik je v nedeljo dne 3. t. m. postavil lep mramorni križ na gomilo prezgodaj umrlega rodoljuba. O tej priliki zbralo se je precejšnje število rodoljubov na pokopališči sv. Ane. Grob je bil okrašen lepimi cveticami in venci. Na pis na grobnem spomeniku je: IVAN DOLI NAR, narodni boritelj rojen v Škof j i Loki dne 26. avgusta 1840. umrl v Trstu 6. junija 1886. Postavili rodoljubi 1887. V poletji bode odbor z nabranimi doneski postavil spominsko ploščo v rojstvenej hiši ranjkega Ivana. Kdor želi še kaj žrtvovati v čast neutrudljivega bo-ritelja, naj izvoli poslati denarničarju odbora g. K. Kalistru, ulica Coroneo št. 17. ,,Edinostw. — (Novi bankovci po goldinarji.) Ker se zadnji čas opazuje vedno več ponarejenih bankovcev v prometu, začela sta obestranska finančna ministra premišljati, bi li ne kazalo, da se izdado novi goldinarski bankovci, stari pa vzamo iz prometa. Ponarejenih bankovcev je že za par tisoč mej ljudmi in so na prvi pogltd težko spoznati, ker so dobro narejeni. V obče je tisek baje tanji in malo višji, kakor pri pravili bankovcih, tisk serije in številke pa bolj temno rudeč. — (Požar na Godešicak) napravil je nad 50.000 gld. škode. Pogorelo je vsega vkupe 23 hiš z gospodarskimi poslopji. Izinej teh je bilo 20 zavarovanih pri Graški vzajemni zavarovalnici za 16.000 gld. — (Požar.) Vas Gorice v Zilski dolini je dne 11. t. m. po noči pogorela. Dvainsedemdeset hiš je uničenih. — (Vrbsko jezero) jeoci preteklega petka prosto ledu, ki je je skoro tri mesece pokrival. — (Tržaško delavsko podporno dru štvo) pod pokroviteljstvom cesarjeviča Rudolfa izdalo je račun in poročilo za 1880. 1. Preteklo leto društvu ni bilo ugodno, ker je v Trstu razsajala kolera in se je za podpore bolnikom izdalo nad 2500 gld. več, nego prejšnje leto, vender se je društveni imetek pomnožil za 1300 gld. in znaša društveno premoženje okolu 17.400 gld., od katerih je y kranjski hranilnici naloženih 6156 gld. 54 kr, v prvi Zagrebški hranilnici 2479 gld. 07 kr., pri „Banca Commerciale" v Trstu 826 gld. Rednih udov ima društvo 1112, rednih družabnic 318, podpornih 29. Te številke in pa vsota 9505 gld. 10 kr., ki se je v letu preteklem izplačala obolelim udom, najglasneje dokazujejo veliko važnost delavskega podpornega društva. V njem ima slovanski delavski mišljevala si je sama, da bi bilo nekako hudobno, kako je Henrik ponavljal nekatere najboljše izreke svojega prijatelja; domišljevala si je, da bi bilo zares razžaljivo, kako je teta jej zagotovljala, da naj brže ne bode imela prilike tekom zime videti tega izredno prijetnega moža; kajti slučajno bil je danes popoludne zamudil brzovlak, žrtvoval je njima jedini ta večer ter se v nedeljo z jutranjim vlakom odpelje v Philadelphijo. Tako se je končal dan prevar; Mabel pa je tedenski zapisnik, v katerem je vse veselice in prijetnosti zapisovala, sklenila z nekakim čutom dolgega časa, kosanja in nevolje. Kako nemogoče je vsem dopadati, rekla si je, ko je v samoti svoje sobe dnevne dogodke premišljevala in z največjo zopernostjo mudila se pri največji nesreči, da Dudleva ni videla. Ker je sprevidela, da je nemogoče vsem dopadati, ulegla se je z napol utrjenim sklepom, da bode v bodoče skušala, le sami sebi dopadati. Na srečo noči ni preživel niti ta nevarni sklep, niti oni bolestni čut, iz katerega se je bil porodil; nedeljsko solnce tudi ni obsevalo bolj radostnega obličja, nego je bilo Mabelino, ter ni v nobenih mladostnih prsih izbujalo blajših čutov. (Dalje prih.) živelj v Trstu svoje središče in svoje zavetišče, v njem skrbljeno je za omiko in zabavo, v slučaji bolezni pa tudi za podpore. Zategadelj želimo iskreno, da se društvo vedno bolj razcvita. — (V Zagrebu) spoprijeli bo se predpreteklo noč vojaki 16. in 53. pešpolka, da se je moral alarm trobiti. Izgredniki napali so celo stražo, katera je potem rabila orožje ter ustrelila tamburja Trbojeviča. dva vojaka pa ranila. — (Oklopnica „ Cesari činja nadvojvod inja Štefanija") spustila se bode jutri popoludne ob 2. uri pri sv. Roku pri Trstu v morje. Ta oklopnica se glede velikosti ne more meriti s pomorskimi velikani franco-kega brodovja, kakor so „Admiral Baudiu", ali z angleškimi „Inrlexirdeu. „Trafalgar" in „Nile", še manj pa z italijanskimi orjaki „Duilio", „Dandolo", „Italia" in „Lepanto". ki imajo do 14.000 ton (deplacemenO, kajti oklopnica Štefanija ima samo ">150 ton, a za vojno je velike važnosti. Strokovnjaki, osobito angleški, prišli so do prepričanja, da so za vojno manjše, a sicer izvrstne oklopnice boljše in pripravneje, nego pre-okorni velikani. Nova oklopnica pa je uzor take la-dije, kajti uporabilo so se vse najnovejše iznajdbe in izkušnje. Oklopnica Štefanija je 85'36 metrov dolga, 17 metrov široka, jekleni oklep je 23 centimetrov debel in sega 137 metra pod vodo. Ves oklep ima 890 ton, to je 17.800 stotov. Oboroženje oklopnice Štefanije je izvrstno. V oklopnem stolpu bodeta nastavljena dva kanona po 48'/a ton. Sila zračnega pritiska, če oba hkratu ustrelita, je tolika, da bi se ž njo vsa oklopnica mogla 8 čevljev visoko vzdigniti. Projektil iz teh kanonov tehta 455 ki., je 1*4 metra dolg, za vsak strel potrebuje se 141 ki. smodnika. Tak projektil prebije najmočneji oklep. Razen teh dveh orjakov imela bode nova oklopnica še več manjših kanonov, ki so pa vender toliki, da 8 svojimi 51 kilogramov težkimi projektili prebijejo tudi 15!/a palca debel oklep. Parni stroji na ll.OOO konjskih močij gonili bodo novo ladijo v jedni uri 17 morskih mi!j daleč. Za razsvetljavo služila bode velikanska električna svečava, razen tega pa bode na njej Še mnogo strojev za vse razne namene in potrebe. Poveljnik v svojem oklopnem stanu bode pred seboj imel kakor klaviature razne žice. Z lahnim pritiskom sprožili se bodo lahko velikanski kanoni, dajala povelja, da se spuste torpedi, in urejala mer ladiji. Kakor žile in žilice v živalskem t- lesu, tako bodo delovale in služile razne žice na tej novi pomorski trdnjavi. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Levov 12. april. Prcsvitli cesar podaril je za pogorelce v mestu Kuty 2000 gld. Dunaj 12. aprila. Nadvojvoda Albrecht praznoval bode dne '25. t. m. svojo vojaško šestdesetletnico. za katero se delajo velike priprave. Iz Peterburga in Berolina pričakujejo vojaške deputacije. Pariz 12. aprila- V tukajšnjih ruskih krogih se vse vesti o novem atentatu na ruskega carja forumi no zanikavajo. Pariz 12. aprila. Iz Ženeva (Genfa) dobil je „Matin" iz niliilistiških krogov vest, da zadnji atentat na carja ni bil delo nihilistov. Nihilisti so svojo taktiko premenili. Delovati hočejo s pregovarjanjem in s koncentracijo, ne pa s propagando dejanja. „Matin" objavlja celo nihilistov protest, ki je v tem zuiislu pisan. Pariz 12. aprila Flourens vsprejel danes dopoludne Mohrenheinia, ki odpotuje potem v Nizzo in Cannes. — Knez mingrelski pričakuje se v kratkem v Pariz. Berolin 12. aprila. Risniarck odpotoval v Friedrichsruhe. London 12. aprila. Zasobna vest iz Kalkute javlja, da se emir afganski v kratkem kot begun pričakuje na mejo. Razne vesti. * (Ljudje na zvezdi Mars.) V Ameriki pripravlja se velikansk teleskop, kakeršnega še ni bilo Imel bode pa tudi poseben namen Učenjak Scbiaparelli zapazil je na planetu Marsu pravilne geometrične oblike. Na podlagi tega dokazuje ITa-marion, da na Marsu žive ljudje ali stvari, obdarjene z razumom in s človeškimi sposobnostim!. On piše: Figure so prepravilne, da bi bile pri stvaritvi slučajno navstale. Mogoče, da so ti ljudje mnogo popolnejši, nego mi. — Novemu teleskopu bode torej naloga, dognati, kaj in kakšne so omenjene pravilne figure na Marsu. * (Požar v cerkvi.) Iz Catanie se piše: V stolni cerkvi uoel se je na veliki petek božji grob. Strašen strah polastil se je občinstva. Vse hitelo je k izhodu in mnogo osob bilo je v gnječi težko ranjenih. Ogenj so k sreči hitro pogasili * (8 telet od jedne krave v jednem letu.) Kakor javlja „Oesterreichisches landwirt-schaftliches TVocheiiblatf, je svetniku Moserju v Happingu oktobra meseca 1885. leta jedna krava vrgja troje telet. V zadnji čas bila je zopet močno breja, a morali so jo zaradi oslabelosti zaklati. Pri ra/paran j i našli so 5 skoro popolnoma godnih telet, od katerih je jedno živo ostalo, ostali pa kmalu pogiftfl!. --gF! ■P3^ry—— „LJUBLJANSKI ZVON" Mtoji (192—11) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Zahvala. O priliki mojega imenovanja župnikom in proštom Metliškim došlo mi je od mojih časti tih prijateljev in od druge odlične gospode od :*iizu in od daleč toliko ljubeznjivih čestitek, da mi zaradi cerkvenih opravil velikega tedna in zdaj /.opet zaradi selitve ni mogoče vsakemu posebej odgovoriti; zato ini bodi dovoljeno objaviti jim s tem svojo najsrčnejšo zahvalo s prošnjo, da mi svoje visokocenjeno prijateljstvo in naklonjenost še za-naprej ohraniti blagovolijo. Podzemelj, dne 12. aprila 1887. 2.V2) Franjo Dovgan. lioterljne srećke 9. aprila. V Trstu: 72, 35, 31, 16, 3. V Linci: 47, 49, 58, 41, 61. XU|C1: 12. uprti i. Pri itirngi pl. Viranos, Groner t Dunaja. —Kollar is Gradca. — Pfefferer iz Rudolfovega. — Perenchich, dr. Hautsch z Dunaja. Pri Malr-il: Marku*, Grttner z Dunaja. — Anton, Miserovskv iz Gradca — Zier is Celovca. — Bauermann, Kelermann z Dunaja. — Kanš iz Trsta Umrli so v LJubljani: 9. aprila: Janez K ran je, železniškega čuvaja sin, S'/, leta, Cesta na južno železnico Št. 1, za Brigthovo boleznijo. 10. aprila: Ivana Žitko, delavčeva hči, 12 let, Poljanska cesta št. 18, za jetiko. — Neža Stojan, sirota, 18 let, Poljanska cesta št. 30, za jetiko. 11. aprila: Ana Denkel, gostij«, 70 let, Stari trg št. 10, za vodenico. — Anton Kranjc. železniškega čuvaja »in, 3 mes., Cesta na južno železnico št. 1, za božjastjo. — Helena Sesek, gostija, 79 let, Igriške ulice št. H, za otrp-ii'Tijem pluč. V dežel noj bolnici: 6. aprila: Luka Maček, goBtač, 74 let, za oslab-ljenjem. 7. aprila: Jera Grabio vic, dniuarica, 51 let, za jetiko. 8. aprila: Blaž Sifrer, dninar, 73 lot, za starostjo. — Marija Pogačar, gostija, 83 let, za starostjo. 10. aprila: Lenka Žrjav, delavka, 33 let, za otrpne-njem možganov. — Marija Stare, gostija, 58 let, za rakom. — Tomaž Nakrst, gost»č, 69 let, za oslabljenjem. 11. aprila: Marija Merhar, delavčeva hči, 3 letu, za jetiko. Poštne zveze. Odhod iz Izubijane. V Novo mesto vsak dan ob ti. uri zjutraj, vsprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudij. V Lukovoo preko Domžal vsak dan ob 7. uri zjutraj. V Kočevje preko Velikih Lašč vsak dan ob lltl. uri zjutraj. V KftTT)"• uri popoludne po letu, ob 3. uri popoludne po zimi. V Polhov gradeo in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 7*5. uri popoludne po letu, ob 2. uri popoludne po zimi. Na Ig; vsak dan ob ',:">. uri popoludne po letu, ob 3. uri popoludne po zimi. Prihod v IJiihlJano. I i. Novega me«ta vsak dan ob 2. uri popoludne. li Lukovoe vsak dan ob 5. uri 25 minut popoludne. \l Kočevja vsak dan ob (3. uri 20 minut popoludne. 1 ■. Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 minut dopoludne. Ii Polhovega gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 minut dopoludne. I/. Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj. Tržne cene v LJubljani ... dne* 13. aprilu t. J. Meteorologično poročilo. pl kr. špeh povojen, kgr. Surovo maslo. „ f'4enica, hktl. . . . 7 15 — 64 Rež, „ ... 4 87 —i 90' Ječmen, „ ... 4 39 Jajce, jedno .... — 2 Oves, „ ... 3 92 Mleko, liter .... — 8 Ajda, . ... 4 •>-? Goveje meso, kgr, — 64 Proso, „ ... 4 87 Telečje „ „ — 56 Koruza, , ... 5 04 Svinjsko „ n — H4 Krompir, „ . . 2 94 Koštrunovo „ , — 36 Leča, „ ... 11 Piftancc ..... — <"'rah, . . . . 15 — Golob...... — 20 Fižol, „ ... 1-2 — Seun, 100 kilo . . 2 85 .'daslo, kgr. . 90 Shtuia, „ j \\ 03 •last. , 66 Drva trda, \ □ metr. t; 50 *-»:-ob frituli. „ — BO mehka, i 10 J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Ho krina v mm. 11. aprila. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739 34 u. 739 95 ram. 74082 mm. 7 6 C 11-2 C 9 2 C si. vzh. si. vzh. si. vzh. I_ d. jas. d. jas. obl. 0(0 mn 12. aprila. 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer TU) 1 2 mm. 73955 ura. 739-04 mn. 7 4* C si. vzh. 120 C tik vzh. 6 8" C si. vzh. | obl. obl. jas. 0-00 mn. Srednja temperatura 9'3J in 87°, za 0 3° in 0-4* nad normalom. ID-u.n.a,3elcsL borza dne 13. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. BI*— — gld Srebrna renta......81*95 — „ Zlata renta......„ 113-— — „ 5g/0 marčna renta .... „ 97*10 — „ Akcije narodne banke . . „ 876*— — „ Kreditne akcije...... 284*20 — „ London........, 127 20 — „ Srebro ........ Napol........ C kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/0 državne srećke iz I. 1854 Državne srećke iz 1. 1864 100 „ 165 Ogerska zlat« renta 4%...... 101 Ogerska papirna renta d'',......88 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 116 Zemlj. obČ. avstr. 47a«/0 zlati zast. listi . 126 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 Kreditne srečke.....100 gld. 178 Rud o I fo ve srečke.....10 18 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 Trammway-društ velj. 170 gld. a. v. . 224 1006 — , 5-98 - „ 62-42'/, - i 25 > gld. 128 gld. danes 80 95 81*95 113*05 97-05 876 — 283*->0 12705 10*04 5*97 62*35 kr 50 90 26 50 60 50 40 75 50 50 20 Bizeljsko staro vino se Čez ulico prodaje po 2*3: in 23 l£X. liter v restavraciji „HOTEL EVROPA". JpV Junici ne, da Je vino pristno In las domaČih vinogradov. "»Saj (235—3) Zalogo kož za dobrih in trpežnih, priporoča po nizk- j ceni strojarija (168-9) Ivana Tomšiča na Vrhniki. Odda se v najem na Notranjskem hiša v dve nadstropji, z 10 [sobami in več kuhinj, kletmi, hlevi, zeljiščniini in sadnimi vrti tik zraven, v kateri so nahaja že stara, jedina v vasi dobro obiskovana krema s tabak -trafiko in je pripravna za vsako trgovino. Taisto posestvo se tudi zaradi preselitve v drug kraj pod ugodnimi pogoji produ. — Več o tem pove upravništvo nSlovenskega Naroda" do 24. aprila t. 1. (233—3) Išče se na III cd« dvoje stanovanj. Jedno naj bi bila tnala vila s 6 sobami, s kuhinjo, sobo za posle in z vrtom. Drugo stanovanje naj bi imelo 4 do 5 sob, kuhinjo in vrt. Ponudbe b popisom in ceno na uredništvo „Slovenskega Naroda". '234—3) Zobozdravnik A. SCHWEIGER, stanujoč v hotelu „pri Malici" (Stadt Wien), II. nadstropje, sobe št. 23 in 24, ordinira zjutraj od 7, to. ure do Val- ure, popoludne i 2. „ j; 5. „ Ob nedeljah in praznikih samo dopoludne od 7,10. do 1. ure. (208—5) Najboljša in najtrdnejša plomba, ki ne prouzroči v zobeh nikakeršnih bolečin, ter se po barvi no razlikuje od zob. — Najnovejši in priznano najumetnejši načini izdelovanja čeljustij in posameznih zob. Havzoč zaradi kopelne sezone samo do Junija. I Dober postransk zaslužek. Agrnte za zavarovanje /a življenje in proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejme dobra in Jak" priljubi I en a avstr Jak« ilru/lia. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod W. 1S«7** poslati temu listu. (70—21) Na prodaj je pOSOS t T7" O, ležeče v vasi Ho* tanj, v okraji Kadeftkem na DoleuJ-Nkem, blizu železniške- postaje SevniSk--. Posestvo obsega lepo pohiitvo z dvema lepima sobama, peč sa kalcinovanje potušelja in 13 oral zemljiška. Pogoji prodaje prav ugodni. Po'zvedbe pri >%.. C'v«Mik<>l -i \ Sevnici, kateri tudi priporoča veliko zalogo dobrega dolenjskega vina po nizki ceni. (247—1) Iz dr. Gregorič-eve zapuščine v Ptnji prodam «00 četrtinjakov dobrega štirskega vina (214—5) po -u.g-od.xil coni. I^etin« od 1869 naprej. — Naročila pri Antonu Gregorič-u v Ptuji. ležeče v Vrhovni*! vasi, jedno uro od Kostanjevice, blizu ceste, obsegajoče pohištvo, njive, travnike, veliki vinograd, lesčino In iioste, se po prav nizki ceni prostovoljno proda. Veš se poizve pri gospodu Antonu JHa|aelJ«nu v At. Jarneji. (242—2) i Zobozdravnika Paichel-a ^ j ustni in žolni preparati. \ 4 (Ustnovodna esenca in zolmi prašek,) ► 4 Izvrstna sredst' a za čiščenje in ohranenje zob, ^ dl zabranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta ^ ......................'1► ► > ► in odpravijo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zatiranju jejo trohm-nje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vcake zobne bolt-čiue. Cena Mteklenici sobovodne eaence 1 gl., akateljci zobnega praška 641 kr. (238—2) Dobiva su v ordinacij tkem proatoru pri Hradeckega mostu v Kiitilerjevi hiSi I nadstropje, pri le k »rji Svobodi i u trgovci Karinger-JI, CACAO ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki sta pri prve j Dnnajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata nafto uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—98) Dobiva ae pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih deli kates, v JJublJaiii pri g. Petru Lassulk-u. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). VIZITNICE priporoča A v Ljubljani. BRATA EBBRL prodajata najboljše in najoenejie oljnato baanrdp lafeo iaa fi3r»©žo lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—47) , LJUBLJANA. gOHpoda J. Vil li ur-j u Uiš. s t*-v. 4. LJUBLJANA. w Iz.iUtt-lj in odgovorni uieauik: Ivan Železnikar. Lastnina in tiBk nNarodue Tiskarne' 55