Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
, i Miti prejeman: za
telo leto naprej 26 K — h ool leta » 13 » — » ietrt » > 6 » 50 » Mesec > 2 » 20»
V epravnlštvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » totrt » » 6, —» mesec » 1 »70»
Za pošiljanje na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In inserate sprejema upravnlStvo V
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št._2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma no vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob po! 6. uri popoldne.
Štev. 108.
V Ljubljani, v sredo, 13. maja 1903.
Letnik XXXI.
Dogodki na Hrvatskem in — Slovenci.
Okolu bana Khuen Hedervarija teče kri, na stotine nedolžnih žrtev ječi po ječah, on, ki je kriv s svojim nepostavnim postopanjem in z izzivanjem protipostavnih mažar-skih napisov vseh teh nesreč, pa sedi še vedno na banskem stolu, dasi vsi dogodki zadnjih dni pričajo, da se narod ne bo pomiril prej, predno se mu ne da zadoščenja. In narod ima pravico zahtevati izvrševanje zakona! Čim dalje vzdrže rušilca zakona bana Khuen IIedervarij3 na banskem prestolu, njega, katerega je dr. Potočnjak nazval »lopovom in prostim varalicom". toliko bolj se vzdržujejo razmere, ki kričedoneba! P« ko mej Hrvatske že sega ogorčenje, ki je nastalo vsled banovega postopanja, in tudi izza hrvatskih mej doni zahteva: »Dajte hrvatskemu narodu zadoščenja!" Namestu tega, pa gre banu na pomoč avstrijsko vojaštvo in oholi ban je toliko predrzen, da hoče, naj mu pomaga celo avstrijska iustica.
To so točke, ki se tičejo tudi nas, ki se tičejo v prvi vrsti tudi našega naroda, katerega sinovi so pripravljeni za odhod, in s srdom v srcu se moramo vpraševati: Ali je ožigosani ban Khuen Iledervarv vreden takih žrtev, ali so vredni protiposcavni ma-žarski napisi na Hrvatskem toliko, da jih gre branit avstrijsko vojaštvo ?
Odpravijo naj se vzroki nemirov, vrši naj se zakon, da se naj pravica Hrvatom in bana naj pošljejo mej one, mej katere že davno spada, pa bo mir, in narod hrvatski bo rešen. Zakaj radi enega človeka, ki ima na glavi očitanje dr. Potcčnjakovo »prosta v a r a 1 i c a «, puste teči toliko krvi, ječati na stotine prestolu zvestih Hrvatov po ječah, to tudi nam Slovencem, ki smo bili vedno zvesti prestolu, v glavo ne gre in ker hočejo za to rabiti tudi telesa naših vojakov, upamo, da v državnem zboru naši poslanci na vsa usta povedo in razkrinkajo pravi položaj.
Sedaj pa letaio po Ljubljani tudi zagrebški policijski agentje in obnašajo se tako, kakor bi bila tudi že Kranjska in Avstrija
pod vlado bana Khuen Hedervaryja. Umevno je, da valed tega narašča razburjenje tudi pri nas, tembolj, ker se tem agentom ban Khuen - Hedervaryjeve vlade ne pokaže pot nazaj k banu. Ban ni nikomur mogel dokazati veleizdajstva, on, ki tiči v nezakonitostih, nikomur ne more dokazati protipostav-nosti, in vendar na naših tleh love nedolžne ljudi, katere ban sovraži iz vso duše, ker nočejo ž njim kršiti veljavnosti zakona.
Pri tem smo torej interesirani tudi mi in merodajni krogi naj se ne čudijo, ako ogorčenje, ki že prestopa meje Hrvatske, ne poplavi tudi slovenske zemlje. Povod, da imenom slovenskega naroda protestiramo, nam je dal baron Khuen - Hedervary ki je poslal v naše kraje svoje policijske agente, in ki jo dosegel, kakor je izjavil v včerajšnji seji ogrskega državnega zbora ministerski predsednik Szell, da nase vojaštvo koraka na Mažarsko. Mi n i -smo ogrska provincija! Boj, ki ga bije hrvatski narod, se ne bije proti kralju, kateremu je udan narod iz vse duše, ampak bije se proti mažarskemu kršenju zakona, proti banu, ki hoče narod oropati njegovih pravic, in zato ni povoda, da bi se tostranska državna polovica angažirala za — bana Khuen IIedervary-ja.
Tu je v prvi vrati na mestu tudi naj-odločnejši protest slovenskega naroda. P o -sebni odbor slovenskega krščansko - socialnega delavstva je torej sklenil sklicati v Ljubljani velik shod, ter stopi radi sodelovanja v do-tiko z vsemi slovenskimi strankami, Ljubljana naj govori prva, za njo pa naj sledi ves slovenski narod, ki stoji za pravico združen z bratskim narodom hrvatskim!
»Ljudska posojilnica."
Vsako leto z največjim veseljem zašle dujemo poročila »Ljudske posojilnice«, ne toliko zaradi številk in naraščajočega prometa, ampak zato, ker se radujemo na-
predujoče kreditne organizacije našega ljudstva. Zakaj ta posojilnica je v resnici eminenten ljudski zavod. Tu podajemo kratko poročilo o upravnem letu 1902.
V tem upravnem letu je na novo pri stopil 201 zadružnik. Izstopilo jih je sedemnajst, tako da je imela »Ljudska posojilnica« koncem 1. 1902. — 1467 zadružnikov z opravilnimi deleži v skupnem znesku 5.868 K. Stanje glavnih deležev je bilo 5.200 K
Sprejemkov je bilo . 16 273 953 41 K.
Izdatkov » » . 16.32Ž.92924 »
Skupni promet . . 32,596,882 65 K.
Stanje hranilnih vlog je bilo 7,419.093 K 04 v.
Tekoči račun B je izkazoval 2,068.985 K 45 v.
Tekoči račun A s priraetlimi tbrestmi izkazuje 13 273 K 08 v.
Skupno stanje vlog je bilo torej 9,501351 K 52 v.
Stanje posojil je bilo sklepom 1. 1902. — 6 542.838 K 27 v.
Čisti dobiček te upravne dobe znaša 27.240 K 39 v.
Poleg rezervnega zaklada 10319 K 77'/, v. in razpoložnega zaklada 43 060 K 08»; v. ima druStvo še posebno rezervo za lioorebitne glavmčne izgube v znesku 44.004 K 02v.
»Ljudska posojilnica«, kakor vsakdo vidi iz teh številk, nima namena, kopičiti lastno glavnico, ker sloni na neomejeni zavezi; ysi njeni člani jamčijo solidarno z vsem svojim imetjem za v posojilnici naložene kapitalije. To jamstvo pa zadostuje za mnogo večje vsote, nego so sedaj v posojilnici naložene. Kljub temu krepko narašča lastna glavnica kot naravni izraz krepkega razvoja in racio nelnega poslovanja v zadrugi.
Leta 1902. so hranilne vloge zopet krepko narasle. Posojilnica je v položaju, da vsako vlogo vsaki stranki takoj na zahte-vanje izplača. Pri letošnjih izplačilih v znesku 2,606.761 10 K se ni niti pri enem izplačilu poslužila posojilnica v pravilih pridržane jej pravice odpovednega roka. To je mogoče Ie s tem, da ima posojilnica vedno
na razpolago velike vsote za izplačilo hranilnih vlog.
Ljudska posojilnica je član »Gospodarske Zveze« in obrestuje hranilne vloge vsem, tudi nečlanom, po 4'/»%•
Kako je ta zavod potreben in koristen, to dokazuje najbolj vpitje nasprotnikov. A mi ji želimo obilo uspeha v korist slovenskemu ljudstvu.
Državni zbor.
Dunaj, 12. maja. Več dela!
Avstrijaka zbornica se more ponašati, da je po vsem omikanem svetu zaslovela po triletni obstrukciji. Manj znano pa je vna-njemu svetu, da je avstrijski parlament — mej vsemi najnemarnejši in najokornejši. Mnogi poslanci pobero svoje dnevnine, a potem jih ne vidiš tedne in tedne. So poslanci, katerih po veliki noči sploh še ni bilo na Dunaj. In ravno ti imajo lepo navado, da se oglašajo v zbornici v gotovih obrokih ter rohne nad vlado in parlamentom, da ničesar ne storita. Volivci so zadovoljni s svojim odločnim in skrbnim poslancem, ta pa z njimi.
In ravno to je brezvestna komedija, ki ljudstvu meče pesek v oči. Potrebno bi bilo, da vsak poslanec izgubi dnevnine za one seje, katere je neopravičeno zamudil, kakor je to običajno v kranjskem deželnem zboru.
Druga slabost avstrijske poalaniike zbornice je, da ima odseke po 36 in 48 članov.. Ena polovica se vedno zanaša, da pride druga v sejo. In tako se vedno dogaja, cla odseki po eno uro ali sploh niso sklepčni. Mnogi poslanci predlagajo v zbornici to in ono, kar pa obleži v odsekih in več ne zagleda belega dne. Tako je bil imunitetni odsek menda že sedemkrat nesklepčen.
Danes je odsek predsedniku zbornice naznanil one člane, ki se že treh zadnjih sej niso udeležili, in torej zgubili svoje mandate.
S tem vprašanjem se je te dni bavil poljski klub ter sklenil, da v zbornici vpraša predsednika, kaj hoče ukreniti v tem oziru. V imenu poljskega kluba je danes začetkom seje David Abrahamovvicz sprožil to vprašanje. Vsenemški poslanci so v zboru kričali, zakaj Abrahamow cz z dolgim govorom utemeljuje svoje vprašanje.
Predsednik grof V e 11 e r odgovori, da tudi on obžaluje nemarnost raznih poslancev in da se hoče z načelniki klubov o tem pogovoriti. Glede odsekov pa sam ne more ničesa ukreniti. Torej udarec v vodo!
LISTEK.
K 25-letnici c. in kr. 19. lovskega polka.
Spisal Pr. Hoenigman.
V	svojem dnevniku sem našel zapisanih nekaj vrstic, ki govore, kako se je godilo nam vojakom 19. lovskega polka leta 1878 za čaBa okupacije Hercegovine. Le v tej deželi je imenovani polk deloval. Letos je že 25 let od te zanimive okupacije. Morda vstrežem komu s tem, da objavim nekaj svojih spominov.
V	našem lovskem polku bo bili takrat večinoma le Slovenci. Nekateri so padli v boju, nekateri bo vsled prehudega napora zboleli in prezgodaj umrli, nekaj nas je pa vendar če ostalo, ki se bomo mogli udele žiti 25-letnieo, ki jo nameravamo skupno obhajati v Ljubljani.
Naš polk je bil že leto poprej 1877 v Dalmaciji, večjidel ob meji Hercegovine: v Metkoviču, v Fortopus, Spletu, Trogiru, Sinju. Vojaki so prebivali po hišah. Le v Spletu smo bili v takozvani Marijini voja-
šnici, katera je bila preje kapucinski samostan.
V Sinj so prišli tudi reservisti meseca julija 1878. To je bil pa tudi znak, da bo treba kmalo preko meje v Hercegovino.
Menda 25. julija 1878 je bil naš polk še enkrat pregledan na prostranem travniku blizu Sinja. Tam so dobili vojaki tudi skupno od vojaškega duhovnika blagoslov. Vojaki smo mu dejali »skupna odveza«. Dne 26. julija smo odšli iz Sinja proti Aržanu. Prvega avgusta smo prišli pred lepo dalmatinsko mesto Imoski, ki leži v vzhodni Dalmaciji na bregu hercegovinake meje Lepo je to mestece s prijazno cerkvico, takrat je štelo okolu 4100 prebivalcev. Duhovno pa-stirstvo opravljajo tam oo. franjevci. Prenočili smo na prostem.
Drugo jutro je bilo treba iti v Osoje. Prvokrat smo šli tedaj čez mejo v Hercegovino. Naš polk je precej varno vodil major pl. Klobus. V Usoje je naša straža pripeljala tri vjete turške vojake ter ž njimi prinesla dolgo turške puške. Pred majorja pri-šedši so izpovedali, da bo turški vojaki in jih do sedaj ni nobeden pozval iz straže. Menda so jih bili pozabili, česar smo se še
večkrat prepričali. Pobrali smo jim orožje in jih pustili domu. Kam so šli, Bog ve. Iz Osoje smo šli še tisti dan nazaj v Imoski, ter zopet tam prenočili. Dne 7. avgusta pa smo morali iti v Tiho dolino. Imeli smo te dni slabo vreme. Deževalo je, treskalo in bliskalo, da je bilo groza. Skušali smo, kaj je to: celo noč na prostem stati poleg puške v slabem vremenu.
Če tudi tukaj naštevam mesta ali vasi vendar vojaki nismo smeli v nobeno hišo, pod nobeno streho. Blizo 6 mesecev je prošlo, da ni stopil naš polk nikoli pod streho.
Marsikateremu sta pot in mokrota ožu-lila rami od namočenega jermenja in nove vojaške oprave.
Četrtega avgusta smo odrinili iz Tihe doline proti Ljubuški.
Tukaj je že pazljivo bilo treba hoditi. Kakih 500 insurgentov je čakalo pri Liluku, tako so napovedali najeti naši^egledniki. Ali treba je bilo prodreti do glavnega mesta Hercegovine, do MoBtara, če tudi insurgenti branijo.
7. lovski polk je imel pri Liluku prvo prakso.
Bilo je 8 ranjenih. Po silno težavni poti jo pripeljal, po kozjih stezah divizionar Jo-vanovič celo divizijo na mogočne visočine ob desnem bregu Neretve pred Moatar dne 5. avgusta 1878.
Spominjam se, kako nas je na tej težavni poti opazoval neki pastirček, na drugi strani sedeč in piskaje na svojo piščalko čisto na robu silno visoke kamenite stene, ki je visela nad prepadom. Noge so mu visele doli v globočino.
Mnogokrat so morali vojaki sami gorske topove velikim laškim mulam vzeti s hrbtov in jih prenašati na skoraj neprelazlji-vih potih. Tudi ta pot je bila premagana in mogočna avstrijska divizija je stala 5. avgusta pred Mostarom. Na hribu ob desni strani Neretve je še tisti večer plamtel kres avstrijskih vojakov in avstrijski topovi poleg kresa so zijali s svojimi žreli proti Mostaru.
To noč od 5.—6. avgusta zjutraj do osme ure je bil silen nemir v Mostaru. Pred mestom je stala avstrijska moč, ki je ravno kar poslala svojega parlamenterja (pogajalca) v Mostar z vprašanjem, ali so poda ali ne, v mestu samem pa je bilo šo polno hujska-čev in insurgentov. Klali in morili so se,
Južna železnica.
Poslaneo dr. S t e i n \v e n d e r je dne 13 maja minolega leta vložil predlog: Vlada se poživlja, da ; bornici pojasni, kako hoče z ozircm na slabe finančne razmere južne ieletnice varovati javne koristi. Ta predlog je bil takoj izročen železničnemu odseku, ki pa do danes ni razpravljal o njem. Ker pa so včeraj delničarji južne železnice pod Rot šildovim pritiskom sklenili novo pogodbo, ki jo utegne odobriti občni zbor in more škoditi državnim koristim, zato vpraša Stein-wender načelnika železničnega odseka, ali hoče Se ta teden njegov predlog postaviti na dnevni red.
Načelnik železničnega odseka baron b c h w e g e 1 odgovori, da takoj skliče odsek.
Dogodki na visokih šolah
Minoli teden so bili na dunajski tehniki in na vseučilišču veliki izgredi. Nemškona cionalni visokošolci so napadli, pretepali in psovali katoliške dijake. Vsled izgredov so predavanja na tehniki začasno ustavljena. Danes so dr. We i s k i r c h n er in krščansko-socialni tovariši, dr. Kathrein in sodrugi vložili interpelacijo na naučnega ministra: Kaj hoče storiti, da bodo v bodoča tudi ka toliški dijaki imeli iste pravice, kakor drugi.
Poslanec W o 1 f pa vpraša ministra, ali hoče katoliškim dijaškim društvom prepovedati društvene znake.
Naučni minister dr. vitez H a r t e 1 je takoj odgovoril na interpelacijo. S tem odgovorom pa niso bili zadovoljni ne vsenem-ški, ne krščansko socialni poslanci.
Poslanec o t e i n nato predlaga, naj se v prihodnji seji prične razprava o ministrovem odgovoru.
Ta predlog obvelja.
Službene kavcije.
Državni uradniki, ki imajo opraviti z denarjem in blagom, so morali vlagati slut bene kavcije, ki so sa od 30. avgusta 1894 obrestovale s 4%. V posebnih slučajih so uradnikom na račun kavcij odračunavali pri plačah. Vseh takih uradnikov je okoli 30.000, ki so vložili na kavcijah do 32 milijonov kron, in s cer v gotovini G milijonov, v državnih papirjih 25 milijonov, za milijon kavcij je vknjiženih.
Namen kavcij je bil, da je država imela nekaj varnosti, oziroma pokritja za mcgoča poneverjenja. Ta varnost pa je z ozirom na denarni promet brez pomena, ker za večie primanjklieje bi kavcije itak ne zadoščale.
Na leto znašajo primanjkljeji povprek 162 580 kron. Od te svote pa so uradniki s kavciiami pokrivali le 23 828 kron, to je 14 6%, ostalih 121 695 kron se je moralo pokrili iz drugih virov ali pa odpisati. Na drugi strani pa ima država še troške z upravo kavcij. Nepošten uradnik bi itak ne mislil na zgubo svoie kavcije, ako sa mu nudi prilika, da si napolni žepe ter jo popiha v Ameriko.
Zato je vlada predložila načrt zakona, ki naj stopi v veljavo z novim letom. V smislu zakona mora vlada v treh letih iz plačati kavcije.
Danes je zbornica tudi v tretjem branju sprejela načrt zakona. Dr. Hailinger je predlagal, naj zakon velja tudi za c. kr. notarje, za ti predlog pa je vstalo komaj 10 poslancev, pač pa je zbornica sprejela dotično resolucijo.
Nedeljski počitek.
Kakor sem ža obširneje poročal, je soc. politični odsek dovršil in predložil premambo zakona z dn<š 16. prosinca 1895 glede ne deljskega počitka v obrtnih podjetjih. Ta prememba se tiče v prvi vrsti trgov
kar med seboj, dokler ni podlegla tolpa vstašev.
Ravno smo se pripravljali, da si skuhamo menažo, kar se zasliši po celem taboru: »Turki gredo! Turki gredo!" Na lepih turških konjih je prijahalo okolo 18 prvakov mesta Mostara, iskaje divizionarja Jovanoviči. (Kasneje je bil Jovanovic ces. namestnik v Dalmaciji). Visoko v zrak so dvignili svoje fese in klicali: »Živili Franje Josip! Živili Franje Josip!«
Bog ve. če so tudi tako mislili, kakor so klicali. Najbrž da ne 1 Po kratkem razgovoru med njimi in med divizionarjem, je prišel ustmeni taborski ukaz. Vrsta in red v katerem bodo posamezni polki korakali v Mostar, sta se nam naznanila. Kmalu smo zaukali: »Glavno mesto Hercegovine je naše. Živio!«
Jovanovic in njegova spremljevalna straža jahajo preko visoko čez Neretvo obokani most v Mostar. Vsa divizija pa koraka za njim. Nekako sredi mesta se vstopi poleg neke hiše, zraven njega igra vojaška godba in cela divizija defilira mimo njegs.
skih pomočnikov. Ti zahtevajo sploh popoln nedeljski počitek, kateremu pa se trgovci v večini in ajihovi zastopniki vpi-rajo ter navajajo razne vzroke. Danes je zbornica pričela razpravo o tem vprašanju. Ker prihodnjič obširneje- pojasnim to vprašanje, omenim danes le to, da je sklenila večina v odseku:
„V trgovinah se sme ob nedeljah delati k večjemu štiri ure, in sicer dopoldne. Te ure določi deželna vlada, zashšavši trgovsko zbornico, dotično občino, zadrugo in odbor trgovskih pomočnikov".
Odaekova manjšina pa zahteva, naj se dovoli štiriurno delo, a ta čt-s na) deželna vlada določi po krajevnih razmerah in potrebah. Tretji zopet zahtevaio, da se delo ob nedeljah popolnoma prepove.
Afera „RectuBu.
Danes je zbornica z veliko večino sprejela nuini predlog dr. Stranskega, naj vlada kaznuje dotičnega uradnika, ki je iz urada izročil »Rectusov« rokopis S tem je za sedaj v zbornici ta sfera rešena, v javnosti pa se še vedno prem lev a.
Razdelitev državne podpore.
Posl. dr. Š u s t e r š i č in tovariši so danes vložili interpelacijo n« g. min. predsednika kot voditelja ministerstva za notranje posle. Interpelacija naglaša, da se državne podpore dele navadno na podlagi poročil c. kr. orožnikov. Ti pa nimajo poklic«, navadno tudi ne potrebne sposobnosti, da bi daiali nepristranska poročila o istinit h raz merah v po^meznih slučajih. Tako je c. kr. okr. glavarstvo za ljubljansko okolico razde lilo državno podporo po t či poškodovanim na podlagi poročil omžniške postaje na Igu. In istina je, da ni dobilo nobene podpore nad 70 posestnikov, ki so revni in bili močno oškodovani po toči. Zato vprašajo poslanci min. predsednika: Ali hoče potrebno ukreniti, da se označena krivica popravi z novimi podporami in da se v bodeče kaj tacega več ne zgodi ?
V drugi interpelaciji opisujejo razdelitev držav, podoore v litijskem okraiu. V trebeljevski občini, oziroma v ianški župniji je minulo leto ponoči udarila strela v posestvo Jurija Zavrla. Mladi posestnik je bil že preje čez glavo zadolžen, vsled požara je prišel na beraško palico. Nato mu je pa še toča uničila vse jesenske pridelke. Ziupan tvo mu je napravilo prošnjo na dež. odbor za malo podporo. Pisec teb vrstic je dvakrat prosil pri dež. odboru, naj revežu iz dotičnega kredita dovolijo vsaj 100 gld. oodpore. Toda veleslavni naš dež. odbor, ki ima vedrto dovolj denarja za razne ne ravno nujno potrebne stvari, je lani j>rošnjo kratkomalo od klonil, češ, da je dotični kredit porabljen. Jurij Zavrl je nadalje upal, da dobi letos nekaj državne podpore, ki se je delila po toči poškodovanim. Bil je baje osebno v Li tiji, kjer pa so se izgovarjali na poročilo županstva in ga manj prijazno odslovili. Ali je vse to tako res ali ne. tega ne preiskujem, a istina je. da Jurij Zavrl tudi tukaj ni dobil vinarja podpore ter je same žalosti znorel in je menda na Studencu.
Interpelantje vprašajo, ali hoče g. mi nister za notranje posle ukreniti, da se bodo podpore nepristransko delile in da gospodje uradniki iraajo malo več potrpljenja z ljudmi, ki morda niso čitali »Olikanega Slovenca«.
Za pogorelce v Slovenjem Gradcu in okolici ao danes poslanci R o b i č , grof A 11 e m s , dr. pl. D e r -schatta in tovariši vložili nujno prošnjo. Prihodnja seja je v petek.
Balkansko ognjišče.
Dunaj, 9. maja.
II.
Kakor je iitateljem znano, so nekateri jugoslovanski poslanci na Dunaju osnovali makedonski odbor z namenom, da bedni raji na Balkanu pomaga z milimi darovi. Odbor je bil minolo zimo storil vse potrebne ko rake za koncert, katerega čisti dohodek je bil namenjen za bedna trpine na Balkanu. Naša vedno »previdna" vlada pa je v zadnjem trenotku prepovedala z ničevnimi iz govori dobrodelni koncert. To misel pa je rodil opis žalostnih razmer v makedonskih pokrajinah, ki ga je tukaj na Dunaju podal znani bolgarski profesor Stojan Mihajlovski, predsednik makedonskega odbora v Sofiji. Mož je jako naobražen. a še bolj navdušen za osvoboienje slovanskih rodov iz turške sužnoBti. Ta poroča o makedonskem gibanju sledeče:
Berolinska pogodba je načeloma priznala ravnopravnost vsem rodovom pod tur ško vlado. Kar je Evropa slovesno obljubila, to bi morala tudi izvršiti. To pa se ni zgodilo, ker tega ne zahtevajo ne ruski, ne av atrijski diplomati.
Makedonija hoče samostojnost, toda Ru sija in Avstrija sta ji obljubili le reforme. Te reforme pa so smešne, ako naj jih izvrši turška vlada, ki nima ne volje, ne smisla za take reforme. In to je vzrok, da so Makedonci zagrabili za orožje, da Bi sami
izvojujejo osvobojenje iz turškega jarma. Ali jih more kdo grajati, da hočejo živeti kot ljudje in ne kot neumna živina/ Ako zopet zmaga Turčija, ako Evropa molči, potem ne zmaga pravica, ampak barbarstvo. In ča nas Turčija premaga, zatretr ne more duha, ki se bori za svobodo, za človeške pravice proti surovemu nasilstvu turških čet in uradnikov,
Ne odobrujemo dogodkov v Solunu, pravi dalje Mihajlovski, toda pomisliti moramo, da obupni vstaši ne iabiraio sredstev. Sicer pa vas vprašamo : Ali so Turki boljši od naših junakov, ki gredo v smrt za domovino ? Ali vam je znano, kaj počenjajo Turki z našimi ženami in otroci ? Ali naj mirno gledamo, da turški divjaki more nedolžne liudi in požigajo naše vaBi ? Dobro vemo, da mi sami ne uničimo turškega car-stva toda mi branimo svoje življenje in imetje, kakor vemo in znamo. Boj je nai življenje in smrt Za ta boj pa sta v prvi ■»rsti odgovorni Rusija in Avstrija, ki reforme zahtevata i d sultana, ki ssm v prvi vrsti potrebuje rt form na svojem dvoru.
Rekli so nam: Mirni bodite, otroci, saj dobite krščanske orožnike! Ob enem pa so Turčiji zagotovili »status quo«. Turki sami se smejejo takim reformam, ki le podališajo turško barbarstvo in trplienie krščanskih na redov. In ravno Avstrija bode še obžalovala, da mirno gleda na dogodke v bližnji turški soseščini.
In kaj pomeni znani dogovor mej Rusijo in Avstrijo ? Ker nobena teh držav noče poseči v sršenovo gnezdo, zato velja: »Ako se ti ne ganeš, tudi jaz ne!« In kaj bo posledica? Makedonci ne odlože orožja,,, vstaja se razširi, in konečno bode Avstrija prisiljena, da zasede Makedonijo ali vsai del nesrečne dežele. Ako se tn zgodi, potem Ru ni ja zasede Varno ali Burgas v BbJgariji. Rusko brodovje v L.rn«m morju je že pripravljeno na odhod. Burgas pa je pred vratmi Cirigrada, in o tem naj razmišlja avstrijska diplomacija.
To pismo bolgarskega domoljuba ja nov dokaz, da še danes ni rešeno balkansko vprašanje in da bode še nekaj let gorelo na tem ognjišču. Bolgarskih rodoljubov načelo je: »Brez Makedonije in Soluna je zdru žena Bilganja brez pomena. V Solunu so vrata v Bolgarijo, in ta vrata morajo Bolgari dobiti v roke.«
Toda na ta vrata preie tudi druge države. In ravno za Avstrijo bi bilo mesto t>olun največjega pomena že a trgovinskega stališča. Bodočnost Avstrije je na Balkanu, in kar je Trst za Avstrijo, to bi bil Solun-za Novo Avstrijo, bko pomakne svoje meje preko M trovice. Tu oa ža Anglež preži na novo postojanko ob Egejskem morju, in Ita^-lija s* tudi ni sita zemlje.
V Rusiji pa dobro vedo da bi bila va lika, samostojna Bolgarija močan nasip ^a ruske namene pred Carigradom. Rusko časopisje mrzlo zi6 v bodočnost, key postaja vedno jasneje, da mora Rusija le preko Bolgarije v Carigrad, in da bi v tem slučaju Anglija in Turčija bili zaveznici Bol garije, ne glede na Avstrijo, ki je po vsej zgodovini in zemljepisni legi prvi dedič- tur ške zapuščine
Toda na Dunaju in v PeSti so še vedno prepričani, da je za Avctrijo najboljše, ako sedi dema v zapečku ter gleda, kako ei druga države dele svetovno irgovino. Ax? stnjskih diplomatov politika jo: Na Balkanu naj se razvijejo samostojne države brez vsake protekcije vnanjih držav. Ali pa so mogoče na Balkanu eamostojne države, ko je prebivalstvo mešano skopaj v vsaki vasi? V tem oziru bi imela Se najvei pravice Bolgarija, ker Bolgari so posejani po vsem Balkanu doli do (irške. Venda* pa je že 1. 1886 ogrski minister Trsza v dogovoru z ministrom za vnanje posle, grclom Kalno -kyjam, izjavil v zbornici na neko interpelacijo: »Ako Turčija ne more ali noče napraviti miru na Balkanu, je A.vBtrija v p r v i vrsti poklicana, da zasede Balkanu.
Toda stari Bisma»ck je vedno preprečil avstrijsko poaesdovanje. Njegove intrige so bile vzrok, da si že davno Rusija in Avstrija nista razdelili Balkana. Sedaj je Avstrija že tretjič pred vprašanjem, ali naj pogasi balkansko ognjišča. L. 1854 je imela najugodnejšo priliko, toda židovski finančni baroni so tudi todaj speljali našo državo na led. V zahvalo, da so Rusi zadušili madjarsko revolucijo, je Avstrija šla za Angleže po kostanj v rusko žrjavico. Evropa bi imela danes vse drugo lice, ko bi sa 1. 1854 ne bili obotavljali na Dunaju. Druga prilika je bila 1. 1878 a naši diplomatje je niso znali izrabiti. Sedaj je balkansko vprašanje zopet na dnevnem redu. Morda sedaj, ali pa nikoli Avstrija ne zagotovi svoje veljave kot velesila. Ali ni mogoče, da Rusija vrže 30 do 40.000 vojakov v Carigrad in čaka pogajanj z drugimi državami? Sultanu zsgotovi prijetno življenje do smrti, v dogovoru s Francijo prepusti Angliji Egipet in z Nemčijo se pobota v Aziji.
Že leta 1853 je rekel ruski car Nikolaj angleškemu veleposlaniku: »Vzemite si Egipet in pustite mi Balkan". In iz Berolina je nedavno poročal monakovski list: »Brez ozira
na Avstrijo je mogoča olja zveza mej Nemčijo Rusijo in Italijo, ker Rusiji ne more biti na tem, ali je Trst v avstriiskih ali italijanskih rokah . . ., in zveza z Rusijo bi bila Nemčiji ugodnejša, nego z Avstrijo«.
To so pač jasne besede, ki morajo avstrijskim diplomatom odpreti oči, da v soglasju z R u -sijo predlože oporoko turškemu sultanu in njegovi državi.
Delavnost v avstrijskem parlamentu.
V včerajšnji neji poslanske zbornice je bil po imcijativi poliskega kluba daljši razgovor o sedanji nedelavnosti avstrijskega parlamenta. Nagli šala se je posebno nesklepčnost v zadnji seji poslanske 'zbornice in v odsekih. Dunajska »Informacija" piša tem povodom: Zbornica nima sedaj skoro nika-kih sej in še te postajajo nesklepčne. Izgovarjajo se.* da hočejo s tem dati potrebnega časa odsekom. T. da tudi odseki ničesar ne delajo, ker je vsak bip kateri izmej njih nesklepčen. Elino izjemo delata )a n»godbeni in carinski odsek, ker odseki s 36 ali 49 člani niso tako lahko sklepčni. V Nemčiji se izgovarjajo na pomanjkanje di»t pri nas pa menda ravno to pospešuje nesklepčnost.
Razpor mej Nemčijo in Venezuelo.
Mej nemško in venezuelsko vlado sta aedaj defmitivno sklenjeni pogodbi glede načina poravnave konečnega prepira v zadevi znanih odškodnin. Prva pogodba določa posebno komisijo, ki se mora sniti do 1. junija v Ciracaau in kateri imenuje predsednika Roosevelt. Svoje delo mora završiti tekom šestih mesecev. Tako pripravljeno gradivo dobi potem glasom druge pogodbe razsodišie v Haagu, ki »osebno razsoja o tem, imajo li prednost Nemčija, Anglija in Italija in kako se raziele zagotovljeni 30-odstotni carinski dohodki mej te veleale in pa upnike, oklepi razsodišča ao deliiitivno obvezni. Ruski ca z imenuje tri razsojevavce izmej članov razsodišča v Haagu, ki pa ne smejo pripadati nobeni velesili, ki so podpisale berolinako pogodbo ali ki imajo kaj tirjati od Venezuele. Razprava se vrši v angleščini.
Ro#sevelt o bodočnosti Amerike.
Predsednik severo ameriških zveznih držav je došel ta dni v Watsonville v Kaliforniji ter imel, kakor sploh povsod, daljši političen govor. Govoril je to pot o velikih nalogah zveznih držav za bližnio bodočnost. Govornik je dejal, da AmeriUa že sedaj prevladuje na velikem oceanu, toda, v bodoče mora zavzeti v tem oziru še bolj odločilno mesto. Tekom, aedanjega stoletja mora priti ves Isihi ocean pod ameriški vpliv. S t6ai si bo seveda narod nakopal velika odgovornost, tod i noben narod ne more postati velik, ne da bi plačal ceno za svojo velikost. Le napredka se plašeči na-fodi morejo biti proti plažilu tiake cene. — Predsednik je po splošnem mnenju nami-gaval tu na veliko državne sJroške, ki jih bo zahtevala veliki nalogi primerno pomnožena in izpopolnjena mornarica.
Kolumbija ima novega predsednika.
Dosedanji, v letu 1900 za šestletno dobo izvoljeni predsednik kolumbijske republike Marroquin je moral ie dni. odložiti predsed-I niško čast in na njegovo mesto je prišel drugi podpredsednik. Sedanjega predsednika, ki sicer ni bil napačen človek, a mu je manjkalo potrebne eneržije, je vrgla, kakor večinoma vse predsednike, domača meščanska revolucija, ki so jo to pot posebno vneto vodili liberalni elementi. Vendar bi bil tudi to krizo srečno prestal, da se Kolumbija ni zaplela istodobno v vojsko z Venezuelo. Zanimivo je, da Marroquinov naslednik ni bil, kot njegovi predniki, izvoljen fca predsednika, marveč ga je državni svet enostavno imenoval. Kolumbijski kongres se ni sošel več od predzadnje večje revolucije v letu 1898.
Iz brzojavk.
Avstrijska kvotna deputacija je v včerajšnji seji malone popolno dovršila svoje delo. Seje so se udeležili tudi ministra Korber in B o h m - B a -w e r k, sekcijski načelnik Froschauer in dvorni svetnik Spitzmtiller. Razprava je bila tajna, ker ogrska zbornica še ni izvolila kvotne deputacije in torej ne kaže, da bi se prej objavljali sklepi avstrijske kvotne deputacije. Prihodnja seja je v torek.
_ Vitez Javvorski namerava odložiti
načelništvo poljskega kluba. — Vojni minister Pitreich je včeraj odpotoval v Budimpešto. Potovanje se spravlja v zvezo i dogodki v ogrski zbornici in pa z nemiri na Hrvatskem. — Francija in Vatikan. RimBki list »Corrierc« ve poročati, da v vatikanskih krogih razpravljajo vprašanje o odprtem razporu s Francijo ter baje menijo, da bi ta katoličanstvu v Fran-
Priloga 1Q8. štev. »Slovenca" dn6 13 maja 1903.
ci|i več koristil, nego pa sedanji položaj. Nasprotno se pa trdi, da kardinal Raoopolla le vedno goji nado, da se razmere v Franciji zboljšajo in pade Corabesov kabinet. — Volitve v španski senat. Sedaj Javljajo, da je v senat izvoljenih 106 konservativcev in ie 47 liberalcev. — 8 v a t o-f a c 1 a v i k i, Doslej je BOodstotnemu znižanju vlog priglašenih 4 997.236 K 16 h. — Naslednikom grofaPotockega kot gališkega deželnega maršala je neki do ločen poslanec David Abrahamovioz. bi v tem slučaju odloži poslaniški mandat! — Papeževo zastopstvo t Ge-r o 1 i n u ? Berolinski listi poročajo iz Rima, da hoče papež ustreči želji cesarja Vitjema in ustanoviti v Berelinu mesto papeževega delfgat8. — Obstrukcija v gršk poslanski zbornioi. Zbornica je bila trikrat sklicana po Veliki noči, a je bila vselej nesklepčna. Opozicija obstruifa na ta način, da se ne udeležuje sej. Položaj kabineta je silno kritičen. — Odkrita »umazana« afera. Laž Combesova In njegovih pristašev bo je jasno pokazala v izjavi urednika »Reveil Republicain« pred sodiščem, da i e o n t i s t i, ki ga je po slala skupina 90 republikanskih poslancev h kartuzianom, ni frankov za t o r i s a c i j e.
j uro če 2,300.000 izposlovanje av
Dnevne novice.
V Ljubljani 13 maja.
Za slovensko vseučilišče. Vprašanje
0	ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani, ki je že stara zahteva slovenskega na roda, še vedno ni dognano, ker ima slavna vlada vse druge Bkrbi in opravke, samo te ne, da bi ugodila upravičenim zahtevam Slovanov, posebno pa še Slovencev. Ravno jradi tega je pa tem potrebneje, da se vodno in vedno zopet stavlja na dnevni red ta zahteva, da se zopet in zopet kaže, kako težavno stališče zavzema slovensko dijaštvo na tujih vseučiliščih, kjer se ločeno od svojega naroda bori z najhujšimi gmotnimi težavami, kjer so kot tujci izključeni iz vsake boljše družbe, in ker se tako, posebno di jaki iz obmejnih slovenskih pokrajin lahko poizgube in umro za slovensko ljudstvo, ter nehajo čutiti slovensko; o tem niti da bi govoril, kako se slovensko dijaštvo, kjer le mogoče, izključuje iz raznih seminarjev in znanstvenih društev. Treba je tudi, da se nanovo ovržejo oni šepasti argumenti, s katerimi hočejo naši narodni tlačitelji, ki hočejo zase vse, za slabejše ničesar, osmešiti naše tako upravičene težnje. — bloven-sko dijaštvo na Dunaju je radi tega sklenilo zopet spraviti vprašanje v javnost, in bo sklicalo shod, kjer se bo razpravljalo o tem vprašanju. Rektor dunajskega vseučilišča dr. Gussenbauer je posredoval, da je policija dovolila shod, ako ga skliče kako slovensko akad. društvo kot občni zbor in povabi ostala društva k udeležbi. To stori »Slove nija«; na dnevnem redu so sledeči referati: 1. Potreba slovenskega vseučilišča, Žrjav (»Slovenija«). 2. Slovensko ljudstvo in vse učilišče v Ljubljani, Grafenauer (»Danica«) 3. Resolucije. — Shod, h kateremu so se povabili tudi slovenski, hrvatski in češki poslanci, se vrši dne 14. t. m. ob 4 uri pop. v »Reaouree« I. Reichsrathstrasse 3.
Tavčarjeva interpelacija zoper »Gospodarsko zveso". Za podpis interpelacije treba je v državnem zboru 15 gla sov. Drugače se interpelacija niti ne sprejme Tavčarjeva interpelacija je imela ravno
1	5 p o d p i s o v. A zgodovina teh podpi sov je velezanimiva. Moj podpisanimi so bili tudi češki radikalni poslanci dr. B a x a , K 1 o f a č in F r e s I. Dr. Baxa in Kiofač sta še.io danes zvedela, da sta njuna podpisa na interpelaciji, in izjavljata, da j e n i s t a nikdar podpisala in da jetudi ne bi podpisala pod nobenim pogojem Poslanec Fresl pa je izjavil, da je m o g o č 0 , da jo je podpisal, toda le no v e d o č za vsebino. Vsi trije so se opravičili pri dr. Šusteršiču in obžalovali zlorabo s v o jih imen. —
tako nas je »Narod« nazval, ker smo povedali, da so se tudi mej slovensko inteligenco dobili ljudje, ki bo prispevali za brezplačni »Fttlhschoppen" nemškim turnarjern. Turnarji se s tem po celi Ljubljani bahajo! pa tudi o nekaterih tr govcih se čuje, da so bili napram nemškim
gospem jako radodarni. »Narod« ima zveze z Nemci, dobi naj nabiralne polne nemških gospej in videl bo, k^ko klaverna je slovenska zavest v Ljubljani. S »šufti« pa ni treba metati okolu, saj dr. Tavčar menda še ni pozabil, koliko je dal za nemško kazino, in da zoani D z i m s k i na vsa usta pripoveduje okolu: » W a b ieh dem dr. Tavčar sage, d a s t h u t e r «. »Narod" naj rajše odločno prime deželni odbor, ki je dal nemškim turnarjem deželno gledališče na razpolago, a »Narod« Be ne upa ziniti, kaj še, da bi protestiral. »Narod" si upa le brez informacij tako 1 a ž n j i v o pisariti o zadnji prireditvi »Glasb. Matice«, ki je ostala nemškim naeionalcem v želodcu, da dela z 1 a ž n j i v i m i napadi na P. Hartmanna le uslugo nemškim nacijonalcem, tiste slovenske inteligence, ki je svojo narodno zavest zopet pokazala pri pripravah za tarnarsko slavnost, si pa obsoditi ne upa, ker je edino taka inteligenca še njegova zaslomba, druga inteligenca se pa že od njega obrača. Radikalen je »Narod« le v gonji proti duhovščini, drugod pa je ponižen sluga barona S c h w e g I a in dr. Schafferja in nemško-slovenske zveze. O tem piše danes nam došla celjska »Domovina«: »Bojimo se, da Ljubljana nehava biti Slovencem središče. Kmalu se bomo s studom obračali od takega središča, ako se razmere ne izpremene. In oni, ki so in bodo to zakrivili, za nje ne ostane poštenemu Slovencu drugega, kakor zaničljiv — fej! Ves slovenski svet pa poživljamo, da izrazi javno v časopisih svoje mnenje o teh dogodkih v »narodnem« središču!"
Narodov napad na »Danlčarje«. V zadnji pondeljkovi številki poroča nek vseučiliščnik svojemu liberalnemu trobilu v Ljubljani o nastopu Daničarjev pri zadnjih nemirih med katoliškimi in nemško-nacio-nalnimi akademiki. Pravi, da je »Danica" skoro vse svoje člane postavila v bojne vrste nemških klerikalcev, ter nadaljuje, da so se nemški nacionalci ii njih norčevali, in da je bilo žalostno gledati, kako je nem. nacional. prijel hrabrega Daničarja za ovratnik, ga obrnil proti občinstvu ter rekel: Schauen s', das sind aber die Krainer, in krepka brca da je pognala hrabrega Daničarja v vrste gledalcev. Torej tako sramoto povzročajo »narodni« Daničarji Kranjcem, da se jih izpostavlja javnemu zasmehovanju. — Tako omenjeno poročilo. Dotičnemu dijaku, ki ga je skoval, bi bilo svetovati, da naj priredi drugo izdajo »Lažnjivega kljukca«. Talent ima za to izboren, kajti v lažeh in zavi janju ga ne dosega kdorsibodi. Pri dot;čnih demonstracijah je bilo res tudi nekaj Daničarjev. Toda razun enega ni nobeden posegel dejanski med prepirajoči se stranki, ampak so prisostvovali tem prizorom kot gledalci. To so storili pa tudi mnogi drugi slovenski visokošolci. Da, še več, nekateri izmed teh poslednjih so stali s svojimi simpatijami na strani nemških, prusaških buršev ter jim s kričanjem in rjovenjem pomagali demon-s t r i r a t i proti nemškemu katol i š k e m u d i j a š t v u. Z nekaterimi im-sni smo na zahtevo lahko na uslugo. Kje je torej narodno izdajstvo? Slovenski liberalni dijaki v družbi najhujših pangermanov in židovskih kljukonoscev — lepa družba! In taki ljudje bodo učili »Da-ničarje«, kaj smejo in kaj ne v narodnem oziru? — Kur se tiče tistega Daničarja katerega je baje nek nemški nacionalec tako strašno ugnal v kozji rog, pa je »Naro dovo» poročilo doseglo vrhunec na lestvici liberalno nesramnosti. Ako bi bilo poročilo o tem prizoru sestavljeno skoro ravno nasprotno, odgovarjalo bi precej resnici, tako je pa tako duhovito zavito, da bi bilo dotrčnega akademika poročevalca prav priporočati za Malovrbovega naslednika. Da so Kranjci in tudi tisti »hrabri« Daničar ne dajo kar meni nič tebi nič grabiti za ovratnik i. t. d., to vedo in tudi čutijo nekateri burši prav dobro. Kar se nadalje pripoveduje o dotične m Dani-
zavarovalnice« v se ni vršil dne 8. majnika,
čarju, je jednostavna lai, nevredna'v s a k e g a člo v ek a in akademika še posebej. lstotako je prav imenitno zlagano, da povzročajo Daničarji s svojim nastopom Kranjcem sramoto, kajti baš nasprotno je resnično. — Na drug« Izvajanja odgovarjamo, da ni bilo med »Danico« in kat. nem. društvi glede demonstracij prav nobene zvezo. Res pa je, da žele Daničarji kot katoliški dijaki tudi kat. nemškim dijaškim društvom, da si pribore enake pravice na akademičnih tleh, kakor jih imajo druga nemška društva, ki v svoji, obče obsojeni »svobodoljubnosti« ne poznajo napram drugače mislečim (tudi Slovanom) drugega, nego sirovo silo. Nastop nacionalnih buršev je vse obsojalo, n. pr. i»N. Fr. Presse«, »Wiener allgemeino Zieitung« i. dr., a če to store »Daničarji« — so narodni izdajice. Ravnopravnost povsod in vsakem oziru!
Tretji občni sbor »Vzajemne
Ljubljani kakor je vsled tiskovne pomote poročal »Slovenec« z dne 6. in 7. t. m., ampak se bo vršil dne 18. majnika. kakor poroča inserat v današnjem listu. Bodi torej s tem dotična tiskovna pomota popravljena.
Triaike volitve v parlamenta. V zbornici je bila včeraj vložena interpelacija poslanca Prohazke in tovarišev na ministerskega predsednika radi dogodkov pri občinskih in deželnozborskih volitvah v Trstu.
»Srednjeevropska Gospodarska ivesa«. C. kr. kmetijska družba na Dunaju in »Centralna zveza avstrijskih industrijcev« nam javljata, da priredita diskusijski večer o vprašanju gospodarske zvezesred-njeevropskih držav, ki bo v torek 19. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Continental". Poročevalec bo vseučiliški profesor dr. J u 1 i j W o 1 f iz VratiBlavo, kateri je prvi začel razširjati misel o »Srednjeevropski Gospodarski zvezi«, katera 83 baje v kratkem ustanovi.
Is Preske Pretečeno nedeljo 10. maja je imelo »Katoliško delavsko društvo« svoj redoi shod. Na shodu je govoril preč gospod Janez Kalan o alkoholizmu. Poslušalci so sledili njegovemu govoru prav pazno, ker je vpletal vmes prav šaljive opazke in res temeljito obravnaval vso tvarino. Prihodnjo nedeljo ima »Katoliško izobraževalno društvo svoj zbor. Predaval bo preč. gosp. kanonik S u š n i k.
—	Nadvojvoda Joief Ferdinand
je včeraj opoldne v Gradcu kosil skupaj « častniki ondotnega bataljona 27. pešpolka, nakar se je popoldne podal na Dunaj.
—	Smrtna kosa. V goriški bolnici usmiljenih bratov je umrl g. Josip Mlakar, uradnik južne železnice. Pokojnik je umrl v cvetu svoje dobo. star šele 26 let, ter doma iz Ljubljane. Iskal je zdravja v bolnišnici v Trstu, a tam so mu svetovali, da goriški zrak bi mu bolj pristojal, in v tej nadi je prišel v goriško bolnišnico, kier pa je mesto zdravja našel smrt po 8 dnevih. Bil je jetičeo. Pokopali so ga v soboto popoludne. Naj omenimo še, da za mrtvaškim vozom ni bilo žive duše Pokojnik je zadnji čas Blužboval na postiji Rubije Sovodnje.
—	Dopolnilne mestne volitve v Gorici. D .polnilno mestne volitve v Gorici so bodo vršilo dne 25., 26. in 27. t. m.
—	Trgovci, obrtniki in sejmarji,
ki običavajo obiskovati sejmo n;i Ogrskem, upoiarjamo na ukaz kr. ogrskega trgovinskega ministra z dno 6 novembra 1901, žt. 39.505, ki veli, da se moraio obiskovalci ogrskih sejmov na zahtevo tržnih nadzornikov vsak čaa izkazati z obrtnim listom. Oolastva imajo ukaz, da prodajalcem, ki nimajo obrtnega lista, tikoj ustavijo prodajo blaga.
—	Premetena lisica. Iz Greznice so nam piše: Božtjariova hiša stoji takoj ped cerkvijo in zraven veliko c< ste. Dasi je sredi vasi, je vendar bolj na samem. Gospodar proda nekaj mrve. Ko jo odmetavajo, sa naenkrat privali iz nje pet miadih lisjakov. Kam ti jih žival zanese! Pri hiši imajo priklenjenega psa, pa so ga vendar no splaši. Tudi hvaležna zna biti lisica! Kajti pri tej hiši ni ničesar zmanjkalo, ampsk vse je nanos la od drugod: četrt do pol ure daleč. Da so je mladičem v mrvi dobro godilo, pričajo ostanki: kosti perutnine in celo mladega prošička. Naslednjo noč so hoteli ujoti
ali ubiti staro lisico, pa ni šlo. Sedaj so mladiči v hlevu g. Poka, ki zelo skrbi zanje, da jih odredi.
—	Nesreča v premogovniku. Pri
razstreljevanju v trboveiiskem premogovniku se je pojavila eksplozija tako nenadno, da je velik kamen zadel bežečega delavci Josipa Judeža in ga na lovi strani života nevarno raniL Pravijo, da se je preveč dolgo zamudil pri spravljanju orodja.
—Velika potujoča tatinska druiba-Iz Svibnega se nam poroča: Velika tuja tatinska družba se je prikradla v naše kum-ljanske kraje. Po eni po polnoči 11. maja za&ujem neko ropotanje. Meneč, da kdo izmed družine vstaja, pomirujem v postelji; a Se en hujši tresk me le vzdigne, da odprem okno in pazno pogledam. Vidim moškega stati na potu ob župmšču, ki pa hitro zbeži proti hosti in za njim jo smukneta izpod okna £a dva. Ravno so bili vrgli močno omrežje iz okna, ki vodi v jedilno shrambo, in je tudi že odprli, a v zadnjem trenutka so morali oditi brez plena. Mislil sem, da so samo župnika na piko vzeli, a zjutraj se je pokazalo, da so iste noč ulomili še v dve drugi hiši brez posebne škode, potem v dve zidanici, kjer so se malo z vinom pokrep-čali, nato pri gostilničarju Francu Kmetič, kjer so se odškodovali za svoje naporno delo. Vzeli so mu iz miznice v vinski kleti okrog 160 kron, le pet vinarjev so pustili; dalje 30 kgr. mesa in kakih 15 litrov žga nja. — Dovolj za eno noč v mali župniji. Ljudje so kar v strahu, in to tembolj, ker pri nas ni velikih vasi, temveč so hiše večinoma posamezno raztrešene. To mora biti precejšnja druhal, da v eni noči toliko stori. Čuje se, da so prejšnje večere udrli v več hiš v radeški župniji. Mogoče so spodeni železniški delavci z Gorenjskega. Zendarme-rija bo imela pač dovolj posla, da jih vsaj deloma ukroti. Tudi je ljudem svetovati, da bolj pazijo po noči. Ljudje pripovedujejo, da bo Be že nekaj dni prej klatili trije postopači po župniji in opazovali. Kaj bo ? Tatove sicer zapirajo, če jih dobijo — pa zi dajo jim tudi palače in jih izvrstno hranijo — iz človekoljubnosti!	x.
—	Imenovanje. Nadzornikom kaznil-ničnih straž v Gradišču je bil imenovan gospod J. M a 1 a 1 a n iz Trsta.
—	Rokovnjači Iz Polšnika se poroča : Dne 12. maja po noči so se v Polš-nik priklatili tatovi. Najprvo so poskušali pri župnišču, kamor so spodaj pri oknu postavili vrata od vrta in so svetili skozi okno. Ker so videli močno ograjo, so jo odkurili. Potem bo šli k trgovcu Odlazku, vlomili skozi okno v prodajalno in mu odnesli vrednosti za 140 kron. U2moviči so neznani.
—	Prijet deierter. Višnjegorska orož-niška patrulja je zasledila dezerterja Janeza Koželja iz višnjegorske okolice.
Novice s Štajerskega. Škofijska sinoda bo letos v Mariboru od 24. do 28. avgusta. — Občinsko mesarijo je predlagal ustanoviti v Gradcu občinski svetnik Bichl, ker so mesarji podražili meso. — Nova gimnazija v Gradcu. Tretjo državno gimnazijo v Gradcu bodo zidali v Lazaretni ulici. — Samomor. V Radencih se je obesil dne 1. maja 661etni Jakob Cigan. Samomor je izvršil menda v blaznosti. — V R e č i c i je zopet gorelo. Gnanega Perehlina imajo baje radi tega zopet v preiskovalnem zaporu. —Smrtni padec. Zidar Fr. Soba iz Anovca, občina Videm, jo padel pri zidanju nekega vodnjaka tako nesrečno pet metrov globoko, da je skoro na to umrl.— Nova železnica. Dovoljenje za tehnična preddela železnice mej Vojnikom in Celjem za dobo enega leta je dobil inženir H e i d e r na Dunaju. — Protestni shod radi podraženja mesa je bil tudi v Ljubnem. — K ognju v Slovenjemgradcu se poroča, da je prihitelo k ognjegasnemu domu od ondotnih 40 ognjegaseov le deset, ker so ostali imeli dovolj dela z rešitvijo svojih rodbin. Z^ni krojača Starašina bo požgane oči, Jožefu Ungorja jo ranil goreč tram na glavi. Ministeis^i predsednik je poslal 5000 kron, poslanci vseh strank so v dršavnrm zboru predložili nujni predlog za podporo. Zeno, ki je provzročila s svojo neprevidnostjo požar, bi prebivalstvo skoro linčalo. — Pred celjskimi porotniki jo bil posestnikov sin KMrol Gumzej radi prestopka proti varnosti življenja obsojen na šest tednov strogega zap ira. Vprašanje o uboju so porotniki zanikali.
—	Nesreča. Franc Miheli* g23 let star delavec v neki tovarni pri Ribnici, je včeraj padel na neka steklena vrata in se na desni roki hudo obrezal. Pripeljali so ga ponoči v bolnico.
—	Zoper nedeljski počitek se je,
kakor se nam poroča, izrekla v svoji zadnji seji dno 11. t. m. celovška trgovinska zbornica. Celovški trg. pomočniki so zahtevali, naj se po trgovinah, izvzemši one za živila, vpelje popoln nedeljski počitek vsaj 7a čas od sredo julija do konca avgusta. To zahtevo je celovški
trgovinski grem i j odklonil in zdaj ae mu je pridružila tudi trgovinska zbornica koroška in sicer po aoglaanem sklepu. Napredno ?!
—	Darilo očetu. Povodom pape ževega jubileja je poslal podobar Ferdinand Stuilesaer v St. Ulrihu na Tirolakem av. očetu krasno izdelano podobo Srca Jezusovega v relielu, katero delo je sv. oče pohvalil in podelil umetniku apostolski blagoslov.
—	Vinarsko in ladjarsko drnitvo ma Brda v Gorici ki ima namen razprodaje pristnih briških pridelkov brez dobička, se priporoča pri nabavi sadja in zelenjave, ker je zajamčena vsakomur poštena postrežba.
—	Zoper podraienjo živil v Ce-lovon. Iz Celovca dne 12. t. m. Kakor sem vam sporočil, so tukajšnji mesarji povišali ceno govejemu mesu sa 8 vin. klg. Zato je bil za sinoči sklican od soc. dem. strani ljudski s h o d, ki je bil zelo dobro obiskan. Poročal je urednik R i e a e , ki jo govoril zoper novo colnino in podraženje raznih živil. Mesarje je nato zagovarjal mesar A b a c, ki je rekel, da je zvišanju cen vzrok pomnoženi izvoz živine v Nemčijo in da bi prišlo v nevarnost nekaj družin, ako bi se cene ne zvišale. Pri tem so mu zborovalci hrupno ugovarjali. Sprejela se je resolucija, po kateri poživljajo mestni zbor, da skrbi za ureditev, t. j. znižanje cen ter se poživlja zborovalce, da ku pujejo samo pri tistih mesarjih, ki cen niso zvišali in katerih je 5.
—	Potres so čutili po noči od nedelje do ponedeljka 11. t m. ob 12. uri 25 min. v C e 1 o v o u. Sunek je bil lahek. Prej so čutili ravno tam potresni sunek dne 5. t. m.
—	V konkurz je prišel trgovec v St. Jerneju Mat. M e n i č.
—	Razpisani sta dve mesti deželno-sodnih svetnikov v Celju.
—	Godbeno društvo se je ustanovilo v I d r i i i.
—	Še enkrat v obrambo. — Lov na volila in na petelina. Ker se je »Sl. Nar.« v odurno žaljivem tonu že drugič za- i radi bratove oporoke vame zaletel, vzdržu- j jem v polnem obsegu prvo izjavo. Krivica ; se bo zgodila duši pokojnikovi, ako se bo j testament ometal. Vso odgovornost pred i Bogom naj nosijo oni neprijazniki skamc- j nelih src, ki so zgola nepoklicani in s pla- i menom zavisti v očeh to zadevo sprožili in
v javnost vrgli. Spomin na blagega pokoj nika je s tem žaljen na nečuven način. S j stališča zdrave pameti smatram oporoko kot • izraz popolnoma proste odločitve. Zakone, kolikor so v zvezi z mojimi opravili, dobro poznam, zavijati in sukati §§ kakor presojani juristi, mi je seveda neznano Kdor me nujno prosi sveta, mu ga po svoji vesti in vednosti dam, oziraje se v prvi vrsti na to, ! kar je duši v prid. O prikrajšanih dedičih j govorite, za oškodeno dušo se ne zmenite, ! saj je po vašem s smrtjo vsega koneo. i Vedno sem se ogibal dotike s tujo oporoko, ; tudi v tem slučaju sem nerad sodeloval in j Ie nujni prošnji dragega bolnika vstregel. ; Sem li iskal pri tem kakega dobička za > svojo osebo? Kaj mi je bilo drugega priča- ; kovati kot zamero? Zdaj m: ie spravljati pa ; še laskavosti od »Sl. Nar.« O »bisagi« pa i kar molčite. V mojo bisago ni nič padlo, • čeprav jo izpraznjena do vinarja. Pred leti j me je osamel kmetič vpričo c. kr. okr. sod- j nika, ki je pisal oporoko, za glavnega dediča postavil in mi vse premoženje v vred- j nosti 50.000 K ponudil. Odklonil sem. Sodnik me dregne, češ: »Ste li ob pamet? Vze- S mite, saj daste lahko pozneje komurkoli!« j Ali tako ravna lovec na volila in zapuščine ? j — Lov na divjačino mi je pokojni kardinal i dovolil, ker mi je bilo od zdravnika strogo naročeno, prav veliko hoditi, pa ne po ravnih gladkih cestah, ampak po gorskih potih, < Sprehod po gozdu, v prosti naravi, tej ču ■ doviti božji delavnici, mi je bil izza mladih let najmiiejše razvedrilo po napornem delu j v zaduhlih sobah, ob enem krepka bramba j proti bolezni. — G. dr. T kot lovec dobro ve, da je vsak lovec bahač in se rad pohvali, če je z dobro umerjenim strelom prevrnil rrgača srnjaka, lesico košatorepko ali i pernatega kralja naš-h lesov. Zaradi napre- ; dujoče ctrdelosti bom moral lov zanaprej ; opustiti, vendar je moja skromna želja, za- ■ lesti vsako leto sij onega petelina, samo : enega, nič več. Ali ni to skromno? Ker ni- i mam svojega lovišča in le drobtine pobiram ; padajoče raz drugih miz, prosim, naj mi j kdo prihodnje leto, ko se bode »vesna« zo- j pet razradovala nad zemljo, prepusti enega j »tetrao urogallus«-a. Da bo padel, garan- 1 tiram.	Podboj, župnik. f
—	Pripravljalnica za jednoletne ■ prostovoljce. V Gorici se ustanovi pri- ■ pravljalnica za jednoletne prostovoljce in i sicer v ulici sv. Klara v hiši, ki je bila ne- < kdaj lastnina Levijevih dedičev in katero i je kupila mestna uprava od nekega Chiur- " lotta.
—	Prvi čebelni roj v Kašlju je
imel letos Ivan Jamšek, pcs„etnik in čebelar v Zgornjem Kašlju.
ljubljanske novice.
Občni zbor ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje se je vršil pretekli ponedeljek pod predsedstvom načelnika g. Avgusta Drelseta in ob velikem številu društvenih članic in članov. G. načelnik je poročal, da je bilo mogoče tekom leta de nekaj pri hraniti. Pod umnim in izvrstnim vodstvom goapej I. K o a in L F I e i a o h m a n n, katerima so ae pridružile dame iz odbora in izmej članstva, cvete in prospeva zavod. Dnevni goatje ne morejo hrane prehvaliti, zato gre vsem tem damam hvala in vse stransko priznanje. Tudi letos je dobilo v zavodu hrano znatno število dijakov. V preteklem letu je zavod praznoval 25-letnico svojega delovanja. — Predsednik se je spominjal smrti društvonega dobrotnika g. dr. Jožefa S u p a n a in je izrazil upanje, da bode tudi njegov naslednik v predsedstvu kranjske hranilnice gospod dr. Anton vitez Sohoeppl ostal zavodu naklonjen. Poro čilo društvenega blagajnika g. dr. Stare-t a, ki izkazuje prebitek, se je odobrilo. Odbor je bil izvoljen vsklikom in sicer so izvoljeni gg.: Avgust Drelse načelnikom, dr. Jože! Stare blagajnikom. Alojzij Stare ekonomom, Mat. Zitterer, Jakob Kaučič, Franc Schitnik, Edvard Regnart, računskima revizorjema pa gg.: Ferd. Bradaška in nameBtu izstopivšega g. A Druškoviča g. Prettner. Nadalje ao bile izvoljene v odbor naslednje dame: gospa Jožefina Kos predstojnica, Ivana Fieisobmann nje namestnica in gospe Frančiška Tavčar, Hedviga pl. Radics ter gospodični Jeny Recher in Ana Roner.
Umrl je danes po noči v deželni bolnici Peter Koledo, o katerem smo bili včeraj objavili vest, da je bil na Dobravi pri Javor-niku okraden in stepen. Zadobil je bil tako nevarne rane, da je umrl.
Tatvina. Včeraj dopoldne ukradel je neznan tat Stricelnovemu hlapcu Alojziju Pre-lesniku na Sodnijski cesti iz hleva suknjič in 16 kron denarja.
Prijatelj pelinovca se je priplazil ponoči na vrt trgovca Franca Babiča na Dolenjski cesti in mu ukradel 20 šopkov pelina s koreninami vred.
Posebni vlak za izseljence. Včeraj zvečer se je pripeljal z Reke v Ljubljano posebni vlak z 285 hrvaškimi izBelienci. Od tukaj se je odpeljalo v Ameriko 19 oseb.
Ogenj v mestni ubožnicl. Čevljarski pomočnik Karol Majce opazil je danes ponoči okoli 11 ure, da so se vnele smeti v mestni ubožnici v Vodmatu, in je to naznanil policaju, ki je bil na obhodu v Vodmatu, na kar so ta, Majce in krojač Ivan Leboda šli na lice mesta, splezali čez zid v ubožnico, poklicali vratarja in nato skupno pogasili ogenj, ki je bil provzročil hud in smradljiv dim. Ogenj je zanetila kaka ženska, ki je vrgla živ pepel na smeti.
Trpinčenje živali. V Kolodvorskih ulicah je včeraj popoludne pri vozu aretiral policaj hlapca Antona Susteršiča iz Zbilj pri Med vodah, ker je peljal z dvema izstradanima in onemoglima konjema voz desek. Konja sta bila tako slaba, da je jeden padel dvakrat na tla, drugi pa se je komaj držal na nogah. Konja nista bila mej dolgo vožnjo j ne nakrmljena in ne napojena, dasi jo imel j hlapec mrvo seboj na vozu. Trdil je, da ni ■ imel časa konj nakrmiti. Ljudje, ki so to trpinčenje živali videli, so godrnjali in hlape« bi bil tepen, da ni mej tem časom prišel policaj in zaukazal hlapcu konja izpreči in jih odgnati v hlev »pri Figovcu«, hlapca-samega pa je policaj odgnal na rotovž, kjer so ga zaprli.
Vojaška vest- Poveljstvo dopolnitvenega okraja št. 17 v Ljubljani je metto vpoko-jenega polkovnika pl. Lukanca jirevzel pod polkovnik H e r g e t.
Nova cesta na Prulah. Na Prulah se v kratkem zgradi nova crsta, ki bo vezala Sredino po novem projektiranem mostu z Opekarsko cesto.
Prememba posesti. Hišo stv. 31, prej Horibert Spindler, v Florijisnskih ulicib, jo kupil tukajšnji trgovec z lesom g. Karol Sa-loker
Občni zbor društvene godbe bo v soboto ob osmih zvečer v Hafnerjevi pivarni na sv. Petra cesti. Na tem občnem zboru se bo izrekia usoda, nad to mestno godbo in prej ko ne tudi nad »muzikaličnim okusom« mestnih očetov dr. Stsretovega kalibra.
Vol pobegnil s kolodvora. Na južnem kolodvoru je včeraj popoludn« ušel velik rogat vol. ko so ga bili spravili iz nagona na prostor. Vol ie dirjal kakor besen po železnici do Gline, kjer jo ie zavil v mestni log. Hlapci s j šli za njim in ga ves večur lovili po mestnem logu: pa ga niso mogli ujeti in ga še do danes dopoludne niso ujeli. Na železnici je hotel neki delavec vola ustaviti, pa ta ga je podrl na tla, da se jo trikrat prekopicnil.
Dogodki na Hrvaškem.
»Doli z banom Khuenom IIedervary-jem!« »Živela Hrvatska!« doni povsod, kjer prebivajo Hrvatje. V nedeljo okolu 9. ure
zvečer zbralo se je pri T r s a t u nad 1000 oaeb, ki so s hrvatskimi trobojnioami na čelu korakale na S u i a k, ter zahtevale pred ječami, da se izpuste osebe, ki so bile pri sobotnih izgredih aretirane. Orožništvo množice ni moglo razpoditi. Telefonično ste bili pozvani na lioe mesta dve stotniji vojakov, na kar so demonstracije prenehale.
Iz S i s k a pošiljajo posestniki demo-liranega akcijskega hotela nemškim liatom jako hujskajoče poročilo, v katerem pravijo, da ao si pri demonstracijah a težavo rešili življenje in da je hotel popolnoma opuato-šen. Škode je po teh podatkih okolu 20 000 kron. Nova železniška proga pri t> i a k u je popolnoma razrušena. Bati se je novih nemirov.
V	Slavoniji so na raznih krajih potrgani mažarski železniški napisi. O aretiranem dr. Lorkoviču v Oaeku se po roča, da so prišli orožniki ponj po noči, ko je spal v postelji. Vsa pisma, časopisi, ki so naslovljeni na »Narodno Obrano" v Oaeku, pridrži redarstvo in jih uredništvu ne izroči. Konfiskacije časopisov se neusmiljeno nadaljujejo. »Obzor« in »Hrvatsko Pravo« danes zopet nismo dobili.
Iz Budimpešte se poroča, da je bila včeraj razširjena ondi vest, da je ban kralju ponudil svojo demis;jo, a je kralj — baje ni sprejel.
#
♦ «
V	O s e k u je aretiran odvetnik S u -p r i n a in tiskar D u d a k. V G r u b i š -n e m p o 1 j u pri Belovarju so aretirali župnika in kapelana. L|udatvo ondi je radi tega do skrajnosti razburjeno, ker so se aretacije izvršile brez povoda.
*
• *
Iz Križevca so prišla v Zagreb poročila, da so dve osebi vsled prekega soda te dni o b e s i 1 i. — V S i s e k u je aretiran obč. svetnik Č u p a k in odpeljan v zagrebške ječe.
Dodatno se nam poroča, da j e v Grubišnem polju aretirani župnik znani hrvatski pisatelj Ivan Ne p. Jemeršič.
In vspričo teh dogodkov gredo — človek ne veruje svojim očem, ko čita to — prizadevanja grofa Khuena v glavnem za tem, da bi dokazal, da je dežela pravzaprav mirna, da ga narod ljubi in da so vsi ti izgredi le posamični slučaji. Temu prizadevanju primerno je zabranjena hrvatskim listom vsaka najmanja notiea o izgredih, a zaustavljajo se tudi vse brzojavko v inozemstvo, ako javljajo o izgredih.
Tako dokazuje grof Khuen svojo — priljubljenost med narodom I In prav za prav — ima prav. Ce inozemstvo ne dobi nič brzo javk o izgredih, mora biti uverjeno, da je življenje na Hrvatskem prava idila, in če grof Khuen enkrat pozapre vse one, ki niso zadovoljni z njim, bo mogel reči: Sedaj je vsa dežela zadovoljna z mano . . . . ! Grof Khuen je došel v Hrvatsko pred mnogo leti kakor ban — paoifikator. In tako temeljito je pomiril duhove: da je danes popolnoma udušena vsaka svoboda, da so napolnjene vse i ječe, da morajo puške vojakov strahovati dr- ' žavljane in da bo na žrtvenik Khuenovega j vladanja za »mirinred-' položenih neštevilo ; žrtev in ekzistenc. A'i naša nada je, da sa i tudi v hrvatskem narodu izvrši tisti psiho- j logiški proces: da vse te žrtve, te porušene ■ eksistence, te muke neštetih družin, in da i prelita kri še-le prav spoji dosedaj razpršene i narodne elemente v vojsko za pravice in ne- : odvisnost naroda! To je veljalo v vssh na- i rodih, kolikor jih pozna zgodovina: preko žrtov vodi pot do svobode!
Balkan. i
]) MinisterDauev jo rekel po- i' ročovavcu peterburskih »Bioženyja Včdo- ; mesti« sledeče: Za to, kar so godi v Ma- ■ kedoniji, zU;sti za solunske atentate, ni bol | garuka vlada prav nič odgovorna. Bolgarsko j čete na meji no puste oboroženih bolgar ■ skih čet v Makedonijo na p moč vstašem. ; Bolgarska vlada bo delala vse v sporazumu ; z Rusijo. Med vstaše ni šel niti eden Bolgar, ; ki bi bil v aktivni vojaški aiužbi. Da uln § jajo posamezniki čoz mejo. zop«r to pa bol ^ garska vlada nič no mora. Mini-iterstvo D*- \ nevovo priznava, da Bolgarija nima moči, > da bi razrešila zamotano bolgarsko vpra- \ šanje. Glavna napaka je, da Hilmi paša ne j more delovati samostojno, kakor bi rad Naj \ sa mu da prostej&a roka, drugače se kriza j še bolj zavleče in poostri.
D Boji. Zadnji poboji vMonastiru | imajo svoj vzrok v mohamedanskem fans- j tizmu. Število ubitih je baje mnogo večje, i nego Be je poročalo izpočetka Poleg Bol- | garov je umorjenih tudi več drugih kristja nov. zadnje dni so bašibozuki tudi v okolici umorili več kristjanov. Ker jo biio ubitih več Grkov, je grški poslanik v Carigradu opozoril vlado na to dejstvo. — V občini Turčanu so Albanci porazili bolgarska četo. Dva Bolgara sta ubita. Trije azijski prapori so prišli d« Ferizoviča. Turki so vedno bolj bojeviti. Albanci v Peči imajo že 15 dni : zaprte prodajalne.
i Bolgarska vlada se pritožuje pri porti, da sa toliko ljudi aretira, ker se s tem nmo ie povečuje nezadovoljnost ljudstva Turška vlada pa meni, da ae naredi mir edino le, če ae vii zapro, ki ao nemirni. Z zapiranjem se nadaljuje v okrajih skopijskem, tetovskem, kratovskem in mo-nastirakem.
D Tajna pogodba? Neki bolgarski list zatrjuje, da je med Rusijo in Bolgarijo tajna pogodba, vsled katere bi v slučaju bolgarsko-turške vojne Rusija okupirala Bolgarijo.
D Židovski 1 i b t i so že na delu. Kakor so se svoječasno o glasoviti aferi Žida Dreyfusa složno zagnali v boj, da ao tega izdajalskega iida iztrgali iz rok pravice, tako ao sedaj začeli složno in časnikarsko vojno proti ubogim maoedonskim trpinom.
D V zrak razstreljena m o -š e j a. Se-le sedaj se je izvedelo, da so vstaši predpreteklo aoboto poznali z dinami-tom v zrak mošejo v Koprii tt, kjer je molilo 200 muzelmanov, ki so našli vsi smrt pod ruševinami. Ta atentat je izvršil neki Popoff, pri katerem se je našel listek s sledečim napisom: »Sem Maoedonec, eden izmed onih vitezov Bmrti, ki so se zaobljubili, da se usmrte koj, ko izvrše kak atentat".
D Črnogorci izjavljajo, da se sedaj še ne bodo vmešavali v makedonske nemire, a eventuvalni napad.od strani Turčije jih bo našel popolno pripravljene in z vsem preskrbljene. Vse je pa v Črnigori prepričano, da bo kri konzula Sčerbine ono seme, iz katerega bo vzklilo popolno osvo-bojenje krščanske raje. Zato je neki porok Rusija.
J) Albanske čete v sultanovi palači v Carigradu bo vse konsignirane. Sul tanova irada določa izgon Bolgarov, ki se mude na Turškem le mimogrede.
D Tragičnaamrt. Na krovu avstrijske vojne ladije »Habsburg», ki je zasidrana pred Solunom, je gad pičil avstrijskega mornarskega častnika Rudolfa Schifferja pl. K r o p p o n a u a. V par urah je umrl vsled zastrupljenja krvi.
]) Izjava makedonskih voditeljev. Mnogi voditelji make jonskih vstašev se naravnost norčujejo iz odredb sultanove vlade, s katerimi izkuša zadušiti sedanji upor. Najprej svetujejo sultanu, naj ukaže poloviti vse Bolgare in Makedonce, ker se mu bo potem posrečilo zajeti večji del voditeljev. Potem bi bil po mnenju vlade udušen ves upor. Toda temu ni tako. Upor se še le dobro razvija in se bo vztrajno nadaljeval. Tajni revolucijski svet je sklenil krepko nadaljevati svoje delo in ponavljati znane d i n a m i t n e atentate. To se nadaljuje tako dolgo, dokler velesile ne posežejo vmes. Vendar Be pa za sedaj ša ne zahteva splošno oboroženje ljudstva. Notranja makedonska organizacija razpolaga z zadostno zalogo municije in dinamita, da nadaljuje upor skozi šest mesecev. Doslej je neporabljenega še 25 do 30 tisoč kilogramov dinamita, in ne, kakor sodijo v Carigradu, le 1000 klg. Zanj se je plačalo 150 000 frankov. Na razpolago je dalje v tajnih skladiščih v Makedoniji nad dva milijona patron. Na vojsko z Bolgarijo tu nihče resno ne misli, ker bi bila mnogo nevarneja, nego sedanja klanja v Makedoniji, in bi Bolgari nekoliko glasneje odgovarjali, nego slabotno ženske in otroci pa starci.
Kotiček za liberalce.
® Napredno poneurnneva-n j e. Mi imamo mnogo ljudi v naši deželi, kateri bo nezmožni, da bi umeli znanstveno pisane knjige. »Slovenski Narod" biati naša ljudstvo, da je neomikano in da ne zna svobodno misliti. Ali pa mislite, da je pri nas človek, kateri bi mogel hkrati reči : »Ta stvar je črna« in bi tisti trenutek iz same neumnosti dodajal: »Ta stvar je bela« ? V*i pravite, da tako neumnega človeka ni med nami. A mi Vam danes predstavimo onega, katsri ima to redso lastnost. Mož je pri deželni vladi in j)ri »inteligenci" na glasu kot strašno pametna peršona. »Inteligenca« sploh le zija, če le sliši njegovo ime. Ker mi »klerikalci« ne smerno izreči sploh nobane kritike, da nas no vlečejo pred sodnji stol „in-teliganco", zato v vsej primerni ponižnosti, popolnoma kot raja, ki mora vso pretrpeti, beležimo tukaj tri dejstva, ponižno, skromno in srtaaozatajevalno, kot se spodobi ljudem, ki smejo pač davke plačavati, ki pa ne smejo zahtevati pravic: 1. Dejstvo, »blov. Narod« št. 106 z dne 11. maja pišo na prvi strani v uvodnem članku »Oj ti katoliški narodnjaki!« sledeče: »Važet. faktor v narodnem življenju je tudi cerkev. Tiste na rodne dolžnosti, ki jih imajo sodniki, politični in drugi uradniki, odvetniki in notarji, trgovci in obrtniki, ravno tisto imajo tudi duhovniki, Če hočejo biti res narodni«. 2. Dejstvo. Na drugi strani iste številke istega lista čitamo pod naslovom »Katoliški uzori« sledeče: „Danas ne igra cerkev v kulturi prav nobene uloge. Carkev, nekdaj odločilna v vsi kulturi, je danes protikultuma sila". 3. D e j s t v o. Odgovorni urednik tega lista se imenuje dr. Ivan Tavčar.
® »Edinost« o našem zadnjem riemanjskem članku pavšalno pravi, da so v
njem »očevidne klevete«. A nel Ren je ie več, a mi nečemo preveč opisavati takih stvari, ker nam je žal slovensko občino pred javnostjo kompromitirati in ker še vedno upamo, da ljudje izpregledajo. Najbolj neumno je, da dela »Edinost" nas odgovorne sa različne Jurizze in druge narodne odpadnike, ko smo vendar mi vsako odpadništvo najstrožje obsojali. A sedanje delovanje .Edinosti« jo pač tako, da mora ne le duhovnike, ampak tudi krščansko ljudstvo odganjati od tega lista in njegove politike. Zato pa, da ne bo treba pozneje na dolgo in široko dokazovati, kdo da je provzročil razkol, kakor smo morali proti zabitim kranjskim liberalcem, konstatiramo zdaj enkrat za vse-lej: Ko bosta v Tratu dve stranki, naj se »Etinost« zave, daje ona prevzro-č i 1 a razkol. Ime Ricmanje je mejnik v politični zgodovini tržaških Slovencev.
® »Na kateri strani med d i -jaštvom je nemško-sloven-ska zveza?« nas vprašuje „Narod". Odgovarjamo: Na strani liberalnih in nemsko-nacionalnih ljubljanskih osmošolcev, ki se posvetujejo o skupni abiturientski veselici, dalje na strani liberalnih in nemškonacio-nalnih visokošolcev, ki skupaj padajo po „Danici".
® Krst in liberalci. Ni še dolgo, odkar je »Narod« pisal o sv. kretu, da je to le spomin na poganstvo v krščanstvu. V št. 106 pa piše: »Zopet odklonjen kot boter. Č g. A Hrovatin starejši v Vipavi ima posebno srečo, bale nekaj tednov je tega, kar smo poročali, da je bil naprošen za botra in kako ga je kaplan odklonil. Zdaj se mu je to že zopet primerilo. Ta slučaj zopet kaže brezmejno nestrpnost in hudobijo naših popov. S tem, da njim neljube ljudi odklanjajo kot botre, bi jim rsdi storili javno sramoto, bi jih radi javno ponižali m jih celi fari pokazali kot nekake mo-ralično propalice. In kaj tacega store poštenemu in častitljivemu možu, kakor je gosp. Hrovatin. Kaj ni proti temu nobenega sredstva? Vipavci naprednjaki bi storili najbolje, če bi vsak naprosil g. Hrovatina za botra, a če bi duhovniki g. Hrovatina odklonili, naj otroka ne dajo krstiti.« Tako torej liberaic.! Najprej proglašate cerkveno delovanje kot sleparijo. Nato pa pravite takoj, da je sramotno, ako se komu sodelovanje pri njem ne dovoli. Vedno govorite o svobodni misli. Ako ps duhovnik svobodno misli, ga terorizirate, Vedno pravite, da liberalec in duhovnik ne smeta sploh nikjer sodelovati. Ako se pa duhovnik postavi na isto stališče, kličete proti njemu državnega pravdnika na pomoč. Vedno pravite, da hoče duhovnik od liberalcev imeti le denar. Ako pa du hovnik reče, da tega ne mara, pa vpijete, da vas je duhovnik razžalil. Pridite vendar enkrat na dan, liberalci, in nam povejte: Ali ste pošteni ljudje, ali ste hinavci ?
Izpred sodišča
I*pred deielnef/a sodišča.
blepar in ta t. Janez štele, usnjar in bivši pisir iz Kamnika, zaradi tatvine in drugih prestopkov že opetovano kaznovan, je letos v marcu v Kamniku pri Humerju ukradel uro, verižico, nekaj gotovine in dru gih reči v vrednosti 36 K ; v Kcšicah je pa dne 2. aprila tudi Mari|i Kert vzel srebrno žepno uro z verižico in jo še osleparil zi 7 K 50 h. L;ubil je tudi kokoši. Sodni dvor ga je obsodil na 11 mesecev težke ječe. — Neprevidni voznik. Ant. Repe pcsest. sin iz Želeč, je dne 25 marca t. i. vozil ii Boh. Bistrice posestnice sina g. Antona Vestra in 3 tovarišo na Bled. Ker je bilo že okoli 9 ure zvečer, ko so odrinili proti domu, opomnil je Velepič voznika, da naj zarodi temote prižge luč pri vozu, na kar mu Repe odgovori, da «e tudi brez iuči dobro vozi, Mtsto da bi bil Repe bolj bolj pogasi vozil, je tako konja podil, da eo ga na vozu sedeči opominjali, da naj boli počasi vozi. Pri ovinku pred klancem proti L^pencern se ie voz preobrnil, Vester in Velepič sta priletela s tako silo na trda tla, da sta oba nezavestna obležala; vendar se je Velepič kmalu zavedel, Vestra pa so mrtvega položili na voz. Sodišče je obsodilo Repeta na 6 tednov zapor?. — Z dinamitom ribarili. Tone Ber-gant, Janez VrSnik, Joža Kveder in Lojze Erkiavc, vsi delavci pri predoru Bohinjske železnice, so vrgli dinamitno patrono v Savo, in ho potem po eksploziji omamljene ribe lahkim potom polovili. Dinamit jo preskrbel Tone Bergant. Dne 9. aprila je gori štiri navedene zasačil nadlovec Mubrove graj ščine. Polovili in omamili so nad 100 po-sterv in klinov. Sodni dvor je obsodil To- j neta Berganta na 4 tedne, Janez* Veišnika na 14 dni zapora; Lojze Erklavec in Jože Kveder sta pa bila oproščena. — j Svinjska gnjat mu je dišala. Anion Novak iz Tarna je dne 18. aprila t. I. v Lescah v Dežmanovi hiši vzel iz omare kuhano svinjsko gnjat. Dežmanovi so Novaka zasledili in ga prijeli, predno je vso po jel. Ko ao mu pa ostanek gnjati in delavsko knjižico vzeli, jim je zagrozil, da bodo že videli, kaj da se bo še naredilo. So-
dišče ga je za to na osem mesecev težke ječe obsodilo, po prestani kazni se bode pa ie seznanil s prisilno delavnico — Krivo pričala je Marjeta Kne, 19 let stara delavka v Kranju, v neki kazenski zadevi pri glavni razpravi pred tukajinjim deželnim sodiščem in je bila zaradi tega na šest tednov ječe obsojena. — V Ameriko jo je hotel popihati 21 let stari France Salehar, usnjarski pomočnik iz Pre-lesja. Obsojen je bil na deset dni strogega zapora in na 10 kron denarne globe.
Celjske porotne obravnave. Pri celjskem okrožnem sodišču so se pričele porotne obravnave. Prvi obtoženec je Kari Guncej, obtožen radi uboja, dalje Franc Zor, Miha Hribar in Janez Zabret, tatvina; Janez Schreiber, goljufija; Matija Kccman, posilstvo.
Književnost in umetnost.
*	Muzej Miokiewicsev. Sin najslavnejšega poljskega pesnika, W*adytiiv Mic-kiewicz, je svojemu očetu Adamu Mickie wiczu v Parizu ustanovil lep spomenik: Muzej, v katerem so zbrani spomini na pes nika : pisma, risbe, rokopisi itd.
*	Poljske časnikarje, praznujoče desetletnico svojega društva, je brzojavno pozdravil Henrik Stenkievvicz, pismeno pa cesarski namestnik grof Pminski in dež. mar šal grof Potočki.
*	»Quo vadiš?« ilustriran. Poljski slikar Ja« Styka je razstavil v Varšavi ilu stracije k imenovanemu Sienkievviczevemu romanu.
Razne stvari.
Najnovejie od rasnih strani
Zarota zoper avstr. cesarja. Časnik »Post« poroča o aretovaniu nekega ogrskega vojaka v zvezi z navedeno zaroto med ogrskimi četami, da zavratno umore ccsarja Franc Jožefa med prihodnjimi vojaškimi manevri. — 6 i 1 n a lakota je v okraju Nan Ning, kakor so poroča iz Hong-konga. 73 000 oseb je brez hrane. — Na p a d e n a romarica. Na poti k romarski cerkvi Marija Plain na 6olnograškem je neki lopov smrtno zabodel v srca romarico Spiel-diener in ji oropal tri krone. Napadalec je zbežal. — Stavke. V New Jorku stavka 100 000 stavbinskih delavcev, v Neapelju pa stavkajo pekovski pomočniki. — Zblaznel je v Taboru neki Adalbert Stare k ker je pri sv. Vaclavski hranilnici igubil 80 000 K.
—	Avtomatično vjet. V bruseljski narodni banki ie hotel nek tat ukrasti neko denarnico z 210.000 markami. Ko je bežal, je blagajnik avtomatično zaprl vse izhode in tat je bil v poslopju vjet. —
—	Kitajski morilec križan. Vest je d.š;a po parniku Empress ol China o usmrčenju kitajskega morilca Kvvang Tung, ki je priznal 60 umorov. Za toliko število hudobij se je zdelo obglavljenje premilostno, zato so ga sklenili križati. Pribili so mu roke z žeblji na lesen križ, ter gn postavili ob mostu v svarilo vsem hudodelcem. Trpel je muke cele tri dni, predno je umrl. — Bretonski ribarji slave te dni veliko elavlje. Sard-ne so se zopet vrnile v ondotna vodovja. — 28.000 mark za jedno zaušnico hoda moral skoro gotovo plačati neki berolinski mesar. Priložil je svoji dekli tako zaušnico, da ie dekla zblaznela. Za oskrbovanje dfkle v blaznici zahtevajo sedaj njeni sorodniki od me.sarja 28 t:aoč mark. — Beda v Bosni. Na raznih krajih Bosne jo poginilo mnogo živine, ker manjka živini krme. — V Zagrebu je umrl hrv&tiki igralec Kandučar. — Podražen kruh. Pekovski mojstri v Budimpešti so ceno kruha povišali za 40 odstotkov, ker ho pekovskim pomočnikom morali dovoliti 20 odstotkov poboljška pri plači. — V Milanu stavka 6000 čevljarskih pomočnikov.
sila mamico, naj jo pusti pri življenju. Mati je ni umorila, toda svojega namena ni opustila Proti jutru je hotela ustreliti 8 letno hčerko HiMegardo, toda tudi ta se je zbudila in tolažila svojo mater tako milo, da je le ta sklenila pustiti otroke pri življenju in si le sama sebi vzeti življenje. Da bi jo hčerke ne motile, poslala jih je iz sobe. Toda najstarejša hčerka je sumila, kaj namerava storiti mati, in je šla k svoji stari materi ter ji vse povedala. Babica je vso stvar hitro naznanila policiji, ki je obupno revico še ob pravem času aretirala.
Katoličani na Helandskem. V nekaterih kraiih na Holandskem prestopa prebivalstvo jako številno h katoličanstvu. V škofiji Haarlemski ie prestopilo: 1899. leta 380, 1900. leta 370, 1901. leta 391, 1902. leta 433 odraslih oseb iz protestantizma v katoliško cerkev.
Za ,,Ljudski sklad".
Darovali so sledeči p. n. gospodje: Dr. Ivan Sušteršič 20 K. Fran Košak 5 K, Miha Arko 5 K, Janez Kalan 15 K, dr. Andrej Karlin 10 K, dr. Janez Janežič 10 K, Andrej Kalan 20 K, Ivan Lovšin 10 K, kat. polit, društvo v Kamniku 50 K.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 13. maja. Na shod slovanskih visokošolcev za slovensko univerzo so vabljeni vsi slovanski poslanci.
Dunaj, 13. maja. Poštni defrav-dant K r o c h je obsojen na tri leta težke ječe.
Zagreb, 13. maja. Iz Kreševa se poroča, da je zdravje sivolasega pesnika fra Grga Martiča vedno slabše in da je pričakovati najhujšega.
Sofija, 13. maja. V mejni vasi Rila pri mestu Dupnitza je bolgarska mejna straža zasledila podzemsko zalogo orožja. V zalogi je bilo 380 pušk in 15 zabojev patron.
Carigrad, 13. maja. Vsak dan de-zertira v Makedoniji mnogo albanskih vojakov ter se vrača v Albanijo Zapuščajo armado, ker ne dobč ne plače, ne živeža.
Berolin, 13. maja. Za državno-zborske volitve postavijo tudi tukajšnji Poljaki svojega kandidata v osebi dr. Ohrzanowskega.
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mre
i Stanje	Tempe-
g Oas opa- 1 karo-	j ratnra
£5 toranja metra.	po
t mm.	Celsija
Vetreri.
Nebo
i I! i
12[X7ve>. | 73 .-g | 11-2 | sflzaSTr oblačno~T -J. /jut" I 729 61 110 I brezvetr. megla 6 6
|2. popol.j 729 6 I 20-7 | sr. jzah. | pol. obl | Srednja včerajšnja temperatura 11-7*, normale 13 7*.
Tržne cene v Ljubljani
dne 13 maja.
Salesijanci. V Turinu bodo letos ve lika elavnosti Sveti oče so poslali kardinalu turinskemu pes ben »breve" in mu naročili naj slovesno venca podobo M.irije Pomočnice Kristjanov v svetišču Don Boska. To je dokaz, kako ljubijo sv. oče Binove Don Boska. Po tej Blavnosti se bo vršil III. mednarodni shod Balezijanskih sotrudnikov. Vspored obsega vse, kar j« sploh mogoče katoliški akci i. Do sedaj ho naznanili svoj prihod 3 kardinali in 40 škofov. Pričakuje se velikanska udeležba. Voznina po železnicah se pri tej priložnosti znatno zniža.
Obupni čin Na Dunaju so zaprli delavko Marijo Martinak vsled suma, da je hotola umoriti svoje tri hčerke. Martinak je bila v največji bedi vsied bolezni. Ničesar ni imela jesti in hoteli so jo tudi vreči iz stanovanja Sklenila je umoriti svoje otroke in sebe. V ta namen jo že pripravila revolver. Otrokom je dala, da bi bo'je spali, zvečer zavreto vino. Ko so otroci zaspali, nastavila je naj^tare ši svoji hčerki samokres na srce, toda hčerka se je zbudila in pro-
		K	T			K	h
Goveje meso 1. v.	kg	1	32	PSenica . .	100 kg	17	_
Telečja meso	>	1	30	Rž . . .	> »	(14	_
Prašičje » sveže		1	40	Ječmen . .	> >	,14	_
Košt.runovo meso	>	—	fcO	Oves . . .	> »	16	_
Maslo . . . .	>	2	41	Ajda . . .	> >	18	_
Mast prašičja . .	»	1	60	Proso, belo,	> »	18	_
Slanina sveža	>	1	4<	Koruza . .	» >	15	_
» piekajena	»	1	70	Krompir	» »	6	60
Jajce, jedno . .		—	6	Drva, trda ,	m8	7	60
Mleko, liter . .		_	18	» mehka	*	5	6(1
PiSčanec . . .		1	30	Seno, 100 kp	%	7	0
Golob • , . .		—	46	Slama, ► »		6	60
Fižol, liter . . .		—	24	PSeniCna moka št. 1		48	_
Grah, » . . .			40	Koruzna >		2i	_
Leča, > . . .		—	30	Ajdova »	St. I	36	—
Dunajska borza
dni 13 maja.
Skopni državni dolg v notah.....100-70
Skupni državni dolg v srebru.....100-60
Avitrijika zlata renta	.....121-16
Avstrijska kronska renta 4%.....101-10
Avstrijska inv. renta 3*/« %.....&3 40
Ogrska zlata renta 4%.......12120
Ogrska kronska renta 4%......99*66
Ogrska inv. renta 3'/.*.......82 10
Avstro ogrske bančne delnice.....16 48
Kreditne delnice..........671-—
London viata......................239 70
NemSki dri. bankovci za IGO m. nem. drž. v.	117-06
20 mark ............23-41
20 frankov..........19-06
Italijanski bankovci................96 26
C. kr cekini...........1130
trie cene
dnč 13. maja 1903. (Termin.)
Na budimpeitanski borsi:
PSenica ta maj......K	7 63	do	7-64
» » oktober.....>	7 42	»	7-43
Rž za oktober................6 62	»	6 53
Oves za maj.........6 91	►	5-93
Oves za oktober........6-66	„	6-67
Koruza za maj......6-39	m	g 40
Koruza za julij......• >	6-43	»	6-44
(Efektiv).
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	7-76	do 8-40
Rž juine železnice.....„	—	t	—
Rž.............7-10	»	725
Ječmen , » ........6-40	„	7 28
ob Tisi ..............,	610	>	7-60
Koruza ogrska.........6 70	„	6-86
Cinkvant.........„	7 25	„	7.70
Oves srednji..........6 30	„	6'50
Fižol ............6-76	» 13 76
Neki človek hodi po deželi ter poskuša brez vse oblastven;* pravice slepanti, oziroma na moje ime postavljati ter popravljati strelovode itd.
Zatorej prosim preč. gg. duhovnike in cerkvene predstojnike: ko pride oni človek, zahtevajte, da se izkaže z oblastveno potrjeno pravico za tak obrt.
Se toplo priporočam z velespoštovanjem Alojzij Fakln,
potrjeni preskušalec in poprav-ljaleo strelovodov, 661 1—1 Glince št 96, p Vič pri Ljubljani.
oblastveno
Zahvala.
Podpisani se zahvaljujem vsem vrlim Ške-denjcem, ki so ob priliki svojega današnjega prihoda v svetišče sv. Jožefa v Ricmanjih darovali mnogo lepih cvetlic za cerkev.
Sveti Jožef, naš najmogočnejši priprošnjik, naj jim s svojo povrne priprošnjo pri Bogu ta dar.
V Ricmanjih, dnč io. majnika 1903.
Jos. Krančič,
kapelan.
sluzBo
652
želim stopiti pri kakem poštenem gospodarju in prosim ponudb.
Anton Padarčič,
koči jaz v Ljubljani, hiralnica, Radeckega cesta.
pri^tn© uine.
Da ustrezam vinskim producentom svoie župnije in pa velecenjenini odjemalcem, ki Iščejo stanovitnega in zanesljivega vina, izjavljam, da sem pripravljen med obojimi posredovati. Zdole imajo srednjo ego in so bile radi tega lani obvarovane pozehe. Zato se je v njih produciralo mnogo dobrega belega in rudečega vina Cena najboljšim vinom je 11 — 14 krajoarjev Postaja je Vidom ali Brežice, poŠta pa: Videm ob Savi.
636 8 3
Alojzij Soba,
župnik na Zdolah.
Odlikovan v Rimu, Kremsu, Inomostu, Bolzanu itd.
prane ^ejjmalzl
= kipar, slikat* in izdelovatelj altafjev .
Št. Ulricli, Groden, Marieniieim, Tirolsko
priporoča
lastnega dela kipe SVefnlkOV iz lesa ter mnogobarvne. Visokost v cm: 80 100 120 140 150 160 180
z zlatimi robi: K 46	70	100	136	156	168	280
umetniško izd.: K 62	96	136	147	200	232	292
Proračune sa oltarje, %riševa pola itd. brezplačno. — Neprimerno se vsame nasaj. Jpričala pošljem na ogled proti povraten.	144 12-5

SKLEP
Ii J U D S K E POSOJILNICE
REGISTROVANE ZADRUGE Z NEOMEJENO ZAVEZO.
Ljubljana, Kongresni trg št. 2, za sedmo upravno leto 1902.
Denarni promet za leto 1902.
66
r e | e
Kron
vin.
-Trn-;
i- Ji*
m «■ m. •
Kron
vin.
Račun glavnih deležev: Vplačila............
„	opravilnih deležev: Vplačila...........
„	hranilnih vlog: Vloge..............
„	tekoči A: Vloge, vzdignen naložen denar in vrnena posojila
„	tekoči B: Vloge................
„	posojil: Vrnena posojila.............
„	tekočih posojil: Vrnena posojila..........
,	efektov: Prodani etekti.............
„	menic: Plačila................
„	nepremičnin: Sprejemki . ............
„	pro diversi: Razni sprejemki...........
„	pristopnine: Vplačila..............
»	posojilnih obresti: Plačila............
„	obresti tekočih posojil: Plačila..........
„	tekočih obresti A: Prejete obresti od naloženega denarja .
„	efektnih obresti: Prejete obresti..........
„	zamudnih obresti: Prejete zamudne obresti.......
„	meničnih obresti: Prejete obresti..........
upravnega prispevka: Prejemki..........
Gotovina v blagajni začetkom leta 1902 ..........
1.000 804 3,453.953 7,424.633 1,781.795 827.898 962.057 13.954 961.931 15.618 399.913 201 199.263 91.838 107.915 2.572 2.935 18.327 7.339 69.538
30 08 96 41 19
36 69 86
01 06 87
80 86 96 02
16,343.491
43
Račun opravilnih deležev: Vrneni deleži..........
„	hranilnih vlog: Vzdignene hranilne vloge ......!
„	tekoči A: Posojila, vzdig. vloge in nal. denar pri raznih zavodih
„ tekoči B: Vzdignene vloge .............
„ posojil: Izplačana posojila..........
„	tekočih posojil: Izplačana posojila v tekočem računu ! .
„ efektov: Nakupljeni efekti.............
» menic: Eskomptovane menice.......!!!'."
„	nepremičnin: Plačila in investicijski stroški .......'
„ pro diversi: Razna izplačila..........'
„ obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti.....
„ posojilnih obresti: Vrnene obresti.....'. ... '
, obresti tekočih posojil: Vrnene obresti.......'
„ tekočih obresti A: Izplačane obresti....... ! .
„ tekočih obresti B: Izplačane obresti......
„ efektnih obresti: Izplačane obresti........ . !
„ zamudnih obresti: Povrnene obresti..........
„ meničnih obresti: Povrnene obresti..........
„ inventarja: Nakup inventarja........! . . .
„	davkov in pristojbin: Plačani davki in pristojbine ... .
„ dividend: Izplačana dividenda............
„ upravnih stroškov: Izdatki............
„ razpoložnega zaklada: Vzdigneno...........
Gotovina v blagajni koncem leta 1902 ......... ! !
Denarni promet:
Sprejemki.............K	16,273.95341
Izdatki............. ■ ,	16,322.929-24
K	32,596.882-65
68
2,606.761 7,887.227 1,368.477 2,288.456 655.332 60.708 1,030.300 17.439 342.315 17.748 2.316 5.330 484 2.497 168 8
194 321 5.247 292 30.231 1.000 20.562
16,343.491
10
97 17
49 08 92 56 03
98 24 22 76 52 14
66 64 52 94
50 80
19
43
Račun zgube in dobička.
«* i>«'«
Kron
vin.
Kron
vin.
d I *
Kron
vin.
Kron
vin.
Račun obresti hranilnih vlog: izplačanih . kapitalizovanih „ tekočih obresti B: izplačanih . .
kapitalizovanih......
„ inventarja: 10% odpisa ....
„ davkov in pristojbin.....
„ upravnih stroškov......
„ bilance: čisti dobiček.....
17.748 283.642
24 38
2.497 80.631
14
27
301.390
83.128 589 5.247 30.231 27.240
62
41
95 94 80 39
447.829 11
Račun posojilnih obresti . .
„	obresti tekočih posojil
„	tekočih obresti A . .
„	meničnih obresti . .
„	efektnih obresti . . .
„	zamudnih obresti . . .
„	upravnega prispevka .
v „	pristopnine.....
„	neprimičnin . . . .
n	efektov, kurzna razlika
219.280 88.736 107.431 18.109 2.088 2.927 7.339 201 1.624 89
447.829
06 83 35 62 93 14 96
99 23
11
Račun bilance z dne 31. decembra 1902.
D e lb e t
Račun posojila: na vknjižbo........
na poroštvo in zastavo......
„ tekočih posojil..........
„ tekoči A: naložen denar.......
posojila............
„ menic.............
„ efektov.............
„ nepremičnin...........
„ inventarja............
„ posojilnih obresti: zaostale obresti od po-
posojil na vknjižbo.......
zaostale obresti od posojil proti poroštvu
in zastavo..........
„ obresti tekočih posojil........
„ efektnih obresti..........
„ blagajne ............
Kron
3,944.121 875.363
763.597 1,635.708
64.669 9.319
vin.
81 09
51
99
63 28
Kron
4,819.484 1,723.353
2,399.306 319.889 101.371 211.950 5.309
73.988 1.590 488 20.562
9,677.295
vin.
90 37
50 33 60 16 57
91 76 10 19
39
B- «9 i
Račun glavnih deležev..........
„ opravilnih deležev.........
„ hranilnih vlog: stanje . . K 7,135.450"66 kapitalizovanih . . . „ 283.64238 „ tekoči A .... ! " " " i " i 7 „ tekoči B: stanje .... K 1,988.354-18 kapitalizovane obresti . „ 80.631'27 „ pro diversi . . . . " i " " i i 7 „ posojilnih obresti: predplačane obresti od
posojil na vknjižbo.......
predplačane obresti od posojil proti poroštvu in zastavo.......
„ obresti tekočih posojil.......
„ meničnih obresti.........
„ rezervnega zaklada .........
„ razpoložnega zaklada ........
„ posebne rezerve za zgube......
„ zgube in dobička.........
Kron
7,419.093 13.273
2,068.985 45
13.339
1.871
vin.
04
03
69
95
Kron
5.200 5.868
9,501.351 47.631
15.211 1-917 2.471 7.595 30.931 31.875 27.240
9,677.295
vin.
52 34
64 94 07
747,
90'/« 84'/«
39
39
Angeljnovo milo
Blarzeljsko (belo) milo
■	Zajamčeno čisto jedrno (Kern-) milo! =
z znamko
449 104—1H
sta najbolj koristni
•fee&ilai xxxili
9HF" za hišno rabo.
Dobivate jih po spscerijs^ih štacunah/
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani.
Vabilo
na
III. redni občni zbor
Vzajemne zavarovalnice
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani
kateri se bode vršil
dni 18. maja 1903 ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Računsko poročilo nadzorništva.
2.	Poročilo revizorjev.
3.	Odobrenje letnega računa za I. 1902.
4.	Prememba pravil.
5.	Dopolnilna volitev nadzorništva.
6.	Slučajnosti.
Predsednik nadzorništva.
V zmislu S 31. je drugi občni zbor sklepčen ne slede na to, katere osebe, ali koliko članov je navzočih. _619 2—2
Sprejme se takoj dobro izvežbana
prodajalka
špecerijskega blaga oroti dr bri plači kot voditeljica neke podružnice na deželi.
Natančneie upravništvo „Slnvenca".
663 3-2
Na prodaj je
hiša in hlev,
53 mernikov posestva in več travnikov, gozdov m planin in srenjske pravice, gospodarsko orodje in živina. Ve > v clobrtm stanu. 6.U 4—2
N-.tančnffta noiannila daje posostn k J. Jesenko v Žerovnici na Gorenjskem.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI,
T»retl šlcofijo štev- 20. osjt Zunanja naročila se točno izvršujejo.
571 4
Zdravilnica in vodozdravilnica Kamnik na Kranjskem.
Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli, tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo. 476 10—6	Zdravnik voditelj:
Dr. Rudolf Raabe. I) najem 5« cdda
hiša >
na Javornlku s petero stanovanji stoječa pri cesti, pripravna zi kako obrt. Par streljajev proč se bode gradila nova železnica. — Vefi se izvč pri lastnici Karljl Feternel štev. 52, pošta Javorntk, Gorenjsko.	596 3—3

Darila za birmance.
Največjo zalogo in najnižje cene
švicarskih ur, zlatnine in srebrnine
na drobno in debelo ima 603 8-3
v Ljubljani, Mestni tr»-,
urar, trgovec, delničar prve švicarske zadruge tovarn ur„Union", zalagatelj c. kr. dolenjske železnice.
Nekaj predmeiov iz cenika, ki se na zahtevanje pošilja brezplačno :
St 472 Prstan, novo zlato gld 2 30 do 2 80
Št. 422 Zlati double-uhani Zlato, 14 kar gld 5 do 6 50 Št. 435. Zlati double-uhani
i to	tO kr. do gld. 1.2U.
Zlati, 14 kar. gld. 3.50.	Zlat', 14kar.gld.2.6<J~3 40
St 290. Srebrna cil. rem. ura s 6 kamni gld. 4. ,b do 5.£0
Št. 302 Zlata cil.-rem. ura z t kamni in dvojnim pokrovom gld. 25 do 30 do 3 j
Št. 293. Srebrna cil -rem.
ura z 10 kamni gld. 9 do 11.
Št. 430. Zlati uhani. 14 kar
Št. 437. Zlati double-uhani
gld. 1.15
s finim kamoom in per- Štev. Srebrn obesek Zlati, 14 kar., močni gld. 3 lami gld. 4—6.	30 do 40 kr.	do 3i0


••••
ii:: ::::
:::!
:::: ■>••
:::
•4 ::::
•••L ::::
•••••••••••
•••••••••••
'•eeeeeeeeee

mm«:::
OBJ
.	c/3
w« —.
N
a: »
CL .P
< o
Cu
i-—. P?
o pr
p
3
3
O
c/3
o pr
00 ir.
3
O
2- S
c/3< •
o<
3
►t
p
pr
N
IC
C/3 O
cr p
3
tu
cu
O
CC
cr. O cr
£o
3
p 3
O **
p p'
c/3 »1 O T3
<
c/5 O
3
pr o 3
o5 ►t
o
3
3
p Cu
IX
3 o
."3
c/3
3
p
P-
cr.
p" 3
O
<;
p
5.
p
en
h—»• 3
G\
C/3
O cr p
3
h— •
N
ON 73
Ou ~
3.
3 S**
8 ^
" l-t
ju O
sr c/3
O i-l
O <
C/3 p
g
3
O
ts! p
TJ
»-t O
		p cr
<	Cu Cu p r*	n C u.
aQ	i-.. (T	3 p
c	n p	K n
		a* p Č2.
c/3< c/l P pC
B ~
3 O
3. c
O g
CRi
M •"»
n> Cu
0
CKJ m f.
C/3
sr *»»•
B
p
3*
1
O V
H-
C/3<
C/3 o Cu D
:::* najbolja izbera raznega lišpa 5.:: ;::• svila, krepin gumbov in druge Si:'
spadajoče stvari, izborna zaloga kravat, nogavic rokavic vsa- ;::: kovrstnega perila, srajc, ovrat nikov. nrednasnikov itd.	ii::
:::: M« ::::
:::: • •••
i«. :::: ::::
• a*.
i«.
i:::
... nikov, predpasnikov
648 3—2	_
...• ---
Največja izbcra za krojače in šivilje! ...............................................
....•.................!t!t!ltl!t!!!!!..t*!!l....*'
Vožnjekarte
in
tovorni listi

••••
___
,*,?5*?t5!5J???J*JJ??2***??Ji?5S?!???5?J*?J5Jr!'
•••••••••••••••••••••
.vi it! KI M 41.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
Rbfavnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: Jted	E<iu.fte
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	318 9
KAROL REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32.
Emajlna glasnra,
mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, ie-lezje.Ies, kositar, kameniti predmeti, vodovodne Skokije, kojim da porcelanu slišno prevlako. V škatljicah po '/, in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 3 12—10
Absolutno zajamčeno
pristno masno vino.
Škofijski list je 1. 1898. priporočal v. č. gg. župnikom masno vino, katero razpošilja ,,Kmetijsko društvo v Vipavi" kol zajamčeno pristno.
Belo vino posebno dobrega okusa oddaja se po 40 K ln višje, in radeče namizno hrlbovško po 30 K za 100 litrov v Postojno postavljeno-
V	zalogj so tudi sortirana finejša vina in sicer: 1. Oerganlja po 50 K, 2. belt burgundeo po 55 K, 3. črni burgundeo po 50 K in 4. nemški rizling (za but ljke) po 70 K.
V	zalogi je še staro belo vino.
Kvaliteta je letos izborna, po novem načinu kuhano vino je milejšega okusa in čisto kot solnce (za buteljke).
Najmanjša množina je 56 litrov. Na-roobsm čez 500 litrov se cena primerno zniža.
Zadrugo nadzoruje strogo v č. g dekan Vipavski. Izključena je vsaka prevara.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
344 (9)


Štedilno rnilo z znamko „jalen
u
je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno
i
62 25-17
in zajamčeno čisto.
HT Paziti je na
gorenj o varstveno »»**» znamko.
Naprodaj ie po vseh boljših prodajalnicah taceoa blaga. "Sat
r >, i.^HV /.
Stari trg 13 # „prl Čebeli" • stari \r$ 13
©
4)
©
I 'odpisani naznanja čast. p. n. občinstvu, da bodem v soboto, dne 10- maja v Ljubljani, Stari trg št. 13
odprl popolnoma na novo v ravna no n
trgovino modnega, blaga
pod tvrdko „pri čebeli".
Iinel bodem vedno na razpolago: perilo za gospode, raznovrstne ovratnike, kravate, manšete, vso opravo za lovce, turiste, kolesarje, raznovrstne rokovice, dežnike, solnčnike itd. Dalje bom vedno postregel z raznoterim perilom in vrhno opravo za dame, vse po najnovejšem kroju, tudi z vsemi k otroški opravi spadajočimi predmeti.
I sposobljen po dolgoletni skušnji upam čast p. n. občinstvo zadovoljiti vsestransko in prizadeval si bodem, da vedno postrežem z dobrim blagom in nizkimi cenami.
Priporočam svojo novo trgovino blagohotnosti p. n. občinstva in proseč obilnega obiska bivam z vsem spoštovanjem

11
HI
C
N M
P
0
D
(t) S<
cr
JC
6^0 2—1
V. pl. GERHAUSER „pri čebeli '.
—Vw~.yw stari trj 13 • „Pri Čebeli" ® Stari Irj 13 -^/v—\/V—
<3
Električno strokovno obvestilo.
Prečastiti duhovščini in si. občinstvu uljudno naznanjam, da izvršujem z oblastvenim dovoljenjem vsa za vpeljavo električne razsvetljave potrebna dela ter opozarjam na svojo izredno veliko in krasno zalogo
vsakovrstnih svetil in za električno razsvetljavo potrebnih predmetov.
Prenavljam oziroma prenarejam stare lestence, svetila idr. strokovno pravilno za električno luč po zelo nizkih cenah. — Vsaka stvar bode montirana v moji delavnici in preiskušena tako, da mestni monter ne bode imel druzega posla, kakor predmet zvezati z električnim tokom, kar bode lahko izvršil v najkrajšem času.
Za svetila, katera bodo montirana v moji delavnici, jamčim tekom enega leta, v katerem času tudi event. popravila brezplačno izvršujem.
Največja in najlepša zaloga cerkvene posode in orodja.
Nadejajoč se zdatnih naročil beležim velespoštovanjem
Leopold Tratnik,
484 9
pasdr in založnik predmetov za električno razsvetljavo v Ljubljani, S v. Petra cesta 27.
prva tovarna koles Iv. puch v Gradcu
katere sloviti izdelki so dosedaj še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko I. puch V Gradcu
podelila je
glavno zastopstvo za celo Konjsko
strokovnjaku gospodu
Fran Čudim v Ljubljani
pri katerem so vsakemu na vpogled razpostavljeni razni modeli.
341 10
atgsffisra^taffltas/fžsjižfiji
KM

Naznanilo.
2 a log a Puntigam-s^ega piva v lj ubijam v je m p. n. odjemalcem vljudno naznanja, da je je j današnjim dnem preselila s pisarno na sV[arije Peresi je cesto Štev. 16 po domače „na ?erges" preje tfošenina, od h^oder je bode od danes naprej razpečevalo pivo, ter tudi vsa naročila sprejela
Zaloga Puntigam
v Ljubljani, dne 9. maja 1903.
-
:
649 2-
»I«
******

Cii
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. I,
v Knezovi liiši. obrestuje hranilne vloge V**	110 95—49
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne nre, razun nedelj ln praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničnega urada št, 828.406,
Telefon štev. 57.
Nakup ln prodaja TL» »sa * o v r«tnib državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 2avarovanJa za zgube pri ftreb&njih, pri izžrebanju najmanj-gega dobitka. — Promese za vsako irebanje. Kclantna izvrSiter oaroMl na boril.
Menjaricna delniška družba
„m g b c u hm
l.( WoIlzBil8 ID in 13, Ounai, I., Strobelgassa 2.
»ar Pojasnila H| v vseh gospodarskih in fln&ndnlh
stvareh, potem o kuranih vrednostih vseh tpekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče viaocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh
glavnlo.	134 195
i—m
Udajatelj in odgovorni urednik: Dr. IgnaolJ Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.