LETO XXXIII., ST. 5 YU ISSN 0040-1978 Ptuj, 7. februarja 1980 CENA 5 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Poslovalnica Jugobanke v Ptuju (stran 2) Iz vasi v vas še vedno prijubljena (stran 6) Drežniški „pustovi" v Ptuju (stran 7) Skrivnostni korant (stran 9) Uspeh Tine Srovnik (stran 10) SKUPNA SEJA OK ZKS IN OS ZSS PTUJ Komunisti in člani sindikata morajo s svojo neposredno aktiv- nostjo med delavci, delovnimi ljudmi in občani, v samoupravnih organih, delegacijah in v družbenopolitičnih organizacijah v TOZD in v krajevnih skupnostih ustvarjati dejanske možnosti, da se bomo približali glavnim smotrom resolucije v prizadevanjih za umiritev gospodarskih gibanj, — je bila glavna ugotovitev skupne seje občinske konference ZKS Ptuj in plenuma občinskega sveta ZSS Ptuj, ki je bila v ponedeljek 4.. fe- bruarja v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju. Praktično je bilo to nadaljevanje skupne seje, ki je bila 14. decem- bra 1979, ko so bili sprejeti že konkretni sklepi o nalogah na področju gospodarjenja. Tik pred koncem lanskega leta je bila sprejeta zvezna resolucija, za tem republiška in konkretno v občini sedaj razpravljamo o predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980 v letu 1980. Namen določil resolucije je, da spremenimo sedanje tokove v gospodarstvu, da ga stabiliziramo, je uvodoma nakazal Martin Ber- den, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj in poudaril, da je naša skupna naloga najti najustreznejše poti, da bomo v resoluciji določene cilje tudi dosegli. V razpravi je sodeloval tudi Alojz Gojčič, izvršni sekretar CK ZKS, sicer pa član OK ZKS Ptuj, ki je posebej poudaril, da mora letošnje leto biti resnično prelom- no. Ni dovolj, da resolucijo sprej- memo, da v svoje programe zapišemo načela in številke iz resolucije, predvsem gre za to, da delavca s tem podrobneje seznanimo, ga prepričamo, da je to za družbo kot celoto, za nje- govo delovno organizacijo in za njega samega, nujno potrebno, če hočemo ostati gospodarsko trdni, s tem pa tudi neodvisni in varni. To je naš skupni cilj in za ta cilj se mora vsak delavec zavestno boriti z boljšim delom, boljšim odloča- njem in če je treba tudi s samoodpovedovanjem. Doumeti moramo, da je to nujno, ker smo doslej veliko preveč trošili glede na tisto, kar smo proizvedli. Gospodarska prizadevanja za dosego resolucijskih ciljev je treba tudi neposredno povezati z dograjevanjem političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ob tem pa krepiti splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Prav ob raznih kriznih situacijah se nam pokaže, kako znamo obvladati položaj tudi kadar gre za osebne dohodke ali za kaka druga nasprotja. Predvsem mora priti v zavest vsakega delavca in občana, da je od stabilizacije, to je umiri- tve gospodarskih gibanj odvisen naš nadaljnji razvoj, od tega pa naša varnost, svoboda in neod- visnost. Te naloge bodo konkretneje zapisane v sklepih, ki jih bo pripravila na skupni seji imeno- vana komisija. Podrobnejše poročilo iz razprave na seji objav- ljamo na 3. strani. FF Pred dobrim desetletjem smo ob slovenskem kulturnem prazniku še zaskrbljeno ugotavljali, da kulturno prosvetno življenje na podeželju zamira, da ima potrošni- ška družba vse manj smisla za kulturno življenje, vse manj časa za udejstvovanje na kulturnih področ- jih. Zadnja leta pa smo priča vse večjemu razmahu kulturnega Življenja, vse večji množičnosti in pestrosti. Ne le v okviru kulturno prosvetnih dnL neaa kadra. J AGISPTUJ Zunanjost nove gumarne v teh dneh. TEDNIK - 7- febmar 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 S POSVETA SEKRETARJEV 00 ZKS PTUJ O nalogah na področju izvajanja resolucije Na rednem posvetu, ki je bil v sredo, 30. januarja je sekretarjem osnovnih organizacij 7KS ptujske občine govoril Martin Berden, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj in poudaril naloge, ki jih prinaša resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj v letu 1980. Osnovne organizacije ZKS v delovnih okoljih in v krajevnih skupnostih si morajo skupaj z delegacijami prizadevati za dosledno uresničevanje resoluci- jskih nalog. Vsak delavec, vsak občan mora vedeti za svoje naloge in jih vestno izpolnjevati, če hoče- mo v tem letu doseči zastavljene cilje. Seveda je odveč govoriti, da so največja prizadevanja na področju stabilizacije gospodarstva. O tem mora steči, — v kolikor že ni, — razprava v vseh družbenopolitičnih organizacijah in v samoupravnih strukturah. Z usklajenim delom bodo vse DPO znotraj delegatskih ra/mcrij prispevale k uresničitvi siabili/acijskih in varčevalnih programov, ki so jih v večini primerov že sprejeli in jih pričeli Uidi izvajati. Sekretarji so na posvetu opozori- li na več odprtih vprašanj na omenjenih področjih. Tako jih je zanimalo, zakaj se bodo stanarine v letošnjem letu dvignile kar za 50 ®/o, če pa govorimo o počasnejši rasti cen? (Xlgovor je bil, da mora tudi stanovanjsko gospodarstvo postati bolj akumulativno! Tudi o odpadkih je bilo govora, — koliko uporabnega materiala rjavi in razpada po gozdovih, potokih, jar- kih, pa ga nihče ne uptirablja, — na drugi strani pa odpadke uvažamo. Sekretarji so predlagali, da bi izvrš- ni svet namenil temu vprašanju več pozornosti in poiskal ustrezne rešitve. Ob ocenjevanju idejnopolitičnih ra/nier in aktivnosti OO ZKS v zadnjem času so bile dokaj v/ptxlbudne cene. Komiteji za SI.O in I)S so opravili svoje naloge do postavljenega roka, pred njimi pa so še druge, nič manj pomembne. Cilede na mednarodno politično stituacijo, so se osnovne organi- zacije ZKS dobro pripravile na akcijsko delovanje v krajevnih skupnostih in v delovnih okoljih. Cire za to, da so pravilno razlagale mednarodni položaj in izpolnjevale zastavljene naloge. Na posvetu pa so ostro obsodili prekomerno nakupovanje hrane in dviganje denarja iz banke, kar je p<)vzročilo precej težav v nemoteni preskrbi. Dejstvo je, da je bilo v trgovinah in v skladiščih blaga dovolj nekateri pa so s povečanimi nakupi ustvarjali zmedo. Sedaj, ko se je mednarodna situacija nekoliko izboljšala, pa želijo mnogi vrniti hrano v trgovino — zakaj, naj jo le ,,vskladiščijo" ali pa pravočasno porabijo, da se ne pokvari! Drugi pa so ugotovili. da je bolje imeti denar v banki kot doma, zato ga sedaj ponovno vlagajo in prav je tako. Takšni, lahko bi rekli ,,izpadi", so pokaza- li, da je precej občanov, ki v dani situaciji ne znajo pravilno reagirati, /ato je to dobra šola za vse družbenopolitične akcije, da usposobijo čimveč aktivistov za de- lo med ljudmi, ki bodo znali ob pravem trenutku reči pravo besedo in vplivati na tiste, ki se sami ne znajdejo, l.ahko pa rečemo, da v tej situaciji sindikat ni pravočasno reagiral, saj bi lahko z dobro in učinkovito akcijo skladno z ostali- mi DPO prispeval k drugačnemu obnašanju posameznikov. Na posvetu so bili omenjeni tudi trgovci, češ da so prepočasi reagirali. Ti pa so pojasnili, da je prišlo do nakupovalne mrzlice le v Ptuju in bližnji okolici, — drugod tega pojava ni bilo, vsaj ne na območjih, kjer ima MIP svoje prodajalne s tirano. N. D. O politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj Na skupni seji občinske konference ZKS Ptuj in občinskega sveta ZSS Ptuj je tekla razprava o predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—80 v letu 1980. Skupno sejo je vodil Janko Bezjak, ki je uvodoma nakazal dosedanjo aktivnost na tem področju pa tudi med sejo je učin- kovito usmerjal razpravo. Martin Berden, predsednik iS SO Ptuj je uvodoma podrobneje obrazložil tista predvidevanja in naloge, ki so jih glede na določila zvezne in republiške resolucije morali spremeniti. Ob koncu je opozoril, da bo zelo slabo, če bomo svoje letne plane le računsko uskla- dili z resolucijo, delo pa bi teklo po starem. Gre predvsem za novo kvaliteto, za stvarno planiranje in dosledno izvajanje. Dimče Stojčevski, sekretar komi- teja OK ZKS Ptuj, je poudaril, da se moramo predvsem dogovoriti za metodologijo, kako pristopiti k izvajanju te naloge. Sekretarji OO ZKS so že dobili nalogo, da do 10. januarja pripravijo oz. poskrbijo za osnutke stabilizacijskih progra- mov, vendar jih je treba v okviru samoupravnega sistema tudi spreje- ti. Seja mora dati predvsem poli- tično usmeritev kako iti med ljudi, med delavce in občane, jih seznaniti in prepričati za dosledno uveljavljanje določil resolucije. Naloga vseh družbenopolitičnih organizacij je, da neposredno akti- virajo vse delovne ljudi in občane." Franc Klemenčič je menil, da je v TOZD splošno razpoloženje za sta- bilizacijo ugodno. To je čutiti na vseh volilnih konferencah osnovnih organizacij sindikata. Delavci zahtevajo tudi boljšo organizacijo dela, več reda, boljša merila za nagrajevanje in doslednost, zato ne sme biti nikjer popu.ščanja. Zvonko Masten je kritično ocenil skrb subjektivnih sil za boljše delo- vanje delegatskega sistema. Ko smo na podlagi osnutka sklepov 5. seje CK ZKS ocenjevali delo delegacij in skrb CX) ZKS za njihovo delo, smo dali dobro oceno, danes pa kar dve skupščini SIS oz. njihova zbora uporabnikov nista bila sklepčna, čeprav se je odločalo o zmanjšanem programu. Kje je tu vzrok, zakaj se dogovarjamo in pišemo sklepe, če jih potem ne izvajamo. Nujno je treba več doslednosti na vseh pod- ročjih dela tako v KS kot v OZD. Stanko Lepej je predvsem opozoril na to, da .se v razpravah preveč zadržujemo na tem, kako bomo manj trošili tisto, česar še niti nismo ustvarili. Našo akcijo moramo zastaviti tako, da bomo slehernega delavca zainteresirali za to, da bo več in boljše proizvajal. To moramo vgraditi v delovne načrte. Posebej je opozoril na naloge v samoupravnih interesnih skupnostih, kjer uporabniki včasih preveč poskušajo biti solidarni z izvajalci. Navadno se strinjamo s tem, da se je treba uskladiti, toda ko gre za konkretno šolo, vrtec ipd. takrat pa navadno zatajimo. Za uresničevanje podobnih nalog bo treba več dogovarjanja in spora- zumevanja tudi izven skupne pora- be. Janko Mlakar, predsednik OS ZSS Ptuj, je v zvezi z občnimi zbori osnovnih organizacij sindikata dejal, da na njih dobimo od nepo- srednih proizvajalcev premalo spodbude kako ravnati za naprej. Delavci kritizirajo ponekod slabo organizacijo dela, če se vodilni pogosteje ne pojavljajo v neposred- ni proizvodnji ipd. Posebej je opozoril na varčevanje z energijo, z materialom, saj je ponekod v proiz- vodnji tudi do 40 odstotkov izmečka, zato je nujno boljše delo, boljša izraba delovnega časa, več discipline itd. Opozoril je tudi na razne pritiske na p>ovečanje cen, kar vs^ povzroča pri delavcih neza- dovoljstvo. Več članov obeh forumov je na skupni seji sodelovalo v razpravi s krajšimi pripombami, mnenji, predlogi in vprašanji. Povzetek razprave Alojza Gojčiča pa smo navedli že v sestavku na 1. strani. FF POGOVOR Z ADMIRALOM BOGDANOM PECOTICEM Vse večja odgovornost rezervnih starešin Po razgovorih z družbenopoli- tičnimi delavci ptujske občine, so si gostje v spremstvu gostiteljev ogledali še proizvodne prostore TCJOCJorenjeTOZD Elektronika Ptuj. kjer so se krajši čas tudi po- govarjali s predstavniki TOZD. V popoldanskem času so gostje v spremstvu Karla Žmavca. pred- -sednika OK ZRVS Ptuj obiskali domačijo narodnega heroja Jo- žeta Lacka. Po ogledu spominske sobe so se pogovarjali z Milanom Lackom o dogodkih med NOB na tem območju. Zvečer so se sestali še z vtHlstvom krajevne konfe- rence ZRVS Jožeta Potrča v Ptuju, kjer -so jih podrobneje seznanili s problemi in težavami in seveda z uspehi te organizuicije. Po končanem obisku smo k razgovoru povabili admirala Bogdana Pecotiča, predsednika Zvezne konference ZRVS Jugo- slavije, ki je o namenu obiska povedal: »Osnovni razlog našega obiska v ptujski občini je bil, da bi se vsi mi seznanili pixlrobneje s pogoji, vsebino in mett>dami dela občin- ske konference ZRVS Ptuj. Ta obisk med drugim izhaja iz delo- vnega pogovora s predsednikom republiške konference ZRVS SU)venije, zato smo želeli zvedeti tudi kaj več o vsebini dela kraje- vnih konferenc ZRVS. Obiskali smo ludi delovni kolektiv ptujske Hlekironike, kjer smo se prav tako zanimali o delu rezervnih voja- ških starešin.« Imeli ste več razgovorov. Kako (K-enjujete njihovo vsebino? »Mislim, ua je v r^tuju zelo do- hra organizacija ZRVS. tako na nivmu občine kol v krajevni konferenci ZRVS Jožeta Potrča, ki smo ji namenili največ besed I o je moja ixena po v.seh teh po- govorih. ki smo jih imeli, iz vseh leh ljudi žari velik eniuziazem po mojem vroča želja da bi v našem družbenopolitičnem sistemu oziroma ožje gledano., v ptujski občin izpolnjevali svoje naloge pri krepitvi obrambe in samoza- ščite na.še domovine. Moje mne- njcje. da to delajo najbolje, kakor pač zmorejo. Dobre uspehe .so dosegli zaradi loga. ker sami zelo predano delajo na tem področju, ker imajo zelo dobro orientacijo in ker st) razvili širok k rog .sodelavcev, ki imajo isti Konkretno, zelo tesno sodelujejo z organizacijo ZK, s SZDL, s teritorialno obrambo in ' s komando ptujske garnizije. Posebej me je presenetila njihova odločnost in predvsem zavzetost pri delu. F'osebej pa še delo kraje- vne konference ZRVS Jožeta Potr- ča. Dobro delo in odlični rezultati se vidijo tudi po številnih priznanjih in nagradah, ki so jih dobili ne samo po tem kar so nam povedali. Precej uspehov so do- segli na vojaških vajah in tekmo- vanjih v streljanju. To veliko pomeni. Razen tega so tesno vezani s sredino kjer živijo in delajo. To je po mojem prava ori- entacija dela rezervnih vojaških starešin v miru in vojni." Kako vi, kot predsednik Zvezne konference ZRVS Jugoslavije po- stavljate pred člane najpomembnejše naloge? ,,Zelo širok odgovor zahteva to vprašanje, a bom odgovoril kar se da na kratko. Pred kratkim smo imeli zelo uspel posvet na temo nadaljnje usposabljanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije v miru in vojni. Ta posvet je imel osnovni namen, da bi vsi skupaj, vsi najodgovornejši subjekti za usposabljanje rezervnih vojaških starešin v naši domovini ugotovili problematiko s katero se sreču- jemo, ter da bi ustvarili pogoje za nadaljnje poglabljanje našega so- delovanja. Tako bomo lahko s skupno akcijo dosegli optimalne uspehe. Na tem posvetu je prišla močno do izraza enotnost gledanja na probleme, prav tako do enotne ocene trenutnega stanja. Ugotovih smo, da bi lahko dosegli še več, če bi še bolje koordinirali svoje delo. če bi .še bolj usmerjali organizacije na terenu na konkretna vprašanja, ki bi posameznike in skupijie rezervnih starešin še bolje priprav- ljala za njihove naloge. Zaradi tega smo sklenili, da bomo v prihodnje iskali boljše rezultate v koordinaciji planov in naporov, vzajemni pomoči in v vzajemnih analizah in izmenjavi izkušenj. Mislim seveda na vseh nivojih, od krajevnih konferenc navzgor. Vsi moramo težiti k napredku. Ne samo organizacije in nosilci obrambenih priprav in odgovorno- sti za pripravo rezervnega starešin- skega kadra. Ta odgovornost mora prežeti vsakega posameznika. Samo takrat bomo storili dovolj, če bomo uspeli s temi pripravami. Nismo pa uspeli, ne glede na šte- vilo vojaških vaj in predavanj, če rezervnih vojaških starešin nismo usposobili, dovolj izvežbali. Z eno besedo rezervni starešina se mora danes bolj kot včeraj počutiti kot kreativen subjekt, da bo nosilec iniciativ v sredinah kjer živi se pravi na širši fronti..Samo na tak način nam bodo vse naše aktivno- sti dale zares pozitivne rezultate." Pripravil: M.Ozmec Bogdan Pecotič, predsednik zve- zne konference ZRVS Jugoslavije Foto: M. Ozmec PROGRAM DELA ZBOROV SO PTUJ V marcu načrtujemo dve seji Iz periodičnega delovnega načrta zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ptuj povzemamo, da se bodo zbori sestali na ločenih sejah, F>oleg 22. seje, še dvakrat do konca letošnjega prvega trimesečja. Tako bodo na sejah zborov, ki bodo 17. marca obravnavali poročilo o delu upravnih organov skupščine občine Ptuj za lansko leto, o osnutku odloka o družbenih sveti v občini Ptuj, o predlogu odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva, o osnutku odloka o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju potoka Brnca, o odločbi o uvedbi komasacijskega postopka v Pesniški dolini in imenovanje komisije za izvedbo koma.sacijc. predlogu odloka o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov k^omunalnega urejanja na območju občine Ptuj. o osnutku odloka o sejmih na območju občine Ptuj in o nekaterih osnutkih odlokov, ki so bolj lokalnega značaja. Posebej pa imajo v načrtu še obravnavo republiške ocene samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje. Seje zborov, ki so predvidene 28. marca, pa bodo med drugim imele na dnevnih redih poročilo o delu pravosodni organov, poročilo o uresničevanju koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samoza- ščite. oceno priprav družbenega plana za obdobje 1981—85, osnutke odlokov o sprejetju zazidalnega načrta Toplice Ptuj in Potrčevi cesti, o.snutek cxlloka o prispevku za obrambo pred točo, osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v Pesniški dolini, o ureditvi določenih vprašanj s področja samostojne obrti in druga vprašanja, ki jih bo narekovala sprotna praksa, predvsem so to volitve in imenovanja, de- legatske pobude in vprašanja. Zavzeta razprava delegatov Za ponedeljkovo skupščino skupnosti otroškega varstva občine Ptuj moramo v prvi vrsti zapi.sati da so se delegati iz krajevnih skupnosti in združenega dela ter iz zbora izvajalcev v velikem številu udeležili seje, kar priča tudi 69 odstotna povprečna udeležba v obeh zborih. Poleg tega pa so tudi izredno zavzeto razpravljali o vprašanjih nadaljnjega širjenja zmogljivosti ter se poglobljeno zavzemali za čim boljše, vendar pa ikupno re.ševanje te pomembne naloge. Enotno so ugotovili, daje za investicije na voljo vendarle premalo sredstev, kljub temu pa združenega dela ne bi kazalo več obremenjevati. V naslednjem obdobju bomo morali najti nekatere druge vire, razmišljanja pa so bila tudi v smeri enotnega občinskega samoprispevka ali združenega z drugimi nalogami ali pa samo za širitev vzgojnovarstveni zmogljivosti na območju ptujske občine. Predlog spremembe programa skupnosti otroškega varstva občine Ptuj in zveze skupnosti otroškega varstva .SR Slovenije v letu 1980 po uskladitvi z resolucijo politiki izvajanja družbenega plana SRS za ob- dobje letošnjega leta je bil na ponedeljkovi skupščini sprejet čeprav so delegati velik del razprave namenili vprašanju gradnje prve faze jasli in vrtca na Ziherlovi ploščadi upoštevajoč največje pomanjkanje prostih mest prav v jasličhih oddelkih. Zavedajoč se, da skupnost otroškega varstva ne bo mogla zagotoviti več sredstev kot jih spremenjen program predvideva je bila tudi ugotovljena realnost sedanjega trenutka, ki pa se mora odr;ižati še v nekaterih varčevalnih ukrepih. Eden od sklepov ponedeljkove skupščine je tudi razprava o sklicevanju sej, ki bi naj bile po možnosti v popoldanskem času o čimer se bodo delegati izjasnili na prihodnji seji. mš SVET ZA INFORMIRANJE IN TISK 0KSZDL0RM02 Več sodelovanja in boljše informiranje > Pod predsedstvom Vlada Ožbolta se je prejšnji teden v Ormožu sestal na razširjeni seji svet za informiranje in tisk pri občinski konfe- renci SZDL Ormož. Obravnavali so programske u.smeritve svoje radijske postaje, povezano s flnanciranjem in samoupravnim sporazu- mom o programskem, tehničnem in ekonomskem sodelovanju z RTV Ljubljana ter o programski zasnovi našega Tednika in dnevnika Večer. V razpravi, v njej so sodelovali tudi vodilni predstavniki družbenopoli- tičnih organizacij in skupščine občine Ormož, so sprejeli smiselno naslednja stališča: Radio Ormož je v okviru občine aktualno in nepogrešljivo sred- stvo obveščanja. Predloženo programsko zasnovo svet podpira, v letu 1980 pa se naj ures ničuje v okviru dejanskih finančnih in kadrovskih zmožnosti, zato svet tudi ne priporoča časovne širitve programa. Financiranje radia, ki za občino predstavlja precejšnje breme, je treba v bodoče urediti sistemsko z ustreznim samoupravnim sporazumom, za kar so tudi imenovali 5- člansko komisijo. Glede na to, da je na območju občine Ormož nad tisoč naročnikov Tednika, je treba za občino Ormož ustanoviti poseben sosvet, ki bi ga sestavljali predstavniki OK SZDL, občinskega sveta ZSS, zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in RadiajOrmož. Prizadeva- ti si je treba za večje sodelovanje in izmenjavo informacij med Tedni- kom in radiom Ormož. V ta namen ob pomoči SZDL in sindikatov organizirati po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah tudi skupno dopisniško mrežo. Povezano s tem pa si bodo tudi prizadevali za širitev števila naročnikov Tednika. Prav tako je s-vet soglasno potrdil programsko zasnovo dnevnika VEČ ER. Tudi ob tem se je postavljalo vprašanje sofinanciranja, saj je Ormož kot manj razvita občina v Sloveniji še zlasti v težavah. Zato so se na seji zavzeli za kar najbolj enotno sistemsko rešitev financiranja informativne dejavnosti na območju celotne SR Slovenije. Za eno od naslednjih sej pa bo svet za informiranje in tisk prioravil analizo: Kako javna občila pokrivajo območje občine Ormož. FF SEJA OK SZDL PTUJ O ekonomski stabifizaciji . Danes se bo v Ptuju sestalo predsedstvo občinske konlerence SZDL Ptuj na svoji šesti redni seji. ki bo namenjena predvsem nalogam na področju stabilizacije. Najprej bo stekla razprava o predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj v letu 1980. za tem pa o aktivnosti SZDL pri uresničevanju pt)litike ekonomske stabilizacije v ptujski občini. Na dnevnem redu imajo še razpravo o vsebimiiki zasnovi, samo- upravni organiziranosti in financiranju dnevnika VEČER, informacijo financiranju občinske konference SZDL Ptuj in finančni načrt za le- tošnje leto in druge sprotne naloge. p DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 7. februar 1980 - TEDNIH OSANKARICA Poslednje bojišče Pohorskega bataljona obiskalo lani 50.000 ljudi Spominski mu/ej NOB pri planinskem domu na Osankarici je v preieklem letu obiskalo skupno nad 50.0(X) mladih in starejših iz SR Slovenije in tudi drugih republik. Kljub temu, da je v letu 1979 v nui/eju zabeležen nekoliko manjši obisk kot v letu poprej, pa se ta uvršča med najbolje obiskane spominske muzeje na območju SR Slovenije. Po.sebno ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih in šolskih izletih obišče muzej veliko število ljudi, med njimi je največ mladine, ki se tako na samem kraju dogodka seznanijo z boji pohorskih partizanov, še posebno pa poslednje bitke legendarnega Pohorskega bataljona. Med obiskovalci je tudi veliko število preživelih pohorskih partizanov in aktivistov, ki tukaj obujajo spomine na težke trenutke osvobodilnega boja. Redno vzdrževana in plužena cesta med Oplotnico in Osankarico omogoča, da se tudi v zimskih dneh vrstijo obiski skupin in posameznikov. Nemalokrat samo v enem dnevu obišče Osankarico in bojišče pri Treh žebljih, kraj kjer je izkrvavel do zadnjega borca legendarni Pohorski bataljon, tudi po 400 obiskovalcev. Besedilo in slika: Viktor Horvat Pred nedavnim sta miizej na Osani^arici obiskala tudi Tone Uirih-Kristl (v sredini) in Rado Graborvec-Gavč (desni), aktivna udeleženca bojev NOB na Pohoriu. Predvsem razvoj gospodarstva v občini Lenart bodo v letošnjem letu namenili posebno skrb nadaljnjemu razvoju gospodarstva. V večji meri bodo intenzivirali investicije, povečali produktivnost dela in učinkovitost gospodarjenja v organizacijah združenega dela. Povezano s tem bodo povečali število zaposlenih občanov z odpiranjem novih delovnih mest. Prizadevali si bodo tudi za vključevanje občinskega gospodarstva v mednarodno delitev dela in večanje konkurenčnosti na tujih trgih. Pri Lenartu so pričeli z gradnjo nove, sodobne blagovnice, s katero bodo tudi pospešili razvoj trgovine in s tem poskrbeli še letos za Jjoljšo oskrbo občanov. V občini Lenart že več let uspešno rešujejo stanovanjsko problematiko, saj je bilo v zadnjih letih predanih stanovalcem nad 200 novih stan,ovanj. Letos v jeseni pa bo dobilo v novem stolpiču, ki ga gradijo v središču Lenarta ključe 45 novih stanovalcev. V Gradišču pa je Samoupravna stanovanjska skupnost Lenart letos že predala ključe devetim novim stanovalcem v bloku. Predvidevajo graditi tudi novo avtobusno postajo, ki bi naj bila v bližini banke. Najprej bo potrebno odstraniti starejšo stanovanjsko poslopje, ki je v središču Lenarta. Tako bo center občine dobil bolj videz mesta. Janez Lorber IzobraŽevanje komunistov v občini Slovehska Bistrica ugotavljajo, da izobraževanje in obveščanje članov ZK še ni zaživelo tako kot so si to začrtali. Še posebno velja to za oblike individualnega izobraževanja. V prizadevanjih, da bi bile prav oblike izobraževanja in informiranja uresničene po začrtanih nalogah in potrebi časa v katerem živimo, so pri OK ZKS Slovenska Bistrica sprejeli dopolnjen program idejnopolitičnega usposabljanja članstva. Komisija za idejnopolitično usposabljanje članov pri OK ZKS Slovenska Bistrica je v letošnjem programu idejnopolitičnega usposabljanja komunistov nakazala devet tem s področja marksizma in prav toliko s področja aktualnih družbenih problemov. Vsaka OO ZK v bistriški občini bo zajela vsaj štiri od predloženih tem. Za njihovo podajanje so pri OK ZKS in Delavski univerzi Slovenska Bistrica usposobljeni kadri. Osnovne organizacije ZK pa si bodo pri obravnavanju gradiv pomagale tudi s kadri iz lastnih sredin. Viktor Horvat Za opremo novorojenčka le zavitek V lanskem letu je lahko upravičenec do pomoči za opremo novo- rojenčka na območju SR Slovenije lahko sam izbiral med zavitkom ali denarnim zneskom. Podatki so pokazali, da je vse večje zanimanje za zavitek v katerem so najpotrebnejši predmeti za opremo in nego no- vorojenega otroka. Po sklepu skupščine zveze skupnosti otroškega varstva SRS bodo lahko upravičenci pravico do denarnega zneska uveljavljali le še do prvega maja, nato pa bo vsak dobil le zavitek. mš TELESNOKULTURNA SKUPNOST OBCINE PTUJ Zatajili so uporabniki I3elegati obeh zborov skupščine telesnokulturne skupnosti občine Ptuj so se v ponedeljek zbrali na osmi redni seji. Do tu je vse lepo in prav, vendar seje v pričakovani obliki ni bilo. Razlog je na dlani, zbor uporabnikov, ki šteje 75 dele- gatskih mest, ni bil sklepčen, saj je do pričetka seje pooblastila oddalo le 33 uporabnikov. Zbor izvajalcev je bil sklepčen in tako smo praktično prisostvovali le uradni seji zbora izvajalcev. Zbor uporabnikov pa bo svoje opravil po korespondenčni poti. Organi skupnosti bodo namreč predlagane sklepe pismeno poslali vsem dele- gacijam in konferencam delegacij, ki se bodo nato pismeno odločile, za ali proti predlogom. Druge izbire ni bilo. Seveda pa tudi tokrat ne moremo mimo odgovor- nosti delegatov, delegacij in zlasti družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in ostalih sredinah. rak.šen je torej na prvi pogled praktičen rezultat razprav o delovanju delegatskega sistema v nekaterih sredinah, razprave pa so vodile družbenopolitične organiza- cije. Kot vse ostale skupščine samou- pravnih interesnih skupnosti, tako je tudi ponedeljkova skup- ščina TKS obravnavala predlog uskladitve programa dejavnosti v letu 1980 na podlagi preoblikova- nja materialnih osnov, torej z ozi- roma na dovoljen 16 odstotni porast sredstev. V telesni kulturi to pomeni okrog 460 tisoč dinarjev manj sred.stev od načrtovanih. In kako je s prispevno stopnjo? Po večletnem zapostavljenem položaju, saj telesna kultura ni med prednostnimi družbenimi dejavnostmi, zmanjšanje tokrat ni tako občutno kot je to v ostalih interesnih skupnostih. Na prejšnji seji, v decembru, so delegati sprejeli prispevno stopnjo v višini 0,30 odstotka, po uskladitvi pa je sedaj 0,29 odstotka. V sredstvih to pomeni, da bomo za telesnokul- turno delo imeli v občini Ptuj na voljo 10,233.000 dinarjev. Od tega je občinski program vreden 7,391.000, skupni program (združevanje sredstev za skupne naloge v okviru republiške TKS) 1,342.000 din in posebno združe- vanje sredstev z^ sofinanciranje izgradnje športnih objektov pri srednješolskem zavodu v višini 1,500.000 dinarjev. Podrobnejša razdelitev sredstev za leto 1980 bo zajeta v programu dela skupnosti za letos. Delegati so na potrebo po podrobnejšem prikazu sredstev za posamezne dejavnosti opozorili tudi na pone- deljkovi seji skupščine. Finančni "program pa bo skupščina spreje- mala ob koncu marca. Z oziroma na to, da je ravno ta del dela skupnosti za izvajalce najbolj zanimiv in tu je tudi največ pript)mb, smo slišali predlog, da se pred obravnavo dokončnega predloga sestane posebej tudi zbor izvajalcev. V razpravi je bilo izpostavljenih nekaj področij, ki jim bo v pri- hodnje potrebno nameniti več pozornosti. Gre med drugim za vzdrževanje objektov v Ptuju in zunanjih krajevnih skupnostih, dejavnost Zveze telesnokulturnih organizacij, uporabo in sanacijo športne dvorane Mladika in vpra- šanje članarine. Pri vzdrževanju objektov se upravičeno poslavlja vprašanje, ali je skupnost res dolžna vzdrževati vse objekte? Ce je temu res tako, potem nam za telesnokulturno dejavnost, in za to je skupnost tudi ustanovljena, čez čas ne bo ostalo skoraj nič sredstev. Za vzdrževanje že sedaj izločamo velika sredstva, ki bi jih pravgotovo lahko korist- neje uporabili za dejavnost, kjer pa nam sredstev močno primanj- kuje. Zato ni nič novo, če zapi- šemo, da je ravno v telesni kulturi daleč največ prostovoljnega dela in tudi prispevkov. Po drugi strani pa je tudi res, da bi lahko z večjo skrbjo pri uporabi objektov in zlasti odgovornostjo pri vzdrževa- nju lahko s kupnimi močmi opravili več, čeprav moramo zapisati, da so sredstva za vzdrže- vanje namenjena minimalnemu vzd rževanju. V razpravi smo slišali tudi precej kritičnih pripomb na račun dela Zveze telesnokulturnih organizacij, ki je namenjena in vrh dela osnov- nih telesnokulturnih organizacij. Po dosedanjih izkušnjah pa temu ni tako. Zato bo program dela zveze priložen in sestavni del programa telesnokulturne skup- nosti, razprava o programu pa bo pokazala, ali zveza opravlja svoje poslanstvo. V preteklem letu smo pri repu- bliški TKS najeli kredit v višini 5(X).(KX) dinarjev za sanacijo šport- ne dvorane Mladika. Z oziroma, da je dvorana še precej ,,mlada", je bilo pravšnje vprašanje, zakaj je sanacija potrebna. Obnoviti je potrebno parket v bližini slačilnic in kopalnic, odgovornost za kvali- teto izvedbenih del pri gradnji pa se sedaj ,,sprehaja" med udeležen- ci. Kakorkoli že, dvorana je potrebna delne obnove in to mora biti opravljeno, saj dejavnost mora teči. V letošnjem programu pa bo skupnost temu, pravgotovo naj- bolj obremenjenemu pokritemu športnemu objektu v ptujski ob- čini, namenila le sredstva za redno vzdrževanje. Ob koncu seje je beseda bila tudi o varčevalnem programu v telesnokulturni dejavnosti. O tem smo pisali že v prejšnji številki, tokrat pa dodajmo, da bo v krat- kem pogovor z vsemi predsedniki osnovnih telesnokulturnih orga- nizacij, kjer bodo sedanje smernice dobile bolj konkretno obliko. Ob tem je bilo v razpravi omenjeno, da bi na tem pogovoru beseda tekla tudi o programih dela OTKO za leto 1980, da bi na ta način poskušali priti do tistega, kar vedno poudarjamo — zagotavljanje sredstev za izvedbo programov in kontrolo opravlje- nega dela. Zato mora biti pogovor tudi obveza za vsa vodstva, da nanj pošljejo svoje predstavnike. Med varčevalne ukrepe lahko šte-^ jemo tudi plačevanje članarine, ki jo imajo prav vsa društva zapisano v svojih statutih, vendar tega ne izvajajo. Seveda to ne velja za vse, prav pa je da bi to obliko zagotavljanja sredstev .jes uvedli v vseh osnovnih telesnokulturnih organizacijah. Kljub temu, da zbor uporab- nikov ni bil sklepčen in so glasovali le delegati zbora izvajal- cev, smo v razpravi slišali več predlogov, ki bodo organom skup- nosti služili kot dober napotek pri nadaljnem delu. 1. kotar Razgibana dejavnost mladih Razen iziedno pestre izobraže- valne aktivnosti pri občinski konferenci ZSMS v Ptuju — posebej poročamo o poteku dveh seminarjev za mlade iz področnih konferenc — so se v petek. 1. fe- bruarja sestali v prostorih delavske univerze Ptuj tudi mladi iz krajev- nih skupnosti. Predsednik konference Marko Potočnik je predsednike konferenc osnovnih organizacij iz KS seznanil z aktualnimi gospodar- skimi in političnimi dogodki v ob- čini, republiki in federaciji, prav tako z dogodki v mednarodnih odnosih. Za tem pa so se dogovo- rili o razpisu letošnjega tekmova- nja za najboljšo osnovno orga- nizacijo mladih v krajevnih skupnostih. V torek 5. februarja popoldne pa so se na 20. redni seji sestali tudi člani predsedstva občinske konference ZSMS v Ptuju. Po uvodnem delu so razpravljali o resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976 do 1980 v letu 1980. Dogovorili so se tudi o obliko- vanju družbenih svetov v občini Ptuj in pri upravnih organih ob- činske skupščine. Hkrati so se zav- zeli tudi za dosledno izpeljavo ostalih nalog, ki stojijo pred mladimi v tem obdobju. —OM KONFERENCA OOS KBMPE PTUJ Vso skrb uresničevanju stabilizacijske politike v tej smeri je potekala redna volilna konferenca osnovne or- ganizacije sindikata Kreditne banke Maribor — Poslovne enote Ptuj, ki je bila 25. januarja. Pred- sednica lO sindikata Mira Žagar- jeva je v svojem poročilu o delu nakazala predvsem naloge sin- dikata na področju samouprav- ljanja, družbenega standarda, športne rekreacije, komisije za odlikovanja, delo odbora za RK in blagajne vzajemne pomoči. Glede nalog na področju uresni- čevanja stabilizacijske politike je predvsem poudarila povečano pro- duktivnost dela, saj novih zaposli- tev ne bo in bomo morali z obstoječo delovno silo opravljati dodatna dela in opravila, če bo potrebno, bolj bomo morali ovre- dnotiti delo, nagrajevati predvsem zanj, varčevati bomo morali na vseh področjih, v vsakem oddelku, če hočemo realizirati naloge, ki so pred nami. Prav tako moramo izvajati naloge s področja SLO in družbene samozaščite tako na delovnem mestu kot v KS kjer živimo. V razpravi je sodeloval tudi Anton Purg, član kolegija, ki je poudaril, da je bilo v delo sin- dikata vloženo veliko truda,, uspehi pa bi bili prav gotovo še boljši, če bi se bili vsi vključili v delo, ne pa da smo to prepuščali predvsem članom izvršnega odbora. Obrazložil je tudi reor- ganizacijo naše poslovne enote, novo opredelitev in vrednotenje del in nalog, da bomo usposobljeni za zahtevno delo, ki nas čaka v letu 1980, ko moramo stabilizirati naše gospodarstvo in postaviti tr- dnejše temelje razvoja v naslednjih petih letih. V razpravi je sodeloval tudi Franc Klemenčič, podpredsednik občinskega sveta ZSS Ptuj, ki je med drugim naglasil, da moramo več skrbi posvečati razvoju delegatskega sistema, ki je temelj našega političnega sistema od temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti navzgor. Ob naštevanju nalog na področju stabilizacije, varnosti in samozaščite, je omenil tudi potro- šniško mrzlico, ki se je pred tedni pojavila, tu smo člani sindikata premalo nastopili kot aktivisti. To nam je dobra šola tudi za naprej. Vse naloge, nakazane v razpravi in v uvodnem pročilu bo novo- izvoljeni izvršni odbor osnovne or- ganizacije sindikata, ki ga bo vo- dila novoizvoljena predsednica Anica Djuran, strnil v program dela. Na koncu so poslali še po- zdravno brzojavko tovarišu Titu, ki jo je prebrala Tanja Lužarjeva. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Člani sindikata KBM PK Ptuj so napolnili dvorano delavskega doma Franca Krambergerja Resoiucijsko obnašanje in varčevanje lako kot na vseh skupščinjj samoupravnih interesnih skupnojj so delegati izobraževalne skupnojj občine Ptuj razpravljali ^ programu dejavnosti in ^ resoluciji, ki določa interesni^ skupnostim takšno usklajevanja da bodo denarna sredstva v pr^ merjavi z lanskim letom večja le^; 16 odstotkov. Delegati na tak pr^ gram in na krčenje progratti; izobraževalne skupnosti niso irriei bistvenih pripomb, čeprav bo ) letošnjem letu treba krčiti 18 oddei kov celodnevne osnovne šole ukiniti 10 štipendij in iz prograiHj izvzeti gradnjo osnovnih šol \ Trnovski vasi in pri Lovrencu. V nadaljevanju ponedeljkovega zasedanja sta zbora uporabnikovih izvajalcev še razpravljala o novi prispevni stopnji. Delegati so skle. nili, da se s prvim marcem prispevna stopnja iz osebnega dohodka za izobraževanje iz dose danjih 5,12 zniža na 4,93 odstotka. Zaradi takšne stopnje bo za vzgojo in izobraževanje tudi 9,560.000 di narjev manj sredstev. Zbora sta sprejela še program varčevanja. Tako bo izobraževalna skupnost največ skrbi posvetila racionalnej- šemu poslovanju osnovnih in sred njih šol. Zlasti pa bodo sile usmerili k zmanjševanju nadurnega in pogodbenega dela. Med pomembne stabilizacijske ukrepe sodi tudi resoiucijsko usklajevanje, kar pomeni gospodarno obnašanje vseh delavcev v vzgoji in izobraže- vanju. "Zk V nedeljo zbori krajanov v nedeljo bodo v krajevni skup- nosti Videm pri Ptuju zbori kraja- nov in sicer ob 7.30 v Vidmu za naselja Videm, Pobrežje, Dravinj- ski vrh. Majski vrh, Ljubstava, Vareja, Sov»če in Sturmovec, ob 15. uri v Lancovi vasi, ob 17. uri pa v Tržcu za vasi Tržeč in Jurovci. Na nedeljskih zborih bo stekla razprava o realizaciji plana razvoja krajevne skupnosti v preteklem letu, nadalje bodo analizirali uresničevanje plana za obdobje 1976 — 1980, sprejeli pa bodo tudi plan dela za leto 1980 in za naslednje srednjeročno obdobje 1981 — 1985. V izredno pomembni točki dnev- nega reda bodo razpravljali o podaljšanju referendumskega ob- dobja in o razpisu novega referen- duma, ki bo konec marca 1980. V aprilu namreč poteče drugo petletno obdobje, ko delovni ljudje s samoprispevkom sodelujejo pri razvoju krajevne skupnosti. Gotovo se večina krajanov zaveda, da je samoprispevek trenutno edini najboljši način, ki zagotavlja razvoj krajevne skupnosti, kamor sodi asfaltiranje krajevnih in občin- skih cest in gradnja nekaterili drugih objektov skupnega pomena. Najpomembnejša naloga ^ naslednjem referendumskem ob- dobju je napeljava zdrave pitne vode v haloške predele krajevne skupnosti. Krajevna skupnost sicei sama tej nalogi ne bo kos, računajc pa na pomoč širše družben« skupnosti. Nadalje imajo v planu gradnjo večnamenskega doma v Vidmu, pa gradnjo mrliške vežice, ki se bo pričela verjetno že v nasled- njih mesecih, na modernizacije čaka še nekaj kilometrov cest, kmalu bodo stekla tudi dela pf gradnji vodovoda v Jurovcih, urediti bo potrebno telefonske omrežje in še bi lahko naštevali Nalog torej ni malo, uresničiti p^ jih bo moč le s skupnim prizade- vanjem. Vi.šina samoprispevka bc ostala enaka tudi v naslednjem oh dobju, torej 2 odstotka od OC zaposlenih, 6 odstotkov od kata strskega dohodka, 2 odstotka bod( plačevali tudi upokojenci, sevedi tisti, ki ne prejemajo varnostnegJ dodatka, pritegniti pa bo treba tud krajane, ki so na začasnem delu ^ tujini. Predstavniki krajevne skupnost vabijo .krajane, da se udeležijo zborov v čim večjem številu in da i vključevanjem v razpravo poma gajo pri sprejemanju pravilni! ckI ločitev! TEDNIK - 7. febmar 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Dejavnost v občinskih organi- zacijah Rdečep križa zajema mnogo področij našega življenja in dela saj sega v sleherno krajevno skupnost, v združeno delo, šole, pa na področju ljudske obrambe in civilne zaščite, da o prostovoljnem krvodajalstvu in drugih humanitarnih dejavnostih niti ne govorimo. Pri občinski organizaciji Rdečega križa v Ptuju so že v mesecu novembru preteklega leta sprejeli program dela in aktivnosti, ki jih bodo letos izvajali. Z ozirom na to, da Rdeči križ' opravlja naloge na področju zdravstvenega in .socialnega varstva, vzgoje in izo- braževanja, ljudske obrambe, varnosti cestnega prometa in drugih oblik medsebojne pomoči občanov za uresničevanje humanosti in solidarnosti je program dela sestavljen v okviru šestih komisij, Marija Gnilškova — sekretarka OO RK Ptuj pa nam ga je takole opisala: ,,V Rdečem križu prek tečajev za prvo moč usposabljamo pre- bivalstvo, da bo lahko pomagalo ob elementarnih nesrečah in pri obrambi domovine — torej sebi in drugim ob vsakem času. Smisel tega dela pa je tudi v tem, da bomo znali nesreče preprečevati in če že do njih pride — učinkovito pomagati ter zmanjševati njihove posledice. Občane izobražujemo v dogovoru z oddelkom za ljudsko obrambo, za enote civilne zaščite pa v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih planiramo izvedbo štirih 80-urnih tečajev, prve pomoči, štirih 24-urnih ter tri 12-urne obnovitvene tečaje prve pomoči. Bodoči šoferji pa morajo za pridobitev ustreznega znanja opraviti 13-urni tečaj, teh pa bo letos okrog 30. Z oddelkom za LO pri SO Ptuj organiziramo vsako leto tudi tekmovanje ekip civilne za.ščite kraievnih skupnosti, delovne OBŠIREN PROGRAM TUDI ZA LETOS organizacije in organizacije K K za odrasle člane ter mlade člane in mladino. S tem ekipe prve pomoči dopolnjujejo in ludi preizkušajo svoje znanje. KRVODAJALSrVO je gotovo ena izmed največjih solidarnostnih akcij RKS, saj slom na humanizmu in človeški solidar- nosti do soljudi, ki jim je kri po- trebna za zdravljenje ali pa jim lahko edina reši življenje. Število krvodajalcev iz leta v leto narašča sporedno s potrebami po tej dragoceni tekočini. V Ptuju opravljamo to del6 s pomočjo 40- članske komisije, ki pokriva celotno območje občine, itos pa za potrebe ptujske bolnišnice planiramo 2.600 odvzemov krvi in sicer dvakrat tedensko. Ena od pomembnih nalog Rde- čega križa je tudi vspodbujanje in usposabljanje občanov, da varujejo in utrjujejo svoje zdravje in zdravje svoje okolice. Tu imamo nalogo, da ukrepamo v smislu reševanja perečih higien- skih in zdravstvenovzgojnih problemov v krajevnih skupnmtih, šolah m delovnih organizacijah. lu je pomembna higiena okolja, osebna higiena in higiena prehrane ter skrb za (HMrebcn propagandni material. Občinska organizacija Rdečega križa usposablja tudi občane za nego bolnika in ranjenca, /avzemamo pa se tudi za pre- poved kajenja ter proti niko- tini/nui in alkoholizmu med mla- dino. Naloge na področju SO- CIALNE DEJAVNOSTI izva- jamo s pomočjo stalne komisije in sicer v dveh smereh — v konkretni socialni pomoči ogro- ženim osebam in v usmerjanju so- cialne problematike v krajevnih organizacijah RK. Člani Rdečega križa in njegovi prostovoljni aktivisti, mladi člani, in mladina, opravljajo pri starejših občanih v okviru sosedske pomoči nekatera drobna, pa vendar pomembna dela. Potrebno pa je, da stalna nega starejših spada v organi- zirano službo. Enkrat letno organiziramo tudi zbiranje oblačil, obutve in pos- teljnine /a vse, ki so te pt^moči potrebni. Dvakrat letno zbiramo tudi odpadli papir in izkupiček namenimo v humanitarne namene, /a izredne prilike pa uspo- sabljamo še ekipe za socialno delo. ki bi delovale in pomagale v socialni in zdravstveni službi. Rdeči križ se v svoji dejavnosti srcvuje tudi z vsemi važnejšimi vprašanji zdravstvenega in socialnega varstva otrok in šolske mladine ter s svojimi konkretnimi programi pomaga utrjevati zdravje otrok in jih vzgajati za zdrav način življenja. Med temi programi so vsa področja zdrav- stvene vzgoje, mladi člani RK pa sodelujejo tudi v akcijah zbiranja oblačil, papirja in drugih. Letos bomo na manj razvitem področju Haloz in Slovenskih goric organizirali delo nifadinske delovne brigade Rdečega' križa v kateri bodo sodelovali socialni in zdravstveni delavci ter vzgoji- teljice, ki bodo izvajale nego bolnika na domu pri ostarelih občanih, kroničnih bolnikih in dojenčkih. V krajih kjer ni vrtca se pokaže potreba in izreden inte- ren; občanov, da organiziramo brigadirske vrtce kjer otrokom nudimo tudi ustrezno prehrano in vzgojna sredstva. Brigado RK bomo poimenovali po dr. Maksu Pahorju, ki je bil prvi predsednik RK na našem območju. Program dela pa so pri- pravili — skupnost otroškega varstva, socialnega skrbstva in zdravstva ter OO RK Ptuj. Letos bomo v OO RK posvetili vso pozornost tudi informativno propagandni dejavnosti, da- bo javnost čimbolje seznanjena o našejn delu in da se še tesneje povežemo s transfuzijsko postajo, oddelkom za LO, delovnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi zdravstva, socialnega skrbstva in izobra- ževanja." mš Marija Gnilšek — sekretarka občinske organizacije Rdečega križa v Pluju. (foto: M. Ozmec) SAMO VOLJA 00 DELA JE VENDARLE PREMALO v letošn^ gledališki sezoni 79/80 lahko pričakujemo, da bomo v ptujskem gledališču po nekaj letih le videli troje uprizo- ritev. V počastitev Ian.skih partij- skih in sindikalnih jubilejev se je ta gledališki an.sambel predstavil s Kozakovo AEERG, sedaj pa že teko vaje za Goldonijevo kome- dijo ZDRAHE NA VASI, ki jo bo režiral stari znanec ptujskega gledališča, sicer pa ugledni reži- ser SNG iz Mari^ra Franjo Potočnik. V tej igri'je vključen domala ves gledališki ansambel. Tretje deio. naslov v tem trenutku še ni dokončno izbran, bo pripravil spet domači režiser MLšo Damiš. ki je pred leti lepo uspel z uprizoritvijo komedije Komaj do srednjih vej. Tovariš Damiš se z gledališčem ukvarja že veliko let. ker tudi priča o njegovih velikih izkušnjah in znanju. Sicer pa predsednik ptujske gledališke sekcije pri DPD Svo- boda — Peter Malec takole ocenjuje trenutno situacijo: •>Saj ne rečem, zmožni smo, da pripravimo ob dobri volji in požrtvovalnosti naših igralcev, ki Jih je še kar lepo število, veseli pa bi bili slehernega novega stxle- lavca. tudi več dobrih pred- stav.— vendar ob zelo slabih tehničnih in drugih pogojih. V gledališču bomo morali spet sprožiti akcijo za pridobitev no- vih članov, še posebno iz vrst mladih. Zadnja takšna akcija nam je še kar u.spela. .saj smo pridobili za naše delo nekaj novih m mladih perspektivnih Igralk. Veliko težje pa pridobimo Igralce. Ne vem ali med njimi res ni zanimanja za to delo ali je vmes tudi vprašanje nadarjenosti za nastopanje in lepo govorje- nje.« Ko sva se v pogovoru dotakni- la še nekaterih drugih težav, ki več ali manj vplivajo na uspeš- nost dela v gledališču in na umetniški videz predstave, je tovariš Malec menil; »Pereč problem v našem gle- dališkem ustvarjanju je še drugje. Predstave namreč ne pripravimo .samo igralci in režiser, za njeno kvalitetno in umetniško podobo so potrebni še drugi sodelavci, ki sicer neposredno ne nastopajo, vendar pa opravljajo odgovorno in pomembno nalogo. Dovolite, da sem nekoliko konkretnejši: — vsako gledališče, tudi amatersko, potrebuje nekakšnega tehnične- ga vodjo ali recimo gospodarja, ki ima posluh in veliko ljubezni do gledališkega dela; potem stalnega in izkušenega vodjo predstav ali inspicienta — kot mu v gledališču pravimo. Nada- lje še dobrega suflerja in elektri- karja. Vseh teh ljudi nimamo in njihovo delo nekako improvizi- ramo sami od predstave do prestave. Seveda pa tega vedno, če hočemo imeti dobro gledali- šče, ne bomo mogli delati. Nujno bo potrebno nekaj ukreniti. Omeniti moram še tretjo stvar, ki je ravno tako zaskrbljujoča. Gre za tehnično izpopolnitev in ureditev gledališkega odra. Ka- kor je bila že pred leti urejena dvorana v ptujskem gledališču in deloma tudi garderobe, tega ne moremo reči za oder na katerem je dotrajan odrski pod, zamenjati bi morali zavese in še več drugih reči. Predvsem pa se moramo zamisliti ob neustreznih svetlob- nem parku, ki je ob današnjih tehničnih dosežkih do skrajnosti primitiven in tako rekoč neujK)- raben. saj se premikanje reosta- tov sliši vse do galerije. To zelo hromi umetiško podobo naših predstav in je žalostno, da so nas v tem prehiteli že na nekaterih podeželskih odrih — lep primer so Cirkovce, da o Ljutomeru niti ne govorimo. Človek je vesel, ko stopi na tak, urejen oder. Mi v Ptuju se tu res ne moremo pohvaliti in menim, da tega res ne bi .smeli dopustiti.« Ptujsko gledališče je bilo vča- sih zelo uspešno in še danes se nekateri radi spominjajo dobrih predstav, ki so jih gledali. Goto- vo danes ljudje, ki v tej hiši ljubiteljsko delajo niso nič manj sposobni — le malo več posluha bi morala imeti naša družbeno- politična skupnost. Za primer vzemimo samo Kranj. Prešerno- vo gledališče se je v zadnjih letih lepo uveljavilo tudi v širnem slovenskem prostoru, pa ne zara- di profesionalnih igralcev — ravno tako so amaterji, v glav- nem zaradi zrejenih vzporednih razmer in predvsem zaradi spo- .štovanja poslanstva, ki ga peščica ljudi opravlja s srcem in z nekoli- ko več razumevanja okolja v katerem dela in živi. mš Kako dolgo bo še ta stari reostat »cviiil« med predstavami? Foto: M. Ozmec Spomin na padle partizane v pt)nedeljek zvečer so se občani m delovni ljudje krajevne sku- pnosti na krajši spominski slovesnosti spomnili padlih borcev krajanov, ki so svoja življenja žrtvovali tik pred tem, ko je nad domovino zasiialo sonce svobsti v don" :vini in v svetu. Krajani KS GoriShica Tudi pedagoški oddelek v usmerjeno izobraževanje se vedno bol vključuje ptusjko združeno delo. V zadnjem obdobju se je kadrovanje v temeljnih organizacijah združenega dela izboljšalo. KaJrovske p^)trebe in željo po izobraževanju določenih profilov .so v zadnjem času izrazili Agis. TGA Kidričevo, Haloški biser in ptujsko kmetijstvo. Zaradi potreb združenega dela se v centru srednjega usmerjenega izobraževanja navdušujejo za izobraže- vanje metalurgov, natakarjev, kuharjev in kmetijskih tehnikov. Podo- bne potrebe so tudi za izx)braževanje pedagoških delavcev. V centru usmerjenega izobraževanja so pripravljeni nadaljevati s študijem na pedagoškem oddelku, saj imajo zato dovolj učil. prostorov in kadra. V Prosvetnem delavcu pa smo zasledili, da Ptuj ni med nosilci pedagoškega izobraževanja, kar pomeni, da bi bilo treba v Ptuju ukiniti oddelek, ki zaživel pred leti. O tem problemu so razpravljali tudi delegati skupščine izobraževalne skupnosti, ki so menili, daje treba med nosilce izobraževanja pedagoških delavcev vključiti še Ptuj. Tak predlog bodo delegati občinske delegacije za republišk izobraževalno skupnost pre- nesli v izvršni (xlbor in skupščino ter pri tej odločitvi tudi vztrajali. Tako se morajo tudi obna.šati. saj jim je nalogo zaupala skupščina občinske izobraževalne skupnosti. zk Uspel seminar za mlade v združenem delu Konferenca mladih delavcev in komisija za idejnopolitično delo pri Občinski konferenci ZSMS Ptuj sta v sodelovanju z delavsko univerzo Ptuj uspešno izvedli dvodnevni seminar za predsednike osnovnih or- ganizacij in koordinacijskih svetov ZSMS v združenem delu ptujske občine. Seminarja, kije potekal v petek in soboto, L in 2. februarja seje v delavskem domu Franc Kramberger udeležilo prek 40 mladih iz združenega dela. Prvi dan so poslušali predavanja o stabilizaciji gospodarstva in nalogah mladih pri tem. zelo zanimivo je bilo predavanje o politiki neuvrščenosti, o vlogi Jugoslavije in tovariša TITA pri tem ter o aktu- alnih dogodkih v mednarodnih odnosih. Mladi so za ten^vedeli veliko novega o delovanju in vlogi družbenopolitičnih organizacij v združenem delu. o pridobivanju in delitvi dohodka ter o metodah političnega dela. Drugi dan seminarja so slušatelji iz združenega dela z zanimanjem prisluhnili predavanjem o ekonomski in politični situaciji v občini Ptuj, o pripravah na izvedbo srednjeročnega plana v ptujski občini, posebno pozornost .so namenili vlogi mladih delavcev v podružbljanju splošnega judskega odpora in družbene samozaščite. Seminar pa so zaključili s pregledom aktualnih nalog mladih v združenem delu v letošnjem letu. Predsednik konference mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS v Ptuju Rajko Matijevič je seminar pozitivno ocenil, saj so se mladi aktivno vključevali v razpravo. §e posebej je bila ta zanimiva po predavanjih o pridobivanju in razpodelitvi dohodka, ter o ekonomski in politični situaciji v ptujski občini. Najbolj vroče besede pa so bile izrečene prav gotovo v razpravi po predavanju o vlogi družbenopoli- tičnih organizacij v organizacijah združenega dela. -OM Padli so mladi - polni vere v življenje v soboto. 9. februarja mineva natanko 35 let od tragičnega dogod- ka v Bratislavcih pri Polenšaku kjer je padla večina članov Natašine skupine. To usodno noč so prenočevali pri kmetu Kovačiču kamor je izdajalec zgodaj zjutraj pripeljal okupatopeve vojake. Domačini se še danes spominjajo, da so se začeli zbirati nekaj po drugi uri zjutraj, okrog pol osmih pa se je začel usodni boj, ki je terjal sedem mladih življenj aktivistov in kurirjev. Za vedno so ostali v trdno sklenjenem obroču zveri, ki so pred koncem še s poslednjimi upi na zmago poče- njale svoja velika grozodejstva. Danes sedem granitnih kamnov obeležuje grobove Mimice Legvart-NATAŠE, članice okrožnega in okrajnega odbora OF. stare 28 let. Vilija Vreska-Mirka, 34. ki je bil član KPS od leta 1934, opravljal pa je tudi razne druge odgovorne dolžnosti v partiji in je bil član okrajnega obora OF v Celju, mladinske aktivistke Sonje Flajs-Majde. stare 17 let, Marije Gašperšič-Dragice, 22. članice okrajnega odbora OF ter Konrada Petroviča-Jureka. Andreja Jurkoviča in Franca Goloba, ki so bili najmlajši v Natašini skupini. Po osvoboditvi je umrl Janez Feguš-Boris, preživeli pa so Franc Geč-Bojan. Ivan Školiber-Drago in Jože Kovačec-Dren. S preživelimi člani Natašine skupine in z domačini smo se pogo- varjali o mladih junakih, ki so ostali za vedno ob robu Braclavskega gozda, kjer so tistega usodnega jutra s svojo krvjo napojili zemljo, kije pod snežno odejo čakala pomladi in novega življenja. Zapis o tem, o pripovedih preživelih, bomo objavili v eni prihodnjih številk TEDNI- KA. ^ . mš Beneški .blumarji' v Ptuju Pripravljalni odbor za izvedbo 20. jubilejnega KURENTOVA- NJA sku.ša na to prireditev pripeljati v Ptuj tudi tovrstne pustne like iz drugih krajev na.še slovenske domovine. Tako so sedaj potrdili svoj nastop v Ptuju tudi beneški »BLUMARJI«. Skupina prihaja iz n^za- padnejšega predela s Slovenci poseljenim ozemljem in to iz vasi Cmi vrh nad dolino Nadiže v občini Podbonesec ki spada v okraj Čedad v so.sedni Italiji. Fantje so oblečeni v bela oblačila, na hrbtu pa imajo privezane tri kravje zvonce, ki .so podobni korantovim. Na glavo si poveznejo posebne visoke kape v obliki cvetlic kot neki tulipani. V rokah drže palice. Tekajo od hiše do hiše in ob pustu želijo prebivalcem srečo in dobro letino. Pravzaprav so to »čmovrški pustovi« ki jim domačini pravijo»blumarji«. Tako kot drugi pustni liki nastopajo tudi oni na pustni torek. uP Beneški »Mumarji« > svojem značilnem teku 6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI - 7. februar 1980 - TEDNIH SEJA KK SZDL JURSINCI Odpraviti dosedanje slabosti v ponedeljek, 28. janilarja 1980 je bila seja KK 871)1, JurSinci, na kateri so člani konference obravnavali probleme v /ve/i / ra/vojem krajevne samouprave, koordinacije med družbenopolitičnimi organizacijami in druSt vi. Dogovorili so se /a enotno akcijsko usmeritev, /a doslc\lneje i/vajanje /astavljenih ciljev, sklepov po načelih ustave, statutih in drugih smernicah. Takoj je treba prekiniti s staro prakso in preiti na novo organ i/i ranost v kateri bo širša odgovornost, da ne bo več odločanja v imenu drugih. Sklenili so, da morajo biti subjektivne sile nosilci boja proti vsem ne/dravim in negativnim pojavom v krajevni skupnosti. Menili so tudi, da je nujno usposabljanje vodilnega kadra /a učinkovito in odgovorno opravljanje nalog, da se preprečijo nadaljnje motnje pri delu in življenju delovnih ljudi in občanov, in da se odstranijo dosedanji vzroki in posledice gospodarjenja. Predsednik K K SZDL Marjan Simonič je podal informacijo in ob tem spregovoril o zapletenem položaju v svetu, ter da je potrebna aktivna angažiranost neuvrščenih in drugih držav za(xlpravo napetosti v sedanjem trenutku. Spregovorili so o politiki stabilizacije in ukrepih varčevanja v krajevni skupnosti. V ra/pravi so člani konference ugotovili, da so re/erve in vse možnosti za varčevanje na vseh področjih, vendar je potrebno najti oblike pristopa in akcijske organiziranosti za realizacijo zastavljenih ciljev. V tej zvezi so menili, da bo svoj delež za hitrejši razvoj kraja tudi prispevala mladina. Razpravljali so tudi o vlogi komiteja za SLO in DSZ in dejali, da je družbeno samozaščito v krajevni skupnosti utrjevati in jo množično razvijati tako v okviru predavanj kot z drugimi praktičnimi oblikami organiziranosti za ustvarjalno delovanje obrambnih priprav vseh občanov v Socialistični zvezi kot najširši obliki političnega delovanja. V nadaljevanju so člani konference obravnavali referendumski program za novi srednjeročni plan krajevne skupnosti in si v tej zvezi zadali akcijske naloge za javno obravnavo programa, ki bi naj bila v prvi polovici tega meseca po vaseh, da bi seznanili slehernega delavca in občana o planu in bodočem delu krajevne skupnosti. Konferenca je podprla tudi želje prizadetih občanov s tem, da Komunalno podjetje Ptuj, ponovno uvede avtobusno progo na relaciji Ptuj—Gabernik—Grlinci. Konstituirali in imenovali so člane predsedstva, sekcije in druge organe pri KK SZDL za lažje in uspešno delo konference.'Potrdili so predlog za podelitev priznanja Osvobodilne fronte in sprejeli sklepe ter usmeritve za bodoče delo in menili, da se predsedstvo KK SZDL čimprej sestane in pripravi vse potrebno za hitro vskladitev načrtov. Sprejeli so tudi sklep, da naj vse organizacije in društva pošljejo do prvega marca svoje predloge s predračuni za kulturne in zabavne prireditve v letu 1980, zaradi vsklajevanja le teh pri K K SZDL. Sekretar KK SZDL Franc ŠtrucI Neurje sredi zime v sredo, predzadnji dan januarja je naše kraje zajel razmeroma topel zapadni veter, ki je močno pihal vse do četrtka zvečer. Ta nepričakovana odjuga je prinesla precej razočaranja našim šolarjem, .saj jim je pokvarila načrte o sankanju in smučanju po domačih hribih, v času zimskih po- čitnic. Toda ta močni zapadnik se je v četrtek popoldne spremenil v pravi vihar, ki je prinašal opustošenje, zlasti na zgradbah. Prvo večje razde- janje je vihar napravil na objektu pritiklin Mirka Simoniča iz Vintarovc 45/b. Zgradba je masivno grajena z enokapno streho in s kritino iz salo- nita. Vetru je uspešno kljubovala že 18 let, tokrat pa je močan sunek ve- tra dvignil celotno strešno konstrukcijo in jo treščil proti cesti. Tako je v celoti uničena kritina, v precejšnji meri pa tudi lesena konstrukcija, ki jo je vrglo na krajevno cesto in jo tako zaprlo za promet, niso ostrešja od- stranili. Le kratek čas za tem pa je vihar napravil podobno pustošenje na stan(> vanjski medetažni hiši Franca Pukšiča iz Destrnika 2. Sunek vetra je polovico ostrešja dvignil in vrgel na tla, drugo polovico ostrešja pa je toli- ko premaknil in poškodoval, da bo potrebna v celoti obnova ostrešja s kritino. Hiša gradbeno še ni bila dokončana, temveč je bila v v tretji fazi. Dograjeni so bili tudi čelni zidovi in južni (požarni) čelni zid je prav tako porušilo, zid je padel na konstrukcijo masivnega stropa. Kljub temu, da je hiša odmaknjena od krajevne ceste okrog 20 metrov, je del ostrešja vr- glo na krajevno cesto in onemogočilo normalen promet po njej. Vihar je povzročil znatno škodo tudi na nedograjeni stanovanjski zgradbi Ervina Stogerja. Razkrilo je streho, čeprav je bila kritina iz tra- janke, ki je precej težka. Hišo pa je imel lastnik zavarovano, prav tako Simonič, Pukšič pa zgradbe ni imel zavarovane. Krajevni štab je o tej elementarni nesreči takoj obvestil občinski štab, ki je poslal komisijo, da si je nastalo škodo ogledala. Ugotovili so, da je nastala materialna škoda v višini 116.000 dinarjev. Ker večletne izkušnje kažejo, da je podoben vihar prizadel že marsikaterega lastnika zgradbe, zato komisija priporoča vsem graditeljem, da nosilce lesene strešne kon- strukcije varno in trdno vgradijo v elemente stavbe, da naj vijake, s katerimi je konstrukcija pritrjena od časa do časa pregledajo in morebitne okvare odpravijo, odprtine zamašijo itd. Na takšne in podobne pomanjkljivosti je treba opozarjati sproti, da jih izvajalci del upoštevajo. Vsaka nepazljivost, nestrokovnost in često tudi škrtanje zaradi pomanjkanja denarja, ima lahko pozneje težke posledice in zahteva mnogo več denarja kot bi biio sicer treba. Sreča v nesreči je tudi bila, da na vozišču krajevne ceste v trenutku, ko je vihar treščil tja ostre.šje, ni bilo nobenega voznika ali pešca. Pešakinja, ki je bila le nekaj metrov od mesta, kamor je padlo ostrešje pa se ima tudi zahvaliti srečnemu naključju, da je ostala nepo.škodovana. Ta primer nas tudi opozarja, da v interesu lastne varno.sti ob močnih vetrovih hodimo previdno in se izogibamo zgradb. Ne samo, da lahko sunek vetra poruši ostrešje, lahko odtrga le del kritine, opeko in podobno, kar nas lahko po- škoduje. Zato previdnost ni nikoli odveč. A. K. Ob dequ je cestišče potol( Lokalna cesta Vitomarci — Novinci — Slavšina je zelo slabo vzdrže- vana. Ne glede na sedanje stanje, ki je nastalo ob močni odjugi, je cesta že prej ob vsakem večjem deževju bila spremenjena v potok, ker niso bili vzdrževani odtočni jarki. Tako je cesta postala podobna razritemu koritu. O tem je bilo govora tudi na eni od sej zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj, kjer so delegatu svetovali, da se naj obrne neposredno na Lokalno skupnost za ceste občine Ptuj. RADIJSKA ODDAJA ŠE VEDNO ZELO PRILJUBLJENA V uredništvu dnevnomforma- tjvnega in glasbenega programa smc! ponovno začeli s snemanji- priijubljene radijske oddaje IZ VASI V VAS. ki smo jo prvič za\ rteli pred desetimi leti in tako v besedi, pesmi in glasbi predstavili vas APAČF". na Dravskem polju. Iz teh prvih začetkov smo marsi- kaj preoblikovali in dopolnili in nato za nekaj časa z oddajo pre- kinili. Pred tremi leti je delo na terenu ponovno steklo in danes lahko rečemo, da smo storili prav — oddaja ima še vedno veliko število poslušalcev, na terenu pa vedno najdemo ljudi, ki so nam pripravljeni pomagati pri organizaciji snemanja in zato žr- tvovati tudi dan ali dva svojega časa. Poleg tega pa bo oddaja IZ VASI V VAS dobila po sklepu skupščine kulturne skupnosti tudi letošnje priznanje — OLJFNKO za oživljanje in ohranjanje starih ljudskih pesmi in glasbe ter za poslanstvo v celoti, ki ga med našimi delovnimi ljudmi in občani opravlja. V nedeljo. 27. januarja ste v programu radia Ptuj lahko že spremljali prvi del oddaje, kije s pomočjo prijaznih domačinov in skrbnih organizatorjev nastala v \asi Bratislavci ali kot je po do- mače imenujemo v Braslavcih pri Polenščaku. Iz tega kraja se bomo oglasili še dve nedelji in drugičže to nedeljo ob 11. uri in 40 minut, ko bomo oddajo v glavnem posvetili spominu na tragičet konec Natašine skupine, ki gaje doživela 9. februarja 1945. Spo mine na te žalostne dogodke bode obujali neposredni udeležene spopada, ki ga je zakrivil doma čin— izdajalec, pa tudi ljudje j; Bratislavec se ga spominjajo ko daje bilo to včeraj. Seveda pa bomo v Bratislavcil; slišali še marsikaj zanimivega c življenju in delu ljudi, ki domujejc in kmetujejo v tem delu lepil Slovenskih goric. Pevci in muzi kanta so se že predstavili, venda; je bil tole le delček tistega kar smt uspeli posneti in zabeležiti n; magnetofonski trak. V minulem tednu pa je s ti renskimi posnetki začela nastajal že nova oddaja, ki ravno tak obeta veliko zanimivosti in na- zadnje tudi dobro predstavilo kraja, ki sodeluje. To pot bodo m vrsti PRVENCI, vas, ki v zadnjik nekaj letih beleži viden napredd na vseh področjih. Dogovori paso že za snemanje v Desterniku, Že talah. Koreni in v nekaterih dni gih krajih. Oglašajo pa se nan tudi poslušalci iz sosednjih občin ki ga lahko naš program sprem Ijajo. m Ivan Kelhar — predsednik KK SZDL in krajevne organizacije ZZB NOB na Poienšaku, sicer domačin iz Bratislavec, nam je bil pri organizaciji v veliko pomoč, (foto: R) Stanko Zelenjak — harmonikar in Franc Poznič — klarinetist, sodelujeti v nedeljski oddaji, (foto: R) Slišali pa bomo tudi pevce: Marto Čuš, Marijo Lebar, Katico Miklič, Ano Plohi, Toniko Zavec, Albino Majcen, Ignaca Čuša in Alojza Kovačeca.(foto: R) Kulturno življenje je njihov in njen vsakdan SP. POISKAVA Kraj Sp. Polskava, v občini Slovenska Bistrica, se že vrsto let ponaša z bogato tradicijo razgiba- nega življenja na področju kultur- ne dejavnosti. Kljub temu, da v kraju ni, razen lesno industrij- skega obrata, močnejših gospodarskih organizacij, kar povzroča odhajanje mladih v večja industrijska središča, v njem uspešno delujejo razne sekcije. Te se združujejo v okviru kulturno umetniškega društva ali kar v tamkajšnji osnovni šoli. Med najuspešnejšimi je prav gotovo dramska sekcija, ki se danes lahko ponaša tudi z številnimi nastopi izven svojega kraja. Ko v tem kraju ocenjujejo rezultate, dosežene na področju razvoja kulturnih dejavnosti, ne morejo mirno imena Vera Cepič, ki je sicer doma iz Kamnice pri Mariboru, svoje veliko zaupanje krajanov pa je dosegla prav v Sp. Polskavi kamor se je kot učiteljica likovnega pouka priselila leta 1953. Stik z najmlajšimi krajani, istočasno pa tudi z njihovimi starši ji je bil dovolj trdna osno- va, da je pričela uresničevati svoje cilje pri organiziranju kulturnega življenja. Izkušenj danes že 56 letni učiteljici Veri Cepič ni manjkalo, saj je na tem področju delovala že od tretjega leta starosti, ko jo je v to umetnost vpeljala njena mama, ki je bila režiser in tudi zboro- v(xlja. (XI takrat dalje pa ji je igra na odrskih deskah, pozneje pa tudi režiranje postalo del nje- nega vsakodnevnega življenja, ob številnih zadolžitvah v šoli kot tudi krajevni samoupravi. Tudi v času NOB ni mirovala. Kljub temu, da je bila izseljena v Cupri- jo. ie hitro našla stik z tamkajšnjo kulturno-umetniško skupino in v njej tudi uspešno nastopala. Od leta 1953 dalje je postala pravi steber kulturno umetniškega življenja v Sp. Polskavi, ob tem pa je uspešno vodila tudi pevski zbor v kraju in bila med ustano- vitelji telesnovzgojnega društva Partizan Sp. Polskava. Ne samo organizator, bila je tudi aktivni član dramske sekcije, saj je ob režiji še sama igrala, se udeleže- vala športnih srečanj v okviru TVD in v drugih sekcijah. Ne samo v svojem kraju, tudi v mnogih sosednjih krajih je bilo čutiti njeno aktivnost, saj je rcžirala ali sodelovala pri kultur- nih prireditvaK posebno na 7g. Polskavi, v Leskovcu in na Pragerskem. Za lutkovni krožek jc I udi sama izdelovala vse lutke, za igrice pa izdelala kulise. Samo v enem letu je pripravila kar tri igre za mladino in odrasle. Z njimi pa so nastopali tudi v okoliških krajih. Kljub letom, upokojitvi in slabe- mu zdravju, pa ji ni zmanjkalo volje in moči za nadaljnje aktivno delovanje tako na področju kultu- re kot tudi krajevne samouprave. Tako še vedno vodi lutkovno sekcijo v kraju. Vrsto let je bila predsednica KUD ,,Anton Ingolič" v Sp. Polskavi, uspeli pa so ohraniti eno redkih zanimivosti iz preteklosti ,,polskavska klada", s katero redno sodelujejo na ptujskem kurentovanju. Prizadevna Vera Cepič je tudi vodja delegacije za kulturo in telesno kulturo v krajevni skup- nosti. §e sedaj pa ne odreče pomoči v kraju, ko želijo zaigrati kakšno igrico, pa zato potrebujejo režiserko, kostumografinjo ii .šminkerko. Samu pripoveduje, di je z delom za mlade ka ,,okužena" in se jim, dokler bon le mogoče ob šibkem zdravju nikakor ne želi odreči. Novi znanja pa nikoli niso odveč zatrjuje ta neumorna aktivistka i Sp. Polskava, ki ob vsem svojen delu še uspešno obiskuje pel semester za pouk angleškegi jezika. Za svoje delovne uspehe je ' preteklem obdobju prejela ve priznanj, vendar je najbolj ponos na na priznanje, ki ji ga dajeji mladi, saj jo še vedno radi pokli čejo v svojo sredino. Skupno njimi pa se veseli tudi priznar starejših krajanov, ki se še vedn lahko navdušujejo nad stvaritvah na režiserskem, likovnem, lutko> nem področju in tudi v krajevf samoupravi. Besedilo in posnetel Viktor Horvi Nasmeh je njeno odhcje, ki >/huia zaupanje in kaže veliko voljo /a nadaljnja ustvarjanja. Poimenovanje šolevJuršincih Zbor delavcev osnovne šole in družbenopolitične organizacije ter sa- moupravni organi K S Juršinci so dali pobudo, da se 0§ v Juršincih poime- nuje pti Slovenskogori.ški četi. O tem je razpravljal občinski odboroke glede kmetijskih zemljišč v skladu z ZKZ pa, po našem mnenju, pride do dedovanja na podlagi oporoke in šele potem nastane za «lediča dolžnost, da prilapdi svojo zemljiško posest zemljiškemu maksimumu, o čemer smo že pisali (glej Tednik št. 49 iz I. 1979). Kar se tiče kmetij — pa je stvar drugačna. Oporočitelj sme praviloma zapustiti z oporoko kmetiio le ENEMU DEDIČU ki ie po. v zakonu o dedovanju aoiocenem dednem redu, oporočiteljev zakoniti dedič in ki izpolnjuje pogoj iz 11. čl. ZDKZZKG, o čemer smo že pisali pri obravnavanju pogodbenega prenosa kmetij. Izjemoma pa lahko oporočitelj zapusti kmetijo večini takih dedičev, o kakršnih smo že pisali pri obravnavanju prenosa kmetije z darilno pogodbo za primer smrti. Če oporočitelj ne upošteva zakonskih določb, pride do dedovanja na podlagi /akona. Nadaljevanje prihodnjič 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 7, febmar 1980 - Zadnjič sem hil na Ptuju. Oglasil sem se v tisti gostilni, kjer se navadno ti uslavi.1. ko prideS na Ptuj po svojih delegatskih opravkih in spiješ svoj prleški viski. Žal te nisem srečal, še več. zvedel sem. da si bojda bolan. Zalo ti želim hitre ozdravi- tve. da bi lahko še bolj dosledno opravljal svojo delegatsko funkcijo in da bi nas v Tedniku še bolj pogosto delegatsko vzgajal. Veš. povedali sem ti mislil, kako pri nas sedaj nekatere ljudi razganja, ko so si mizo in shrambo preveč obložili, sedaj pa ne morejo pojesti, ker ima želodec pač svoje dimenzije, zalo se bojijo, da bodo marsikaj, kar so drago plačali morali dati svinjam, če jih imajo ali pa vreči v smeli. Kjer imajo pri hiši svinje, tam še ni tako hudo, saj moja ta boljša polovica pogosto pravi: »Kar daš dedcu in prašičku, še vse pride k nuci«, večja škoda pa je, če bodo komu prekomerne zaloge zavoljo neustrez- nega vskladiščenja propadle. Vidiš, to sem li hotel osebno povedati, da bi ti potem to napisal v Tednik po svoje duhovito in v prleškem pra-vo-pisi. Ker te nisem srečal, sem se pač malo po Ptuju sprehodil, posluške pobiral in opazoval, kak se v trgovinah police sušijo pa kako v bančnih poslovalnicah vrste stojijo. Vendar ni bilo tako hudo. zato sem jo mahnil na obisk k svojemu znancu v Cirkulane. Ko se pripeljem z javnim prevoznim sredstvom, ki mu po domače avtobus pravimo, seveda in že zagledam žensko, ki je ravno basala na voz vreče moke. sladkorja, soli in še druge drobnarije. Ker nimam jezika zavezanega, sem jo vprašal, če pripravljajo po stari kmečki navadi za hčer ali sina gostijo. aH pa bodo za furež in fašenk domači praznik v razširjeni sestavi potrdili. . . »Ježeš no. odkod pa ste prišli, da ne veste, kaki nevarni časi se nam obetajo, pa se moramo oskrbeti, da ne bi preveč stradali, če do česa pride«, je kar vrelo iz nje, jaz pa sem jo hitro ustavil in rekel, da stvari poznam. Zaupno sem ji povedal, da so Italijani že okrog Rima. da Madžari korakajo po Budimpešti in da so Rusi že zdavnaj zasedli Moskvo. »Joj. resen, kaj ne poveste...« me je začudeno gledala, jaz pa sem prasnil v smeh . ..« »Pojdi se solil, ded, a oprostite, gospod sem mislila reči, vi me samo zafrkavale«. No, potem sva se začela lepo pogovarjali kot da bi bila že stara znanca. Povedala mi je, da so tam okoli ljudje že nekaj dni lako vlačili blago iz trgovin, govorili, da bo denar v banki propadel in podobno, zalo je še sama šla za vsak primer nekaj kupil. Tako sva se pametno pogovarjala o vseh tistih, ki imajo dosti visokih številk vpisanih v svojih knjižicah in na tekočih pa deviznih računih, da so prav laki občani tu in tam povzročili »mrzlico« med ljudmi in to se je potem hitro širilo. Eni so res hoteli čimveč denarja spremeniti v potrošno blago, večina pa je po naši stari sloven- sko-goriški-haloški-poljanski in ne vem še kakšni navadi, začela takole: Sosed je kupil vrečo soli za koline, videl ga je drugi sosed in si rekel, če je on kupil vrečo, bom jaz dve. tretji pa je nadaljeval s štirimi in tako naprej pri vsaki stvari. Če je sosed kupil avto, hočemo mi še boljšega, če sosed gradi hišo, jo moramo tudi mi. .. No, smo pa tudi taki, ki soseda nočemo posnemali, če na primer sosed dobi drisko in mora stalno tekali v stranišče, nam nili na kraj pameti ne pade, da bi ga posnemali, če je naš sosed v takšnih ali drugačnih težavah, mu ne zavidamo, celo privoščimo mu to . . . Pa kaj bi našteval, saj sam bolje poznaš dušo našega človeka kot pa jaz. ki poskušam biti le tvoj skromni pomočnik. Vidiš ^ temi problemi sem le hotel seznani- li. da hi jih li potem mojstrsko na delegatski osnovi obdelal in obelodanil. Zalo pa prejmi tople pozdrave od Franca izpodpodlehniškega klanca! Veliki in mali »Norčiči" Dve nedelji zapored je bilo v Strmcu in Vareji pri Leskovcu ve- selo. Sneg je poleg številnih skakalcev in slalomistov privabil še precej gledalcev. Ko so mladi strmški zanesenjaki usposobili skakalnico, se je začelo zares. Sušljalo se je, da so skakalci prišli celo iz Maribora in da bodo ti za- gotovo ,,rušili" rekorde ter poleteli okoli 50 metrov. Toda nič kaj takega .se ni zgodilo. Nastopili so samo domači skakalci z Mirkom Drevenškom na čelu. Po strmini se je spustilo 12 tekmo- valcev. Težko delo so imeli sod- niki ob doskočišču, no nazadnje so se le odločili in s prstom poka- zali na zmagovalca: Mirko Dre- venšek, 15 metrov in drugi Janez Krajnc 13 metrov. Ko so razdelili pokale in končali s slalomom, se je tudi končalo prijetno nedeljsko popoldne. In kako je bilo v Vareji. Tekmovanja se je udeležilo 8 tekmovalcev iz Vidma in Leskovca. V poskusni seriji so skakalci napovedali ogorčen boj za prvo mesto. Najdaljši skok je meril kar 18 metrov. V tekmo- valni konkurenci, ko nastopi tudi trema, so bili skoki nekoliko krajši. Spet je zmagal Mirko Dre- ven,šek s 16 metri. Ob koncu tekmovanja pa so se mladi dogo- vorili, da drugo leto smučarske skoke priredijo v okviru mla- dinske organizacije ali športnega društva. Sklenili so tudi, da skoki postanejo tradicionalni. —MD lako jc skočil Janez Krajnc, 13 metrov jc zadostovalo za drugo mesto Zmagovalec DrevenSek pa je tako poletel... In doskočil pri 15. metrih (foto: B. Vidovič) Obnovljen klub mladib Obnavljanje prostorov Kluba mladih je v končni lazi, tako da bo delo sekcij kmalu zaživelo. Mladi bomo spet imeli prostor, kjer bomo lahko zadovoljevali svoje želje in interese v raznih dejavnostih. Delo sekcij je zamrlo s preselit- vijo v prostore .11.A, kjer ni bilo pogojev za uspešno delo, saj pro- stori niso ogrevani in primerni za aktivno delovanje sekcij. Akcija ,,čiščenje" kluba mladih že poteka, toda kljub vabilu se je dosedanjih akcij udeležilo malo število mladih. V akciji bi svojo aktivnost lahko pokazale OO ZSMS, ki delujejo v Ptuju. Nekatere so se vabilu odzva- le, akcije pa so se udeležili tudi člani nekaterih sekcij. Mladinci bi morali dokazati, da nam je prostor, kjer lahko delamo, se zabavamo, rekreiramo, pogo- varjamo, potreben. To pa lahko dokažemo le z akcijami! Sanja Bogdanovič Pet let PD Lenart V decembru 1979 je lenarško planinsko društvo proslavilo 5. obletnico obstoja in aktivnega delovanja. Na proslavi so si pla- ninci ogledali diapozitive o pre- hojenih poteh in o organiziranih izletih, ki so jih priredili doslej.' Razvili so tudi prapor, ki ga do zdaj še niso imeli. Planinsko društvo pri Lenartu je zelo dejavno, redno organizira planinske izlete, predavanja, imeli pa so tudi tečaj za planinske vodnike. Njihov največji podvig pa je bila tura na Mont Blanc, ki so ga poleti osvojili trije planinci pod vodstvom Janka Ferlinca. Omeniti še velja, da so v petih letih obstoja planinskega društva organizirali 100 planinskih izletov in jc bilo skupaj 2700 udele- žencev. V lenarško PD se uspešno vključujejo tudi mladi iz osnovnih ■šol, zanje prirejajo posebne izlete. Janez Lorber Občni zbor turističnega društva v dvorani gasilskega doma pri Gomili je bil v nedeljo, 27. januarja občni zbor Turističnega društva Ciomila. Zbor je potekal v redu, na njem so opravili dvoletni obračun dela. izvolili nov upravni in nadzor- ni odbor društva, za predsednika je bil ponovno izvoljen Janko Matja- šič, prav tako za tajnika Franček Holc (pisec tega sestavka), ki to dolžnost v društvu opravlja že 24 lot. Želel je, da bi ga razbremenili, vendar jc na prigovarjanje le pristal / besedami: ,,Bom, če mi bo zdravje dopuščalo, pa tudi napisal še bom kaj, če se bo delalo, zlasti, če bomo tia vrhu 351 m visoke Ciomile začeli graditi že tretji razgled ni stolp". Res je, da predsednik in tajnik kliub veliki zagnanosti sama ne bi mogla zgraditi razglednega stolpa, /lasti še ob dejstvu, da je blagajnik \ svojem poročilu izkazal saldo 85.501,49 din gotovine, približno toliko pa so vredna tudi osnovna sredstva društva. Kam je šel denar, ki si ga je društvo s svojo aktivno- stjo ustvarilo, je povedal predsed- nik \ svojem poročilu. Najprej si je društvo kupilo zemljišče, kjer so uredili parkirišče /a motorna vozila in prireditveni prostor, zgradili so tudi betonsko klet, že prej pa drugi 18 m visoki stolp, ob stolpu pa tudi prireditveni oder. V letih 1954—60 so clcktrificirali Gomilo in okolico, pri vsem tem je prispevalo .svoj delež turistično društvo. Poleg tega jc društvo prispevalo tudi svoj de- lež k zgraditvi avtobusnega po- stajališča Gomila, gasilskega doma Grabšinski breg, za kinoprijektor v Juršincih itd. Ko smo izvolili novo vodstvo, smo se poglobili v razpravo o programu razvoja turističnega društva. Obravnavali smo plan dela /a srednjeročno obdobje 1981/85, dolgoročno za čas do leta 1990, predvsem pa program dela za leto.š- nje leto. Pri tem je občni zbor soglasno sprejel sklep, da v letu 1980 začnemo z gradnjo razgledne- ga stolpa na Gomili, ki bi imel železno konstrukcijo. Ob stolpu pa bi zgradili večjo lopo, pod katero bi lahko našlo streho za dva avtobusa potnikov, postopoma bi pod tem ostrešjem zgradili še kuhinjo, prostor za goste in za vinsko poskušnjo. Povezano s tem načrtujemo letos prireditev ob Dnevu vstaje, ki bi bila 26. in 27. julija na Gomili kot srečanje turističnih društev Slovenije, zlasti / območja Slovenskih goric, Podravja in Pomurja. V tem okviru bi organizirali kulturne in /abavne prireditve, razna tekmova- nja, iiastope šolske mladine, vinsko poskušnjo itd. V programu za naslednje srednjeročno obdobje pa raču- namo, da bo cesta čez vrh Gomile dokončno asfaltirana in da bo po tej cesti stekla že letos redna avtobusna pcoga. Za asfaltno cesto jc I D Gomila že doslej prispevalo iz svoje blagajne 11.500 din, nekaj sredstev pa bi še dodali, ko bodo dela stekla. Dalje bi morali modernizirati 1,3 km ceste od vrha Ciomile proti Rucmancem, nadalje proti Cerkvenjaku in ne nazadnje — urediti že stari problem — dokončna modernizacija regional- ne ceste Juršinci—Gomila—?ihla- va. O vsem tem smo se dogovarjali na občnem zboru. Konkretno pa smo se dogovorili, da takoj začnemo zbirati gradbeni les za načrtovano gradnjo lope. Zbirali bi po vseh sosednjih krajevnih skupnostih, tajnika društva pa so zadolžili, da napiše potrebne vloge tako za zbiranje lesa kot tudi za dovoljenja za posek gradbenega lesa. Franček Holc Boč privlači tudi pozimi v prejšnjih letih je Boč privabljal turiste zlasti v poletnih mesecih, precej manjši obisk pa je bil pozimi. Zaradi tega je planinsko društvo Poljčane začelo razmišlja- ti, kako podaljšati turistično sezono tudi v zimske mesece. S prizadevnostjo svojih članov je PD Poljčane v neposredni bližini doma na Boču zgradilo smučarske proge, ki so jih opremili tudi z vlečnicami, poleg tega pa so tudi obnovili in razširili dom. 1 rud prizadevnih poljčanskih planincev ni bil zaman. Boč je danes postal privlačna točka za mnoge ljubitelje zimskih športov, predvsem pa za smučanje. Ne le iz Poljčan in območja bistriške občine, tudi iz krajev občine Šmarje pri Jelšah, iz Maribora, Zagreba, Banjaluke in iz drugih mest prihajajo gostje na Boč. Vsi si želijo v tem lepem in mirnem okolju preživeti del zimskih počit- nic ali vsaj konec tedna in vsi tudi odhajajo zadovoljtii. Letošnjo zimo, ko so ugodne snežne razmere, prihajajo na Boč tudi večje skupine osnovnošolcev, ker imajo tu šolo v naravi. Prav te dni pa je dom namenjen delavcem in svojcem tistih delovnih organiza- cij, ki so podpisnice samouprav- nega sporazuma o financiranju gradnje in obnove doma na Boču. Viktor Horvat Samo načrtovati je premalo V nedeljo, 27. januarja 1980 je bil v KS Videm sestanek DPO in pregledali so kaj so v preteklih pe- tih letih naredili za svojo KS. Ugotovili so, da so se v KS kar precej modernizirali. Videm spada k Halozam, ki jih uvrščamo med manj razvita območja. Med drugim so zgradili novo zgradbo, kjer je dobila sodobne prostore zadruga, pošta in poslovalnica kreditne banke Maribor, asfaltirali so nekaj cest, na haloškem območju pa so skoraj vsako jesen na novo gramozirali ceste. Pred petimi leti smo imeli referendum. Ker pa prehajamo v novo plansko obdobje 1981/85 bo zopet potrebno razpisati referen- dum. Zato je bilo potrebno sestaviti nov načrt. Se pravi: napisati je bilo treba, kaj potrebuje KS Videm v tem planskem obdobju. Eden od prvih predlogov je bil, da se zgradi večnamenska stavba in razširi telefonska mreža. Načrtovali so tudi nekaj sredstev za manj razvite predele Haloz. Krajani Haloz pa ugotavljajo, da samo ,,planirajo", naredi pa se pravzaprav skoraj nič. 7e dalj časa si ljudje želijo, da bi tudi v Halozah lahko po stanovanjih odpirali vodovodne pipe. Posebno težko je zaradi vode pozimi, ko zapade visoki sneg. Zraven tega, pa preden bi kaj radi skuhali, si morajo prinesti vodo. Kadar dežuje ali kopni sneg, je voda v studencih kalna. Ker so stu- denci raztepeni po grapah, jim pot do njih ni posejana s cveticami. ]Udi pogled na ce.ste je zaskrblju- joč. Ob objlnem deževju so ceste prekrite z vodo (saj so na njih veli- ke jame) ali pa se po njih preliva blalo. Najhuje je pozimi. Ceste velikokrat niso ,,plužene" tudi po dva ali več dni. Tako je ogroženo življenje slehernega haloškega človeka, težko je dobiti takojšnjo zdravniško pomoč itd. Večina hiš, ki so še naseljene, stoji na hribih in ceste do njih so zelo slabe. Tudi za naslednje obdobje 81/85 je v izhodiščih programsko malo zajeto območje Haloz. Krajani z omobčja Haloz si želijo, da bi za- čeli obnavljati življenje tudi v hri- bih in ne samo v večjih vaseh. Tudi hribi potrebujejo del sodobne ureditve. Morda bo potem v hribih zažive- lo tisto pravo življenje, ki ga pogre- ša današnja družba. Sprašujemo se lahko, kdaj bodo zaostala območja dobila boljši, vendar hribovski način življenja. Zato je potrebno v KS, kjer imajo hribovite predele, prispevati veliko več sredstev, kot pa tja, kjer imajo že ,,skoraj" vsega dovolj. Le tako lahko vzide toplejše sonce za tiste, ki živijo in tiste, ki želijo živeti v hribih. O tem velja trezno razmisliti. Tu- di krajani si veliko pomagajo s samopri.spevkom. Tako so na Dravinjskem vrhu (po domače v Pristavi), krajani s samo- prispevkom asfaltirali 3 km ceste. Zato je bilo potrebno vložiti veliko truda, da jim je uspelo. Problem pa niso samo ceste, marveč tudi most v Dravcih, ki ne obeta več trdnosti. V naši družbi ne smemo delati razlike med mesti in vasmi, med vasmi in hribi. Prevladovati mora načelo enakopravnosti. Vsako nerazvito območje si lahko opomore le s skupno pomočjo. Tako bomo naredili našo deželo cvetočo in ustvarili enake pogoje slehernemu človeku. Marjana Hvalec-Jana Vzoren patronat Krajevno skupno.st .Destrnik družijo vasi, raztresene ria obrob- Iju Slovenskih goric. Mladi rod, ki rasle in se razvija v bolj odmaknjenem kraju, je s svojim delom in življenjem povezan z delovno organizacijo Intes TOZD pekarne ..Vinko Reš" Ptuj. Oboji smo poimenovali svoji delovni organizaciji po znanih borcih Slovenskih goric — bratih Reš. Mnogi naši učenci so si v pekarni poiskali drugi del šole za življenje. Zrasli so s to delovno organizacijo, se v njej kalili in postali pomemben del pri izgradnji naše samoupravne socialistične skupnosti. Ob napor- nem delu pa jim ni zmanjkalo zanimanja za njihov rojstni kraj, za Slovenske gorice, za njihov napredek. Naše učence seznanjajo z delom v neposredni proizvodnji, jih prisrčno sprejemajo ob obiskih in jih spodbujajo k delu. Predstavnike vabimo na razšir- jene seje zbora delavcev, ko sprejemamo delovni program. Skupno pa pregledamo tudi realizacijo zastavljenih nalog. Deivv.ni kolektiv je pomagal s svojimi sredstvi pri obnovi naše šole. ob novem letu pa poskrbi za primerno obdaritev učencev. S leni dokazujejo, da so zgleden in posnemanja vreden patronat. Ob izteku leta smo se po.slovili od dolgoletnega direktorja te delovne organizacije — Jožeta Soiicrja. ki je znal vedno prisluh- nili željam in potrebam naših učencev in kolektiva. Ob tej priložnosti je učencem podaril osebno darilo — ček za 1500 din, namenjen za nakup knjig za pionirsko knjižnico. Učenci že s posebnim zanimanjem in z veseljem prebirajo te knjige. Prepričani smo, da se z upokojitvijo tovariša Sotlerja ne bodo pretrgale vezi, ki so se utrje- vale / dolgoletnim sodelovanjem. Učenci in delovni kolektiv 0$ ,,Bratje Reš" Destrnik Prevoz ranjenega partizana Nekega jutra, zelo zgodaj pride k meni partizan, potrka in prosi, da odprem. Hitro vstanem, odprem in vprašam, kaj je tako nujnega. ,,Za življenje partizana gre, tež- ko je ranjen, nujno rabimo prevoz," je na hitro povedal in hotel kar sam v hlev po vprego. Opozoril sem ga, da je kobila nevarna človeku, ki ga ni vajena, pa tudi cesta je ledena. Zato sem ponudil za vprego vole, ker sem smatral, da je v tem času taka vprega še najbolj varna. Tako se je tudi zgodilo. Ranjenega partizana, imel je prestreljena pljuča, so do mene pri- peljali ročno na malih saneh. Posodil sem še odejo in dve koci. da so ga topleje zavili, saj je bil precej mraz. Ranjenca smo naložili na moj voz, vpregli vole in odpelja- li proti Stogovcam. Nekaj časa sem vole vodil sam, potem pa sem dal bič partizanu Karleku, naj on naprej vodi, kar sam ne bi želel vedeti kam ranjenega partizana peljejo. Tako sem prišel nazaj domov, kjer se je žena že vstala in v kuhinji zakurila. ,,Kje pa imaš vole in voz?" je takoj zaskrbljeno vpraša- la. V šali sem ji, sicer na videz resno, odgovoril, da sem vole dal partizanom. ,,Ti si ded nor, če so že rabili prevoz, bi jim bil dal tisto stetično kobilo, naj .se jezijo z njo," me je jezno oštevala. No, nisetn ji ostal dolžan in sem trdil, če volov ne bo nazaj, imam v hlevu še ene, dočim kobile pa ne. Prepričeval sem jo, da bodo vole prav gotovo pripeljali nazaj, saj za postojanko v Stogovcah ali pa za center pri Bolfenku prav gotovo ne ptMrebujejo toliko mesa, voli so namreč tehtali okrog 1.600 kg. Bolj nevarno bi bilo, če bi jih zalotili in zaplenili Nemci. Pa tudi če bi se to zgodilo, zaradi tega ,še ne bova šla beračit, sem miril in prepričeval ženo. Potem sem šel od časa do časa na cesto prisluškovat, če že voz odkod ropc>če, bila je še namreč tema. Cez nekaj časa že zaslišim voz. Tudi nazaj je pripeljal Karlek, izročil mi jc bič, vzel z voza puško, se zahvalil pa ,,srečno očka" in je odšel. Opazil sem, da na vozu ni bilo (xleje in koc. Obe koci mi je pozneje prinesel nazaj eden od partizanov, odeja pa je še dolgo ležala nekje za kuhinjskim ,,velbom" pri tisti domačiji, kjer je ležal ranjeni partizan, dokler ga niso odpeljali naprej. Naj povem, da je bil tisti partizan kurir Miran Sagadin- Jožek, ki je umrl v bunkerju na Sagadinovi domačiji v Srečah, aprila 1945, kjer so nacisti zagrešili enega najgnusnejših zločinov pri •las, ko so žive ljudi zažgali. Po njem je danes poimenovana šola v Narapljah. TEDNIK — 7. febmar 1980 — KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 SKRIVNOSTNI KORANT Sedaj, ko je nastopil že mesec februar, je prišel tudi čas, da se pravi kurenti odločijo, tako kot nalaga običaj, da iz svojih skri- vališč prinesejo verige z zvonci in v predvečerjih opasani z njimi ter skriti med polja, začnejo vaditi z zvončkanjem. Take kondicijske vaje so bile nujno potrebne, kajti t,iti kurent je tudi zelo naporno opravilo. Zato bi z rednim pozvanjanjem dolgo v noč prido- bivali na ritmiki in navadili mišice na težo nemajhnega bremena, saj se je bilo potrebno na poznejših obhodih čim boljše odrezati. Otrokom, ki po navadi niso smeli vedeti, kje so shranjeni zvonci, ker bi jih sicer med letom porazgubili, bi na radovedna vpra.šanja odgovarjali, da so skriti na dnu ,,tunke", torej zakopani pod zaseko. To odkriva skrb za kurentsko opremo, ko ni bila v rabi in tudi to, da so nekoč na vasi razmeroma pozno klali tiste svinje, ki so prišle v. poštev za letno zalogo. Zato so skrbeli, da bi svinje čimbolj pridobile na teži, imele dosti slanine in mesa, stara zaloga pa je morala trajati do nove. Tudi na pustni torek je morala biti na mizi kuhana ,,glavina". Zato so torej nekako do konca januarja izpraznili ,,tunke", kjer je bil ,,zakopan" tudi del kurentske opreme. O poreklu kurentov še vedno nimamo oprijemljivih pojasnil, ki bi vsebovala avtentično dokazno gradivo, kot ga nimamo za mnoge stvari, ki se nanašajo na ustno izročilo, izvajanje običaja ali na predmete materialne kulture. Za- enkrat ostaja le na hipotezah, ustvarjenih na podlagi ohranje- nega gradiva in skromnih virov, ki nam sicer v mnogočem marsikaj povedo, vendar nam ne dajo po- polne slike. Pri raziskovanju tega problema se je vsekakor treba seznaniti z vedenjem o življenju in običajnem pravu primitivnih plemen na nizki stopnji družbenega razvoja, česar ne smemo zanemariti. Prav tako pa se ni treba izogibati obširni litera- turi o razvitejših oblikah življenja, kakršno je bilo že pred nekaj tisočletji na Bližnjem vzhodu, v klasični Grški in v antičnem Rimu. Na splošno se je verovalo in se v nerazvitih družbah še vedno veruje, da se ob določenem času tekom leta vračajo duhovi pred- nikov iz onostranstva na svoje domove. Po navadi bi se naj to dogajalo ob koncu imenovanega sončnega leta, torej v času zimskega solsticija, ko je dan najkrajši, noč pa najdaljša. Drugi taki čas, primeren za vračanje duhov rajnkih pa je bil po stari veri ob prehodu zime v pomlad, ko je sonce začelo dajati več svet- lobe in toplote, kar je v letnem agrarnem ciklu pomenilo prebujanje narave, s tem pa je obstala nova možnost za obnav- ljanje življenja v naravi. V prvotnih oblikah življenja, kar pomeni pri slabo razvitih družbenih odnosih, so se moški povezovali v posebne družbe. To se ponekod v svetu dogaja še danes, na ta način se ustvarjajo ločene skupine, ki naj bi vzdr- ževale stik z duhovi rajnkih. Za tak način povezovanja pa so morali izbranci spreminjati svojo zunanjost, kajti duhovi prednikov bi jih lahko prepoznali in se tudi maščevali za morebitno nesoglasje iz časa njihovega življenja. Zato so si omislili maskiranje, ki je že zdavnaj prej pomagalo človeku pri lovu na divje živali, seveda na takratni stopnji razvoja. 1 ovec se je namreč maskiran poistovetil z živaljo m verjel, da se ga na primer, jelen ne bo u-strašil, če bo nosil njegovo masko in ga bo z lahkoto vlovil. Za razliko od lovske kulture, je morala biti našemljenost pri- padnika posebne moške zveze odbijajoča, maska pa strašnega izgleda, da duhovi rajnkih ne bi maskiranca prepoznali, ker se sicer ne bi hoteli z njim utelesiti. Za duhove se je verovalo tudi, da plavajo po zraku, zato je maskirani hodil poskakovaje, moral je na svojem obhodu mol- čati, zato je po navadi le panto- mimično komuniciral s svojo okolico. Ce pa je moral spre- govoriti, je to storil lakonski, seveda s spremenjenim glasom. Na tej stopnji razvoja se je smatralo tudi, da so duhovi pred- nikov ob vrnitvi na svoje domove nejevoljni, ker so jih ob smrti morali zapustiti. Zato bi maskiranci otepali okrog sebe, z zvončili ustvarjali močan hrup, ki na nek način ponazarja hrup pogreba, saj je pokop umrlega v primitivnih družbah še vedno zelo bučen. Po starem verovanju so duhovi rajnkih nemirni, zato v bližini hiše, ali ko vstopijo vanjo, premikajo stvari, stresajo pepel, saje, moko in podobno, včasih zahtevajo tudi odkupnino, skušajo celo kaj ukrasti in se dajo odobrovoljiti le s kakšnimi prigodnimi darili. Vendar duhovi rajnkih nimajo slabih naklepov, čeprav se delijo na dobre in zle, ampak s svojimi magičnimi lastnostmi prinašajo le dobre želje za rodovitno letino, za zdravje in pomnožitev živine, za blagostanje in zdravje ljudi. Zato bi sc ljudje njihovega prihoda morali veseliti, po ljudskem verovanju pa je tudi prav, da duhove prednikov gostoljubno sprejemajo, jih pogostijo, za dobronamerne usluge pa se še posebej oddolžijo z darili. Tudi po današnjih lastnostih kurenta, njemu podobnih in drugih pustnih šemah, ko se je že mnogo tega skozi čas izgubilo, zasledimo osnovne oblike in karakteristike, ki so se od prvot- nega načina s preoblikovanjem življenja skozi stoletja kljub vsemu ohranila. V ptujskem okolišu so nakazane lastnosti naj- bolj združene prav v kurentu. Od vseh sprememb je izgleda na ta običaj najbolj razkrajajoče vpli- valo krščanstvo, ki je seveda običaj proglasilo za poganskega, masko pa za hudičevo podobo, katere si pač pošteni fantje in možje ne morejo in ne smejo n^etj^ Ker pa maskiran ia ni moglo odpraviti, ga je dovoljevalo v času, ki ga cerkveno leto prizna- va kot mesojedje. Začenja v drugem tednu koledarskega leta in se končuje s pustom, ki je premičnega datuma. Drugače je sicer na pravoslav- nem konfesionalnem področju, ki spoštuje tako imenovani ,,stari koledar". Tamkaj so vsi običaji te vrste nekoliko bolj ohranjeni. odvijajo pa se med ,,božičnimi" prazniki. Časovno ta pojem zajema širše obdobje, kot na rimokatoliškem obmc^ju, saj na vzhodu začnejo ti prazniki okrog 20. decembra, kar zopet ustreza zimskemu solsticiju, trajajo pa do 19. januarja, kar je že bližje pomladi. Tako je prvi božični dan šele 7. januarja, njihovo novo leto pa začne teden dni pozneje, torej 14. januarja. Zato tamkajšnji maskiranci nastopajo v glavnem v skupinah kot koledarji. Pri lem nekateri plešejo, drugi pojejo koledarske pesmi, nekateri preganjajo zle duhove ter vršijo magijska in druga podobna opravila. Verovanje v magično moč kurenta je bilo v starih časih zakoreninjeno zelo globoko in ludi ni izključeno, da je pri posameznikih še danes. Zato ga tudi skozi stoletja, ali morda skozi tisočletja niso mogli zatreti z nobenimi odloki cerkvenih in svetnih oblasti. Po ljudskem verovanju so namreč kurenti morali vsakoletno obiskati kmetije, da jih ne bi uničili zli duhovi, pustni orači pa so morali zaorati simbolično brazdo, da bi lahko zemlja obilno rodila. Tudi sodobnejši agrarni razvoj ni izpodrinil trdoživosti tega običaja, ki je sicer izgubil svoj globlji smisel in pomen, kar pa je naj- važnejše, kljub vsemu še vedno ni URasnil. Velika vzpodbuda za ohranje- vanje starih ljudskih običajev je brez dvoma vsakoletno kurento- vanje v Ptuju, ki je v zadnjih dveh desetletjih povsem zraslo z ljudmj Ptuja in njegove okolice, dobiva pa vsako leto vedno več zunanjih obiskovalcev, med njimi tudi iskrenih simpatizerjev. Vzpodbudne so brez dvoma tudi vedno bolj številne folklorne prireditve tako doma, kot širom Jugoslavije in Evrope, ki že skoraj ne morejo več pogrešati kurentov iz ptujske okolice. Ob vsem tem moramo poudariti ludi to, da je povorka kurentov in drugih pustnih šem iz ptujskega območja zastopana tudi v etnološki zbirki ,,Maske in opra- vila" v Pokrajinskem muzeju v Ptuju, kjer je bila urejena in odprta za publiko leta 1978. Kurent iz ptujske okolice pa je dobil med drugimi pustnimi liki Slovenije svoje mesto, po zaslugi slovenskega etnologa mednarod- nega slovesa prof. dr. Nika Kure- ta, svoje mesto tudi v Mednarod- nem muzeju mask, ki so ga odprli leta 1975 v Binchu v Belgiji. dr. Štefka Cobelj Dejavnost zgodovinskega društva Pri zgodovinskem društvu, ki obse- ga območje občin Ptuj in Ormož, med drugim razmišljajo tudi o pripravi gradiva za zbornik, ki bi bil posvečen 40. obletnici ustanovitve OF in bi izšel prihodnje leto. Vsebina zbornika bi se nanašala predvsem na razvoj revolu- cionarnega delavskega gibanja in ljudske revolucije na ptujskem in or- moškem območju. f Pevski zbor vadi V Zgornji Ščavnici že več kot eno leto deluje samostojni ženski pevski zbor. Ker ni druge kulturne dejavnosti v tem obmejnem kraju, so se žene odločile, da same ustanovijo pevski zbor. Kulturni dom prenavljajo že več kot tri leta, zato je tudi kulturna de- javnost v lem kraju še bolj zaprla. Vsaki torek pa se žene zberejo v jedilnici osnovne šole Vladka Majhna v Zgornji Ščavnici, kjer imajo pevske vaje. Vodi jih Bojan Kacjan, ki je tudi član ansambla Štajerski lovci. Povedal je, da se pripravljajo na proslavo ob Dnevu žena, nastopali pa bodo ludi na drugih krajevnih prireditvah ali proslavah. V zboru sodeluje 18 članic, ki se tudi redno udeležujejo pevskih vaj, saj so prepričane, da bodo uspele na vseh nastopih, ki jih imajo v programu. V Zgornji Ščavnici je zanimanje za kulturno dejavnost, zalo je tembolj poh- valna njihova aktivnost. V sredstvih javnega obveščanja je bilo že poročano koliko časa je v tem kraju zopet kulturni dom, kar je vzrok tudi za mrtvilo v Zgornji Ščavnici. Kulturni dom so v lanskem letu že obnovili, vendar so ostala vrata še vedno zaprta. Vpra.šanje je, kje bodo pripravili proslavo ob dnevu žena, ali ob slovenskem kulturnem prazniku. Potrebno bo najti ustrezna sred- stva, in čimprej odpreti vrata v dvorano kulturnega doma, kajti krajan v Zgornji Ščavnici danes nima kam drugam, kot na kakšno veselico. Tudi mladi v Zgornji Ščavnici dom zelo potrebujejo, v decembru 79 so prikazali uspelo glasbeno tKldajo ,,Glas Slovenskih goric," vendar so jo morali prikazati v dvorani gostilne Moleh. Mladi so tudi priravljeni zaigrati eno izmed dramskih del, vendar nimajo primernih prostorov za sestajanje in za vaje. Kulturno prosvetno društvo v Zgornji Ščavnici, ki se trudi in trudi še vedno ne ve, kako rešiti problem z dokončno adaptacijo doma, morali pa se bodo bolj po- truditi in skupno reševati z vsemi drugimi organizacijami v kraju. Janez Lorber Slovenski kulturni praznik Mladi smo vse bolj samostojni pri pripravljanju proslav, literarnih veče- rov in drugih podobnih prireditev. Nemalokrat smo tudi starejše prite- gnili k sodelovanju, tokrat pa smo spet sami. S pripravami na kulturni večer, ki bo jutri (v petek) 8. februarja ob 18. uri v domu občanov Turnišče, smo pričeli takoj po novem letu. Na tem kulturnem večeru bomo poskušali zajeti celotno ustvarjanje našega naj- večjega pesnika, Franceta Prešerna. To bomo uresničili z našim izvaja- njem odlomkov njegovih pesmi in z našimi razmišljanji o njih. Ob vse večjem zanimanju občanov oz. krajanov za kulturno udejstvova- nje mladih upamo, da udeležba na kulturnem večeru ne bo majhna. OO ZSMS Turnišče Področno srečanje v Gradišču v Slovenskih goricah bo 9. in 10. februarja osmo republiško področno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Ta tradicionalna prireditev sredi vinorodnih goric bo zaključni del področnih srečanj, v enem najlepših krajev Slovenskih goric, obenem pa prizorišče .srečanja najobetavnejših pesnikov in literatov, ki so bili izbrani na področnih srečanjih kot najboljši avtorji. V Gradišču bodo vsi ti nagrajeni, prejeli priznanja od organizatorjev, ki imajo s to prireditvijo veliko dela. Z vseh področnih srečanj, ki so bila v različnih občinah Slovenije, je bilo izbranih 15 avtorjev in vsi ti bodo 9. in 10. februarja gostje v Gradišču, to je v kraju, kjer se je tudi ta prireditev narodila. V soboto 9. februarja bo sprejem pri predsedniku skupščine občine Lenart, istega dne zvečer pa bodo avtorji obiskali prireditve ,,S pesmijo in plesom med Jurovščani", ki jo prirejajo člani kulturno prosvetnega društva Ivan Cankar v Jurovskem dolu. V nedeljo zadnji dan srečanja, ki ga organizira Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije in kulturno prosvetno društvo Ernestek Golob-Peter Gradišče s soorganizatorji pa bo v obliki okrogle mize potekal pogovor na temo 8. področno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Nanj so povabljeni vsi izbrani avtorji, mentorji srečanj in gostje. Zaključni del srečanja bo ob 15. uri v dvorani kulturno prosvetnega društva v Gradišču. Prireditev bodo sklenili s podelitvijo priznanj, na njej pa bodo sodelovali recitatorji iz Lenarta, ki bodo brali izbrana dela nagrajenih avtorjev 8. srečanja pesnikov in pisateljev Slovenije. Pokrovitelj te republiške kulturne prireditve je tudi letos Industrija metalnih izdelkov Klemos TOZD Kuster Lenart. Podpredsednik organizacijskega odbora je Drago Lipič iz Gradišča, ki je povedal, da je prireditev velikega pomena ne samo za Gradišče, temveč za celotno občino Lenart, kajti prireditev je republiškega značaja na kateri se spoznavajo novi avtorji pisane besede. To je tudi največji kulturni dogodek v lenarški občini, ki pa je vsako leto v Gradišču, v kraju, kjer je bilo prvo srečanje. Janez Lorber . VIDA ROJIC. UPORNE SLOVENSKE GORICE (132. nadaljevanje) M A J Mesec maj leta 1945 je prinesel kot vemo Slovenskim goricam osvoboditev. Bile so med zadnjimi osvobojenimi predeli naše domovine, ker se je tako usmeril potek vojaških operacij. Prvi maj je bil v srcih prebivalcev Slovenskih goric že svečan, čeprav so bili še pod tujčevo peto. Vesti pa, ki so se širile, daje sovjetska vojska 30. aprila zavzela Berlin in da sta nato Hitler in Geobels storila samomor, so navdale ljudi z zavestjo, da je konec nacistične Nemčije. Širil se je tudi glas o naglem pohodu ameriških armad in Francoske armade po nemškem ozemlju. Zvedelo se je, da sta se na Labi pri Torgauu srečali 25. aprila I. ameriška armada in sovjetska armadna predhodnica. V ■taliji so zavezniki osvobodili do konca aprila domala vso severno Italijo. Antifa,šisti so 28. aprila ustrelili Mussollinija in italijanska fašistična vojska je položila orožje 2. maja, ko so zavezniki osvobodili vso Italijo. Nacistična Nemčija pa je podpisala brezpogojno kapitulacijo 8. maja z veljavnostjo 9. maja. Zaradi vojaškega položaja nemške vojske, ki se ni mogla več upirati rn^hodu zaveznikov v sami Nemčiji, je morala nemška vojska hitro '^pustiti tudi naše kraje. K temu je prispevala tudi Jugoslovanska armada, je aprila osvobodila Srem in prodrla do slovenske meje. Prve dni maja pa je potiskala sovražnika iz Slovenije. Slovenske gorice so zapustile zadnje "sovražnikove oborožene enote v noči na 9. maj. S tem je po štirih letih gorja napočil toliko zaželeni dan osvoboditve. Pomudimo se sedaj še ob nekaterih majskih dogodkih leta 1945 v Slovenskih goricah, ki so jih zapisale roke kronistov in so napisani še v drugih dokumentih! ZADNJI KOZAŠKI ZLOCiN Zadnji zločin so zakrivili Kozaki v Prlekiji 5. maja 1945, ko so odkrili partizansko zemljanko v Radomerju. Zanjo je povedal Miro Zorž iz Maribora, ki je živel na zaplenjenem Cervičevem posestvu. V boju, ki seje vnel, ko so Kozaki domačijo obkolili, je padel Stanko Zadravec, partizanko Jelko Golobovo pa so Kozaki ujeli. V kozaških rokah je preživela strašne muke, saj so jo prebadali z bajoneti in nazadnje zakopali tako, da je iz zemlje molela njena roka. Tri dni po zločinu v Radomerju so zapustili Kozaki med zadnjimi sovražniki Slovenske gorice, ki ne bodo nikoli pozabile njihovega strašnega nasilja v službi nacističnega okupatorja. ZADNJE NALOGE OSVOBODILNE FRONTE PRED OSVOBODITVI- JO Iz ohranjenih sejnih zapisnikov zvemo o zadnjih nalogah Osvobodilne fronte v Slovenskih goricah. V prvih dnevih maja so se vrstile namreč seje okrajnih odborov OF v Slovenskih goricah. Na njih so oblikovali odseke okrajnih odborov: za izgradnjo ljudske oblasti, vojsko. Narodno zaščito, gospodarstvo, finance, prehrano, prosveto, gozdarstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo, promet, obnovo, raziskovanje zločinov okupatorja, narodno imovino, Zvezo slovenske mladine in Rdečega križa. Vse prve dni maja je potekala tudi še mobilizacija prebivalcev za NZ in razna potrebna dela, ki pa jo je ovirala prisotno.st nemških vojaških enot. Tc so se še kar naprej valile od vzhoda proti zahodu in po vaseh počivale, jemale ljudem živež in živino. Vsi so vedeli, da jih loči od osvoboditve le še nekaj dni, pravega dne pa Ic niso mogli predvideti. Zato so v lenarškem okraju določili 10. maj za splošno mobilizacijo in imenovali vodje mobilizacijskih patrulj. To je bilo 6. maja. Tedaj je bilo v lenarškem okraju 21 krajevnih odborov OF, 29 odborov ZSM in 7 odborov SP7Z. Mladinska organizacija je zajela 256 mladincev in mladink. V ptujskem okraju je bilo tedaj 66 krajevnih odborov OF, 80 odborov ZSM in 30 odborov SPŽZ, koliko od njih je delovalo v slovenskogoriškem predelu ptujskega okraja ni v dokumentih navedeno. Povsod po Slovenskih goricah so odbori OF določili ljudi, naj čuvajo javne naprave pred uničenjem, posebno industrijske in prometne. Pri tem so zadolženi sodelovali z NZ. Prehranjevalni odsek po okrajih so popisovali zaloge hrane. Njihova naloga je bila, oskrbeti dovolj hrane za našo vojsko, ko bi prispela v Slovenske gorice. Na sestankih odborov OF so obravnavali v teh dneh tudi o sodelavcih okupatorja, med katerimi je bilo največ nemškutarjev iz stare Jugoslavije. Vsi niso zapustili svojih domov. Največ jih je bilo v obmejnih predelih. Na sejah so sklenili, da jih bo nova oblast po osvoboditvi poklicala na odgovornost. Vsi odbori OF so se pripravljali na prevzem oblasti po pregonu okupatorja. Med pripravami za osvoboditev je bila Se naloga, ustanoviti po okrožjih vojaška poveljstva. Ta bodo prevzela po osvoboditvi začasno vojaško oblast. Imenovana poveljstva bi delovala do prihoda Jugoslovanske armade, ki bi nato sama imenovala poveljstva: okrožna, okrajna in mestna. Za poveljnika mariborskega okrožnega poveljstva je bil imenovan Franc Zalaznik-Leon, naš stari znanec že iz leta 1943. Njegov namestnik je bil Krn, člana pa še Peter in Mica Rokova. Vsi so bili člani OK KPS Maribor. Med pripravami na osvoboditev je bila tudi skrb za proslave osvoboditve. Zato so povsod p« Slovenskih goricah skrbeli odbori OF, da je mladina sešila naše zastave in pripravila programe za mitinge s petjem, deklamacijami in godbo, kjer so imeli godce. Mitinge so v večjih krajih pripravljali s širšim kulturnim programom. Odbori OF so skrbeli še za zavarovanje imovine pred sovražnikom. 1 Judje so skrili živež in živino v kolikor so le mogli pred grabežljivimi rokami sovražnika. Narodna zaščita je podvojila skrb za red'in se pri- pravljala na osvoboditev, žal pa ni bila ustanovljena do osvoboditve NZ po vseh tedanjih občinskih središčih. V Pluju je zasedal mestni odbor OF 7. maja vso noč v gostilni To- neta Kuharja v Budini. Sejo je vodil predsednik Ivan Šlrafela-Don. Zbrani so si razdelili pomembne naloge za zavarovanje narodne imovine, za prevzem skladišč hrane in drugega blaga, za obratovanje javnih ustanov in za Narodno zaščito po odhodu sovražnika i'z mesta. Viri: Zapisnik seje OOOF Lenart 3. 5. 45., št. 635/1-4, muzej NO Maribor, zapisnik seje OOOF in OK KPS Lenart — 6. 5. 45; muzej NO Maribor, Poročilo OK KPS Maribor — 654/HI-5. 5. 1945; muzej NO Maribor, Zapisnik seje OOOF Maribor — 656/V; muzej NO .Maribor. Izjava T. Kuharja, Ptuj — D. Novak: Prlekija v NOB (o kozaškem zločinu) Nadaljevanje prihodnjič 10-NAŠI DOPISNIKI 7. febmar 1980 - TEDNIK sankanje in kkpanje Sanke mi je naredil očka. Bili smo v Stanečki vasi. S tovarišico Lidijo sva se sankali. Ko smo se sankali, sem bila mokra. Ko sva se L Nala^^ peljali, sva se prevrnili. To je bilo veselje! Trikrat sem padla. Tudi Fredi je trikrat pa- del.Tovari.ša so nakepali in nari- bali. IXimov sem šla z Marico in Metko. Vlekli sta me na sankah. Lepo je bilo. Sankala sem se še doma. Marija Vagner, 1. razred OŠ Majšperk Naredili smo si vlak iz sani. Tudi tovarišice in tovariši so se sankali. Veliki so se smučali. Smučarji so imeli svojo progo. Tovariš Volmajer se je smučal. Tudi Fredi je imel smuči. Sanke sem imel rjave. Sanke so bile moje. Tudi doma sem .se sankal. Dejan Orthaber, l/a OS Majšperk Včeraj smo bili v Stanečki vasi. Na sankanju smo bili vsi od prvega do osmega razreda. Jaz nisem imela sank s seboj. Sankala sem se s Patico. Patičine sanke smo namazale z milom. Trikrat sem se spustila po bregu. Bila sem mokra. Z Marijico sva šli domov preko brvi. nekateri so se smučali. Fredi je imel smuči. Meni je prinesel smuči dedek. Vesna Hromiš, 1. r.. OŠ Majšperk kako nam koristijo domaČe živali Muca lovi miši. Pes nam čuva hišo. S psom se igram. Tudi z muco se igram. Kokoši nesejo jajca. Ovca nam daje volno. Pra- šiča sm.o na kolinah zaklali. Od prašičev dobimo meso. Iz krvi lahko naredimo krvavice. Krava nam da mleko. Sir radi jemo. Sir je bel. Krave imajo ro- gove. Iz rogov delajo gumbe. Iz usnja lahko naredimo škorenjčke. Marjetka Majcen, 1. r. OŠ Majšperk Krava nam daje mleko. Iz mleka naredimo sir. Iz smetane naredijo maslo. Mleko se dobi v trgovini. Mleko radi pijemo. Iz kože naredijo usnje. Iz usnja na- redijo čevlje. Pujska zakoljejo, ko so koline. Iz mesa naredijo salame. Klobase jemo pečene. Ovca nam daje volno. Iz volne delamo rokavice. Osel prenaša stvari. Pes čuva hišo. Petelin pazi kokoši. Kokoš nese jajca. Muca lovi mi^i. Marjetka Pristovnik. 1. r. OŠ Majšperk moje živali Moj pesje bel. Ime muje Belko. Imam ga zelo rada. Z menoj seje sankal. Belka kepam. Belko. Džoni in jaz smo se žogali. Belko setepesTarzanom. Belkoje vhiši. Pes Dik meje ugriznil in sem hudo zakričala. Mamica je pritekla. Potem je poklicala v bolnico-in je prišel rešilni avto. Odpeljali so me v Ptuj. Moja najljubša žival je muca Mikica. Vsak dan, ko se vrnem iz šole. me čaka pred vrati. Je zelo skrbna in pridno lovi miši. Tudi s psičkom Belkom se razumeta. Imava se zelo radi. Anita Kovačič. I. r. OŠ. Majšperk delo v knjižnicah Na šoli imamo pionirsko knjižnico. V njej delam tudi jaz. Pomagam pa tudi v prosvetni knjižnici. Taje odprta ob nedeljah od 7.30 do 10. ure. Obiskujejo jo starejši člani pa tudi mladinci in nekaj pionirjev. Delo v knjižnici je zanimivo. Edita Kostanjevec. OŠ Vitomarci, dopisni krožek KAM MED ZIMSKIMI PO- ČITNICAMI... Zimske počitnice že trkajo na vrata. Nekateri vedo, kje jih bodo preživeli. Večina jih bo na smuča- nju v turističnih krajih, nekateri bodo doma, drugi bodo počitnice prebili pri sorodnikih. Zanimalo me je, kam bodo šli na počitnice moji prijatelji, zato sem z njimi na- redila kratko anketo. Marjanca je povedala, da bo pet dni s starši na smučanju, ostale dneve bo doma in brala knjige. Dragica, ki jo že več let poznam, bo šla prvi teden k stari mami, dru- teinatiko, ker ji dela preglavice in m mo a v drugem polletju oceno izbiiljšati. Ksenija, ki hodi v drugi razred, bo med počitnicami doma zraven sestrice, na bližnji hrib pa se bo hodila sankat. Robi ne bo med počitnicami šel nikamor, ker raje bere knjige in obiskuje kino kot da bi zmrzoval na mrazu. Danica je povedala, da se bosta z bratom hodila smučat na Areh, šti- ri dni pred začetkom pouka pa bosta doma. Klavdija bo sedem dni pri sestrič- ni, ostale dneve pa bo hodila drsat v Maribor, včasih bo šla tudi v kino. Sandra se bo tudi hodila drsat v Maribor, obiskal pa bo šla tudi prijateljico, ki je že dolgo ni videla. Branko in njegovi prijatelji se bodo hodili smučat. Kam, še ne vedo, upajo pa, da na Areh. Borut je star osem let, rad se bi pa šel smučat, čeprav se ne zna do- bro, vendar ga starši ne pustijo. Po odgovorih se vidi, da so mladi zelo navdušeni za smučanje, predvsem pa željno pričakujejo zimske počitnice. Suzana Ceh, 8/a, OS Tone 7.nidarič, Ptuj moja muca sladkosned- nica V kuhinji na mizici sladko mleko stoji. Željno ga mucka gleda v glavi načrte sprecla. Nenadoma se odloči glavico v ozek lonček pomoči. Pije. pije veselo liže. o gorje! glavica predebela je iz lončka več ne gre. Muca se v dir spusti, z lončkom na glavi, velik kamen je na poti. hum! lonček muce več ne moti. Muca veselo domov skaklja hopsasa. hopsasa! Dragica Mlakar, 5/r., OŠ Olga Meglič neznan partizan Neznan partizan tukaj leži. padel pred mnogo je leti. Nam v spominu bo ostal mlad je življenje žrtvoval Rad pod trato dišečo spi v sreči, svobodi živimo zdaj mi. Darja A rtenjak, 6. razred, OS Olga Meglič obiskovanje kino pred- stav Mladi v prostih dneh še poseb- no radi zavijejo v kino. saj preživljajo prosti čas čim bolj sproščeno. Nekaj osmošolcev sem povprašala, kaj jim pomeni ogled filma. Gorazd je povedal: »Skoraj vsak dan sem v kinu. Bolj kot filmi me zanima družba.« »Raje berem,<( je hitro dodala Darja. »Hotela sem si ogledati Briljantino. vendar je bila taka gneča, da se še do vrat nisem prerinila.« »Preden se odločim za ogled filma, poskušam zvedeti za vsebi- no. čeprav je potem manj zani- mivo.« je vedro pripomnil Du- šan. Vojko pa meni. da so vstopni- ce predrage, saj stančjo tudi do dvajset dinarjev in si zato ne privošči pogostih obiskov kina. Vlasta je povedala: »Največ časa za oglede filmov imam med počitnicami, saj ni šolskih obvez- nosti in ne skrbi.« »Vsak dan sem v kinu in gledam tudi prepovedane filme. Mislim, da bi nam petnajstletni- kom že lahko dovolili takšen ogled.« seje ogreval Miran. »Morali bi imeti novo kinod- vorano. saj bi potem marsikdo raje zavil v kino.« meni Helena. Mirjana se ob filmu sprosti in pozabi na šolo. pa tudi razvedri se včasih. Suzana mi je zaupala: »Zelo poredko smem v kino. Ce dobim slabo oceno, je prvi ukrep star- šev, da mi odrečejo ogled filma. Menijo, da preveč vplivajo na učenje.« S^ma pa se v kinu srečuje s prejšnjimi sošolci, ki so letos odšli na novo šolo. Mnenja so različna. Nekateri vsak dan čepijo v kinu. drugi se le poredko odločijo za ogled filma. Mislim, da vsi hodimo v kino iz enega razloga, zabavati se. Vendar smo še dovolj stari, da bi morali poseči tudi po zahtev- nejših filmih, ki terjajo zbrano in pozorno spremljanje. Vsi filmi niso slabi in samo za odrasle, iz njih se lahko marsikaj naučimo. Tudi o tem velja razmisliti. Valja Alesič. 8/c. oš Tone Znidarič. Ptuj zgodba zelenega sema- forja »Pozdravljeni! Sem zeleni se- mafor. Rad pomagam v cestni gneči, otrokom in starejšim lju- dem. Živim v križišču in nikoli ne zaspim, saj bi s tem povzročil mnogo nesreč in seveda še hujšo gnečo. Nekoč, že dolgo od tega, je po cesti prikorakal majhen prvošol- ček. ki ni vedel, mogoče niti ni hotel vedeti cestnih pravil. Kar zagnal se je po cesti, ko je gorela rdeča luč na semaforju za pešce, na mojem prijatelju seveda. Vsi semaforji so namreč moji prijate- lji. No. zopet se vrnimo k prvo- šolčku. V gneči avtomobilov seje deček napotil kar po sredini ceste na drugo stran. V naglici sem telefoniral svojemu prijatelju, naj hitro prižge zeleno luč, da učenca ne bo kaj povozilo. Tudi svoji sestri Rdečki sem zaklical, naj se prižge, da se bodo avtomobili ustavili. Rdečka je bila zmerom hudobna, a se me je tokrat usmilila. V hipu so se avtomobili ustavili in že so stali v ravni vrsti kot vojaki. Deček se je zelo ustrašil in je hitro stekel čez cesto. In kaj sem storil? Potegnil sem dečka s svojo dolgo roko k sebi in ga pošteno okregal. Deček je bil tako prestrašen, daje takoj, že po prvih besedah zbežal. Ta zgodba se mi je najbolj vtisnila v spomin. Ampak takrat sem bil še nov, zdaj sem že star in verjetno me bodo kmalu odstra- nili. Ce boste kdaj hoteli prečkati cesto, ko bo gorela rdeča luč, se spomnite na dečka, ki mu je pretila velika nevarnost. Darja Rozman, 6/b, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj večja angažiranost učiteljev bi pripomo- gla k boljšemu uspehu planincev Pred nekaj leti je na našo šolo prišla tov. Biserka Reisman. Poučuje tretji razred, hkrati pa je mentorica planincev. Med živah- nim klepetom tretješolcev sva se pogovarjali o njihovem delu. »Letos ste prevzeli mentorstvo planincev. Kako da ste se odločili prav za planince?« »Vedno so me veselile gore, poleg tega pa rada delam i otroki in prevzela sem mentorstvo, čeprav me čaka težko delo.« »Koliko je planincev na naši šoli?« »Okrog 140 jih bo, pa še nekaj novih članov se nam je letos priključilo.« »Kako pa deluje planinska organizacija?« Imamo svoj planinski odbor in se sestajamo, kadar je potrebno. Urejamo oglasno desko, ki jo popestrimo z izreki in s slikami iz časopisov.« »Kakšen pa je vaš program dela za v prihodnje?« »Letos smo že sodelovali za akcijo NNNP in se urili v orien- taciji. V prihodnje načrtujemo vsak mesec izlet, če bo ugodno vreme. Udeleževali se bomo raznih akcij in predavanj ptuj- skega planinskega društva. V zimskem času bo planinski tabor na Oskovnici. v letnem času pa 2—3 dnevni izlet. Udeležili se bomo tudi planinske šole in se spoprijeli z orientacijo.« »Se veliko učencev udeležuje izletov?« »Izletov se udeležuje navadno 30—35 učencev, še manj pa učiteljev, ki ne sodelujejo do- volj.« »Zastavili ste si precej obsežen program, pa tudi članov je veli- ko. Ali ste zadovoljni kot mento- rica planincev?« »Veseli me delo. zato sem zadovoljna. Vendar ni sodelova- nja učiteljev, tako da je vse na meni. Upam. pa. da se bodo začeli zanimati za naše delo in sodelovati z nami.« Aleksič. 8/c. OŠ Tone Žnidarič. Ptuj INTERVJU Profesor .Arnold Paulinič je sedaj star 71. let. V.se življenje je posvetil mladim, njihovim pro- blemom in izobraževanju. Odlo- čila sem se. da ga bom obiskala. Bil je doma. Sedla sva za mizo in kmalu se je med nama razvil klepet. »Tovariš Paulinič. kako to. da ste se odločili prav za pedagoški poklic?« »Ko sem študiral, so bile takšne prilike, daje bil to pravza- prav najcenejši akademski po- klic. Čutil pa sem tudi veselje do jezikov: do materinščine, zraven pa še do angleščine, nemščine in francočine.« »Prosim, malo opište svoj študij!« »V tedanjem času smo imeli svojo predavalnico v kletnih prostorih ljubljanske univerze. Počasi smo se v razredu navezali drug na drugega. Ko sem se vpisal, je bilo zraven mene še sedem germanistov, od katerih sem leta 1930 edini diplomiral. Ostali so se preusmerili.« »Kje ste nastopili prvo služ- bo?« »Na prvo delovno mesto so me poslali v južno Srbijo, kjer so bili kraji zelo zaostali, ljudje pa prisrčni in iskreni.« »Ali se spominjate katerega dogodka od takrat?« »Ko se je to zgodilo, sem bil razrednik sedmemu razredu ta- kratne gimnazije. Profesor Džu- rovič je spraševal črnogorskega dijaka Novakoviča, ki se za uro ni dobro pripravil, zato je zelo osorno odgovarjal. Profesor seje razjezil in rekel: »Kako govoriš z menoj? Bi se rad pretepal?« Dijak je skočil pokonci, stisnil pesti, šel proti tovarišu in rekel: Izvali ste me, zdaj se pa branite!« V razredu je zavladal prepir. Razdelil seje na dve stranki. Srbi so bili za profesorja, Črnogorci, ki jih tudi ni bilo malo, pa za Novakoviča. Reditelju se je uspe- lo izmuzniti in pritekel je k meni v razred in rekel, da naj hitro pridem dol, ker bodo. učitelja pretepli. Res ni prav dosti manj- kalo, toda na koncu sem jih le pomiril.« »Ali ste se še s čim ukvarjali zraven rednega poklica?« »Sodeloval sem v pevskem zboru, naštudiral sem gledališko igro, prevajal tekste ...« »Ste že bili v centru srednjega usmerjenega izobraževanja? »Pred kratkim sem si ga ogle- dal. Velik je že .... toda prostori se mi zdijo nekam neprijazni, nič kaj domači. Tudi dimenzije so čisto drugačne kot nekdaj...« Poslovila sem se. Na poti domov sem razmišljala, kako vse drugače je bilo v nekdanjih šolah. Toda navsezadnje, v vsaki šoli je lahko po svoje prav prijetno! Eva Paulinič, 8/a, OŠ Tone Žnidarič Ptuj dragi tovariš tito! Pionirji in cicibani krajevne skupnosti »BORIS ZIHERL« iz Ptuja smo zadovoljni in srečni, da se Ti zdravje ponovno vrača. Že- limo Ti čimprejšnje okrevanje in da bi nas še dolgo, dolgo vodil. Pionirski in cicibanski pozdrav ZDRAVO! knjiga je spregovorila Marica je imela knjigo, ki jo je želela prebrati. Kojoje brala, seji ni zdela prav nič lepa. Brala jo je in sejezila: »Ti knjiga pa res nisi zanimiva, krivično pi- .šeš. razburila si me. vrgla te bom v pečin nočem te več brati!« Marica jo je nesla proti peči. ko je bila tik pred njo. Ji je knjiga spregovorila: »Počakaj deklica, naprej je bolj zanimivo, le vztrajati moraš!« Marici je zastal dih. Knjigo je spustila na tla in stekla k mami, ki je bila v kuhinji. Rekla je: »Mama. veš kaj. danes sem hotela prebrati knjigo. Umirajoča kmetija. Sprevidela sem. da ni zanimiva, pa sem jo nesla v peč. Ko sem bila pred pečjo, mi je knjiga spregovorila: »Počakaj deklica, naprej je lepše napisa- no«. Prestrašila sem se. knjigo spustila na tla in stekla k tebi«. Mama JO je pogledala in rekla: > Morda pa je res naprej lepša in zanimiva, beri.« Marica seje obrnila, šla. vzela knjigo in jo brala. Brala jo je in brala, zdela se ji je lepa. vedno lepša in zanimivejša. Bila je tako zanimiva, da je sklenila, daje nikoli ne bo vrgla v peč. ampak jo bo hranila v svoji knjižnici. Irena Vidovič. 6/a. OŠ Videm pri Ptuju jezični boj Z bratom sva sedela za mizo in pisala domačo nalogo. Iz radia se je oglašala glasba, brat pa jo je vneto posnemal. Mučila sem se z nalogo, pa zaman. Brat mi je s svojim »čudovitim« petjem trgal živce in v menije prekipelo. Vnel seje prepir. Jaz: Davorin, zapri že enkrat svoj »gobec«. Niti naloge si ne morem napisati. Ce ima.š operne vaje. pojdi v opero, saj ti nihče ne brani. Davorin: Kaj se pa ti usajaš? Ti pojdi, če ti ni prav. Ali naj »častitljivi« gospodični odprem vrata? Jaz: Ti mi že ne boš ukazoval. Ti ne! Davorin: Ti domišljavka. Ved- no-iščeš prepir. Jaz: Kaj pa si ti, če sem jaz domišljavka? Bedak! Še v Hra- stovcu te ne bi sprejeli, ker si preveč »zarukan«. Davorin: O. ti si pa genij, kajne!? Ne govori toliko, da me ne boš razjezila 'in potem bo hudo. Že spet nimam redirke. Kam si jo založila? Jaz: Kaj me briga tvoja radir- ka. Ali jo sploh imaš? Vedno si jo izposojuješ pri meni. Samo ško- do delaš pri hiši. Kakšen mir bi bil. če te ne bi bilo pri hiši. V sobo je stopil brat Slavko. Slavko: Kaj si spet histerična? Jaz: Ti pa kar utihni in govori, kadar te bo kdo kaj vprašal. Davorin: Pusti jo, Slavko. Saj vidiš, da soji popustili živci. Jaz: Osel. Pusti me pri miru. Davorin: Saj si ti začela. Sedaj pa se dajva. No. kdo bo koga? Pošteno meje potegnil za lase. Slavko: Davorin, le daj jo. Haha. kako je zanimivo. Daj ji še eno okrog ušes. Davorin: Da bo spet zatožila mami. Saj veš. daje »špeckahla«. Zaletela sem se v Davorina in mu vrnila milo za drago. Davorin: Sedaj pa mi je res dovolj. Takoj mi zgini izpred oči, drugače bo j^! Slavko: Cakajta. Zakaj se sploh prepirata? Davorin: Že spet mi je vzela radirko. Slavko: Saj jo vendar držiš v roki. Davorin. Jaz: Pa res. Ti bedak, ti! Davorin: Glej, tako pa se že dolgo nisem potegnil za nos. Oprosti. Sonja. Jaz: Je že dobro! Drugič se bova morala oba brzdati. . . Tako je tudi bilo. kadar sem začutila živčno žgečkanje, sem se premagala. Sonja Kelenc, 8. a OŠ F. Belšak Gorišnica ZLATKO SI JE ZLOMIL NOGO Smučal sem na Butovem. Potem sem šel na Fakinovo, tam ni bilo nikogar. Zlatkovega ata sem vpra- šal, kje je Zlatko? Rek«l mi je: ,,Smuča se pri kozolcu." Sel sem tja, naredili smo skakalnico. Stcptali smo široko progo. Tek- movala sva, kateri bo dalje skočil. Skočil sem dalje. Bojan je meril, potem se je šel sankat. Zlatko se je peljal in padel. Pri padcu si je zlo- mil nogo, ni mogel hoditi. Z Boja- nom sva ga naložila na sanke. Peljala sva ga do polovice hriba. Bojan je držal sanke, jaz sem šel po Zlatkovega ateka. Odnesel ga je v hišo. Z Bojanom sva odpeljala sanke in smuči. Z Zlatkom hodiva v prvi razred. Včeraj smo s tovarišico obiskali Zlatka. Njegova mamica nas je po- gostila. Zlatko leži v postelji in se doma uči. Ko smo se vračali, smo med potjo.naribali Andreja. Gorazd Taciga, 1. r. OS Majšperk Uspeh Tine Žirovnik Bralcem strani »Mladi dopisniki« ime TINE ŽIROVNIK prav gotovo ni neznano, saj so se njeni prispevki več kot pet let redno pojavljali na strani, ki smo jo namenjali našim mladim dopisnikom. Ne le prispevke v nevezani besedi, tudi pesmi nam je Tina pridno pošiljala, bile so vsebinsko dobre, zato smo jih tudi objavljali. Danes Tina že obiskuje vzgojiteljsko šolo v Mariboru, zato je nekako že odrasla »mladim dopisnikom«. Pred kratkim pa nam je ravnatelj šole Franca Osojnika, v novi- narskem krožku te šole je Tina tudi oblikovala svojo javno besedo, prinesel zanimivo razglednico, (njeno fotokopijo objavljamo z obeh strani). Ravnatelj Ivo Težak nam je ob tem povedal, da je Tina Žirovnik v osnovni šoli tudi lepo risala. Skupno s sošolkama Jelko in Sanjo so poslale na razpis UNICEF svoje risbe v okviru mednarodnega leta otroka. Prav Tinina risba je bila izbrana za najboljšo. No, vse drugo pa je razvidno iz posnetkov razglednice iz Goteborga na Švedskem. TEDNIK - 7. febmar 1980 TELESNA KULTURA IN SPORT - 11 Veselo pri Arehu na Pohorju Pred nekaj leti nihče ni niti pomislil, da se bo smučanje tudi pri nas tako uveljavilo. Res je, da je smučarska oprema draga, pa vendar raste število smučarjev v naši domovini. To potrjujejo tudi kolone pred našimi vlečnicami in scdež.nicami. Zato je razumljivo tudi veselje otrok ob prvem snegu, saj že mislijo na smučanje. Brez tega ne gre, še posebej takrat, ko so snežne razmere ugodne. Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj je organizirala smučarski tečaj za učence in učenke osnovnih šol ptujske ob- čine. Tako so starši lahko prijavili svoje otroke v začetni in nadalje- valni smučarski tečaj. V ceno tečaja je vračunan tudi vsako- dnevni prevoz na Pohorje, smu- čarska karta, vaditelji smučanja in malica. V tečaj se je prijavilo okrog 150 otrok, predvsem iz Ptuja in manj iz okoliških krajev oziroma okoliških osnovnih šol. Tako jih je nekaj iz Markovec Kidričevega, Hajdine in Skorbe. Vsako jutro prejšnji teden je bilo okrog osmih pred ptujsko pošto zelo živahno. Starši .so pripeljali svoje otroke in jih prepustili vzgojiteljem. Po nekaj več kot eni uri vožnje so prispeli pred šport hotel-Areh na Pohorju. Tu so si nadeli* smučarsko opremo in nato učili osnovnih smučarskih elementov pod vodstvom vaditeljev smučanja SK Branik iz Maribora. Seveda je bilo med poukom veliko padcev in prenekateri smučar je bil podoben 'sneženemu možu. Pa kaj bi to, samo da je bilo prijetno. Verjetno se je otrokom zdelo najbolj ,,luštno" pred malico, ko so se vračali k avtobusom. ^ Takrat je prišel do izraza njihov otroški temperament. Od kepanja, lovljenja itd, se je potem zopet povratek proti avtobusom in kcpanje, lovljenje... Mladi smu- čarji so osvojili veliko znanja iz smučarskih veščin in užili tudi ve- selje. Nekaj je bilo tudi poškodb, vendar je to razumljivo. Teh je manj, kot jih je bilo v prejšnjih smučarskih tečajih. Do poškodb pride zaradi neposlušnosti otrok, zaradi slabega nadzora itd, vendar pa so vzgojitelji dokaj dobro opravili svojo nalogo. K temu je tudi veliko pripomogel sekretar ZlkO Ptuj Ivo Klarič, ki je bil takorekoč povsod in vsem na voljo. Skratka vsi po vrsti so se tndili, da bi bilo vzdušje in po- čutje na Pohorju čim boliše in prijemcjše. lemu v prid govore tudi i/ja^** ferainikov lanja Močešak, obiskuje 4 razred osnovne šole Franc Osojnik. Na tečaju je tretjič. Obiskovala je nadaljevalni tečaj. Povedala je, da je bilo izredno lept) in da se je veliko naučila. Vsekakor pa bi se še rada udele- žila tečaja. Marica Lenart, dela na SO Ptuj. S tečajniki je letos prvič. Delo z njimi je prijetno, ker so izredno disciplinirani. Drugače je \se lepo potekalo, razen prvi dan je prišlo do nekaj zapletov. Povedala je tudi, da so smučišča dobro urejena in da je na njih vladala disciplina. Ko sem iskal še enega sogo- vornika, sem se moral kar precej potruditi, da sem od vsakdanjega napornega dela (kepanja) pridobil Dcana Lovreca, ki drugače obiskuje prvi razred osnovne šole 1onc*Znidarič. Letos je prvič na tečaju in se je že veliko naučil. Pohvalil pa je tudi tovariše, prav tako pa so lahko zadovoljni tisti, ki so tečaj organizirali. V bodoče pa bi se lahko tečaja udeležili tudi otroci iz okoliških l^rajev. Danilo Klajn.šek Tanja Hočešak Marica Lenart Dean Lovrec / opremo je veliko dela ()kru}> sekretarja ZTKO je bilo vedno živahno-informacije. Šport na smučiščih Osnovna organizacija ZSMS Franca Krambergerja iz Rogoznice je pred dnevi pripravila tekmovanje v smuku. Na start je prišlo 54 tekmoval- cev in sicer od mlajših pionirjev, sta- rejših pionirjev do mladincev, med njimi je bilo tudi devet deklet. Med mlajšimi pionirji je prvo mesto osvojil Branko Lenart, pri starejših pionirjih Odon Planinšek, pri mladincih pa Milan Lesjak. Smučišča pri Šport hotelu Areh na Pohorju so prejšnji tedengostila druge_ letnike pedagoške gimnazije, ki imajo' v učnem programu tudi enotedensko smučanje. Smučanja seje udeležilo 65 gimnazijcev, ki so vadili pod vodstvom učiteljev telesne vzgoje in smučarskih vaditeljev smučarske sekcije pri klubu mladih v Ptuju. Snežne razmere so bile ugodne, zato so se bodoči pedagogi lahko naučili nekaj smučarskih veščin, ki jih bodo lahko pozneje v praksi uporabliali. V četrtek so imeli športni dan v smučanju ptujski gimnazijci. Vreme jim ta dan ni bilo naklonjeno, ker je bila močna odjuga. Kljub lemu so preživeli lep dan na snegu. Danilo Klajnšek POGOVOR S KEGLJAVKO SILVO RAZLAGOVO Športno kegljanje zahteva veliko v prejšnji številki smo poročali o kegljaškem turnirju v Zagrebu, ki je sodil v okvir izbornega tekmovanja za sestavo državne reprezentance. Za nas je to tekmovanje še bolj zanimivo, saj ima Ptujčanka Silva Razlaga, ki sicer nastopa za KK Konstruktor iz Maribora, velike možnosti, da ji uvrstitev v reprezentanco tudi uspe. Po treh turnirjih, na spore- du bosta še dva. je na odličnem petem mestu. Ob tem pa je potrebno povedati, da kegljanje v ptujski občini, seveda kot športna disciplina — kot rekrea- tivna je precej zastopano, ni razvito. Zalo bo zanimivo izvede- ti. kako je potekala Silvina pot do bližine jugoslovanskega keg- Ijaškega vrha. čeprav jo poznamo tudi kot šahistko, saj je pred časom redno nastopala v ekipi ŠD Izbira. »Začela sem nekoliko bolj nepričakovano, prej sem se na- mreč bolj ukvarjala s šahom. V kegljanje sem se vključila na komunalnem podjetju, kjer sem bila prej v službi, ker so imeli kegljaški krožek. Tu so bili moji prvi koraki. Ko so ob hotelu v Ptuju odprli kegljišče, sem bila malodane stalen gost. čeprav je bilo tisto kegljanje bolj rekreativ- no brez nadzorstva. Z vadbo pod nadzorstvom sem pričela čisto slučajno, ko je v Ptuju na tem kegljišču trenirala moška vrsta mariborskega Konstruktorja. Njihov trener, ki treniral tudi žensko vrsto, me je opazil pri kegljanju in povabil v njihove vrste. Uradno pot. v sedanji obliki vadbe, sem pričela v letu 1972 in nastopila na turnirju, uradnem treningu v Murski So- boti. Takratni rezultat ni bil najboljši, vendar je z vztrajnim delom nato šlo naprej. Težko je bilo. saj sem bila navajena svojih korakov in izmeta, zato je trajalo skoraj tri mesece, da sva s trener- jem to popravila. Nato je šlo bolje.« — Na dosedanji tekmovalni poli ne manjka tudi uspehov. Katere bi izpostavila? »Uspehov je bilo precej, tako v posamezni in ekipni konkurenci kot v parih. Med večje začetne uspehe sodi osvojitev regijskega tekmovanja v Ljutomeru, uspeh v rojstnem kraju je bil še toliko večji. Na republiškem prvenstvu pred dvema letoma sva s Tkalči- čevo bili prvi v paru. na držav- nem prvenstvu pa sva bili drugi. Lani sem na republiškem in državnem prvenstvu osvojila četrto mesto v paru. Kot ekipni uspeh pa je vsekakor lanska uvrstitev v finale državnega pr- venstva. kjer pa smo, da tako rečem, odpovedale. Bile smo blizu tako prvemu mestu kol eni od medalj, vendar so se nam vse v zadnjem hipu izmuznile. Na koncu je bil ta nastop celo edf^n naših večjih spodrsljajev. — V teku so izločilni turnirji za sestavo državne reprezentan- ce. Kakšne so možnosti? »V Sloveniji smo že pred temi turnirji imeli precej težka izločil- na tekmovanja za nastop na turnirjih za sestavo državne re- prezentance. Po začetnih uspehih na teh tekmovanjih sem nato nekoliko popustila, vendar sem uvrstitve na izločilne turnirje po enoletnem premoru toliko bolj vesela. Po začetnih turnirjih se že vidi tisti vrh, ki bo resno kandidi- ral za uvrstitev v reprezentanco. Moji uspešni začetni nastopi mi dajejo lepe možnosti v nadaljeva- nju, vendar realno gledano, ni- sem toliken optimist, da bi mi se uspelo uvrstiti v državno repre- zentanco. Mislim, da bo uvrstitev med prvih dvanajst, ki bodo nastopile na zadnjem izločilnem turnirju, velik uspeh.« — Pravgotovo. Preidimo sedaj nekoliko k rekreativnemu in športnemu kegljanju. Vemo, da v ptujski občini športnega keglja- nja z izjemo tvojih nastopov nimamo, rekreativcev pa je kar precej. Kakšna je razlika med rekreativnim in športnim keglja- njem, zakaj je športnega tako malo? »Pri razvoju športnega keglja- nja so verjetno trije problemi in sicer prostorski, kadrovski in finančni. Kljub temu, da imamo v Ptuju dve kegljišči, ti za tekmo- vanja nista primerni, ker sta pokriti z asfaltom, vsa tekmova- nja pa potekajo na plastičnih stezah. Razlike med doseženimi rezultati so zelo velike. Na pri- mer, prej moškim ni bilo težko narediti 1000 ali 1100 kegljev, danes pa so težave doseči jih 900. Naše kegljišče pri hotelu za športni del ni primerno, saj nihče ne pazi na mete, obutev, ni garderob, tople vode in podob- no,, gre le za finančni efekt ob prodajanju pijač. Kegljišče na stadionu Drave je bolj primerno. Imamo pa veliko ekip iz delo- vnih organizacij. Iz teh bi sigurno dobili dobro moško ekipo, ven- dar bi morali pri tem imeti potrebne kadre, saj samo resen trening pod strokovnim vod- stvom lahko prinese dobre rezul- tate.« Ob napornih treningih je za kegljanje v Silvinem primeru potrebno imeti tudi čas, saj mora dvakrat tedensko v Maribor, da ne govorimo o napornih potova- njih in izgubljenih dnevih na tekmovanjih. Zato je za športno kegljanje potrebno veliko samo- odpovedovanja in zlasti volje, te pa Silvi Razlagovi prav gotovo ne manjka. Pa veliko nadaljnjih uspehov in veliko število podrtih »lesov«! 1. kotar Silva Razlag z osvojeno medaljo za drugo mesto na DP v parih v Novem Sadu V Zenici bodo nastopili štirje Ptujčani To soboto in nedeljo bo v Zenici letošnje državno prvenstvo strelcev in strelk v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Pravico nastopa imajo le tisti strelci in strelke ter ekipe, ki so na republiških prvenstvih dosegli normo z.a nastop. Kategorije so običajne, torej puška za člane, članice, mladince in mladinke ter pištola za člane in mladince. Norma za nastop je bila pri članih 365 in v mladinski kategoriji 360 krogov od 400 možnih. Za ekipe pa je norma 1460 oziroma 1080 krogov. Ptujsko zastopstvo na državnem prvenstvu šteje štiri strelce in sicer so to Tonči Planine. Valter Lozar, Alojz Trstenjak in Slavko Ivanovič. Planine bo nastopil v streljanju s standardno zračno puško v članski in mladinski konkurenci. Lozar v streljanju s puško pri mladincih, Trste- njak in Ivanovič pa pri članih v streljanju s standardno zračno pištolo. Na republiškem prvenstvu nobeni od ptujskih ekip ni uspelo doseči ekipne norme. Kakšne so možnosti naših strelcev v Zenici? Objektivno gledano v sam vrh ne bodo posegli. Med najboljše pa se lahko uvrstita Planine in Trstenjak, zlasti Planincje v zadnjem času zelo napredoval, čeprav .še ni tako dolgo v strelskih vrstah. Vendar je dosežen rezultat odvisen od več faktorjev. Med te lahko štejemo samo strelišče, trenutno formo in razpoloženje strelca. V primer optimalnih pogojev lahko pričakujemo dober rezultat. To pa našim strelcem pravgotovo vsi želimo! 1. kotar Posvet med vadbo, Jože Perko predsednik ObSZ Ptul in Tonči Planine (foto B. Rode) Beograjski strelci in strelke vadili v Ptuiu Odlična organizacija tradicionalnega turnirja republik in pokrajin Bralstvo in enotnost v streljanju s standardnim zračnim orožjem, je ptinesla ime in sloves Ptuja širom naše domovine. Odlični pogoji za vadbo in tekmovanja v pokritem strelišču in sosednjih športnih objektih, so v Ptuj privabili prve goste — strelce in strelke. V Ptuju so namreč teden dni vadili strelci in strelke iz Občinske strelske zveze Voždovac iz Beograda. Bilo jih je kar 18, priprave pa so namenili bližnjemu državnemu prvenstvu v streljanju s standardnim zračnim orožjem v Zenici. Zanimivo je omeniti, da prav vsi imajo normo in s lem dovoljenje za nastop. Ob tem pa dosegajo odlične rezultate tudi v streljanju s serijskim zračnim orožjem. In zakaj so za priprave izbrali ravno Ptuj? Vodja beograjske ekipe Slobodan Gavrič nam je povedal, da so jih na pogoje, ki so v Ptuju, opozorili njihovi strelci (štirje), ki so na turnirju Bratstvo in enotnost nastopili v ekipi SR SVbije. Bili so navdušeni nad toplim sprejemom in zlasti pogoji za vadbo. Tako so v Ptuju našli odlično strelišče, zraven je takoj športna dvorana, v bližini pa tudi pokrito kopališče ter možnosti za bivanje. S takšnimi pogoji se lahko pohvali le nekaj mest. Gostje so v Ptuju vadili dvakrat dnevno, pridružili pa so se jim tudi ptujski strelci, ki so se s strelci in strelkami ObSZ Voždovac pomerili v streljanju s standardnim in serijskim zračnim orožjem. Ob tem pa so se predstavniki obeh zvez pogovorili o nadaljnem sodelovanju, tako pri utrjevanju bratskih vezi kot tudi pripravah strelcev in strelk. 1. kotar Skupina beograjskih strelcev med vadbo (foto B. Rode) Dva poraza Drave Kkipe v slovenskih košarkarskih ligah nadaljujejo z drugim delom tekmovanja. Razdeljena so v tri skunine: super lieo Hvp nodročni. Ptujski Dravi uvrstitev v najkvalitetnejši skupino republiške lige ni uspela in tako nastopa v vzhodni ligi skupaj z Dravogradom, Žalcem, Kamnikom. PtKlbočjem, Elektro. Zlatorogom in Pomurjem. Prvi dve koli za Ptujčane nista bili uspešni. V prvem srečanju so v Ptuju (preteklo sredo) izgubili z Dravogradom, rezultat je bil 73:70 (32:30) za goste. Največ košev za Dravo sta dosegla Dobrijevič 19 in Marčič 18. V drugem kolu so Ptujčani gostovali v Žalcu, kjer jih je domača ekipa premagala z 98:80(53:32). V prihodnjem kolu se bo Drava v Ptuju pomerila s Kamnikom. Začetni porazi Plujčanov v drugem delu tekmovanja imajo prav- gotovo ludi delno opravičilo. Zaradi sanacije in zasedenosti športne dvorane Mladika niso mogli toliko vaditi, da bi lahko računali na uspešen slart. Trenutni vrstni red v tej skupini republiške lige je na- slednji: I. Dravograd 4. 2. Žalec 4, 3. Kamnik 4.4. Področje 2. 5. Elektra 2. 6. Zlalorog 0. 7. Drava O in 8. Pomurje O točk. I. kotar 12-ZA RAZVEDRILO 7. februar 1980 - HUMOR v resoluciji pravijo, da morava biti oba enako težka Ne tovariš psiholog, stvar morate gledati s političnega stališča, s stališča sodelovanja z več partnerji, svobt^ne menjave dela... Pri današnji mladini pa človek nikoli ne ve, če stvari jemlje zares ali.. Preden končam svoje kratko uvodno poročilo, naj še enkrat ponovim naloge s področja stabilizacije in racionalizacije... Tudi do mačk moramo biti humanejši, omogočimo jim udobno ženitev doma, da ne bo na cestah toliko izna- kaženih, z asfaltom izravnanih mačjih ostankov. ARIEL = zračni duh v Sha- kespearovem »Viharju« in Goethejevem »Faustu« ARPIN = pred leti odličen francoski alpski smučar (Michel) ASAHI = eden največjih ja- ponskih dnevnikov BODONI = italijanski tiskar in črkorezec, »kralj tiska- rjev« {Gianbattista, 1740—1813) EKAR = slovenski alpinist in gorski reševalec (Franci) ESKONT = obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedo- spele terjatve, zlasti menič- ne STEHVANJE = pomladan- ska binkoštna igra-na Zilj- skem TAMAMES = špansko me- sto južno od Salamance VINA = najstarejše indijsko glasbilo na strune REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Skopo- lamin, topolovina, emanaci- ja, Grant, Lača, Conte, Alin, Rias, kaki, KG, HV, obrt, tak, OA, eland, Mayo, smalta, Slaven, Br, talina, Kraigher, Marina, Horak, AO, TR, en. Sadi, EB, Idun, park, Iribar, Čosa. TEDNIK — 7. februar 1980 OGLASI IN OBJAVE - 13 Ljubitelji smučanja še vedno na belih strminah I c dni ko trajajo zimske počit- nice za učence osnovnih šol na območju občine Slovenska Bi- strica JC najpomembnejši sneg in z njim tesno povezan zimski šport. Močna odjuga pa je mno- gim prikrajšala zimsko zado- voljstvo. Predvsem velja to za otroke staršev z nižjimi osebnimi dohodki, saj jim le ti ne zmorejo zagotoviti nekajdnevnih počitnic v planinskih središčih kjer je še dovolj snega. Na osrednjem zimsko rekrea- tivnem sredi.šču občine Sloven- ska Bistrica pa se za sedaj še ne srečujejo s pomanjkanjem snega. Minulo nedeljo so ga namerili še za okoli pol metra. To pa je zagotovilo, da bo tukaj smučar- ska sezona trajala še precej časa. Za podaljšanje smučarske sezone je prav gotovo poskrbel tudi letos dobavljeni teptalec snega s kate- rim so zagotovili ugodnejšo in, varnejšo smuko pa tudi daljši rok trajanja snežne odeje. Trenutno imajo pri Treh kra- ljih dve smučarski progi od katerih ena je lažja druga pa srednje zahtevna. Vsaka Je dolga prek 600 metrov. Za hitrejše vračanje smučarjev na vrh smu- čišč pa služi vlečnica z zmoglji- vostjo prek 900 oseb na uro. kar je trenutno zadovoljstvo smučar- jev. saj skorajda ni potrebno čakati v vrsti, kot se to dogaja na (Ostalih slovenskih smučiščih. Ob tem Je pomemben tudi podatek, da je vlečnica pri Treh kraljih tudi med najcenejšimi na sloven- skih smučiščih, saj velja celo- dnevna karta za odrasle 70. za otroke do 14. leta pa samo 50 dinarjev. Za poldnevno karto pa odrasli odštejejo 45. otroci pa 32 dinarjev. Te zimske ugodnosti dopolnju- je užitek, da tukaj ni potrebno izgubljati časa za čakanje na vlečnico, tako se poveča čas porabljen za vožnjo. V času zimskih počitnic traja na smuči- ščih Trije kralji šola v naravi, ki seje udeležujejo učenci bistriških osnovnih .šol. Smučarske spret- nosti pa si v posebnih seminarjih pridobivajo tudi zaposleni v delovnem kolektivu IMPOL Slo- venska Bistrica, ki so prav gotovo najbolj zaslužni, da ta zimsko športni objekt deluje tako organi- zirano in privlačno. Posnetek in besedilo: Viktor Hor- vat Brez čakanja, ponekod želja, tukaj resničnost. Majhna skakalnica veliko zadovoljstvo Smučarski klub Šmartno na Pohorju je edini te vrste v občini Slovenska Bistrica. Ugodni tereni v okolici so pred dobrirtii tremi leti pripeljeli do zamisli, da bi tudi v tej pohorski va.si pričeli organizi- rano gojiti zimski šport. Sklenili so, da se bodo posvetili smučar- skim tekom in skokom. Predvsem z lastnim delom in prizadevnostjo so si v ta namen zgradili tudi skakalnico, ki sicer ni podobna tistim v Pekrski gorci ali drugim po Sloveniji, je mnogo manjša, pa vendar daje krajanom veliko mero veselja in tudi ponosa, saj vse uspehe dosegajo predv.sem ob dobri volji in vlaganju lastnega dela. 7e v lanski zimski sezoni so na majhni, komaj 30 metrski skakal- nici pripravili prve meddruštvene smučarske skoke. Uspeh je doma- čine vzpodbudil, da organizirajo takšno srečanje tudi letos. Bilo je preteklo nedeljo 6. februarja. Ob skakalnici se je zbralo kar 42 tekmovalcev iz sedmih klubov, lekmovanja so se udeležili smu- čarji iz koroške in štajerske regije. Blizu 300 gledalcev pa je ob lepem sončnem vremenu dokazalo, da postajajo smučarski skoki v Smartnem del pomembnih dogodkov. Najdaljši je bil letos Tajnšek iz SK Andraž pri Polzeli, z 28 metri je postavil celo rekord skakalnice. Najuspešnejši med člani je bil Cepelnik iz SK Velenje. Med mladinci je bil najuspešnejši Ačko iz TVD Partizan Fram. Ob tem je zanimiv podatek, da se je med skakalce vpisala mlada Kse- nija Novak, trenutno edina Slo- venka, ki se uspešno spu.šča tudi po skakalni mizi. V kategoriji pionirjev se je uvrstila na odlično peto mesto, medtem ko je v tej kategoriji zmagal Verdev, član SK Andraž. Viktor Horvat SREDISCE. 29. JANUARJA 1980: Edi Pajek. Središče 257; Jože Kuhar. Slovenska cesta 65; Ivan Savora. Središče 186; Alojzija Žabela. Središče. Trg talcev 1; lo/e Orešnik. Godeninci 52; Slavko Krnjak. Središče 175; Franc Zabavnik. Obrez 116: Aloi/iia Pevec. Šalovci K); Štefan kostel. Bercetova 15; Vlado 1 oma/ič. Obrez 25; Marija '/adiavec. Središče 75/a; Branko Cmrečnjak, Središče 79; Jože KoCevar. Obrež 81; Janko Sala- iiMin. Obrez 6; Marija Masten, Ohre/ 114; Alojzija Horvat, Siedišče 205; Anton Horvat, Gotleninci 8; Julijana Horvat, Ciodeninci 8; Matilda Lašič, S-edišče 268; han Horvat, Obrež 19; Kristina Munda, Slovenska 23; Vladimira Jesenek, Središče 275; Hilila Hanžekovič, Godeninci 21; Dnšan Žuaniar. Godeninci 48; Vmko Rakuša. Obrež. 115; Jože Vcidin. Hum 24; Jože Kosič, Siedišče 133; Ivanka Cavničar, (iiaHe K); Alojz l.ašič, Godeninci 9; Elizabeta 1 kaleč. Središče 11; Dia.LH) Resman, Središče 58; VeioiKi .lesenovec, Ciodeninci 50; \lariia Cirabar, Središče 101; Ivan Salaiič. Obrež 124; Marija Potočnik. Grabe 29; Danica Kocen. Godeninci 52; Peter Koeen. Ciodeninci 52; Marija loinažič. Obrež 25; Franc Masten. Frankovci 34; Ivan I Mkniaii. Obrež 113; Jakob I'''"C. Partizanska 6; l\an Raku- ša. Obrež 107; Marija Lašič, Slovenska 21; Katica Medik, ( »vez lOK. SPREJETE PROGRAME JE TREBA URESNIČITI! Danes že lahko rečemo, da so se osnovne organizacije ZKS v ptujski občini temeljito lotiie stabilizacijskih in varčevalnih ukrepov. Skoraj ni delovnega okolja ali krajevne skupnosti, kjer nimajo napisanih programov, manj je žal tistih, ki so jih tudi sprejeli prek samoupravnih m delegatskih struktur in jih vgradili v letošnje delovne programe. Izvr- šni sekretarji komiteja OK ZKS Ptuj so ocenili posamezne programe in ugotovili, da so nekateri izredno dobro pripravlje- ni, rezultati uresničevanja ukrepov so prikazani v številkah in te kaj zgovorno govore o temeljitih ukrepih, ki bodo prispevali k uresničitvi zastavljenih ciljev. Na ponedeljkovi skupni seji OK ZKS in OS ZSS Ptuj je bilo postavljeno vprašanje, ali smo dovolj informirali vse delovne ljudi in občane zakaj se je potreb- no stabilizacijsko obnašati in na katerih področjih? Ali smo temeljne cilje resnično približali vsem, da bi jih osvojili kot svoje, da bi bili vsi skupaj pripravljeni spreminjati obstoječe stanje? Ce smo to storili, bomo stabilizacijsko ,,bitko" dobili.! Večina akcijskih programov je konkretiziranih — postavljajo 3 % znižanje stroškov glede na preteklo leto, 5 "Vo znižanje variabilnih .stroškov, konkretna so prizade- vanja z.a zmanjšanje boleznin, za izboljšanje delovne disciphne. prizadevanja za čimbolj kvalitetno delo in tako dalje. Lahko bi dejah, da vsi stabilizacijski in varčevalni ukrepi pomenijo dosledno uresničevanje z resolucijo postav- ljenih nalog in to res na vseh področjih življenja in dela. Pred delovnimi skupinami ob- činske konference ZKS in osnov- nimi organizacijami sindikata je sedaj pomembna naloga prever- janja uresničevanja sprejetih delovnih programov. Ne gre za to, da bi posamezniki ali skupine prihajali v delovna okolja kot arbitri — nasprotno. Gre za sodelovanje, prenašanje izkušenj, m pomoč pri uresničevanju naših nalog. Predvsem osnovna orga- nizacija sindikata ima na tem področju pomembno nalogo. Ce govorimo o socialni varnosti delavcev in nanjo ne smemo poza- biti, — vendar socialno varnost za pridnega delavca, bo potrebno več aktivnosti samoupravnih delavskih kontrol v združenem delu. Po drugi strani pa si bomo morali prizadevati z.a resnično uveljav- ljanje samoupravnih aktov, kjer smo zapisali, kako je treba ravna- ti. Omeniti je potrebno tudi strokovne službe v delovnih okoljih, ki so se tokrat konkretno vključevale v pripravo stabilizacij- skih programov. Upajmo, da se bodo tako konkretno vključevale tudi v uresničevanje spreietih programov. N. D. POČITNICE ZAMENJALI Z DELOM V letu stabilizacijskih ukrepov smo, varčevati moramo na vsa- kem koraku. Pravijo, da iz majh- nega raste veliko, tako se tudi več manjših varčevanj lahko zdruzi v splošno varčevanje. To pa lahko daje že vidne rezultate in predvsem pozitivne posledice. O stabilizacijskih ukrepih v združe- nem delu smo že precej poročali, pojavili so se že tudi prvi uspehi. Tokrat vam želimo predstaviti pohvale vredno stabilizacijsko akcijo, za katero so se odločili mladinci in moški del učiteljskega zbora na osnovni šoli Franc Osojnik v Ptuju in podružnični šoli v Grajeni. Zvedeli smo. daso pred kratkim pričeli s struženjem parketa v telo- vadnicah obeh šol. Torej name- sto prijetnih počitnic so prijeli za delo. V ponedeljek dopoldne smo jih zmotili v OŠ Franc Osojnik že med lakiranjem parketa. Popolna tišina je bila, slišali je bilo le pra- skanje čopičev po sveže struženih lesenih ploščicah. Mladinci in učitelji so se nemo sklanjali, še bliže je bilo slišati močno sopenje skozi plinsko masko. Brez tega ne bi šlo, premočne vonjave so se razširjale po vsej šoli, kaj šele v sami telovadnici. Enega, najbolj dosegljivega mladinca srnu po- cukali za rokav in ga povabili k razgovoru. Zunaj je snel plinsko masko, si obrisal pot z obraza in se predstavil: »Miško Djurica sem, učenec na tej šoli, delamo, kot vidite ...« Kako to, da ste se sami odločili za struženje in lakiranje telova- dnic? »Zadnje časa nam je pri telo- vadbi vse bolj drselo. Biloje precej padcev. Tako mi. kot naši učitelji smo ugotovili, da bi bilo nujno parket prepleskati. Vedeli smo, da bi bil strošek prevelik, če bi to delo zaupali — tako kot drugi — po- klicnim pleskarjem. Ker pa je povrhu tega še leto stabilizacije smo kmalu sklenili, da bomo kupili le material, delo pa .bomo opravili sami. Z brušenjem smo pričeli že prejšnji torek, vendar so nam prepozno potegnili črte, tako. da smo pričeli z lakiranjem šele danes.« Koliko pa vas je, ki ste zame- njali počitnice z delom? »Pretežno smo mladinci, nekaj je tudi pionirjev iz višjih razredov. precej je učiteljev, vseh skupaj nas je tukaj v naši šoli prek 30. Mislim, da jih je prav toliko tudi na OŠ Grajena.« Pa je težko to delo? »Ja, v začetku še ni bilo tako hudo. ko smo stružili, le prahu je bilo precej. Sedaj je vonj po laku tako pekoč, da ne gre brez plinskih mask. Pri prvem plekskanju to niti ni bilo tako hudo. Sedaj pri dru- gem pa je nemogoče prosto vdi- havati ob delu. Skozi masko pa je seveda dihanje mnogo težje, hi- treje se utrudiš, oznojiš. Vsak od nas odhiti med delom večkrat ven na »zrak pauzo«. Ko se nadihamo svežega zraka pa soet masko na glavo m na delo. Bo že šlo ...« In koliko boste prihranili, ko bodo dela končana? »Ne vemo še točno, a približno smo že ugotovili. Gotovo prek 10 milijonov. Vsaj tako smo izraču- nali glede na površino obeh telo- vadnic. Sicer pa nas to niti ne za- nima toliko, glavno je da smo opravili to kar smo želeli, da smo s .svojim delom privarčevali denar morda za kaj drugega. Veste, nam to veliko pomeni.« Vsekakor je primer vzgleden za vse ostale, tako v družbenih de- javnostih, kot v gospodarstvu. M. Ozmec Miško Djurica, »z masko se hi- treje oznojiš.. Mladinci in učitelji OŠ Franc Osojnik med lakiranjem parketa v telo- vadnici. (Foto: M. Ozmec) Zlati par iz IMuretinc v soboto, 2. februarja sta v družbi svojih najdražjih prišla na matični urad v Ptuju FRANC in TEREZIJA ANTOLlC iz Muretinc 58 in svečano potrdila 50-letnico skupnega življenja. ' Oba zlatoporočenca sta rojena leta 1904. Vse življenje sta delala na kmetiji, kjer sta imela topel dom. V zakonu sta imela dva otroka, ti pa so rod nadaljevali, tako da imata danes poleg 6 vnukov že tudi 4 pravnike. Franc in Terezija Antolič ob svečani razglasitvi za zlatoporočenca Foto: Langerholc V soboto, 9. februarja bo v prostorih na ptujskem gradu celo- dnevni seminar za predsednike in sekretarje krajevnih konferenc SZDL z območja ptujske občine. Na seminarju bodo obravnavah najaktualnej.ša vprašanja, ki so pred socialistično zvezo v tem času, to pa so: priprave družbene- ga plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985, resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—80 v letu 1980 ter splošna in skupna poraba. V drugetn delu seminarja pa bodo obravnavali naloge krajevne skupnosti v sistemu SLO in družbene samozaščite ter osnutka zakona o ljudski obrambi in DSZ ter zakona o notranjih zadevah. Popoldanski del seminarja pa bodo namenili še organiziranosti in nalogam krajevnih ' konferenc SZDL. Organizatorja seminarja sta OK SZDL in Delavska univerza Ptuj. Bilanca osebne kronike ■lanuar in februar sta meseca obračunavanja rezultatov dela ali bilanc. Eno od takih bilanc, čeprav še /daleka ne tako zahtevno kot jo po/najo računovodje, so napravili tudi na matičnem uradu v Ptuju. Iz tc bilance i/haja, da je bilo v letu 1979 v ptujski bolnišnici rojenih 1.480 otrok, od tega 741 dečkov in 739 deklic. Zakonsko zvezo je sklenilo 487 parov; opravili pa so tudi slovesno razglasitev za zlato- poročenca 16 parov in opravili eno biserno poroko. V mrliško matičpo knjigo pa so vpisali 374 umrlih občanov. zk Rodile so: Ivana Vidovič, Velika Varnica 71 — dečka; Marija Belšak, Aškerčeva 10 — Stanka; Ivanka Pernek, Gruškovje 53 — dečka; Cvetka Grabar, Podvinci 12 — de- klico; Slavica Mohorko, Apače 284 — deklico; Marija Slameršek, Draženska 8 — deklico; Marija Roškar, Budina 46 — Andrejčka; Ana Markoc, Partizanska 3, Slov. Bistrica — Darjana; Marjana Selin.šek, Draženska 46 — Darjo; Vera Trstenjak, Mihalovci 26 — dečka; Marija Kvar, Polenci — Roberta;. Poroke: Boris Segula, Polenci 40 in An- gela Bratec, Polenci 40; Ciril Gril, Dežno pri Nakolah 20 in Zdenka Haložan, Podlože 76; Lovro Ze- bec, Lovrečan 61 in Sonja Ivančič, Turški vrh 50; Vlado Bolcar, Spuhlja 99 in Rozalija Plohi, Bu- kovci 79; Jožef Kolednik, Para- diž 42 in Kristina Flajšman, Sve- tinci 18; Stanislav Mlakar, Po- brežje 104 in Majda Began, Moškanjci 26; Franc Belšak, Gruškovec 64 in Angela Vidovič, Gruškovec 89; Janez Kukovec, Markovci 11 in Irena Golob, Mar- kovci 32/a; Dušan Bolčevič, Ul. 1. maja 8 in Marija Pauko, Vinta- rovci 12; Miro Gojkošek, Draženci 66 in Frančiška Horvat, Draženci 54; Edvard Strelec, Prvenci in Marija Cvetko, Brstje 23; Miroslav Semnički, Sp. Velovlak 29 in Sil- vestra Segula, Podvinci 111;. Umrli so: Marija Drame, Sele 3, Slivnica pri Celju, roj. 1911, umrla 22. jan. 1980; Anton Ceh, Volkmerjeva 10, roj. 1919, umri 26. jan. 1980; Terezija /^ivič, Volkmerjeva 10, roj. 1908, umrla 20. jan. 1980; Stanislav Metličar, Slovenja vas 74, roj. 1919, umri 29. jan. 1980; Ivan Cimerman, Obrež 35, roj. 1933, umrl 30. jan. 1980; Mehmed Suljakovič, Ziherlova ploščad 7, roj. 1906, umri 30. jan. 1980; Kristina Rižnar, Ivanjkovci 26, roj. 1899, umria 30. jan. 1980; Nedeljka Mužar, Trlično 3, Šmarje, roj. 1935, umrla 30. jan. 1980; Lucija Svenšek, Stanošina 1, roj. 1903, umria 31. jan. 1980; Elizabeta Simonič, Žnidaričevo nabrežje 5, roj. 1908, umrla 1. febr.. 1980; Tomaž Drevenšek, Jadranska 17, roj. 1898, umri 1. febr. 1980; Otilija Majcen, Polenci 19, roj. 1922, umria 1. febr. 1980; Terezija Ceh, spuhlja92, roj. 1904, umria 2. febr. 1980: TKUNIK izdaja zavod za časopisno m ra- dijsko dejavnost FlADIO-TEDNIK 62 250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771- 261 in 771-226. Celoletna na- rdčnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov_______________ Ivan in Anica Vaupotič ob razglasitvi za zbtoporočcnca Stanko in Alojzija Štebih v poročni dvorani. V ormoško knjigo zlatoporočencev sta se prejšnjo soboto vpisala dva zlatoporočna para. Ivan in Anica Vaupotič. doma iz Pušinec pri Ormožu, sta bila manjša kmetovalca. V zakonu so se jima rodile tri hčerke, imata pa sedaj že 6 vnukov in tri pravnuke, Anicaje bila rojena leta 1903, Ivan pa je leto starejši. Stanko in Alojzija Štebih iz Pršetinec pri Tomažu sta si po petdesetih letih skupnega življenja ponovno obljubila zvestobo. Stanko je bil rojen leta 1901. Alojzija pa 1905. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, imata pa tudi že 10 vnukov. Zlati ženin je bil pokrivač, tako se namreč pravi tistim, ki s slamo pokrivajo strehe. Ta poklic je skoraj že izumrl, saj tudi slamnatih streh skorajda ni več. Besedilo in posnetka: jr VENO DOLENC Jutro polna luna v sobo gleda v staro glavo kot pred leti dolge sence pada jo skozi okno prek telesa ki v zrcalu valovi ime na pragu sleče stegne roke in spozna ja za tisto sta potrebna dva radovedna tiha luna zleze dol do roba mize gleda slike lista sanje odklene duri gre v moigane v dušo lilij roso trave dokler v sebe ne ponikne skoz usta in spozna ja za tisto sta potrebna dva vzdih odmeva skozi noč in sreča pesem v lačnih rokah petelin se dvigne gre v uho iz kota vstane peden moi stopi v čas in čaka tam da ukrade drobno punčko iz cunj na robu postelje spozna ja za tisto sta potrebna dva plima raste gre čez rob pade v prostor črno žaro praznijo se polne vrste v spolzko ložo sredi rože harlekin se ustreli na beli dlani mirno umre v zadnji šali vse spozna ja za tisto sta potrebna dva na prazen stol prisede zarja zraven ščipa sivih las noč razpne zaspana krila čez posteljo ki sladko spi na čelo sonce piše ode in z levo roko slika čas na obraz kjer se pozna, da sta v glavi spala dva. Iskanje Boga Tiho sneži sonce mehka dolina plava bleda koprena sanja v suho ptičje srce, Tiho sneži sonce v pramene sivega vetra v meglene lase starca med črnim makom ležijo ljudje. D. P. DANICA RAUSL Rožmarin Prišel je pod okno, slovesom mi ranil srce, pozabil je na poljube. Na vrtu rastejo rože rdeče, na oknu pa zelenje rožmarin, ki obuja mi spomin. DANICA RAUSL Ne morem te ljubiti Nič več ne morem te ljubiti, v očeh si hotel vse mi skriti. Nič več ne morem te ljubiti, pojdi brez pozdrava, ne vračaj se nazaj. Kako naj ti povem, ne znam lagati. Zadnjič sva skupaj, zadnjič gledaš v moje oči. Nova pot v svet, več ljubezni mi bo podarila, najino življenje bilo je pusto, brez sreče in nežnosti. Nič več ne morem te ljubiti, v očeh si hotel vse mi skriti. Delu čast in oblast Vonj kostanjevega listja siplje senco pometačevo pod stopala neznancev zveni od daleč delu čast in oblast že davno stroj je delo stroj je človek človek ni stroj delo nima časti smetar ne oblasti D. P. Jesen Ilovnata starka s koruznimi storži žitnim nasmehom splanim iz tal poje med vetrom in mrtvim strniščem omamljene rože posute s pepelom budijo oči starkinih vran Danica Petroeič DRAGO SELINSEK Gruden v mraku za vprego je on. Vreto že tlači, seje na mah. Pod kučmo moli. Ob zadnje zamahe roko mu stiska_ trinajstega ni. SONJA STUPAN Tebe Njegov je obraz, poljubljam pa tebe. Njegove me roke v objemu drže. Dlani, kijih čutim, so tvoje. Ustnic šepet po obrazu drsi, a tebe hočejo moje oči. Spoznanje Ničesar, kar bi objela, večni, ničesar, kar bi Želela, ne daješ več mi. Cemu bi živela s tabo jaz, z menoj ti? Vse, kar sva imela, niti ne — tli! Občutje Ko zajoče nebo, vame prikapne mrakoba, objame me tesnoba. . . Čudno tiho postane telo, mokro vdano usahne z nočjo. . . Tokrat so se člani FKK (foto kino kluba) DPD Svoboda Ptuj odločili, da namesto »fotografije meseca« objavijo DIAPOZITIV MESECA in tako predstavijo svojo dejavnost slikanja diapozitivov, kjer dosegajo v zadnjem času lepe uspehe na raznih razstavah. Na natečaju je sodelovalo pet avtoijev s 30 diapozitivi, zmagal je Alfred Bradač z diapoziti- vom ZIMA, njegova reprodukcija je v čmo-beli tehniki. Omenjeni avtor razstavlja te dni svoje barvne fotografije narejene iz diapozitivov v Blagovnici Mercator Ptuj. FKK Ostal je spomin na ljubezen Lep pomladanski večer, z redkimi zvezdami, s predira- nim skovikanjem sove in nežnim vonjem zadnjih spo- mladanskih cvetic. Strmim skozi okno v noč, strmim na belo pismo pred seboj, po- slednje pismo, ki ga bom nocoj napisala — jutri bo morda že v tvojih rokah .. . Ko sva se spoznala je bila pomlad. Maj je razkošno cvetel in najin korak je zamrl v zelenih travah. Tvoje oči so sijale toplo — ljubeče. V tvojem objemu sem se počuti- la varno in srečno. Zdi se mi, da še sedaj čutim na ustnicah tvoj prvi poljub, nežen in nepozaben, kot bo ta pomlad. »Bodi samo moja«, si me prosil. Poslušala sem te. Po- stala sem tvoja takrat in še pozneje. Ljubila sem te neiz- merno. Svet je bil poln sonca in sreče — poln ljubezni. Pa se je ta moj svet podrl. Nisi več prihajal, nisi več pomislil na besede, na obljube. In zvedela sem, da je v tvojem srcu napisano ime drugega dekleta. Ce sem te srečala, si se pretvarjal, da me še vedno ljubiš, le časa, da nimaš več toliko. Imel pa si čas. za njo, ki si jo vzljubil zraven mene. Zaman sem jokala in te prosila in zaman je pod mojkii srcem utripalo življe- nje najinega otroka. Potem sem te preklela iz ljubezni, ker si me ponižal in zavrgel otroka, ki je bil sad najine ljubezni. Tudi o otroku ti več nisem hotela govoriti. Prišel bo dan. ko me bo najin otrok vprašal za očka. Kako naj mu povem? Naj mu povem, da je njegov oče izprijenec. ki je naju zapustil tedaj, -ko sva bila najbolj potrebna ljubezni. Vem, ti se boš. namesto, da bi odgovoril na pismo, napil. Jutri boš ležal ob cesti, najin otrok bo šel mimo tebe in tvoja podo- ba mu bo ostala vedno v spominu. Jaz pa bom s stra- hom čakala na listo pomlad, ko bo najin otrok odrastel, stopil pred mene in me vpra- šal: »Mami, kdo je moj oč- ka''« Jesen v Halozah, bogato obložena trta, trgači ali »berači« in brentarji, vse to je J AN OELTJENI>e posebej ljubil in upodobil v številnih svojih delih. Danes vam predstavljamo HALOŠKO BRATEV. Jana Oeltjana. 2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 18. september 1980 — TEDNIK I v ■ ■ Jecijo stopinje Ko ti padajo zvezde v naročje, jih ne moreš skriti, ker te njih svetloba izdaja; in ko črna globel zarohni svoj divji ples pred teboj, je ne moreš zagrebsti vase, ker je v tvojem soncu premalo svetlobe. Bleda sivina je tvoja pot: ko se bo peščena ura iztekla, se boš spojil s svojo resnico. Obležal boš na peščenem produ iz tvojih mrtvih oči bo sijala mistika življenja ... Saj ne vem več, kje leži najina dolina; ali na dosanjanem pogo- rišču časa ali na betonskih naseljih laži. Ni pomembno, kje je; iskala je ne bom več. Nič več ni smeha v njej, nič več dolgih ur tišine in glo- bin — čemu bi se potem še vračala vanjo? Da pogledam, ali sb koščki dveh lobanj že dotulili svoj nekro- log? — ko pa vendar oba veva, da zven besed ne more umreti? Včasih se sprašujem: ali sva sploh vredna življenja? Veš, če v drevo enkrat udari, ga še puste; ko udari drugič, ko ga vsega razkolje na dvoje, mu ne prizanesejo več ... Kolikokrat so zasekali v naju? En- krat, dvakrat, ... petkrat?? Tre- ščila sva ob čeri in se razsula po obrežju teme, da so koščki ledu rezko zažvenketali. V molčečih školjkah je jeknilo. Zaječale so stopinje za nama. Klicale so naju. Naj se vrneva, so naju vabile. — Nikoli se jim nisva odzvala. Preveč ponosa je še ostalo v nama. V razdrobljenih, s krvjo pre- pojenih delcih ihti tvoja pesem. Vem: teptaš in tajiš jo. Ampak — zakaj, zakaj si izbral to pot? V mislih te vidim: opotekajoče stopaš v svoj dom. Majaje sedeš za mizo in čakaš. Žena bi ti morala prinesti večerjo, pa je ni. Kdo ve, kje je danes-poslovno?! Sonja v svoji sobi najbrž že spi. Dopoldne je bila na predavanju, popoldne je študirala. Morda se ji je študij zavlekel še pozno v večer. Zdaj mora spati, da si odpočije. Bi ji razodel vajino zgrešeno življenje? Bi ji povedal, da pluje vsako v svoj pristan? Cemu neki! Saj bi ti ne mogla pomagati, samo zajokala bi. Glava ti postaja vse bolj in bolj težka. Spanec ti lega v oči. Roke daš na mizo, da položiš glavo nan- je. Do postelje je nekaj korakov, ti pa si utrujen, zaspan. Težak, kamnit madež zamolklo — kot večerni zvon tiho — doni v tebi... Tista stara, otožna pesem te mori s svojo harmonijo. Nekoč si jo ljubil, to pesem in njo, ... ampak ta ljubezen je bila zgolj potreba, zgolj maščevanje. Ali nad seboj ali nad menoj — tega ne bova nikoli doumela. Govorili so: dva sanjača več v tem umazano — belem kaosu. Oči, mržnje polne, so jih še izdajale: „Samo ljubiti se, za drugo jima ni mar!" Potem so rekli: ,,Saj tako nista bila za skupaj." Dva grobova sta molče zaječala. Krik bolesti je šinil visoko v nebo. Nihče ni vprašal, zakaj sta dve pti- ci umolknili. Nihče. Bilo je vendar tako vsakdanje — mar ne umre vsako minuto en človek? Denimo, da sva srečna. Hodiva po mestu — vsak zase — in ogle- dujeva izložbe. Vse novo, vse po zadnjem kriku mode, vse dru- gačno. Besede, ki odmevajo iz steklenih ogledal pa ostajajo enake, iste. Vedno si želel imeti take bobne Všeč so ji bile dolge obleke .. Sladko—boleča toplina naju prešine. Ampak saj to je le še pre- teklost ... in midva sva srečna — denimo, da sva srečna. Zakaj se pretvarjate, ko gledate mimo naju, ko pa vendar s svojim ironičnim strupom žgete, peklite srebrnino najinih juter? Torej na zrite v naju! Nikar! Pojdite proč! Kajti v naju se morda zrcali vaš obraz — se ne bojite pogleda vase? Ne poslušajte jeklenih zvokov kamnitih oblakov. Misli so razglašene v nejasnih podobah. Ko bo zven srca uglašen, besede ne bodo več potrebne. Obležal boš na peščenem produ — iz tvojih mrtvih oči bo sijala misti- ka življenja ... LOVCI IN LIZA Jutro že grabi po naših bosih nogah; s ščemečo, izdajalsko svet- lobo se nam sabljajo težke veke. Zarotniška tesnobnost nas hipoma vse zbudi. Nekje v gostem leščevju kreketa žejna žaba regica. Zadnje sove hukajo med varne veje s kak- šno zaspano miško v krempljih. Zajec topotne ves besen, ko se zdrzne ob tujcih sredi njegove deteljice, koder diši po svežem ognju. Vloge bodo ob sončnem vzhodu razdeljene. Prodajalci do- ločeni. Starčevsko se je zgrbila megla nad gozdom in ga doji z mlečno roso. Vse se odpira rasti in brsti, le v nas f)okajo svetovi. Strah se začne plaziti v našo kri kot hrumeči curek. Le dvom, da bomo še dolgo nerazkrinkani ukali v brk železnim sponam, ki jih je skoval in uzakonil svet odraslih, postaja jezdec na naših perutih. Kot da vse mehko, popustljivo in plašno nosi pečat tistih ženskih ko- šut, ki so čakale ob jasi ob mogočnem donenju in tleskanju srdite moškosti. Nacek zaseka besede o mevžah in babjih rogatcih, ki se nam pri- kazujejo, dečkom, preden se bomo skalili v prave, imena vredne lov- ce, v maščevalce, ki branijo svoj pedenj prsti. Nenadno hrstne, poči v gošči za nami suha veja. Sinemo s tetiv! Nacek hlastno pokrije fazane s suknjičem in obsedi kot zakovan ob njih. S stopali spodvija izda- jalske fazanje repe pod pregrinja- lo. In vzdih olajšanja: Eeeh, Liza, ti?! Liza se je pris- mukala k nam, deklina nemarna in lepuškasta, v samo srčiko zarotniškega, lovskega moževanja polgodnih dečkov, ki v svojih somastih Vsa ravnotežja se hipoma razblinijo. Liza — vranječrni lasje ji padajo po ramenih kot bezljavi slap, s katerim opleta sem in tja med besedovanjem in gibi. Prsi se ji dvigujejo kot dve Himalajici. Nešteto bušk in prask in padecev in dvigov je že povzročila. Njena pojava je vedno prinašala nemir, nezadovoljstvo, tekmovalni vzgon in drobce sovraštva; med nami je vnemala drobne, cvetoče kaktuse preseganja, vsakdo je hotel biti boljši od drugega. Na svoj način smo jo zasmeho- vali, na drug pa bali. Zasmehovali in rogali smo se ji v prekritem, plahem deškem poželjenju in jo začeli prezirati, kakor hitro je s ponosno kretnjo potlačila naše rastoče petelinje grebene. Dedci v vasi so ji na semnjih kupovali rute (te je imela najraje!), da je bila vsa njena dekliška soba ovešena z njimi, na vsako je pri- pela listič z imenom in priimkom darovalca. Nekoč, ko ni več vede- la, kako naj se znebi vsiljivih zasledovalcev, je pred hišo ob cesti obesila na vrt za perilo rute z imeni najbolj vztrajnih zalezovalcev: Zelenikov Matevž, Kuharjev Pep- ček, Brmežev Tonč. . . Ženske so jo proglasile za coprnico in komaj je živa ušla maščevanju. Trdile so, da si je vse sama izmislila, ker je ne trpijo. . . Nikoli poprej ne pos- lej ni bilo toliko tepežev, da so poskakovale strehe na kočah in da so mačke in psi spodvili repe ter se znašli zadaj, za plotovi. Santavi Matevž jo je hotel kar s sekiro, ko je privihral s sečnje, pa mu je ušla na streho, skozi strešno lino, od koder je skočila na tla in jo ucvrla h gozdu. Podjefov Tone, škrt in prekupčevalec z devizami, ta jo je po svoje premikastil; veter se je še dolgo poigraval s cunjami, ki jih je ogolil z nje, pred pričami. Potem si je upala Liza na cesto samo še podnevi. O, kako bi jih skupila, ko bi ne imela dveh tarzanskih, omarastih bratov, Milana in Slavka, ki sta bedela nad njo s skrčenimi pestmi, ki so se sabljale s peščico razumnih. Liza. Z narejeno plahostjo obleduje naše zaprepaščene obra- ze. Z nogo frene suknjič, pod katerim skriva Nacek fazane. ,,Mehki so," reče. ,,Ali mi date enega? Nikomur ne bom nič pove- dala, res ne!" Spogledamo se in mrzla zona nas klofutne. ,,Kdo jih je počil?" vpraša nesramno, s porogljivim, vsezna- lim naglasom, in mi kopičimo jezo kot reka ledene gore v začetku aprila. Plamen pojenja. Nihče nanj več nič ne vrže. To odraščajoče ženšče, ki so ga vrgli iz sedmega razreda osemlet- ke, ker je rado plesalo po gostijah in krčmah pozno v noč (Spoštova- ni starši, cenjeni profesorski zbor! To bitje je vnašalo v naše vrste razvrat, nemir in razdor. S svojo prezgodaj, hrmm, dozorelo ženskostjo je spodnašalo moralne temelje tako rekoč sociocentrično kohezijo razreda. Hotela je zapeljati profesorja fizike pa telo- vadnega, za boljšo oceno. Težko bi vam naštel, kaj. . . Trn razre- da. . . tujek. . . pohujšljivo in drzko. . . ujela v življenjski džun- gli. . . poklicne možnosti. . . priučila za strežajko ali na trgu prodajala zelenjavo. . . priložnostno. . . krepka dek- lina. . .) je s svojim jedrim sme- hom budilo speče pse po vrhovih vinskih gričev in je bil sam smeh, razkošen vrt rezgetajoče ženskosti, ki se levi iz deklištva v malce tršo resnobo. Vse to so stražile sinje, ažurno osončene oči, ki so prižiga- le micene, hudičevske lučke, kadar jih je preprhutnil zanos. Vsi smo se sončili v njih, zato ker smo bili temnejši, podlejši, zvitejši od njene prostodušne dekliške srboritosti. Pehali smo jo v svoja središča, da bi jo najmanjši vzgib spet izločil na obrobje. Bali smo se tudi, da nas ne bi razkrinkavala, takšnih, kakršni smo v resnici bili, da ne bi odstrla ciganov v nas, tistih, ki pljuskajo preko gorovij sveta in taborijo na dlani zemlje z otroškim nasmehom in nožem ob goli ženi. ki jo ožarja tlenje pojenjajočega tabornega ognja. Bali smo se, da razkrinka večne tabornike v nas, klovne, igralce in posnemovalce varnih, preizkušenih formul, ki jih stiskajo za goltanec neštete neznanke, toneče v mlačnosti, stokih nad nespremenljivim sta- njem bitij in reči in prekritim s penami monotonosti. Prisede k meni, Liza, vroče mi huškne njena dekl^kost po zatilju, dregne me z laktom pod rebra in sopne: ,,Ivek, kaj si pa okamenel? Saj nisem lovski čuvaj!" Kremenčasti he-he-he in njegov bratec hi — hi — hi se skotalita izza biserovine njenih zob v zdrav hehet. Nacek pride k sebi, ji stopi za hrbet, zgrabi za dolgo grivo in sik- ne: ,,Do golega te ostrižemo, razuuumeš, do gooolega! Samo, če zineš komu, kaj si videla, vdča potepinska! Prebunkam pa te tako, da se te bojo dimnikarji bali, črne!" Iz ognja izsune dogorevajočo vejo in ji z dimastim pramenom maha pred velikimi, sicer lepimi, zdaj od groze izbuljenimi očmi. Liza ga sune nazaj, med rebra, z glavo ga zadene pod brado, da se mu pokažeta Mali in Veliki voz, zvezdice čarokrasne; in štrbunkne, vnic, nesojeni poglavar naše lovske bratovščine. 5. Liza šine v temo kot duh, še predno se zavemo, kaj se je zgo- dilo. Nacek iz dna golta hropne: ,,Za njo! Ti levo, ti desno, ti do njive... in nočna gonja se začne. Gozd je majhen, sonce že kuka izza gora kot radoveden pobalin z zlato razkuštrano grivo, senc je vse manj. Slišim krike na levi, hlastne kletvice nad rosnimi vejami in kaplje, ki padajo za vrat, svežijo. Ne zganem se. Prižamem se k votlemu, velikanskemu hrastu in sklenem, da ne bom zasledoval Lize. (Lani, ob košnji sena, nam je pomagala nekaj dni in komaj smo jo dohitevali. Mati pa so bili bolni in stregla jim je skrbneje od lastne hčerke). Pokanje vej se vse bolj oddal- juje, zajame me čivkanje mladičev v kosovem gnezdu. Na strežaj odpirajo kljune kot velikanska vrata in samo zahtevajo. Nenadno, za menoj, močne, mehke, tople roke. Sunkoma se jih otresem: ,,Liza!" Nič ne reče. Prsi ji poljejo kot dva trda mlinska kamna, jedre in napete na struno prebujajočega se jutra. ,,Sssaj ne boš pppovedala... o fazanih... ne?" zajecljam, ves iz sebe. Gleda me čudno, polašča- joče, da vzdrgetam, nekaj od mra- za, več od nje. In se primakne tako blizu, da sem videl rjave pikice v njenih roženicah. Oklene se me, mi omahne na prsi in prične hlipati v krčevitih pretrgih in jecljajih. Preblisne me spomin na udrti podkop pod staro smreko veli- kanko, ki smo ga razširili, ko smo lani lovili lisice (pet jih je bilo, puhkov s košatimi repi), in že spotikaje hlastava tja. Porinem jo med ilovico, zavesim vhod z vejami in listjem, nato se odhulim nazaj k ognju, in globoko pove- šam oči pred vprašujočimi pogledi zasoplih sobojevnikov. Tenek nož krivde mi seka senca in srce čutim čisto v grlu. ,,Ijoooj, kostiii ji polomim, ko jo dobim, potepinko!" sika Nacek. Pepček nekaj menca, Janez zamotava plen. Vili in Karli pa mečeta nova polena na ogenj. Jaz ju zadržujem in odvračam: ,,Na pašo bodo prignali, vsak čas bodo tu!" rečem in usipam pesti zemlje na ogenj. In mislim na Lizo, ki ob vhodu vlažne lisičine čaka, da nas prelisiči. Vrgla je svojo ženskost med naš obred in ga povsem ska- lila. Ta ženska krhkost in nežnost sta nas vedno begali in nam jemali ostrino kljubovalnih osti, harpu- narjem, ki morajo stati v streli in gromu ojekleneii. Mehkužila nas je, ranljive nas je delala, in tega nismo trpeli. Odkradli smo se iz objema gozda in se razpršili po domovih. Liza pa ni črhnila, ko so začeli poizvedo- vati, zakaj ni več J5erjadi po neskončnih njivah ob Dravi, koder med trdim peščenjakom raste sladek koruzni kruh in dihajo njive obetajočo, sočno utrujenost, ki nas priklepa nase kot fa svo- bodna, črna hudičevka. Simfonija morja Divja pesem milijonov let, v borbi morja, zemlje in neba v orkestru vsemirja. Valovi mogočno valijo se, dvigajo, padajo, pljuskajo, butajo, kropijo in treskajo, na modrozelenih grebenih se penijo v belih plamenih, v objemu skalovja srditi, razbiti visoko škropijo, bruhajo jezo v kamnite kaskade, premagane skale z obale se rušijo, ladje rešiti se skušajo. Razgaljena zarja v svoji blesteči lepoti tiho zapoje, drhteča, nežna, sanjava sproščeno zaplava v umirjeno morje. Vsa sveža in rosna na sončni obali v ljubezni plamti, žari in ugaša in znova vzplamti. DRAGO SELINSEK Oaza Daleč, ob lesketu vode, se ženem, se denem v žuborečo tišino, kakor smagard v sončno oblego. In plašno le slutim gomilo sivine, nedaleč za seboj! Dan poletja Lahko te vprašam si videl kdaj žalostno čebelo ker misliš da lahko jočem samo jaz. (In sram meje ker veliko tega ne veš in ti ne znam povedati). Lahko te prosim, daj mi velik dan sonca in sanj, ker misliš da lahko sanjam samo grdo temo. Lahko ti želim, da odideš s tokom reke ali na oblaku vetra, ker misliš da te želim samo zase. Kljub vsemu te lahko naredim žalostnega, zato ne govori rožam ničesar. D. P. Dedno obremenjeni aforizmi Robot, ki je programiran za dnevni tisk, mora v servis, če pove trajno resnico. Vsak bančnik bi bil rad razrednik v delavskem razredu tudi po devalvaciji. Ko boste dovolj naberačili, vas razlastim! Pametna zvezda vedno ve, kdaj se mora spre- meniti v utrinek. Kompjuterjem smo vcepili v spomin, kar bi radi pozabili iz zgodovine. Ne bo več grobnic za mrtve faraone. Balzamirali bomo žive večnike. Ce bo šlo na onem svetu vse k hudiču, bo vladala Hudičeva stranka. Konjski tatovi so se prekvalificirali v pločevinaste zbiralce razbitih avtomobilov. Miši v kakščah nimajo perspektive — požrle jih bojo podgane. Da bi se lahko sprehajala kraljica po polju, smo najprej žrtvovali vse kmete. Mat z višjimi figurami. Kaj naj storim, zemljo nosim v srcu? Pojdi na plastično operacijo srca Zgradimo tovarno, ki bo proizvajala kmete. Ce že programiramo proizvodnjo bedakov, jih vsaj božajmo po glavi. ,,Počakaj me pod palmo!" mi je rekla nesramna opica. ,,Ko prilezem dol, se bova dalje skupaj razvi- jala!" Mnogo atomskih planerjev je iz kamene dobe. VITOK" Duh vetrnega zahoda (SAMOGOVOR POD KAMNOM) II. Pa hočem, včasih se prisiljujem, da bi ne rasle v meni samo joka- joče krizanteme, da bi ne tekle vse reke ožgane kot stara kri, da bi ne jokale vse trave samo žalostnih psalmov in takrat hočem in se boleče mučim spreminjati svoje revne ilovnate zvezde v plešoča sonca in videti vse žgoče krvave in bledo rosne sončne vzhode in mesečeve zahode in misliti zalju- bljeno drhtenje zvezdno zvenečih snežink in sanjati vse žive barve in svetle sence in vroča jutra in ognjene oči in zaiskriti se enkrat v novo vesoljsko meglenico, ki ukra- de vznožje sonca in zaživi sama. D. P. Jan Oeltjen: PUTAR TEDNIK 1980 LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3 (23. nadaljevanje) Lenčke seje polotila slaba vest. Nikakor se ni mogla otresti očitka, dr je zapeljala nedolž- nega fantiča in zalo se je odtlej junaško upirala novim skušnjavam. Tonuč je sicer čedalje bolj poželjivo pogledoval za jo, ona pa je ostala trdna v svojem sklepu, da se ne sme več zgoditi. Bila je zanjo trda preizkušnja in težko prema- govanje razburkanih strasti. Ko je zaman in s strahom pričakovala prvi mesečni cvet, si je i' koledarčku zaznamovala nesrečno nedeljo. Čez mesecev devet so se računi povsem ujema- li. Na svet je privekal njen Zvonko. Odslej ni bilo več kaj prikrivati. Čas je dozorel za Lenčko in Tomaža. On jih je štel dvaindvajset, njena leta pa so odhitela že v dobo stare device. Napravili so skromno gosti- jo. Lenčkina matije medtem že zdavnaj umrla. Ker ni zmogel nobeden od otrok izplačati dediščine, so prodali majhno domačijo in si izkupiček razdelili. Potokar je Lenčkino doto tudožil v domači hranilnici in ona je štedljivo prilagala mesečne zaslužke. »Lenčka, rodnega doma nimaš več. Toliko let si že pri nas, da je naš dom tudi tvoj drugi dom, zato li bomo pripravili tudi gostijo. Ne bo razkošna, pa tudi revna ne sme biti. Zaslužila si si. Tomaž je priden delavec, pri njih je polna hiša otrok, da je že kar stiska okrog mize. Pri hiši imajo preveč ust, za nujno delo pa končno zadostujeta dva para rok. Pri nas pa primanj- kuje tnoških moči. Izpraznili in uredili bomo majhno sosednjo sobico, da bo za Zvonka. Pri nas bosta delala in pri nas jedla. Tomaž se bo preselil k nam.« Zopet je Lenčko presenetila Potokaričina dobrosrčnost. S solznimi očmi se je zahvalila in pripravili so, kakor je gospodinja napovedala. Tudi gospod župnik si je oddahnil, da je bilo prikrivanja konec in da ni bih več razlogov dvomiti v navedbe, ki sta mu jih ob krstu napovedali Potokarica in Lenčka. Ljudje so včasih zlobni in nagajivi in pošušljavali so marsikaj, kar Potokarici ni bilo po godu. Pri predporočni spovedi je nevesta dobila popolno odvezo za vse grehe in je stopila pred oltar, sicer brez belega venčka na glavi, toda tudi brez sramote. Vse pa niti po poroki ni bilo urejeno. Lenčko je še naprej mučil očitek, da je zagrešila krivdo mladoletnemu mladeniču in to kost je neusmi- ljeno glodal ženski svet na Rogovskem grebe- nu, dokler je Tomaž živel. Po Lenčkini poroki so vsa opravila pri Potokarjevih tekla še bolj gladko. Tomaž je bil zelo vesel ugodnega razpleta in je gospodarja dobro razbremenil, posebno pri opravilih na polju in v goricah. Že tako pridna Lenčka pa je odslej še bolj vestno skrbela za skupno domačijo. V širokem življenju ljudstva sicer ni bilo opaziti kakih posebno značilnih sprememb. Življenje je teklo, kakor poprej, nemoteno dalje. Začele pa so se kopičiti govorice o nekakšni vojni napetosti in nekakšni preobljudnosti. Pogoste orožne vaje in manevri so kazali rm prikrito pripravljanje na posebne dogodke. In že se je kot blisk razširila vest o atentatu v Sa- rajevu. Usodni izredni ukrepi so si sledili v kratko odmerjenih presledkih. Komaj so časo- pisi podrobneje opisali dogodek na jugu, že je sledila vojna napoved. Sledila je splošna mo- bilizacija. Izbruhnila je druga svetovna vojna, kije po potokih prelite krvi, bolj kakor kakšna revolucija obrnila list zgodovine. Zazevalo je brezno, kije požiralo prestol za prestolom. Plaz, ki se še do danes ni ustavil. Potokar in Tomaž sta morala med prvimi zapustiti svoj dom. Ženi sta hiteli nakladati lesena vojaška kovčka, ki sta zaprašena čakala na podstrešju na žalostni trenutek. Vsa dela na poljih in v goricah, pa tudi nenujna domača opravila so na mah obstala. Gospodar in Tomaž sta pohitela nasekati še nekaj drv, kijih je začelo primanjkovati, ker so prav tedaj pripravljali preurejanje drvarnic. Igorje bil zelo čustven, posebno je ljubil svojega očka in je hil zelo navezan nanj. V svoji sanja- vostije hotel imeti nekak poseben spominček na očka. Ko sta oče in Tomaž prenehala s seka- njem, si je iz kupa izbral tri lepo prek lana polena, jih zavil v časopisni papir in jih skril nad skednjem pod tramom. V hiši je bilo polno običajnih spominov, tudi lepe njegove slike. Igorju pa so bila tri skrita polena poseben spo- min. Na pozivnicah je bilo zapisano, da se morata javiti dva dni po izročitvi pozivnic ob določeni uri, na določenem mestu. Tudi tretji Potokarjev rod je bil narodno zelo zaveden, pa je Janez pripomnil: »Ne vem, kaj je le prestolonaslednik iskal na perečem slovanskem jugu? Kakor da bi izzival in iskal lastno smrt! Saj so vendar go- vorili, pa tudi v nekaterih časopisih je bilo za- slediti vesti, češ da je Rudolf pod vplivom ne- katerih francoskih filozofov in politikov neka- kšen svobodnjak. Morda pa je moral na to pot proti spoji volji, ki so mu jo vsilili tisti, ki so iskali povod za morijo ljudstev zgolj v pohlepu po tuji zemlji. Vsi smo pahnjeni v veliko nesre- čo! Tomaž midva se odpraviva tako, da bova predzanji dan dospela na zadnji vlak, ki odpelje nekaj pred polnočjo z bližnje postaje. Glavno, da bo štampiljka na vozovnicah pravega dne. Mo- rava na delo, h kateremu se razen gospode ni- komur ne mudi.<< Podrobneje se ni hotel izpovedati, čeprav mu je gnev stiskal grlo. Tomaž hi v neprevidnosti 'ahko kje kaj preveč povedal. Oblastniki pa so prisluškovali in vohunili povsod, posebno še okrog slovenskih družin, ki niso bile dobro za- pisane. Pozno ponoči je tokrat zapregla Lenčka. Otrokom je spanec že premagal solzne oči. Ja- nez in Tomaž sta bila pri zadnji večerji, ki jo je v zaskrbljeni žalosti pripravila gospodinja. Na postaji so dolgo čakali na vlak, potihoma pa so si vsi mislili, da bi bilo najbolje, da ga sploh nikdar ne hi bilo. Potokar je težko gledal jo- kajoči ženi in hi mu skoraj bilo najljubše, da hi se čimprej odpravili nazaj proti domu, pa ni hotel priganjati, da jima morda ne bi bilo kdaj kasneje hudo. Odhajala sta končno v vojsko in nihče ni vedel, kdo se bo vrnil in kdo ne. Vlak je končno prisopihal, na njem je bila taka gneča, da so potniki na mnogih vagonih stali na prehodih in po stopnicah. Mnogi so bili opiti in je kričanje ter prepevanje bilo tako glasno, da so prevpili sopihaje lokomitive. S težavo sta se prerinila v zadnji živinski vagon. Terezija in Lenčka sta po odhodu vlaka hitro pognali nazaj proti domu. Obe sta bili zamišljeni in nič nista govorili. Čeprav je bila pozna ura, se nista dosti zmenili za dolgo pot skozi gozd in za običajni strah niti ni bilo časa. Povsodje bilo tiho, le petek konj.skih podkovje odmeval iz goščave. Ko sta se vrnili, je bilo na Potokarjevini že vse spokojno, otroci so trdno spali. Za Terezijo in Lenčko pa tisto noč ni bilo mnogo počitka. V nočni tišini je zaskrbljenost glodala še mnogo huje. Odšli so ljubljeni možje in z njimi tudi nenadomestljive delovne roke. Vojna se je začela sprva na manjših bojiščih in se je čedalje bolj razplamtevala. Tudi že takrat so vojskovodje računali s presenečenji in najvažnejšim odločiteljem časom. Tomaža so poslali na srbsko bojišče. Mudil se je nekaj časa na različnih odsekih, dokler v nekem gozdnatem predelu ni v njem dozorel sklep preiti na nasprotnikovo stran. Nagib za ta naklep ni bila strahopetnost, temveč predvsem sočustvovanje z bratsko krvjo, kije bilo dobro odprto na narodnostno vzgojo, kakršno je Potokar sej al povsod in vedno, kadarkoli se mu je nudila prilika. Znal je vnemati narodna čustva, ne da bi se spuščal v neposredno ne- varnost izdajništva. Navadno je govoril bolj na splošno o krivicah in potujčevanju. Vse je ostalo zapisano v Tomaževem srcu. Nako nočje bil poslan v izvidnico skozi temen gozd do širokejase, kije na dolgo potekala med bojnima črtama. Previdno se je priplazil do roba gozda. Dolgo časa je oprezal na vse strani, ko so oblaki razkrili luno, je ugledal na spodnjem koncu v ožino stisnjeno poseko in sredi nje z grmovjem zaraslo globačo. Ni dolgo pomišljal. Sklep je bd nagel in odločen, kakor so verjetno vsi sklepi prenagljeni, ki jim bo- truje neusmiljena usoda. Pobegni! Sta mu velevala srce in razum. Počasi in previdno se je tihotapil navzdol do ožine. Oprezno, da niti listje grmičja ni zaše- lestelo. Tudi pod nogo ni počila nobena suha vejica. Še zadnjič je malo obstal in pognal se je proti globači. Komaj je dosegel polovico raz- dalje, čeje odjeknil klic >>IIah !<< Zatem pa tudi že strel, ki ga je zadel nizko v hrbet. Zgrudil se je in za trenutek obležal. Medtem so gosti oblaki znova zakrili luno, da seje popolnoma stemnilo. Tomažje vztrajal pri svojem sklepu. Po trebuhu se je komaj opazno vlekel proti globači. Tam je zgubil zavest in obležal. Ponovila se je gnusna taktika vseh časov in vseh vojnih zločincev. V najbolj nevarne akcije, ki jih je bilo treba izvršiti, so pognali tiste, ki jim jih ni bilo škoda, za katere so vedeli, da simpatizirajo z nasprotno stranjo. Tako so se znebili gada za lastno srajco. S sovražnikom v lastnih vrstah so napadli na- sprotnika. Razposlane izvidnice niso bile zaman. Naslednje jutro so namreč A vstrijci naskočili poseko na celi dolžini. Ropotale so strojnice in pokale puške iz gosto zasedenih srbskih oko- pov. Bratje so pokosili celi bataljon slovenskih fantov. Niti eden ni dosegel nasprotne strani. Tomaževe slutnje in računi .so bili pravilni. Zadet od bratske krogle, ali pa iz domačega tabora — umreti je bilo treba. Pozno popoldne so sklenili kratko premirje, da .90 si A vstrijci lahko pobrali mrliče in ra- njence. Ko je sanitejec obračal in pobiral To- maža, se je medlo zavedel in začuden ugotovil. da je zopet v domačih rokah. Ranjencev je bilo malo, mrličev pa mnogo. Mrličem so pobrali majhne podolgovate kovinaste škatljice, v katerih so bili majhni pergamentni lističi z napisanim imenom. Na svoji strani jase so skopali velik grob in križem nametali trupla majhnega slovenskega naroda, kije moral po hinavskih preračunih izkrvaveli za tuje inte- rese proti lastni volji in svojim naklepom. Častniki in nekaj vodnikov so bili Nemci, borci pa skoro sami slovenski možje. Tako so Nemci zadeli tri muhe na en zamah. Izpolnili so izvidniško nalogo, pobili nekaj sovražnih vojakov in znebili so se Slovencev, ki so bivali na koščku zemlje, katero so hotelipotujčiti. Taka nečastna zločinska dogajanja so se vr- šila in se še dogajajo v vseh vojnih in revolucijah, kjer trenuten oblastnik skuša z domačimi na- sprotniki uničiti zunanjega sovražnika in tako zredčiti vrste na obeh straneh. Tomaža so z ostalimi ranjenci prepeljali v najbližjo poljsko bolnišnico. V njegovi sobi so ležali skoro sami slovenski fantje. Med njimi je bil tudi znanec iz sosednje vasi. Ko je Tomaž uvidel, da se mu izteka kratko življenje, je pri- jatelju zaupal vse podrobnosti svojih naklepov. Napisal je kratko poslovilno pismo, si snel poročni prstan in prosil krajana, da naj izroči oboje siroti Lenčki, kiji ni bilo usojeno uživati lastnega družinskega življenja. Ko je zdravnik pregledal Tomaža in ugotovil trebušni prestrel, je poteklo že štiriindvajset ur po ranitvi. Čedalje bolj mu je napenjalo trebuh in mučile so ga neznosne bolečine. Bruhal je in mučila ga je nepogasljiva žeja. Namestili so ga na manj dostopno posteljo v kotu. Tomaž sije mislil, da morda zato, da bi imel več miru. Ranjenci pa, ki so bili že dalj časa v bolnišnici, so vedeli, kaj to pomeni. Za operacijo je bilo prepozno, odredili so mu le blažilna zdravila. Pod vplivom opojnih zdravil so kljub težki ranitvi nastopili za Tomaža najlepši trenutki v njegovem življenju. V mračem polsnu so se vr- stili v njegovih blodnjah samo najlepši spomini, kako se je kot otrok igral z vozičkom, ki mu ga je oče zrokodelčil iz odžaganih kolesc odvrženih lesenih tuljavic sukanca. Kako je pasel kozo edinko, kako je osvojil svojo Lenčko in končno rojstvo pritajenega sinka in nazadnje še priže- nitev k Potokarjevim. Vse sami lepi podzavestni spomini daleč od doma umirajočega Tomaža. Proti koncu drugega dne je začel zapadati v občasna onesveščanja. Znanec iz sosednje vasi, ki je imel samo prestreljeno roko, je zvesto presedal ob njegovi postelji in mu pridno stregel. Ko je prišel vojni kurat, so vsi vedeli, kaj se bliža. Zadnjo noč je Tomaž preživel v globoki neza- vesti in tako je minil zadnji dan njegovega kratkega življenja brez težkih misli in trpljenja. V bataljonske zapiske so na kratko zapisali, da je bil Tomaž Obržjak prebežnik, da ga je zadela kroglja domačega ostrostrelca, kije bil skrit na preži v krošnji visoke smreke na robu gozdne poseke. Sanitejci so zavili mrtvega Tomaža v posebno mrliško rjuho in ga odnesli. V bolniški sobi je nastal molk. Ne samo tridnevni znanec Tomaž, koliko jih je že končalo, koliko pajih še bo. Bog ve kje, pod katero pečino, v kateri grapi in končno zakaj. Zakaj morajo nedolžni umirati nasilne smrti. Ljubezen do domovine je lepa stvar, toda tudi domovina mora biti vredna lju- bezni, mora upoštevati svobodno voljo ljudstva. Stnrl je tudi velika stvar, zanjo se odločajo samo satnomorilci, za njeno tveganje pa le tisti, ki so prostovoljno spoznali, da je zamisel tveganja vredna. Čez dober teden je poštar prinesel črno ob- robljeno pismo. Na dvorišču ga je prestregla Lenčka. Zdrznila se je prestreslo jo je in tisti hip je pomislila, da je zla vest najbrže namenjena Potokarjevim, ker je bilo pismo naslovljeno na gospodarja hiše št. 10 na Rogu. Bila je v hudi zadregi. Pisma ni upala odpreti, a tudi izročiti ga gospodinji ni upala. Sklenila je počakati čez noč. Zjutraj na vse zgodaj ga bo izročila. Od- ločitev ji je utemeljevala želja, da bi obe še vsaj eno noč mirneje prespali. Tisto popoldne je Lenčka opravljala svoja dela brez misli, tjavendan. samo da je čas mi- neval in da je bilo za silo opravljeno. V nekakšni meglenosti misli, ko so prekipevala čustvovanja, je le s težavo dočakala večera. Gospodinja je opazila njeno stisko in ko je obsedela pri večerji brez grižljaja, jO je povprašala: »Lenčka, kaj ti je? Ali si kaj bolna? Nekam prepadena se mi zdiš! Ali te zopet tarejo kake nove skrbi? Bi ti lahko kako pomagala?« Lenčka je hlipajoč odgovarjala s solzami. Nobene razumljive be- sedice ni zmogla spregovoriti. Kljub temu je ostala trdna v svojem sklepu. »Lenčka, nocoj opravi na kratko in pohiti k počitku! Do jutri se ti bodo težke misli polegle. Zvonko je danes zgodaj malo povečerjalin zdaj že trdno spi. Jutri boš potožila in skupno bova premostili zaskrbljenosti. Ostali sva osamljeni, dniga drugo bova podprli, da bodo bremena lažja!« Je zaključila zaskrbljena Potokarica. Lenčka še vedno ni nič odgovorila. Pospra- vila je in legla spat. V nedrih skrito pismo je podtaknila pod vzglavnik in predala se je mo- litvi, ki je ni hotela prekiniti, samo da bi pre- gnala misli na črno pismo. Ura na steni je enakomerno šelestela z drsa- jočima verižicama, dvigala in spuščala svinčeni uteži. Že zdavnaj je odkukala polnoč, ko je Lenčka še vedno ležeč v znak s sklenjenima rokama iskala tolažbo v zamaknjeni molitvi. Čim globlja je bila noč, tembolj so se ji misli zapletale. V srcu se je zbudila slutnja, da je pismo prineslo morda zlo vest o njenem Tomažu in ta strašna misel je ni več zapustila do zore. Niji več dalo miru, čim seje zdanilo, je planila pokonci in stekla pred gospodinjino spalnico. Narahlo je potrkala in poklicala. Nestrpna je stopila v sobo: »Gospa, celo noč nisem zatisnila očesa. Mučile so me strašne misli. Sedaj pa še očitek, da sem vam prikrivala. To pismo, na- slovljeno na vas, sem skrila. Bala sem se raz- burjenja pred nočjo!« Gospodinja je prestrašena vstala. Odrinila je polkenca, razburjena odprla pismo in ga v pr- vem jutranjem svitu potihoma prečitala. Četudi samo mož njene pomočnice, jo je zelo prizadelo kratko sporočilo: »Tomaž Obržjak je bil na patruljnem pohodu od puškine krogle zadet v hrbet in je tretji dan podlegel v poljski bolnišnici. Pokopan je v skupnem grobu. Kraj njegovega groba bomo sporočili naknadno.« Potokarici se je zameglilo pred očmi. Misli ji je prekrila skrb za nesrečno Lenčko. Obnemela je, za Lenčko pa so nastopili trenutki obupnega dvoma. Videla je veliko prizadetost, a vendar brez izbruha obupnega jokanja, ki navadno sledi izgubi najdražjega bitja. Ostrmela je brez razumevanja in razlage. Gospodinja seje po mučnem molčanju zbrala. Objela je Lenčko in zah Upala: »Lenčka je kr- čevito zajokala in se zgrudila Potokarici pod noge in jo kleče prosila pomoči. Tisti dan je na Potokarjevini obtičalo vse delo. Lenčka se je umaknila v svojo sobico in zatemnila okno, ovila je Tomaževo sliko v čr- nino in pred njo prižgala svečko. Z Zvonkom sta pokleknila in molila sta in dolgo nista prene- hala, samo da ni bilo treba govoriti. Ko se je zvečerilo in je bilo v njuni sobici še vse mirno, je prišla gospodinja poklical k večerji. Oba sta odklonila in dalje molila molitev obupa, gneva in očitkov obenem, dokler ju utrujenost ni po- ložila v posteljo. Lenčka že drugo noč ni mogla zaspati. Glodajoče misli in občutek krute krivice so ji parali ranjeno srce. Kako tnlad in zdrav, ničesar kriv človek je moral umreti nasilne smrti daleč od doma in svojih dragih, v tujem kraju: kakor žival v gozdu, smrtno ranjen brez pravočasne pomoči. Uničena je bila mlada družina in sin je poslal zopet sirota, še večja, kakor je bil poprej. Razmišljanja osamele preproste žene in matere niso mogla dojeli nesmiselne krivice, ki sojo prizadeli visoki krogi, kakor se lako radi sami nazivajo, vodilne klike, kije željna oblasti in lačna tuje zemlje mirno obsedela v mehkih foteljih v svojih rezidencah, ne da bi tvegali samo nuilo osebne nevarnosti. Kako dolgo .še bodo vojne načrtovane in preračunane prireditve človeštva? Ali je že kdaj kaka vojna ustvarila kaj splošno dobrega? Kolajne si lahko razdelimo tudi brez nedolžnih ~i'jev. Lveniuelne napredke tehničnih znanosti bi z isto nujo in istim denarjem lahko dosegli tudi i' miru . . . Lenčka je le z veliko težavo opravljala dnevna opravila, a počivati ni hotela. Delo jo je vsaj malo zamotilo. O gospodarju Potokarju dolgo ni bilo no- benega gla.su in skrb za njega se je sedaj še povečala. Sekaj dni po smrtnem obvestilu pa je prispela vojna dopisnica z hinavsko vsiljeno vsebino: '>lch bin gesund und es geht mir gut«. Prisrčne pozdrave vsem. vaš oče Janez Poto- kar.« Že takrat so skušali dvigniti laž na piede- sial resnice. Isto so r zgodovini poskušali mnogi režimi in ponekod poskušajo tudi še danda- našnji. Toda laž je imela že takrat pravtako kratke noge. kakor jih ima dandanes. Potokar je imel častniški rang. postal je vodja t renskega oddelka, ki je imel nalogo os- krbovati večji frontni odsek z vsemi mogočimi potrebščinami, od hrane, oblačil, pa tja do orožju in nnmicije. Nadaljevanje prihodnjič 4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 18. september 1980 - XEDNIK Predstavljamo naslovno stran NAJDIHOJCE Ogledali smo si igrico »Deklica Marjetka in velikan Teleban" Tudi to leto je dramski krožek pripravil igrico in sicer »Deklica Maijetka in velikan Teleban«. Igrico je pripravila tovarišica Marta Širovnik. Učili smo sejo dva meseca. Igrica je bila v štirih dejanjih. Nastopali so: Mar^tka, botra Meglica, stric Luka, otroci, Janko, župan, dečki stražarja, stafuc s kozo, Malka plesalka, Malkina mama, ve ikan Teleban, oče Andrej, norček in Čvekač. V igrici sem nastopala tudi jaz. Nastopala sem v drugi sliki. Bila sem otrok. Druga slika je bila lepa. Glavno vlogo sta imela Marjetka in Janko. Marjetka je rešila očeta, Telebana pa premagala. Malka se je vrnila domov k mamici. Na koncu četrtega dejanja so zapeli »Mi se imamo radi«. Tako seje igra končala, zavesa seje zaprla. Danijela Gojkošek, 4/A Danes vam na tej strani posebej predstavljamo NAJDIHOJCO, glasilo pionirjev osnovne šole Hajdina, ki je izšla junija 1980. Iz nje so povzeti tako tekstni kot likovni prispevki. Kaj mi pomeni knjiga Knjige sem spoznavala že zelo zgodaj. Najprej sta mi ati in ma- mica kupovala slikanice in barvan- ke. Zelo rada sem jih prelistavala. Pozneje pa so mi kupili knjige s pravljicami. Ker pa nisem znala Ci- tati, mi jih je mamica. Najraje sem poslušala pravljico o Rdeči kapici. Kar naprej bi jo poslušala, pa če- prav sem jo znala že skoraj na pa- met. Včasih sem tudi popravljala mamico, če ni bila pri pripove- dovanju dovolj natančna. Pravi svet knjige pa sem začela spozna- vati šele, ko sem se naučila brati, kajti mamica ni imela dovolj časa za čitanje pravljic in jih je rada skrajšala. Sprva sem čitala le pra- vljice. Ob različnih priložnostih sem dobivala vedno več knjig. Knjige so postale moje vsa- kodnevne spremljevalke. Vedno raje sem jih brala. Berem jih zju- traj, med odmori v šoli, zvečer v postelji in ves prosti čas. Doma imam svojo majhno knjižnico, v kateri je približno dvesto različnih knjig. Iz njih sem zvedela mnogo zanimivega. V njih sem prebrala o raznih pokrajinah, o njihovih pre- bivalcih in običajih. Zvedela sem, da je bila pri nas in tudi v drugih državah vojna, da še živijo ljudožerci, kakšno je življenje v deželah, kjer še vedno divja vojna, da so Slovani naselje- vali dosti več ozemlja kot ga da- nes, da so se prva živa bitja razvila v morju in so živele na zemlji ogromne živali. Vse knjige sem prebrala z zani- manjem. Branje po končani domači nalogi je zame kot slaščica za sladkosnedneže. K branju me ne pode starši, ravno nasprotno, kre- gajo me, ker preveč berem. Otroci, ki ne poznajo knjig, ne vedo, kakšen užitek je to: leči na posteljo s knjigo pred seboj ter pozabiti na vse okrog sebe. Užitek je živeti z junaki iz knjig, doživlja- ti z njimi vesele in težke trenutke, se smejati in jokati z njimi ter pre- stajati nevarnosti, da se ti kar lasje na glavi ježijo. Od knjig se zelo težko ločim. Se na letovanje vza- mem eno ali dve. V šoli obiskujem tudi knjižnico. Prebrala sem jih že mnogo. Letos je v šoli prvič organizirano tekmovanje v branju knjig. Vsi se trudimo. Vsi pridni bralci bi radi prebrali čim več knjig. Vsak bi rad prekosil tovariša, součenca in si pričital prvo mesto. Vendar je to težko, saj je veliko pridnih bral- cev. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na učenje, to je naša prva dolžnost. Za vse lepe trenutke pa se moramo zahvaliti učiteljem, ki v nas vzbujajo radovednost za čim večjim znanjem ter nam dajejo napotke, kaj naj beremo in seveda pisateljem, ki nam napišejo toliko zanimivih knjig. Čuvaj knjigo, saj je kot človek, ki nam pove marsikaj zanimivega! Evgenija PULKO, 5. a NEKOGA MORAŠ IMETI RAD Rada imam sošolke in sošolce. Med potjo iz šole se pogovarjam z njimi. Ko se namalicamo, gremo na igrišče. Tam se igram s sošolci. Ko zvoni, se vrnemo v razred. Potem nadaljujemo z učenjem. Natalija Markovič, I/a Moji sošolci in sošolke so doma iz raznih krajev. Sošolci in sošolke si pomagamo pri učenju. Imamo se radi. Franci Fridl, I/a Rada imam sošolko Barbaro. Spoznala sem jo na začetku drugega razreda. Nekaj časa je mislila, da.se pišem Pesek. Ni natančno vedela, kako se pišem, zato me je vprašala. Tako sva se spraševali in pogovarjali. Postali sva dobri prijateljici. Barbara je doma v Hajdini. Ima dve sestri. Je zelo živahna. Rada se igra z deklicami, ki se tako velike kot ona. Rada komu kaj podari ali po.sodi. Lepo poje, zato hodi k pevskemu zboru. Kadar jaz naredim kaj dobrega ah slabega, je tudi ona zraven. Pri igri tudi malo goljufa. Kadar ima kaj novega, se rada malo pobaha. Z Barbaro sva dobri prijateljici, nisva se še skregali. Darja Drevenšek, 3/b Najraje se igram s punčko, ki ji je ime Kriscenicija. Kupila mi jo je mamica, ko sem bila stara tri leta. To je moja najljubša igrača, s katero se igram v prostem času. Moja punčka je tako velika kot dojenček. Kadar se z njo igram, povabim tudi sosedove deklice. Najbolj mi je všeč, ker zna jokati. Moja punčka je zelo lepa. Nataša Kraner, 2/b Moj psiček je kodrav in zelo zabaven. Za prijatelja ima sosedovega Bobija. Bobi ni kodroglav. Rika imam zelo rada. Brigita Zupanič, I/b Imamo zajčke. Včasih jih spustim na travo. Dajemo jim hrano. Zajčke imam zelo rada, ker so pridni. Dam jim koruzo, krompir in zelje. So pisanih barv. Radi jedo deteljico. Mladi zajčki pijejo mleko. Petra Kurnik, 1 /a Moj dedek je star 83 let. Ima rad otroke, posebno pa manjše. Ukvarja se z živinorejo in s poljedelstvom. Nekega dne, ko sem bila pri njem na počitnicah, sem mu brala knjigo. Bil mi je zelo hvaležen. Moj dedek je že siv, zato pa nima nobene gube na obrazu. Moja sestrična Milena rada jezi dedka. Nekega večera ga je začela boleti glava. Takrat sva se midve z Mileno zbudili in poklicali sosedove, naj gredo po zdravnika. Ko je prišel zdravnik, mu je dal injekcijo; takrat je bilo bo^e. Dedek je bil vesel, da sva poklicali sosedove. Dedek ne gre rad v bolnišnico, ker je enkrat šel in mu nič ni pomagalo. Dedka imam rada. Se večkrat bom šla na počitnice k dedku. Marta Sirovnik, 4/a ŽELEZNIČARJI NEKOČ IN DANES S prijateljem se peljeva v Lju- bljano. Sama sediva v kupeju iti brez besed zreva v pokrajmo, ki hitro drvi mimo naiu. Iz zvočnika prihaja prijetna glasba, ki naju nekoliko poživi. Sicer pa še je zgo- daj in zato se udobno namestim na svojem sedežu. Trudne veke se mi kar same poklopijo in čakam samo še na spanec, vendar naju pre- drami voziček mladega dekleta, ki nama ponudi zajtrk. Prijet- nemu vonju kave se res ne moreva odreči. Kot nalašč se zasliši iz zvočnika disco glasba, ki naju popolnoma prevzame. Malo manj- ka, da ne zajtrkujeva v ritmu glasbe. Nehote se zazrem v prija- teljevo nogo, katere topnjt se uje- ma z ritmom glasbe. Po obilnem zalogaju se zopet vsak na svoji strani leno skobacava na sedež. Mehko usnje na sedežu se ubog- ljivo vda pod nama, kot da bi se zavedalo svoje vsakdanje in ponavljajoče se dolžnosti. Glavo naslonim na naslonjač in ob dotiku me postane sram nad sa- mim seboj. Vozim se v vlaku, v katerem mi prepeva disco pevec glasbo, ležim kot v domačem fote- lju in se ne vprašam, od kod vse to Sramota mi preide v bes, kate- rega ne morem zadržati. Tako malo vem o življenju železničarjev nekoč, pa se brezbrižno vozim v vlaku in po železnici, ne zavedajoč se, da je vse to vendar sad njiho- vega truda in dela. Te besede mi kar same pridejo nakontrolirano iz ust. Prijatelj, ki bere časopis, me začudeno pogleda izpod očal. Moje vedenje se mu zdi čudno. Razkrijem mu svoje razmišljanje, on pa spet kot stroj, katerega delo je vedno ponavljajoče in avtomati- čno, brezbrižno potegne dim iz cigarete ter nadaljuje branje svojih SF>ortskih novosti. Njegova brez- brižnost me še bolj razjezi. Toda to pot se premagam in trdno skle- nem, da ob prvi priložnosti obi- ščem strica železničarja, ki mi bo vedel povedati vse o njihovem življenju od 1. svetovne vojne pa vse do dianes. In zdaj mi ne verja- mete, da imam strica, ki je bil ne- koč železničar? To ste mi pravi! Sicer pa, o tem vas bo prepričala njegova zgodba. Z željo, polno pričakovanja, hitim proti stričevemu stanovanju. Vem, da stric nerad govori o tem, zato se bojim, da pogovor ne bo stekel. Pozvonim. Na vratih se pokaže teta, ki se me zelo razve- seli. Ob peči sedi stric in bere. Ker sem očitno v zadregi, začnem z običajnimi frazami: najprej poz- drav o domačih, potem pa: Kako ste kaj? Kakšno je pri vas vreme? Kako gre z zdravjem?" Opazim, da sem o tem, kako je z zdravjem, zadel v črno. Ker je začetek lepo stekel, sem prepričan, da bo vse dobro steklo. Ko sta stric in teta končala vprašanja o domačih, sem se odločil: ,,Veš, stric, pred nedavnim sem se peljal z moder- nim vlakom pa sem se spomnil nate. Prosim, bi mi lahko povedal zgodbo življenja železničarjev nekoč!" ,,Veš, to je zgodba za celo knji- go," mi nekam nezaupljivo odgo- vori stric. Spet me spreleti misel, da s pogovorom ne bo nič. Stric odloži časopis in se zamisli. Vidim, kako v mis; lih potuje v preteklost. Nočem ga motiti. Ko se vrne do prve svetovne vojne, začne pripo- vedovati: ,,Po prvi svetovni vojni so se za delavce v takratni državi pričeli hudi časi. Vsi delavci smo bili razkropljeni, razmere so bile res neznosne. To lahko potrdi tudi teta. Nisem se redno vračal domov, delali smo ves dan plač ni- smo dobivali redno. Položaj želez- ničarjev je bil posebno nemogoč. Kot sem že rekel, smo bili slabo organizirani.... Vedeli smo, da lahko kaj dosežemo le enotni. Zato smo leta 1918 organizirali železničarsko organizacijo za celo Jugoslavijo. Tako so se marca naslednjega leta zbrali v Ljubljani naši delegati in zahtevali od vlade 8—urni delavnik za vse železničar- ske delavce ter ureditev mezd. Pogajanja so se zaradi zunanjih vzrokov zavlekla in otežila. Tako je nezadovoljstvo raslo. Vsi naši predstavniki so si zelo močno prizadevali, da bi pogajanja stekla. Medtem pa je prevzel mesto v železničarskem ministrstvu nam železničarjem dobro znan reak- cionar dr. Anton Korošec. Nato so se cene v deželi zelo dvignile. Kljub temu pa nam niso zvišali žal tako nizkih plač, prejemke so nam celo znižali. Vzeli so nam tudi vse pravice, obljubljene v ,,Protokolu sporazuma." Takrat sva se s teto ravno preselila v revolucionarno Ljubljano. Nezadovoljstvo je med delavstvom v Ljubljani bilo še večje. Plamen, ki je do sedaj tlil, je zagorel. Med ljudmi se je govo- rilo, da bo 3—dnevna generalna stavka železničarjev. Začela se je 15. aprila 1920 točno opolnoči. Misliš, da smo bili takrat želez- ničarji sami! Prav tu se je poka- zalo bratstvo in enotnost. K stavki so pristopili še železarii, rudarji in drugi delavci. Vlada, ki ni vedela, kako naj zaduši stavko, je bila zmedena. Ukazala je are- tacijo železničarskih zaupnikov. Vendar mi nismo pokorno gledali tega! Vladi smo odgovorili z zboro- vanji in manifestacijami. Živo se še spominjam takega zborovanja na Zaloški cesti v Ljubljani. Bilo je 24. aprila. Na ulici so se zbrali delavci, med njimi tudi jaz z veliko rdečo kravato, ki mi jo je sešila teta na stari Singerici ter tudi ona, z velikim rdečim cvetom na prsih. Nameravali smo v središče mesta. Pot so nam zaustavili žandarji, ki so zaprii vse prihode v center. Ho- teli smo se jim izogniti po cesti za Ljubljanico. Nepričakovano so padli streli na goloroke delavce. S pogledi sem iskal teto^ a je med množico nisem našel. Se danes ne vem, kako mi je uspelo uiti iz svin- čene toče. Rezultat stavke na tej cesti je bil znan že naslednji dan: 13 mrtvih, več kot 75 ranjenih, zapori polni jetnikov, več tisoč železničarjev odpuščenih. Toda delavstvo je postalo še bolj enotno in organizirano. No, med drugimi so odslovili tudi mene. S teto sva odšla na deželo. Vendar sem se čez nekaj let spet zaposlil na železnici. To so bila moja najtežja leta, ki sem jih preživel kot železničar. S pričetkom druge svetovne vojne se je vse spet spremenilo. Toda 15. april je ostal v naših srcih. Kot vi- diš, je ta dan tudi dan vseh jugos- lovanskih železničarjev." Tu se pa začne spet druga zgod- ba. ,,Ali hočeš, da ti jo povem?" Nisem pričakoval vprašanja, zato me je presenetil. ,,Da, da, seve- da," sem brezglavo odgovoril. ,,No, če ti je že toliko do tega, pa poslušaj! Okupatorji, torej Nemci, so nas železničarje razmestili po celem rajhu. Toda naše revolucionarno delo, kljub strogemu očesu tujca ni zamrlo. Kot veš, so se v vseh delih Slovenije začeli formirati pro- tifašistični odbori in drugi ilegalni odbori OF. Vsi pa so imeli namen zadati tujcu čim več udarcev. Mi, takrat že nekoliko starejši že lezničarji, ki smo bili zaposleni, res nismo šli v partizane. Zato pa smo jim hoteli pomagati na drug način. Na terenu smo vneto zbirali vse podatke, ki bi koristili partizanom, ali pa celo zaveznikom. Pokazalo se je, da so ti podatki vpomočOF. Zato je bilo med železničarji zelo veliko mož, na katere smo pono- sni. Med njimi so najbolj znani: Tine Rožanc in Peter Romavh, dva sekretarja KP pri železnici, oa An- ton Sušterič—Tone Zeleznik, moj dober prijatelj in predvojni ko- munist, in nazadnje seveda vsem znan borec ustvarjalec, tovariš Bogo Flander — Klusov Joža. Spominjam se, kako so njegovi tovariši po vojni pripovedovali, da se ie kljub odsvetu zdravnika udeležil napada na Bosiljevo. Bosiljevo je padlo, padel je tudi on. Prišla je pomlad 1. 1945 in domovina je bila osvobojena. Partizani so poganjali še zadnje ostanke fašizma. Obetali so se nam boljši časi. Čeprav je bila vojna končana, česar smo se vsi veselili, nismo z delom končali. Sovražnik je pustil domovino razdejano, porušeno, razorano. . . Med dru- gim je bilo tudi mnogo porušenih prog, uničenih lokomotiv, kretnic m drugih železniških signalov. To, kar si vedel, ko si se peljal z vla- kom, smo zgradili mi s prosto- voljnimi delovnimi urami. Poma- gala nam je tudi mladina in drugi. Sicer pa tako niso počivali nikjer. Povsod se je gradilo. Vidi se, kako sem star, a ponosen sem na pred- vojne in povojne železničarje in seveda tudi nase." Ce pa pogledam v sedanjost, vidim, da se železničarji trudijo sodelovati z vsemi prometnimi panogami. To pa zato, ker so naše ceste zelo obremenjene z raznim tovorom. Zato si naša družba pri- zadeva, da bi čim več tega tovora preusmerila na železniške tire. S tem bi olajšali breme cest in bi pri tem prevozu porabili manj ener- gije, katere tako in tako pri- manjkuje. Zavedati se moramo, da je železniški promet mnogo cenejši od drugih, varnejši kot cestni, zahteva manj prostora, s pre- vozom tujih tovorov pa prinaša tako potrebne devize. Samo STRELEC, 7. b Srečanje z Zagajem Bilo je lepo, sončno popoldne. Vrnila sem se iz šole, mamica in očka iz službe, sestrica Nada pa od sosedovih. Po kosilu smo se odpravili k teti v bolnišnico. Teta nas je bila zelo vesela. Nekaj časa smo se pogovarjali, potem pa smo odšli ven na sveži zrak. Sedli smo na klop in se pogovarjali. Mimo pa pride deček. Bilje približno tako velik kot jaz. Prisedel je in vprašal, kako mi je ime. Povedala sem mu in tako seje pričel pogovor. Povedal nam je, da mu je ime Žagaj, da je doma v Afriki, da ja star 14 let in obiskuje osnovno šolo. Prosila sem ga, naj mi pove nekaj o njihovem življenju. Žagaj je bil tega vesel, zato nam je povedal odlomek iz njihovega življenja. Pripovedoval je takole: »Doma sem v Afriki.Imam še dva brata in štiri sestre. Oče ne dobi zaposlitve, zato pa se ukvarja z ribolovom. Uspeha ima bolj malo. Komaj preživlja družino. Pomagava mu moj starejši brat in jaz. Vsak dan greva v tiskamo, kjer nama razdele časopis, midva pa ga razneseva po hišah. V nekaj urah je to delo opravljeno. Večkrat pomagava tudi očetu pri ribolovu ali pa sestram pri domači obrti, kjer tkejo preproge, nato pa jih prodava. Seveda, pri vsem tem malo, premalo zaslužimo. Imamo dve sobi in kuhinjo. Z dela se vrneva domov utrujena in lačna. Tudi najine sestre in brat so večkrat lačni kot siti. Napraviva nalogo in greva spat. Zjutraj pa v šolo. Popoldan, ko se vrneva iz šole, greva v tiskamo. Mlajše sestre in brat nosijo obleke, ki sva jih midva prerasla. Tukaj se otroci igrate z igračkami, mi pa se zabavamo s palicami in kamenčki. Naša šola je ena soba. V njej je stol in miza za učitelja, mi pa sedimo na tleh. Imamo en zvezek in svinčnik. To prinesemo v rokah. Mnogi izmed mojih prijateljev sploh ne hodijo v šolo, ker doma nimajo denarja za kruh, kaj šele za zvezek. V šolo pridemo v srajci in hlačah, bosi in gologlavi. Vedno pa si vzamem čas in grem k posebnem u učitelju, ki uči srbohrvaščino. V to šolo hodim zato, ker je moj oče prijatelj z nekim Hrvatom, ki tu gradi tovarno in imam veselje do jezika. Tam nas je samo pet. Učitelj nas ima zelo rad. Preko njega si dopisujemo z vrstniki iz Jugoslavije. Nekega dne pa smo sprejeli pismo od neke šole. Povabili so nas k vam v Jugoslavijo. Napisali so tudi, da pridno zbirajo denar za letalo, ki nas je pripeljalo sem. Tako, vidite, sem se sedaj znašel tukaj. Moji součenci so tam v parku, jaz pa sem se odpravil na sprehod mimo bolnišnice. »Tako je pripovedoval. Lepo sem se mu hotela zahvaliti, on pa je dodal še«: »Pri nas mnogo otrok pa tudi odraslih, umre zaradi lakote ali bo- lezni. Zakaj? Starši ne morejo priskrbeti zdravnika, ker nimajo dovolj denarja. Vi ste srečni, ker živite v izobilju. Vi se tega sploh ne zavedate.« Žagaj me je sedaj prosil, naj mu še jaz kaj povem o našem življenju. Pripovedovala sem mu takole: » Doma sem v Skorbi pri Ptuju, to je v Sloveniji. Naša družina šteje štiri člane: očka, mamico, sestrico Nado in mene. Hodim v peti razred osnovne šole. Šola je zelo lepa: ima osem učilnic, kabinete, zbornico, knjižnico, kuhinjo .. .Imam veliko knjig in zvezkov, kijih nosim v torbi. Doma imamo lepo hišo. Ko pridem iz šole. si naredim nalogo, pospra- vim, se učim, zvečer še malo gledam televizijo, nato pa grem spat. Očka in mamica hodita v službo. Doma imava s sestrico veliko igrač, od avtomobilčka do medvedka. Vedno sva siti, primerno oblečeni. Imamo tudi avtomobil in traktor. Nekateri ljudje, med njimi je največ otrok, mečejo kruh v koš za smeti, vi pa stradate in umirate, ker nimate kaj jesti.« Pogovor je pretrgal Zagajev učitelj. Poslovila sem se od njega. Vrnili smo se domov. Zelo sem bila vesela, da sem tako lepo preživela ta dan. Irena Golob, 5/a DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Radio—Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO RAST ureja uredniški odbor: Nataša Belšak, Branka Bezeljak-Glazer, Viktorija Dabič, Drago Šuligoj in Darja Križančič.