tli 1 :14 o 4 CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 27, 1941 Važna vaja V četrtek večer se vrši vaja za vse članice mladinskega oddelka Slovenske ženske zveze, ne oziraje se h kateri podružnici spadajo. Dobilo se je učiteljico, ki bo deklice izvežbala v plesih, kateri bodo proizvajani ob času mladinskega tabora, ki se vrši v Euclid Beach parku v soboto, 13. septembra. Deklice naj pridejo v telovadnico St. Clair kopališča točno ob šestih. Vaja bo trajala dve uri in je važno, da so vse deklice navzoče. Pridejo naj tudi matere, da vidijo, kaj se bodo učile deklice. Matere in odbornice od podružnic se prosi, da to naznanilo sporočijo svojim deklicam. Vzdrževanje sanitarne naprave bo pred volivci Councilman 10. varde. Edward L. Pucel je dosegel zmago v mestni zbornici, ko, je prodrl njegov predlog, da se predloži volivcem 4. novembra vprašanje: ali naj se iz mestne blagajne plačuje za vzdrževanje naprave za čiščenje odvodnih kanalov, ali naj to plačujejo odjemalci vode pri svojih računih. Zdaj mora plačati vsak odjemalcev vode 18c posebnega davka za vsakih 1000 kubičnih čevljev porabljene vode. To vprašanje je bilo že dvakrat pred volivci, ki so vsakikrat odglasovali sebi v škodo, to je, da se naprava vzdržuje s posebnim asesmen-tom. Morda bodo volivci 4. novembra bolj pametni. Rekonstrukcija vlade kraljevine Jugoslavije London, 23. avg. — Z dnem 21. avgusta je bila izvršena sledeča rekonstrukcija vlade kraljevine Jugoslavije: Ministrski predsednik, minister notranjih zadev, minister zrakoplovstva in mornarice: ge neral Dušan Simovič. Podpredsednik vlade in minister pošte in brzojava: dr. Juraj Krnjevič. Podpredsednik vlade in justi-čni minister Slobodan Jovano-vič. Podpredsednik vlade in minister zgradb dr. Miha Krek. Minister zunanjih zadev: dr. Momčilo Ninčič. Minister prosvete Miloš Tri-funovič. Minister prometa Milan Grol. Minister financ dr. Juraj Šu-tej. Minister socialne politike Sr-djan Budisavljevič. Poljedelski minister dr. Branko ičubrilovič. Vojni minister general Bogoljub Ilič. Minister šume in rude Jovan Banjanin. Ministri brez portfelja so: Bogoljub Jevtič, Franc Snoj, Milan Gavrilovič, Sava Kosanovič in dr. Božidar Markovič. Rusi so vrgli Nemce nazaj in jim vzeli mesto Glejte, glejte! Nemci vijejo roke in vpijejo v svet radi angleško-ruske inzuvije v Perzijo. Pravijo, da svet še ne pomni takega "zahrbtnega napada na kak nial narod." "Še nikdar v zgodovini ni bilo slučaja o takem nepo-stavnem in imperialističnem napadu," vpijejo naci-ji. Seveda, ko je Hitler pestil male narode po Evropi, je to vse delal po postavi in pravici. Kakopak! Po jezeru . . . Da, tudi naša prelepa slovenska pesem "Po jezeru bliz Triglava" se bo razlegala v petek večer po gladini jezera Erie. Ta večer bo namreč prijetna jezerska vožnja, ki jo priredijo klubi mladih demokratov v korist Frank Lauschetove kampanje. Vozni listek je samo 60c. Dobite jih lahko tudi v našem uradu. Italijani so za policaje na Poljskem Londoji, (ONA) . —, V južnih ni zahodnih krajih Poljske se je pojavilo na tisoče italijanskih vojakov, kot poročajo zanesljivi poljski viri. Italijani so bili poslani na Poljsko, da nadomestijo nemške vojake pri policijski službi. Tako so odšli nemški vojaki na rusko fronto, italijanski vojaki so pa za žan-darje daleč od bojne linije. -o- Sodnik Lausche bo stopil iz urada 25. septembra Okrajni sodnik Frank J. Lausche, demokratski kandidat za župana, je obvestil governerja Brickerja, da bo resigniral iz sodnijskega urada z dnem 25. septembra. Sodnik ima še več slučajev na sodniji, katera mora rešiti in s katerimi bo gotov do 25. septembra. Toda1 vso plačo, ki jo bo dobil od 28. avgusta naprej, bo Mr. Lausche vrnil nazaj v okrajno blagajno. Po postavi bi sodnik Lausche lahko* vlekel plačo do dneva, ko so volitve, to je do 30. septembra. Večji mestni davki župan Blythin je naznanil, da bo moralo mesto vprašati volivce za večje davke, če bo hotelo izvesti vse obveznosti, zlasti večje plače mestnim delavcem ter policijskemu in ognjegasnemu oddelku. Davčna mera bi se zvišala za 3.35 tisočink. Letošnja davčna mera je 31.90 tisočink. -o- Sto dvajset tisočkratna zahvala! V imenu sodnika Frank J. Lauscheta in v imenu odbora za izvolitev Lauscheta županom, naj se tem potom iskreno zahvalim vsem in vsakemu, ki so podpisali Lauschetovo peticijo in ki so nabirali te podpise. Ako boste nadaljevali z delom, kakor ste pokazali dozdaj, je zmaga zagotovljena. A g i tirajte in delajte nadalje do volitev in nikdar vam tega ne bo žal. JOHN E. LOKAR, tajnik sodnika Lauscheta. Nemci hite utrjevati francosko obrežje proti invaziji z Anglije Lisbona, (ONA). — Nemci hite z utrjevanjem francoskega obrežja, da se pripravijo proti eventuelni invaziji Angležev. Ogromno število francoskih delavcev je zaposlenih. Toda Nemci so prisilili k delu tudi mnogo drugih. Kot trdijo poročila, mora delati na utrdbah najmanj 5,000 Judov, katere so pripeljali iz konfinacije. Francoska vlada mirno gleda to utrjevanje, ker je dobilo delo mnogo delavcev iz nezasedenega ozemlja. Oni Francozi iz zasedenega ozemlja pa imajo na izbiro dvofsi ali gredo delat k utrdbam, ali pa naj stradajo. Te utrdbe bodo zgrajene vse od Norveške pa do Španije. -o- Nezgode v tovarnah . Statistika kaže, da je v cleve-landskih tovarnah letos za 40 odstotkov več poškodb delavcev kot jih je bilo prošlo leto. Največ teh nesreč se pripeti v tovarnah, ki zaposlujejo manj kot IGO delavcev. Najbrže se tam od strani vodstva ne skrbi dovolj za varnost delavcev. Zgradba lepo napreduje Zidarska dela pri Slovenskem domu na Holmes Ave. so gotova. Mizarji imajo zdaj besedo. Ne bo dolgo in izboljšan dom bo kmalu s slovesno prireditvijo izročen prometu. Rusi so prisilili Nemce, da so spremenili taktiko v svojih napadih Ankara, Turčija. — 'čeprav niso mogli Rusi zadržati Nemcev v prodiranju, pa so jih vendar prisilili v to, da so morali spremeniti svojo napadalno taktiko. Nemci so pričeli svojo invazijo v Rusijo z blitzkriegom in so poslali svoje tanke in motorizirane čete skozi rusko linijo. Pehota je pa sledila, kakor je bil to slučaj v Franciji. Toda Rusi so bili temu nemškemu triku kos. Pustili so nemške tanke naprej, potem so pa navalili na nemško pehoto. Ko se je storila noč, so pa posvetili svojo pozornost nemškim tankom. Približali so se jim v temi s topovi in jih začeli drobiti. To je prisililo Nemce k drugačnemu bojevanju. Zdaj gredo tanki samo nekaj minut pred pehoto in ko se zmrači, se vrnejo nemški tanki na varno nazaj. Čehi nočejo dati žita nacijem London (ONA). — Neka tajna radio postaja na češkem je svarila narod, naj ne daje žita Nemcem. Naj ga raje uni-jčijo ali skrijejo. Naciji se trudijo, da bi izsledili to skrivnostno radijsko postajo. Grozdja bo malo • Ohijska zveza sadjerejcev naznanja, da bo letos komaj 45 odstotkov povprečne letine grozdja. Vzrok temu je bila pozna slana spomladi in pa toča. Vinarne že kupujejo grozdje in sicer Concord po $50 tono. Niagara po $65, Catawba po $75 in Delaware po $125 tona. Torej bo gotovo tudi vino dražje. Seja federacije SND V petek 29. avgusta se vrši redna seja Federacije Slovenskih narodnih domov v Jugoslovanskem Narodnem Domu na West Parku, začetek ob osmih zvečer. Vsi zastopniki so pro-šeni, da se udeležijo. Močno deževje je ustavilo prodiranje nemških tankov proti Leningradu. Rusi so iztrgali Nemcem mesto Gomel v Beli Rusiji. Nemci poročajo, da so zasedli mesto Dnjepropetrovsk. Dočim je močno deževje zadnje dni očividno zaustavilo nemške tanke in motorna vozila v pohodu proti Leningradu, trdi poročilo iz Moskve o veliki zmagi nad Nemci v južnem delu centralne fronte. Ruska armada se je z vso silo pognala v napredujoče Nemce ter naskočila starodavno mesto v Beli Rusiji, katerega so imeli Nemci v rokah že pet dni. ——— Poročila iz Moskve ne omenjajo imena tega mesta, toda opis ruske bojne akcije kaže, da je to mesto Gomel, skozi katerega so bili Nemci udarili zadnji teden v močnem navalu preko Dnjepra, da pridejo za hrbet ruski armadi na levem bregu reke. Protinapad ruske armade je ustavil nemško prodiranje in več dni se je vršil srdit boj okrog Gomela. Pri naskoku na mesto so sodelovali ruski tanki, letala, pehota in konjenica. Vnel se je vroč boj po mestnih ulicah in končno so se morali Nemci umakniti. Medtem pa naznanja poročilo iz Berlina, da so Nemci zasedli mesto Dnjepropetrovsk, veliko rusko mesto v obširnem loku, ki ga napravlja reka Dnjeper. Toda Nemci so že pred enim tednom naznanjali, da imajo v rokah to mesto. S fronte pred Leningradom ni nič novih poročil. Deževje je spremenilo pota v močvirja, kar Slovaški vojaki se niso izkazali na ruski fronti London, (ONA). — Večina slovaških čet je nemško poveljstvo vzelo iz bojne linije na Ruskem. To znači, da se ni posrečila nakana Nemcev, da bi naščuli Slovana proti Slovanu. Slovaški general Catlos, ^ki se je vrnil v Bratislavo pred štirimi tedni, se ni več vrnil na rusko fronto. Ostala slovaška armada, okrog 40,000 mož, pride pa kmalu domov. Nemške oblasti pravijo, da slovaška armada ni mehanizirana, zato ne more dovolj hitro zasledovati bežečih Rusov. Toda zanesljiva poročila trdijo, da je več slovaških edinic pobegnilo k Rusom, torej so jih lahko dohiteli. Nemci so potegnili grške mornarje za nos Lisbona. — Grški mornarji, ki radi vojne na Grškem niso mogli domov, so dobili od nemške vlade ponudbo, da jih bodo Prispevki za Lauschetovo kampanjo V pondeljek je bila pri nas dobra letina za Lauschetovo kampanjo. Kot pridne čebelice so naši dobri ljudje nosili dolarčke v naš urad, da,jih izročimo v kampanjska blagajno. Danes beležimo sledeče nove prispevatelje: Mrs. Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave.,, pridna tajnica društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, je prinesla v imenu tega društva $5.00, v svojem in moževem imenu je pa dala $2. John Voke, 1245 E. 59 St., bo letos prvič volil in bo napravil na Lauschetovi glasovnici tak križ, da ga bo videti pet milj daleč. Pa ne samo glas bo dal Franku, ampak mu je dal tudi za kampanjo $5.00. Mr. in Mrs. Josephh Meg-lich, ki vodita svojo moderno mlekarno na 1003 E. 64th St., sta prispevala $5.00. Poznani gostilničar, Frank Kovačič, iz 4121 St. Clair Ave., kjer dobite ve4no prijazno postrežbo, je tudi primaknil $5.00. Mr. in Mrs. John Perne iz 1142 E. 66 St., sta prispevala kar cel pe-tak. Neimenovana družina je prinesla petak in Mr. in Mrs. Onton Chandek iz 1053 E. 71 St. sta prispevala $5.00. Po $2.00 so prispevali: Mr. in Mrs. Martin Pernush, 466 E. 152 St., Frank Stokar iz 4709 Lester Ave., neimenovan, Lovrenc Pavšek, 1190 E. 147 St., John Jaklič, stari modlar iz 41. ceste, Miss Mary Br od nick, 6207 Carl Ave. Po $1.00 sta prispevala: Miss Helen Meglich, 1003 E. 64 St. in Frank Cevka Jr., iz 6607 Schaefer Ave. Najlepše se zahvaljujemo vsem tem ter se priporočamo še drugim, ki bi morda lahko odtrgali kak copak za kampanjo. # * * Direktno v glavni kampanjski stan so prispevali sledeči: Louis Urbas, grocer iz 17305 Grovewood Ave., $10; Mike Vraneža, 17105 Grovewood Ave. $5, in John Skoff, Meat Market, 1107 E. 174 St., $5. Frank Koss iz 18104 Neff Rd. je pa daroval $2. zelo zadržuje Nemce. Tukaj ima ruski maršal Vorošilov 1,500,-000 mož broječo armado. V mestu samem in v zakopih okrog mesta so pa na pažnji civilne obrambne čete. Rusi pravijo, da se bo Leningrad tako branil nacijem, kot se je Madrid pred Frankovimj četami ves čas vojne. Na jugu Rusi še vedno branijo pristanišče Odeso, katero imajo obkoljeno nemške in romunske čete. Romunci imajo tukaj ogromne izgube. -o- • Večji vladni davki Kot se napoveduje bo nabranega v elevelandskem distriktu drugo leto za $500,000,000 federalnih davkov, skoro še enkrat toliko kot letos. Davčna mera še ni določena v kongresu,'toda napoveduje se, da vsaka samska oseba, ki zasluži vsaj $15 na teden in oženjena oseba, ki zasluži $29, bosta morale plačati drugo leto federalni dohodninski davek. Poroka V soboto 30. avgusta ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Mr. Adolph Jalen, sin Mr. in Mrs. John Jalen iz 987 E. 76. St. in Miss Dorothy Gačnik, hčerka Mrs. Mary Gačnik iz 6721 Bonna Ave. Prijatelji in znanci sp prijazno vabljeni, da se udeleže poročne maše. Mlademu paru pa želimo vso srečo v novem stanu. # Lepe slike Nocoj bo Mr. Grdina kazal slike na domačem vrtu. Poleg domačih slik bo tudi zanimiva slika, kako so šli naši fantje na medveda na Mišičevo farmo v Pennsylvanijo. Smrtna kosa Okrog polnoči je umrla Mary Jukich, stara 36 let, stanujoča na 1293 E. 55. St. Pogreb ima v oskrbi Grdi nov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. prepeljali domov na Grško. Do Monakove^a bi se peljali z letalom, od tam pa z vlakom domov. Mornarji so nasedli. Toda ko so dospeli enkrat v Nemčijo, so jim oblasti stavile na izbero dvoje: ali gredo delat za Nemčijo, ali pa bodo poslani v konfinacijo. One, ki so sprejeli delo, so poslali v Porurje in Porenje, kamor prihajajo redno angleški bombniki. Nov grob V torek zjutraj je umrla po sedem mesecev trajajoči bolezni Frances Znidaršič, rojena Arko, stara 54 let, stanujoča na 1267 E. 170. St. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, doma iz Dobrega polja in štiri otroke: Franka, Avgusta, ki je zaposlen pri Glenn Martin zrakoplovni tovarni v Maryland, Edvarda, ki služi vojake v Fort Knox, Kentucky in Olgo, omoženo Poje ter sestrič-ni Mrs. Bradač in Mrs. Kaučič. Rojena je bila v Dolenji vasi pri Ribnici, kjer zapušča 85-let-no mater in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 36 let ter je bila članica društva Jutranja zvezda, št. 137 ABZ in društva Presvetega Srca Jezusovega. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob eni iz Želetove-ga pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. na Lakeview pokopališče. Majhna registracija Včeraj je bila zelo majhna registracija novih volivcev v Clevelandu. Registriralo se jih je vsega skupaj 3,796 oseb. a naslove je spremenilo 3,329 oseb. Vzrok, kot trdi volivni odbor, je dejstvo, da je bila velika registracija lansko leto za predsedniške volitve. Seja kegljačev Nocoj ob 7:30 se vrši v uradu Slovenske zadruge, 667 E. 152. St. seja kegljaške lige Slovenske zadruge.' Seja je jako važna, zato se prosi polne udeležbe. AM ERISK A W D©M© VIN A AMERICANI INSTOTFOREIGN __. . __SLOVENIAN MORNING - W LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER '0 I m I .J-'—— - ............I __________ * ... I'M-.'"till_J II II« < HI I" I ',,.,', , T " L ^ CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING. AUGUST 27. 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. rte imajo malo odpora v Perziji r M^ so zasec^e važne točke, ter nalepi pri tem le na mal odpor od Perzijcev. Ru-8l> ki prodirajo od severa, niso naleteli še na n°ben odpor. jLj^kozaki so se zgrnili od severa čez Perzijo, dočim prodi-ffloi':- °d '1uga v namenu> da naglo zasedejo to bogato K^^h 1vrelcev. Po nekaj malih praskah so angleške čete ~---zasedle tri važne točke v Perziji Najvažnejše mesto, ki so ga zavzeli Angleži je Abadan, kjer so zasegli tri največje oljne re-finerije na svetu. Tukaj se izvede od 200,000 do 300,000 sodov olja na dan, kar bi bilo dovolj za vso angleško mornarico. Dalje so zasedli Angleži mesto Bandar Shapur ,od katerega pelje železnica direktno v Teheran, glavno mesto Perzije. Rusi poročajo, da so napravili kozaki prvi dan 25 milj poti v Perzijo in da gredo kar naprej. Angleži pravijo, da je nagli pohod armade obvaroval angleške in ameriške državljane v Perziji, ki jih je dosti tukaj zaposlenih pri oljni industriji. V pristanišču Bandar Shapur so Angleži dobili v pest štiri nemške trgovske ladje in tri italijanske. Posadka je bila popolnoma nepripravljena na prihod Angležev. Vojaški strokovnjaki trdijo, da je z angleško rusko invazijo v Perzijo odvrnjena nevarnost za Indijo, kamor je nameraval Hitler, da bi se tam strnil z Japonci. I'tyOOO Nemcev so v Eg Pobili srbski (ONA). _ Nedav- j ■tih h vsestali nek.ie v b°- ! BS?, pri tajni seji vo" Jdžev r Četašev ali ko-Ppor0". •N,a tem sestanku je j T ^stiiT0'da je bil°v zad_ ] V12ontednih P°bitih na-l- '.f°iak'ov nemških častnikov ] f^j,.12 zasede, da so če- , .. 'ih jft Ve* kot 200 mostov, rak od Qlkih> da so pognali \ < .J00 do 400 gazolin- "1ClJskih in živilskih 1 n da so iztirili 17 via- J t >t)ratr)0 • Mačeti6 pa bil° v Za2re" c "»d avSusta ustrelje-j letnikov, dočim je J P !>v Dn > u usmrčenih 300 l oblasti. - 0l*zulate bodo r v Nemčiji ; %^..Nemška vlada je z f|ie ur ,eti Vse nemžke kori- 1 S ade v rajhu. Vzroka j nemška vlada še ni ShT^0—— Nifi. zonah, je ] i Lausche J No J:.lnanca. ki določa, g ' i '51 in , trg0vci s starim c !vitid starinami s ' Sto*npravijo'da se > i ker drugače se ( < y J11 kak'h 100 "junk ! 1 Si®?0 je sprejelo to , J* 30 J leta 1937 iz raz'o- ( i Nrr, Prostori v nadlego , 4 prf-: , k Da j * Točka v or-t Ni J0^a, da smejo , W tati, ako zgradijo %i0 t0r0m Poslopje, rMo l ^ ognjem. i t rLorain? Ml Miu , 0 vršila v Lo- mSv nost KSKJ- ko i1 ic° , ?ja dn,8tva slavila Neranov*ve mladin-b>bo8 aPri^KJ. IzCol-» ltl ka/ pelJala dva busai ' sK«vaT ' kdo', y & buslh 3e se bl se rad peljal / ivj. Se priglasi takoj Crtuuaiipri Frank 0Sta odpeljala | {!?večer ln se vrneta ob natmanikal° ij S loj ravate kupiti M ^j0 kupite J11 taSC ko dobite- Nor- 1 Veli£e & furniture zalogo Frigi- iko Ci\ledenic-da -io ak°j- Cene so \ NBSftdba rojaka li s Kastelic, 15930 tl^W je Pri delu pri >> 1V ^hite City ju Vi> godova,, da le-IV.,. bolh;y v nezavesti v %>ici. Obiski ni- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: /a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier. $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered m second-class matter January 5th, 1909, at the Pošt Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 200 Wed., Aug. 27, 1941 Glas vpijočega v puščavi Eden največjih svetovnih državnikpv, angleški premier Winston Churchill, je v nedeljo spregovoril resno- besedo narodu v svoji domovini, resno besedo ameriškemu narodu, pa tudi vsemu ostalemu svetu. Vlil je novega poguma v srca onih narodov, kateri danes potijo krvavi pot pod nacijskim jarmom in jim obljubil odrešenje, ko bo enkrat strt zmaj-Hitler. V govoru, ki je bil potom radia ponešen okrog sve ta, je brez ovinkov povedal vesoljnemu svetu, tako zatira nim in ponižanim, kot onim, ki so si nagrabili in ki si še grabijo zemljo svojega šibkejšega soseda, da sta se združili največji demokraciji sveta, Zed. države in Anglija, v bojij proti največjim roparjem zgodovine sveta, proti nazijski Nemčiji. Nekaj pa je bilo v njegovem govoru oziroma nekaj, kar ni bilo, ki nas je oplašilo in nam stisnilo srce v strahu, da je naš slovenski narod zopet pozabljen. Ali je namreč mogo, če, da bi najspretnejšemu državniku ne bil znan kleni slovenski narod, ki je dasi majhen, pa vendar ne najmanjši na svetu in ki se v svoji kulturi lahko ko'sa z najbolj kulturnimi narodi? Ali je mogoče, da bi državnik Churchill, ki ima v malem mazincu zemljevid vsega sveta, ne poznal tistega koščka zemlje, katerega je, kakor je zapisal svetovno znani pisatelj Ivan Cankar, Bog nalašč izbral za zemeljsko bivališče Slovencev? In ali je mogoče, da bi veliki državnik danes ne vedel o nečloveškem zatiranju, da, sistematičnem uničevanju, ki se danes izvaja na slovenskem narodu od strani nacijev? Ne, ne upamo si niti misliti, da bi tega angleški premier ne vedel. Toda, če čitamo njegov govor, ki ga je imel v nedeljo, moramo z bridkostjo v srcu priznati, da Churchill ne ve za nas. Naj citiramo tisti del njegovega govora, kjer bi pričakovali s polno upravičenostjo tudi besedo o Slovencih, pa je ni: "Vsa Evropa je razbita in poteptana po mehaničnem orožju in barbarski furiji nacijev. Najbolj pogubonosni vojni inštrumenti so se združili v največji finesi izdajstva in najbolj brutalni izvedbi brezobzirnosti ter se združili v napad, kakršnega dozdaj svet še ni poznal in - ki je poteptal pravice, tradicije in zgradbe mnogih starih, častitljivih držav in katere danes leže v prahu pod peto in terorjem so-vraga. v Avstrijci, Čehi, Poljaki, Norvežani, Danci, Belgijci, Ho-landci, Grki, Hrvati, Srbi in predvsem francoski narod, — so bili pritisnjeni na tla. Italija, Madžarska, Romunska, Bolgarija, so si kupile sramotno milost s tem, da so postale hijene tigra. Toda njih položaj se malo razlikuje.od njegovih žrtev, ker sčasoma bo njih usoda ista. Švedska, Španska in Turčija se vprašujejo, katera od njih bo zdaj prihodnja na vrsti.' Tu je tisto veliko brezdno, v katerega je bilo pahnjenih večina evropskih držav in narodov in iz katerega ne bodo nikdar splezali brez pomoči.'.." * Noben treh narodov bivše Jugoslavije danes ne trpi toliko kot slovenski. Hrvati, dasi prisiljeni prebivati v lastni državi pod teroristično vlado vstašev, imajo končno le svojo državo in ne trpe, razen morda nekaj starih voditeljev, ki se ne strinjajo s sedanjo vlado. iKončno ravnajo Nemci tudi s Srbi prilično prijazno, ker bi si jih radi pridobili na svojo' stran in streljajo samo one, ki se jim zde nevarni. Toda naciji pa razsajajo po naši zemlji brez vsakega pardona, brez vsakega prizanašanja. Medtem ko imajo Hrvati svojo državo in imajo tudi Srbi' svojo državo pod nemškim vodstvom, pa nimajo naši Slovenci absolutno nič, nimajo absolutno nikogar, ki bi jih vzel v zaščito. Razdeljeni med dve sosedni državi, med Nemčijo in Italijo, so%izročeni na milost in nemilost v tuje roke. In kakor slišimo iz poročil, se je nemška oblast zaklela, da v nekaj mesecih ne sme biti nobenega Slovenca več. Izobražence, voditelje, so spravili v konfinacijo, kjer so za visokim plotom iz bodeče žice brez moči. Kmetom so vzeli vso zemljo in jo dali Nemcem. Družine selijo v južno Srbijo, na pot jim dajo borih 200 dinarjev. Nad 300,000 naših Slovencev nameravajo naciji spraviti iz njih rojstne in lastne zemlje in jih poslati v južno Srbijo, pa niti ne vedo, kaj bodo počeli tam. Tako se danes godi z našim slovenskim narodom in iz govora državnika Churchilla vidimo, da on niti ne ve za ta mučeni slovenski narod. Ne upamo si niti misliti, da bi namenoma prezrl v svojih izvajanjih Slovence. Kaj je torej temu vzrok? To, da se premalo oglašamo, da ne vpijemo v svet kot drugi, da bi se nas slišalo. Strah nas je misliti, da bi svetovni državniki ne vedeli za slovenski rod in njega trpljenje. Zato se moramo pa zganiti mi v Ameriki, ki nam niso zavezana usta, da povemo vesoljnemu svetu .o našem klenem narodu, ki ima vso pravico, po božjih in človeških postavah, do svoje svete zemlje, na kateri je prebival in jo branil s svojo srčno krvjo polnih 1,-300 let. Na delo moramo in poučiti merodajne kroge, da je med narodi, katere je stri v prah Hitler, tudi slovenski narod, ki je preveč dober, ki je preveč kulturen in preveč pošten, da bi kar tako izginil s površja zemlje. To naj bo naša naloga odslej in od te ne smemo odstopiti pod nobenim pogojem. Dolžni smo vršiti to nalogo, ker nam jo nalaga naša rojstna domovina, ker jo pričakujejo od nas naši bratje in sestre, da ne bo njih glas po rešitvi glas vpijočega v puščavi. To naj bo predvsem naloga naših slovenskih ministrov, ki so dospeli v Ameriko in ki so tudi v Angliji. A mi, ameriški Slovenci, jim bomo pomagali. Le tako bo mogoče, da bomo rešili sveto slovensko zemljo, da bo po tej vojni, ko' bodo svetovne demokracije določevale nove meje po Roose-veltovih osmih točkah, dobil tudi slovenski narod nazaj vse, kar mu je bilo vzetega, ne samo v tej vojni in ne samo, kar jim je bilo vzetega po zadnji vojni, ampak kar jim je bilo vzeto tudi prej, to je ozemlje vse od skrajne južne točke Istre do Taljamenta v Italiji in gori do Gradca, ki je bil tudi nekoč slovenski. Slovenski narod, ki je plačeval leto za letom v državno jugoslovansko blagajno nad pol miljarde dinarjev več, kot je pa dobil iz nje nazaj, zasluži, da dobi mesto ob strani sobra-tov Hrvatov in Srbov. Dolžnost jugoslovanske vlade v Londonu je, da o tem pouči angleške državnike, ako hoče zgraditi novo Jugoslavijo po tej vojni z vsemi tremi jugoslovanskimi plemeni. BESEDA IZ NARODA Volitve v Euclidu Mi v Euclidu z veseljem gledamo na naše časopise in na naše Slovence kako trdno podpirajo sodnika Lausche-ta, kot kandidata demokratske stranke za župana mesta Clevelanda, in to ne samo moralno ampak tudi finančno, ter se z Vami veselimo gotovo zmage sodnika Lausche-ta. Mi v Euclid imamo sedajludi zelo važno kampanjo. Prvič v zgodovini mesta Euclid bomo imeli Slovenci priliko izvoliti naše rojake v važne urade. Pri nas na demokratskem listu, ki ga vodi Mr. William Corbett, kandidat za župana, imamo kandidata demokratske stranke za mestnega advokata (City Solicitor) dobro poznanega Slovenca Mr. Frank M. Surtz. On je zelo dobro poznan med nami Slovenci kot aktiven delavec pri bratskih, politični hin kulturnih organizacijah. Po našem prepri: čanju je on eden najbolj sposobnih kandidatov za ta urad, ker je imel dosti skušenj kot okrajni odvetnik in potem kot pomožni državni odvetnik in kot legalni zastopnik naših bratskih podpornih organizacij. Drugi kandidat je Ray Turk, ki je zelo aktiven in intelegen-ten Slovenec, kateri je sedaj član šolskega odbora v Euclidu in poročevalec za dnevnik "Cleveland News." On je kandidat demokratske stranke za blagajnika mesta Euclid. Tretji Slovenec na listu demokratske stranke je naš prijatelj Mr. John Omerza, ki je kandidat za mestnega zastopnika (Councilman) v tretji vardi. . S pomočjo vseh Slovencev in drugih demokratov v Euclid bodo gotovo izvoljeni kandidatje demokratske stranke. Republikanci so razdvojeni. V našem mestu so še tri druge stranke, katere imajo kandidate na tako zvanem "Neodvisnem listu," toda vsi kandidatje za župana teh treh strank so republikanci. Mi ne vemo zakaj kandidirajo ti možje kot neodvisni, toda misliti je, da samo zato, da skrijejo prepričanje svoje stranke. Od početka Združenih držav sta vedno bili dve politični stranki. Danes imamo demokrate in republikance. V deželnih, državnih in okrajnih volitvah imamo vedno demokratsko in republikansko listo, toda pri lokalnih volitvah mesta Euclid so pa vedno vsi kandidatje na listu neodvisne stranke. Kaj je vendar vzrok? Brez vprašanja je to zato, da se razdeli glasove Sloven- cev in demokratov, in je potem izvoljen republikanec. Toda pri novemberskih volitvah letos bomo pa nastopili Slovenci in de-mokratje solidno in izvolili kandidate demokratske stranke. Vsi kandidatje demokratske stranke so že prejeli potrdila od vo-livnega odbora, da so nominira-ni kot polno močni kandidatje stranke. Gotovo ako hočemo izvoliti naše Slovence in kandidate demokratske stranke je treba finančne pomoči, da se prične kampanja. Z namenom, da se dobi nekoliko denarja, da se prične kampanja, bo priredil Slovenski demokratski klub Euclid-a piknik v-nedeljo dne 31. avgusta, 1941 v nWillofr Gardens" na E. 222nd Cesti in St. Clair ju. Vabljeni ste vsi, da se udeležite tega piknika, da se boste lahko sppznali s kandidati demokratske stranke in da s tem po-kažetc, da bomo Slovenci s pomočjo drugih demokratov v Eu-clid-u izvolili celotno demokratsko stranko, našo stranko, ki je stranka predsednika Roosevelta in sodnika Lausche-ta. Andy Jerman, predsednik, Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. radi. Tudi Adolf Hitlerjevi agent je z Lindbergom in Hoo-verjevo kopico.bodo prav pregledali in preštudirali to parado. Ti agentje dobro vedo, da so delavske vrste bile vedno v boju in so vedno nasprotovale nacizmu in fašizmu, tako tukaj kakor drugod. Oni tudi dobro vedo, da bo s tako veliko parado dobilo prebivalstvo mesta Clevelanda vtis kakšno moč ima CIO unija. Ta velika demonstracija tu v Clevelandu in drugod bo v dokaz tistim, ki si še vedno žele Hitlerja in nacizma v to našo ljubo prosto deželo. Imajo svoj program, katerega mora sovražiti vsak zaveden državljan, kajti njih program je: nizke plače, uničenje delavskih unij, višje cene in hočejo popolnoma izbrisati civilne svobodščine. Vsi, ki želijo biti v tej paradi, morajo biti na mestu že ob eni uri popoldne. Avtomobilski delavci bodo začeli s parado med 30. in 26. cesto na Euclid Ave. Parada bo zavila po 12 cesti na Walnut Ave. mimo CIO poslopja. Tam bodo sodniki, ki bodo odločili kdo ima najlepšo floto in največ članov v paradi. Fisher Body unija ima 3000 članov, ali bi ne bilo lepo, če bi ravno mi dobili tisto čast in nagrado. Čeprav še ne delate, pa se vseeno udeležite te parade. Velik lokal iz Loraina poroča, da se bodo tudi oni udeležili parade v Clevelandu. Vsa čast zavednim Lorainčanom, ampak nagrade nam pa ne boste odnesli, vsaj tako upamo. Odbor delavske parade, Fisher Body Local 45. Praznovanje delavskega dne Prihodnji pondeljek je De* lavski dan (Labor Day). Kako boste vi praznovali ta dan? Ta praznik se praznuje samo enkrat na leto in naše mnenje je, da je vredno, da ga praznujemo in to posebno v teh Časih, ki so polni grenkobe in solza. To praznovanje je imenitna ideja, bodite tudi vi med tistimi tisoči, ko bodo paradirali po Euclid Ave. delavci rama ob rami na Delavski dan za demokracijo in v protest proti nacizmu in fašizmu. Ta dan bo priložnost za tisoče in tisoče delavcev, ki še niso organizirani, da se pridružijo vrstan pod zastavo CIO. S to parado in demonstracijo bodo delavci pokazali, da se ne šalijo, ampak mislijo resno, ko pravijo, da bodo združeni z AFL in CIO vodili boj proti fašizmu in pomagali širiti demokracijo širom sveta. V Clevelandu je 80,000 delavcev članov CIO unije in koliko teh se bo udeležilo te parade za demokracijo na Delavski dan ? % Navadno jih je več tisoč na ločnikih in gledajo kdo je lepši in kdo ima več članov v pa- Zahvala prijateljem Morgantow®, Ind. — Zdi se mi, da ni več kot prav, da se na tem mestu zahvalim številnim mojim prijateljem, ki so me obiskovali v času moje bolezni. Najlepša hvala mladinskemu pevskemu zboru "Kanarčki" za krasno darilo. Prav tako lepa hvala tudi Gospodinjskemu klubu na Jutrovery in posameznim članicam za lepa darila. Hvala tudi vsem, ki ste mi poslali pismena voščila z željami na skorajšnje okrevanje in poslana darila. Hvala lepa tudi Eddie Zabu-kovec orkestru in njegovim prijateljem za tako- krasen šopet cvetlic, Eddiejev orkester je poznan zlasti po lepih valčkih in poskočnih polkah. Zato ga tudi vsem našim rojakom Za razne prireditve prav toplo priporočam. Najlepšo zahvalo pa naj prejmeta Mr. Josephine Hočevar in tMrs. Mary Zabukovec, ki sta mi bili v pomoč v času moje bolezni. Sedaj se zdravim tukaj na farmi pri moji sestri Mary in se počutim precej boljši. Tukaj imamo dovolj svežega zraka in tudi vročine ne manjka tukaj. Upam, da se v par tednih zopet vidimo v Clevelandu. Dragi prijatelji, vsi ki ste se me spomnili v času moje bolezni, mi boste ostali trajno v hvaležnem spominu. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala in bodite mi pozdravljeni, Ameriški Domovini pa želim obilo novih naročnikov, Helen Mirtel. Krščanska ljubezen do bližnjega v vojni "Težko je, da bi bil človek v tej vojni viteški," je nedavno dejal neki angleški minister — in mi vsi smo o tem prepričani. Vendar je nadnaravna, krščanska ljubezen do bližnjega bolj močna kot viteštvo. Tudi v teh dneh se • še zmagoslavno udej-stvuje sredi grozot modernega vojskovanja. To pričajo nedavno znane podrobnosti o junaški smrti in o pokopu francoskega letalskega častnika Geoffroya, ki je bil pred vojno profesor bogoslovja v Angelicumu, ki je mednarodni študijski dominikanski zavod v Rimu. Dne 5. novembra 1939 je častnik francoskega letalstva dobil povelje, naj poleti nad sovražno ozemlje. Tisti častnik, ki je bil oče treh mladoletnih otrok, se je pripravil na polet. Ko je p. Geof-froy zvedel za to, se je ponudil, da bi on odletel namesto družinskega očeta. Seveda je imel tudi on svojce, predvsem svojo priletno mater, ki bi jo brez dvoma hudo zadela smrt sina-duhovni-ka. Vendarle ne bi zapustil nikogar, ki bi ga tako potreboval kot tega družinskega očeta. Po dolgem oklevanju je bila njegova ponudba sprejeta. In zgodilo se je to, česar se je p. Geoffroy bal za svojega vojnega tovariša bolj kot zase. Dva sovražnikova letala sta ga napadla in njega in njegovega spremljevalca smrtno ranila. Tretji tovariš se je rešil s padalom. Na čuden način je goreče letalo brez vodstva letelo še 12 kilometrov daleč, preden je padlo na tla. Ko je letalo butnilo na zemljo, se je patrova glava odtrgala od trupla, ki je bilo že vse zogljenelo. Letalo je strmoglavilo na tla blizu neke vasi pri Trierju. Tretjega spremljevalca, ki se je bil rešil, so ujeli in ta je Nemcem povedal, kdo sta bila njegova tovariša. Vendar ni vedel, da je bil ta njegov letalski častnik tudi katoliški duhovnik. Obe trupli so položili v hrastovo krsto in ju pokopali z vojaškimi častmi. Katoliški divizijski župnik je za oba bral črno mašo in je opravil obredne molitve pri pogrebu. V Angelicumu pa so v novembru zvedeli, da p. Geoffrova pogrešajo. Dolgo časa niso njegovi tovariši ničesar zvedeli o njem. šele konec januarja so v Rimu z gotovostjo zvedeli, da je padel in da je blizu Trierja pokopan. Druge podrobnosti pa niso znane. Rektor Angelicuma, ki je državljan nevtralne države, je nato pisal nemškemu sobratu. Ta se je obrnil na nekega lajika, ki je bil blizu Trierja pri vojakih, in ga je prosil, naj mu sporoči podrobnosti o p. Geoffroyu. Ta je svojemu poveljniku razodel to prošnjo in je začel pozvedovati in je tudi sam šel na grob p. Geoffroya. Ondotni župnik je povedal vse o nesreči, smrti in pogrebu patra. Patri nemškega dominikanskega reda so poskrbeli za to, da je dobil p. Geoffroy na grob marmorni križ z imenom in datumom smrti. Ta primer priča, da utegne krščanska ljubezen tudi med sovražniki čudežno vplivati. -o- Iz Pariza do Cherbourga Reka Seine si iz pariške kotline v velikih ovinkih in-lokih utira proti severozahodu pot k morju. Seine je zaradi svoje 600 km dolge plovne možnosti in s svojimi prekopnimi zvezami z drugimi francoskimi rekami velikega pomena za promet. Ta reka nosi sama več ko polovico vsega francoskega povodnega prometa v deželi. Večje ladje, ki priplujejo iz Severnega morja in iz Rokavskega preliva, morejo po Seini neovirano pluti prav do Rouena. Kmalu ko zapusti Pariz, teče Seine ob mestu Saint-Germain. Tu so 10. septembra 1919 sklenili mirovno pogodbo, ki je zapustila "republiko Avstrijo" v Podonavju.- Toda Saint-Germain se v zgodovini s svojimi mirovnimi pogajanji ni zasidral, §amo po svetovni vojski, marveč tudi že v prejšnjih stoletjih. Tu so se končale hu-genotske vojske in tu je moral leta 1679 veliki brandenburški Volilni knez izročiti Švedski Prednje Pomorjansko. Dalje teče reka Seine mimo malega tvorniškega mesta Man-tesa s starovejskimi cerkvami, dalje mimo garnizije Vernona, z velikimi orožarnami; mimo Elbeufa, kjer je središče fran- coskega suknarstva in * tvornic in priteče v R"' je glavno mesto tiste P0^ To mesto je polno saških zgradb. Tu so ce^; in 15. stoletja in nad s' kvijo Naše ljube 156 m visoka železna f Blizu romanske cerkva vais je bil samostan, M ta 1087 umrl -normah Viljem Osvajalec. R°uej najpomembnejših industrijskih mest. tu tekstilnih tvornic ^ nic, dalje pa so še tv0. stroje in ladjedelnic^' razvita trgovina in Prl!, lika so pristanišča in 1 lesa in petroleja in širno železniško om^' ški pomen mesta Je' označen z dejstvo®* ( tu svoj sedež urad' francoskega vojaške^. V Rouenu se izobrazb coske izvidniške čete. ■ mesta je vojaško let3, uvzay. Iz pisane ga mesta je znano, glavno mesto vojv°. mandije več stoletij ® Angliji; dalje da je ' mestu leta 1431 na & gana Devica OrletfJ so bili tu v letih J? ška vojaška tabori^8' Od Rouena dalje j rali. Ves trud S^ požar ustavili, je „) šen. Šele po dolnji jim je končno P°slfij ogenj omejili. ji reč pipo, iz katere ji! in tako dobivalo v netiva. —Na begu čez ffy Iz obmejnih kraj^V Celje poročilo, da s°' gani ustrelili na b ,t tovarniškega del^ > Volentarja. Del«' speljati na led ),e ^v tapcem, ki v spravljajo ljudi ^ ^ pri tem obetajo f ' velikanske zaslug j j take brezvestnost1'^ goče dovolj ožigosaj; Anton Volentar. ^ dje sprevideli, J takšni, da bi se kJe ^ la cedilo mleko ima pri nas dob1"0 -o i delati, bo prav g° zaslužka. —V Mariboru 1? s rih ljudi. V prehrane je mest" J? mcčjo svojega urada ugotovila, ^i boru stanujočih " J nad 70 let. Ta V zanimive ugotovi ? da je Maribor zdy katerem dočakajo J ko starost. Nad ^ reč sedaj nič m®1^ jjf obojega spola, v vladujejo med te ^sjj ske ,kar je doka2' ^j, dožive,- kakor m0^ t? je v Mariboru l1 f rosti od 70. do do 90 let je vff 288 oseb, nad j/| — zdravnik dr. je star nad 10® im SATAN IN IS K A R10 T Po nemškem Izvirniku K. Maju Umaknili so se. Winnetou je ddložil plahuta-sti haik, ki bi ga bil motil pri zamahu, vzel tomahawk, ga zo-kolobaril krog glave in ga vrgel. Sekira je kolobarila nekaj metrov po tleh, se dotaknila s kopjiščem peska, pa se strmo dvignila, kolobarila v ločnici navzdol pa presekala kopjišče točno v sredini, prav kakor je Winnetou napovedal. Strmeli so. Ne samo da jim ni šlo v glavo, kako je mogel zadeti tenko kopjišče točno na mestu, ki ga je napovedal, neverjeten .čudež se jim je zdel, da se je sekira v letu sama in nenadoma dvignila, pa spet kolobarila navzdol. Iznenadeiii so strmeli. : 1 In zgodilo se je še nekaj, kar je bil še večji čudež. i ■ i Winnetou je odložil puško in šel po tomahawk. Stopil je med nje, pobral sekiro pa se vrnil, niti pogledal jih ni. Kar zijali so. "Življenje si tvegal!" sem pripomnil Apaču. Prezirljivo je zamahnil z roko. . "Pshaw —! Tile ljudje niso nikaki bojevniki! Saj niti pušk niso spet nabili!" "Pa če bi te bili prijeli — ?" "Imel sem še nož in pest. In razen tega bi jih bil moj brat krotil s svojo repetirko." Tak je bil Winnetou —. Hladnokrven, drzen, pa obenem preudaren, računajoč z vsako možnostjo. Beduinom se je menda že majalo zaupanje v njihovo premoč. In da bi ne utegnili razmišljati ,s.em se nemudoma oglasil še tudi sam. "Pazite! Pokazal vam bom še tudi svojo čarobno puško. Vtaknite drugo sulico v pesek!" Ubogali so. Dvignil sem repetirko. "Tale puška strelja brez pre-nehka, ni je treba nabijati. Deset krogel bom poslal v sulico, vsako za dva prsta niže. Pazite!" Začel sem. Naj prvo so vsi gledali mene, ali res ne bom nabijal, ko pa sem prenehal s streljanjem, so glasno vzklikajoč hiteli k sulici. Neopaženo sem spet nabil repetirko, da bi imel vseh petindvajset strelov, če bi bili potrebni. Čudenje kar ni hotelo prenehati. In da bi jih popolnoma ugnal, sem poskusil še eno sredstvo. "Zapičite sulico sto petdeset korakov dalje nazaj! Zadel jo bom in jo razstrelil v tri enake kose." Neverni vzkliki so se čuli. In lastnik sulice ni hotel ubogati. Vsa preluknjna je že bila, pa bi mu jo še razstrelil —. Toda še j h mu je mignil, prepričati se je pač hotel, ali bo res, kar sem napovedal. > Zataknili so sulico. Tenka je bila ko svinčnik na toliko daljavo, strel je bil tvegan, pa poznal sem svojo puško in vedel, da se smem zanesti na njo. Vzel sem medvedarico, ker repetirka ni nesla tako daleč, meril natančno in ustrelil dvakrat. Dve tretjini sulice sta izginili, le zadnja tretjina je še tičala v pesku. Ayuni so hiteli, da vidijo neverjetni čudež. Odložil sem medvedarico, vzel repetirko in zaklical tovarišema : "Bi^ž za njimi, da nam ne uidejo! Midva jih bova straho-vala s puškami, Winnetou pa jih bo razorožil." Stopili smo za njimi na pet deset korakov. Iz roke v roko so šli kosci sulice in čudenja kar konca ni bilo. Šejh je ves iz sebe vzkliknil: (Dalje prihodnjič) Dogodek s potovanja (Konec.) Telefon je molčal, sonce je zatonilo, in Ali, podčastnik, se je z mladeniči odpeljal v Car-ragage, ker so izjavili, da bodo z vlakom prešli grško mejo. Živinski voz je stal zdaj samo 40 piastrov, od katerih si Ali tudi ni pridržal več kot 20. Na kolodvoru Carragage so zvedeli, da se odpelje vlak k morju ponoči ob treh. Ali, ki je imel potne liste, je za urico izginil, in se je potem ponudil, da bi jim za odkupftino 1200 piastrov od glave izročil potne liste. Toda mladi popotniki so mu zabrusili v obraz, da se mu brez dvoma meša, molče so obsedeli na svoji prtljagi, kupili so si za svoj poslednji turški denar melono in so pljuvali zrna v čakalnico Carragaga. Čez uro se je Ali naveličal tiščati vanje. Potne liste je izročil trem proštakom in se je odstranil. Oni trije pa so se obdali s rladnokrvnostjo orientalcev. Vojaki, troje jih je bilo, so bili seveda še manj pripravljeni kot njih predstojnik, da bi si naprtili odgovornost za tri evropske postopače in njih nenavadna prometna sredstva na svoja ramena. Zatorej t;o jih odvedli v bližnje vojaško taborišče in so se ulegli na uho, po tihem upajoč, da jih bo Alan čez noč razsvetlil ali da bo policijski načelnik kaj drugega odredil. Ob devetih je prišel vlak. Čez deset minut se je spet odpeljal — pa brez mladeničev. Zdaj pa je bila turška kolodvorska policija tista, ki ni dovolila vožnje brez turškega vizuma. Zato pa jih je spremi'.al turški vojak z, nabito puško vzdolž tračnic, ki so čez deset minut dosegle grško ozemlje. Zlomljenih udov, z visoko pri-vihanimi hlačnicami, vsak po en stot na plečih, tako so hodili svoj križev pot. Študent je bil prepaden kakor pri maturi stavbenik pa je grozil, da se bo pritožili pri vladi, pa čeprav bi zato izbruhnila nova svetovna vojna. Čez dolgo časa je prišel po poti oslar, ki bi bil natovo-ril na osla polovico prtljage. Ker pa plačilo, ki ga je zahteval, ni bilo baš majhno, so se vsi trije škrtajoč z zobmi lepo zahvalili. Čez deset minut nato pa je prevzel prtljago za polovično ceno. Dozdevalo se je, da se bodo osliču nožice polomile pod težo, a oslar je tudi še zlezel na vrh vsega. Nožice pa so zdržale še do turške obmejne čuvajnice, ki je stala na vzvišenem bregu, za 500 m pred Grško. ^ Neki nov seržant jih je prevzel z največjo naglico in je mladim ljudem komaj pustil, da so se oddahnili, in nato jih je odvedel h grški čuvajnici, kjer jih je z nekaj besedami ta-korekoč oddal.s časnikar je koj zavohal fižol in se je usedel v kuhinjo. Z nekaterimi drobci šolske starogrščine .je toliko časa motovilil okoli, dokler ni izsilil skledo fižola za vse tri. Toda grški telefoni niso bili nič boljši od turških, in tuljenje "embrosov" je prav tako presedalo živcem ko "effendi." Ob vznožju čuvajnice je bila grška dežela, a poklicani poveljnik je prepovedal tak prehod grške meje. Stavbeniku so pa zdaj živci odpovedali* in tako divje je nahrulil grškega podčastnika, da je ta napel petelina na puški. In nasproti stoječa čuvajnica s polmesecem in z jsvezdo je spet zagledala te tri mlade popotnike. Ali, ki je bil tukaj za kuhar- ja, je bil ; sam, in mladeniči so sklenili v svojem obupu poslednji korak. Nasmehnili so se Aliju, še enkrat so pograbili svojo prtljago in so hoteli oditi _ navzdol v dolino, kjer je brez dvoma kje v bližini tekla Marica. Toda Ali je bil proti. Žalostno so prisedli k njemu. In ko je moral dobričina čez čas v neko kamrico, se je študent izmuznil. In ko se je kuhar spet pojavil, je študent že tekel po tračnicah v Odrin, kjer ga je zagledal seržant prvega dne in ga sledi/, a študent jo je ucvrl naravnost na policijsko načel-stvo in ves brez sape planil k načelniku, rekoč: "Me voila!" Načelnik je bil odličen gospod in ni poslušal tožba in pritožb študenta, ampak je govoril o drugih stvareh. Medtem ko sta stavbenik, in časnikar jedla fižol, je pozvonil telefon, ki ga Ali navzlic vsem poskusom ni bil splavil v tek, in je oznanil svobodo. Čez eno uro nato je prihitel študent, ves žareč od veselja, in je potrdil veselo vest. Seveda se Turkom ni tako zelo mudilo, in ko je prišlo dokončno dovoljenje, je nastopila že četrta noč. Vendar so bili trije mladi popotniki dovolj zadoščeni s tem, ker šo s svojo železno ži-lavostjo premagali celo turškega sv. Birokracija! Več ko štiri do pet kilometrov je vsak od njih hropel pod svojim stotom prtljage preko turških strnišč, dokler ni šlo več. Nekje na njivi so si postavili šotor in so omahnili. To je bil poslednji udare'c. Drugo jutro zarana pa sta že dva gumijeva čolna, natovorje-na z melonami, kruhom in lepimi željami civilnega prebivalstva, počasi plula po Marici navzdol. In stavbenik, ki je imel najdaljši vrat in najboljše oči, je kot poslednji videl blesteče se minarete Odrina. (R. Hyggins.) -o- Ljubljena od kralja - so-vražena od množice Angleški bombniki so napadli nemški lco no j ladij v Severnem morju. Slika nam kaze nemško ladjo, ki je bila zadeta po angleških bc-mbah in iz katere se dvicjajo oblaki dima, kar je znamenje, da so bombe dobro zadele svoj cilj. _ Ameriški patrolni bombnik na opazovalni službi nad Atlantikom v bližini Nove Fundlandije, kjer je ameriško vojaško oporišče. V tem pristanišču se nahaja še 15 zračnih orjakov izdelka PBY-5. Te vrste letaki vrše opazovalno službo nad severnim Atlantikom, če bi se slučajno prikazala krksnu nemška,.podmorrdca ali pa bombniki. Pred sto leti je prišla iz Vzhodne Indije plesalka Lola Montez v Evropo, kjer je postala ljubavnica in politična svetovalka bavarskega kralja Ludovika I. Zgodovina pozna malo žensk, ki bi bile imele na kronane glave tako usoden vpliv kakor, ta škotinja, ki so jo imenovali "bavarsko Pompadourko." Rodila se je 1820. v Monroseu na Škotskem kot nezakonska hči nekega častnika Gilberta in neke Kreolke. Vzgojili so jo v nekem dekliškem zavodu v Bathu. 1837. seje poročila s poročnikom Jamesom, ki mu je kmalu sledila v Vzhodno Indijo, že v jeseni 1840. je zapustila svojega moža in-se vrnila v Evropo. V Parizu si je nadela ime Lola Montez in je potem kot "španska plesalka" prepotovala vso celino. Njeni spori z nemško in rusko policijo in številni dvoboji, ki so se vršili zavoljo nje, so jo obdali z ob-stretjo skrivnostne, neodoljive ženske. Na zadnje pa so jo skoraj povsod izgnali. L. 1846. je prišla tudi v Mo-nakovo, kjer si je znala kmalu pridobiti naklonjenost kralja Ludovika. Postala je njegova ljubavnica in svetovalka, a s svojim ekstravagantnim nastopanjem je dražila prebivalstvo bavarske prestolnice, s svojim stalnim vmešavanjem v politiko pa si je naprtila končno sovraštvo najširših ljudskih množic. Ko se je ultramontano Abelovo ministrstvo uprlo kraljevemu hačrtu, da bi tujki podelili naslov grofice Landsberške, je kralja pregovorila, da je kabinet razpustil. Novo min.istrstvo. Oettingen-Wallersteinovo ji je podelilo plemenitaški naslov. Na zadnje je prišlo v Monakovu do težkih dijaških izgredov, zavoljo katerih so v februarju 1848, zaprli vseučilišče. Tedaj je odpor med ljudstvom dosegel vrhunec. Prišlo je do viharne revolucije in marca je moral kralj, čeprav s težkim srcem, privoliti, da se plesalka odstrani. S tem pa ni mogel več rešiti svojega prestola, še isti mesec je moral v korist svojega sina odstopiti. Lola Montez je začela živeti spet svoje nestalno življenje. Preko Anglije in Španije je odšla v Severno Ameriko, kjer je nastopala v gledaliških igrah, ki so jih napisali nalašč zanjo, kot osvoboditeljieo Bavarske izpod ultramontanskega jarma. Potem, ko se je še trikrat poročila, prvič z britskim gardnim častnikom Healdom, drugič z urednikom Hirilom in tretjič z nekim nemškim zdravnikom, je 20. junija 1861. umrla v New Yorku v največji bedi. IZ DOMOVINE — Vinska sejem v Ljutomeru. Dne 4. marca t. 1. je Vinarska podružnica v Ljutomeru priredila svoj trinajsti vinski sejem v lepo ozaljšani dvorani g. Zavrtnika. K otvoritvi se je zbralo mnogo vinogradnikov, gostov in raznih odličnikpv. Predsednik organizacije g. Zern-Ijič je pozdravil vse navzoče, posebej še vse odlične goste. Potem je orisal težki položaj vinarstva. Načelnik kmet. oddelka kr. banske uprave g. inž, Podgornik je pohvalno orisal ljubezen tukajšnjih vinogradnikov do goric. Pozival je navzoče, da vztrajajo in se ne ustrašijo trenutnih težav. Po lepih vzpodbudnih besedah je pozdravi! v imenu g. bana in otvoril vinski sejem in razstavo z željo, da bo mnogo uspeha. Razstava je bila nepričakovano dobro zalo-.žena. Na izbiro je bilo 150 vzorcev vseskozi izbornih vin. Kupcev, je bilo tudi iz vseh krajev Slovenije, vino so pokušali, si | zaznamovali, vprašali po ceni, a kupili so tokrat malo. Upanje pa je, da bodo kupci še rabili in iskali naše vino, da se bo cena ustalila in bodo še kupci in raz-stavljalci prišli na svoj račun. —V vasi Piljušič pri Težnju blizu Banjaluke živita dve ženski, Šaba Hajder in Saliha Mer-dič po imenu. Obe ženščini sta na glasu, da imata vsaka zase najgrši jezik daleč okoli. In druga drugo opravljata in ob-rekujeta. - Mnogo tožb je že bilo zaradi teh dveh kleptulj. Pred kratkim je Šaha v svojem prepiru s Saliho dejala, da je Salihin mož nič prida pritepe-nec. Saliha je to seveda takoj gorko nesla možu na nos, nakar je ta pri prvi priliki Šahi pri-mazal zaušnico. Ta je to takoj povedala svojemu možu Avdu Merdiču. Ta je planil pokoncu, vzel debel kamen in z njim na njivi do smrti pobil Salihinega moža. Zaradi tega je bil Mer-dič zdaj v Banjaluki obsojen na šest let hude ječe. — Posledica grdih jezikov. -o- MALI OGLASI Psi naprodaj Naprodaj imam devet tednov stare pse, Coon dogs. Dobite jih pri George Grabelsek, R. F. D. 3, Geneva, O. (202) Delo dobi Ženska dobi delo za hišna opravila; nič kuhe ali pranja, dva otroka v družini. Pokličite GLenville 1855. (201) Delo dobi Išče se ženska za delo v kuhinji ob petkih in sobotah zvečer. Zelo lahko delo. Vprašajte na 747 E. 185. St. (201) Sobe se išče Zakonski par išče dve opremljeni sobi v okolici St. Clair Ave. in 62. cesta. Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (201) V najem Odda se trgovski prostor in štiri sobe v slovenski naselbini na 16000 Waterloo Rd. Ključ se dobi zgorej, zadej ali pa pokličite ENdicott 4756. (201) Stanovanje se odda Odda se stanovanje, obstoječe iz. treh sob; nahaja se zgorej, spredaj na 41. cesti. Vprašajte na 1553 E. 41. St. (101) Soba se odda Opremljena soba se odda poštenemu moškemu ali ženski. Vprašajte na 1205 E. 60. St. (200) Išče se žensko Išče se mlajše dekle ali pa starejšo žensko za hišna opravila. Dober dom. Plača po dogovoru. Vprašajte na 956" E. 185. St., telefon IVanhoe 7330. (x) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 6 sob spodaj, 6 zgorej, 2 furneza, garaža, vse v dobrem stanu; nizka cena. Podrobnosti se dobi na 6106 St. Clair Ave. (Aug. 20, 22, 27, 29) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delb garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. * P7> kar ti sedaj le po-ZagreŠiH' \ 1S, Služili. In kaznova- s S;C*\Naši ujetniki z i lo J skusal bežati, dobi i J, jej., azjahajte in oddajte g »s 'r tulil - J ll 'a&i J 80 od smeha- Rad , j že ' a s° moje besede me- c 1 J*Waznost. Najbrž so r ;o!-da sem znorel. t ■of %vorn!udi šejh s sme" ; i irjsmetj°je pri kra-r i , da naj odPrem r i * sing,86 Sam Prepričaš?" v . ( ^ Se! Glej, mirno in d L , »stojimo pred vami, n jbiJe Petkrat več! Zbe- l IJ] i ze davno, da nas je j naši ujetniki ste, j , UJ8**' In če bodete 1 d°hitij0 naše kro- - 'jf • , r se Je obrnil k svo- n i t0glmisli zares> se zdi. S 5 Hah 8Tri - Tudi v r ^po ^ krogle. Dajmo to«, emPa nadnfcs!" k i{f i čeprav se r P>?etrSta- » S pel- da bodo plani-^ "its&i a ko okameneli so je edali in se čudili. Ov uant0pil Emery nekaJ U totoj^j in jim zaklical 11 i 6vidVlasonK m' k'1' kako znate stre- J THi Se £enili> vedeli r |jH]|las morebiti le slu- J pokaŽ6mo mi' i^jN. V. atrde stojita dva š PlS z!' dvigne eden svo" ^ ffih bom." uflHa • v Je res ubo" 1 1^avi-evide1' da se Eme- strel> j'e pre-r 4t • Kaj mu hodi \ jicl*4 Na sulico bo me- t ^ zadel »»smejal. ■eW^kin ' ,a dobro! Raz j a- ; 1100 tjale v pesek £ jef|' lran. Ne bom tebe } X < , IS jeubo«al. ] tflNen ?0lneril- Komaj ' 'J F% | °treboval, nezmot- i !clj«Vebil- ' JS j^;11- trdo pod želez-uPreluknjala krogla ifSO**tli okoli suli-. Zinil glasne be- VldJe ^il80 si i« se čudili. v|• 1 Je ogiasil tudi win_ lll^ij0 moj brat tudi SRV^ zijati?" r /ato -11m mo" m k He ' da našim Ikro-uiti." A\S-Ane b0 tre- Iv^at Imajo tile Iju- •!f. Nai vWl° d0br0' če 'Lihi bol;', j Premoreš z -Se čudili, še ffS; 5jl0 strah." jilZnam njihovega brat pove' kopjišče na1 f Vi 0U0v Bed?edlog mi je bil #1 i bo^ne sekire ' rin winnet°u ^dov ',metanju toma-dS f' ko b^ bil, kaj SfvSt.b0a° videli njego- rf^S 8o, :VlC^klicaaiU PH Sulid in Tale moj rie ^te 2je' kakršnega m%Z enithVldeli- Bojna se-^ I HJ' ^jo Samim metom ■ I ®°vražniku gla- bo, kaj zna." "Oh, kako se m01", mir," je dejala ma*1'. zdaj se ločita liaji"8' polnoma. Irma in nie' to ne gre, zaradi nje® di naju ne. Medve o» kaj, dokler naju če. Milica bi bila ^ Bog ve, zakaj se Je . tako zgoditi. More*"" vreden." "Lahko noč!" je dei, mir nejevoljno in Prel ter in sestro žalost Slabo je spal Vlf1" so vsakovrstne sk^' spanje o^3 trudn^ jamo." "Vladimir," je dejala sestra zamolklo, "saj nima Irma nič vere." "Od kod pa ti- to veš?" jo je zavrnil brat. "Prava vera se skriva v srcu,,ne šopiri se pred ljudmi." "Vsaj k maši naj bi hodila ob nedeljah kakor vsak krščanski človek." Vladimir ni odgovoril na to nič, ampak jima začel slikati prijetno življenje v bodočnosti, ko ju bo imel pri sebi. "Če bi vzel Stojanovo," je sklenil, "še sam bi živel težko z njo." N < liamo vse vrste furneze In boil«" £J NOBENE GOTOVINE TAK®/ jPL PLAČATE V TREH LETI*1 Urad in razstava*Vseh predmetov ^ SP 715 E. 103rdSt. GLenvile 9218 ( Vprašajte za našega zastopnika Štefan Rob^ NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA I TROJKA DR. FRANC DETELA "Vražje blato! Uf!" je vzdih-' nil Majer, ko se je zleknil po trdih tleh. "Oh, gospod doktor, kako sem vam hvaležen! Če bi vas ne bilo, bi bil zdajle že tam, kjer muh ni. Sopsti že nisem mogel več ker me je tako du-šilo; tiščalo pa tako po vsem živqtu, da me še zdaj vse kosti bole; ves život je premrl." Vladimir mu je sezul škornje in ga drgnil po nogah, da se je začela zopet pretakati kri po žilah, "Ti vrag, ti," se je jezil Majer. "Nič več ne bom hodil tod. Kaj stori vendar dež! Kolikrat sem že šel čez to blato, a prav malo se je vdiralo. Danes sem pa naletel. Težak človek in nerodno sem kobacal ven. Vi ste moj rešitelj; kako vam morem povrniti vašo ljubav?" Vladimir je trdil, da je storil le svojo dolžnost. "Gospod doktor, jaz bi pa storil tudi rad svojo dolžnost." "Morebiti pride prilika, ko mi boste mogli ustreči vi," je dejal Vladimir in malo zardel. "Jaz mislim, da vas razumem, gospod doktor," je dejal Majer. "Tu moja roka." Ko se je bil odpočil, sta se oba vrnila po bližnjem potu proti krčmi, kjer je bil ostal voz. "Ženske, škafe v roke!" je kričal Majer, prišedši do krčme. "Glejte me, kakšen sem!" Strme je povpraševal krč-mar, kaj se mu je bilo prigodi-lo, in mu prinesel svojo pražil jo obleko, da se je preoblekel. Za mizo se je gospod Majer najprej odškodoval za prestani strah in za težave napornega lova, potem pa je začel natančno opisovati čudni dogodek, ki je bil tako sijajno pokazal njegovo hladnokrvnost in junaštvo. "In tvbjo neprevidnost," je očital Edvard, ki se ni bil ganil od krčme. "Meni. se ni moglo prigoditi nič takega." Gospod Majer pa se je ponašal z nezgodo, kakor če bi bil ustrelil jelena. "Človek - vsaj kaj doživi." Čez dolgo časa je dospel tudi baron in z njim je prinesel deček bogat lovski plen: dva zajca, šest jerebic in tri divje race. ! "Ali so drugi že tukaj?" je nagovoril krčmarja v veži in ta je začel pripovedovati, kako kmalu bi se bila pripetila nesreča gospodu Majerju. Baron je nekoliko pobledel in se zamislil. S suhimi besedami je voščil srečo gospodu Majerju, ki mu je začel od konca živo pripovedovati vse, kar se mu je bilo ali kar bi se mu bilo lahko pripetilo. "Kak pobalin je prestavil znamenje," je menil krčmar in pridno nosil na ,mizo. Medtem se je sušila gospodu Majerju obleka, da jo je oblekel zvečer, ko se je vračala družba. "O mojem dogodku molčite!" je ukazal Majer, ko je obstal voz na Mlaki. Tu je čakala večerja, med katero sta gospa in gospodična dražili gospode, ki niso bili nič ustrelili, in slavili spretnost baronovo. Gospod Majer jfe slovesno molčal. Ko pa se je bilo ogrelo omizje, je vstal in z živo, v srce segajočo besedo jel opisovati svojo grozno -nesrečo in čudovito rešitev. "Ko bi ne bilo gospoda doktorja," je dejal, "bi bil strahovito poginil; noben človek ne bi vedel, kje počiva ubogi gospod Majer.' Dpkler bom živ, se bom spominjal tega dne in vedel hvalo svojemu rešitelju, ki stoji mojemu srcu'za mojo rodbino najbliže. Sklenil sem pa še tesneje ga združiti z mojo družino. Irma, Vladimir, vajine oči so mi že izdale sladko skrivnost, vajina lica mi pravijo, da se ne motim: naj bo dan moje rešitve tudi dan vajinega veselja. Irma — tvoj ženin; gospod doktor Vladimir Dragan — vaša nevesta!" Vsa družba, z Irmo in Vladi-mirjem vred, je osupnila. Irma in Vladimir sta bila med govorom res zardela čez in čez, a vpraša se, če je obeh rdečico prav tolmačil gospod Majer. Vstala pii sta oba, si podala roke in se poljubila. Zahvaljevala , sta se potem gospodu in gospe, . ki sta jima voščila srečo, oni I ravno tako ^živahno kakor ta 1 slovesno. "Zivio!" je kričaFEd-' vard in zvrnil kozarec. "Prosit!" je dejal baron in prestavil kupico na mizi. "Gospod Majer," je dejal baron, ko ?o bili zoppt sedli, "če bi bili vi poginili brez sledu v močvirju, bi vss mislilo, da ste ušli v Ameriko." , > "Smešno! V Ameriko! To bi mislil le.kak norec," "Ampak gospod beneficiat bi se jezil," je menil Edvard, "ker bi mu ušel lep pogreb." "To bi mu privoščil," se je nasmehnil Majer. "No, pa saj me tudi tako ne bo pokopaval; on ne. To bom poskrbel v opo- 2 roki. Meni sploh preseda ves ta brimborium. Če bi imel človek gomilo na svoji zemlji, na vrtu ali v logu pod košatim drevesom, kjer bi mu peli ptiči, . kaj prijetneje bi bilo to, nego stiskati se na pokopališču ka- ' kor kmetje v cerkvi! — Gospod ) Vladimir — ne zamerite, da vas - imenujem kar po domače kakor ; svojega sina, na katerega sem i ponosen, — ali je kak zakon, da \ se mora pokopati človek z dragimi ceremonijami skupaj z vsakovrstnimi mrliči? Ali me more kdo postavno siliti, da se pokopi jem, kjer ne maram?" "Marsikaterega še nočejo ne . pokopati na pokopališču," je I menil Vladimir. I j "Smešno! Kako more parne- V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE IN X.JUBLJENE MATERE MARY ŽURGA ki je za vedno v Bogu zaspala dne 27. avgusta, 1935. Ljuba, draga in nezabna mati I Že polnih Sest let rahljamo zemljo na Tvojem prezgodnjem grobu, naša očesa rose livado in rušo, pod katero počiva Tvoje plemenito materinsko-srce. Pred dvema leti je legel k večnemu počitku Tvoj soprog in naš nezabni oče. V globoki tugi ip žalosti Vama kličemo: Bog Vama daj večni počitek do angeljskega klica k vstajenju! Žalujoči: OTROCI in SORODNIKI. Cleveland, O., 27. avgusta, 1941, THE SIEGE OF FORT MEIGS—1813 "The British have Detroit. General Hull has surrendered," was the ominous message carried by frontiersmen mounted on plunging, foam-covered horses to the isolated Ohio settlements and log cabins during the summer of 1812. Quickly a second message, even more terrifying, passed from man to man—the story of the "Massacre of the Raisin River," near Monroe, Michigan. The United States was again at war with England. The Indians had danced the war dance. From the fort at Detroit, invasion of Ohio might come at any moment, bringing with it savage, merciless warfare. Again Ohio was to be a battleground. Again the whole North-(west was in danger. Action, quick and decisive, was ■the watchword. Fort Meigs, commanded by General William Henry Harrison, was built opposite Maumee, Ohio, to halt the British advance. For several weeks there was quiet, then the storm broke. Out of an early spring night in April, 5000 English troops and Indians appeared. Fort Meigs and its garrison of 800 was surrounded. Four batteries were quickly set up on the west side of the Maumee. A day and night cannonade started. One of the diversions of the garrison jyas to collect shot which had been heated red hot and fire them back at the British. Fully 1000 jvere returned to their senders. But relief was on the way. General Green Clay with 1200 Kentuckians was coming swiftly up the Maumee. A scout, piercing the lines of the besieging Indians, reached General Harrison. "Capture and spike those cannon with part of your men and have the rest fight their way into the fort," General Clay was told. The cannon were captured and spiked. The undisciplined troops began to pursue the fleeing Indians, who kept just out of range. Suddenly a war whoop sounded shrilly. The pursuing soldiers were in the very center of a carefully planned ambush. .Some were murdered. Others were forced to run the gantlet. The spiked can* non were re-captured and returned to action: But the British were afraid of still further reinforcements. On May 9 they lifted the siege. For ten weeks Fort Meigs was left in peace. Then, unable to win by siege, the British tried strategy. A fake battle was staged in the nearby forest. Perhaps, the British thought, the garrison will be fooled into believing a relief party is under attack and come to the rescue. This, too, failed. Discouraged, the siege was lifted—this time for good. The Valiant defense of Fort Meigs stopped this British attempt to invade Ohio and is another link in the chain of important military events on Ohio soil. Today a fine, slender shaft marks the site of the fort and stands as a memorial to fearless American soldiers who fought and won against great odds. Next Week—"Old Betsy" saves the day. ima toliko snubcev? — Žalilo t ga je, da nevesta ni všeč mate- i ri. Toda ta ima predsodke, ker je preveč vneta za Stojanove. 1 Ko bosta pa živeli skupaj, se i kmalu sprijaznita. Res da tudi njemu niso ugajali nekateri ču- ] dni nazori neveste, zlasti se mu < je videla premalo pobožna. Toda kako bi mogla biti drugačna, i ko sliši doma le pusto in plitvo govorjenje in vidi tako malo j lepega in spodbudnega? A ko i pride v drugo ozračje, bo postala vsa druga in njeno mehko ; srce se bo navzelo blagega mišljenja njegove matere in ses- i tre. Kako srečen bo potem on, j kako se bo ponašal z njo, ki je tako izobražena in bogata! < V take misli zatopljen ni zapazil, kako se mu je bližala sko- : koma grda pošast. Ves se je . zganil, ko se je vzpel po njem baronov pes. A kmalu je imel i puško pri rokah in jezno udaril s kopitom, da je cvile in renče odskočil Foks. "Nesramnost, s takimi mrha-mi plašiti ljudi!" je dejal razjarjeni Vladimir. "Ali velja to meni?" se je oglasil iz teme baron in stopil v mesečino proti Vladimirju. "Vam in vaši pasji družbi." "Takirii besedam bi se spodobil pasji odgovor!" je zakričal baron in mahnil z bičem po zraku. "Tu ga imate!" je vzkliknil Vladimir in vzdignil roko, pred katero se je baron hitro umaknil. "Se bova še videla!" je hro-pel l^ron in preklinjaje odko-račil. Vladimir je še počakal nekoliko in snel puško, pripravljen, da ustreli psa, če bi ga oni naščuval. ■'■A nič se ni zgodilo in nadaljeval je .svojo pot, nejevoljen zaradi nepotrebnega prepira. "Lep dan, ki se pusto končuje," je dejal sam pri sebi in hitel proti luči, ki je stala vedno na oknu domače hiše in mu kazala pot, kadar se je vračal ponoči. Mati in sestra sta ga še čakali, dasi je šla ura na enajst. "Ali ste se dobro imeli, Vladimir?" je pozdravljala mati. "Ali si kaj lačen? Helena, pri-nesi čaj in pečenko! Najprej jej, potem boš pripovedoval." "Nikar se ne trudite!" se je branil Vladimir. "Lačen nisem nič, ampak truden." "Pomenimo se torej jutri. Postelja, je že pripravljena; a nekoliko boš vendar večerjal." Vladimir je površno omenil poglavitne dogodke preteklega dneva. "In kaj se je zgodilo nazadnje! Uganite,mama!" je dejal. Mati je ugibala sem in tja, pomagala ji je Helena; a pravega nista pogodili. "Ali kaj prijetnega ali neprijetnega?" je vprašala sestra. "Kakor se vzame," se je po sili nasmehnil brat. "Zame — prijetno." "Menda se vendar nisi zaročil?" "Menda vendar ne!" je opo-nesel brat. "Ali je to taka pregreha? Da, zaročil sem se." Mati je sklenila roke v naročju in žalostno gledala sinu v obraz; tudi sestra je molčala. On pa jima je začel očitati predsodke, ki delajo krivico njegovi nevesti, zagovarjal jo in hvalil. Materi je prilezla solza iz oči in zdrknila po velem licu. Vladimir, ki je to zapazil, jo je objel in vprašal prisrčno, zakaj mu ne privošči sreče. "Oh, Vladimir, Vladimir," je tarnala mati, "jaz jokam )za tvojo srečo, kateri ti koplješ SSjž -.11 1 .oO*llV 1 19«Wo0*XJ 1 NORWOOD APPLIANCE & FURH2 6104 St. Clair Ave. 819 E-1? UČITE SE ANGLEŠČINE Iz Dr. Kernovega ANGLESK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" - kateremu je znižana cena £ 9 HU in stane samo: $ Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA Ql 6113St. Clair Ave. Clevelan^y