DOLENJSKI LIST E£ C l 1 Krka je in bo način življenja Ob 80-letnici magistra Borisa Andrijaniča, ustanovitelja novomeške tovarne _______zdravil, so zaključili investicijo, vredno 8 milijonov dolarjev NOVO MESTO — Tovarna zdravil Krka iz Novejpi mesta je v zadnjih dveh letih porabila vei kot 8 milijonov dolaijev za obnovitev in posodobitev proizvodnje, ki mora Se bolj kot doslej ustrezati strogim svetovnim merilom. Tako so poleg čistilne naprave, ki je Se v gradnji, obnovljene in povečane vitalne farmacevtske linije in zgrajeni nekateri infrastrukturni objekti, ki bodo Krki, izvoznici v sto milijonih dolaijev in po dohodku prvemu podjetju v Sloveniji, še utrdili položaj doma, v Evropi in svetu. V petek so omenjene objekte predali namenu, pomembno slovesnost pa še nadgradili s počastitvijo Borisa Andrijaniča, očeta Krke, ki je v soboto napolnil 80 let življenja industrijski delavec, z bistveno pripombo. da zdravila in kozmetika niso žeb- * d 1 |Cf ‘ji !» SRE' ČA1 ilKOV atežu seje 8. de« skoli 100 ztf obrtnikov iz občine Brežice. V veselem vzdušju, za katerega so poskrbeli god-i 0 'beniki, je navzoče pozdravil predsednik združenja obrtnikov občine Brežice. Ob tej priložnosti so izbranim podelili pri-;Ll znanja. Slavnostni govornik je bil Ivan Tomše, predsednik brežiške občine, j Poudaril je, da bodo v prihodnji Siovni-J ji, o kateri bomo glasovali kmalu, tudi |i obrtniki zelo pomembni. Ivan Lopret je I poudaril, da v prihodnje za obrtnike ne 'Tbo lahko. Pred nami je razvojni program, za katerega bodo potrebna ogromna sredstva. Obrtnikom, ki slab-— '5e stoje, bomo nudili olajšave. Vsako sredo od 7. do 12. ure bodo obrtniki lahko prihajali na razgovor. Otočec gosti najboljše barmane Jutri in v soboto prvenstvo v mešanju __________pijač__________ OTOČEC — V Garni hotelu na Otočcu bo jutri in v soboto nadvse živahno. Tukajšnji hotel Grad in Društvo barmanov Slovenije sta organizatorja že 13. državnega prvenstva v mešanju pijač in hkrati l. mednarodnega tekmovanja barmanov za pokal Otočec. Pričetek tekmovanja bo jutri ob 9.30, ko se bodo najboljši jugoslovanski barmani, ob njih pa še kolegi iz Italije, Zahodne Nemčije, Avstrije, ČSFR, nemara tudi iz Madžarske, pomerili v kategoriji mešanja suhih in sladkih koktajlov, v soboto med 9.30 in 13. uro pa bo tekmovanje v mešanju dolgih pijač. Dodajmo, da se bodo v soboto ob 11. uri v pripravljanju koktajlov preizkusili tudi jugoslovanski novinarji, med njimi bosta tudi predstavnika našega lista in Studia D. Dvodnevno tekmovanje bo zaokrožil ples barmanov, na katerega so seveda vabljeni tudi ostali gosti, še posebej, ker je pripravljen bogat spored z modno revijo italijanske konfekcij-skp firme Fin Rnrri ki se hn s svn- Pravzaprav bi lahko rekli, da je bil prvi dogodek podrejen drugemu. In prav je tako. Magister Boris Andrijanič je toliko naredil za Krko, Novo mesto. Dolenjsko in Slovenijo, da jubilejno srečanje z njim ni bilo samo pozornost, izkazana njegovemu delu, osebnosti in . letom, ampak tudi zbor ne po naključju izbranih ljudi iz vse države in tudi tujine, ki vedo, daje Krka pod vodstvom mag. Andrijaniča in njegovih naslednikov v tem delu sveta postavila marsikateri delovni, poslovni, civilizacijski in tudi medčloveški standard. Iz nič rojena Krka je dokazala, daje lahko dolenjski človek vrhunski strokovnjak in vzoren SLABŠE ZA KMETE SEVNICA — Sl. septembrom seje spremenil zakon o pokojninskem zavarovanju kmetov (takih zavarovancev je v sevniški občini okrog 400), ki je za kmete mnogo slabši, kot so bila stara določila zakona. Tako bi po besedah direktorice sevniške Kmečke zadruge Jožice Mlakar kmetica za 20 let delovne dobe dobila po starem zakonu okrog 2500 din, po novem pa komaj 805 di-naijev, moški zavarovanec pa celo komaj 600 dinarjev. Potemtakem bi bile kmečke pokojnine dosti slabše, nižje od starostne pokojnine in celo od vsakršne socialne podpore, tudi klošarjev. Prispevki za to zavarovanje pa so vse prej kot nizki. Direktor uprave za družbene prihodke Alojz Golobje na seji sevniške vlade povedal, da so kmete obvestili o teh spremembah, toda večina zavezancev ni imela materialnih možnosti, da bi se uvrstila v višji razred. Mlakarjeva je odvrnila, da tega obvestila še ona ni najbolje razumela. Vladaje sklenila, da bodo kmete o zadevi poljudno seznanili, tudi s pomočjo predstavnika SPIZ-a iz Ljubljane. Iji. Krka ima danes tolikšen ugled in tako vsestranski potencial, da jc sodelovanje z njo tudi stvar prestiža. Vse te in druge elemente je v Krko vgradil magister Boris Andrijanič. Direktorjem v pokoju, pa čeprav generalnim, običajno ob jubilejih ne prirejajo počastitev. Borisu Andrijaniču sojo. Na svečani seji delavskega sveta je bil tudi Matija Maležič, podpredsednik slovenske vlade. Magistru Andrijaniču je voščilo, ki zelo presega protokolarne okvire, poslal tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Med mnogimi lepimi besedami, ki so te dni dosegle slavljenca, naj posebej omenimo misel poslovnega partneija iz Črne gore, kije dejal, daje spoštovanje, ki ti ga izkažejo tvoji ljudje, tvoj narod, največ, kar lahko doseže človek v življenju. Boris Andrijanič je dosegel vse, njegova Krka pa ni samo tovarna zdravil, ampak način življenja in mišljenja, na Dolenjskem in z dolenjskimi možgani narejeni standard za slovenski prodor v Evropo in svet. M. BAUER PRAZNOVANJE 35-LETNICE IMV NOVO MESTO Največji novomeški delovni kolektiv IMV bo v sredo, I9. decembra, svečano proslavil 35-letnico svojega obstoja. Slavnostna proslava se bo pričela v sredo ob I9. uri zvečer v Domu kulture z. otvoritvijo fotografske razstave o IM V ter nadaljevala ob 20. uri, prav tako v Domu kulture, s slavnostno akademijo, na katero bo, kot jc obljubil, prišel tudi predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Na slavnostni akademiji bodo sodeloval Trio Lorenz, Polde Bibič, Nataša Dolenc in mešani pevski zbor IM V, ob zaključku pa bodo pionirji kolektiva IMV prejeli grafike akademskega slikarja Bojana Golie. OSEMDESETLETNIK — Slavljenec Boris Andrijanič v družbi s podpredsednikom slovenske vlade Matyo Maležičem in generalnim direktoijem Krke Milošem Kovačičem na slavnostni seji delavskega sveta v Dolenjskih Toplicah. (Foto: M. Vesel) Deklaraciji o kočevski stvarnosti Nesrečna Kočevska KOČEVJE Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so prejeli osnutek Deklaracije o kočevski stvarnosti. S tem dokumentom želijo opozoriti najvišje republiške organe na težaven položaj kočevske občine, za katerega pa občina ni sama kriva. Republika in zveza sta namreč zaprli velika območja občine, zaradi Cesarje bil načrtno oviran razvoj zasebnega kmetijstva, turizma. posodabljanje cest itd. Kočevska je bila poizkusni poligon za družbeno kmetijstvo. Vsemu temu je bil podrejen še razvoj industrije. Manjši je bil odstrel divjadi, ki zdaj ogroža gozd in kmetijske površine. Obč ina je najredkejc naseljena med vsemi v republiki itd. V občini menijo, daje za ureditev razmer odgovorna tudi republika. Zato v Deklaraciji predlagajo pospešeno izgradnjo in posodobitev cest. saj imata občina najmanj posodobljenih cest v republiki. Pričakujejo tudi materialno in kadrovsko pomoč pri ustanovitvi razvojne agencije za uresničevanje programa ponovne oživitve Kočevske. Pomoč bo potrebna tudi pri razreše-vanju lastninskih razmerij, saj bo to : na Kočevskem, kjer je velika večina zemlje v družbeni lasti, še posebno zapleteno. Pričakujejo tudi čimprejšnji prenos oblastnih in uprav- j nih funkcij za vse ozemlje na občino. Razen tega bo Kočevski potrebna večja pomoč pri obnovi tistih redkih kulturnih spomenikov, ki so preživeli medvojno in povojno t pustošenje. Ob sprejemanju osnutka Deklaracije so razpravljavci med drugim poudarili, da se zavedajo, da ima slovenska država prav zdaj velike j težave in da prihajajo razne zahteve i tudi z drugih območij Slovenije, j Vendar je bila v preteklosti prav na poseben način obremenjena samo i Kočevska. Te resnice kočevski delegati ne smejo zamolčati slovenski javnosti in najodgovornejšim republiškim organom. J. PRIMC na 2. strani: • S stečajem do preporoda Uporov? na 3. strani: • Kmetje bodo preživeli Slovence na 5. strani: • Kočevje pred popolnim zlomom na 8. strani: • Ob izjavi borcev dolenjske regije na 10. strani: • Se cerkev spet vrača v politiko? na 11. strani: • Smo rod, ki bo udejanil slovenske sanje? na I6. strani: • »Priznanje izsilili s kemičnimi sredstvi« Priprave na plebiscit, ki bo 23. decembra, so v teku Zbori krajanov, okrogla miza, izide Odločajmo čenči bodo dobili po pošti osebno vabilo na plebiscitno odločanje z vabilnim pismom vseh treh slovenskih predsednikov. Tako je vsaj obljubljeno. V tem dobrem tednu, kije še preostal do izjasnitve na plebiscitu, bodo v krajevnih skupnostih, če bo za to interes, pripravili tudi zbore krajanov, na katerih naj bi razčistili in pojasnili vprašanja, ki morda Je begajo ljudi. Predvidena je tudi osrednja občinska razprava oz. okrogla miza o plebiscitu. Za to priložnost bo izšlo novomeško občinsko glasilo Odločajmo, ki bo v vsak dom prineslo dodatne informacije o potrebnosti, namenih in ciljih plebiscitnega iz-jasnje vanja. , n fisočl POZDRA VILIMKLA VŽA — Enaodprvih večjih prireditev na novolel , e. !o okrašenem Glavnem trgu v Novem mestu je bil prihod Miklavža s spremstvom. Vin Je k' ve^ ljudi kot lan' ‘n Miklavž se je po programu že dobro uro zadržal med 1Iroki, delil bonbone in pomaranče. Letos je pozdrave in želje ob prihajajočem letu , ktnesel tudi v trgovini Julija in Kekec. Otroci čakajo že svojega dedka Mraza. Na 9 dolenjsko se bo pripeljal 22. decembra in bo z otroki vse do petka 28. decembra. Tako kot lani bo obiskal vse krajevne skupnosti, obdaril 9500 otrok, vsak večer se rj( r° ustavil tudi na Glavnem trgu, kjer bo pripravil bogat in nadvse zanimiv prednovo-A , eini program. (Foto: J. Pavlin) ZELENI KRŠKEGA IZSTOPILI IZ DEMOSA KRŠKO — Ker so krški zeleni prepričani, da Demos, ki združuje socialdemokrate, krščanske demokrate in kmečko zvezo, ne izpolnjuje dogovorov na politični koordinaciji, so zeieni izstopili iz Demosa. Sekretar Zelenih Krškega Silvo Mavsar pojasnjuje ukrep s tem, da na seji občinske skupščine delegati niso spoštovali skupnega dogovora pri glasovanju. Vzrok za tak sklep je glasovanje o osnutku odloka o reorganizaciji občinske uprave, ki so ga delegati sprejeli. Izstop zelenih iz Demosove politične koordinacije pomeni, da bodo zeleni podpirali vsakogar, četudi ne bo iz Demosa. To naj bi spremenilo tudi razmeijc moči v občinskem parlamentu in olajšalo delo občinskega izvršnega sveta, ker ne bo več tako trdne koalicije. NOVO MESTO Za plebiscit 6 samostojnosti in neodvisnosti Sloveniji tečejo vse potrebne priprave tudi v novomeški občini. Volišč bo 91, kolikor jih je takoj po letošnjih spomladanskih volitvah na predlog in v soglasju s krajevnimi skupnostmi določila občinska volilna komisija. Kot že običajno, bodo odprta od 7. do 19. ure. V volilne odbore bodo pritegnili tiste, ki so pomagali že pri izvedbi letošnjih volitev. Vsi volilni upravi- ŠTIRI DESETLETJA BREŽICE Brežiški planinci so 7. decembra v Domu JLA slavili 40-letnico obstoja. Slavju so se pridružili tudi planinci iz Bosne, Hrvatske in Slovenije. Gosteje pozdravila predsednica društva Marija Veble, kije govorila tudi o težavah in uspehih društva v letih obstoja. Z vztrajnim delom in planinsko vzgojo, je poudarila Vebletova, so sc razvile različne dejavnosti. Vsako leto se je v društvo vklučevalo več mladih, za kar smo hvaležni mnogim posameznikom, ki so v tem času prispevali k razvoju društva. Predstavnik Planinske zveze Slovenije je pohvalil brežiške planince, Mariji Veble pa je podelil Blovdkovo plaketo. Marjan Rovan je prejel srebrni znak Planinske zveze Jugoslavije. b HORVATIČ NEODVISNI — O prednostih in strategiji neodvisnega Tomšičevega sindikata so v Metropolu govorili sekretarka Alenka Orel, predsednik France Tomšič in podpredsednik Tone Frantar (od leve proti desni). Načelno proti stečajem in proti stavkam Neodvisni sindikat se je predstavil v N. mestu NOVO MESTO V hotelu Metropol seje prejšnji torek na okrogli mizi predstavil Tomšičev sindikat, kakor popularno pravimo Neodvisnemu sindikatu in prvi slovenski alternativi tako imenovanega Ravnikovega sindikata, uradno imenovanega Svobodni. Zastopali so ga ustanovitelj in predsednik France Tomšič, podpredsednik Tone Frantar in sekretarka predsedstva Alenka Orel, ki skrbi za organizacijsko plat sindikata. Nastop pred maloštevilno publiko je povezoval Janez Pezelj. Tone Tomšič je utemeljil potrebo in nastajanje alternativnega slovenskega sindikalnega gibanja v preteklosti in njegovo delovanje ter stališča sedaj, ko je že etablirano, njegov Neodvisni sindikat pa ima v vsej Sloveniji že prek sto tisoč članov. Povedal je, da v Evropi tako rekoč ni nepolitičnega sindikata, zato ga najbrž, ni tudi pri nas, pa naj si poskušamo še tako dopovedovati nasprotno. Je pa prav, da sindikalna gibanja sodelujejo med seboj, saj je njihova prva skrb delavec in njegove pravice. Poudaril je, daje njegov sindikat predvsem za poštene odnose znotraj sindikalnih gibanj, kot tudi znotraj podjetij. Je načelno proti stečajem, proti stavkam, ki morajo biti le najskrajnejše sredstvo pritiska, proti breposelnosti in za poštene plače, ne pa razbiti OD v veliko število bonifikacij, tako da delavec konec koncev niti ne ve, koliko zasluži. Tone Frantar je spregovoril predvsem o družbenem angažiranju sindikata, ki se kaže med drugim tudi v pozitivnem odnosu do plebiscita, Alenka Orel pa je pojasnila njegovo organiziranost. Neodvisni sindikat je v Novem mestu najmočnejši v Tovarni zdravil Krka, kjer ima nad 700 članov. TJ. PRVI SRBSKI RAČUN RIBNICA — Poročali smo že, da ima ribniški Inles na območju Srbije 5 prodajnih skladišč za svoje proizvode, ki so zadnje leto poslovala uspešno. Kaže pa, da ne bodo več dolgo, saj Srbija uvaja »carine in takse« na slovensko in hrvaško blago ter poslovne prostore. Prvi račun za prodajno skladišče v Stari Pazovi je Inles že dobil, znaša pa kar 9 milijonov dinarjev. V Inlesu so se odločili, da ne bodo plačali in da bodo to skladišče začasno zaprli. M. G.-č V drugi polovici tedna bo su-j ho in razmeroma hladno vreme. DR. RUPEL IN BAVČAR V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Tukajšnje politične stranke pripravljajo javno tribuno o plebiscitu, ki bo v nedeljo, 16. decembra, ob 16. uri v kulturnem domu v Črnomlju. Gosta bosta republiški sekretar za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrij Rupel in republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar, organizatorji pa pričakuj ejotudi udeležbo-nekaterih drugih vidnih Osebnosti iz -gospodarskega in političnega življenja v Sloveniji. Vabljeni! Ob usodni odločitvi Zdaj ni več nobenega dvoma. Prihodnjo nedeljo. 23. decembra, bomo vsi volilni upravičenci v Republiki Sloveniji — njeni državljani, zdomci, ki bodo tega dne v domovini, in tudi vsi, ki imajo tu stalno prebivališče — imeli možnost in pravico, da se izrečemo za samostojno in neodvisno državo Slovenijo ali proti njej. Odločali se bomo. ali gremo na svoje ali ne. Odločali se ne bomo le zase. ampak tudi za prihodnje rodove, saj plebiscit ni nekaj, kar bi lahko izvajali na vsakih nekaj let Zatoje odločitev usodna za prihodnost slovenskega naroda in navsezadnje tudi listih Neslovencev, ki so si v preteklosti v njem poiskali svoic življenjsko možnost. Dejstva so znana in neizprosna Samo zvezni proračun nam je letos vzel neto 8,5 odstotka družbenega bruto proiz voda, prihodnje leto pa naj bi bi! že za polo vico večji, ob tem pa dodatni da vki za vo SEVNICA »To dejanje nam šele odpira možnost, da se v skladu s svojimi potenciali, s svojimi naravnimi danostmi, s svojim geografskim položajem, s svojo delavnostjo hitreje in intenzivno vključimo v to, čemur danes pravimo Evropa. Biti v Jugoslaviji danes pomeni umiranje na obroke. Zmeraj pravim, daje bila odločitev dedov in očetov za Jugoslavijo pravilna, da nam je omogočila preživeti. Toda tako, kot zdaj poskušajo unificirati Jugoslavijo, pomeni naš konec, pomeni našo smrt v ekonomskem, socialnem in tudi nacionalnem smislu!« je poudaril predsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Žakelj na tribuni o plebiscitu, ki so jo pripravili sevniški socialisti. VESELJE IN ODGOVORNOST — Predsednik slovenskih socialistov Viktor Žakelj (ob njem je na posnetku novi predsednik sevniške socialistične stranke Vlado Mešiček) je v Sevnici rekel, daje zakon o plebiscitu, ki so ga skoraj soglasno sprejeli v slovenski skupščini, veliko dejanje mladega strankarskega življenja. Viktor Žakelj jc dejal, daje ideja unitaristov »balkanski topilni lonec«, je tista ideja, ki je pognala tla v Ameriki. ZDA ne poznajo evropskih nacij, tam so se vse nacije stopile, ker je dolar postal integracijska sila in kriterij, Evropa pa je nacionalna tvorba, ki seje od antike naprej razvijala po drugi logiki, kot se je neoliberalistična in potem zrela kapitalistična ameriška družba. Je pa Žakelj v Sevnici opozoril, da je treba ljudem natočiti čistega vina. Pred tribuno o plebiscitu so sevniški socialisti izvedli ustanovni zbor občinske organizacije socialistične stranke. Po uvodnem poročilu predsednika Janka Rebernika seje razvila razprava predvsem o ekoloških vprašanjih. Po mnenju Albina Ješelnika bi se morali odgovorni v občini hitreje lotiti tudi plinifikacije gospodinjstev, da bi tudi na ta način povrnili sevniški kotlini oz. dolini svojstveno in nekoč zelo zdravo mikroklimo. Pavle Zemljak pa je opozoril na odločno nasprotovanje vaščanov Gorenjega Leskovca zoper možno lokacijo za odlagališče radioaktivnih odpadkov. Na zboru so izvolili 12-članski občinski odbor SSS, za njegovega predsednika pa Vlada Mešička z Blance, za podpredsednika Otona Šketa in tajnico Olgo Zemljak (oba iz Sevnice). P. PERC POPRAVEK Je že tako: ko novinarji damo iz rok svoj izdelek, še zdaleč ni nujno, da bo zagledal luč sveta v časopisu brez napak. Tako se je zgodilo tudi v 49. številki Dolenjskega lista. V grafični pripravi časopisa so zamenjali fotografiji dveh anketirank v Naši anketi. Da se obe pišeta Pavlič, seveda ni opravičilo. Obema anketirankama in bralcem se za neljubo pomoto vljudno opravičujemo. Izjava slovenske škofovske konference o plebiscitu Slovenska škofovska konferenca je na svoji 69. redni seji 11. decembra 1990 v Ljubljani posvetila posebno pozornost odločitvi Skupščine Republike Slovenije za plebiscit 23. decembra 1990. Soglasno je sprejela naslednjo izjavo: Cerkev, tako njeno vodstvo kakor verni kristjani, se iz zvestobe svojemu zgodovinskemu poslanstvu zavzema za popolno enakopravnost, svobodo in samostojnost Republike Slovenije. Prizadeva si, da bi politično rešitev dosegli na miren način v odprtem dialogu brez pristranosti in kakršnega koli nasilja. Isto pravico, ki jo zakonito zahtevamo zase, priznavamo tudi vsem drugim narodom. Za. i politično rešitev sicer Cerkev glede na svoje duhovno poslanstvo ni pristojna. To je naloga vlade, predsedstva, skupščine in političnih strank. Naša iskrena želja je, da bi vsi odgovorni politiki v javnosti nastopali enotno in edino v skrbi za prihodnost Republike Slovenije in slovenskega naroda brez. vsakih sebičnih interesov. Slovenska škofovska konferenca odpira parlamentarno odločitev plebiscit, ker je popolnoma v du z moralnim načelom o pra- vici do samoodločbe m z načeli demokracije. Odločitev za samostojno Slovenijo, ki jo bomo s svojo udeležbo na plebiscitu in z glasovanjem potrdili, je izredno pomembno dejanje za prihodnost slovenskega naroda. Čeprav se zavedamo, da naša pot v prihodnost ne bo lahka in bo zahtevala velike napore za duhovno, družbeno in gospodarsko prenovo, odločno zavračamo vsako širjenje malodušja, strahu ali obupanosti. Pošteno in iskreno delo in sodelovanje vseh prebivalcev Slovenije, zaupanje v lastne moči in v božjo pomoč je edino prava pot v prihodnost. Naša dolžnost je, da se jasno zavedamo svoje odgovornosti in se zrelo, modro in pogumno odločamo in s svojim glasovanjem prispevamo k uresničevanju samostojne Slovenije. Duhovnikom in vsem vernikom Slovenska škofovska konferenca priporoča, da v .icdeljo, 16., in v nedeljo, 23. decembra 1990, posebej molijo za domovino in za vse odgovorne v javnem življenju. Ljubljana, I L decembra 1990 ALOJZIJ ŠUŠTAR ljubljanski nadškof in metropolit predsednik SŠK Kam z odvečnimi delavci? Sonja Lokar na obisku v črnomaljski občini ČRNOMELJ — Sonja Lokar, poslanka stranke demokratične prenove za Dolenjsko v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, je v petek obiskala črnomaljsko občino. Predstavniki občinske skupščine in vlade so ji najprej predstavili občino in probleme v njej. Nato pa je obiskala rudnik Kanižarico in viniški Novoleks. Poleg Lokarjeve so se obiska udeleži-in Berger, pr< li Ivan Berger, predsednik KPO delovne organizacije Rudniki rjavega premoga Slovenije, Egidij Rozman, svetovalec pri slovenskem republiškem sekretariatu za energetiko, ter Ivan Putanec, pomočnik ministra pri ministrstvu za energetiko in industrijo v Republiki Hrvaški. V Kanižarici je beseda tekla predvsem o usodi rudnika, odprtega že leta 1857, ki naj bi ga v prihodnjih sedmih do osmih letih zaprli. Medtem ko Putanec ne vidi prihodnosti kanižar-skega rudnika, ker se tehnologija preusmerja na plin, pa bi bila po besedah Bergerja in Rozmana edina rešitev za ta rudnik manjša termoelektrarna, ki bi jo zgradili v bližini rudnika, vendar so te načrte zaradi nasprotovanj v občini opustili. Tako pa se sedaj, ko so zaradi zmanjševanja stroškov morali preiti od 120 tisoč na 80 tisoč ton izkopanega premoga letno, srečujejo z odvečno delovno silo In prav to, kako na čim manj boleč način postopati z odvečnimi delavci, je bila rdeča nit pogovora v Kanižarici. V Kanižarici je bilo v povprečju zaposlenih po 450 ljudi, sedaj jihrje 385, i na čak IC Naša anketa D vendar jih bo konec leta na Čakanju že več kot 80. Po Rozmanovem mnenju pa bi bila jama lahko še dolgo odprta in rentabilna, če bi bilo zaposlenih le 150 ljudi; za prav toliko pa bi morali najti programe. Toda kakšne in kje dobiti denar zanje? Po njegovem je tudi zgrešeno, da dajejo ljudi na čakanje, saj bi bil manjši socialni problem, če bi imeli vsi skrajšan delovni čas. Temu je oporekal Berger, saj je bil pogoj, da dobijo denar za plače, ki predstavljajo zaradi ročnega dela več kot polovico vseh stroškov, da dajo ljudi na čakanje. Lokarjeva je opozorila, da ne smejo čakati le na rešitve z republike, ampak morajo v rudniku skupaj z zaposlenimi sami iskati rešitve in jih preusmerjati. Pravnica z rudnika je pojasnila, da bj 20 ljudi lahko »rešili« z odpravninami, a sami nimajo denarja niti za kolke, z republike pa so dobili le 47 tisočakov, s čimer so enemu delavcu dokupili leto dni delovne dobe. Tako, kot so v Črnomlju »obdelali« vsa podjetja ter problematiko posredovali republiški vladi, so tudi v Rudnikih rjavega premoga Slovenije pripravili programe, kako poskrbeti za 1.200 ljudi, ki so odveč, a za rešitev ni denarja. Ta program so obravnavali tudi z. ministrom dr. Bohovo in dr. Kranjcem, slednji pa je dejal, naj dajo ljudi na cesto, pa se bodo že znašli. Lokarjeva, kije obljubila, da se bo osebno zavzela za rešitev tega problema, je pripomnila, daje dr. Kranjčevo razmišljanje z ekonomske plati povsem normalno, ne pa tudi s sociološke in socialne. M. BEZEK-JAKŠE Politika ni stvar vojske! Razpletanje jugoslovanske krize zdaj zares prehaja v zaključno fazo. JLA je v tem razpletanju nedopustno aktivna. V nedavnem daljšem intervjuju je jugoslovanski prvi general Veljko Kadijevič izrekel mnogo političnih ocen, v katerih se je med drugim postavil očitno na stran strank s socialistično usmeritvijo v Srbiji in Črni gori in se s tem vmešal v predvolilno kampanjo v teh dveh republikah. Vprašanje sicer je, če bi bil brez tega nedeljski volilni izid kaj manj ugoden za Milošcvičeve in Bulatovičeve prenovljene socialiste, za vse normalne pravne države tega sveta pa je Kadijevičevo vmešavanje v politiko nedopustno dejanje, ki bi bilo povsod kaznovano z odstavitvijo. Sicer pa politika nič manj ne mika tudi drugih generalov, ki so si privoščili tudi svojo stranko, novo partijo. Ideja, v imenu katere tudi v novih časih in razmerah počno preveč stvari, je Jugoslavija in socializem, dve stvari, ki sta praktično že propadli. V imenu tega so v Sloveniji konflikti zastran nabornikov, zastran vračila orožja teritorialne obrambe ipd. V imenu tega je pričakovati incidente s strani JLA pred in ob plebiscitu, ki naj bi ljudi prestrašili, kot naj bi jih vesti o premikih orožja in oficiijev proti Sloveniji, o posebnih navodilih vojski, da lahko uporablja tudi plinska sredstva in strelno orožje itd. Kadijevič, ostali generali in srbske volitve so v zadnjem času gotovo največ naredile za »slovensko stvar«. Dejansko pa tako očitno politično delovanje vojske ni sprejemljivo v nobenem primeru. MOJCA ŠIFRER, kustosinja-etnologi-nja iz Ribnice: »Vojska mora biti nepolitična, saj jo imamo le za to, da brani državo pred tujimi napadalci. Tudi ZK v ovjski oz. stranke generalov ne bi smelo biti. Kar se Kadijevičevega govora tiče, menim, da bo ostalo le pri strašenju, kot je bilo pred volitvami. Morda bo tudi kakšen incident, a ga bomo že prestali. Počasi bodo morali tudi generali dojeti, da so spremembe nujne.« DUŠAN VLAŠlC, poslovodja v trgovini Sadje-Zelcnjava v Kočevju: »Umetnost je stvar umetnikov, politika pa stvar politikov in ne vojske. Vojska naj se izkaže takrat, če bo treba branili naše meje proti zunanjim sovražnikom. O političnih strankah v vojski in o grožnjah z orožjem pa menim, da jo to težnje starih generalov in zafrustriranih starčkov. Vojska je povsod po svetu le v službi države. O politiki v vojski pa le še to, j_. _ da smo ure politične vzgoje v glavnem vsi j i prespali.« MITJA BERCE, svobodni umetnik, iz Slepška pri Mokoronogu: »Vsekakor politizacija armade ni v redu in tega ni nikjer razen v socializmih. Sem povsem na strani tistih, ki zahtevajo, da se JLA ne sme vmešavati v politiko in odločati v tem smislu. Nekdo mora imeti besedo nad generali. V vojski ne bi smelo biti strank, armada pa se pri nas opredeljuje za neko novo komunistično partijo in to je eden tipičnih dokazov vmešavanja vojske v politiko. Uporaba vojaške sile za reševanje težav ne pride v poštev.« MARTINA RAČIČ, cvetličarka iz Brežic: »Mislim, da trenutno nobena država ne more shajati brez vojske, a ravno tako sem prepričana, da se vojska nima kaj vtikati v politiko. Naloga vojske mora biti. da brani ves narod. Res pa je, da smo zdaj v nekakšnem brezzakonju, izgubljeni, ko nihče ne ve. kateri zakon naj pravzaprav upošteva. Strank v vojski ne bi smeli dovoliti, čeprav se ta s tem ne bo zlahka sprijaznila. Oblast seje zamenjala, ljudje pa ostajajo isti« STANE ISKRA, referent SOP Krško: »Vojska ne more in ne sme pod nobenim pogojem ne uveljavljati ne obdržati svoje dosedanje politične vloge. Zato se odločno zavzemam za profesionalno vojsko, ki ne bo imela nobenih političnih inge-renc, torej za takojšnjo in brezpogojno depolitizacijo armade. Seveda se lahko na glas vprašam, kako sije nek general dovolil dati takšne izjave in kako je mogoče, da še opravlja to funkcijo. V vsaki normalni pravni državi bi ga že zdavnaj odpoklicali.« asr* i JANI BUTALA iz Metlike: »Za vojsko je puška, ne pa politika. Plačo mora vojak dobivati za to, da bo dobro opravljal svoje delo, ne pa za to, da se bo ukvarjal s politiko. Politizirajo naj vojaki popoldne in zvečer, v prostem času, če jim je do tega. Vojska je stroka in s to stroko naj se ukvarjajo vojaki, politika pa je tudi stroka in s to stroko naj se ukvarjajo vojaki, politika pa je tudi stroka in z njo naj se ukvarjajo politiki. Če se z njo ukvarjajo vojaki, je tako, kot če bi se politika militarizirala. Več kojc politike v vojski, slabša je.« JOŽE BEDEK, strojevodja iz Sevnice: »Nedopustno vmešavanje generala Kadijc-viča v politične odnose v Jugoslaviji, pa tudi izjave nekaterih drugih še aktivnih in upokojenih generalov v zadnjem času dovolj jasno kaže na to, da JLA ne misli resno, ko govori o posodobitvi svojih pogledov na demokratične procese v svetu in pri nas. Naše generale je čas očitno povozil. Zdi se, da se ne zavedajo posledic ponujane romu-nizacijc. Kadijevič bi moral takoj odstopiti!« JOŽE ČRNE, srednješolec iz StarihZag: »JLA bi morala biti moderna in strokovna državna organizacija, ki bi se ukvarjala izključno s problemi obrambe pred zunanjimi sovražniki. S politiko naj sc ukvarjajo politiki, z državno ureditvijo in zakonodajo pa parlament. Seveda ima vsak posameznik svoje politične pravice, vendar bi jih morali oficirji obdržati zase. Tako ne bi prišlo do zastraševanj, kot ob nedavnih izjavah aktivnih in upokojenih generalov.« TOMAŽ URH, delavec v črnomaljskem Gorenju: »Sem vnet zagovornik demilitarizacije in torej proti vsaki vojski, tudi slovenski, še bolj pa proti politiki v njej. Če pa vedska že obstaja, strank v njej vsekakor ne bi smelo biti. To seveda ne pomeni, da profesionalni vojaški kader ne bi smel biti strankarsko opredeljen. Vendar pa bi bil lahko v stranke včlanjen le zunaj vojske, torej povsem zasebno. Svoje ideojogije ne bi smel vsiljevati v službi, torej v vojski.« za SLO in c ni bi H) (i: VWWVWVWVW £ v V kmetijstvo Kmetje bodo prehranili Slovence Kmetijski minister dr. Jože Osterc na obisku v krški občini in med novinarji KRŠKO — Kmetijski minister dr. Jože Osterc je pretekli petek v Krškem preživel kar naporen dan, ki seje začel z manjšo nesrečo na »dolenjki«. V Krškem seje najprej udeležil sestanka, lyer so tekli razgovori o razvoju kmetijstva v občini Krško, potem seje sestal s slovenskimi kmetijskimi novinarji, zvečer pa je sodeloval še na proslavi 25-letnice krškega M-Agrokombinata. Dr. Osterc je v pogovoru z nekaterimi člani krškega izvršnega sveta najprej odgovarjal na vprašanja o dilemi med ohranjanjem hranilnika pitne vode pod Krškim poljem in kmetijstvom ali, natančneje, poljedelstovm. Osterc je med drugim dejal, da na tako zastavljena SLABO KAŽE BLED — Stisniti bo treba zobe in vzeti pamet v roke. Bolj kot doslej se bomo morali ozreti v svet Vprašanje je. če bomo imeli čez deset let še toliko prašičev in govedi, kol jih imamo zdaj. Vprašanje je tudi, če bo čez pet let naše perutninarstvo še smelo temeljiti na »mučenju« živali, ki so zaprte v žičnih kletkah. Že zda/ je treba razmišljati o drugih možnih tehnoloških rešitvah. Vsi skupaj si bomo morali prizadevati za ohranitev sedanje ravni proizvodnje v novih razmerah. Žal končna beseda o denarju za kmetijstvo še ni izrečena, saj »gre za pol denarja gor ali dol...« (iz razprave slovenskega kmetijskega ministra dr. Osterca na nedavnem posvetu slovenskih kmetijskih pospeševalcev, po novem kmetijskih svetovalcev — državnih uradnikov, na Bledu) Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Slabo vreme in prednovoletni sejem na Glavnem trgu sta vzrok, daje nekaj manj ponudbe na novomeški tržnici. V ponedeljek so veljale naslednje cene: solata (endivija) 25 din, korenje 30 din, zelje 80 din, lonček smetane 35 din, kozarček kamilic 25 din, domače krvavice 70 din, skuta 40 din, slivovka 100 din, orehova jedrca 160 din, šopek teloha 20 din, jajca 2,1 do 3 din, šopek Špel 30 din. Sejmišča • SEJMIŠČA V ŠENTJERNEJU — V soboto so imeli naprodaj 278 /Dragičev, starih 8 do 14 tednov, in 15 starejših od 3 mesecev. Prvi, ki sojih prodali 77, so veljali 800 do 1.500 din Za žival, drugi, od katerih so prodali 3, so bili 2.600 do 4.000 din za žival. Na sejem so pripeljali tudi 14 krav, ki so stale 8.000 do 12.000 din po živali. Naprodaj je bilo 14 konj, ki so veljali do 18 din za kg žive teže, in 13 žrebet, ki so jih cenili do 27 din za kg žive teže. Prodali so eno kravo, 2 konja in 10 žrebet. * SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj •52 do 3 mesece starih prašičev in 59 siarejših, Prodali so 69 prvih po 30 in •7 drugih po 20 do 30 din za kg žive teže. vprašanja ne more dati ustreznega strokovnega odgovora, ker bi morale na tako vprašanje odgovarjati skupine strokovnjakov. Tej dilemi pa bi se bilo moč izogniti tudi na ta način, da bi na Krškem polju gojili tako kmetijstvo, ki ne bi škodilo rezervam vode. Drugo pomembno razvojno vprašanje na področju kmetijstva je za Krčane, kako usmeriti pospeševalno delo- • Na pogovoru z novinarji, ki pišejo o kmetijstvu, je bilo postavljenih tudi veliko zanimivih vprašanj. Nezanimivejše je bilo prav gotovo, kaj se bo zgodilo s slovenskim kmetijstvom po plebiscitu. Dr. Osterc je dejal, da slovensko kmetijstvo po njem ngjbrž ne bo imelo nič manj težav, kot jih je imelo doslej. Predvsem ne bo mogoče kar na mah odpraviti vseh napak, ki so se nakopičile v minulih letih. Poleg tega je Osterc menil, da nekateri preveč pričakujejo od sprememb. »Kdor pozna razmere v kmetijstvu, ve, daje bilo že doslej okoli 80 odst. vse zemlje v rokah zasebnikov. Vračanje lastnine pa bo to podobo le malo spremenilo. Nekdanjim lastnikom naj bi vrnili ngjveč še 10 odst. zem(je, to pa ne more bistveno spremeniti razmerji,« je med drugim dejal minister. Naloge slovenskega kmetijstva v prihodnosti pa bodo, da se kmetijstvo prilagodi evropskim zahtevam in temu primerno poveča tudi učinkovitost. vanje na hribovskem področju. Krčani sicer priznavajo, da je bilo na Bohorju in na Gorjancih doslej že nekaj narejenega, ampak še zdaleč ne dovolj. Sploh pa po mnenju Krčanov hribovske kmetije vložka niso povrnile z ustreznim tržnim presežkom hrane. Osterc pa tržni vidik razlaga širše, zanj so tržne vrednote tudi naseljenost, skrb za v stoletjih pribojevano kultiviranost pokrajine, za zdrav zrak, okolje itd. Seveda so se na sestanku lotili tudi vprašanja zadružništva. Osterc je nedvomno za to, da so zadruge samostojne, ampak do končnega odgovora bo treba počakati na novi za- ZA DESETINO DRAŽJI SEVNICA — Sevniški izvršni svet je sprejel odredbo o pristojbinah za veteri-narsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora, za izdajo dovoljenja za prodajo mleka, za preglede klavnih živali, plačevanje dela stroškov veterinarsko-higienske službe in plačevanje diagnostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa. Sevniška vladaje sklenila, da se lahko vrednost točke poveča le za 10 odstotkov. kon o zadrugah, ki naj bi bil kmalu nared. Kljub zakonu pa bo treba vse zadeve razreševati strpno in dogovorno. V Sloveniji je bilo pred vojno kar polovica vsega slovenskega premoženja v zadružni banki in hranilnicah, vsega pa ne bo mogoče vrniti. Dejal je še, da bodo imeli kmetje tudi v krški občini svoje kmečke zadruge, ampak blagovne povezave z M-Agrokombinatom bodo kljub vsemu ostale. Vendar enovitega recepta za vse ni mogoče dati. Tudi glede ekološke sanacije prašičje farme oz. pritiskov zelenih, naj bi jo kar zaprli, je bil minister zelo zadržan. Menil je, da bo tudi tu potrebna strpnost in postopnost, saj bi sicer v Sloveniji lahko čez noč ostali brez četrtine svinjskega mesa. J. SIMČIČ Kmetijski nasveti Klet je izgubila bitko Domača sadna kletje že zdavnaj izgubila bitko s sodobno sadno hladilnico. »Milostni udarec« ji je zadalo centralno ogrevanje; v stanovanjskem bloku pa tudi marsikateri solidno izolirani stanovanjski hiši za sadje ni več Hoč najti primernega kotička. Uveljavlja se pravilo, da se v domači kleti (izjema so stare kmečke kleti) ne izplača hraniti sadje dlje kot do januaija, Hj so kasneje zaradi gnitja in uvelosti prevelike izgube. Zanimivo je, da so že pred več kot štirimi tisočletji Kitajci znali skladiščiti £ sadje na sedaj moderen način — v spremenjeni atomosferi. S posebno > gradnjo shramb so okrog sadja zadržali večjo količino ogljikovega dvokisa, l bi zadržuje zorenje in s tem podaljšuje trajnost plodov. To je tudi temeljno ? Načelo skladiščenja v kontrolirani atmosferi, ki seje tako naglo uveljavilo v S 'azvitem svetu in kije bistveno spremenilo sadno trgovino. Zdaj je mogoče S Pričakati novo letino celo z manj kot 10-odstotno izgubo, to pa skoraj že J Povsem izniči vpliv sezone pri pridelovanju sadja. V sodobnih sadnih hladilnicah ni mogoče sadja hraniti le pri najnižji tmpetatuti, temveč tudi pri sestavi zraka, ki ustavi fiziološke procese. Po-‘ebno je zmanjšati zlasti odstotek kisika, ki pospešuje zorenje in kvaijenje, krati pa zvečati odstotek ogljikovega dvokisa. Po sodobni metodi ULO, ki > uporabljajo v ZDA pa tudi drugod, zmanjšajo vsebnost kisika celo za Ji-krat, od naravnih 21 na en sam odstotek. To zelo izboljša skladiščenje, iljša čas in trpežnost plodov, hkrati pa zmanjša občudjivost za skla- * TUDI SADJE BOLJ OBČUTLJIVO — K poslabšanim možnostim za ! JdatHščenje sadja v običajnih domačih kleteh so prispevale tudi bolj občut-jjve sorte. Tako se, denimo, zlati delišes, ki se v kleti najbolj hitro izsuši in i, ne more niti vzporejati z vzdržljivim starim bobovcem ali mošancljem. ekcionirane novejše sorte so večkrat tudi bolj občutljive za skladiščne . jezni. Skladiščna bolezen pikčavost jonatana je ob njegovi znani pre-Občutljivosti za jabolčno plesnijo izrinila to staro ameriško sorto z naših Hrtnih list in je tudi sodobno skladiščenje ni moglo rešiti.____ jkščne bolezni, kot so pikčavost, notranji zlom, notranje porjavenje, poija-(Hnje peščišča, grenke pege ipd. . Zadnje čase se uveljavlja še ena metoda spreminjanja atmosfere v skla-jišču. To je tako imenovana metoda ižpiranja etilena, kije znan zoritveni in in ki ga uporabljajo pri hitrem zorenju banan v obmorskih skladiščih, lanjšana koncentracija etilena zavre zorenje plodov in z njim povezane eljene procese. Odvzem kisika in etilena ter dodajanje ogljikovega dvo-i tvori zelo učinkovito sodobno metodo, s katero se klasično skladišče-le ne more niti primerjati. Inž. M. L. OSTERC JE PROTI HITRIM SPREMEMBAM — V razgovoru s krškimi občinskimi možmi in slovenskimi kmetijskimi novinaiji seje kmetijski minister dr. Osterc (v sredini) zavzel za strpno razreševanje odprtih vprašanj. (Foto: J. S.) Spet nomadski pingpong Bosanske ovce zopet oblegajo belokranjska polja ČRNOMELJ i- V Sloveniji in na Hrvaškem že dolga leta velja zakon o prepovedi nomadske paše. Čeprav jih veterinarska in kmetijska inšpekcija preganjata, prihajajo preko Hrvaške v Belo krajino vedno isti pastirji, vsako leto vedno znova. Inšpekcija z odločbo odredi, da se morajo nomadi v teh dneh umakniti iz Slovenije, in jih pošilja na Hrvaško. Nomadi dobro vedo, da jih bodo Hrvati v nekaj dneh nagnali in se zopet vrnejo c Slovenijo. Takšen pingpong se gredo potem vso zimo, dokler se spomladi ne vrnejo v Bosno, od koder so prišli. Sicer pa se na Hrvaškem niti kaj prida ne zmenijo za črede ovac, saj se karavana pomika iz Bosne proti Sloveniji skozi Kordun in Liko, kjer je malo obdelanih površin in živali ne naredijo veliko škode. Drugače pa je, ko pridejo v Belo krajino, kjer se, ljudje bojijo za škodo v pšenici. Vendar na tem področju zagotovo ne bo reda, dokler odgo vorni ne bodo začeli dosledno izvajati določb zakona. To pa pomeni nalaganje živali na tovornjake ati vagone in odvoz v kraj stalnega bivališča lastnika črede. To predstavlja velike stroške, saj štejejo črede po 300 do 350 ovac, tako da bi bilo potrebno za plačilo prevoza prodati vsaj 20 ovac. K stroškom prevoza pa je potrebno prišteti še škodo, ki bi nastala z radi pogina jagnjet, kajti prav sedaj ovce jagnjijo. To škodo pa bi moral poravnati tisti, ki odvoz odredi, torej izvršni svet. Zaradi vseh teh razlogov se doslej niso dosledno držali določb zakona. Zato pa bodo nomadi prihajali v Slo- I I S * * S 5 5 s s * * * s 5 ! S s * Zimzelena trava ien- no Živinoreji obeta ge ski inženiring majn revolucijo______________________ Če se bo zamisel posrečila — in po vsej verjetnosti se nekoč bo — bo imela za živinorejo neslutene posledice. Preprečiti travi, da bi dozorela, porumenela in sčasoma propadla, nikakor ni malenkost, marveč zelo zahteven genetski poseg, ki so se ga lotili raziskovalci biokemije rastlin svaleški univerzi in inštituta za travniške površine in živalsko proizvodnjo waleške postaje za gojenje in žlahtnjenje rastlin. Spodo-budo za delo jim je dal nenavadni mutant travniške bilnice, kije ostal tudi po fiziološki zrelosti zelen in s tem uporaben za živalsko prehrano. Če ostane zelena ena vrste travniške bilanice, bi lahko ostale zelene tudi druge vrste trav, so menili strokovnjaki. Ugotovili so, da omenjeni mutant travniške bilnice enostavno nima mehanizma, ki bi sprožil razpadanje fotosintetične membrane med staranjem in ki je odvisen od nekaterih kemičnih snovi ter svetlobe. Gre za biokemično zapleteno zadevo, ki je skorajda ni mogoče poenostavljeno obrazložiti in ki konec koncev strokovno niti še ni povsem pojasnjena. Ostaja najvažnejše praktično dejstvo: če se bo posrečilo gensko spremeniti vse vrste trav ali vsaj najvažnejše, tako da bodo ostale zimzelene in ves čas uporabne za krmo, se bo živinoreja*’ močno spremenila. Se več: lahko bo temeljila na paši, kije najcenejši in skoraj v vseh pogledih najboljši način prehrane goveda in drobnice. venijo še kar naprej, brez ugovarjanja plačevali simbolične kazni zaradi nomadske paše, da bodo le njihove živali site. Dvema čredama, ki se paseta po Beli krajini že cel mesec, se bodo te dni pridružile še štiri z nekaj tisoč ovcami Medtem ko nekateri Belokranjci trepetajo pred to »invazijo«, pa so se drugi dobro znašli in pripravili za prihod no-mado v. Za njihove živali so čez leto pripravili seno in koruzo, ki jim jo potem prodajo. Oboji pa si kljub vsemu najbolj želijo snega. Takrat se bodo namreč črede umaknile v vasi S tem pa ne bodo delale škode po poljih, kar bo povšeči prvim, pastirji pa bodo kupovali hrano za živali, s čimer bodo prišli na svoj račun drugi Belokranjci Ob vsem tem bi optimist pripomnil, da nobena stvar ni tako slaba, da ne bi bila za nekaj ali nekoga dobra M. BEZEK-JAKŠE EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Jajčni beljak kot čistilno sredstvo za vino To je najstarejše čistilo za vino, saj se omenja v ohranjenih zapiskih iz rimskih časov in tudi srednjega veka. Učinek čiščenja z jajčnim beljakom je zanesljiv in niti ni nujno, da naredimo pred glavnim čiščenjem v sodu predposkus v malem. Pri vseh ostalih čistilih priporočam predposkus v malem, da določimo dozo čistila na hi. Ako predoziramo ali dodamo premajhno količino čistila, se vino ne zbistri. Uspeh očiščenja je odvisen tudi od temperature. Predposkus na malo, ki smo ga naredili v toplem prostoru, ni pravi kazalec, za uspešnost čiščenja v sodu, če je temperatura vina v zidanici nizka. Priporočam, da naredite predposkus v zidanici, kjer je vino. Po navadi pa čiščenje ni uspešno, če je temperatura vina nižja od 8° Celzija. Jajčni beljak je priporočljiv predvsem za rdeča vina. Deluje delno tudi na rdeče barvilo, česar ponavadi ne želimo, toda taninasto, trpko vino naredi mehkejše, pitnejše. Tudi če je rdeče vino popolnoma bistro, toda ima preveč poudarjene tanine, svetujem čiščenje vina z jajčnim beljakom. Naši vinogradniki nimajo take navade, zadovoljni so, če je rdeče vino bistro, toda svetujem tistim, ki imajo več »črnine«, da poskusijo z jajčnim beljakom. Na hi vina damo jajčni beljak iz enega do treh svežih jajc, odvisno, kako je vino trpko. Tudi belo vino lahko čistimo z njim, če je pregro- bo, posebno, če vsebuje višji odstotek prešanca. Izvedba čiščenja Jajčni beljak ločimo od rumenjaka in ga čistega zbiramo v posodi. Z metlico ali nekim drugim kuhinjskim pripomočkom stepemo beljak, da nastane pena, ki jo zmešamo z vinom tako, da prelivamo iz ene posode v drugo, čim hitreje in temeljito. Po 5 do 6-kratnem prelivanju dodamo takoj v sod. Vino v sodu temeljito premešamo, da se čistilo čimbolj enakomerno porazdeli. Kosmičenje v vinu se začne v nekaj minutah. Po 10 minutah temeljitega mešanja vina počakamo četrt ure in ponovno mešamo 5 minut. Da smo lahko čistilo dodali v polni sod, smo morali predtem odtočiti nekaj vina. Sedaj to vino dolijemo v sod, daje poln. S kredo napišemo na sod datum čiščenja. Po 8 'I do 10 dneh bi moralo biti vino popolnoma bistro in ga pretočimo. Čas sesedanja čistila v vinu je odvisen od: a) dolžine poti kosmičev; čim višja je posoda, dalj časa traja; b) viskoznosti vina; vlečljivo vino ovira kosmiče pri sesedanju; c) mikrobiološkega stanja vina. Vino, ki ni popolnoma povrelo in se medtem, ko smo čistilo pomešali in čakamo na očiščenje, alkoholno vrenje ponovno zbudi, se ne bo zbistrilo v navedenem času ali pa se sploh ne bo. V primeru, da nam je ostalo vino po čiščenju motno, si pomagamo z drugim čistilom, v tem primeru lahko z bentonitom ali kremenčevo kislino (na trguje preparat xiles), ki imata negativen električen naboj, ker ima jajčni beljak pozitivnega. Zopet je potreben predposkus v malem. mag. JULIJ NEMANIČ •VV\ \\ \wvwwww\ \\wwwwwvv\wwwwv\\ Bavarski izziv za naše urbaniste Strokovnjaka bavarske vlade na XI. Sedlarjevem srečanju na Otočcu: podeželje ima prihodnost, saj bolj kot mesto omogoča vrednejše človekovo življenje OTOČEC — V okviru XI. Sedlaijevega srečanja slovenskih urbanistov sta v petek na Otočcu predavala tudi bavarska strokovnjaka za urejanje podeželja dr. Gunther Strossner in dr. Holger Magel. Med naše urbaniste sta nenadejano vnesla polno mero optimizma, ki ga pri nas primanjkuje na tem področju celo bolj kot denarja. Podeželje ima v razvijajočem se svetu zanesljivo prihodnost. Nematerialni dejavniki že postajajo važnejši od materialnih, sodobni človek iz mnogih razlogov srečneje in zato raje živi na deželi kot v mestu. To daje vasi komaj slutene možnosti razvoja. Nemška zvezna dežela Bavarska je dokaz za to. • Res je, Bavarska je bogata industrijska dežela in si lahko privošči načrtno in obsežno preurejanje tamkajšnjih vasi, program tako imenovane Nove ureditve podeželja. Naše možnosti so mnogo skromnejše, toda to nas ne opravičuje, da ne bi naredili pogumnejšega koraka v tej smeri. Industrializacija in beg iz vasi v mesta tudi tej deželi nista prizanesla. V zelo kratkem času seje tam število kmetij za pol zmanjšalo zdaj jih še 137.000, vendar so tiste, ki so ostale, občutno zvečale svoje dohodke, predvsem pa storilnost. Leta 1950je en bavarski kmet prehranil 10 ljudi, zdaj pa jih sedemkrat toliko. Kljub temu se po dohodku ne bi mogel vzporejati z industrijskim delavcem, če ne bi država izdatno subvencionirala kmetijstva. Skoraj eno tretjino celotnega dohodka dobi bavarski kmet v obliki državne denarne pomoči in veijetnoje tudi zaradi tega tako dojemljiv za načrtno in celovito urejanje podeželja,' ki POSLEDICE ZA VSO DRUŽBO NOVO MESTO — Moratorij na sečnjo v družbenih gozdovih je močno prizadel tudi GG Novo mesto. Dolenjski gozdarji so bili prisiljeni močno skrčiti obseg dela in zmanjšati skrb za gozdove, pojavil pa se je tudi presežek delavcev. Na listi čakajočih je ta čas 68 gozdarjev, prepoved sečnje na 7.000 ha gozdov pa ogroža bogastvo, ki ga lahko ohrani le redno, strokovno delo. »Posledice bo kmalu občutila celotna družba, ne le gozdarji, če se bodo takšne razmere nadaljevale. Gozdarji živimo od gozda, za gozd in z gozdom, gozdarske stroke ne more nič nadomestiti, pravi tehnični direktor inž. Tone Šepec. (Kmečki glas) ga imajo tamkajšnji arhitekti, kljub veliki strokovni zahtevnosti, za eno naj-privlačnejših nalog. Kot sta povedala gosta iz bavarskega ministrstva za kmetijstvo, je odločilen pristop. Predvsem ni mogoče ničesar narediti ali spremeniti brez tvornega sodelovanja in zaupanja kmeta samega. Samo kmetje po prepričanju bavarskih strokovnjakov sposoben pridelovati zdravo hrano, ne da bi usodno prizadel okolje. S silo in ukazovanjem od zgoraj navzdol se ne da storiti ničesar. Razvoj se začne v glavi pa tudi v srcu, strokovnjak se slednjega ne sme sramovati. Še več: izkušnje so pokazale, da se le tako lahko rešijo izjemno zapletene naloge, ki so vezane za urejanje podeželja. Ta čas načrtno preurejajo kar 1.700 bavarskih vasi in gosta sta na Otočcu izrazila prepričanje, da bodo vsi posegi uspešni in da bodo njihovi vaščani samozavestno izgovaijali ime vasi, če bodo povprašam, od kod prihajajo, ne pa tajili ali se celo sramovali svojega porekla (kakor se dogaja pri nas). M. LEGAN gospodinjski kotičel Zamrzovanje mesa in mesnin V času kolin se naenkrat napravi večje število zavitkov iz svežega mesa in mesnin, namenjenih za zamrzovalno skrinjo. Če hočemo, da bodo shranki tudi kasneje, po odmrznitvi, kvalitetni, saj jih moramo pri vlagaju na hitro ohladiti do -18 C. Zato v skrinjo namestimo toplomer. Za uspešno zamrzovanje bomo upoštevali nekaj pomembnih navodil. Zamrznemo le dobro ohlajeno sveže meso. Pripravimo več manjših ploščatih zavitkov namesto enega velikega. Debelina zavitka naj ne presega širine 10 cm. Kosti iz mesa izluščimo in zamrznemo v posebni plastični škatli. Predno zavitek zapremo, ga sploščimo in iztisnemo ves zrak. Sveže zavitke polagamo vedno ob steno zamrzovalnika in nikoli na starejše shranke. Nata-Ijenih in odtaljenih zavitkov ne smemo ponovno zamrzniti, ampak jih v najkrajšem času toplotno obdelamo in pripravimo jed. Če želimo, pa lahko pripravljeno jed zamrznemo, ko se dobro ohladi. Pri večjih količinah mesa mora biti vlaganje načrtno. Zapisati si moramo datum zamrznitve, vrsto in uporabnost izdelka. Glavne lastnosti zapišemo na etiketo in jo priložimo izdelku. Po zamrznitvi so si Zavitki zelo podobni in jih brez oznake težko ločimo med seboj. Rok uporabnosti je odvisen od kvalitete mesa. Mastni kosi imajo krajšo dobo obstojnosti, zato jih ločimo od pustega mesa. Predvsem bi opozorila na previdnost pri zamrzovanju zmletega mesa. Mesno sekanico lahko zamrznemo, če je popolnoma sveža. Napravimo majhne, splošče-ne zavitke. S takšnimi ne bomo imeli težav pri odtaljevanju. Sesekljana pljučna pečenka ima obstojnost šest mesecev, mešano meso z določeno količino maščobe pa le tri mesece. Za pripravo osnovnega testa iz mesne sekanice potrebujemo 1 kg mešanega sesekljanega mesa. 750 g sesekljane pljučne pečenke. 4 namočene in ožete žemlje ali bel kruh. 6 jajc, 3 čebule, sol, poper, sladko papriko in 3 žličke gorčice. Vse sestavine zgnetemo v mesno testo. Če hočemo pripraviti sesekljano pečenko. dodamo navede^rr Količinam še narezano svq*0 papriko, paradižnik, rdeče^drenje in peteršilj. Iz tesjp.^pii^ujemo več manjših štruv jjh zavijemo v aluminijasto *Slijo, ki smo jo dobro namastili, m spečemo v pečici. Zavitke ohladi-r» « in zamrznemo. HfcLEH.*. MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana IZ NKŠIH OBČIN ilLUiU IZ NKŠIH OBČIN 1 Združena bo skrb za stanovanja V Novem mestu je v pripravi ustanovitev stanovanjskega podjetja NOVO MESTO — Sedanji občinski izvršni svet je že v svoj vladni program vgradil odločitev o ustanovitvi stanovanjskega podjetja. Nedavno je sprejel tudi programska izhodišča za njegovo ustanovitev, ki naj bi bila opravljena v prvem polletju 1991, ter imenoval projektno skupino, ki bo pripravila vse potrebno. Vodijo dipl. inž. gradbeništva Stojan Horvat, do nadaljnjega svetovalec . izvršnega sveta za stanovanjsko gospodarstvo. kadre. V postopku oblikovanja stanovanjskega podjetja bo obdelan tudi interes podjetij po vlaganju stanovanj v podjetje v obliki kapitalske naložbe, s čimer bi si popravila strukturo sredstev v bilanci stanja in s tem tudi boniteto. V pripravi je sicer nova stanovanjska zakonodaja, ki bo prinesla mnoge velike spremembe na to področje. Jasno je, da bodo v tržnem sistemu s stanovanji upravljali lastniki. Storitve v zvezi z upravljanjem stanovanj naj bi opravljala za to dejavnost registrirano podjetje ali zasebnik. Vse kaže, da bodo v last in upravljanje države prešla stanovanja upravnih organov, stanovanja nosilcev družbenih funkcij, SLP stanovanjski fond in tudi solidarnostna stanovanja. Občina naj bi zagotovila tudi izgradnjo socialnega fonda za tržne intervencije in sprejela ukrepe za spodbujanje gradnje novih in prenove stanovanj drugih lastnikov. Poskrbeti bo morala tudi za poslovni fond v občinski ali javni lasti. Vrednost premoženja, za katerega bo morala skrbeti država, je precejšnja, stanovanjsko podjetje pa naj bi bila najprimernejša oblika /a obvladovanje te problematike. Stanovanjsko podjetje bi lahko skrbelo tudi za stanovanja podjetij. Ta se bodo sicer lahko odločila za samostojno gospodarjenje s svojimi stanovanji, vendar takšnega interesa v glavnem nimajo. Glavni interes je večini prodaja stanovanj in deloma tudi razpolaganje s stanovanji, ki bi jih imela na voljo za Z. L.-D. Večje potrebe po socialnem ___denarju POGOVOR O PLEBISCITU NOVO MESTO — V torek, 18. decembra, ob 17. uri Stranka demokratične prenove Novo mesto v stavbi Zavarovalnice organizira pogovor o plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo. Na vprašanja bo odgovarjala tudi Sonja L9-kar, na Dolenjskem izvoljena poslanka v republiškem parlamentu. Vabljeni vsi občani, ne le člani in simpatizerji SDP! Razbremenjevanje (gospodarstva ne gre po željah Zakaj v Straži ni salam? NOVO MESTO — V občinski skupščini so močno prisotne zahteve po razbremenitvi gospodarstva. Za vse tisto, kar je pristojnost republiške ali zvezne ravni, Novomeščani posredujejo pobude in zahteve naprej, a čiščenje naj bi naredili tudi doma. Zahtevana preveritev prispevnih stopenj pa ni dala v gospodarstvu željenih rezultatov. Novolesovi delavci začasno brez malic — Sindikalni dialog je vzpostavljen — Nekatere odločbe neveljavne STRAŽA — Tukaj so se v sredo zjutraj sestali predstavniki Novolesove sindikalne koordinacije, občinskega vodstva Svobodnih sindikatov in poslovodstva Novolesa, da bi razpravljali o zapleteni zagati, ki je nastala potem, ko seje izkazalo, da so bile nekatere odločbe za čakanje na domu sporne, pri čemer so bili delavci tudi finančno oškodovani, potem, ker delavci ne dobivajo ustreznih obrazložitev pri sistematizaciji delovnih mest in ker so zaradi zaprtja menze ostali brez malice in si jo morajo priskrbeti sami, kakor vejo in znajo. nesoglasij. Menil je, da bi se z dialogom dalo marsikaj rešiti, od plač pa do malice. V nadaljnjih razpravah seje izkazalo, da so nekatere strokovno slabo podprte odločbe pripeljale že številne delavce Novolesa, da so iskali pravno pomoč od zunaj, kar je povsem nepotrebno. Občinski sindikat je imel s tem v zvezi več predlogov in rešitev, ki bi jih bilo dobro upoštevati. Predvsem pa seje izkazalo, daje sindikat v tako težkih razmerah delavcem še kako potreben za zaščito njihovih osnovnih pravic. T. J. V občinski vladi in upravi tedensko natančno spremljajo izvajanje vsakega programa posebej, podjetjem, ki so v največjih težavah, pa skušajo težave olajšati z odlogi plačil prispevkov. Zdaj je prišla sprememba zakona, po kateri smejo podjetja s premalo dobička zahtevati vrnitev prispevkov. Za prvih devet mesecev bi to pomenilo za novomeški proračun okrog 8,5 milijona dinarjev. Hkrati pa se dokaj naglo povečujejo programi na področju socialnega skrbstva in v zdravstvu za nadomestila, tako da z znižanjem prispevnih stopenj trenutno ne bo nič. Tako ali tako so se- danje že močno oklestile programe stanovanjskega, komunalnega in cestnega gospodarstva, raziskovalno dejavnost, blagovne rezerve itd. Vlada bo pomagala gospodarstvu Slovenski izvršni svet bo zagotovil 700 milijonov mark — Pripraviti programe NOVO MESTO Na ponedeljkovem sestanku je predsednik občinskega izvršnega sveta Boštjan Kovačič novomeške direktorje seznanil z zakonom o intervencijah v gospodarstvu, s katerim namerava republiška vlada dobiti možnost poseganja v izmučeno gospodarstvo za pospeševanje razvoja tržno perspektivnih in izvozno usmerjenih podjetij ter za prestrukturiranje podjetij, ki so pomembna za nacionalno gospodarstvo, in ki vežejo na svojo proizvodnjo več tisoč delovnih mest. Z izdajo vrednostnih papirjev in z zadolževanjem doma in v tujini (premier Markovič je obljubil to možnost za republike) naj bi razpolagali s 700 milijoni nemških mark v ta namen. Direktorji so opozarjali, daje bojazen, da bodo dolenjska podjetja dobila le malo iz te vreče, o razdelitvi katere bo odločal republiški izvršni svet na predlog posebne medresorske komisije. Poudarili so, da je zadevo treba operacionalizirati še letos, če se res hoče pomagati gospodarstvu. Vsekakor je nujno, da v podjetjih pripravljajo programe, da bodo imeli vse pripravljeno, ko denar bo. Kakšne bodo obresti, ocene katerih svetovalnih organizacij za investicijske, sanacijske ipd. programe bodo pristojne, ali bodo ta sredstva tudi za odkup zapadlih terjatev v Srbiji itd., pa je še odprto. Kovačič in župan Marjan Dvornik sta le obljubila, da bosta vse dileme prenesla v republiko in se borila za najboljše rešitve. Z. L.-D. V času od 22. novembra do 6. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Krista Grm z Gore pri Krškem Saša, Ana Zupan iz Poljan pri Mirni Peči Martino, Irma Erjavec iz Zameškega Barbaro, Jelka Novak iz Kamnega Potoka Petra, Marta Ravnikar z Dol. Ponikev Jureta, Darinka Bregar s Čateža Tjašom, Anica Starič iz Škrljcvega Sandro, Mirjam Hajko-Bratič izOzlja Mašo, Ivanka Mihelčič iz Brezove Rebri — Tomaža, Bojana Pungartnik iz Trebnjega Nežo, Marija Vukšinič iz Križevske vasi Matejo, Jožica Radko-vič iz Gor. Stare vasi. Marka, Tončka Malenšek iz Cegelnicc — Jano, Silva Vidmar iz. Žužemberka Ines, Cvetka Praznik iz Grmovelj Ludvika, Milena Kovač iz Gor. Impolja Mojco, Dragica Hrovat iz Osrečja — Simono, Jožica Hudoklin in Gor. Stare vasi Mateja, Martina Nemanič iz Bušinje vasi Dušana, Bojana Krašovec iz Mirne Peči Anito, Ljubica Mravunac iz Zalukc Katarino, Vera Berkopec iz Črnomlja — Roka, Janja Rc-šetič iz Mršeče vasi Benjamina, Janja Jarc z Melega Vrha — Barbaro, Branka Kocjančič z Vrha pri Boštanju — Blažko, Jožica Nahtigal iz Dolža — Tomaža, Anica Oberč z Gmajne — Anamarijo, Zdenka Bojanec z Uršnih sel — Andreja, Slavica Cimerman iz Hrastulj - Nino, Marjeta Ban iz Velikih Brusnic — Nejca, Jožica Tomšič iz Lopate — Roberta, Terezija Gazvoda iz Vinje vasi Gregorja, Metka Grilc iz Razteza — Primoža, Marija Baznik iz gor. Pirošice — Petro, Doroteja Šiško s Sel pri Raki — Davida, Anica Sevšek iz Podboršta Vesno, Jožefa Kragelj iz Mokronoga — Dejana, Sonja Brodarič iz Črnomlja —Blaža, Anita Šuštaršič iz Gradca — Nino, Dušanka Firšt iz Dol. Brezovice — deklico, Nevenka Pretnar iz Gradca —deklico, Silva Kramar iz Lutrškega sela — dečka, Rozalija Bradat iz Rihpovca — deklico. Direktor Jaka Andoljšek je priznal, daje Novoles trenutno v zelo težavnem prehodnem obdobju, ko reorganizacija še traja in bo potrebno v obdobju do zadnjega januarja napeti vse sile, da bi ga v tem času z dokapitalizacijami tolikanj konsolidirali, da bi bil sposoben za preživetje. Zato je prosil, da bi v tem času veljal sindikalni mir, seveda pa bi moral trajati ves čas intenziven dialog Strah je votel, okoli ga pa nič ni Zbor topliških krščanskih demokratov o plebiscitu — Ustanovljen krajevni odbor stranke — Ne politike, umetniška dela na stene!______________________ IZ NOVEGA MESTA: Helena Medved, Slavka Gruma 46 — Luka, Ivanka Špelko z Ljubljanske 14 — Maksima, Marija Bobnar, Slavka Gruma 38 Gašperja, Zdenka Marjanovič, Nad mlini 23 —Andrejo, Suzana Kirst iz Ragovske ulice 10 — Jasno, Mirjam Potočar, Majde Šilc 22 — Mojco, Jožica Novak Krajšek, Ob potoku 10 Jožeta, Petra Banovič s Ceste herojev 30 —Dejana, Marina Šeti-na iz Ragovske 7 Matejo, Frančiška Lahne z. Zagrebške ceste 11 — Tanjo, Merdana Ramič s Ceste herojev 22 — Almo, Marica Graša s Ceste herojev 54 — Tino. Čestitamo! • Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da so v teku resni razgovori o tem, da bi Novolesovo menzo prevzel v najem zunanji interesent s prostori, opremo in osebjem vred in tako zopet vzpostavil normalen ritem v Straži. Zaradi neurejene prehrane je marsikje moten delovni proces, saj ljudje odhajajo na malico prej in se z nje vračajo pozneje, po bližnjih trgovinah v Straži in Vavti vasi pa primanjkuje suhih klobas, salam in drugih delikates. DOLENJSKE TOPLICE — V Topliški dolini je kar nekaj članov slovenske krščanskodemokratske stranke, zlasti aktivni so mladi, ki imajo že svoj aktiv, zato ni čudno, da so v Toplicah ustanovili tudi svoj krajevni odbor, ki šteje deset članov. To se je zgodilo na zboru stranke v soboto zvečer v gasilskem domu. ne izobešajo slike politikov. Saj je veliko drugih motivov. T. JAKŠE med sindikatom in vodstvom podjetij pa tudi krovno organizacijo. Izkazalo se je namreč, da prav dialogi med direktorji novih podjetij in njihovimi sindikati niso vzpostavljeni, daje obveščanje slabo in da prav zaradi tega prihaja do Tajnik slovenskih krščanskih demokratov Pavle Bratina iž Ljubljane je pozdravil ustanovitev krajevnega odbora, kije med prvimi, ter dejal, daje stranka dosegla na volitvah velik uspeh, nova oblast pa tudi zaupanje med ljudmi, saj, kot je dejal, se ljudje ne bojijo več miličnikov, pa tudi tega ne, da bi jih nadrl kak ošaben uradnik. Novomeški župan Marjan Dvornik, tudi krščanski demokrat, je spregovoril o gospodarski situaciji v občini, ki nikakor ni rožnato, ter dejal, da določene perspektive le odpira samostojnost Slovenije, ki naj bi jo uveljavili po uspelem plebiscitu. Pri tem smo deležni dejansko več mednarodne podpore in simpatij iz tujine, kot pa se o tem v javnosti ve. Perspektiva je v podjetništvu in osebni iniciativi, dragocene pa so tudi strankarske vezi, ki jih imajo s somišljeniki v Evropi. Solidarnost v praznih stanovanjih METLIKA — Za lanski praznik občine Metlika, 26. novembra, so slovesno »predali namenu« 22-stanovanjski blok v novem metliškem Naselju Borisa Kidriča. V tem bloku je tudi 13 tako imenovanih solidarnostnih stanovanj. Ob prvi obletnici otvoritve bloka za letošnji občinski praznik so bila ta stanovanja še vedno prazna. Pa ne zato, ker v metliški občini ne bi bilo upravičenih interesentov zanje, teh je še preveč, zatikalo se je pri drugih zadevah, o čemer smo v našem časopisu že pisali. Sedaj pa le kaže, da so se stvari uredile, in če bo šlo vse po sreči, bo 13 srečnežev še pred koncem leta dobilo ključe teh solidar-nošmb.stpnovanj. Vsa star f Je zapletla, ker so z začetkom tega leti nehale delovati bivše interesne skupnosti, Xd njimi tudi stanovanjska. Za konec !an skega teta je bilo že pripravljaj gradivo za skupščino stanovanjski skupnosti, na kateri naj hi ustanovj li tudi odbor pon vat pred- nostni vrstni red za dodelitev teh solidarnostnih stanovanj. Vendar 'iz vsega tega ni bilo nič, ker do skupščine sploh ni prišlo. Potem je šel ven nov razpis za ta stanovanja, na katera je prišlo 73 prija v; odbor, kije o tem razpravljal, je stvari krepko zameštral, u vaja! neka s voja pra vila in omejitve in na podlagi tega izdelal svoj prednostni vrstni red, vendar je predsednik občine vso zadevo ustavil, njegovo ravnanje pa so potrdili tudi delegati občinske skupščine. Pred časom so v občinski skupščini sprejeli nov pravilnik o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj, kije bolj kol prejšnji naklonjen ljudem iz domače občine. Po točkovanju »starih« prijavljencev po novem pravilniku so sedaj izdelali nov predlog vrstnega reda za dodelitev teh 13 solidarnostnih stanovanj. Kot rečeno, če ne bo nobenih zapletov, bodo lahko srečneži no vo leto že pričakali v novih, a v resnici že leto dni starih stanovanjih. Mimogrede povedano: to leto praznih stanovanj tudi ni bilo za-stot\j, saj je bilo treba stroške, predvsem gre tu za kurjavo, poravnavati. Denar za to je šel iz — solidarnostnega sklada, prav tako 30 tisočakov, kolikor bo še treba odšteti za odpravo škode, ki jo je povzročilo zamakanje. Solidarnost ne pozna meja, izkaže se tudi v praznih stanovanjih. A. BARTEU Oglasilo seje še več drugih gostov, ki so hrabrili navzoče pred bližnjim plebiscitom, a omenimo le dva. Tako je Vlado Starešinič iz Črnomlja dejal, da je treba pogumno zdržati psihične pritiske, ki bodo iz nekaterih okolij na slovensko javnost in posameznega volivca gotovo veliki, hkrati pa seje treba zavedati, da Slovencev, če bi temu podlegli, čez nekaj desetletij ne bo več. Usodnost plebiscitnega izida je potrdil tudi dr. Leopold Kocutar iz Žužemberka; pri tem je psihozo strahu primerjal s podobno pred pomladanskimi volitvami, ko seje izkazalo, daje strah votel, okoli ga pa nič ni. Iz občinstva je prišlo več vprašanj, med drugim tudi to, zakaj je v javnih prostorih ponekod še vedno slika pred desetimi leti preminulega predsednika Jugoslavije. Bi ne bilo bolje, da bi visela slika sedanjih presednikov, Kučana ali Peterleta? Na to vprašanje je Marjan odgovoril, da je slovenski izvršni svet izdal navodilo, naj se po javnih mestih • Tisti, ki ima prezgodaj prav, nima prav. (R. Luxemburg) • Nič ni močnejše od ideje, katere čas je prišel. (Hugo) NOVI TRGOVINI V hali A Javnih skladišč v Bršljinu sta v ponedeljek odprla novo diskontno trgovino »Milano« Zlata Piltaver in Martin Pezdirc. Na policah je tekstil za trenirke, srajce in spodnje perilo in drugo, u vožen iz Italije, A vstrije, Francije, Hongkonga in Nizozemske. Blago ni drago, saj sta si trgovca zadržala le 25-odstolno maržo. Diskont je odprt vsak dan med 9. in 19. uro. Ze pred dnevi pa je na istem vhodu odprt lepo urejeno trgovino Ludvik Mežnar, direktor podjetja MeL Trgovina je edina specializirana prodajalna motorjev Honda v Jugoslaviji. Tuje mogoče najceneje kupiti kompletno opremo za se vrste motorjev, čelade Jes in oblačila Tacla in Joko iz Finske. Že spomladi bo trgovina pričela z dobavo vseh rezervnih delov za Hondo in opravljanjem servisnih storitev. (Foto: J. Pavlin) Predilnica na samostojni poti Bivša Novoteksova Predilnica poslej samostojna delniška družba — Vse odvisno od dobrega dela in sposobne vodilne ekipe — Zdrav kolektiv_____ METLIKA — Te dni bo bivši metliški Novoteksov tozd Predilnica registriran kot delniška družba, ena od treh, ki so nastale iz Novoteksa. Tako bo tudi formalno 291 zaposlenih v metliški Predilnici stopilo na gotovo nelahko, a samostojno pot. »Seveda bomo še naprej tesno povezani z Novoteksom, zlasti s Tkanino, vendar bodo poslej ti odnosi povsem poslovni, pogodbeni,« pravi Ladislav Marentič, vršilec dolžnosti direktorja metliške Predilnice. Vodstvo Predilnice zagotavlja, da za sedaj ljudi ne bodo odpuščali, pač pa se bodo trudili, da bi imeli vsi delo, kar nikakor ne bo lahko. Če bi v metliški Predilnici delali s polno paro, se pravi v treh izmenah, lahko naredijo 1.700 ton prej*? na leto. Vendar toliko vsaj na začetku gotovo ne bodo mogli prodati in bodo morali proizvodnjo zmanjšati. »Od tega, kako bomo prodajali prejo, bo kasneje odvisno tudi število zaposlenih,« pravi Marentič. »Sedaj ljudi ne bomo odpuščali, ne bomo pa nadomeščali naravnega odliva.« Računajo, da bodo novomeški Tkanini lahko prodali kakih 1.200 ton preje na leto, to pa je dela za dve izmeni; koliko bi jo lahko prodali drugim kupcem po Jugoslaviji ali je izvozili, pa ne vedo, kajti tržišče ni raziskano. Vsekakor bodo verjetno v začetku prešli na delo v dveh izmenah tudi zato, ker je nočna izmena, ki že sedaj dela močno okrnjena, zelo draga. ker se proizvodnja blaga kljub krizi ne bo ustavila. In tukaj se naj izkaže, kdo je bolj sposoben, delaven, organiziran. Sedanji vodja Predilnice zaupa v svoj kolektiv, za katerega pravi, daje zdrav. Ustvariti pa bo treba še sposobno vodilno ekipo, vendar po Marentičevih besedah vsega potrebnega kadra še nimajo. Ekipo bodo skušali formirati tudi izmed 28 ljudi, ki so metliški Predilnici po razpadu Novoteksa »pripadli« iz bivših Novoteksovih skupnih služb. M »Zavedamo se, da bo v teh težkih časih in ob hudi konkurenci na domačem, še posebej pa tujem tržišču, preživel in uspeval tisti, ki bo delal čim bolj kvalitetno in po čim bolj sprejemljivih cenah in ki bo spoštoval dogovorjene roke,« pravi Marentič. V Predilnici seveda vejo, da bodo tovarne prejo potrebovale. Zavedajo se, kot rečeno, da bo na samostojni poti težko. V kakšnih razmerah delajo predilnice v Jugoslaviji, pove podatek, da jih polovica stoji, tako rekoč vse pa se hudo otepajo z izgubami. »Za sedaj proizvodnja teče normalno, delamo za Tkanino in dela je dovolj,« je končal Marentič. MERILA V petek so v Krki dokončali prenovitev najbolj vitalnih proizvodnih linij, investicija je težka 8 milijonov dolarjev. Priložnostno slovesnost so povezali z 80-letnico magistra Borisa Andrijaniča. ustanovitelja Krke. Svečanosti je snemalo novomeško dopisništvo Televizije Slovenija in vse materiale pravočasno poslalo v belo Ljubljano, dogovorjeno je bilo, da bo dogodek našel mesto v osrednjem dnevniku. V dnevniku nič, v tretjem dnevniku nič. V soboto smo vendarle na vrsti. V tretjem dnevniku. Televiziji Ljubljana investicija 8 milijonov dolarjev nič ne pomeni, jubilej ustanovitelja slovenske industrije še manj. Važno je, da imajo svojo smetarsko vojno, ljubi mir jim nekoliko kvari le negotovost, koga bo nova oblast brcnila v rit. Sicer pa je Krke na televiziji, kolikor ti srce poželi. V reklamah, ki sijih tako drago plačuje in s tem redi ignorantske urednike. CESTA V Novem mestu je bila seja izvršnega odbora Liberalne demokratske stranke. Potem ko so udeleženci iz vse Slovenije, med njimi tudi predsednik Jožef Školč, zamudili od 15 do 40 minut, je spretno izrabil Boštjan Kovačič, gostitelj in predsednik novomeške vlade. Gostom, med katerimi je kar mrgolelo republiških poslancev, je rekel, naj se gneče na cesti in slabe vesti zaradi zamude spomnijo takrat, ko bo slovenski parlament razpravljal o graditvi avtomobilske ceste Ljubljana - Bregana. MLADINSKA KNJIGA — V kiosku Mladinske knjige ob novi avtobusni postaji dve nedelji zapored niso imeli zagrebškega Vjesnika. Ker gre v tretje rado, je razočarana stranka za vsak primer zamenjala kiosk, Vjesnik zdaj kupuje pri Delu poleg pošte. V času, ko Mladinska knjiga ni premogla zelo branega dnevnika, je, recimo, lahko postregla z uvoženim avtom igračko za 12.000 din. Novomeška kronika ni Z( Pi /ir m se m Ena gospa je rekla, da so se novomeški komunisti sicer prenovili \ prenovitelje, vendar ne na vseh področjih. Dopise še naprej opremljajo starim žigom, kar pa ni posebne opazno, ker si nimajo skoraj z niko mer dopisovati. DR. JANEZ DRNOVŠEK NA SVOBODNI KATEDRI NOVO MESTO - Jutri, v petek, 14. decembra, ob 18.30 pripravlja Klub svobodna katedra v novomeškem hotelu Metropol pogovor z. dr. Janezom Drnovškom, članom Predsedstva SFRJ. »URNIK« DEDKA MRAZA kul ca. Utr METLIKA — Letos bo dedek Mraz otroke v metliški občini obiskoval po temle razporedu: na Suhorju bo v sredo, 19. decembra, ob 15. uri, in to v tamkajšnji osnovni šoli; v petek, 21. decembra, ob 13. uri bo v osnovni šoli v Podzemlju, največ dela pa bo imel v sredo, 26. decembra, ko bo ob 13. uri najprej razveseljeval otroke v prostorih bivše šole na Radoviči, ob 14.30 bo že v gasilskem domu v Drašičih, ob štirih popoldne v gasilskem domu na Božakovem, ob 17. uri pa v Ro-salnicah, prav tako v gasilskem domu. V Metliko pa bo prišel naslednji dan, v četrtek, 27. decembra, ob 15. uri; najprej bo v Vinski kleti, nato pa bo prišel še v metliški kulturni dom. Sprehod po Metliki METLIČANI VELIKO GOVORlJ< o nakupovalnih izletih v Bratislavo, Brn in Prago. Človek zve, da nas Čehi in Sit vaki ne sprejemajo smejočih se obrazo' ampak prej sovražnih pogledov. Širijo -govorice, da prinesejo nakupovalci dt mov razrezane jopiče iz usnja, da jim sl vaški cariniki poberejo vse kupljeno in t , ~ se je prispevek za podkupovanje mož. • uniformah dvignil že na sto dvajset mar4 ze Vi m ni, vr ki V hiš jes. vle Čit kij' tor stre zna foi (na ribi -slik njL- tud vse vet tihi r Sat gle slil len dU| Ho od osebe. Pravi hit pa so pogovori o že ski, ki soji v Brnu ukradli potni list. Ta Jl je ostala kar nekaj dni, doma pa jo je v st 0 zah čakala zaskrbljena žlahta. Od nje ( ' ne sluha ne duha. . J ZGODI SE, DA JE KAKŠEN ses w nek tudi med delovnim časom, in to celi lekarni. V takšnem primeru napišejo j"u vrata, do kdaj bodo sejali. Ker pa poza! r pogledati na uro ali pa morda obravna 011 jo življenjsko pomembne reči, se sestali z1 j*1 zavleče. In če stoji v takšnem primeru pl ah' vrati upokojenec, dobi ha vprašanje, I !ruf a in prilepi Me< kaj ne upoštevajo napisanega i..,- nega na vratih, takle odgovor: »V peni |*rel ste, pa imate čas čakati.« r"-^ ZA NAJEM GOSTIŠČA VESE} ? CA, lastnik je Beti, je v Metliki zelo veli Pra' le zanimanja. Menda je dalo vloge kar dv frcr set ljudi, od pravnikov do večnih Stud) 4 sei ijuui, oo pravniKov uo vecnin siuu* , ■ tov. Kdo bo vrnil Veselici nekdanji sij j/j11 bo kmalu znano. ; 041 'n d< a0rr Črnomaljski drobir DEMILITARIZACIJA Po ustaljeni proceduri bodo na slovesnostih, ki so povezane s praznovanjem dneva JLA, tudi letos podeljevali priznanja najzaslužnejšim. V črnomaljski Liberalno-demokrat-ski stranki so predlagali, da bi to priznanje letos izjemoma in prvič v zgodovini podelili ideji, v mislih pašo imeli idejo o demilitarizaciji Slovenije, ki jo je takratna ZSMS obelodanila že na svojem lanskem kongresu v Portorožu. Predlog, razumljivo, ni bil sprejet, vendar so imeli bivši mladinci vsaj to srečo, da niso slišali očitkov o rovarjenju proti vojski. DEDEK MRAZ ALI BOŽIČEK Znani in dolgoletni črnomaljski dedek Mraz, sicer pa veterinarski inšpektor Peter Slefanič, sije pretekla leta že oktobra pustil rasti brado, da ni prihajal pred otroke le z umetno, ki seje kdaj prav ob nepravem času tudi snela. Letos pa je, kljub temu da je do novega leta le še pol meseca. Se vedno golobrad. To pojasnjuje z dogajanji v naši družbi, ko dedka Mraza vse bolj vztrajno pokopavajo, za Božička pa se tudi še ne ve natančno, če bo letos že hodil okrog ali ne. MALOMARNOST Eden od črnomaljskih delegatov je v skupščini opozoril, da tovornjaki pogosto prevažajo nepravilno naložen tovor, ki odpada z vozil •in onesnažuje okolje. Očitno so Črnomaljci tako močno ekološko osveščeni, da se jim pri tem o ogrožanju varnosti v prometu ni zdelo vredno izgubljati besed. od jo S >n< k o' Drobne iz Kočevja | DEVIZNA MRZLICA NE MANJŠA VLOG — Tak je bil naslov članka v Delu. Članek gotovo odraža resnično stanje, čeprav j e na drugi strani tudi res, da se začne pred kočevsko banko vrsta za devize že dve uri pred odprtjem banke, in to kljub hudemu mrazu. Devizne vloge v banki pa se ne morejo hitro zmanjšati, ker jih banka Pač nima ali pa jih noče dati lastnikom. »RABIJO« PLESALKE — Več lepakov po mestu je oznanjalo, da «skupina Black magic rabi dve plesalki«. Ni znano, zakaj morajo to oznanjati širnemu občinstvu. Vse kaže, da so oglaševalci zamešali besedici »rabiti« in »potrebovati«. KJE STE, KUHARJI? — Restavracija kočevske Name pa potrebuje za svojo restavracijsko kuhinjo kuharja ali vsaj kuharico. Če ga (jo) bo dobila, pa ga (jo) bo tudi rabila. TRDNA VRATA — Kaže, da se bodo zelo trdo zaprla vrata za odvečne delavce v večih kočevskih podjetjih. Precej močan moraš pa biti, če želiš odpreti vrata čakalnice na avtobusni postaji v Kočevju. Če se vrata ne odpro pri prvem ali drugem poizkusu, ni treba obupati, le več moči je treba Pokazati. NOVA TRGOVINA — V Kočevju rastejo zasebne trgovine kot gobe po dežju. Minuli petek so v Podgorski ulici odprli še prehrambno trgovino Veronika. Ribniški zobotrebci lek! >is- iu- ob vni 13. lju. 26. irej ■rih bo ob mu bo- em na- ira, leti, tul- ZAKLJUČUJEJO DELA Miklova hiša bi morala biti odprta po načrtu že to Jesen, pa so se notranja dela nekoliko zapekla. Obrtniki delajo počasneje, ker jim Čidar ne plačuje redno. Vendar so dela kljub temu pred zaključkom. Otvoritev je l°rej skoraj pred vrati. KNJIŽNICA KASNEJE V ribniški kulturni hram se bo zadnja vselila knjižni-*-*, ki gostuje v domu JLA. Nimajo namreč še denarja za nakup opreme zanjo. Knjižnica bo zasedla kar vse prvo nadstropje v Miklovi hiši. Knjižnico zdaj vodi Znana ribniška kulturna delavka Vesna Boštrak, kije bila na to dolžnost imenovana pred kratkim. RIBNIŠKI KOLEDAR Koledar z hbniškimi suhorobarskimi motivi je izdal shkar-amater Milan Čirovič-Čiro. Na njem so motivi, ki jih ta slikar upodablja •udi na lesenih krožnikih-spominkih in z Vseh odseva suha roba. Koledar velja se-veda za leto 1991. Čirovič je zaposlen v jhbniški prodajalni spominkov. RlJ( , Brn n Sle razo' m sl >in< mož mai 0 že :. Ta :vsc nje | 1 ses Trebanjske iveri PREŠEREN IN POLITIKA — Delegati trebanjske občinske skupščine lahko Sledajo med zasedanji veliko izobešeno sliko dr. Franceta Prešerna. Trebanjcisos rijo *em Pokazali neizpodbitno naklonjenost ci ^ huhu časa. V naši deželici namreč trenutno dobiva neke vrste svetniški obroč vse, kar spominja na Prešerna, bodisi kako kulturno društvo, bodisi poetova simpatija Julija. Dobro, kaj pa bodo porekli na “opremo« sejne dvorane delegati, ki slušno ne marajo pesništva in imajo rajši Prozo? OGRADA — Pri trgovini kmetijske zadruge v Šentrupertu je ograja. Ker je mimoidoči ne marajo, Šentrupert zoper icel °8rajo uradno protestira pri Kmetijski za-5ej0 !|rugi Trebnje, ki je ogrado postavila, kot ozab r ne 'me'a občutka za lepo. Vse kaže, da ivna °o kraj rešen omenjenega zaprtega ob-estaiJ 'hočja še pred veliko obletnico. Nad uporu pl PBo tega trškega zemljišča pa bodo Šen-nje, I !ruperčani verjetno bdeli tudi v prihodnje, rilep Medtem ko je zaradi tiste ograje zdaj kdo peni Prepričan, da je pri zverinjaku, bo potlej misli, da je na parkirišču. ESEl ŽIVINSKA — Potem ko so stekle pri-3 veli Pravc za ureditev klavnice, so se ljudje is-ar dv j rer|o razveselili. Prepričani so, da bo ime-štud* ? zadosti dela, oni pa dovolj mesnin, nji si; ^mpak koliko bi jih bilo, če ne bi v nekdanjih velikih hlevih varili žganja, železa m domnevno plastike, pravijo nekateri od mačinov. El' "51 ii IZ NtkŠIH OBČIN Črnomaljski liberalci opozarjajo Več za razvoj obrti?! ČRNOMELJ — Pretekli teden sta se sestali vodstvi tukajšnje liberalnodemokratske in liberalne (bivše obrtniške) stranke. Razlog za sestanek je bil poiskati predvsem stične točke in morebitna razhajanja med obema strankama. Uvodni razgovor je pokazal, da razhajanj ni. Liberalizem si v obeh strankah predstavljajo kot svobodnjaški, neposreden način funkcionirnja. Razgovor je bil vezan predvsem na ekonomijo, pri čemer so imeli pred očmi tudi ekološki vidik, povezan z napredkom. Po mnenju obeh strank je cilj liberalizma družbeni sistem, v katerem bo prevladovalo tržno gospodarstvo, pravna in socialna država ter materialno in duhovno bogata družba. Menili so, da mora biti trg brez kakršnega koli ideološkega nadzora, da je gospodarska pobuda sproščena ter da imajo vsi enako priložnost. Napredek naše družbe vidijo v razvoju podjetništva, privatne lastnine ter v omejeni vlogi države. Sicer pa sta vodstvi LB in LDS postavili tudi zahteve, kaj vse se mora urediti v občini. Takoje potrebno napraviti seznam razpoložljivih prostorov v občini, ki bi bili primerni za obrtno in podjetniško dejavnost. V pomoč podjetjem in zasebnikom ter kot konkurenco sedanjim bankam bodo morali pritegniti druge banke, tudi zasebne. Uveljavi naj se načelo, ki je v drugih občinah že utečeno, in sicer, da imajo pod enakimi pogoji prednost domači proizvajalci. Tudi pri nakupu družbenih podjetij naj bi imeli prednost domači potencialni kupci, seveda tudi s primerno laeditno spodbudo bank. Čimprej bo v Črnomlju potrebno urediti obrtno cono, kjerkoli že bo. Izpostavili so tudi problematiko namensko porabljenih sredstev za kmečki turizem ter hkrati izrekli veliko kritičnih besed, ker je bilo na področju razvoja turizma v občini storjenega bore malo. Sicer pa so poudarili, naj davek ne bi destimuliral, pač pa naj bi bila davčna politika takšna, da bi bila občina privlačna tudi za tuje vlagatelje. Nasprotovali so ukrepom nekaterih občinskih organov, ki so presegali svoja pooblastila s poseganjem v poslovanje in delo zasebnikov. Pač pa so predlagali, naj bi na občini sklenili pogodbo z nekaj strokovnjaki, ki bi bili v pomoč podjetnikom. Skoraj 90 odst. sedanjih in bodočih podjetnikov ima namreč idejo, kaj bi delali, a si ne znajo izdelati elaboratov. Prav tako bi morali ves čas na občini dajati tudi informacije o sredstvih za razvoj, ki so na razpolago. V obeh strankah pričakujejo, da se bo v prihodnjih mesecih število nezaposlenih v občini močno povečalo, in večina teh delavcev bo morala iskati zaposlitev v zasebnem sektorju. Vendar sedanja občinska oblast, kot je bilo slišati, obema strankama ne vliva zaupanja. Na področju privatizacije je bilo namreč strojenega bore malo. M. B.-J. ROMUNSKI DEDEK MRAZ? KOČEVJE — Kritika in delegatsko vprašanje v zvezi z novoletnimi prireditvami za otroke v Kočevju sta bila naslovljena na občinsko skupščino Kočevje, ki je zasedala 6. decembra zvečer. Poudarjeno je bilo, da je Kočevje za novo leto in sploh ves december zelo slabo urejeno. Kaže daje kritika zalegla. Zadevo je vzel v roke občinski izvršni svet, ki je že zadolžil posameznike za določena opravila. Prva prireditev za otroke je bila včeraj vltinu Jadran. Danes in 20. decembra pride Jos iz TV Periskopa. 17. decembra se bo predstavil Salon ekspon, otroci pa bodo ta dan obiskali še Šentjakobsko gledališče in Dom španskih borcev, kjer bodo prireditve zanje. 18. decembra pa se bo Polde Bibič predstavil kot Martin Krpan, tudi v kinu Jadran. Poleg tega bodo v knjižnici ure pravljic. Sprevod dedka Mraza bo krenil 29. decembra ob 15.30 od stare gimnazije do ploščadi sredi mesta. Mesto bo okrašeno od 15. decembra dalje. RIBNICA ŠE DOBRO GOSPODARI RIBNICA — Podatki Službe družbenega knjigovodstva o poslovanju ribniškega gospodarstva do konca septembra v primerjavi z istim obdobjem lani kažejo, da so uspešno gospodarili, da so vsi kazalci ugodnejši od republiškega povprečja in da »še ne nakazujejo bližajoče se katastrofe«. Tako je industrijska proizvodnja porastla za 8,5 odst. (v Sloveniji seje znižala za 10,6 odst.), porastel je spet izvoz in znaša stopnja pokritja uvoza kar 7.37. Z izgubo so poslovale 3 pravne osebe, skupna izguba pa znaša 4,8 milijona dinarjev. Ustvarjena akumulacija je 3.6-krat večja od izgube. Vendar izguba narašča, akumulacija pa pada, saj je bila še lani nad 16-krat večja kot izguba, v prvem polletju letos pa le še 5,7-krat večja. Število zaposlenih je v letu dni porastlo za 32 ali 0,8 odst. Povprečna čista mesečna plača pa seje v letu dni realno znižala kar za 37,7 odst. in je manjša od republiškega povprečja. J. PRIMC NA OBČINO Z OSEBNO KOČEVJE — Od ponedeljka dalje je možno vstopiti v stavbo občinske skupščine Kočevje le z osebno izkaznico, zato je prihajalo tudi do manjših zapletov, saj marsikdo ni imel s seboj tega dokumenta, ki ga po predpisih moraš imeti vedno pri sebi. PROSTOR — Med napisi, ki obveščajo, katere organizacije imajo sedeš v trebanjski tl zeleni hiši, še ni imen Demosovih strank, ker le-le še nimajo delovnih prostorov v stavbi bivših DPO. Občinski upravni organi zdaj urejajo vse potrebno, da bi primeren prostor dobile vse stranke v občini, in to bi se po nekaterih predvidevanjih lahko zgodilo do konca letošnjega leta. Občina bo s strankami sklenila najemne ogodbe, pri čemer bo verjetno morala pri zaračunavanju najemnin odšteti denar, ki so ga družbenopolitične organizacije v preteklosti vložile v omenjeno stavbo. (Foto: L M.) iiiiiiiili IZ NKŠIH OBČIN lii Viniških delavk se polašča nemir V viniškem Novoteksu opozarjajo na zapostavljenost in mačehovski odnos matične novomeške tovarne do njih — Zahtevajo samostojno delniško družbo VINICA — 316 zaposlenih v Novoteksovi Konfekciji v Vinici se iz dneva v dan bolj polašča nemir. Čeprav pridno delajo in presegajo plane, imajo pa tudi že zagotovoljeno delo do aprila prihodnje leto, ne vedo, če bo to delo tudi plačano. V zadnjih mesecih so namreč morali plače izsiliti s stavkami, ki so si sledile julija, septembra in novembra, vprašanje pa je, kako bo decembra. Povod za julijsko stavko jc bilo nezadovoljstvo v kolektivu zaradi obljubljenega, a neizplačanega regresa, zamujanja z izplačilom plač, prelivanja kapitala iz Vinice v Novo mesto, mačehovskega odnosa matičnega podjetja v Novem mestu do obrata v Vinici ter nezadovoljstvo z delom vodilnih. 19. septembra so v Vinici ponovno stavkali, in sicer zaradi neizplačanih plač za avgust, med drugim pa so zahtevali tudi plačilo po delu. ne uravnilovko. Predlagali so odcepitev viniške Konfekcije od novomeške tovarne, vsi prilivi viniškega dohodka pa morajo steči na njihov lastni žiro račun. V stavki 27. novembra, kije nastala zaradi panike, da pred prazniki ne bo plač. pa so zahtevali, da dobijo prejemke za november pred 21. decembrom, in to le v denarni obliki. Predlagali so tudi, naj takoj pristopijo k novi organiziranosti Konfekcije Vinica kot samostojne delniške družbe, za kar so dobili podporo v občinskem vodstvu. ne pa tudi pri vodstvu novomeškega Novoteksa. »Od vseh zahtev na letošnjih treh stavkah je bila doslej uresničena le ena, izplačilo plač, pa še te so bile manjše, kol je bil v resnici zaslužek. Žalostno je tudi to, da smo v Vinici prepuščeni sami sebi. Kar se tiče organizacije proizvodnje, sicer ni problemov, nimamo pa nikogar, ki bi odgovarjal in nas zastopal navzven. Sta sicer Mijo Kurpes in Teodora Kovačič, vendar sta daleč, v Novem mestu,« toži predsednik osnovne organizacije svobodnih sindikatov Ivan Vranič. »Prav zaradi tega se delavci toliko bolj obračajo po pomoč in nasvete na sindikat, ki pa jim marsikdaj ne mo- Ivan Vranič Anica Grdun re veliko pomagati; le tolaži jih lahko. Resje namreč, da ljudje garajo kot črna živina, da so marsikdaj tudi po ves teden ostajali v tovarni po 12 ur, plačilo pa je bilo skromno, za september v povprečju 4 tisočake,« pravi Vranič. Tudi predsednik občinskega sveta svobodnih sindikatov Jožef Kočevar prizna, da odnosi med novomeškim in viniškim Novoteksom niso urejeni. »Poleg tega so ljudje pomanjkljivo obveščeni, saj jih obvešča le Vranič. Edine informacije, ki pricurljajo v Vinico, so tiste, kijih dobi Vranič kot član centralnega delavskega sveta. Tudi v tem pogledu so Viničani torej odrezani od Novega mesta,« pravi Kočevar. ZGLEDNO SODELUJEJO OSILNICA — Pred kratkim smo objavili, da je letos Osilnica dobila priznanje kot najlepše urejeni manjši turistični kraj v Sloveniji. Zanimivo pa je, daje več ljudi potem vprašalo, kje je ta Osilnica in če je sploh v Sloveniji, saj zanjo gotovo ne ve kar tri četrt Slovencev. Osilničani na to odgovarjajo: Osilnica je kraj na sotočju Kolpe in Ča-branke. Prav po teh rekah poteka meja med Slovenijo in Hrvaško. Reki pa nista meji, ampak vez med ljudmi na obeh bregovih, ki na vseh področjih že stoletja zgledno sodelujejo. Takoje na primer predsednik Turističnega društva Osilnica doma z levega brega Kolpe (Slovenije), predsednik pa z desnega brega (Hrvaške). Tudi pri zaposlovanju, poročanju, obiskovanju cerkvenih obredov in šol meja ni nobena ovira. ___________________________J. P. MINISTRICA PUHARJEVA V RIBNICI RIBNICA - 20. decembra ob 13. uri bo v Ribnici razgovor ribniških gospodarstvenikov z ministrico za delo Jožico Puhar. Pogovorili se bodo predvsem o poslovanju ribniškega gospodarstva in njegovem prestrukturiranju. Kočevje pred popolnim zlomom V kratkem se začne v kočevski občini veriga stečajev _______in bo ostalo brez dela okoli 1.000 ljudi________ kadjo delavcev. Predlagana je tudi razbremenitev gospodarstva od občine do republike in zveze, in to v raznih oblikah. Tako so že kar na tej občinski seji (6. decembra) sklenili, da bo poslej en Občinski uslužbenec na 250 občanov, kar pomeni, da se bo občinska uprava občutno zmanjšala (od sedanjih 105 zaposlenih na 72). Podobno bodo morale racionalizirati delo tudi druge službe. ki so plačane iz občinskega prora- KOČEVJE V občini Kočevje bo že \ prvih mesecih leta prišlo do popolnega zloma gospodarstva in s tem tudi družbenih dejavnosti. Kaže, da se bo sprožila veriga stečajev in ukinjenih bo okoli 1.000 delovnih mest. Žal pa trenutno še ni videti možnosti, da bi podjetja ohranila vsaj perspektivne programe. saj bo za stečajem za večino na vrsti likvidacija. To so ugotovitve iz programa dela občinskega izvršnega sveta za prihodnje leto, v katerem piše tudi, da IS prizadevno išče za rešitev iz težav denar in ljudi, ki bi prevzeli programe, ki imajo bodočnost, in ustanovili nova podjetja ter zaposlovali ljudi. IS pripravlja socialni program za ljudi. ki bodo ostali brez dela. Izvedena bo akcija za dokvalifikacijo in prekvalifi- Med politiko, kubiki in stroko TOK Gozdarstvo Trebnje in zakon o prepovedi sečnje — zasebna vleka — Vlaganje v infrastrukturo — Komu so gozdarji še potrebni? — Gozdna učna pot TREBNJE — Zakon o mirovanju sečnje v gozdovih pomeni močno zaušnico gozdnim gospodarstvom, ki gozdarjev verjetno ni presenetila, vendar je zato ne čutijo nič manj boleče. Podobno velja za Gozdno gospodarstvo Novo mesto — TOK Gozdarstvo Trebije. Toda Andrej Kastelic, vodja TOK Gozdarstvo, ocenjuje, da v normalnih gospodarskih razmerah t.i. moratorij ne bi imel usodnih posledic za trebanjske gozdarje. Kakšne bodo posledice, bo pokazal čas, že dalj časa pa tudi trebanjski gozdarji ugotavljajo, da so tržne razmere nenormalne. Občutijo likvidnostne težave, ker jim kupci hlodovino in žagan les plačujejo z zamudo. Zaradi zmanjšane oz. zaustavljene sečnje po določilih zakona je zmanjkalo dela. Takoje v trebanjski enoti trenutno nezaposlenih 6 ljudi, vendar so ta problem doslej reševali s premeščanjem ljudi v druga gozdna območja in na druga dela »v hiši«, tako da niso še nikogar odpustili. Poleg tega so »oddali« traktorsko vleko lesa dvema svojima bivšima delavcema, zdaj zasebnikoma. »Hudo pa je, da so ti gozdarji, iztrošeni po letih težkega dela, nenadoma odveč in da ne veš, kam bi jih v pomanjkanju dela sploh premestil,« meni Kastelic. Ce kdo ne mara take socialne optike, bo morda z zanimanjem pogledal razpadajoči sistem gozdnih gospodarstev skozi nekatere številke in druge podatke, kakršne omenja Kastelic. »Ce povem za 8 let. odkar delam v TOK v Trebnjem, smo zgradili 14 kilometrov cest, predvsem na področja, ki so bila nedostopna. Sodelovali smo pri gradnji infrastrukture v krajevnih skupnostih. Kar zadeva skrbi za gozdove, naj omenim kot primer predel Ostrega vrha pri Dobrniču na površini 380 hektarov. Gqutveno smo ga obdelali in odprli z gozdnimi prometnicami. Rezulat se že kaže v kakovostnem in količinskem povečanju tamkajšnje lesne zaloge. Delali smo tako v zasebnih kot družbenih gozdovih,« pravi vodja TOK Gozdar- • V okviru TOK Trebnje bodo naredili gozdno učno pot v Zabukovju pri Trebnjem. Jože Smolič pripravlja o tem strokovno nalogo, in ko bo pot gotova, bo verjetno zbudila spoštovanje do dela gozdarjev, a tudi zanimanje za gozd še drugače, ne samo zaradi kubikov donosne hlodovine. stvo Trebnje. Vse to bo po njegovem nekako aktualno še v prihodnosti. Verjetno tudi še veljajo trditve gozdarjev, da bi ne glede na lastnino gozdov v prihodnje gozdarji morali še imeti kaj strokovnega vpliva na obseg in varstvo sekanja in pogozdovanja. Znan je rek, daje kmet najboljši gospodar v svojem gozdu, toda poznajo tudi modrost, da je za kmeta gozd banka. M. LUZAR In ko se obiskovalec sprehodi po proizvodni dvorani, mu nekateri potisnejo pod nos sklep, ki gaje pred meseci dobilo 35 ljudi, med njimi tudi starejši in invalidi. V njem se predpostavljam sklicujejo na to. da morajo delavci doseči 95-odst. normo, sicer jih bodo uvrstili na spisek delavcev, ki jim bodo prisiljeni odpovedati delovno razmerje. Sklep, ki je sicer brez pravnega poduka, so v Vinici na septembrski stavki razveljavili. Delavce moti predvsem to, da se odgovorni niso vprašali, zakaj rte dosegajo norme. Vodja traku Martina Suklje pravi, da so ljudje pač različno sposobni, da pa je tudi res, da nekatere šivilje delajo v enem dnevu tudi 5 različnih operacij na prav toliko različnih strojih. Stroji pa so stari, veliko jih imajo že 17 let, odkar je v Vinici stekla proizvodnja. Delo pa je kljub temu dobro opravljeno, kar potrjuje tudi nemški kupec Anica Grdun, ki skrbi, da proizvodnja v Vinici nemoteno teče, pohvali, da so doslej planske obveznosti gre za lohn posel za izvoz — presegali. '-Denarja pa ne dobimo, ne za plače ne za poravnavo računov. PTT nam je za nekaj dni celo odklopil telefon, tudi hrano so že prenehali dovažati za nekaj časa, Sap nam je zagrozil, da od novega leta naprej zaradi neporavnanih računov ne bo več vozil Novoteksovih delavcev na delo v Vinico. Priznamo sicer, da nas tepe zamrznjen tečaj dinarja, vendar pa dovolj in veliko delamo, da bi bili naši stroški lahko poravnani,« je prepričana Grdunova. M BEZEK-JAKŠE RAZDRUŽITEV RIBNICA, KOČEVJE — Ni ovir. da bi zdravstvena domova Kočevje ir Ribnica od novega leta naprej ne poslovala več skupaj. Soglasje k temu predlogu obeh zdravstvenih domov sta dala tudi izvršna sveta obeh občinskih skupščin. DANES O PLEBISCITU KOČEVJE Danes. 13. decembra, ob 19. uri se bo v dvorani kočevske srednje šole (SSTUD) začela okrogla miza o plebiscitu, ki jo organizira SDZ. Gostje iz Ljubljane bodo: Igor Omerza, Niko Kavčič (oba SDZ), ViktorŽakelj (SSS) in Emil Milan Pintar (SDPT. , ■ i,i ml/ I K|>*IW VODA NI VZROK TREBNJE Glede zlatenice, za katero je zbolelo v novembru in decembru skupno 5 učencev oiyih razredov v osnovni šoli v Trebnjem, so povedali v novomeškem Zavodu za socialno medicino in higieno, da vzrok za obolenje ni pitna voda. Na zavodu so povedali, da sedanje obolenje nima obsega in značaja'epidemije. • BREZ DENARJA —Menjava blaga za blago spet dobiva na veljavi in podjetja si tako poračunavajo medsebojne obveznosti. To velja tudi za eno najuspešnejših podjetij, kemično tovarno Melamin. Ta ima že več mesecev težave s svojimi kupci po Jugoslaviji, ki nimajo denarja. Najprej jim je neko črnogorsko podjetje, že avgusta, plačalo dolg s šolskimi zvezki, ki so jih nato uslužbenke kemične tovarne prodajale v šolah in staršem. Nato jim je neko bosansko podjetje poravnalo dolg z volno, odejami in otroškimi žabami. Te dni pa v sejni dvorani Melamina prodajajo čev|je raznih proizvajalcev (predvsem iz Bosne, Srbije in Črne gore), ki za poravnavo dolgov tudi ne uporabljajo več denarja. Celo Slovenijales jim je poravnal račune kar s tremi južnokorejskimi avtomobili (hundai). Sekretar podjetja Tomo Jami nam je zatrdil, da je Melamin registriran za prodajo vsega, razen živil, in da je pravno vse v redu. čuna. Za nekatere porabnike proračunskega denarja pa bodo financiranje sploh ukinili. Pravice porabnikov bodo zmanjšane na raven preživetja. Seveda so podobno dolžna ukrepati tudi podjetja. S takimi in drugimi ukrepi bo gospodarstvo še dodatno razbremenjeno in bo več denarja za socialne in zaposlitvene programe. Podobne ukrepe pričakujejo tudi od republiške in zvezne skupščine, predvsem zniževanje davkov in prispevkov. Republiki predlagajo ustanovitev javnega podjetja ali agencije za revitalizacijo Kočevske, saj je bil razvoj tega območja v povojnem obdobju načrtno zavjran od republike. Več sklepov pa se nanaša tudi na dokončno odprtje zaprtega območja. J. PRIMC »Tja pojdite!« Ob smetarski »vojni« TREBNJE — Komunala Trebnje je po več zahtevah iz krajevne skupnosti Velika Loka — uradne zahteve ni bilo — pospravila neko tamkajšnje črno smetišče. Mogoče s tem ni naredila veliko, če se bo na omenjenem prostoru navlaka pojavila znova, gotovo pa je Komunala z eno »čistilno akcijo« naredila malo i' tem pogledu, da bi bilo v občini manj črnih smetišč. Veliko loško odlagališče krame je namreč samo eno med blizu tridesetimi, kolikor so jih pred časom našteli v mejah občine. Če to kaže na brezbrižnost, za to gotovo nima smisla obtoževati komunalnega podjetja. O takih smetiščih je bil govor že večkrat, tu smo nji tokrat izbrali mesto zaradi velike javne pozornosti, ki so je deležne trebanjske smeti, posebej tiste na črnih odlagališčih in liste, ki po posebnem odloku sodijo v reden komunalni odvoz. Komunala odvaža smeti iz vseh zaselkov, določenih z odlokom. Vozi jih in posluša očitke, in to tako po vaseh kol tudi v lastni hiši, ker celo sem prihajajo delegacije vaščanov, ki nasprotujejo odvozu smeti Če bo komunalna služba kdaj plačana za odvoz odpadkov z davčnim denarjem, ji bo nekaj vroče jeze ljudstva prihranjene. saj se zdaj gne v pogosto poja vlja takrat, ko prispe položnica za sme-larino. Dokler finančnega preobrata i’ tem pogledu ne bo, bodo ljudske delegacije prihajale v Komunalo tudi s takimi nasveti njenemu vodilnemu osebju: »Pojdite v Ljubljano pobirat smeti, da ne bo tam treba lega delati A vstrijcem, k nam pa vašega tovornjaka nikar več ne pošiljajte!« A/. LUZAR IZ NkŠIH OBČIN Še krave na ■mm m pas/ imajo svoi red Brez dobrega poslovnika skupščine ne bo šlo BREŽICE—Delegati brežiške skupščine tudi v drugo niso bili kos obširnemu dnevnemu redu ter nakopičenim težavam in nerešenim zadevam v občini. Morda tudi zaradi neučinkovitega načina dela in samega vodenja sej. Kol je dejal eden izmed delegatov, je namreč cela seja potekala v obliki pobud in i prašanj de legalo v ter od go voro v občinske vlade, kar nikakor ne vodi k uspešnemu reševanju skupščinskih zadev. K temu po svoje prispeva tudi dejstvo, da delegatom še vedno ni uspelo sprejeti poslovnika, po katerem bi se ravnali. Starega očitno nihče več ne upošteva, zalo vsak dela, kar hoče. Govorniki nimajo časovne omejitve in se oglašajo še tudi po zaključku razprav, medtem ko ostali delegati klepetajo, vzdihujejo in odhajajo domov. Predčasni odhodi so nekaj običajnega in še bolj vsakdanje je iskanje delegato v po hodnikih in bifejih, da bi zagotovili sklepčnost Osnutek pošlo vn ika skupščine so delegati prejeli že za sejo v začetku oktobra, a so ga obravnavali šele 28. novembra. Nanj so dali celo vrsto pripomb in mu prisodili zelo slabo oceno. Nekateri so celo predlagali, da bi osnutek zavrnili in pripravili povsem novega. Ni malo lakih, ki so zahtevali, naj se poslovnik skrajša na kar najmanjši obseg. Razprava je navsezadnje pokazala, da večina niti ne ve. kaj je poslovnik, kakšna je njegova vloga in kakšen mora biti Zato se je moral vmešati Ciril Kolešnik, ki je delegatom pojasnil, da mora poslovnik vendarle zelo natančno opredeljevati delo skupščine, saj bi v nasprotnem primeru prihajalo do zmede, neučinkovitosti in do samovoljnega ravnanja posameznikov. Po dober primer, kako se obnaša skupščina, če nima pošlo vnika ali če je ta slab, delegatom ni treba hoditi daleč, dovolj bo že, če bodo nekoliko kritično pogledati na svoje lastne seje. Predvsem pa naj, še preden se lotijo urejanja zadev izven skupščinskih klopi, poskrbijo za red v njih samih. B.DUŠIČ Hi Maijana Mavsar Servis za podjetnika Marjana Mavsar je v Metalu odprla računovodski servis KRŠKO — »Doslej sem bila zaposlena v šoli kot računovodkinja, vendar pa nisem vedela, koliko časa bom še lahko opravljala svoje delo tam. Kajti novi zakon o šolstvu naj bi ukinil računovodstva po šolah. Zato sem se odločila, da bom to delo opravljala v okviru podjetja Metal,'« je povedala Marjana Mavsar iz. Krškega. Torej so Mavsaijevo v to delo deloma prisilile okoliščine, deloma pa tudi želja po spremembi in samostojnosti. Da bi docela ocenila svoje sedanje delo in ga primerjala z nekdanjim, še ni mogoče. V podjetju je šele dober mesec. Ampak za sedaj ima dovolj dela. »Stranke sem si pridobila že prej skupaj s kolegico, ki mi za sedaj pomaga. Dobili pa sva jih lahko, ker nudiva kompleten servis. Računovodski servis namreč ne pomeni samo, da zbiraš podatke o prihodkih in izdatkih, marveč mora računovodja podjetniku ali obrtniku tudi svetovati, kako naj čimbolj učinkovito gospodari z denarjem, ki gaje zaslužil. Tega mnogi še ne vedo,« poudarja Mavsar-jeva. Seveda se tega dela ne moreš, vsaj sedaj ne, lotiti samo s papirjem in svinčnikom. Mavsarjeva je v opremo, katere glavnino tvori ameriški računalnik, vložila domala 100 tisoč dinarjev. Zdaj ima na računalniku za 100 majhnih podjetij zmogljivosti, kar je glede na sedanji obseg dela precej preveč. »Prepričana pa sem, da bom vse te zmogljivosti še potrebovala, saj so potrebne tudi zaradi ažurnosti dela. Kmalu pa bom nemara potrebovala tudi telefaks, da bom lahko v celoti zadovoljila potrebe svojih strank,« je povedala Mavsaijeva. J. S. ČESEN BO PREDAVAL V KRŠKEM MIKIA VŽEVSEJEM-Na Glavnem . trgu v Sevnici je dvodnevni Mikavževse jem privabil množico, toda za nakupe različnega blaga, razen za kuhano vino in medico, med ljudmi ni bilo pravega zanimanja. Zato pa je otroke toliko bolj vznemiril in razveselil prihod parkljev (rta sliki) in nato še Miklavža. Sevniško turistično društvo s sodelavci pripravlja novoletni sejem od 22. do 26. decembra pred Merxom. Spet bodo imeli precej besede trgovci in gostinci, godci in čarovniki (podobno kot na Miklavževem sejmu v organizaciji ŠKD Florjanska), otroke bo razveselil prihod dedka Mraza. Dogajanje bo prenašaI sevniški radio. (Foto: P. P.) KRŠKO — Danes bo v delavskem kulturnem domu v Krškem predaval najboljši slovenski alpinist m športnik leta Tomo Česen. Predaval bo o svojih vzponih v Himalaji, predavanje pa bo opremljeno s 320 barvnimi diapozitivi po sistemu multivizije. Prvo predavanje bo ob 12. uri za dijake šolskega centra Krško, ob 16. uri pa za ostale in člane planinskih društev. BREŽICE V TOŽBI Z REPUBLIKO BREŽICE — Tudi delegati občinske skupščine so sprejeli zahtevo, naj Republika Slovenija izpolni svojo obveznost do občine, ki je nastala zaradi varovanja orožja teritorialne obrambe. Občinski izvršni svet je že pred tem poslal vse potrebne zahteve in opozorila, vendar odziva ni bilo, zato je sprožil tožbo proti republiki. rwsi iMI IZ NkŠIH OBČIN ui Strehe bo samo za 39 srečnikov V tem mesecu se bodo vselili prvi stanovalci — Kako bo s stanovanji in gradnjo v ______________bodoče? — Mnogi bodo za zdaj ostali praznih rok BREŽICE — Nov stanovanjski blok pri avtobusni postaji v Brežicah bo v kratkem dobil prve stanovalce. Tehnični prevzem prvega dela stanovanj so ž.e opravili, medtem ko bo drugi del prišel na vrsto čez kakšen mesec, morda še pozneje. Predtem morajo namreč zagotoviti še tehnični prevzem ulice in parkirišč. Po prvotnih predvidevanjih naj bi 30 stanovanj dokončali letos in enako število še v naslednjem letu. Sprva so se na stanovanjski skupnosti, zdaj odseku za stanovanja, bali, da kupcev ne bo, nazadnje pa seje pokazal kar velik interes, zato so gradnjo pospešili. Stanovanjska skupnost je odkupila 39 stanovanj, brežiška podjetja 5, med kupci pa sta tudi NEK. UNZ in drugi. Trenutno je naprodaj še 5 oz. 7 stanovanj (odvisno od tega, ali bo Pionir odstopil od lastnega • Nedvomno bo na odločitev o teh vprašanjih vplivala republiška zakonodaja, res pa je tudi, da bo nekatere stvari potrebno doreči v občini. Na primer o tem, kje, kako in koliko se bo gradilo ali prenavljalo. V stanovanjskem odseku imajo že v mislih prenovo stare mestne hiše v Prešernovi ulici, a čakajo še na odločitev izvršnega sveta. Ukrepati bo treba v vsakem primeru, kajti samo na obstoječi listi bo ostalo praznih rok najmanj pet ducatov prosilcev. kv. metrov, stane 520.000 din ali po domače čez 74 tisoč DEM. Pritisk na stanovanja je izredno velik, kar je pokazal tudi razpis za dodelitev stanovanj. V občini imajo še okrog 20 prosilcev s stare liste, ki še niso prišli na vrsto, čeprav čakajo že tudi po pet let. Za delavce na stanovanjskem odseku bi bilo sicer lažje, če bi bila stanovanja vseljiva šele v prihodnjem letu. ko bo morda kaj več znanega o stanovanjski politiki v republiki in občini. Seveda je v interesu stanovalcev, da se vselijo čim- prej, ravno lakaje tudi želja Pionirja, ki mora prazna stanovanja ogrevati na lastne stroške. Izvršni svet občine Brežice je nedavno objavil razpis za kadrovska stanovanja, na katerega se lahko prijavijo podjetja s svojimi strokovnimi kadri. Koliko izmed 39 razpoložljivih stanovanj bo kadrovskih, še ni znano, veijet-no pa bo večina vendarle socialnih. Izvršni svet se bo moral slej ko prej odločiti tudi o tem, kaj bo s sedanjim stanovanjskim odsekom, kje v občinski upravi se bo odločalo o strokovnih vprašanjih stanovanjske politike in na- vsezadnje tudi politika. o tem, kakšna bo ta B. DUŠIČ nakupa). Med neprodanimi je največ velikih stanovanj, kar ni čudno, saj cena kv. metra dosega kar 13.000 din. To pomeni, da že stanovanje, ki meri 40 M KAKO DALJE? — Ali se bo novozgrajenemu bloku čez čas pridružilo še več podobnih, ki bodo tvorili sodoben stanovanjski kare? Načrti so že bili taki, a kaj bo prinesla stvarnost, v Brežicah še ne vedo. (Foto: B. D.) Srebrni jubilej M-Agrokombinata Na proslavi v delavskem domu podelili plakete zaslužnim delavcem KRŠKO — Minuli petek zvečer je bila v delavskem kulturnem domu Krško proslava 25-letnice Mercatorja-Agrokombinata Krško, ki so seje poleg delavcev tega Krškega podjetja udeležili še kmetijski minister dr. Osterc, predstavnik Mercatorja Tone Mastnak pa tudi predsednika občinske skupščine Krško in izvršnega sveta Vojko Omerzu in Franc Černelič. Direktor M-Agrokombinata Ivan kaj. Pridelajo kar 1200 ton tržnih pre- Kozole je v pozdravnem govoru dejal, daje letošnje tradicionalno srečanje delavcev ob koncu poslovnega leta drugačno, kot so ga bili vajeni. Sovpadlo je z velikimi družbenimi spremembami in srebrnim jubilejem podjetja. Ko je Kozole govoril o razvoju M-Agrokombi-nata, je dejal, da so kmetje in prebivalci na tem območju preživeli že marsikatero vremensko ali še kakšno drugačno ujmo. Spremembe pa je doživljalo tudi podjetje, ki je nastalo iz vrste majhnih zadrug in je bilo najprej enovito, pa potem tozdirano in nazadnje spet enovito. Kljub tem spremembam in težavam je delavcem M-Agrokombinata in kooperantom ter vsem ostalim kmetom vendarle uspelo, da so ustvarili marsi- sežkov pšenice, za prašiče imajo 10.000 stojišč, za trg imajo na voljo 2000 stojišč za govejo živino, namolzejo 6 milijonov litrov mleka na leto in pridelajo 1.500 don jabolk, kar krške sadjarje uvršča med največje v Sloveniji in tudi najbolj uspešne. Poleg tega je bilo na podeželju SINDIKAT TISTIH, KI SO »NA ČAKANJU« BREŽICE — Delavci občinske uprave, ki so po reorganizaciji ostali »na čakanju« z 80-odstotnim osebnim dohodkom, so se pred tednom dni združili v svojem sindikatu. Čeprav na prvi pogled njihov status izgleda kar ugodno, ima vsak od njih svojo usodo, nad katero se velja zamisliti. O tem so se začeli spraševati tudi delegati opozicije v skupščini in zahtevati analizo učinkov poletne reorganizacije občinske uprave. Zdaj je namreč že več ali manj jasno, da večina delavcev »na čakanju« še vedno opravlja svoje delo. zgrajenih precej hlevov, izboljšala seje infrastruktura, zgradili so hladilnico. Promet v lastni trgovski mreži se je od nekdanjih 4 milijonov DEM dvignil na 20 mil. DEM. V skladu s temi gibanji pa so šli tudi ostali ekonomski kazalci. Povečal seje prihodek na zaposlenega, tržna vrednost osnovnih sredstev pa znaša sedaj kar osemkrat več kot doslej. Skratka, tudi M-Agrokombinat šteje med tiste gospodarske organizacije, ki so veliko prispevale k razvoju krške občine. Tako kot ostalo gospodarstvo pa tudi krško kmetijsko podjetje pesti nelikvidnost, toda Kozole je dejal, da so • Ob jubileju so na proslavi podelili Plakete M-Agrokombinata kot največje priznanje za prispevek k razvoju podjetja. Dobili so jih inž. Darko Maijetič, inž. Stane Tomazin, Ivan Prah, Jadranka Milat, kooperantka Marija Gorenc, kooperant Franc Strgar in nekdanji direktor Franc Juvane. Poleg tega so podelili 21 priznanj in 16 pohval. preživeli marsikatero ujmo, pa bodo bržkone tudi sedanje težave. J. SIMČIČ PLAKETA ZA MARJETIČA — Direktor M-Agrokombinata Ivan Kozole je plaketo izročil inž. Darku Marjetiču za 25 let dela v podjetju in za izjemen prispevek k razvoju vinogradništva in vinarstva, še posebej za njegov prispevek k ugledu našega cvička. (Foto: J. S.) Nizke plače jih drže »nad vodo« Le za desetino višje plače bi vsa sevniška podjetja pripeljale v izgubo? Črnogledi obeti — Republika naj nekaj naredi za razbremenitev gospodarstva rememtev gospodarstva SEVNICA — Poslovni rezultati sevniškega gospodarstva v letošnjem triče-trtletju so sorazmerno ugodni, predvsem zato, ker sevniške plače močno zaostajajo za republiškim povprečjem in za tistimi v regiji. Brane Ogorevc, pomočnik glavnega direktoija Konfekcije Lisca, je na zadnji seji sevniške vlade ob obravnavi informacije o poslovnih rezultatih za omenjeno obdobje (v petek, 21. decembra se bodo z njo seznanili tudi odborniki sevniške občinske skupščine) povedal, da bi vsa podjetja imela izgubo, ako bi povečala osebne dohodke le za desetino. vsaj nekaj pokazati), in sicer tako, da bi čim večji delež, republiškega davka odpadel na dobiček, čimmanjši pa na osebne dohodke. Tako bi država bolj delila riziko s podjetji. Zmanjšati kaže zlasti bremena delovno intenzivnega gospodarstva. Tokrat so rdeče številke v periodičnih obračunih prikazali v fnpletu (blizu 7 milijonov dinarjev!), Stillesu (2,9), GG TOK Gozdarstvo (blizu 2 milijona); med izgubarji pa so še Inles, OZ Bohor, Inmar, Mass in Rokjur. Skupna izguba znaša 12,5 milijona dinarjev. Sevniški gospodarstveniki se bojijo, da bo ob koncu leta na tem seznamu izgubarjev še precej več podjetij, kajti vsi kazalci kažejo, da se komaj še držijo »na vodo« prav zaradi zadrževanja rasti plač, ki so realno bistveno nižje kot lani v tem času. Teh pa ob uveljavitvi kolektivnih pogodb, zlasti zato, ker se bo »na osebne dohodke obesila še država«, potlej sploh ne bo več mogoče zmanjševati. Zato Sevničani predlagajo, naj v republiki resnično kaj naredijo za razbremenitev gospodarstva (sami imajo Številna podjetja v jugovzhodnem delu Jugoslavije, s katerimi Sevničani še zmeraj poslujejo, imajo še večje težave, blokirane račune, zdaj pa je v Srbiji uvedeni depozit še poslabšal položaj in postavil pod velik vprašaj smiselnost nadaljnjih poslovnih vezi za tako ceno. Ne glede na izid plebiscita, naj bi bil v naslednjem letu položaj še bistveno slabši, pravijo gospodarstveniki. P. P. Cesta kot ruska ruleta Vaščani računajo s postopno posodobitvijo KONJSKO Pozimi ni cesta Radna Konjsko — Laze včasih tudi 10 dni splužena. Venem letu so se prevrnili štirje traktorji, cesta je terjala celo smrtno žrtev. Koliko je bilo še manjših nezgod in karambo-lov, vaščani niti ne vedo natanko. Dostikrat so delavci in šolarji v teh hribovitih predelih prisiljeni potovati V Sevnico celo čez Malkovec in Tržišče, saj je pozimi vožnja po tej strmi makadamski cesti podobno tveganje kot t.i. ruska ruleta. So pa na sestanku na Konjskem, ki ga je spretno povezoval Bojan Auer, vaščani s svojimi dolgoletnimi prizadevanji za ureditev in posodobitev te ceste izčrpno seznanili predsednico sevniške občine Bredo Mijovič m predsednika izvršnega sveta Marjana Kurnika. Obadvasta vaščane potrpežljivo poslušala, nista obljubljala veliko, pozvala pa sta, da naj se vaščani v svoji krajevni skupnosti Boštanj. vendarle do- govorijo, čemu bodo dali prednost pri sofinanciranju: ali rekonstrukciji omenjene ceste, ureditvi nezavarovanega železniškega prehoda v Dolenjem Bošlanju ali gradnji brvi čez Savo na Radni. Za vse te velike naložbe gotovo ne bo dovolj denarja. Na sestankuje Franc Lisec s Preske orisal kratko zgodovino in usodo dogovarjanj pa tudi gradbenih posegov na cesti, ki segajo tja v ' ‘37, ko je bila Franc Lisec Bojan Auer predvojno leto 1937, ko je bila za cesto zainteresirana zlasti Kopitarna zaradi dobave lesa. »Vse je ob-mirovalodo leta 1952. Tedaj je bila zamišljena nova trasa. Potem je spet vse zaspalo do leta 1960. Leta 1968 smo naredili 4 apnenice na Druščah in tako dobili denar, da smo potegnili nekaj ceste proti Lazam. Kakšnih 10 let pozneje smo udarniško uredili cesto čez hrib, a smo bili karani, zakaj taka trasa. Desetletje pozneje je prišel inž. Gajšek iz Celja z idejo, da bi naredili cesto, da bi bil za nekaj časa mir. Zaradi pomanjkanja denarja smo lahko naredili le tri izogibališča. Predlani smo s pomočjo Gajška trasirali cesto.« Na Konjskem so pogrešali predstavnika novomeškega cestnega podjetja Franca Povšeta, ker pozna vse različice predvidenih rešitev v preteklosti in tehnične možnosti za bodočo cesto. Vaščani so soglašali, naj se te gradnje lotijo etapno, da bi se končno le nekaj premaknilo na boljše. P. P. Novo v Brežicah TUDI TO SE ZGODI Medzasedj njem občinske skupščine so g. Izvršni) poklicali iz Ljubljane Bil je ravno ža § vorniškim odrom, zato se ni dal motiti, (j da Ljubljana lahko počaka. Tako so Br< žičani končno dočakali dan, ko je bil domača skupščina z.občinskimi zadevali bolj pomembna od republiške. Resnici ( ljubo pa Ljubljana ni čakala dolgo, le ki ko minuto ali dve, medtem ko občani fl sec. kajo na sejo skupščine tudi cel mesec. OKROG VRELE KAŠE Koso* . legati sprejemali razglas o uvedbi plebist ta, so se odločali, ali naj v razglasu pozoV jo občane kar h glasovanju za ali pa sat na glasovanje za ali proti. Razpravljavci se sukali kot muce okrog vrele kaše in izgovarjali na kozmetične popravke ter koncu še na slaviste, ki naj odločijo o pi vilnem besedilu. Bobu bob je rekel šl Kolešnik, ko je pojasnil, da ne gre za k< metične popravke, temveč za bistve vsebinske razlike. DUET - »Midva z gospo Lupšino sva danes duet,« je izjavil predsednik iz' šnega sveta, ko st) razpravljali o rebala« občinskega proračuna. Nad novim dl tom pa poslušalci niso bili preveč navC šeni. »Melodija bi še bila,« so menili, besedilo je popolnoma zanič!« PREDLOG — Prvi del zadnje s občinske skupščine je bil v sredo pop dne, tik pred prazniki, drugi del pa v pet popoldne, tik pred koncem tedna. Pred gamo, da tretji del seje organizirajo predbožični večer. Ker bodo nekateri i legati morali k polnočnicam, bo to že dostno zagotovilo, da bomo dočakali četrti del komične nanizanke »Naši zb zasedajo«. KONČALI ZASEDANJ^—- ekl % KRŠKO — Minuli teden v torekj je tu nadaljevalo zasedanje krške ol ske skupščine. Delegati so obravna' predlog statuta posavskih občin, os| tek odloka o razglasitvi arheološki kompleksa Ajdovske jame za kultul spomenik., osnutek odloka o določal uradnih prostorov za sklepanje zakt skih zvez, razpravljali pa so tudi o po Čanju stanarin in komunalnih storite Krške novice Nc rat ; hkt MINISTER — Za normalno parne z kar sprejemljivo, če v vladi sedijo minis. I4 ki ne vedo vsega. Kajti doslej smo imelIITIlr preveč težav z ministri, ki so vedeli t °8d zdaj pa se kaže, da le ni tako. Kot minil17-ač te nove sorte se je izkazal tudi dr. J Osterc, ki si je na nekatera vprašanja! dnic čanov upal izjaviti, da odgovora ne vi oje, bo pač treba to vprašati stroko. Zato to 1 (to ne pride v poštev izrek o modrecu grad bedakih. njej MALICA — Tudi občinski uslužbet so ljudje, zato je tudi zanje malica osre dogodek delovnika. O tem sta sc lall prepričala minuli petek tudi župan Oif N( dne irne SL. sKi zu in premier Černelič, ki sta, čakaj e j kmetijskega ministra, v hodniku obq*3S skega poslopja spremljala pravo pati 1 p prihajajočih na malico v občinsko me« Županje bil tako kot ponavadi smrtno Nc sen, vmes je le dejal: »Upam, da ne misl t no' da kontroliram njihov prihod v služb iteri Ura pa je bila pol deseta. bljus KULTURA — V kulturi imajo zw< priš kakšen teater. V Vel. Podlogu se pritož«s, s jo, da »center« ne ceni njihovega prisp ilajj ka k slovenskim kulturnim pridobitvi ;dati na Raki so na koncertu ansambla Spol ;ne in Franca Košiija pogrešali ravnal cita| tamkajšnje osnovne šole (ravnatelj ve( Sn-no ne ve, daje bil taisti Košir včasih l(j ■ Avsenikih, zdaj pa po Dolenjskem j ■!* prodaja ostanek nekdanjega imidža), dobro pa sc drži tudi Adolf Moškon, k'' spozabi in da roko celo novinarju, s '.r mentarjem seveda, da se med ljudmi di jo roke, in ne riogc; vsak pa lahko s ” d*1 ugiba, kaj je mislil s tem. Teatra pa proti koncu leta še več, saj bo treba v za priznanja in tudi denar. Zakaj bi kulturniki kaj slabši, kot smo nava smrtniki? Sevniški paberki DOMIŠLJIJA IN LEPOTA — K4 pasovi reklamni slogani zadnje čase pr SEi vznemirjajo občestvo in posebno tistin ihalr komaj še prerinejo iz meseca v mes t v ; plačo ali pokojnino, bolj podobno soci drru podpori, se zdi domala perverzno pov a^ei lo «za tiste z več domišljije« za novo 1 > pre recimo, na Kanarske otoke ali Ciper. ^ CENENOST — Socialist Slavko , c ' šin, ki seje pojavil ob Viktorju Žaklj rjSe sevniškem zboru socialistov in tribu a plebiscitu, sije privoščil tale diskurz e 1 venskem novinarstvu. Najprej je novi ^C1 jem očital, da se gredo mrhovinarstvO ■j|a°a bi morali prenehati s cenenimi člani anL' napadi na kogarkoli, in se vprašal, ,111 do novinarji upoštevali konsenz C 'r*di: plebiscita. Tudi Slobo bi bil zadovolj. To oVan danju slovenskega parlamenta odrti' r|(Cs( nastop, ko je opozoril, da bi Slove* >|jra( umrli v eni generaciji, če bi bili povso ko cagavi kol pri dogovarjanju okoli j nS' biscita. Gradišarjevo razpravo je po' ^jJ slovenska televizija v oddaji Slove > 0 moja država, ljubljansko Delo pa je’ r.at^ »b' njegovo drugo misel uporabilo za obL vanje poglavitnega naslova vseh r?z(P *ra Ijalcev v skupščini. d (TO- ;ed| mili »* J Hr> hi v ;if ci e k odf r>is() '.O' «i /ti in Kaj bo v Gallusovem letu Prihodnje leto, ob 400-letnici smrti skladatelja Jakoba Petelina Gallusa, bo v Ribnici več prire-Tudi publikacija o slavnem rojaku ditev RIBNICA — Poročali smo že, daje imenovan odbor, ki bo pripravil program prireditev ob 400-letnici smrti Jakoba Gallusa-Pete-lina (1550 do 1591), skladatelja in zborovodje evropskega slovesa, po rodu Ribničana. V spomin nanj pripravljajo več prireditev in je imenovanih tudi več odborov za pripravo slovesnosti. Ribniški odbor je imel že nekaj sej v širši in ožji sestavi in je pripravil prvi okvirni program. Po tej zamisli bo osrednja slovesnost v spomin na slavnega ribniškega rojaka jeseni prihodnje leto v ribniški župnijski cerkvi. V ta namen bodo najboljši ribniški pevci naštudirali pod vodstvom prof. Bernarde Kogovšek eno izmed Gallusovih maš in se z njo predstavili javnosti. Izdali bodo publikacijo o Jakobu Gallusu in njegovem času. V njej bo prikazana predvsem kulturna zgo-:c j dovina tistega časa. Prvič bodo v ali' njej objavljene tudi freske »hrovaš-zW kih malarjev« iz cerkvic v Maršičih i in Velikih Poljanah (iz let okoli --------------------------------- skl 0 kt tul :ai Kkj NOVO MESTO Februarja 1953, jte dneh, ko so se ena za drugo vrstile kul-lfne prireditve v Prešernov spomin, so Novomeščani v Križatiji, kjer je ta-r;it začel domovati Dolenjski muzej, ihko ogledali veliko umetniško razsta-^3 z deli vseh treh akademskih slikarji 'V- ki so delovali v Novem mestu: Vlagi 'mira Lamuta. Izidorja Moleta in 1 i °gdana Borčiča. Razstava, s katero se nis ?ačela razstavna dejavnost tisti čas še J/ do mladega muzeja, je imela velik a! dniev tudi širše v Sloveniji. Kasneje, v< °je ob muzeju zrasla Dolenjska galeri-o 1 (to jesen je minilo 25 let, kar sojo :u gradili), so bile takšne razstave seveda "jej. med drugim tudi več Lamutovih be 1510 do 1512) in iz cerkvice v Nadlesku pri Ložu. V sodelovanju z odborom na Češkem bodo organizirali koncert Praških madrigalistov. Kje bo, še ni dokončno določeno. Po enem izmed predlogov naj bi bil koncert v cerkvi pri Novi Štifti, po drugem pa v ribniški cerkvi. Ribniška dramska skupina bo naštudirala dramatizirano delo Ga-liot. Dramatizacijo tega Jančaije-vega romana bo pripravila ribniška kulturna delavka Vesna Poštrak. Prikazana bodo dogajanja v 16. stoletju, v Gallusovem času. Predstava bo v letnem gledališču v ribniškem gradu. Raziskovalno nalogo o 16. stoletju pa bosta opravili kulturni delavki Mojca Šifrer in Vesna Poštrak s pomočjo šolskih profesorjev in šolarjev. Gre za zgodovino, nošo, kulturo, navade itd. tistega razgibanega časa, znanega po turških vpadih, kmečkih uporih, protestantizmu, kmečki trgovini pa tudi čarovniških procesih in drugem. J. PRIMC V Pišecah so gostovali okteti Oktet Orlica iz Pišec, ženski oktet iz Brestanice, dekliški septet Corona in Boš-_________________tanjski fantje na srečanju oktetov Posavja______________ PIŠECE — »Žal so se nocoj v Pišecah predstavili samo štirje okteti, čeprav jih v Posavju aktivno prepeva precej več,« je dejal Franc Kene, podpredsednik ZKO Brežice in član izvršnega odbora Posavskega pevskega združenja, ko je ■ ■rlolatanonfftt t A,i,,.L IL I.i„4J..Iti _ 1.. J..I udeležencem srečanja posavskih oktetov podelil priznanja za sodelovanje. Omenjeni kulturni organizaciji sta bili skupaj z oktetom Orlica iz Pišec tudi organizatorici sobotnega glasbenega večera. Člani domačega okleva, ki deluje že 12 let, so se s petjem predstavili prvi. Po kakovosti se sicer niso mogli kosati z ostalimi nastopajočimi, saj je v majhnem kraju izredno težko najti stalne pevce. Kljub vsemu jih domačini prav dobro poznajo, saj ne manjkajo na nobeni prireditvi v kraju. Pogosto nastopajo tudi drugod po občini, sodelujejo na srečanju oktetov v Šentjerneju in na prireditvi Kozjansko poje. Moški oktet že tretje leto vodi profesor Juriča Grakalič. Umetniški vodja septeta, Romanca Pernovšek izbira med celo paleto pesmi, od slovenskih narodnih do umetnih in črnskih duhovnih. Dekleta nadvse rada zapojo tudi večno zelene melodije, še posebno, če jih ob tem spremljajo električne orgle. Lani so s samostojnim koncertom gostovala širom po Sloveniji, snemala so za radio in skupaj z Boš-tanjskimi fanti še za TV Slovenija. Boštanjski fantje pojo skupaj že 27 let. Pred dvema letoma so ob srebrni obletnici posneli in izdali kaseto. Njihov mentorje Egon Kunej, medtem ko za oktet po umetniški plati skrbi Jože Feifer. Sobotni večer oktetov v Pišecah so zaokrožili tako, kot znajo oni: s polnimi in dobro uglajenimi glasovi. B. D. .eprav v. oktetu pojejo šele tri leta, so njihove izvedbe prirejenih narodnih pesmi in prešernova Dekletom, ki jo je uglasbil Radovan Gobec, zvenele ubrano. Stanka Macur, umetniški vodja okteta, ima zagotovo zasluge, da izvedba ni bila običajna in še manj dolgočasna. Dekliški septet Corona iz Boštanja je poslušalcem vzel dih že zavoljo mladosti. Mlada dekleta v belih bluzah, črnih hlačah in prav takih telovnikih pa z obveznimi metuljčki, so osvežila ta večer. Glasba in glasbeno šolstvo O tem bo v sredo medregijski posvet v Novem mestu — Med drugimi vabljena skladatelj Lojze Lebič in dr. Andrej Capuder, slovenski kulturni minister olenjski muzej išče slike I. Moleta Potrebuje jih za retrospektivno razstavo v Dolenjski galeriji in za katalog in nekaj Borčičevih, predvsem njegovih grafik. Moletovih dei pa po letu 1953 ni bilo več na »spregled« niti v Dolenjskem muzeju niti v Dolenjski galeriji. Prav iz tega razloga se je Bojan Božič, zdajšnji ravnatelj muzeja, ki pa zadnje mesece skrbi tudi za razstavno dejavnost galerije, zavzel, da bi pripravili retrospektivno razstavo del Izidorja Moleta in mu s tem nekako popravili krivico, ker pač ni že toliko časa razstavljal v Novem mestu. Kot pravi ravnatelj Božič, je to naloga, ki nekako še sodi v okvir 40-letnice Dolenjskega muzeja. Priprave na Moletovo retrospektivo potekajo že nekaj časa in je do zdaj znano. da se bo s postavitvijo razstave, ki tip z rdečo kravato in Hamlet astop futurističnih estetov novomeške gimnazije ^predavanje dramaturga Matjaža Bergerja v knjižnici NOVO MESTO Med mladimi išjt novomeški gimnaziji je generacija, v žtfiteri jc nekaj več in ne skriva, da jo je Pljuskal sproščeni ustvarjalni nemir, ki nn4 prišel s političnimi spremembami pri »®s, s tako imenovano slovensko po-sp ladjo, in želi ta nemir po svoje izpo-IV -dati in izraziti. To hoče izraziti na raz-■ "ne načine, s pesniško besedo, z ,e, ^lali, gledališčem poezije, glasbo, teli, Sn'mi gibi, ritmičnimi plesi in ne na-, ( d nje z mnogimi efekti, da bi vsaj z , 'mi čimbolj opozorili nase. Vse, kar bi li di in s čimer so se že predstavili, hoče ’s *■ drugačno, nenavadno, kar najmanj Ji itdicionalno, alternativno. Videti je, , s ^ da jih pri tem vodi duh tistih njiho- Večer posavskih godbenikov r\ a 7. srečanju na Seno-1 ern pet pihalnih orke- z-_____________str.°“,_______________ pr SENOVO — Srečanje posavskih ‘n 'halnih orkestrov je tradicionalno in so 68 1 v soboto, 8. decembra, priredili že 10 dmič, in sicer v Domu XIV. divizije ,v ^Senovem. Z izbranim programom so : Predstavili: Delavski pihalni orkester 'To 0,nače Svobode pod vodstvom Jane-jl ‘ Ceglarja, Delavska pihalna godba ^ r' sevniškem GD, ki jo vodi Franc Zu-c ?u, Gasilska godba na pihala iz Loč z v Agentom Jožetom Rusom, Gasilska v °dba na pihala iz Kapel pod taktirko n| r*ncija Arha in Pihalni orkester Vi-uli iz Krškega, ki ga vodi Drago i 'rsdišek. oj To je bil nastop res dobrih orkestrov, vc [ so svojo kvaliteto že potrdili na repu- 11 '^kih tekmovanjih in se tudi visoko "*vNili, kar velja še posebej za senov->j* ‘e> krške in kapelske godbenike. Vsak >1 d nastopajočih seje predstavil s tremi 1 Vadbami, tako da se jih je v rednem 's r0gramu zvrstilo petnajst. Tako ime-1 , danega koračniškega programa, ki ga ' Pestri gojijo za igranje na prostem, , skoroda ni bilo, pač pa so predli adovale skladbe, ki jih bolj ali manj aJijo tudi drugi instrumentalni sestavi, ve f*niorni in simfonični orkestri idr. e i ^atka, prireditev je pomembno obo-,b lt'la kulturno življenje tega rudarske-iz(1 kraja, kot taka pa je tudi poplačala kd domačih organizatorjev, ki so to ?čanje pripravili skupaj z občinskimi pJ^O-ji iz Brežic, Krškega in Sevnice. Si L Z. vih mladih predhodnikov na novomeški gimnaziji, ki so pred davnimi 70 leti pod vodstvom tedanjega gimnazijca Antona Podbevška zanetili prve iskre drugačnosti, toda tako zelo, da seje potem iz njih razplamtel ogenj novega kulturnega gibanja, danes znanega pod imenom novomeška pomlad. Nastop skupine, ki se je minuli četrtek, 6. decembra, zvečer predstavila v avli in na stopnišču Študijske knjižnice Mirana Jarca pred predavanjem diplomiranega dramaturga Matjaža Bergerja, nekdanjega novomeškega gimnazijca, je res spominjal na nenavadne predstave iz Podbevšovih futurističnih časov. V medleči svetlobi so po prostoru razpostavljeni fantje in dekleta, oblečeni v belo in modro našminkani, ob plapolajočih plamenih sveč, ki sojih držali v rokah, in ob bučni glasbi ter drugih zvočnih efektih, resni kot svečeniki recitirali besedila, od verzov italijanskega futurista Marinettija do monologa Hamleta v istoimenski Shakespearovi drami, z vzklikanjem Marinettiju in futurizmu. Bilo je vse tako nevsakdanje, nekonvencionalno, da se je še celo Savinškovemu kamnitemu kipu Mirana Jarca lepo podala rdeča kravata, ki so mu jo obesili okrog vratu. V tem in takem nastopu futurističnih estetov novomeške gimnazije, pod tem imenom se je skupina predstavila, je bilo moč že videti nekakšen poganjek tako želenega novomeškega gledališča, tistega pravega. Če bi s temi fanti in dekleti le kdo delal dalje, pa bi že imeli nekaj. Ta nastop je bil kar ustrezen uvod v predavanje, v katerem je Matjaž Berger obravnaval moški in ženski diskurz v Hamletu, razčlenjujoč pri tem predvsem podrobnosti, ki so pomembne za ravnanje posameznih oseb v tej Shakespearovi drami. V predavanje je vključil vrsto dognanj psihoanalitikov in filozofov, ki so se ustavljali pri liku Hamleta in proučevali njegovo vedenje skozi vso dramo. Predavatelj je s tem predavanjem izpričal svoje izjemno znanje in smisel za razčlenjevanje dramskih besedil. Žal je bilo v veliki knjižnični čitalnici med sicer številnimi poslušalci, predvsem gimnazijci, bolj malo takih, ki so mu lahko sledili. Za gimnazijski nivoje bilo predavanje pre-jkone prezahtevno. I. ZORAN • Slovenska skupščina je zadnje mesto, kjer bi bilo mogoče o slovenski kulturi relevantno razpravljati. (J. Zlobec) naj bi jo pripravili spomladi 1991, ukvarjal strokovni sodelavec Dolenjskega muzeja dr. Milček Komelj, ki bo napisal tudi strokovno besedo za ličen katalog. Nared je pravzaprav še marsikaj drugega, kar sodi v priprave, tako rekoč vse razen Moletovih del. ki niso zbrana in mnoga tudi ne evidentirana. Sam muzej jih namreč nima. ker takrat, ko je Izidor Mole deloval in ustvarjal v Novem mestu, še ni imel oddelka niti človeka. ki bi se ukvarjal s tako nalogo, pa tudi ne denarja, da bi slike odkupoval od avtorjev. Tako je zdaj uresničitev predvidene razstave odvisna največ od tega, ali bo Dolenjskemu muzeju uspelo zbrati potrebno število Moletovih slik. Največ jih pričakuje od za zdaj še neznanih lastnikov v Novem mestu in drugod na Dolenjskem, katerim je Mo-ie sam, kot trdi ljudski glas, slike podaril ali prodal, tako pa je menda razdal večino tistega, kar je naslikal med svojim nekajletnim bivanjem v Novem mestu. Seveda ne obstaja nobena evidenca, ki bi povedala, za katere in kakšne Mole-tove slike gre, niti kdo jih ima. Dolenjski muzej, ki bi rad čimprej prišel do Moletovih slik, da bi potem laže steklo tudi ostalo delo, in tega v pripravljanju retrospektivne razstave ni malo, se zato prek Dolenjskega lista in s pomočjo tega zapisa obrača na vse morebitne lastnike Moletovih slik s prošnjo, da ravnatelju Dolenjskega muzeja Bojanu Božiču (osebno v muzeju v Muzejski ulici ali po tel. (068) 21-169) v najkrajšem času sporočijo, kakšna dela imajo. Muzej pa obenem že zdaj prosi lastnike, da bi mu Moletove slike odstopili za razstavo oz. za določen čas. O vseh podrobnostih se bo moč pogovoriti z ravnateljem Božičem, ki bo tudi zbiral oz. sprejemal dela Izidorja Moleta. I. Z. NOVO MESTO V novomeški glasbeni šoli bo v sredo, 19. decembra, ob 10. uri posvet glasbenih pedagogov Dolenjske. Bele krajine in Posavja. Beseda bo tekla o dveh temah, ki sta ta čas še posebej aktualni tako za samo glasbo kot zvrst kulturne dejavnosti, kot tudi za glasbeno šolstvo. Ti temi sta: Mesto glasbe v naši družbi in kulturi in Glasbeno šolstvo v novi zakonodaji. Prireditelja, Društvo glasbenih pedagogov Dolenjske in Društvo glasbenih šol Dolenjske, sta povabila na pogovor o teh vprašanjih več pomembnih ljudi, predvsem predstavnikov glasenega področja in oblasti. Tako bodo na posvetu sodelovali: skladatelj Lojze Lebič (ta je moral po naročilu slovenske vlade odpovedati Svetovne glasbene dneve v Ljubljani), predsednik Skupnosti glasbenih šol Slovenije Franci Okoren in predsednik Društva glasbenih pedagogov Slovenije mag. Ivan Marin, vabljeni pa so še: minister za kulturo v slovenski vladi dr. Dogodek leta v Šentjerneju To ie bil 10. šentjernejski knjižni sejem — Pesnica Svetlana Makarovič navdušila številne šolarje ŠENTJERNEJ — V kulturni dvorani osnovne šole Martina Kotarja je od ponedeljka, 3„ do srede, 5. decembra, potekal tradicionalni, že 10. šentjernejski knjižni sejem. Prireditelji so se tudi tokrat izjemno potrudili in pripravili knjižno-tržno prireditev, ki bo v lokalni kroniki prav gotovo zapisana kot kulturni dogodek leta celotnega Šentjemejskega polja. Sejem je, kot tudi prejšnje, s knjigami oskrbela knjigarna Mladinske knjige iz Novega mesta. Na prodajni razstavi je bilo na ogled in naprodaj več sto naslovov knjig za mladino in odrasle, bogata izbira pa je bila tudi za najmlajše. Ponudba je obsegala knjižne novosti, ki so jih slovenske založbe in zasebni založniki izdali v zadnjem času. Vse tri dni je SVETOVNA UMETNOST LJUBLJANA V četrtek, 20 decembra. bodo v Moderni galeriji v Ljubljani odprli razstavo Svetovna umetnost osemdesetih let. Dela so iz zbirke Raimunda Thomasa, enega najpomembnejših svetovnih galeristov in zbiralcev umetnin iz Miinchna. Kakih sedemsto jih pride na rešeto Minister dr. Vencelj meni, da bo večina šolskih ravnateljev ostala tudi po uveljavitvi zakona o zavodih — Predvideno izobraževanje kandidatov Zakon o zavodih, ki je vse bliže sprejetju (republiški poslanci so osnutek že obravnavali), bo prvi dokument, ki bo «spremenil« šole, dijaške domove in otroške vrtce v zavode1. Če bo ta bolj splošen, pa bo zato konkretnejši šolski zakon, ki bo urejal organiziranost in financiranje vzgoje in izobraževanja. Osnutek je že dobil zeleno luč za skupščinsko proceduro. Oba zakona se bosta vsebinsko dopolnjevala in podpirala drug drugega, tako da, zatrjujejo. ne bo moglo priti do nejasnosti. Za šolo bo prehod na zavod pomenil, da bo tudi formalnopravno izgubila lastnost organizacije združenega dela, za ravnatelja pa, da ne bo več direktor, ampak samo pedagoški vodja šole, toda z drugačno odgovornostjo. En sistem bo v celoti zamenjan z drugim, zamenjava pa naj bi bila tako temeljita, da bi tudi mesta ravnateljev nanovo razpisali. O tem jasno in nedvoumno govori 43. člen zakona o zavodih, ki izrecno pravi, da je treba novo imenovanje direktorjev zavodov opraviti v treh mesecih, v šolah pa do izteka pouka v šolskem letu. Omenjeni člen zakona o zavodih je zelo vznemiril javnost, še posebej pa ravnatelje osnovnih in srednjih šol, češ da se jih želi nova oblast na hitro otresti, ker jim ne zaupa. Ali bo ta za mnoge sporni člen zakona ostal v sedanji rigorozni obliki ali ga bodo morebiti zamenjali z razumnejšim in blažjim, je odvisno od tega, kako se bodo odločili poslanci. Medtem je prišel v javnost podatek, ki pravi, da bo zakon o zavodih spravil na rešeto kar okoli 700 ravnateljev. Pri tem naj bi šlo za premotritev oziroma novo imenovanje 430 osnovnošolskih in 119 srednješolskih ravnateljev, blizu 80 ravnateljev vrtcev, 70 ravnateljev tako imenovanih posebnih šol, nad 30 upravnikov dijaških in študentskih domov itd. Minister za šolstvo dr. Peter Vencelj pravi, daje prepričan, da bo kar veliko ravnateljev obdržalo sedanje položaje, obenem pa računa, da bodo razpisi prinesli precej novih imen. Kandidiral bo lahko vsak, ki se bo prijavil, končno besedo pa bodo imeli občinski izvršni sveti, ko bo šlo za imenovanje ravnateljev vrtcev, osnovnih in nižjih glasbenih • O tem, kdo naj bi ostal na rešetu in kdo ne, se zadnje čase veliko govori in sami ravnatelji so bržkone že pretehtali lastne možnosti za obstanek. Upajo, da se dobrim in poštenim ravnateljem ne bo zgodilo, da bi morali oditi, zlasti še, ker pripadnost strankam ne bi smela biti odločujoča pri imenovanju ravnateljev, marveč bi morala imeti prednost strokovna usposobljenost kandidatov. Tako seje ves čas tudi govorilo in zatrjevalo in mnogi verjamejo, da bo res tako. Menda je do zdaj samo enemu ravnatelju (v novomeški občini) strah pred izgubo ravnateljskega mesta ob ponovnem imenovanju zaukazal, naj spremeni barvo, pravovernost in zavetnike. Pravijo, daje bil še včeraj kuhan in pečen v partiji, zdaj pa se najraje zadržuje blizu hiše, kjer je doma »ora et labora«. šol, ter republiška vlada, ki bo pristojna za imenovanje srednješolskih in vseh drugih ravnateljev, vključno z univerzo. Minister dr. Vencelj meni, da bi kazalo pripraviti posebne tečaje za ravnatelje, kjer bi že spomladi dobili kandidati za ravnatelje potrebna znanja iz teorije vodenja, splošne pedagogike. zakonodaje in drugih področij. IZ. Andrej Capuder, predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Dvornik in predstojnik novomeške organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Jože Škufca. Pričakujejo, da se bo posveta udeležilo kar največ glasbenih pedagogov, predvsem pedagogov iz glasbenih šol, pa tudi drugi povabljeni. ( z RETROGRADNI NASTOP ČRNOMELJ — Mladinski kulturni klub Bela krajina pripravlja za jutri, v petek, 14. decembra, ob 21. uri v restavraciji črnomaljskega gradu koncert skupine Abadon v njeni prvotni postavi. Skupina, ki se bo ponovno zbrala prav za to priložnost, bo izvajala tudi skladbe iz svojega časa. Izkupiček tega retrogradnega koncerta bodo namenili za gradnjo mladinskega kulturnega doma v Črnomlju. bilo na sejmu zelo živahno, obiskovalci so bili od blizu in daleč, pokupili so kar precej knjig, tako da se je novomeški knjigarni sejem izplačal tudi v finančnem pogledu. Najživahneje in najzanimiveje je bilo 4. decembra, drugi dan sejma, ko je šentjernejske šolarje Obiskala slovenska pesnica in mladinska pisateljica Svetlana Makarovič. Gostja, ki svoja dela izdaja zadnji čas v lastni založbi Vesper (s sedežem v Komendi pri Kamniku), je učencem predstavila eno svojih najnovejših in še ne natisnjenih del — pravljico. Odveč je govoriti o tem, daje osvojila mlade poslušalce in s tem zbudila njihovo zanimanje za svoja dosedanja dela, knjige, kijih sama ilustrira, in kasete, na katerih ob lastni glasbi poje svoja besedila. Številna njena dela so zasedla častni prostor na šentjernejskem sejmu. Istega dne zvečer je imela Svetlana Makarovič še eno srečanje z dolenjskimi bralci, tokrat v Novem mestu, in sicer v knjigarni Mladinske knjige na Glavnem trgu, kjer je na njihovo željo, še posebej otrok, podpisovala svoje knjige. I Z. MALI NAPOVEDNIK NOVO MESTO — V Novem mestu naj se ne bi več zgodilo, da bi bilo na isti dan ali celo na isto uro več kulturnih prireditev, kakor seje v preteklosti že dogajalo. Za datumsko razporeditev prireditev skrbi od letošnje jeseni občinska ZKO. Ta pa ni samo koordinatorka ali uskla-jevalka, temveč sojo tudi pooblastili, da na podlagi vnaprej najavljenih prireditev pripravi mesečni napovednik in tako obiskovalce že na začetku meseca (ali več mesecev) opozori, kdaj in kje kaj bo. Napovednik kulturnih prireditev v Novem mestu za december že nekoliko zamuja, tako da so mimo že tri prireditve: abonmajska gledališka predstava Mandragole v Domu kulture in dvoje predavanj v Študijski knjižnici Mirana Jarca (Matjaž Berger: Rana in dr. Marko Kerše-van: Krščanska vera in vprašanje krščanske civilizacije). V naslednjih dneh se bodo zvrstile te prireditve: 14. decembra v Dolenjski galeriji: otvoritev razstave del nizozemskega slikarja Henka J. Muala; 18. decembra v Domu kulture: gledališka predstava za izven (katero gledališče bo gostovalo, še ni znano); 19. decembra ob 18. uri v Domu kulture: Radovedni taček — lutkovna predstava za otroke; 27. decembra ob 19.30 v Domu kulture: prednovoletni koncert New ■-Swing Quarteta. __________________________r.r« HEST GOSTUJE V KRKI NOVO MESTO V avli poslovnih prostorov Krke v Novem mestu bodo še do 11. januarja na ogled dela sedemnajstih likovnikov iz Slovenije in dragih jugoslovanskih republik, ki jih ima zbrana mariborska prodajna galerija Hest. Razstava, ki zružuje dela različno usmerjenih avtorjev, pomeni pomembno obogatitev razstavnega programa Krkine avle in sploh novomeškega kulturnega življenja. Odprli so jo minuli četrtek s kulturnim programSrHTRMB-’ izvedel učiteljski trio Glasbene šole Marijana Kozine, in sicer Branko Zorič (violina), Mateja Vrtačič (violončelo) in Ernest Jazbec (flavta). Praznik s pesmijo Loški Potok slavil tri vi-soke jubileje LOŠKI POTOK — Nedavno so tu s koncertom »Loški Potok poje« proslavili tri visoke kulturne jubileje: 90-letnico ljubiteljske kulturne dejavnosti v loškem potoku. 45-letnico KUD Ivana Vrtačnika in 45-lctnico osnovanja moškega pevskega zbora Potočan. Prireditev je potekala v šolski telovadnici, ki sojo za to priložnost primemo uredili ob pomoči domačega Inlesa. Številnim obiskovalcem so se poleg domačega zbora jubilanta in vokalno-instrumentalne skupine Sijaj predstavili še zbor Lončar iz Dolenje vasi, pevci in pevke iz Grosupljega, zbori iz Starega trga. Nove vasi in Slemen, ribniški zbor Gallus in ribniški kvartet Inles. Nastopilo je prek 200 pevcev in pevk. Združenim zborom sta dirigirali Bernarda Kogovšek in Mojca Intihar. Prireditev je odprl Albin Košmerl. predsednik KUD Ivana Vrtačnika, v otvoritvenem govoru pa seje dotaknil prepotrebne gradnje novega kulturnega doma, saj je od tega naj več odvisno, kaj bo poslej z ljubiteljsko kulturo v Loškem Potoku. Dejal je, da kulturni dom. ki so ga zgradili pred 80 leti, že dolgo ni več uporaben. Na poslanstvo kulture, ki mora najti ustrezno mesto tudi v novi slovenski ustavi, pa je svoje besede navezal tudi ribniški župan Franc Mihelič. O gradnji novega kulturnega doma so govorili tudi na družabnem srečanju. Menili so, da bi lahko stal na mestu sedanjega, ki pa bi ga morali podreti. Nekaj zamisli je že, bodo pa potrebovali širšo pomoč, če bodo hoteli kaj uresničiti. J. P. FRANCE SMOLE RAZSTAVLJA LJUBLJANA — Kočevski rojak France Smole, ki kot upokojenec živi v Ljubljani, je pa tudi zelo poleten ljubiteljski slikar, in to še vedno kljub svojim enainosemdesetim letom, se je letos udeležil kar osmih slikarskih ekstempo-rov. Izbor akvarelov — v tej tehniki predvsem ustvarja — nastalih na ek-stemporih, je minuli teden razstavil v dvorani Republiške uprave za zdravstveno varstvo, kjer se sicer vsako leto predstavlja s svojimi deli. pisma in odmevi »Kdo jim bo na koncu vrtal po ustih?« Odziv na zapis, objavljen v DL 28. novembra V zvezi s člankom »Kdo jim bo na koncu vrtal po ustih?« dajem naslednje pojasnilo: Tako kot večina zdravstvenih organizacij se tudi naša otepa z nemo-gočnimi finančnimi težavami. Na to smo želeli javnost opozoriti že s člankom, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 23. avgusta 1990 pod naslovom »Zdravstvo tako ne more preživeti«. Od takrat do danes se razmere niso bistveno izboljšale. Ne glede na tako stanje skušamo storiti vse, da bi bilo tudi na področju zobozdravstva postoijeno vsaj najnujnejše. Problem ni v tem, da ne bi mogli pridobiti ustreznih kadrov za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti, ki bi bili glede na normative potrebni, pač pa v tem, da nimamo za to potrebnih sredstev. Sredstva nam odmeija Republiška uprava za zdravstveno varstvo Ljubljana preko območne enote v Novem mestu. Financer je bil na problematiko pisno opozoijen. Žal smo ostali brez odgovora. S pogodbo o financiranju dejavnosti v letu 1990je posebej omejen tudi obseg storitev, tako da smo dejansko nemočni. Ce bo opravljena količina storitev večja od količine v pogodbi, jih bo financer poravnal, če bo pač imel razpoložljiva sredstva. Torej je rizik naš! O težki si- tuaciji smo sicer obvestili tudi Izvršni svet Skupščine občine Trebnje, ki pa je skoraj brez moči, saj se sredstva zbirajo na ravni republike. Kljub naštetim težavam pa delajo štiri ambulante. V Zdravstvenem domu Trebnje dela zobna ambulanta I. v ponedeljek, torek in petek od 7. do 15. ure ter ob sredah in četrtkih od 11. do 19. ure. Tukajšnja zobna ambulanta II. dela ob ponedeljkih in torkih od 14. do 18. ure ter v sredo, četrtek in petek od 7. do 11. ure. Zobna šolska ambulanta I. (v osnovni šoli v Trebnjem) dela ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 15. ter ob torkih in četrtkih od 11. do 19. ure. Zdravstvena postaja Mokronog dela ob ponefJeUkih. sredah in petkih od 7. do IS. ter ob torkih in četrtkih od 11. do 19. ure. Od 3. januarja 1991 bo delala še ambulanta zdravstvene postaje na Mimi, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 11. do 19. ure ter ob torkih, četrtkih in petkih od 7. do 15. ure. Po posebnem razporedu dela po ena ambulanta tudi vsako soboto. Glede »črne« prakse zobozdravnikov je bilo s strani naše organizacije rečenega že veliko. Žal mi ne moremo spametovati države, da bi vsaj vzela to, kar ji pripada. ANA BILBIJA, dipl. prav., direktorica TOZD ZD Trebnje Zakaj ločeno o plebiscitu? Dogovor strank Ribnice ne zavezuje? V Ribnici je bil v petek razgovor o plebiscitu in sindikalnem pluralizmu, ki ga je organiziral Demos, na njem pa so sodelovali Jože Pučnik, Franc Miklavčič in Tone Frantar. V soboto so v okviru naših rednih srečanj pripravili razgovor za svoje člane prenovitelji, na njem pa je sodeloval tudi Miran Potrč. Jože Pučnik seje v uvodnem nagovoru omejil predvsem na Demosove razloge za plebiscit in se potem na željo razpravljavcev v dvorani posvetil predvsem ekonomskim posledicam odločitve za neodvisno državo Slovenijo. Miran Potrč seje trudil predstaviti odločitev za plebiscit kot nadaljevanje poti v samostojnost. Pučnik je obdobje po plebiscitu prikazal kot pomembno prelomnico na vseh področjih, za Potrča pa je pot k neodvisnosti dolgotrajnejši proces, katerega rezultate bodo volilci ocenjevali na prihodnjih volitvah. Oba ta pozvala prisotne k plebiscitnemu »za«. Na Demosovem shodu so razpravljali tudi o pogledih SKD na osnutek ustave in o potrebi po organiziranosti neodvisnih sindikatov na tem koncu Dolenjske, na srečanju SDP pa še o delovanju strankarskega poslanskega kluba in procesu sprejemanja odločitev v stranki. Na Demosovem shodu so sklenili še, da bodo organizirali poseben razgovor o sindikalnem gibanju, saj je bilo prav o njem veliko vprašanj. Razgovora sta bila zanimiva, ni pa razumljivo, zakaj sta bila potrebna dva, saj je na ravni republike o plebiscitu doseženo soglasje vseh strank, zato bi bili tudi v občinah lahko skupni razgovori o njem, pravijo Ribničanje. S. HAFNAR Ob izjavi borcev dolenjske regije Odgovor Marjanu Dvorniku, ki je v prejšnji številki Dolenjskega lista nanizal nekaj svojih opažanj s pričakovanjem, da bo dobil ustrezne osvetlitve Spoštovani gospod predsednik! S temi vrsticami nimamo namena z vami polemizirati, ker se z mnogimi trditvami. ki ste jih navedli, strinjamo, kar zadeva zlasti vsebino nove ustave. V gradivu, ki smo vam ga dostavili kot del javne razprave o osnutku ustave, smo ugotovili, da je osnutek ustavnega besedila skupaj z vsemi alternativami in pripombami iz javne razprave lahko primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. Zato se nam v izjavi ni zdelo pomembno to še enkrat predstavljati oz. ponavljati. Resje sicer, da vsaka ustavna ureditev odpira nove odnose, vprašanje pa je, ali so ti odnosi na dovolj demokratični ravni in v skladu s cilji, kijih zasledujemo. Mi smo torej le zatrdili, daje treba tekst dopolniti, da bo na višji ravni demokratičnega razvoja. Borci smo ugotovili, da takšen tekst, kot je bil objavljen, ne daje jamstev za boljšo prihodnost Slovenije in ga torej ne kaže sprejemati po hitrem postopku. Zato smo se v razpravo tvorno vključili in vam pripombe posredovali v pisni obliki kot del javne razprave. Večino naših pripomb je skupščina pod vašim vodstvom sprejela in posredovala republiški ustavni komisiji. Zato nas je zelo prizadela vaša trditev: »Spoštovani borci, barka se potaplja, zato je prepozno delati simpozije ...« Spoštovani predsednik, mi nismo priredili nikakršnega simpozija, ampak smo se odzvali pozivu legalno izvoljene oblasti, ki jo v celoti priznavamo, naj občani dajo na ustavno besedilo svoje pripombe. Res pa je, daje bil obisk na javni razpravi o osnutku slovenske ustave, ki smo ga sklicali, izredno dobro obiskan (preko 300 udeležencev), v nasprotju z razpravami po krajevnih skupnostih (katerih so se udeležili tudi nekateri borci), kjer so ugotovili, da so bile zelo slabo obiskane. Na našo javno razpravo smo povabili vse stranke, žal se predsedniki Demosa zbora niso udeležili. S tem smo borci in borke še enkrat dokazali, da smo zainteresirani za usodo naše domovine Slovenije, za katero smo mnogi prelivali kri. Naj ugotovimo, da smo borci vse stroške za udeležbo na naši javni razpravi o ustavi (ne »simpoziju«!) poravnali iz svojih žepov, čeprav so bili navzoči delegati iz vseh krajev Dolenjske in Bele krajine. Ker se je ob obravnavi ustave naenkrat in brez napovedi pojavil predlog Demosa o izvedbi plebiscita, ki ga je nekaj prej predlagala socialistična stranka, a gaje Demos odločno zavrnil, je bil to za nas neke vrste šok, še zlasti, ker smo tudi mi za samostojno Slovenijo in smo za dobro pripravljen plebiscit. Ampak, roko na srce, kako moreš zaupati stranki in verjeti njenim dobrim namenom, če preko noči spremeni stališče, ne pove pa vzroka, zakaj je to storila? Vidite, gospod predsednik, to smo imenovali mahinacije in prestiže prvakov in posameznikov, ki v imenu nekoga (koga?) manipulirajo z ljudmi. Sem sodi tudi kvorum. V tem sklopu bi radi dodali še to, da je organizacija Zveze borcev nestrankarska in da vnaprej ne podpira nobene stranke, a tudi nobene ne zavrača. Ravnamo se in se bomo ravnali in zavzemali za programe in stališča, ki sc nam bodo zdela dobra, pa naj prihajajo od te ali one stranke. V naši izjavi nismo omenili ne ZK (oz. prenoviteljev) in ne socialistov, pa ste nam kljub temu kar dvakrat podtaknili ZK (avantgarda; vodilna idejna in politična sila). Med borci in borkami NOB so bili člani KP (ZK) v manjšini, velika večina pa je bila in je še danes vernih. Mi nismo in ne bomo nikoli delali razlik med nami. Toje prišlo do izraza tudi v pogovoru med republiškim vodstvom ZB in predstavniki slovenskih krščanskih demokratov. Verjemite nam, ne gledamo nazaj in ne žalujemo za starimi časi, ampak gledamo naprej in tudi mi želimo zanamcem lepšo bodočnost. Zato smo izrekli tudi zaskrbljenost. Ne moremo se namreč strinjati s tem, da se hoče izenačiti boj za osvoboditev izpod tujega jarma z odkri-' to izdajo in kolaboracijo z. okupator- Bukošani še ne vedo, kje sejati Nekaj pojasnil k prispevku s tem naslovom, objavljenim 22. novembra • Bratomorna vojna v Jugoslaviji dokončno odpade. Nismo več bratje. (Mininuvc) • Cerkev je politično pluralna. Krščanski družbeni nauk sodi med moralne nauke, ne pa politične teorije. (Stres) • Kdor se v življenju znajde, živi bolje od iznajditelja. (V. S. Rus) Najprej se dotaknimo dejstva, da o predpripravah in začetkih melioracijskih in komasacijskih del na območju vasi Bukošek udeleženci nismo bili pravilno in pravočasno obveščeni. Tik pred začetkom izvajalnih del je Agraria sklicala sestanek, katerega so se udeležili skoraj vsi prizadeti. Takrat je bil že »formiran vaški odbor za melioracije in komasacijo, ki pa ga ni izvolila večina prizadetih. Kdo gaje torej postavil? Na tem sestanku (v gasilskem domu Bukošek) so ljudje jasno in glasno, z dviga-jem rok potrdili, da so proti posegom na njihova zemljišča. Povedali in dokazovali so, da to območje ne potrebuje tovrstnih posegov, da se zaradi tega ne bo zboljšala zemlja, in še polno drugih pripomb je bilo. Toda ta mnenja in zanikanja potrebe posegov sploh niso bila upoštevana, kot da kmetje ne poznajo svoje zemlje in o izboljšavah ne vedo ničesar. To pa zaradi tega, ker je investitor imel že vse pripravljeno, sestanek je bila samo formalnost, s katero so seznanili ljudi, da bodo pričeli z delom. Dejstva, daje bilo najmanj 95% udeležencev proti, sploh niso upoštevali. Z deli so pričeli kmalu po tem sestanku, kljub protestom posameznikov. Ljudje se niso znali in tudi ne vedeli komu pritožiti. Kasneje, ob komasaciji, so se pritoževali, svoje pripombe in želje, da ostanejo meje po starem, so izrekli ob V soboto ustanovni zbor MKD Mladi krščanski demokrati tudi v Novem mestu Na pobudo Slovenskih krščanskih Jcmokratov iz Novega mesta in ob tomoči mladih simpatizerjev krščan-kih demokratov bo v soboto, 15. decembra, ob 18. uri v vijolični dvorani SOB Novo mesto (Novi trg 6) potekal ustanovni zbor Mladih krščanskih demokratov (MKD) za občino Novo mesto. Morda ne bo odveč nekaj poudarkov iz programa MKD. Ssvojim pojavom v slovenskem (in tudi novomeškem) političnem prostoru želimo udejanjiti zavest lastne odgovornosti za prihodnost slovenske družbe. Ker smo prepričani, da vsi družbeni problemi segajo globoko v vsakega izmed nas, ne želimo in ne smemo delovati zgolj v ozkem političnem smislu. Svoje družbeno delovanje opiramo na izziv krščanskega etosa, ki Heu-tmo. evropske civilizacijske dediščine, v u,. ^ torej podpiramo in ^prejemamo progra?- .Slovenskih krščanskih demokratov (SKvii';:,£na izmed naših nalog je prav gotovo bitfiVsJmla-dek te stranke. Svoje moči pa bomo z.a- .tavili predvsem na tista področja, ki se sosebej nanašajo na mlade. Tako se torno zavzemali za polnost uresničitve človekove osebnosti. Pri tem imamo v nislih spodbujanje družbenega delova-ija mladih za prebujanje narodne in dr-ivljanskc zavesti, podpiranje prizade-anj za človekovo prijaznost do okolja in spodbujanje mladinske kulture. Spodbujali bomo tudi človekovo skrb za sočloveka in s tem socialni čut. Želimo vplivati tudi na slovensko šolstvo. Prizadevali si bomo za šolo, ki ne bo ždela v oklepu ideologije, ampak bo predvsem zakladnica znanja, ki bo dostopna vsem. Mladim želimo ob vstopu v življenje zagotoviti moralno in materialno podporo. Prizadevali si bomo za družbeno zaščito in podporo družin. Želimo tudi spodbujati ostajanje mladih na kmetijah. Mladi krščanski demokrati menimo, daje vsak posameznik dragocen in kot tak temelj sožitja v družbi. Žato si bomo prizadevali za človekovo svobodo, ki bo najbolj zavarovana. V svobodo pa štejemo tudi dostojno življenje vsakega posameznika. Ne bomo dovolili, da bi nam država krojila življenje. V dogovoru z. vsemi bomo mi vsi krojili življenje državi. Za konec še nekaj besed o ustanovnem zboru. Kot rečeno, bo v soboto, 15. decembra. V kulturnem programu sc bodo predstavili mladi, ki so jim blizu krščanske vrednote. Slavnostna gosta bosta Nace Polajnar, član IO SKD in predsednik poslanskega kluba SKD, ter Peter Reberc, predsednik MKD. Na zboru bodo tudi izvolili vodstvo občinskega odbora MKD. J. KRAMAR razgrnitvah novih komasacijskih načrtov uslužbenkam občine Brežice in uslužbenki Geodetskega zavoda Celje. Te so v svoje beležke zapisovale te pripombe in želje. Iz. teh beležk je razvidno, kako malo je udeležencev, ki so s komasacijo zadovoljni. Jože Piltaver iz Agrarie Brežice, kije investitor teh posegov, pove v članku v Dol. listu z dne 22. II. 90, da je do zapletov prišlo, »ker niso bile pravočasno izdane odločbe«. To ni res. Odločbe niso mogle biti izdane, saj so se meje še skozi vse leto spreminjale, in tudi zaradi tega ne, ker še do danes ni bilo tehničnega prevzema melioracijskih del. Do zapletov, se pravi, da so nekateri šli orat na tuje, je prišlo zaradi tega, ker so izvajalci to spodbujali, ne glede na to, da odločbe šeniso bile izdane. Najbrž so mislili, da bodo tako pospešili ves postopek, ne glede na to, daje to bilo protizakonito. Toda ljudje se tega niso posluževali v večini. Na tuje orat je šlo le šest udeležencev, vsi ostali so ostali na svojem. Posledica tega je bila, da so nekateri ostali brez pridelkov, ki jih je pobral novi »lastnik«. Do teh zapletov ne bi prišlo, če bi ljudje do končne razrešitve delali po starem. Vrnitev na staro stanje je možna, kljub regulaciji potokov Buč-len in Ribnik. O načinu bi se pač morali pogovarjati z ljudmi. V članku pišete dalje, da se je število parcel zmanjšalo za polovico, česar ne verjamemo, pa to tudi ni tako važno. Vemo pa tudi to, da so se parcele nad 1 ha, in to v bližini ohišnic, delile in drobi; le na tri in več delov oziroma parcel. Udeleženci so se proti takemu početju sproti pritoževali. Že takrat so izvajalci lahko opazili vso stisko vaščanov, ki se z novo razdelitvijo zemlje nikakor niso mogli sprijazniti. Na podlagi vsega na-, vedenega je bilo napisano »protestno pismo 69 občanov« svojemu predsedniku. Danes vsi vemo, da tovrstni posegi v določenih predelih niso le nepotrebni, ampak tudi izredno škodljivi. Porušeno je prastaro stanje, porušeno je ravnotežje v naravi. Na to se kajpak ne ozirajo goreči pobudniki za »napredek kmetijstva«. Vas Bukošek je ena redkih vasi na našem območju, ki ima na razmeroma veliki površini malo kmetij. Domačije so obdane z obdelovalno zemljo, z dvorišča gre vsak kmet delat na svojo zemljo. Seveda pa ima vsak še kako parcelo drugod. Zaradi takega položaja kmetij je bila tu vsaka komasacija odveč. In zdaj, roko na srce: kaj je bilo doseženega s to operacijo v Bukošku, ali kaj več kot nesmotrno zapravljanje velikega denarja in, kar je še posebej bridko, skreganje vaščanov med sabo, nezadovoljstvo večine udeležencev, ki se s tem ne morejo sprijazniti. Kakšna škoda, velika škoda, ki pa je pobudniki vsega tega gotovo ne bodo trpeli. 69 podpisnikov protestnega pisma jem, kar se v zadnjem času počne. Nagraditi okupatorjevega pomagača z visokim položajem zato, ker je bil sodelavec okupatorja, je pač višek (vsaj utemeljitev bi lahko bila drugačna). Sicer pa, zakaj ob tej priložnosti ne bi še enkrat obudili besed svetovno znanega protifašističnega borca Simona Wie-sentiiitlajso je komentiral naše sedanje razmere: »Tisti, ki skratka oznanjajo omenjene teze o sodelovanju z okupatorjem, so stari, nestrpni ljudje. Če pa so med takšnimi tudi mlajši, pa pomeni, da ne poznajo zgodovine in da jim starejši niso povedali. Brez svojih pomagačev nacionalsocializmu ne bi uspelo zavzeti polovice Evrope. Tudi kolaboracija s sovražnikom je seveda imela razne stopnje, v celoti pa jo je treba preganjati. Pri tem gre za čast lastnega naroda, da je treba sodelovanje s sovražnikom preganjati, pa bi morali vedeti že otroci, tudi zato, da se v bodočnosti prepreči, da se spet pojavijo .domobranci'. Kolaboracija s sovražnikom je Rubikon.« Mnenja smo, da so te besede dovolj jasne. Če se kolaboracija in boj proti sovražniku izenačita, zakaj bi morali ljudje izpostavljati življenje za domovino? Potem je boljša logika: če pride sovražnik, sodeluj z njim! Ko ga drugi preženejo, sodeluješ z njimi itd. Pač obračaš plašč po vetru. Med ostalim tudi pričakujete od borcev, da bodo pomagali in olajšali delo skupščinske komisije, ki zbira pričevanja in gradivo o pobojih. Ob tem moramo ugotoviti, da za sodelovanje nismo dobili nobene ponudbe, pa tudi vprašani in povabljeni nismo bili v zvezi s programsko usmeritvijo komisije. Verjemite nam, da smo pripravljeni sodelovati pri uspešnem delu komisije, seveda kolikor to ne bi imelo namena opravičevati kolaboracijo, ampak ugotavljati dejansko stanje, zagotavljati dolžno spoštovanje mrtvih in ne odpirati ali celo poglabljali stare rane. Pravite, da vam je nerazumljivo, da proces sprave vodi v razcep med ljudmi. Nam pa je to popolnoma razumljivo. Smo pač prizadeta in ranjena generacija in prave sprave v njej ne bo, če se bo nadaljevalo delo v eni smeri. Hvaležni bomo, če bo prišlo do resnične pomiritve. Pa še nekaj besed o zunanjepolitični dejavnosti. Ne lastimo si, da smo veliki poznavalci zunanje politike, čeprav smo nekateri delali tudi na tem področju. Toda kolikor nam je znano, imamo v državi tuja diplomatska predstavništva, preko katerih se organizirajo naši obiski v tujini. Tu (doma) se dogovori, o čem se bo razpravljalo, kdo bo delegacijo sprejel itd. To je pač normalna pot vodenja zunanje politike. Hoja na slepo v tujino je »izlet« in njegov rezultat je nula. Ne oporekamo prizadevanjem za osamosvojitev Slovenije in se v celoti strinjamo z vami, da bo treba še več (tu se razlikujemo) diplomatskih stikov in manj ali nič »izletov«. Mimogrede: to je ugotovil tudi predsednik skupščine Slovenije dr. Bučar pri povratku iz ZDA, ko je povedal, da so nam prejšnji obiski pri emigraciji več škodili, kot koristili. Naj za konec uporabim vaše besede o potapljajoči se barki in plavanju proti bregu. Vsem skupaj nam manjka več medsebojnega zaupanja in medčloveških stikov, da bi se bolje spoznali in bi po vsej verjetnosti kmalu ugotovili, da si želimo doseči iste cilje. Hitreje in uspešneje bi priplavali k bregu, če bi si pomagali in zaupali, ne pa burkali že tako razbesnele vode. Medobčinski svet ZZB NOV za Dolenjsko in Belo krajino BIROKRATSKI MLINI MELJEJO HITREJE HRUP PRED HIŠO Dvaindvajsetega novembra ob 19.30 sem zunaj zaslišala neobičajen hrup za ta čas. Nato sem odprla okno in videla pred hišo miličniški avto in dva miličnika. Eden izmed njiju meje obsvetil in dejal, naj zaprem okno, češ, tukaj ni gledališče. Ker se nisem takoj unjaknila, kot je zahteval, je rekel: »Umakni se z okna, če ne, pridem gor in te počim.« Lahko to reče ženski, toda tisti trenutek je imel pred seboj moč- nejšega moškega, ki ga takrat ni počil. Iz istih ustje bilo tudi rečeno, da v tej hiši stanujejo sami bedaki in da jo je treba porušiti. Najprej naj tako hišo zgradi, potem bo videl, kako se ruši. Lahko pričakujem, da se mi bo to pisanje maščevalo. Opravičujem se ostalim sodelavcem te službe, ki svoje delo opravljajo dostojno in primerno. Če bi poznala imeni teh dveh, bi ju tudi napisala. r q Semič 1 Razveselil nas je alpinist Belinger !» - Iz kluba Vzajemnost V Domu starejših občanov v Nover mestu so pred pol leta ustanovili klu Vzajemnost, v katerem se zbirajo sts novalci, ki ljubijo pisano besedo. Klu je zaživel in člani so poslali v uredništvi nekaj napisanih dokazov svoje ustvaij jalnosti. Sem sodi tudi naslednji zapis predavanja o alpinizmu: Oktobra nas je razveselil alpini: Marko Bclingar z bogato kolekcijo dia pozitivov, ki jih je posnel na popotova njih in plezanjih po hribih. Pokazal nan je res dobre posnetke Julijskih alp Martuljkovo skupino s Špikom, triglav sko skupino in lepote Triglavskega na rodnega parka. Sledil je prikaz Kara vank, nato pa smo se preselili Dolomite in v Cortino D’ Ampezzo, 1 slovi po smučarskih progah, kjer tekmovali in dosegali lepe uspehe tu( naši smučarji. Preselili smo se še v Ka nalsko dolino, prišli na Passa Pordoi i si ogledali vršace, ki tam kipijo v neb< V tisti pokrajini seje med prvo vojno b la znana bitka med avstroogrskimi ii italijanskimi vojaki. Med predavanje!! nam je Marko prikazal tudi opremo z alpiniste in njeno uporabo. Diapozitiv je spremil topel in prisrčen komentai Alpinist Marko nam je s svojimi iz.kuš njami in ljubeznijo do narave posredo val vso lepoto visokih gora. Zahvalji' jemo se mu za ta prikaz in prosimo, d bi se nas še kdaj spomnil, da bomo še n uživali te lepote, čeprav samo ob diapo zitivih in besedi. Hvala! dr. SUZANA FURLAf članica kluba Vzajemnos STAVKA LAHKO TUDI POZNEJE LJUBLJANA — Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije je sklenil, da se stavka v slovenski kovinski in elektroindustriji preloži na čas po plebiscitu, če bo republiška skupščina 11. decembra obravnavala težke gospodarske razmere v tej panogi. Omenjeni sindikat je namreč prvotno napovedal stavko za 12. december, če poslanci republiške skupščine ne bi uvrstili na dnevni red problemov kovinske in elektroindustrije. Sindikalni odbor te dejavnosti je namreč podprl oceno, da so se tudi v navedeni industrijski veji razmere izredno zaostrile. Zmanjševanje domačega in zapiranje tujega trga, neustrezni izvozni pogoji idr. so pripeljali podjetja v | brezizhoden položaj, tako da grozi j socialna katastrofa. tri ni ve tri jo pc mi ne PO bi, dil sk ja, nj< po tre nil Za je da so, rir slu ra< je I pla Ugi P« sta vai naj se, tijt lah če ko do sih na: obi VZJ kra voi žel »K bi Na lov ves sti mo Če te , lah Ste' do Ijar Zv, Živijo s Kolpo Z ČF ?užr bčin Pravi delke Oosl, 'dice. Zato prebivalci nasprotna stujejo načrtovanim nor razumnim načrtom DOL PRI KOČEVJU _ wasnc Za prebU pri valce ob Kolpi je imela ta reka posebnkjCer veljavo. Zato so vedno nasprotovaf veljavo. zato so vedno nasprotovat v kakršnemukoli posegu vanjo. Pred č^ovai, som so bili odločno proti temu. da bi p ' dolini Kolpe zgradili cesto med Karlo’ cem in Reko s tunelom pri Kuželju. S< daj so zadovoljni, ko so se načrtoval! odločili, da bo trasa potekala po Go skem Kotarju in ostalih krajih. Nadvi zadovoljni so bili, ko so zvedeli, da s pred dnevi začeli graditi 2,1 km doli tunel pri Tuhobiču na trasi nove pola' tocete Karlovac — Reka. Ko bo ta ct sta zgrajena, se bo cestna zveza med Z< grebom in Reko skrajšala na 147 km o sedanjih 180 km. Ocenjujejo, da t gradnja ceste mnogo cenejša, kot bi bil po Kolpski dolini. Ko so te dni zvedeli, naj bi Kolpo zi jezili tudi v bližini njihovega naselja i potrebe hidroelektrarn, so bili odločn proti temu. Menijo, da zajezitev ni pr merna zaradi kraških tal in ker bi unič la večje število naselij. Upajo, načrtovalci prostora ob Kolp da boe načrtovalci prostora ob Kolpi čimpr odstopili od te zamisli. Predlagajo p naj bi načrtovalci v bodoče tesneje s delovali s prebivalci teh krajev. V. H Prav zaprav bi to, kar meje navedlo, da se prvič oglašam v vaši rubriki Pisma bralcev, moralo biti povsem vsakdanja stvar. Pa žal ni tako. Gre za poslovnost, profesionalnost in učinkovitost naših občinskih administrativnih služb in njihovih uslug. Vemo, da s strahom hodimo po opravkih na občino, kjer nas uradniki pošiljajo iz rok v roke, običajno pa postopki trajajo in trajajo... Prav to pa je tisto, kar meje pripravilo do pisanja. Doživel sem namreč prijetno presenečenje, ki mi je prihranilo kar precej kilometrov in me spravilo v dobro voljo, saj sem začel veijeti, da so tudi birokratski mlini začeli mleti hitreje. S pomočjo uslužne in prijazne uslužbenke Brigite Ulčnik, referentke za obrt, sem na carino v Vrtojbi po telefaksu dobil potrebovane papirje in ta hip opravil vse na carini. Zato bi se želel ge. Ulčnikovi najiskreneje zahvaliti. Upam le, da to ni edini svetli primer, po katerem bi se lahko sicer zgledovali vsi zdolgočaseni, naveličani in brezvoljni uradniki, ki nam znajo še kako zagreniti in zaplesti življenje. BOGDAN KRAŠNA PRIMORCI NA DOLENJSKO — Primorske novice vsako leto presenečajo svoje bralce z izletom v neznano. Minul soboto so sto svojih naročnikov že deseto leto zapored odpeljali na izlet v Belo krajino. Ustavili so se tudi v Žužemberk in Novem mestu. Za obisk galerij je bilo premalo časa, zato so $e le za spomin fotografirali na novomeškem Glavnei trgu, potem pa pohiteli čez Goijance, kjer jih je čakal zanimiv obisk Vinske kleti v Metliki. (Foto: J. Pavlin) ver klu sia Clu štv val) pis ini: dia irva nar 3 ;lav na ara li d, k r s tud Ka| ni i eb< n b li ii ijer o z itiv ital k uš ;do iljv >.d err ipo .AP nos Sjjggti Se o nekaterih ulicah v Ribnici Prisluhnejo v stiski Vsaka družba vzpostavlja instrumente za preprečevanje negativnih posledic lastnega delovanja, vendar izkušnje kažejo, da ti instrumenti velikokrat ne funkcionirajo dobro. Ustanove na določenih področjih težje delujejo ali pa ne morejo posvečati dovolj pozornosti nekaterim specifičnim problemom posameznikov še posebej problemom žensk, družine, otrok, mladih itd. V tem praznem prostoru skušamo kot prostovoljna asociacija, ki so jo sicer ustanovile ženske, njeni člani pa so moški in ženske, ponuditi pomoč ljudem, ki jo potrebujejo. Ena izmed naših osnovnih aktivnosti je delo na telefonu Zate — zaupam telefonu. Telefon je odprt od 21. marca letos in do danes smo se telefonski svetovalci soočili z okoli 800 klicatelji, katerim smo ob njihovih težavah prisluhnili v »času, ko nikogar ni«, kot radi pravimo. Vse delo pri telefonu je popolnoma prostovoljno in brezplačno. Izhajajoč iz izkušenj pri telefonu, ugotavljamo, da se nešteto ljudi, predvsem mladih, otrok, žensk, staršev in drugih, ne znajde pri reševanju svojih problemov, ker nimajo najosnovnejših informacij. Kam naj se obrnejo, katero številko naj zavrtijo, kdo se z nečim ukvarja, kdo jim lahko pomaga, če so osamljeni ali če želijo s kom deliti veselje, kam, ko je zasvojenost že prehuda, kje dobiti informacije o spolnih odnosih, kam v prostem času, kje bomo našli ljudi enakih želja, kam naj se obrnejo starši, ki se ne znajdejo pri vzgoji — vse to so lahko nemalokrat vprašanja, na katera ni odgovora. Odgovore in napotila do njih želimo zbrati v priročni brošurici »Kam? — kdo? — kdaj?«. To naj bi bil mini vodnik skozi življenje. Nastal pa bo zelo težko brez sodelovanja številnih ljudi, zato bomo veseli vaših sporočil o vaši dejavnosti in tistega, kar bi želeli povedati morebitnemu bodočemu klicatelju. Če sc zanimate za zamisel in če imate dodatne predloge v zvezi z njo, lahko pokličete na telefon Zate, na številko (061) 323-353, in to od 16. do 21. ure. Sedež telefona je v Ljubljani, na Miklošičevi 16 (v prostorih Zveze prijateljev mladine). ALENKA SEDEJ, predsednica Asociacije žensk Spet predlog, da bi dostojno počastili jezikoslovca Stanislava Škrabca Novomeški Rdeči križ ne pozablja na starejše in bol-ne ljudi — Pomagajte, če imate voljo ji- Sil ŠE ZBIRAJO ZA POPLAVUENCE ČRNOMELJ — Črnomaljska po-bužnica Slovenske kmečke zveze je po "občini evidentirala vse tiste, ki so pripravljeni darovati svoje kmetijske pri-| Pelke na od poplav ogrožena območja. I Poslej so zbrali prijave za 1.850 kg pše-500 kg krompirja in 300 kg koru-rOfc- najbolje pa so se odrezali darovalci •\d' Gribelj in Dragatuša. Ti pridelki so *edaj sicer še pri kmetih, preden pa jih j>odo odpeljali ogroženim, bodo pravo-(*asno obvestili darovalce, da bodo živi-1 Pripeljali na določeno zbirno mesto, icer pa na sedežu Demosa v Črnomlju , i.2 vedno zbirajo prijave morebitnih da-bi P°Valcev kmetijskih pridelkov. Ribnica je ob 900-letnici (1982) še posebno dostojno počastila tri svoje znamenite rojake: svetovno znanega renesančnega glasbenika Jakoba Petc-lina-Gallusa, našega največjega jezikoslovca slovenista 19. stoletja Stanislava Škrabca in slovečega literarnega ter kul-trunega zgodovinarja dr. Ivana Prijatelja. V tamkajšnji Park kulturnikov so namreč postavili na betonskih stebrih njihove portrete. Gallusa je Ribnica počastila že v bivši Jugoslaviji tudi z ulico, dr. Prijatelja pred nekaj leti, Škrabec pa še ni dobil ulice. Ker jo ima v vseh mestih. kjer je deloval (v Novem mestu, Ljubljani, Novi Gorici), se vsakdo, ki količkaj pozna Škrabčev delež pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika in pravorečja ter znanstvene slovenistike, ob tem ribniškem početju ustavi. Gotovo seje ob tem hvalevredno zamislil tudi zdajšnji predsednik ribniške občinske skupščine Franc Mihelič. Pred nekaj tedni smo namreč brali v Dolenjskem listu (odslej: DL) njegovo utemeljeno sodbo, da je Ribnica doslej premalo storila za Gallusa in Škrabca, ter da bo skušala to popraviti. O tem, da bo Ribnica še kaj več storila za Gallusa prihodnje leto ob 400-letnici njegove smrti (umrl 1591 v Pragi), ne dvomim glede na dokaj razvito glasbeno kulturo (glasbena šola, znani moški pevski zbor, že kar sloviti ženski nonet Vitra idr.), skeptičen pa sem do ribniškega zadoščenja jezikoslovcu Škrabcu( ker je že več prizadevanj spodletelo. L. 1976 sta se pisno obrnila na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (odslej: SAZU) univ. prof. dr. Jože Toporišič in kot Ribničan prezgodaj umrli ter mnogo obetajoči dr. Jakob Rigler, dopisni član SAZU, s prošnjo, naj posreduje, da bi dobil jezikoslovec Škrabec v Ribnici ulico in bi obnovili roj. hišo v Hrovači. SAZU je poslala ribniški Kulturni skupnosti ustrezen dopis s podpisom tedanjega predsednika SAZU-ja Josipa Vidmarja, a je romal v koš za smeti. Pridni trgači Izlet društva invalidov Tudi jesenski izleti so lepi, zatrjujejo člani društva invalidov občine Trebnje, ki so šli v začetku novembra na Primorsko. Izlet so pripravili s pomočjo trebanjske turistične agencije Krištof. Potovanje je bilo zelo lepo. Na začetku sta nas pozdravila predsednik Marko Kocjan in Stanko Rečnik, ki sta izlet organizirala. Vodička Vladka nas je prijazno seznanjala s kraji, ki smo jih obiskali. Po prvem postanku v Novi Gorici smo imeli kosilo na turistični kmetiji v Vitovljah. Pred leti smo bili pri tem gospodarju na trgatvi in zdaj nas je takoj spoznal in nas pohvalil, da tako pridnih trgačev še ni imel. Zavrteli smo se ob zvokih harmonike naših dveh sopotnikov, poskusili pa smo tudi vino v gospodarjevi kleti. Izlet je bil zelo prijeten, čeravno brez posebnega zaključka. Hoteli smo namreč pokusiti kraški teran, a so bile gostilne polne. Za lepi izlet se zahvaljujemo predsedniku Marku Kocjanu, Stanku Rečniku, vodički in predvsem šoferju, ki nas je tako lepo vozil. Želimo mu še veliko lepih potovanj. R. MAJER rlov i.S< val< Go dvs la s doli )la' a d iZ* mo a b i bi ozi ja J očr ipr inič xx npr 3 P e s /. I Ljubljansko pismo Mi v očeh tujine Markoviču se zatika LJUBLJANA Prebiranje tujega tiska priča, daje za svet Jugoslavija še vedno epruveta, v kateri poteka eksperiment, iz katerega lahko nastane model za reševanje večine svetovnih problemov. Hkrati pa je — po oceni tujih opazovalcev —Jugoslavija tudi država, v kateri se lahko zgodi Libanon. Dokler bo težila k ideji izključno nacionalnih držav, lahko na njenih (naših) tleh tudi čez noč steče kri. Bolj kot za politične se tuji poslovni svet zanima za naše gospodarske razmere. Tako naj bi Ante Markovič po mnenju večine zahodnih upnikov izvedel pravi ekonomski čudež, saj je v vsega šestih mesecih inflacijo od 2.500 odstotkov spravil skoraj na ničlo in tako rešil Jugoslavijo pred bankrotom. Toda vsi doseženi uspehi so, kot ocenjujejo zdaj, le začasni. Inflacija ponovno narašča, nezaposlenost se povečuje, številni naši poslovneži pa se že pritožujejo, da je šel Markovič s svojimi reformami predaleč. Zahodni investitorji se Jugoslavije izogibajo predvsem zaradi etničnih in političnih napetosti. Ante Markovič bolj kot vse drugo potrebuje socialno stabilnost, da bi utrdil reforme. Nameraval je oživiti gospodarstvo tako, da bi ukinil razsip-niške subvencije ugotavljajo tudi opazovalci naših dogajanj vendar se mu nekateri njegovi kritiki v Jugoslaviji že postavljajo po robu. Sodijo, da so njegove reforme preostre. Zaradi takšnih in za nas še bolj neugodnih ocen naših razmer nas je začela tujina opozovati z. vse večjim nezaupanjem, materialna pomoč, ki jo namenja Jugoslaviji, pa postaja vse bolj negotova. MMF seje že odločil, da Jugoslaviji ne bo izplačal drugega in tretjega obroka posojila, ki ga je naša država dobila po posebnem sporazumu. Gospodarski program zvezne vlade v celoti je za tujino še vedno dober in uresničljiv, slabo daje planirana le tekoča gospodarska politika. Pomoč nam je odklonil tudi Pariški klub, ki ga je Jugoslavija prosila za odlog vračila 600 milijonov dolarjev dolgov. Svojo prošnjo je vlada sicer podkrepila s splošnimi gospodarskimi težavami doma in v tujini, vendar Klub tega ni upošteval. Zapletlo se je tudi pri tujih investitorjih. Potem ko je že kazalo, da bo tuj denar s spremembo zakonodaje začel hitreje pritekati, do danes ni praktično še nikakršnih rezultatov. Vzroki za takšno zadržanost so bolj politične kot gospodarske narave. Vse ufpa priča, da seje zaupanje poslovne tujine v našo državo zadnje čase močno zmanjšalo, zato tudi ni obljubljene finančne pomoči. Glavne razloge za to je treba iskati v jugoslovanskih političnih razmerah in naših hajduških značilnostih reševanja mednacionalnih in še drugih političnih napetosti. Prav te hajduške manire vežejo roke tudi zvezni in republiškim vladam. In tako zaradi naših domačih razprtij (nima škode) le celota, marveč vsi njeni deli. Ta naš orgi-nalni eksperiment »jugosožitja« je (bo) morda kdaj res poučen za svet, za nas, ki ne živimo od politike, marveč od kruha, pa pristaja vse težje breme. VINKO BLATNIK Dne 6. 10. 1988 je bila 70-letnica Škrabčeve smrti. Nanjo sem opozoril v DL (1987, št. 44, str. 8) s prošnjo, naj ob tej priložnosti oskrbi ribniška občina jezikoslovcu ulico. Za posredovanje sem prosil tudi predsednika SAZU-ja akad., dr. Janeza Milčinskega. Ta mi je 5.7.1988 pisno sporočil, daje predsedstvo SAZU-ja maja 1988 soglasno sklenilo priporočiti ribniški občini, naj Škrabca počasti z. ulico. Pravi, da se zadeva ugodno razvija, kar je sporočil tudi dr. Alojziju Šuštaiju, kije bil torej tudi interveniral. Tudi iz te moke ni bilo kruha. Dvakratna ignoranca priporočil SAZU-ja kot najvišje slovenske ustanove, zadolžene za napredek slovenske znanosti in umetnosti, seveda tedanjim ribniškim občinskim veljakom ni v čast. Zadnji čas se glede tega nekaj premika. Dolenjski listje namreč prinesel 15. 11. 1990 člančič pod naslovom »Demosove pobude« (DL, št. 46, str. 5), kjer je med drugim rečeno, daje ribniški Demos predlagal ribniški občinski skupščini, naj sc Trg Veljka Vlahoviča preimenuje v Trg Stanislava Škrabca idr. O tem je poročal tudi Radio Slovenija 21. 11. 1990 ob 13. uri. Opozicija je očitno takoj odgovorila, ker je v isti številki DL na str. 8 krajše poročilo pod naslovom »Trg še po starem,« pod katerim je podpisan »M. G-č« (Milan Glavonjič), kjer je rečeno, da Pionirjeva hiša za Trfaovškove Darilo za poplavljene NOVOJMESTO - GIP Pionir Novo mesto gradi na poplavljenem območju v Ljubnem stanovanjsko hišo, katero bo, opremljeno, podaril družini Trbovšek, kije ob naravni nesreči ostala brez doma. V teh dneh Pionir končuje gradbeno-montažna dela in 24. decembra bodo hišo slovesno predali Trbovškovim. Stanovanjska hiša, ki jo Pionir gradi v Ljubnem, je tako imenovana rastoča hiša po sistemu 3F in jo novomeško gradbeno podjetje razvija v sklopu svojega programa Pionireka. Ta program je GIP Pionir naredil leta 1987 in se z njim želi približati evropskim gradbenim normativom in standardom. Ta 3F-sistem vključuje tri zahteve gradbenikom. in sicer gibkost, hitrost gradnje in spremenljivost. Gradnja po tem sistemu temelji na montažnih elementih, z njimi pa bo Pionir gradil stanovanjske, trgovske, proizvodne, turistične, upravne in začasne bivalne objekte. Demosov predlog ribniškega Trga Vel o preimenovanju _______. rga Veljka Vlahoviča v Trg Stanislava Škrabca »še ni dobil dovolj podpore. Zbor stanovalcev tega trga namreč ni bil sklepčen, prisotni pa so tudi menili, da trenutno ni potrebe po preimenovanju tega naselja ... »Iz. naslova sklepam, da predlog ni dobil potrebnega števila glasov stanovalcev tega naselja. Ne glede na to pa se sprašujem, ali o tem v Ribnici namesto občinske skupščine odločajo stanovalci določenega naselja, če seveda občina tega ni izrecno naročila. Ko bi nadvse skromni jezikoslovec Škrabec to poslušal ali bral, bi se verjetno nasmehnil in kot klasik dejal: »Da, da, nemo propheta in patria!« Ne razburjajte se torej in se ne prepirajte!« Žato predlagam, da se poimenuje po Škrabcu pot od glavne ceste (bivše Mlakarjeve hiše) do njegove rojstne hiše v Hrovači. Ce v sedanjih težkih razmerah ni sredstev, pa ta pot le do kapele pred Hrovačo. Po tej poli je namreč Škrabec tri leta (1852—54) hodil v ribniško ljudsko šolo in po njej brusil pete vsaj o počitnicah kot dijak ljubljanske gimnazije (1855—63), kasneje pa gaje Hrovača le redkokdaj videla. Menim pa, naj bi bila tu Ulica (Ul.) jezikoslovca Škrabca, ker je v tem rodu že v tretjem kolenu po en moški potomec Stanislav. IVAN ANDOUŠEK, prof. v p. Delegatska skupščina občinske organizacije Rdečega križa Novo mesto je letos spomladi sprejela sklep o ustanovitvi »informativnega centra za pomoč starejšim na domu«, ki bo deloval v okviru komisije za socialno delo pri občinski organizaciji Rdečega križa Novo mesto. Namen centra je ugotavljanje oblik pomoči starejšim in bolnim ljudem ter zbiranje podatkov o stanju in potrebah po pomoči za izvajanje vseh oblik pomoči, kot str: higiensko vzdrževanje stanovanja, osebna nega in nega neposrednega okolja, organizacija in dostava prehrane, nabava in dostava potrebnih stvari iz trgovine, pomoč pri urejanju finančnih zadev, medsebojnih odnosov, pridobivanju materialnih dobrin osebam, ki so brez svojcev in zaupnih prijateljev, družabni obiski itd. Ustanovitev centra je namenjena predvsem tistim občanom, ki imajo materialna sredstva za zagotovitev življenjskih potreb, pa zaradi starosti ali bolezni ne morejo skrbeti za kuho, nabavo hrane, za osebno nego in higiensko vzdrževanje bivalnega prostora ter druga potrebna opravila. Za izvajanje dela prek centra za pomoč starejšim na domu se lahko prijavijo vsi, ki imajo smisel, voljo in sposobnost za delo z ljudmi, usposobljene aktivistke RK za nego bolnika oziroma vsak občan z dovolj srčne kulture. Delo bo priložnostno, nagrajevanje bo ureje- no neposredno s koristnikom uslug. Vabimo vse, ki ste zainteresirani za sprejemanje tovrstne pomoči, in tiste, ki imate voljo in veselje za nudenje pomoči, da se osebno ali pisno oglasite na občinski organizaciji Rdečega križa. Cesta komandanta Stanega 30, Novo mesto, kjer boste prejeli vsa dodatna pojasnila. Vse informacije o delu centra pa imajo tudi predsedniki krajevnih organizacij Rdečega križa v KS. Za občinsko organizacijo RK sekretarka JELKA MOŽE Trebnje pomaga poplavljenim Poročilo o zbrani in razdeljeni pomoči Občinska organizacija Rdečega križa Trebnje je organizirala s KO RK /hiranje prostovoljnih prispevkov in hrane za prizadele \ poplavah. V akcijo seje vključilo 15 krajevnih organizacij RK. ki so s svojimi aktivisti zbrale: Trebnje 34.950 din. Vel Gaber 30.150. Trebelno 4.900. Čužnja vas 11.130. Ornuška vas 5.620. Svetinje 4.300. Knežja vas 3.680. Šentrupert 7.650. Dobrnič 17.510. Šentlovrenc 8.000, Čatež 4.800, Mirna 29.185. Knežja vas 1.300. Vel. Loka 16.190 in Mokronog 49.000. t.j. skupaj 228.365 din. V akcijo so se vključili tudi MČ RK OŠ Šentrupert in zbrali 2.810 din, na ŽR občinske organizacije RK pa so svoj prispevek nakazali: Center za izobraževanje in kulturo 4.800. KPD Dob 25.000. Akripol Trebnje— 10.000, Center za socialno delo 9.000, Tesnila Trebnje so odobrena sredstva v višini 250.000 din direktno odnesla najbolj prizadeti družini v Krnico, Vio Trebnje je 26.000 din nakazala na ŽR KS Luče. IS občine Trebnje pa je odobrena sredstva v višini 100.000 din sam razdelil prizadetim. V akciji je bilo zbranih tudi 4.700 kg pšenice. 13.000 kg krompirja, korenja. :■**»** ■ k, SMRHIfK m 4 Ut KAPELICA — Na Vini Gorici pri Trebnjem je gospod župnik za letošnje žeg-nanje blagoslovil novo kapelico, kije zelo lepa. Da spet stoji kapelica, so pripomogli vsi domačini. Domačini so ob žegnanju tudi postregli z domačimi specialitetami, Nahtigalovi so poskrbeli še za fotografiranje tega dogodka, ki so ga krajani komaj čakali. Vsem gre zahvala, posebej mojstru Ivanu Gabrijelu. Ta se je bil v okolici dogovoril za obnovo omenjene kapelice. Obnovitev je bila potrebna, sty F kapelico letos poškodoval šofer avtobusa, ki se je hotel izogniti večji nesreči. (Besedilo: R. Majer, foto: Slavko Nahtigal) KS Krška vas se zahvaljuje Ob poplavi pomagala zlasti Kmečka zveza V sredstvih javnega obveščanja je bilo bolj malo povedanega, daje tudi Krško vas prizadela vodna ujma, kije pustošila po Sloveniji. Tudi starejši krajani ne pomnijo tako velikega vodostaja reke Krke in Save, saj je bil nivo vode za približno 15 cm višji od poplave leta 1933 in za 50 cm višji od poplave leta 1964. Presenečenje je bilo popolno in kljub temu da sta bila civilna zaščita in gasilsko društvo pravočasno mobilizirana, je poplava prizadela ogromno škodo, saj ni bilo mogoče v nekaj urah, ko je vodostaj dosegel kritično točko, rešiti stanovanjsko opremo, kmetijske pridelke, perutnino in živino, kije bila vsa rešena in odpeljana v hleve, ki niso bili poplavjeni. Poplavljenih je bilo 25 stanovanj, 59 kleti, 28 gospodarskih poslopij, 2 obrtni delavnici, trgovina in skladišče Agrari-je. V eni stanovanjski hiši ni več pogojev za stanovanje, za ostale pa je vprašanje, kako se bodo posušile v tem letnem času. Na pomoč so prihiteli gasilci iz sosednjih vasi: Cerklje ob Krki, Skopice, Pirošica, Sobenja vas in posamezniki, ki kolerabe, 950 kg zelja, 270 kg jabolk, 150 kg česna in čebule. 50 kg fižola, 500 kg moke. Iz zbranega denarja pa smo kupili: 450 steklenic olja, 320 kg testenin, 140 kg moke, 200 kg sladkorja. Zbrano je bilo tudi nekaj oblačil in postelj, ter odpeljano v Mozirje in Laško. Brezplačen prevoz so zagotovili: Dana Mirna s 3 kamioni (2 v KS Ljubno. I v KS Laško) ter zasebniki iz Mokronoga, in sicer Otmar Meglič. A. Glušič in S. Gričar, ki so zbrano hrano odpeljali v KS Ljubno. Takoje občina Laško prejela okoli 7 ton hrane in obleke, občina Mozirje pa okoli 14,5 tone, in sicer KS Ljubno. V Občinski organizaciji smo sc dogovorili, da sredstva nakažemo na občinske organizacije RK. ki skupaj s krajevnimi poznajo prizadetost družin, tako da bodo sredstva resnično prišla v prave roke. Nakazano je bilo na: OO RK Sevnica 50.000 din. OO RK Brežice 35.000din, OO RK Krško 25.000 din. OO RK Laško 40.000 din. OO RK Mozirje: za Ljubno 84.100 in za Luče 30 000 din. V imenu vseh. ki prejemajo našo pomoč. se najtopleje zahvalim tistim, ki so kakorkoli pomagali v akciji, in seveda tudi vsem darovalcem, predsednikom KO RK, še posebno tistim, ki so se takoj angažirali. MAJDA MIKLIČ sekretarka V ponedeljek, 3. decembra, je omagalo srce nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Novotehne Jožetu Unetiču. Rodil seje v številni družini 18. februarja 1923 v Gorici na Krškem polju. Po končani osnovni šoli se je izučil za trgovca. V svoji stroki je delal pred vojno, po vojni pa se je kot predan človek takoj vključil v obnovo porušene domovine in kot brigadir sodeloval na mnogih mladinskih akcijah. Kot trgovec se je za kratek čas zaposlil v Šentjerneju, potem seje preselil v Novo mesto.Ob izgradnji avto ceste je bil zaposlen na Gospodarski poslovni zvezi. Za zasluge, ki jih je imel pri izgradnji ceste, je prejel leta 1958 red dela. V začetku 1958. leta se je v tedaj majhnem kolektivu Železnina zaposlil kot direktor. Skupaj s svojimi sodelavci je v času 26-letnega vodenja ustvaril velik in uspešen kolektiv. Razširil je Novotehnino trgovsko mrežo po vsej Dolenjski in Beli krajini: No-votehna je v času njegovega vodenja odprla avtomobilske servise v Novem mestu, Trebnjem in Metliki. Jože Unetič je kot uspešen gospodarstvenik sodeloval v medobClbSKčlttbd-boru Gospodarske zbornice1 Slovtriije, vobdobjuod 1979—1987 pa je biltudi podpredsednik medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko. V zaslužen pokoj je odšel 1985. leta. Od takrat seje še bolj posvečal svoji krajevni skupnosti Kandija-Grm, kjer je bil dolgo časa predsednik, in vinogradništvu, saj je bil kar 12 let predsednik Društva vinogradnikov Dolenjske. so bili zelo prizadevni pri sami akciji reševanja. V veliko pomoč so bili člani KKK Krška vas, ki so s čolni, kanuji, uspešno sodelovali pri akciji in nudenju prve pomoči gospodinjstvom. Iz vasi je voda odtekla, ostala pa je velika škoda in bojazen, da se bodo poplave ponavljale. Bojazen je sicer opravičena, saj se je z izgradnjo nasipov ob desnem in levem bregu Save pod priliv kom Krke v Savo propustnost vode znatno zmanjšala in je razumljivo, da se pri naletnih vodah pred tem ozkim grlom nivo vode zvišuje. Upajmo, da se bodo strokovnjaki in načrtovalci raznih nasipov zamislili nad tem dejstvom in ugotovili, da je nepremišljen poseg v naravo zelo nevaren za prebivalce ob tako nevarni reki, kot je Sava. Svet krajevne skupnosti Krška vas se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri reševalni akciji in raznih prispevkih. Posebna zahvala gre Kmečki zvezi Novo mesto, ki je z dobrodelno akcijo prispevala 24.000 kg kmetijskih pridelkov, kar je v veliki meri ublažilo škodo na pridelkih. Svet KS Krška vas Pred dnevije v Mariboru umrl profesor Ivo Zobec in bil 8. decembra pokopan na pobreškem pokopališču. Pokojni profesor je eden tistih starih Novo-meščanov, ki mu je mladost potekala v našem mestu ob Krki, potem pa ga je življenje zanašalo po raznih krajih, ne da bi se mu kdaj utrnila ljubezen do dolenjske metropole. Po rojstvu je bil pravzaprav Ribničan, rojen v Prigorici pri Ribnici 11. marca 1897. Njegova mati se je z obema sinovoma preselila v Novo mesto, kjer je imela skromno branjarijo s »suho robo«. Svojo malo trgovinico je imela v Fichtenauovi hiši na Glavnem trgu. Sin Ivo seje 1. 1909 vpisal v prvi gimnazijski razred in v šoli lepo napredoval. Prva svetovna vojna ga je zajela v sedmem razredu, bil je mobiliziran in je I. 1917 položil vojno maturo, pa takoj zopet odšel na bojišče. Po končani vojni je bil med onimi nekdanjimi novomeškimi študenti, ki so odšli na študij agronomije ali gozdarstva na visoko šolo v Pragi. Med njimi je bil n. pr. njegov vrstnik Matija Absec iz belokranjske Mihelje vasi pri Črnomlju, kasnejši znani kmetijski strokovnjak in večletni ravnatelj Kmetijske šole na Grmu. Prav tako dve leti mlajši Ivan Klemenčič iz Zg. Lokvice pri Metliki, znan gozdarski strokovnjak, kije več let služboval pri »Šipadu« v Bosni, si med zadnjo vojno tam skupaj s sviyb'družino komaj rešil življenje, se zatekel v rodno Belo krajino, po osvoboditvi pa postal univerzitetni profesor n? biotehnični fakulteti v Ljubljani. Med hkratno slovensko visokošolsko kolonijo v Pragi je bil seveda tudi naš umetnik Božidar Jakac. Po končanih študijah se je mladi inženir agronomije zaposlil na velikem državnem veleposestvu Belje v Vojvodini, si iz Prage pripeljal nevesto, gospo Blanko, in si ustvaril svoj dom. Med tem gaje vedno bolj vleklo v pedagoški poklic. Po opravljenih potrebnih formalnostih je postal profesor in poučeval kemijo in prirodopis. Na novomeški gimnaziji je nastopil službo 1. septembra 1923 in tu služboval do 5. novembra 1930. Potem je služboval še v raznih krajih in bil končno postavljen za ravnatelja na gimnaziji v Murski Soboti. Po osvoboditvi je bil nameščen tudi na gimnaziji v Brežicah, v Novem mestu pa je bil zopet gimnazijski profesor od 3. februarja 1953 do 31. avgusta 1954 in od 1. septembra 1965 do 30. junija 1969. V šolskem letu 1959/60je poučeval tudi na Kmetijski šoli na Grmu. Svojim dijakom je bil vzoren vzgojitelj in učitelj in bil vedno deležen njihovega spoštovanja. Pokojni profesor Ivo Zobec pa ni živel samo v šoli in za šolo. Precejšen del njegovega udejstvovanja je zavzemalo njegovo vneto sodelovanje pri humanitarnih društvih, zlasti Rdečemu križu, in bil je znan in priljubljen predavatelj v mnogih podeželskih društvih. Njegova podučna predavanja so vedno zajemala raznolika vprašanja s področja ljudskega zdravstva in higiene. Ko je bil njegov sin Živko, sodnik novomeškega sodišča, nameščen na sodišču v Ljubljani, sta se tja preselila tudi njegova mati in oče. Po nenadni sinovi smrti sta odšla k hčerki v Maribor, kjer je zdaj naš inženir agronomije in profesor kemije in prirodoslovja tudi legel'k zadnjemu počitku. Naj mu bo ohranjen časten spomin. JANKO JARC Za Slovence po svetu in doma Izšel Slovenski koledar za leto 199T Slovenska izseljenska matica, ki bo prihodnje leto praznovala 40-letnico svojega delovanja, je pred kratkim že osemintridesetič zapored poslala med rojake po svetu in v domovini Slovenski koledar. Publikacija je vsebinsko pestra in ponuja zanimivo ter bogato branje. Koledarski del je opremljen z barvnimi pokrajinskimi fotografijami in ima označene tako državne kot cerkvene praznike. Vsebino bralnega dela so uredniki razdelili na tri tematske sklope. V prvem so natisnjeni prispevki z različnih področij, od jubilejnih, preglednih, gospodarskih in grboslovnih do etnografskih in zgodovinskih zapisov, drugi je namenjen izvirnemu leposlovju, tretji pa prinaša znanstvene članke s področja izseljenstva in sploh migracijskih gibanj. Za leposlovni del velja poudariti, da so v njem natisnjeni poleg del znanih slovenskih pisateljev in pesnikov tudi prispevki slovenskih literatov, ki žive in delujejo zunaj meja matične domovine. V tem pogleduje Slovenski koledar pravzaprav edina redna publikacija v domovini, ki prinaša preglede tovrstne literarne ustvarjalnosti. MiM Narod z najmanj materinščine v šoli O položaju in prenovi pouka slovenskega jezika je beseda tekla na posebnem posvetu — Radi bi državno samostojnost, do materinščine pa kažemo mačehovstvo V zadnjem času veliko govorimo o slovenski državnosti, ob tem pa kar nekako pozabljamo, da je za samostojnost bistvenega pomena tudi materinščina, naša dediščina, do katere pa imamo zelo mačehovski odnos. Prav posvet o položaju in preno vi pouka materinščineje pokazal, da seje nakopičilo toliko ovir in ne more biti položaj pouka slovenskegajezika samo naloga učiteljev slovenskega jezika ampak vse skupnosti. Vsak dan slišimo, kako si prizade- Evrope! Hkrati pa ob tem prezremo, da varno, da bi se vključili v evropsko dogajanje, pri tem pa pozabljamo, da smo s številnimi besednimi umetniki in tudi s slo venščino samo bili že v preteklosti del imamo Slovenci med vsemi evropskimi narodi najmanj ur materinščine — še več: celo med jugoslovanskimi narodi smo na zadnjem mestu. Zato bo resnic- ČAROVNIŠK HUMORISTIČNA R * Kellners VI J A 8 članska kulturno umetniška skupina iz Češkoslovaška republika-Praga Skupina Kellners prikazuje ČRNI KABINET-MODERNA MAGIJA- VELIKO HUMORIA IN DRUGIH ATRAKCIJ -ČEŠKOSLOVAŠKA GOB JE VEDNO MANJ KOČEVJE — Zvesti nabiralci gob niso bili zadovoljni z letošnjo letino. Ocenjujejo, da je gob tudi v posameznih krajih kočevske občine vedno manj. Menijo, da na manjšo rast gob vpliva predvsem spreminjanje našega okolja, ki vodi k temu, da ni vedno dovolj podtalne vlage. Gobarji vedo, da se gobe razmrtožujejo s trosovci, ki ob dežju pridejo v zemeljska tla. Ti tvorijo nekakšne nitkaste začetke, podobne koreninam. V primerih, da je vreme v odločilnih obdobjih preveč suho. se te osnovne priprave za rast gobe ne morejo izvršiti. Ne manjka pa tudi takih, ki trdijo, daje gob manj vedno zato, ker je vedno več nabiralcev. Ta trditev pa ne more držati, saj je bilo tudi pred drugo svetovno vojno in v povojnih letih mnogo nabiralcev, pa so bile navzlic temu bogate gobarske letine. -vd FOLKLORA - PREDSTAVITEV ČEŠKICH NAROPNICH PESMI GOSTUJE -Jht/ZCJ t - c£o. : KDAJ ^asno ZACETEK sa_ £& ZLTZ V vsakem preigra mu asistira popularni humorist Zdenko Kellners. Vsak dan popolnoma novi program Vsak program traja več kot dve uri Dva vagona rekvizitov-bogata dekoracija-lastna scena VLJUDNp VABLJENI ' Č4ROVNIŠKO-HUMORISTIČNA SLOVENŠČINA - Neka potujoča cirku-santska skupina, ki se je pred nedavnim potikala tudi po naših mestih in vaseh, je k obisku svojih predstav vabila s plakatom, na katerem naj bi bilo besedilo v slovenščini Je pa ta nespoznavni domnevno slovenski jezik dejansko tisto, kar naj bi bila tudi • Pustimo govoreče spomenike. Prisluhnimo vzdihujočimpodsiav-.< kom: (Cimerman) predstava: »čarovniško-humoristična« panslovanščina. Obvladuje ga »črna in moderna magija«, zlasti pa je »veliko humorja in drugih atrakcij«. Za! poleg »češkich • YfS za vse, k i so ali se čutijo Slo vence. Menda jih j nekaj tudi na Dolenjskem, f Posavju, na Ki čevskem in v Beli krajini in se bodo tudi ljudje tega dela naše domovine pridružili kongresni mu gibanju. Doslej jih ni bilo ne videti in n slišati. M. MA RK EL priloga dolenjskega lista (2)1 V neobvezen premislek Srbija za samostojno Slovenijo V Srbiji in Črni gori so na volitvah zmagali socialisti, oziroma komunisti Večino imajo v obeh parlamentih, iz njihovih vrst bosta tudi oba predsednika držav. Slobodan Miloševič in Momir Bulatovič bosta tako ostala zapisana v zgodo vini tudi kot prva komunistična predsednika, ki sta bila izvoljena na svobodnih in demokratičnih volitvah. Tak razplet so napovedovali vsi realni analitiki, farsa je v tem, da seje to naključi-lo, ko komunizem dokončno zapušča naš planet Zgodilo se je prvič in zadnjič. Vjugoslovanski norišnici se ni zaradi tega nič spremenilo, le dokončno so dane ali potrjene vse diagnoze. Za Slovenijo in Hrvaško volja srbskih in črnogorskih volil-cev pomeni, da Jugoslavija zanju ni več sprejemljiva politična opcija, največ, o čemer bi se lahko pogo varjafi je gospodarska skupnost Za JLA, oziroma tisti njen del, ki podpira Kadijeviča, je rdeči prapor na Ka-lamegdanu prinesel olajšanje, saj je v razrahljani državi vendarle še kdo, ki mu je kaj do tako imenovanega socializma in vsega, kar koraka z njim. Zmaga komunizma na jugoslovanskem vzhodu je postavila v izrazito nelagoden položaj Evropa in ZDA, ki na vsa usta poudarjata nujnost obstanka Jugoslavije, pod mizo ali nad njo pa se trudita, da bi komunizem v svetu izumrl- in svet nima začuda nič proti Na Jugoslavijo bosta po novem vendarle morali gledati malce drugače, čeprav morala ni politična kategorija Ne glede na to pa bo precej nepošteno Slovenijo in Hrvaško prepričevati da morata živeti vdržavnihiši prenaseljeni s komunisti De Michelisu, ki je sicer nemoralni Benečan, se nekaj malega o tem že sanja Zmaga komunizma v Srbiji in Črni gori ima lahko tudi širši odmev, morda sovjetski generali, sili Gorbačova komaj čakajo na najmanjši dokaz, da je komunizem vendarle projekt za 21. stoletje. In kaj bo s Srbijo in Črno goro? Poražena opozicija seveda ne bo odnehala Srbi in Črnogorci so vedno imeli pomembne in vplivne intelektualce. Nacionalistična evforija se bo ohladila, tudi Nemci so se po petih letih sami sebi čudili, kako so mogli z več kot 95-odstotno soglasnostjo izvoliti Hitlerja Streznitev pa je še daleč. Vuk Draškovič in drugi voditelji opozicije goto vo že obžalujejo, da so se odpovedali bojkotu volitev. Bi bojkot kaj spremenil? Skoraj nič. Mednarodna javnost bi sicer vedela da srbski opoziciji pomalem nagajajo, ljudstvo pa bi volilo po svoje, oziroma tako, kot je volilo. Velike možnosti so, da se Miloševiču y daljšem obdobju ne bo upal ali želel nihče resno upreti, vodja pa bo najbrž premogel toliko pameti, da bo delu opozicije dovolil udobno živeti vsaj zaradi ustvarjanja videza daje demokrat Razplet >> Srbiji je odložen na daljši rok. Slovenci ne moremo več čakati Do plebiscita se res utegne še marsikaj zgoditi, ko pa se bomo odločali, je treba vedeti, da je enega najbolj tehtnih glasov za osamosvojitev Slovenije oddala Srbija V nedeljo, 9. decembra 1990. MARJAN BAUER (Nadaljevanje r II. strani) vo, bo pripravil konkretne predloge, katere za državo Slovenijo ne veljajo, katere veljajo naprej v celoti in katere delno. Po mednarodnem priznanju bo država Slovenija mednarodne pogodbe sklepala samostojno, lahko bo podpisala tudi veliko tistega za kar je zainteresirana že sedaj, vendar to zaradi razmer v Jugoslaviji ni mogoče. Tak primer je konvencija Sveta Evrope o človekovih pravicah. Slovenci bomo morali ugrizniti tudi v kislo jabolko družbenih dejavnosti in zagotavljanja socialne varnosti Družbene dejavnosti so že dosedaj v celoti urejali republiški predpisi Vlada kljub temu oziroma prav zaradi tega na tem področju pričakuje težave, zvezna država ne bo več izgovor za vztrajanje pri zastarelih in neustreznih konceptih in stari praksi Na novo bo treba postaviti mrežo dejavnosti in ukrepov, ki bodo ljudem zagotovili socialno varnost Slovenska vlada pripravila celovit program socialne politike ter predpise o družbenih dejavnostih. V proračunu za prihodnje leto bodo imele prednost tiste dejavnosti ki so. po svoji naravi in zmožnostih ključni dejavnik hitrejše in kakovostne prenove gospodarstva in družbe. Več denarja bo za pomoč brezposelnim oziroma preusmeritev na aktivno politiko zaposlovanja in prestrukturiranje gospodarstva, za znanost in tehnološki razvoj, večjo storilnost itd V sedanjih gospodarskih razmerah se povečuje število Mala vas v velikem svetu v G _____ e je kakšna vas majhna, jo navadno pozna malo ljudi Za Malo vas, ki leži med Trebnjim in Dobrničem in ni niti majhna vas, ampak samo ena hiša, so zvedeli celo v A meri-ki, komarje iz Male vasi odšel na misijonarsko pot Friderik Baraga Ker po slavnem oznanjevalcu krščanstva poznajo gradič tudi ljudje na naši strani oceana in ker Baragovo rojstno in spominsko sobo y Mali vasi oboji tudi obiskujejo, je ta vas pač ena od imenitnejših postaj na turistovi poti v osrčje trebanjskega dela Suhe krajine. pa se Zavod uk varja z Barago vino, o kateri govori Pavla, nemara kar sodi zraven. V gradiču severno od Knežje vasi, ki ga je 1760. leta zgradil Wolf Engelbert, stanujejo zdaj Lahovi »Naša družina je tretji gospodar za Barago,«pravi Pavla, najstarejša v družini Pa v la Lah se ima česa spominjati kerje po svojem rojstnem letu 1908 doživela kajpak marsikaj, vendar se rada pomeni tudi o tem, kako živi zdaj in kakšna usoda neki se piše gradiču, kjer seje 1797. leta rodil dolenjski škof, ki je bržčas po zaslugi janzenistov odšel y severnoameriške misijone. »Nerodno je. Mi sobo vzdržujemo, ne dobimo pa ničesar za to. Čast je to, seveda je, čeje v sobi zapuščina takega slavnega moža, venar bi tudi soba prav prišla, da bi zdaj v njej živeli mi Obljubili so že. da bodo pomagali zgraditi nadomestno hišo, da bi dali kredite. Kdo ve, kako bo?« ugiba Pavla Lak Kako bo z Baragovo rojstno hišo, ne vedo niti v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu. Mnenje te ustanove sicer ne sodi ra vno med spomine Pa vle Lak ker ___j____do socialno ogroženik Ena od pred nostnih nalog slovenske vlade je, da s hitrimi ukrepi gospodarske politike zagotovi socialni mir in varnost, redna izplačila plač in primemo višino socialnih dajatev. MANJŠINAM NAJMANJ DOSEDANJE PRA VICE Glede manjšin slovenska vlada zagotavlja, da bo storila vse, da bodo italijanski in madžarski narodnosti tudi y samostojni slovenski državi zajamčene najmanj takšne in tolikšne pravice kot doslej, pravice, ki so zagotovljene z veljavno ustavo in zakoni ter mednarodnimi akti, še posebej dvostranskimi, kijih je sklenila in jih priznava SFRJ. Pripadniki drugih narodov in narodnosti, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, bodo, če bodo to želeli, pridobili državljanstvo Slovenije. Državljanstvo bo urejal ustavni zakon, narejen po normah tistih zahodnoevropskih držav, ki so po velikosti in strukturi prebivalstva primerljive s Slovenijo. Pravice vseh narodnih skupin do vsestranskega kulturnega in jezikovnega razvoja bodo še naprej zajamčene. Nacionalna varnost bo načelno opredeljena z novo ustavo. Danes seveda ni mogoče predvideti vseh okoliščin, ki bodo v letih po osamosvojitvi vplivale na nacionalno varnost, zato je smiselno, da bi ustava določila možnost za zagotovitev varnosti z vojsko (oboroženimi silami), odprta pa naj bo tudi možnost ukinitve vojske. Po pozitivni plebiscitarni odločitvi nas vanje federacije. Skupaj s Hrvaško naj bi pri- pravili izhodišča za morebitno konfederalno ..............................radi i pogodbo, tako bi republiki, ki bi radi postavili normativne temelje za razrešitev odnosa do Jugoslavije, preprečili zmedo in za vse povečali možnost za mirno razrešitev krize. Zelo važna naloga je po mnenju slovenske vlade sprejetje nove ustave Republike Slovenije in ustavnega zakona za njeno izvedbo. Mednarodni standardi terjajo dejansko in pravno urejeno oblast v državi, le tako je priznana kot samostojen mednarodni subjekt. Brez nove ustave bi težko računali na mednarodno priznanje državne samostojnosti in suverenosti seveda čakajo pogajanja o umiku zvezne vojske z ozemlja Slovenije ter delitvi skupnega premoženja, ki je v obliki vojaške opreme in oborožitve na slovenskem ozemlju. »Mi imamo la objekt na seznamu. Ali bo na voljo denar za pomoč lastniku stavbe, ne vemo, smo pa za sredstva zaprosili na republiškem sekretariatu za kulturo. Tam odločajo o denarju ravno te dni,« so zatrdili prejšnji teden na Zavodu. V tej novomeški ustanovi ki ima na skrbi kulturne in naravne spomenike, so tudi prepričani da niso edini ki bi morali za nekdanje Baragovo domovanje skrbeti od začetka do konca. Po njihovem bi morala primakniti denar tudi občina Trebnje. Ker pa je hiša zasebna last, je veliko odvisno od lastnikovih odločitev in od tega, koliko bo znal vnovčiti imenitno hišno zgodovino. Mogoče bi mu pri tem šla na roke zamisel Za voda, in sicer, da bi gradič postal mirno zatočišče ljudi, ki bi, vzemimo, pisali kaj o Baragi ali ki bi radi v izvirnem okolju o dolenjskem indijanskem učitelju kaj prebrali Mlini torej meljejo. Če bo kaj moke od tega in če bo iz le moke kaj kruha, se bo videlo. Pavla Lah se zanaša tudi na pomoč stanov, ki se jim je Baraga zaobljubil po dunajskem študiju prava. Ljubljanska škofija bo menda poskrbela za Baragovo domačijo, kakor hitro bo mož, kije bil 1853. leta posvečen y škofa in kije štiri leta pozneje postal redni škof v Marquettu v Gornjem Michiganu, povzdignjen za svetnika. Zdaj imajo Lahovi več od krav in njiv kakor odstavne zgodovine hiše, v katero seje družina s takrat majhno deklico Pavlo priselila 1919. leta iz Komende. Na to tudi ne vpliva dejstvo, da Indijanci in drugi z onstran luže prihajajo spoznavat v suhokranjski dvorec prvi dom svojega gospoda in učitelja Barage, ki mu pravijo kar »naš oče«. Za ta skupni cilj se odločajo vsak iz svojega nagiba. Pa vla se spominja, daje eden iz A merike nekoč prišel zaradi zaobljube. Bil je hrom. Zaobljubil se je. da bo obiskal vse kraje, kjerje živel Baraga. Obiskal jih je. In je ozdravel Alije to legenda? Ostanimo pri vprašanju, škofovski zbori še niso rekli zadnje besede o Baragovi svetosti Toda mogoče bo še pred njihovo odločitvijo kdo izračunal iz en-kratnosti omenjenega ozdravljenja ceno vstopnice v Malo vas. Bodo to Lahovi, bo to kdo nad njimi? OBREMENITEV IN RAZBREMENITEV Izven republiškega proračuna so sredstva za temeljne pravice borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki se zagotavljajo iz zvezne blagajne. Slovenija si že nekaj let zaman prizadeva, da bi tudi te pravice zagotavljala sama. Če bo te obveznosti prevzela, bo to na eni strani pomenilo obremenitev, na drugi pa razbremenitev — glede na tozadevno kotizacijo v zvezni proračun. Na novo bo treba urediti financiranje zavarovanja aktivnih vojaških uslužbencev. Urediti bo treba tudi plačevanje pokojnin tistim upokojencem, ki bodo živeli izven Republike Slovenije, pravice pa jim gredo na račun skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Podobna naloga je tudi vštevanje pokojninske dobe, pridobljene v drugih republikah. Slovenija bo kot ena od pravnih naslednic Jugoslavije prevzela vse pravice in obveznosti po že sklenjenih mednarodnih konvencijah za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavarovanci ki uživajo pravice po tej poti v nobenem primeru ne bodo prikrajšani Sem sodijo tudi prejemniki italijanskih pokojnin. OKREPLJENA NACIONALNA VARNOST Vlada posebej poudarja, da je v prehodnem obdobju in med plebiscitom treba nacionalno varnost zagotavljati z organi za notranje zadeve ter teritorialno obrambo, ki jo bomo ok repili na podlagi ustavnih dopolnil 96 in 97 ter ustavnega zakona Tretji sklop gradiva »Osamosvajanje Slovenije« so dejavnosti po plebiscitu Stališče slovenskega izvršnega sveta je, da odločitev za samostojnost sprejeta na plebiscitu, ne pomeni takojšnje in nenadne prekinitve odnosov z Ju-gosla vijo. Prehodno obdobje je potrebno za določitev odnosov v Jugoslaviji na novih temeljih. Na političnem področju je treba sprejeti dodatni ustavni amandma k ustavi Republike Slovenije, s katerim se iz ustave izločijo vse določbe, ki govore o vezanosti Slovenije na federacijo, pri čemer je možna rešitev po hrvaškem in srbskem vzorcu Zatem bo treba sprejeti ustavni zakon za izvedbo tega ustavnega dopolnilu Hkrati naj bi stekla pogajanja z jugoslovanskimi oblastmi in institucijami ter drugimi republikami v Jugoslaviji Tako bi dokončali proces osamosvojitve Republike Slovenije na formalni ravni odnose z drugimi republikami bi uredili po načelih mednarodnega pravu Vsekakor bo treba do dokončnega razpleta jugoslovanske krize zagoto viti minimalno delo- KIJIJČ JE GOSPODARSKO OSAMOSVAJANJE Vlada je prepričanu da bodo način, vrstni red in hitrost gospodarskega osamosvajanja močno vplivali na njegovo uspešnost Predlaga naslednji scenarij, za katerega je pripravljen prevzeti odgovornost: postopno vzpostavljanje lastnega gospodarskega sistema, k temu šteje lastninjenje, lastni davčni sistem, lastni bančni in denarni sistem, lastni sistem ekonomskih odnosov s tujino; postopno uvajanje lastne gospodarske politike, kamor spadajo sanacija bančnega sistema na republiški ravni sanacija gospodarstva s prenosom dolgov v javni dolg ter podpora izvozu; tretja zadeva pa je sprotno, prilagajanje gospodarske strukture. Ta scenarij je, kot trdi vlada, načeloma izvedljiv v šestih mesecih, vmešajo se lahko dogodki kijih ni moč v celoti predvideti Slovenija bo dobila zakone in odloke, s katerimi bomo vzpostavili neodvisen davčni in plačilni sistem, zaščitili bomo zunanjetrgovinsko in devizno poslovanje, ustanovili centralno banko in prevzeli nadzor nad bančnim sistemom, poskrbeti pa bo treba tudi za intervencijsko ukrepanje na gospodarsko-političnent področju Vlada se bo trudilu da bo na področju gospodarske politike izguba družbenega proizvodu do katere bo prišlo zaradi osamosvajanju čim manjša Med drugim gre za bistveno zmanjšanje stroškov, ukrepe za povečanje izvoza in deviznih prilivov ter omejitev porabe prebivalstva in drža ve; pogajanja s Svetovno banko, Mednarodnim denarnim skladom, Evropsko skupnostjo, EFTA in GA TT; za pogajanja o razdelitvi premoženja in dolgov z drugimi republikami oziroma Jugoslavijo ter za zagotovitev tujih vlaganj v nekatere ključne objekte. Gradivo »Osamosvojitev Slovenije« se konča z nekaterimi izhodišči za razdelitev premoženja ob razvezi z Jugoslavijo ter s prepričanjem slovenske vlade, da pri plebiscitu ne more in ne sme iti za slavo ene ali druge stranke, vladajoče koalicije ali opozicije. Plebiscit in osamosvajanje Slovenije, ki je njegov sad, sta lahko samo skupen projekt državljanov Slovenije s posebno soodgovornostjo slovenske skupščine, predsedstva in izvršnega svetu Zadovoljstvo je toliko ali več kot denar 2 Lahovi tu kmetujejo, kol rečeno. Zemlje je " ' ' nih le- Korenine in poganjki Lahove družine: Pavla ter tunel in Toni, nqjmtqjSi družinski član "VX/ ' ■ —---------J dandanašnji na posestvu manj kot y davnih tih, ko sta gospodarila na pristavi Baragova mati in oče. In tudi ljudi je zdaj na kmetiji manj. »Moj brat je šel z družino v A meriko, že pred-tem so nam zaplenili zemljo,« navezuje Pavla besedo na preteklost Janez, ki si utrga čas med opravkom v hlevu in pri traktorju, omeni telefon. Baragovi ga niso imeli in tudi Lahovi ga še nimajo. Slednji ga pričakujejo, ker so jim v krajevni skupnosti Knežja vas obljubili, da se splača upati na to novodobno pridobitev. Velikega pridigarju ki gaje zadela kap na cerkvenem zboru y Baltimoru, je upanje pustilo na cedilu, saj se mu ni izpolnila želju da bi mogel delovati po svojih verskih spoznanjih, in je zato nemiren romal blizu domačih logov in nazadnje odromal v Cincinnati. Tisto s telefonom pa je za zdaj bolj obetavno. Kabli zanj so že plačani in že tudi deloma vgrajeni. M. LUZAR _______ a nekatere je podjetništvo izhod v sili, za druge izziv. Za Franca Zavodnika iz Novega mesta velja slednja ugotovitev in sam je mnenja, da je na tako priložnost čakal domala celo življenje. Čeprav je star že čez štirideset let, je prepričan, da ima še dovolj energije in volje in motivov, da se loti tega delu Pravzaprav se ni pričel uk valjati z nečim, česar ne bi poznal Le način dela je drugačen, kot gaje bil spoznaval v gradbeniških delovnih organizacijah. Franc Zavodnik je namreč direktor Investe, družbe z omejeno odgo vomostjo, ki se uk varja z in vesti-cijsko dejavnostjo. • Gospod Zavodnik, kako je sploh prišlo do tega, da ste se odločili za zasebno podjetništvo? ZA VODNIK: »Taka dejavnost pač ni možna kot obrt, zato sem se za podjetje odločil takoj, ko je bilo to možno. Seveda to pomeni da sem se odločil za preizkus svojih sposobnosti in pa za to, da v tem okolju ohranim izkušnje, ki sem si jih pridobil na gradbeniškem področju Hkrati pa bi rad ohranil vse tisto dobro, kar je v slovenski industrijski urbanizem vnesel Josip Didek. Tu seveda ne gre za enostavne zadeve, kajti industrijski urbanizem terja celoto investicijske politike, projektiranja in tehnologije. Gre seveda za drugačen miselni pristop, ki ne dopušča več, da bi gradbeniki vsiljevali svojo voljo. Osnova je tehnologija bodoče tovarne in njej je vse podrejeno, a tako, da je čim manj nasilja. nad okoljem.« • Bi, prosim, našteli vaše dosedanje izkušnje na področju gradbeništva? ZA VODNIK: »Sam sem se, sprva še v službi v družbenih firmah, ukvarjal z gradnjo stanovanj in podobnih objektov. Bil sem vodja gradbišč pri Begradu iz Črnomlja letijt 1966 do 1970. Med letoma 1970 in 1976 sem bil vodja izgradnje industrijskih objektov v IMV. Med njimi tudi tovarne avtomobilov, pa tudi tovarn prikolic v Brežicah in Šentjerneju Z gradbeno firmo Gradis sem gradil tovarno sladkorja v Ormožu, stanovanjsko sosesko Fužine y Ljubljani. Zadnjih deset let pa sem bil spet zaposlen v IMV kot vodja operativne koordinacije pri izgradnji programov IMV 3 — nova tovarna prikolic v Novem mestu, pri dokončanju tovarne avtomobilov, dograditvi tovarne v Še, _______________a_________________mtjeme ju, rekonstrukciji obrata Brežice. Zadnji dve leti sem bil operativni vodja projekta R - 5 v IMV I v tovarni avtomobilov. Od 3. maja dalje pa sem zaposlen kot direktor v In vesti« • Našteli ste lepo število projektov, pri katerih ste sodelovali. Zdaj pa bi vas prosil, da poveste kaj več o načrtih vašega podjetja. ZAVODNIK: »Krog naših dejavnosti je obsežen, saj zajema raziskovalno in razvojno delo na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve, prostorsko in urbanistično planiranje, inženiring, gradbeništvo ter nekaj stranskih dejavnosti Med cilje smo zapisali, da bomo poslovni, kakovostni, konkurenčni, strokovni. apolitični Cilj pa je seveda tudi profit, v načrtu so vlaganje pa tudi širjenje dejavnosti Naša firma dela v IMV, konkurirali bomo za gradnjo italijanske gimnazije p Piranu in to skupaj z zasebno dolenjsko operativo, če bomo seveda uspeli na natečaju V delo pa sprejemamo tudi manjše zadeve, celo stanovanjske hiše. Želimo nuditi kompleten servis pri gradnji od projekta do strehe.« • Težav vam zagotovo ne manjka tudi pri delu, še posebej, ko vsi vemo, da so težave s plačili? deva gospodarstvo in podjetništvo. Tudi zar pravne praznine prihaja do mahinacij, ki nis vedno take razsežnosti kot v Trendu, ampai vseeno mečejo slabo luč na podjetništvo. Jaz ii velika večina podjetnikov pa smo za to, da r spet obudi tradicija poštenega slovenskega \ djetništva, ki smo ga nekoč že imeli« • Obstaja tudi pri vas podjetinška trO dicija? ZA VODNIK: »Nasprotno. Moj oče je b oficir in oba starša sta bila partizana in komu nista in tudi jaz sem bil tako vzgajan. Do prt loma s to miselnostjo pa ni prišlo nenadomt ( kajti na lastni koži sem lahko občutil neučitt ^d. kovitost družbenega gospodarstva.« je • Katere pa so vaše pozitivne izkušnje? ZA VODNIK: »Osnovni motiv prav gotov* d'1 ni denar. Naj povem, da družabniki dobim> samo 70 odst. plače, ostalo dajemo v sklad i ?e investicije, za širjenje firme. Razlika med prt.! 'J iMrcjutiyi, lu ji»ynyv j*i f'' " h- in sedaj je v tem, da sem sedaj veliko bolj zado ^ ZA VODNIK: »Prav nelikvidnost je v resnici najhujši problem, s katerim se ubadamo podjetniki, a tako je pač tudi y družbenih podjetjih. Seveda je zaradi tega poslovanje veliko dražje, saj moramo oboji najemati drage komercialne kredite. Pa ni problem samo v tem. Mene osebno moti tudipra vna praznina, ki za- voljen. Za primerno eksistenco ni dovolj to, u* grj imaš primerne dohodke.« Zado voljen moraš bi p( j ti tudi s svojim delom. In jaz sem vedno rad de\$ i \ lal, le da ta vrlina v družbenih firmah ni bil\ (jQ hudo cenjena. In tu se moja volja do dela lahki br do kraja izživi Prej sem ljudi dobil, zdaj sijil so izberem sam. S tistimi ljudmi sem izgub\ nc ogromno časa in energije, predem smo splo lahko začeli delati. Pa tudi potem sem porab veliko časa, da sem jih kontroliral in vodil p\ delu. Zdaj se 'moji' ljudje za to odločajo svč hodno in so temu primerno tudi bolj produk livni« • V javnosti je slišati, da družbenej_ nimajo zaupanja v družbe z omejeno uu govornostjo. Tudi vi doživljate tak odnos■ ‘ ZA VODNIK:» Vfirmah, s katerimi smo str ‘‘ delovali tega ni bilo. Odpor se pojavlja samo*, določenih strukturah. Lahko pa bi rekel, da? ' odpori večji v bankah, v občinskih upravan zbornici itd Načeloma hi vsi podpirali zasebni podjetništva, v resnici pa te podpore le ni toliko, je kot bi je podjetništvo potrebovalo. Gospodat clj ska zbornica ne razpolaga z uporabnimi pO ni datki, banka ti ne da kredita, tako da sem jd gc denar za določen projekt dobil v Bosni, in n1 lo doma, tu v Novem mestu. In ravno zaradi teg{ ®c mislim, da bi se morali zasebni podjetniki, vsd 8* zdaj na začetku, povezati med sabo in si tud ,)( pomagati. Predvsem pa bomo morali s kupo. ^ potrkati na prenekatera vrata. To velja zlasti Z*' Dolenjsko, kjer je podjetništvo manj kot v drv ^ gih regijah, pa bi ga še kako potrebovali« I r/ ' . - : . . . . > u . a iiiaa i/f ■ // I I f*/lM I H/l /k/l l*/l Z* 1J Franc Zavodnik ri //U l/l *JV ^/»aa. a.«/« .—a. To je samo ena izmed izkušenj na področj podjetništva. Veliko je podobnih ali povsel drugačnih. Ampak vsi skupaj se bomo morit Q| navaditi na podjetništvo. Zahod, ki ga toliko ^ krat omenjamo, je namreč organiziran tako, je v industriji zaposlenih čedalje manj ljudi vse več v storitvenih dejavnostih. Lahko bi rt kli, da drug drugega strežejo, pa se nihče 0 počuti hlapec in sluga. J. SIMČI* 213 priloija dolenjskega listi f. 3*^ zona PRIPOVED O BREZI V tem času, ko se na podobi slovenskega narodnoosvobodilnega boja kažejo tudi dolgo prikrivane sence in se lušči z nje mitična pozlata, ko literatura obravnava dogajanja med vojno na kritičen, celo na vse manj prizanesljiv način, v tem času je slovenski pesnik Jože Šmit napisal pripoved, ki je kot iz pravkar minulih časov vzeta. Njegovo pisanje je prežeto z zanesenostjo in zaverovanostjo v ideale, ki so zgrmeli s piedestalov. Šmit je opisal življenje neke realne osebe, ki pa ni povsem vsakdanji posameznik. Gre za pripoved o mladem slovenskem dekletu, ki je bilo globoko Iz pričevanj, dokumentov, zasebnih pisem, osebnih pripovedi in drugega je zbral obsežno gradivo, po katerem je lahko dokaj natančno sledil življenjski poti Žagarjeve Bre- ze, kot so Nadi rekli otroci v šoli. Pisatelj jo spremlja od Ol£ »MD 0112! otroških let do šolskih klopi, odkriva njeno prvo zaljubljenost in razgrinja izkušnje, skozi katere je mlado dekle moralo v okupatorjevem preiskovalnem zaporu in potem na poti skozi italijanske zapore vse do prihoda med rojake na jugu Italije in njenega vstopa v prekomorske partizanske enote, s katerimi je odšla v Jugoslavijo ter v bojih za Knin smrtno zadeta padla. Pripovedi je avtor dodal še izvlečke nekaterih pričevanj. Branje Pripovedi o Brezi je nedvomno zanimivo, če ne zaradi drugega, pa vsekakor kot čtivo, ki priča, da so ideali lahko globoko prežeti z življenjem. M. MARKELJ ZGODNJE ISKANJE predano takrat veljavnim ide- alom, ki je zares verjelo v stvari, kar se nam danes kaže v sumljivi luči, o dekletu, ki je v cvetu let umrlo od sovražnikove krogle in s smrtno žrtvijo položilo na oltar svojih prepričanj najvrednejše, lastno življenje. Zgodba o njenem življenju je zapisana v knjigi Pripoved o Brezi, ki je pred kratkim izšla pri Mladiki (nekdanji Založbi Borec). Šmit je v nji na leposloven način opisal življenje Nade Žagarjeve, ene od hčera iz znane družine predvojnih komunistov in udeležencev narodnoosvobodilnega gibanja. V naših knjigarnah se je te dni pojavila pesniška zbirka, ki jo je napisal Jamal Abdel Hamza, izdal pa ljubljanski založnik Peter Amalietti. Naslov te drobne knjige je preprost, Hamzin cvet, in se bržčas nanaša na avtorjev priimek. Seveda na tega, ki je natisnjen, vendar ta ni pravi. Iz uvodne izdajateljeve besede namreč zvemo, da je Jamal Abdel Hamza psevdonim slovenskega avtorja, ki se je po številnih popotovanjih ustalil v meščanskem okolju, »zamenjujoč svobodo popotnika za ječo duhovnih zidov«. A ni naš namen razkrivati, katero slovensko, bolj ali manj znano, ime se skriva za njim. Povedati pa je treba, da sodijo pesmi, objavljene v Hamiznem cvetu, med avtorjeva zgodnja dela, ki so nastala pred koncem sedemdesetih let. V izboru je sedemindvajset pesmi. Gradivo je razvrščeno v tri cikle, katerih naslovi opredeljujejo pot nekega (duhovnega) iskanja in potešitve: Blodnja, Somrak, Razkritje. Kot da je pesnik moral odložiti oziroma ubesediti neka trpka spoznanja, ki so preobtežila njegovo življenje in pot iskanja izhoda iz labirinta, v katerem se je znašel. Nikjer ni zagledal luči odrešitve, šele ko se je povsem oprl na moč svojega duha, se je lahko iztrgal iz somraka in doživel razkritje. Te pesmi odvsevajo iskanje neke identitete, iz njih govori izkušnja, ki se lahko poistoveti z bralčevo ali pa ji je vsaj blizu. In ta izkušnja pove, da je človekova ustvarjalna moč sposobna preseči razum, torej da mu zavlada in ga vodi duh. Duh je močnejši od vsega^ kar človeka obdaja, in bojna polja njegovih zmag so sinonimi za ostvarljive vizije. Pesmi povedo to drugače, z besedami in s pomeni, ki s svojo večznač-nostjo ustvarjajo svojevrstno duhovno igro. Res, da tu in tam bolj nakazano, kot že izraženo, kar pa je pripisati bolj avtorjevi neizkušenosti. Navsezadnje gre, kot rečeno, le za zgodnja dela, ta pa niso vedno kristalno izbrušena. 1. ZORAN ne del z odkrito izpovedano in izraženo homoerotično tematiko, kar pa seveda ne pomeni, da ni v cvetniku slovenske literature tudi nekaj bolj ali manj razpoznavnih odsevov homoerotike. Kdor dvomi o tem, naj polista po knjigi Modra svetloba, ki je pred kratkim izšla pri eni od novih slovenskih založb Lambda. Gre za antologijo motivov homoerotične ljubezni v slovenski literaturi, kot je knjigo podnaslovil njen sestavljavec in urednik Brane Mozetič. Vanjo je uvrstil štirideset izbranih odlomkov del znanih in manj znanih slovenskih pisateljev in pesnikov, od Josipa Stritarja, Ivana Cankarja, Slavka Gruma in Vladimirja Bartola, če omenimo nekaj imen starejše generacije, do Ivana Mraka, Dušana Jovanoviča, Rudija Šeliga, Gregorja Strniše iz po vojni uveljavljajoče se generacije ustvarjalcev pa do Marka Švabiča, Pavleta Zidarja, Tomaža Šalamuna, Braneta Mozetiča in Eda Torkarja izmed sedaj delujočih ustvarjalcev. hodnje leto, ki jih, kot to velja že nekaj let nazaj, sestavlja vsebinsko pester izbor šestih prijetno oblikovanih knjig. Nečlani si knjige lahko ogledajo in kupijo v knjigarnah, seveda po nekoliko višji ceni, kot so dostopne članom Družbe. V paketu je zvezda stalnica PREŠERNOV KOLEDAR. Poleg običajnega koledarskega dela za prihodnje leto, ki ga tokrat plemenitijo barvne reprodukcije del slikarja Marija Preglja in kot novost bogatijo zaznamki spominskih dnevov, koledar prinaša vrsto prispevkov, ki podajajo pregled važnejših dogodkov doma in v svetu, opozarjajo na pomembnejše obletnice, odpirajo nekatera aktualna vprašanja in razgrinjajo kulturno in zgodovinsko dediščino, ne manjka pa tudi izbranih literarnih besedil. Skratka, raznovrstnega in zanimivega branja dovolj. k m MODRA SVETLOBA Ce je homoerotika sestavni del življenja in njegova nepogrešljiva, četudi skrita spremljevalka, potem se g,otovo odraža tudi v literaturi, tej kvin-tesenci človekovega žitja in bitja. Slovenci sicer ne slovimo kot moralni predrzneži in samozavestni samohodci, zato med našimi znanimi literati ne bomo odkrili kakšnega Oscarja Wilda ali Shakespera Urednik je v spremni besedi zapisal, da je naletel na pisano paleto opisov, ki vsebujejo homoerotični motiv, po odnosu pa so bodisi nevtralni, pozitivni ali zavračajoči, vendar ni mogoče reči, da je slovenska literaiura v tem pogledu prav posebej bogata. Vrednost Mozetičeve antologije je nedvo-mnef v tem, da je kot prva razgrnila tovrstno motiviko v naši literaturi. M. MARKELJ V seriji Sto znamenitih je tokrat izšla knjiga STO ZNAMENITIH RASTLIN NA SLOVENSKEM izpod peresa Toneta VVrabra, ki je opravil izbor in opisal rastline, ki so bodisi značilne samo za slovensko zemljo, nosijo ime po naših in drugih znanih možeh, so zelo redke ali pri nas dosegajo mejo svoje razširjenosti. Sto izbranih rastlin je predstavljenih z barvno fotografijo in opisom. Zvrstna novost v zbirki je knjiga Janeza Milčinskega LETA ZA PET DRUGIH, saj prinaša med knjige redne zbirke spominske zapise. Znapi izvedenec za sodno medicino in dolgoletni predsednik SAZU je iz svojih obsežnih dnevniških zapisov in drugega gradiva »obnovil podobe iz svojega življenja«, ki je dovolj pestro in zanimivo, da bo knjiga pritegnila marsikaterega bralca. Literarni del zbirke predstavljata knjigi: Miloša Mikelna KAKO SE JE NAŠA DOLINA PRIVADILA SVOBODI in Bran ka Hofmana RINGO POTEPUH. Mikelnova knjiga je nekoliko predelan ponatis istoimenskega dela, ki je izšlo pred več leti in ki govori o prvih povojnih letih z vedrega, humorno—satiričnega stališča, Hofmanov Ringo pa je mladinska povest, ki jo odlikuje vse, kar je za dc bro mladinsko delo pomembno, od dobre fabule do spretne, uporabe žargona. MiM KNJIŽNI TELEGRAMI BOGAT KNJIŽNI PAKET Med člane Prešernove družbe je te dni že prispel paket redne knjižne zbirke za pri- Na potovanje po svetu s knjigo v roki vabi Vladimir Janežič s svojimi potopisnimi podobami, natisnjenimi v knjigi TA NORI SVET. Pisec je pre-romal lep kos sveta, vendar odprtih oči in s pravim posluhom za številne drobnarije in značilnosti, ki jih običajni popotnik ne opazi, zato bo branje te knjige v enak užitek tako tistim, ki so že bili v deželah, ki jih avtor opisuje, kol tistim, ki jih še povohali niso. — V počastitev 190-letnice Prešernovega rojstva je Slovenska knjiga izdala faksimila prve izdaje POEZIJ in rokopisa ZDRAVLJICE — Celjska Mohorjeva družba je v svoji redni letni zbirki za leto 1991 izdala zanimiv izbor knjig: MOHORJEV KOLEDAR 1991, avtobiografsko pričevanje Lojzeta Kozarja NEUNIČLJIVO UPANJE, zgodovinsko delo Vaška Simonitija TURKI SO V DEŽELI, priročnik Jožeta Ramovša STO DO- ■ MAClH ZDRAVIL ZA DUŠO IN TELO, fantastično zgodbo Janeza Gradišnika MEHIŠKI OREL in za najmlajše bralce slikanico Berte Golob KAKO VISOKO JE NEBO — Naš zelo uspešni alpinist Tomo Česen je pri založbi Di-dakta izdal monografijo SAM — Založba Magnolija je ponatisnila knjižico SLOVENIJA 1968, KAM?, ki je bila ob času svojega nastanka pri nas prepovedana. — V zbirki Studia humanita-tis so izšle tri nove knjige: Ra-nuccia B. Bandinellija OD HELENIZMA DO SREDNJEGA VEKA in knjigi Rolanda Barthesa RETORIKASTARIH in ELEMENTI SEMIOLOGIJE. Tone Jakše Milan Markelj KJE 80 TISTE STEZIGE ? ‘'J* I3l) Nemški pritisk z vrha Rodin je dokončno popustil po začetku druge svetovne vojne, ko so vasi pod robom gozda ZA KOČEVARJI OSTALA LE DIVJAD , ... ...... .. . . opustele, njihovi nekdanji prebivalci pa Ob dobrem vinu so kar sami privreli so se preselili v plodno Posavje. Zal r Pa dan spomini. Sedemdesetletni Janez mnogih sadovnjakov, njiv in travnikov, čevi in drugi vaščani, prav tako preizkušeni v dobrem in slabem, v revščini in lepih upanjih, žalosti in veselju, zdaj pa pomirjeni z vsem uživajo večni spokoj. i “a aan spomini, beaemaesetietni Janez mnogih sadovnjakov, njiv in travnikov, ’ Mišica jih ima kar precej. In ker smo se ki so propadli, ni nihče več spravil nazaj i že pogovarjali o letinah in vinogradih, k življenju. Nekdanja narodnostna me- ; se je spomnil svoje mladosti, ko je še ho- ja je med vojno postala meja partizan-(dil na dnino. Takrat so bili vinogradi od skih patrulj pred svobodnimi kočev- DIVJE IN NEVARNE VOŽNJE ffiijTalčjega Vrha proti Rodinam v lasti Ko- skimi gozdovi, dandanes pa je meja Levarjev. «Mavrlen in Stražnji Vrh, to je »rabilo vse kočevsko,« je pripovedoval Ja-Jhez, »in dostikrat sem si oprtal motiko ^ ea ramo in odšel na delo v njihove vino-Krade. Plačilo je bilo kar dobro. V enem j] Popoldnevu sem zaslužil sedemnajst rSi dinarjev. Za ta denar pa se je tistikrat že ^dobila delovna srajca. Ampak niti do- divjačine, ki od tod prihaja na še obdelane njive po svoj davek. BELEGA KRUHA NISO POZNALI Niso samo Kočevarji natepavali krom- *z U) drega vina nam gospodar ni dal, čeprav P‘r ln reP°- I udi slovenskim kmetom, ki 'M So imeli Kočevarji v teh krajih dobro vi- fo sicer imeli nižinska žitna polja, ni bi-"h no jn kar lepo trtje. Delavci smo pili sla- J° ni1^- Inž j e Janez zatrjuje, ^da^ belega bega, pa je šlo vseeno po grlu, saj smo bi- kruha razen za veliko noč in božič, niso li ob delu še kako žejni.« poznali. Ce je kruh že bil na mizi, potem Janez Mišica nama je natresel obilico zanimivosti, zraven pa z okusno črnino blažil najino žejo. Strmina je pač strmina. Medtem ko smo se pogovarjali, smo se je t0 bij črn. Bele moke je bilo pri hiši ma-1 j,,: * — -j —:— r>— —io, saj je uii pšenični pncieieK. Kaj picei. lo na dolgo pot čez lužo. Izseljevanje se dialo sprehodili okoli zidanice. Za njo je v skalo vklesana kolovozna pot, že vsa Sejali so predvsem staro sorto pšenice, Poraščena s travo in mahom. Je morda k* P rekli osinka ali osenka. Ta sorta ._ ludi to kaka davno pozabljena stezica? je bila visokorasla in če m bilo hude suše „A »To je stara kočevarska pot, ki je vodila ali prevelike moče, je še bilo nekaj pri-_J z Mirne gore v Črnomelj. Po nji so vozili delka, sicer pa je bilo bolj žalostno. c(» metre drv in drugo svojo robo v dolino, Ker je bil kos kruha doma težko pride-hazaj pa so tovorili moko, sladkor in vse 'an in pičel, so se Belokranjci že zelo tisto, česar sami niso mogli pridelati in zgodaj pričeli izseljevati in iskati debe-■zdelati, čeprav so bili marljivi in za lejšo rezino drugod. Največ jih je kreni-v8ako delo pripravni ljudje.« V to je Kočevarje prisilila že narava, ki le bila v višjih legah vrecej manj rado-M darna, kot v plodnih belokranjskih rav-Pf* dicah. Njihova domena je bil predvsem M Sozd in lesarstvo, na njivah pa so pride-i m lovali predvsem krompir in le nekatere !eg( Sorte žita. Imeli pa so veliko lepih in bo-Satih pašnikov, zato so bili njihovi hlevi lui bolj polni. Janez se spominja, da so bili {pd ha Planini pod Mirno goro redno živin-•ski sejmi, na katerih so kočevarski in slovenski kmetje sklepali kupčije in znanstva. vi »Z enim od Kočevarjev sva si bila bolj L blizu. Doma je bil s Planine in se je pisal Pink. Skupaj smo imeli vinograd. Bil je >r® dober človek, a ne z vsakim. Sploh so bili *'j Kočevarji samozavestni ljudje, ki Slovencev niso obrajtali preveč. Že zgodaj , So na Rodinah postavili svojo šolo, ki so i rl ii ljudje rekli nemška šola. Naši ljudje pa So leta T9T4 zgradili slovensko šolo na Talčjem Vrhu. To je bila pa naša šola,« je Poudaril Janez Mišica. je pričelo pravzaprav že kmalu po marčni revoluciji, ko so dobili kmetje zemljo v last, z njo pa tudi obvezo, da jo v obrokih izplačajo. Za nameček so jih bremenili še razni davki, tako da je bilo vse skupaj za prenekaterega prehudo. Tako je edino upanje ostala daljna tujina. Izseljevanje se je pojavljalo v valovih in zadnji val je pljusknil čez naše meje še po drugi svetovni vojni. Prene-kateri mlad gospodar je ročice pluga zamenjal za vzvode pri tovarniškem stroju v tujini. »Moj oče in mati sta bila tudi kmeta in oba sta odšla v tujino,« je povedal Janez. »V Ameriki sta se spoznala in se tam tudi poročila. Po poroki sta se za nekaj ča- sa vrnila domov h Kovačevim, kot se je e n 1 . i Maček pri Janezovi zidanici se je takole igral akrobata. Vrh kola mu je pomagal tudi lovski cucek, ki naju je spremljal vse od Otovca. po domače reklo pri hiši. Stari oče je bil namreč kovač. Kmalu pa je oče moral nazaj v Ameriko. Medtem je izbruhnila prva svetovna vojna in sedem let mati ni dobila nobenega glasu od očeta. V tistih časih pošte niso vozili z avioni, ampak s ,šifi'. Enaidvajsetega leta se je oče le vrnil in kmalu potem sem se rodil jaz. Zdaj oče Janez in mati Neža že dolgo počivata pri cerkvici svete Magdalene.« Ob spominih na svoj rod je Janezu beseda zastala in pogled mu je poromal jxi dolini, ki se je že kopala v prvih sončnih žarkih. Ti so ravnokar predrli megleno kopreno, ki naju je spremljala že od jutra. Tam doli je bilo videti vrh zvonika Magdalenine cerkvice. Vitki stolp je opozarjal na kraj, kjer počivajo Kova- Od teh otožnih misli smo se počasi zopet povrnili nazaj v martinovanjski čas. Janezovo lice se je razvedrilo in razgovor je hitro preskočil na bolj vedre plati življenja. »Poglejta,« nama je pokazal z desno roko, medtem ko je v levici še vedno pestoval steklenico z odlično črnino. »Tam doli je lepo videti, kje je včasih tekla proga ozkotirne železnice. Avstrijci so jo zgradili še pred prvo svetovno vojno, da bi z njo prevažali les v dolino. Tam je prvi ovinek, potem se vzpenja tam po bregu navzgor, pa še trije ovinki so do Rožič Vrha, kjer izgine čez rob v ložo vse do Mirne gore in Toplic. Tam pa je bil lak breg, da so spuščali vagone, navezane na žico, polne dol, prazne pa gor. Železnica je delovala še dolgo potem, ko Avstrijcev ni bilo več tukaj. Na njej so v glavnem delali Bosanci, saj je bila vožnja težko naloženih vagončkov v dolino zelo nevarna, pa se zato ni nihče rad lotil tega dela. Velika škoda je, da so jo porušili. Manj bi bilo izgube, če bi še delala, kol je je sedaj, ko vozijo les s tovornjaki v dolino in morajo ceste kar naprej vzdrževati, tovornjaki pa tudi niso poceni,« modruje Janez, nato pa le pove, kakšni spomini ga vežejo na to železnico: »Prpič, šef te železnice, je imel lep vagonček, s katerim se je priključil na kompozicijo, ki jo je lokomotiva vlekla navzgor. Ja, še to moram povedati, da so lokomotivice kurili kar z drvmi. Navzdol se je pa šef peljal kar sam, saj je bilo strmine še preveč. No in tisti voziček je Prpič ob nedeljah pustil parkiran na progi v dolini. To je bilo za nas, vaško mladež, preveč mikavno. In tako smo se dostikrat splazili do njega, se uprli in ga z vsemi močmi potiskali, kolikor smo mogli visoko v hrib. Potem pa smo poskakali vanj in navdol je šlo, da je bilo veselje. Dostikrat tudi preveč hitro, tako da je vagonček na ovinku zletel s proge, mi pa iz vagon-čka, da smo bili vsi opraskani. Pa kaj smo marali, ko pa smo bili mladi. Nevarnosti nam ni bilo mar. Če danes pomislim, kaj vse smo počeli, me kar strese. Takrat smo vagonček postavili po- konci pa na progo z njim in spet je bili veselje. Drugače je bilo, kadar so vozili v dolino drva. Polno naložene kompozici je so vozniki spuščali navzdol sila pre vidno in počasi, saj je bila teža ogromna Šlo je tako počasi, kot jaz z voli po njivi.« »Kaj, ali še imate vole?« naju je začu dilo, saj se te živali dandanes le še po redko vidijo v kmečki vpregi. »Ja, seveda jih imam. Dva, in to taka da ima vsak prek tisoč kilogramov. Kr sem bil mlad, sem imel bolj veselje, da b konje kupil, pa mi je žena rekla, da ne bi konj fotrala, ker se jih boji. Kaj sem ho tel. V hlev sem dal vole in sedaj jih iipan rad kot le kaj. Mirne živali so, pametne razumne. Močne pa tako, da bi skale premikale, ko se uprejo z močnimi vra tovi. Da, da. Vol ne popusti kar takr kmalu, pa tudi zbezlja ne. Ko grem i njimi na njivo orat, sem brez skrbi, da so ne bo ustavilo. Res, da gre bolj počasi, pa kaj bi. Svet tako preveč hiti. Le kam, ko pa nas vse na koncu isto čaka,« je o svo jih živinčetih in življenju nasploh mo droval Janez Mišica in nama še natoči kozarec. Ko sva se branila, češ da sva že enega, naju je potolažil: »Le dajta ga, li dajta. Tisti je šel v levo nogo. Zdaj mora ta še enega za desno, da bo šla pot na ravnost.« Tako utemeljenemu predlogi, se seveda nisva mogla upreti, zlasti, ke naju je odlična črnina po resnici pove dano kar mikala. Vsake vrste vinskih hramov sva sreče vala na najini poti med vinogradi. V ta kih lesenih je še živa sled minuli! časov. tlpriloga dolenjskega lista \2>n priloga dolenjskega listi Hčerka turjaškega »kučarja« 7 m J veter, prednoje na Turjaku izbruhnil sodni dan, je Karla dobila sporočilo, naj se umakne. Neki domačin je prislonil lestev k lini in po njej sta grajska kuharica in Karla splezali z obzidja, ne da biju kdo opaziL V gradu je kar mrgolelo vojaštva od vsepovsod Tudi nekaj domačinov sta spoznali med njimi. Vladala je velika nervoza in negotovost Tudi zunaj, v varnem kritju drevja in stavb, ni bilo kaj dosti bolje. Tam so prežali partizani in čakali na znak za napad Seveda so dekleti, ki sta prišli z gradu, takoj prijeli, vendar soju tudi spustili, ko so zvedeli, da sta le služkinji. Bilo je to po kapitulaciji Italije. Grajska gospa Marija se je odločila zapustiti grad Nikdar več se ni vrnila, kajti kmalu zatem je od lepe stavbe ostala le kadeča se ruševina, pretita s krvjo mrtvih in ranjenih. Predno je odšla, je prosila svojo z veslo služkinjo Karlo, naj poskrbi za grad in vse, kar je v njem. Toda ko seje vanj nagnetla vojska, ni bilo več kaj storiti Zato je odšla tudi Karla. Takrat seje pisala še Valentinčič in je bila hčerka grajskega kočija-ža, ki so mu tukaj rekli kučar, zato seje Valentinčičevim po domače reklo kar pri Kučarjih. Za Valentinčiče in še marsikaterega aruge-ga domačina je grad na hribu s svojo ekonomijo pomenil pomemben vir zaslužka. Ko je Karla triindvajsetega leta kot sedemnajstletno dekle prišla za kuhinjsko pomočnico na grad je tam že bila za kuharico njena starejša sestra. Tam je bila pet let, nakarje s pomočjo grajskih dobila službo pri francoskih družinah in nato celo na francoskem konzulatu, kije bil takrat v Beethovnovi ulici y Ljubljani Francozom je ostala zvesta tudi potem, ko se je konzulat preselil v Španijo. Vendar se tja ni hotela preseliti čeprav sojo vabili Raje je presedlala k francoski rudniški družbi ki pa je bila s pričetkom druge svetovne vojne ukinjena. Ko so Francozi odšli se je Karla preselila domov, grofica Marija pa jo je rada sprejela nazaj v grad Kmalu po vojni se je Karla poročila Vzela sta se z Ogrinčevim Poldetom z žage. Bilo je to šestinštiridesetega leta ko so bile poroke le civilne, tiste cerk vene pa so se opra vij aleja vnosti več ali manj skrito. Karlinina in Poldetova poroka je bila na svoj način znamenitost, saj je bila zadnja v grajski kapeli na Turjaka Kljub temu je bil zakon uspešen. S Poldetom je živela Karla dvainštirideset let, vse dokler ni pred dvema letoma umrl Triinštiridesetega leta, ko seje bila kruta bitka na Turjaka je Polde ravno prišel iz internacije v Italiji Po končani bitki je bil med možmi, ki so iz gradu odvažali trupla in jih pokopavali Prizorišče po bitki v gradu je moralo biti strašno, saj so Karli med pripovedovanjem kar silile solze na oči, čeprav sama po bitki ni bila na gradu. Lahko je samo sreč-na, da ji je uspelo pravočasno pobegniti, kajti prav lahko bi bila tudi sama med žrtvami Karlo sem srečal na Turjašikem gradu, ko je bila po sedeminštiridesetih letih grajska kapela spet blagoslovljena in posvečena v farno cerkev male turjaške župnije. Petinosemdesetima že-nička me je povabila na svoj dom v Podturjak, od gradu navzdol po vijugasti in strmi gozdni cesti od jase v dolini, na kateri izvira živahen potoček, ki že kmalu potem, ko privre na dan, poganja žago. Tu je bila nekoč starodavna turjaška žaga in tukaj v bližini so perice izpirale grajsko perilo. V dolini je še nekaj hiš, ki uradno sicer spadajo k Turjaku, domačini pa zaselek nazivajo Podturjak. Prebivalci vseh so bili tako ali drugače povezani z gradom, saj je bila dolina grajska lastnina. Na žagi so Ogrinčevi žagali za Turjaške kar precej rodov nazaj. Polde je žago kupil od splošnega ljudskega premoženja sredi šestdesetih let in potem žagal na svoje. Sedaj z žago gospodari mlajši sin Peter, medtem ko se je starejši ustalil nekoliko naprej y dolini Oba sinova imata tudi po dva otroka, tako da ima nekdanja grajska služkinja Karla že štiri vnučke. Iz življenja na gradu ve Karla povedati marsikaj zanimivega, o grajski rodbini pa ima zelo dobro mnenje in pravi, da je bila vedno poštena in prijazna. A uerspergi, ki so sedaj razkropljeni po A vstriii, Italiji in Kanadi, se vsakokrat, ko jih nostalgija prižene k zidovom nekdanjega doma. oglasijo pri njej in jo pozdravijo. Naša Karla ji pravijo. TONE JAKŠE Premagovali so ture in Turke Nov udarec po revnih in mladihf c elo generacije, ki še niti v najlepših letih niso, so dale skozi že nekaj stanovanjskih reform. Zdaj je pred vrati nova. ki zna biti še dolga leta vir množične socialne negotovosti, čeprav priprav-Ijalci z ministrom Miho Jazbinškom na čelu poudarjajo svoje dobre namene in osnovno težnjo zakona, da se položaj nikomur ne bo smel poslabšati. kdor druženega stanovanja, ki mu je zdaj dom. kljub popustu ne bo mogel odkupiti Toda tudi na stanovanjskem področju naj bi v glavnem pometla z družbeno lastnino in ga vzpostavila na tržnih odnosnih. Da bi tu nekdo »profiliral« — zdajšnji lastniki, podjetja ali vsa tista množica predvsem mlajših družin, ki stanovanja nima — posebno ob nespremenjenem položaju verjetno kar precejšnjega dela okrog tretjine življa pri nas, ki živi v družbeno najemnih stanovanjih, ni realno pričakovali. Sploh pa se čisto na začetku zastavlja vprašanje, kakšne in kolikšne zasuke si tu lahko privoščimo v sedanjih razmerah, ko potaja negotova eksistenca vse večjega števila delavcev in v povezavi s tem tudi upokojencev, ko še ni videti konca padanju življenjskega standarda in vsesplošnemu zaostrovanju družbenih razmer. S tem, z upoštevanjem dejanskih razmer in možnosti, se pripravljalci ne morejo ravno pohvaliti Sicer zadeva ni preprosta in pripravljalcem res ni uspela ne zaščita sedanjih stanovalcev v družbenih stanovanjih ne resnejša tržna usmeritev in ne perspektiva za brezdomce. Slednja naj bi bila sicer opredeljena v posebnem podzakonskem aktu z nacionalnim programom, r katerem naj bi bilo ob ohranitvi socialnih stanovanj in pomoči pri plačilu najemnin tudi spodbujanje gradnje in preno ve slano vanj predvsem z ugodnejšimi posojili. Sedanja bančna imajo prehude pogoje. Novi stanovanjski zakon izhaja iz opredelitve, ki bo tudi v novi slovenski ustavi, da si vsakdo sam rešuje svoj stanovanjski problem, družba pa mu pri tem pomaga. Zakon je pripravljen šele y obliki tez, a z vendarle dokaj podrobno obrazložitvijo. Republiška vlada ga je že potrdila, veljati naj bi začet kmalu po sprejemu nove slovenske ustave. V tem času naj bi parlamentarna razprava pa pripombe, opozorila in bojazni raznih strokovnjakov in ljudi nasploh — precej je bilo izrečenih tudi na javni tribuni o novi stanovanjski zakonodaji, kijo je organizirala SDP Novo mesto pretekli četrtek — dopolnile ali celo spremenile nekatera predvidena izhodišča in rešitve. Dejstvo je, da stanovanjska rejorma in nova stanovanjska zakonodaja najbolj neposredno prizadevata predvsem tisto tretjino življa pri nas, ki živi v družbenih stanovanjih in ki zdaj s strahom čaka, kaj bo. In kakšne so predlagane in deloma tudi že popravljene rešitve? Sledeč novi ustavi, bo tudi zakon opravil s sedanjo stanovanjsko pravico, ki jo bo nadomestilo najemno razmerje. Najemna pogodba naj bi bila sklenjena za nedoločen čas, »praviloma« so iz tez že črtali Vsebovala naj bi vse podatke o stanovanju, o višini in plačevanju najemnine, o tekočem vzdrževanju ipd. pa tudi dogovor, kdaj sme lastnik vstopiti v stanovanje, da bi preveril, v kakšnem sumju je le-to. Letna najemnina naj bi znašala okrog 3,5 odstotka vrednosti stanovanja, po ocenah je to okrog 300 do 350 nemških mark mesečno za povprečno dvosobno slano vanje. Najemnino naj bi sicer v prihodnjem letu še določala država, potem pa naj bi jo začeli prepuščati trgu. Oderuške najemnine — za takšne naj bi se štele tiste, ki bi za polovico presegale občinsko povprečje — naj bi bile preprečene. Za najemnike se namreč predvideva pravica, da smejo od strokovnega občinskega organa zahtevati preverbo višine najemnine, za njihovo zaščito bo oblikovan tudi svet za varstvo pravic najemnikov. Pet let po u veljat it vi tega zakona ne more biti nikomur odpovedano najemno razmerje brez krivdnih razlogov, kasneje pa lahko kljub trajni najemniški pogodbi in četudi ne bo krivdnih razlogov s strani najemnika. Odpovedani rok bo tri leta, če pa je lastnik stano vanja zasebnik in stanovanje potrebuje zase, ga bo moral najemnik izprazniti venem letu. Tistim, ki žive v stanovanjih, ki so bila zaplenjena ali nacionalizirana, bo morala občina zagotoviti nadomestno stanovanje, sedanjega seveda tudi ne bodo mogli odkupiti. Za ta fond velja moratorij, kako bo z njim, bo določil poseben zakon. Gotovo pa je cilj, da bi čimveč sedanjih družbenih stanovanj odprodali. Sedanji imetniki stanovanjske pravice oz. tisti, ki žive z njimi, bodo imeli predkupno pravico. Vrednost stanovanja se bo izračunala po posebni metodologiji Kupec s predkupno pravico naj bi imel pri nakupu stanovanja 30-odstotni popust. Od preostalih 70 odstotkovjih bo moral 20 položiti v 60 dneh, ostalo pav 10 letih. Tako teze zakona. V razpra vi je bilo že večkrat izraženo, smo slišali na ja vni tribuni v No vem mestu, naj bi odplačilno dobo podaljšali, saj je plačilna zmožnost mnogih ljudi na psu. A ker se bodo anuitete revalorizirale — čas zaradi inflacije izredno ugodnih kreditov v preteklosti je nepreklicno mimo! — je podaljševanje odplačilne dobe najbolj neugodno in nevarno prav za kupca. Nosilec stanovanjske pravice bo imel dve leti čas, da se odloči, ali bo stanovanje kupil ali ne, bodisi da za nakup sam pokaže zanimanje ali da bi ga podjetje, lastnik, hotelo odprodati. Vtem času bo veljal tudi popust, kasneje ne. Če stanovanja ne bo mogel ali hotel odkupiti, ga bo lastnik lahko prodal komur- koli! Kot rečeno, to ne hi smelo pomeniti pos \ k. >n: Rt Site A Pr; šanja položaja sedanjega imetnika stanovanj pravice. Varovalni mehanizmi pa tega. žal >ve zagotavljajo. Občina naj bi po novem postala lastnik sli vanj SLP, soliarnostnega sklada, občinskih dravskih stanovanj ipd in z njimi reševala boe isl0 socialne probleme ter intervenirala na trgu. drugega ne, je sporno vsaj občinsko lastništvo ipj, lidamoslnih stanovanj, opozarjajo mnogi, so ve, kdo je prispeval denar, s katerim so se grcu Vsi lastniki v eni hiši oz. bloku pa se bodo mor treh mesecih po u velja vit vi zakona pogodbeno govoriti, kako bodo s hišo gospodarili Če dogi ra ne bo, bo posegla vmes država z nekakšno, silno upravo. Komu bodo strokovne posle ok gospodarjenja poverili, se bodo lastniki lahko isi: mi odločili za najracionalnejšo rešitev. To boi \V ko podjetje ali zasebnik, če z njim ne bodo zt Kg voljni, pa bodo lahko poiskali drugega. Kon At renče pa ho tako ali tako vse več. Vsekakor b T, izvajalec moral biti član strokovne stanovanj 10 zbornice, ki bo ustanovljena. Ta bo tudi naum določila, v kakšnem stanju mora bili slano da se ga lahko odda v najem. V enem letu po Ijavitvi zakona bodo morala biti izpraznjena ■ niška stanovanja, če v njih ne žive hišniki Sl vanja jim ne bo treba nadomestiti ampak se morali sami znajti V enem letu po uveljavitvi '' y kom bodo morala biti rešena sostanovalska merja, stanovanja v ta namen bo morala žage' Ijati občina Le kje jih bo dobila za vse predvidi^ namene, kopa vemo, da je stanovanjski pn,.**.^ Ijaj na trgu ogromen? Poleg tega z novim lel^ | stanovanjskega prispevka ni več, lastnikipazL narjem od odprodaje stanovanj, četudi jim uspela v večjem obsegu, skoraj gotovo ne bodo veliko gradili novih! Dilem in nerešenih vprašanj ob tezah za ni jtj stanovanjsko zakonodajo skratka ne manjka^g tudi straho vi tistih, kijim je uspelo priti le do dc{^ r> družbenem stanovanju, so kar upravičeni Si se največkrat trdi daje bil to privilegij. Morda i vsaj za nekatere. Se bo pa očitno zdaj izkazalo! so jo še najbolje odnesli tisti, ki so gradili kupili stanovanje na kredit v časih, ko se anumm niso revalorizirale in so zaradi inflacije skokoMM izgubljale realno vrednost Največja slabostj izgubljale realno vrednost Največja slabost l_ slavljene stanovanjske reforme je v tem, da\j g najbolj prizadela in obremenila tiste sloje pri valstva, ki imajo najslabši stanovanjski standtL^_ predvsem pa mlado generacijo, ki ji nalagamo1 ^ pleča še marsikatera druga narodno preiivetvt(.n bremena j z. undič-dragL^ je bi! obglavljen. Pozneje je družina njegovo nagačeno glavo odkupila od Turkov in je bila vse do leta 1943 shranjena v gradu. A ndrej je bil leta 1589 imenovan za vrhovnega poveljnika utrdbe v Karlovcu. Na polju pri'Sisku je 22. junija 1593 izbojeval eno najslavnejših bitk, v katerih so bile udeležene slovenske čete. Številčno mnogo močnejšo turško vojsko, ki jo je vodil poveljnik Hasan, je s svojimi Hrvati in Kranjci spretno stisnil med Kolpo in Odro, tako da je Turke pograbila panika in so začeli množično skakali t' vodo, da bi se rešili Mnogo jih je utonilo, med njimi tudi vojskovodja Hasan. Njegov plašč je kot vojni plen prišel k Ljubljano in bil predelan y mašni plašč. Na obletnicah zmage so še dolgo potem maševali v njem. Še danes je ohranjen. A ndrejeva zmaga je odmgpala daleč po Evropi, za Slovence pa je pomenila precejšnjo razbremenitev pred neprestanimi turškimi vpadi Čez dobri dve leti bo štiristolemica bitke, ki jo bomo Slovenci in Hrvati vsekakor upravičeni praznovati, saj je bila to za našo civilizacijo pomembna, predvsem pa za razliko od nekaterih, e zadnjem času zelo razvpitih bitk proti Turkom, čisto nesporna zmaga. Turjaški grad so obiskovali imenitni gospodje, bojevniki, politiki in umetniki. Med tistimi, ki so zapisani v slovenski kulturni zgodovini, naštejmo Primoža Trubarja, ki je bil doma z bližnje Rašce. Njegov oče je bil mitničar v turjaški službi Dlje časa je na gradu živel Jurij Dalmatin, kiseje tukaj skrival in prevaja! Biblijo. Dve leti je v grajski kapeli, ki je bila hkrati tudi župna cerkev za malo turjaško župnijo, maševal slo venski pesnik A nton Medved. Med zadnjo vojno je grad doživel podobno usodo kot večina Dolenjskih gradov, le da je bil njegov padec še bolj dramatičen od drugih. Po razpadu Italije so se sem zatekle belogardistične sile od blizu in daleč, potem pa so po enem tednu partizanskega obleganja doživele skupaj z njim žalosten konec. Grad je bil domala uničen, precej belogardistov je bilo pobitih, blizu sedemsto pa zajetih. Danes je Turjak prazen. Njegovi bivši lastniki Auerspergi so ga še pred bitko septembra 1943 zapustili. Ljubljansko spomeniško varstvo je obnovilo streho, tako da zidovi ponekod so bili debe- li tudi do osem metrov, ne propadajo, prizadevno domače turistično društvo skrbi za urejeno okolico, več pa ni moč storiti Grad čaka na močno denarno transfuzijo, ki bi ga zopet dvignila v življenje. Da je grad kot pomembno kulturnozgodovinsko prizorišče globoko vtisnjen v slovensko zavest, priča tudi velika udeležba na posvetitvi prenovljene grajske kapele prejšnjo soboto. Med vidnejšimi gosli so bili ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, član republiškega predsedstva dr. Matjaž Kmecl ljubljanski župan Jože Strgar in seveda potomci nekdanjih lastnikov Auerspergov, ki sedaj živijo razkropljeni po svetu. Pomembnost kraja in dogodka je ob posvetitvi oltarja in kapele ljubljanski nadškof takole označil »Dve posebni okoliščini sta značilni za današnjo blagoslovitev kapelice in oltarja. Prva je zgodovina tega gradu in te kapele. Izredno bogata in razgibana zgodovina, ki nam pripoveduje o hudih časih, o turških vpadih na našo slovensko zemljo, a tudi o življenjski moči, ki so jo pokazali ljudje, ki so tu živeli Plemiška dru- žina Auerspergov seje zavzela za to, da bi ohrt le° la to dediščino, kot mi je pisal pred dvema dne >UJ' ma Heinrich Auersperg, ki živi v Avstriji dt)ra oživela tudi povezanost z našim slovenskim ne laJ dom, čeprav niso bili slovenskega rodu. Zae svetovno vojno pa je ta grad doživel tako bol teJ dneve in tedne. Koliko gorja so pretrpeli tisti k *u bili tu, koliko bolečine, koliko jih je našlo sni tem gradu. Če bi mogli govoriti ti kamni in te,l0-ne, kaj vse bi nam pripovedovali iz zgodovine! teklih stoletij in iz zgodovine zadnje svetovne i •** ne. Pa bi nam ti kamni spregovorili tud .} minljivosti vsega — o minljivosti slave, pa trn tem, da mine bolečina. Ker vse končno preid |e' tega življenja in po našem krščanskem prepn °J nju preide dokončno v božje roke, ko Bog spr °-ma vse, liste ki so gospodovali, in tiste, kisotrp tiste ki so ukazovali in odločali, in tiste, ki so » rali to sprejemati in prenašati..« Po vsem lem. kar smo napisali, kaj primei pridiga za med te stare grajske zidove. t.jak Zvon v grajski kapelici, ki je pred tridesetimi leti skrivnostno izginil iz zvonika, je spet vabil v prt novljeno kapelico, ki je po sedeminštiridesetih letih zopet postala farna cerkev na Turjaku. E . ripovedka pravi da je bilo v časih, ko je prvi Turjačanpostavljal grad, v okoliških gozdovih veliko turov, ki so napadali delavce in ovirali gradnjo. Turjačan, ki je bil spreten lovec, jih je zato precej pobil preglavice pa mu je delal mogočen bik, ki je srdito napadal zidarje, kot da bi hotel maščevati pobiti rod. Turjačan se je odpravil na pogon za njim. Pet dnije trajal lov, šesti dan pa je bika prignal živega in ukročenega na grad Stari zidar mu je takrat prerokoval, da bo njegov rod močan in trdoživ, in prerokba se je uresničila Turjačan, ki mu je prerokba dobro dela si je za grb izbral tura in ta je poslej na turjaških bojnih ščitih ponesel slavo rodu daleč v tuje dežele. Prvi stolp naj bi bil postavljen tam nekje pred tisoč leti, iz njega pa naj bi zrasel tako imenovani spodnji grad od katerega je dandanes moč videti le še razvaline. Sedanja stavba turjaškega gradu naj bi bila zrasla v enajstem stoletju. Leta 1067naj bi ga bil postavil Konrad Ce, eprav so bili namškega rodu, je usoda turjaške gospode tesno povezana z usodo slovenskega naroda, zlati Dolenjcev, kajti koso Turjačanipridobivali na moči je prišlo v njihovo last precej posestev in gradov. Omenimo le najpomembnejše: Hmeljnik, Soteska in Žužemberk. V zgodovinsko zavest slovenskega naroda so se v zgodnejši dobi Turjaški zapisali kot kruti in roparski fevdalci, v srednji kot pogumni borci proti Turkom in dobrotniki slo venskega protestantizma ter poznejši kot prosvetljeni in vzorni gospodarji Kol slavna borca proti Turkom sta poznana zlasti dva od njih: Herbert in Andrej Auersperg. Prvi je dobil več pomembnih bitk ter bil imeno van za deželnega glavarja Kranjske. Leta 15 75 pa ga je v Vojni krajini presenetila premočna turška vojska, kiji njegove čete niso bile kos. V srditem boju ____1AGRADA V KOČEVJE Žreb je izmed reševalcev 46. nagrad-'P°s '■ križanke izbral JOŽICO ŠAUBAH muh Kočevja. Za nagrado bo prejela naj-žal, »vejšo knjigo Vladimirja Janežiča Ta >ri svet. Nagrajenki čestitamo! stl Rešite današnjo križanko in pošljite skih šitev najkasneje do 24. decembra na ib** islov: Uredništvo Dolenjskega lista, trgu. lavni trg 24, 68000 Novo mesto, s iisivo ipisom KRIŽANKA 48. ;i. st grai mor bem di ■Jno, Pravilna rešitev 46. nagradne kri-te ok nke se, brano po vodoravnih vrstah, »Moisi: MAT, APNAR, ANI, BLATO, ' *o^VA, EBEN, ANALITIKA, THAT-‘O zc JER, 0RIS, ATRANS, LIDIT, Ko1 AK, ot, orsk, aka, alka, or" T, ARARA, VON, ODOAKER, 'van/tOTA, SAPOTA, AJVAR atam w 1 § NAGRADNA KRIŽANKA 48 “ J REŠITEV 46. Nagradne križanke iova . S BT3SU j Za vsiljevanjem centraliza-jje in »jugoslovenarske« uni-Jrizacije pod krinko različ-gesel o bratstvu in enot-Psti, enotnem delavskem raz-pdu itd. se v resnici skriva boj p prevlado enega ali več na-bdov nad drugimi. V. PETAČ '"/^Najnaravnejša zahteva vsa-naroda je popolna samostojnost in enakopravnost. J. VIDMAR ri 5» MOCVBSKA RASTLIN* OSJE GNEZDO 060AJA JOČASNOS EONSTVO PRIPADNICA AZIJSKEGA NARODA OKRZA ZAHOD ZVEZDA REPATICA HIMALAJSKA KOZA MOČAN EKSPLOZIV BREZIMNE? Štajerska REKA vulkan na OTOKU MINDANAO ANTIKVITETA POGREŠITEV BUDIMPE- Stanski STADION SINJSKA VITEŠKA IGRA CIRILSKA ČRKA HIMALAJSKI 0SEMTIS0- ČAK ZDRAVILNA VEŠČINA AVT OZNAKA SKOPJA ZASUTJE MRLIČA 0T0KVPRE ŠPANSKEM JEZERU IZBRANCI ŽENSKO IME SESTAVINA LITURGIČNE OBLEKE VRSTA POKRIVALA B0ZJE- POTNIK SVETNIŠKA PODOBA DANEU IVO ŽLEBIČ V DESKI MARIBOR 3KA OPERNA PEVKA SEV ITAL MESTO (VINAM AVTOR J UDIR IME IGRALKE GARDNER-JEVE kMOluNA NAPRAVA ČAPKOVA DRAMA PESNIK AŠKERC TREBANJ- SKA FIRMA GODALNI INSTRU MENT JUŽNOAME RIŠKA ŽOLNA 1 1 PRESTOL- NICA GANE VRSTA PAPIGE a vrata zelenega raja trka propad mir pragozdnih Indijancev Yanomama, ki žive še v kameni dobi, je zmotila civilizacija — Iskalci zlata jih bodo iztrebili ^•sočletni •pr Malo nad ekvatorjem ob reki Siapa v (enezueli se razprostirajo tropski de-Wni pragozdovi, ki so še ostali divji in =viški, saj zaide noga belca v te predele lemno redko. Vendar je divjina obljuba. Tu namreč prebivajo pripadniki "lijanskega plemena Yanomama, ene-od redkih tropskih plemen, ki so 'ranila star način življenja. Kjer koli južnoameriški pragozdni Indijanci Mii v stik z belim človekom, so bili 'ičeni ali pa so se povsem prilagodili fko imenovani civilizaciji in tako po 'oje tudi izginili, saj so izgubili svojo ulturno in etnično istovetnost. Antro-olog Darcy Ribeiro trdi, da je v tem oletju izginilo že 87 indijanskih ple-)en. Priseljenci sojih brezobzirno uni-izrinili z njihovih ozemelj, jih po-varili s »civilizacijskimi« pridobitvami :r tako dosegli, da so prvobitni prebitki tropskih deževnih pragozdov izgi-1*1', eno pleme za drugim. ; Pred Yanomami je enaka usoda. Izpoje je potrkalo na zelena vrata nji-0ve domovine, vendar ne zaradi pomanjkanja divjih svinj v gozdu ali ker bi 'anane več ne rodile ali bi iz rek izginile M- Na zelena vrata yanomamskega l°ma je potrkala civilizacija. . Vanomami žive življenje, kot ga je 'vel človek v svojem razvoju pred več m! esettisočletji v kameni dobi. Pravega •oljedelstva ne poznajo, kolo je zanje še ,hrt Odkrit izum. Hrano in vse, kar potre-dne >uJcjo za življenje, jim dajeta reka in ; 4 ^gozd, nekaj malega pa pridelajo na i n/lajhnih kosih obdelane zemlje, kjer go-Zai lio banane. Žive v večjih skupnostih, ki bol 'ejejo preko sto pripadnikov, vsaka it k *upnost pa si postavi eno samo veliko srn ^no kolibo, pokrito s slamnato stre-i #,10- Edino pohištvo, ki ga poznajo in nef ‘Porabljajo v tem preprostem domu, so ne i Pake mreže, narejene iz lubja. /udi ..Enako preprost kot materialni je tudi /ut 'Phov duhovni svet. Njihov številčni si-eid vsebuje le: ena, dva in mnogo. ?pr Pjmov, kot so sreča, zadovoljstvo, de-Spn °. razvedrilo, ne poznajo. Osnovno je lrp preživeti in živeti v miru z bitji, ki bivajo okoli njih, naj bo to jaguar, zli duh ali sovražni lokostrelec. Z enim bitjem pa ni mogoče živeti v slogi in miru. To bitje se ne meni za Indijance, brezobzirnojih izrinja z njihove zemlje, kvari, izrablja in tudi ubija. To je »garimpeiros«, iskalec zlata. Vse odkar so pred dvema letoma v odmaknjenih predelih amazonskih pragozdov odkrili nova nahajališča zlata, se v tropsko divjino valijo trume zlatokopov, ki želijo na hitro obogateti. »Garimpeirosi nastavljajo strupe v vodo, da poginjajo ribe,« pravijo vene- _____21____ Yanomami: žive v kameni dobi, odraža pa jih sodobna civilizacija. zuelski Yanomami, ki se z iskalci zlata sicer še niso neposredno srečali, vedo pa iz pripovedovanja in izkušenj drugih pripadnikov svojega plemena iz južnejših območjih, kaj je to. »Kamor pride garimpeiros, Yanomama umre,« se glasi nova yanomamska modrost, v življenju kruto preverjena. Yanomami žive na območju, velikem kakih 10.000 površinskih kilometrov. Njihovo ozemlje obsega južni del Venezuele in obmejni de! severne Brazilije. Dolgo so živeli v miru in le kakšen antropolog ali misijonar sta prodrla do njihovih skupnosti. Eden in drugi sta svet v številkah TELEFONSKA RAZVITOST Serih leUmrm IM frtiinieet Slovenija si želi in hoče stopiti v Evropo ne kot jugoslovanska provinca, marveč kot samostojna država, zato so zanimive primerjave, kje smo zdaj in Lam smo namenjeni. Nekaj grafov v tej rubriki bo namenjenih prikazu < tšega položaja. Ta teden graf kaže, kakšna je naša telefonska razvitost, primerjavi z nekaterimi evropskimi državami in jugoslovanskim povprečjem. Komunikacija je srž postindustrijske družbe, zaostajanje v tem pogledu pa je lahko usodno. prinesla poleg nerazumljivih stvari, kot so vera v Kristusa in nenavadna vprašanja, na katera niso znali odgovoriti, iudi kaj koristnega, kot je sekira, nož, igla. Yanomami so prve tujce lepo sprejeli. Niso jih imeli za sovražnike. Zato je bil toliko bolj hud preobrat, kije prišel leta 1987, ko je izbruhnila amazonska zlata mrzlica. Najdbam zlata na območjih, kjer Yanomami žive, je sledil pravi pravcati naval tisočev in tisočev zlatokopov, ki so vdrli v pragozd. Prvi so bili na udaru brazilski Yano-mami. Kot trdijo poznavalci razmer, se je število pripadnikov tega plemena v Braziliji v treh letih skrčilo za celo šestino. Glavni krivci so zlatokopi, ki poleg ostalega prinašajo med Indijance tudi njim neznane bolezni, na katere so povsem neodporni in jim zato hitro podležejo. Zdaj so na vrsti tudi venezuelski Yanomami, saj se zlatokopi vse bolj bližajo tudi njihovim ozemljem. Napoleon Chagnon, antropolog, ki dobro pozna Yanomame, saj jih redno obiskuje v njihovem zelenem raju, pravi, da se to indijansko pleme v vsem svojem obstoju še ni srečalo z večjo nevarnostjo, kot jim preti zdaj. Če bodo v stiku s civilizacijo propadli, to ne bo samo njihov propad, marveč bo ves svet revnejši. Kot eno od redkih plemen, ki še živi na stari razvojni stopnji, so Yanomami dragoceno živo pričevanje za človeštvo. Zahodni svet je navsezadnje tako in tako dolžan zavarovati poslednja plemena Indijancev tudi zato, ker jih je doslej že toliko zbrisal z obličja zemlje. Domače piro »Naredi si sam« pivovar-ne za domačo rabo Za tiste, ki prisegajo na lastno iznajdljivost in se zanesejo samo na spretnost svojih rok, je na voljo zanimiva novost, ki jo bodo veseli tudi ljubitelji pravega brionskega piva.V s\«u spoštovano in prijut^e-no svetlo britansko pivo, bolj znano pod nazivom ale, je poslej mogoče brez vsakega truda, le z nekaj potrpežljivosti narediti kar doma. Za to je poskrbela škotska pivovarna iz Edinburga, kije izdelala in poslala na tržišče prenosno malo pivovarno »naredi si sam«. Gre za posebno vrečo iz steklenih vlaken, v kateri so vložene že vse sestavine, potrebne za izdelavo svetlega piva, od hmelja do ječmenovega sladu. Uporabnikova naloga je, da v vrečo natoči samo še poldrugi liter vroče in deset litrov hladne vode, nato pa domačo »pivovarno« pusti na miru tri tedne. V tem času se končajo vsi kemični procesi, potrebni za nastanek dobrega svetlega piva. Po treh tednih domači pivovarnar odpre pipico na dnu plastične vreče in si v kozarec natoči pravega svetlega piva, kot ga znajo izdelati samo stari in izkušeni britanski pivovarji. Kdaj bo izum prispel do nas, ne vemo, gotovo pa bo zbudil dovolj zanimanja, saj Slovenci niso le ljubitelji vina, tudi pivo jim tekne. Jugoslavija je država predvsem v zavesti partije kot' osnova njene moči, ne toliko v zavesti narodov, ki jo sestavljajo. Ni mogoče Maže, kopeli in napoji ne ščitijo pred aidsom Kitajci imajo zares staro zdravilstvo, kije na marsikaterem področju tudi učinkovito, vseeno pa ne gre vsega, kar pride na dan pod znamko starih kitajskih izkušenj, vzeti za čisto zlato. Gotovo ne najnovejših pripravkov, ki se kot gobe po dežju pojavljajo na lekarniških policah v Hongkongu in na Kitajskem — zdaj zdaj pa se bo kaj od tega znašlo tudi v Evropi. Trgovci ponujajo najnovejše ljubezenske napoje, maže in kopeli, ki naj bi bile narejene po starih receptih in iz naravnih sestavin, njihova posebnost pa naj bi bila, da so pripravki sposobni preprečevati spolne bolezni in celo najhujšo sodobno nadlogo aids. Medtem ko se vrhunski strokovnjaki v najsodobneje opremljenih laboratorijih po vsem svetu obupno trudijo, da bi odkrili zdravilo zoper to zares hudo in nevarno bolezen, a še vedno ne morejo ponuditi nič zanesljivega, pa naj bi kitajski zdravilni zališčaiji v tem uspeli. Kdor verjame, ta pač verjame, za stroko so nova zdravila, kopeli in maže slepila. Res pa je, da po svoje odražajo pričakovanja ljudi. Kaj pa bi bilo lepšega, kot se po ljubezenski igri namakati nekaj minut v peneči se kopeli in tako preprečiti aids ter druge nevarne strahote, ki so se prilepile na spolnost?! Repično olje navdušuje Potrošniki odkrivajo repično olje — Bilo naj bi od _____________vseh jedilnih olj najbolj zdravo_________________ V razvitem svetu si ljudje ne belijo glave s tem, kaj spraviti v usta, da ne bodo lačni, temveč brskajo po vsak dan polnih krožnikih z drugačnimi skrbmi. Študirajo, v kaj zagristi, da bi bilo za zdravje kar najbolj koristno. Lahko si privoščijo svojevrstno razkošje, da se navdušujejo enkrat za to, drugič za drugo »najbolj zdravo« živilo. Na listi teh živil je enkrat margarina, potem oves pa otrobi, neškropljeno sadje in podobno. Najnovejši tovrstni modni krik v Združenih državah Amerike soolje iz oljne repice. Čeprav repično olje v Evropi in Kanadi že kar lep čas poznajo kot jedilno olje, je bilo v ZDA namenjeno skoraj izključno za izdelavo težkih strojnih maziv in izdelavo bleščečih papirjev. Stvar pa se je temeljito spremenila v zadnjih dveh letih. Raziskovalci živil so namreč ugotovili, da ima od vseh jedilnih olj prav repično olje, ki sicer nosi tržno ime kano-la, najmanj nasičenih maščob, se pravi, da uživanje jedi, pripravljenih na tem olju, ne povzroča naraščanja količine holesterola v krvi, s tem pa se zmanjšu nevarnost nastanka najrazličnejših žilnih in srčnih obolenj, pri katerih igra holesterol veliko vlogo. Kanola je namreč kot olje zelo trpežna stvar; tudi pri višjih temperaturah ne spreminja svojih lastnosti. Poleg tega se ponaša z manjšo kalorično vrednostjo, kot jo imajo dru- Runasti presežek Avstralci bodo postrelili 20 milijonov ovac V naslednjih tednih se bo v daljni Avstraliji začel veliki pokol ovac. Več milijonov runastih živali bodo postrelili in zmetali v velike jame. Zakaj? V svetu je močno upadlo povpraševanje po runski volni in avstralska vlada se je znašla pred ogromnimi neprodanimi zalogami, hkrati ko se je pokazalo, da je ob takem povpraševanju po volni kakih 40 milijonov ovac enostavno odveč. Da bi spodbudili rast cen volne, so se v Canberri odločili, da bodo dali ustreliti 20 milijonov ovc, rejcem pa bodo za vsako ubito žival plačali 60 centov, to je nekaj manj kot 7 din. Kakor je videti izredno malo — kje pa so še ovce tako poceni?! — pa je za rejce cena sprejemljiva, saj je sicer cena za ovco precej manjša, prodajajo jih za borih 15 centov oziroma za poldrugi dinar. Humanitarne organizacije so opomnile avstralsko vlado, daje 20 milijonov ovac tudi veliko mesa, ki bi lahko omililo pomanjkanje hrane v mnogih deželah sveta. Predlagale so, da bi meso postreljenih ovac poslali kot pomoč lačnim prebivalcem po svetu, vendar je vlada predlog zavrnila, češ da pošiljke mesa niso učinkovit način pomoči. In tako bo 20 milijonov ovac zgnilo v jamah. ga jedilna olja, predvsem pa vsebuje precej manj nasičenih maščob. Medtem ko jih ima palmovo olje 51 odst. in olivno, ki je cenjeno kot zelo zdravo, 14 odst., jih repično olje vsebuje samo 6 odst. V njem je tudi veliko monosaturi-ranih maščob, ki slovijo kot pospeševalec tvorbe dobrodejnega holesterola v krvi. Potrošnja repičnega olja se je v lanskem letu podvojila, na trg so prišla nova živila, denimo margarina, obogatena z repičnim oljem. Ameriški farmarji so posejali nove obdelovalne površine z oljno repico. In posel lepo cveti v zadovoljstvo vseh. Kako dolgo, pa je vprašanje. Že jutri se lahko pojav' iovo odkritje »najbolj zdravega« živila in potrošniki se bodo navdušili zan; MINI ZANIMIVOST: ŽALOSTNI REKORD Avstralska dežela Queensland ima žalosten rekord: tu so medicinski statistiki zabeležili največji odstotek kožnega raka glede na število prebivalcev. Na 100 tisoč prebivalcev pride 1372 primerov bolezni. Na drugem mestu te nevesele lestvice so južni predeli ZDA. Rak najpogosteje napade kožo na obrazu in na rokah, kjer je koža pač najbolj izpostavljena zunanjim vplivom in Sto mest Ne Slovenci ne drugi narodi se v jugoslavijo nismo združili, da bi si omejili svobodo, državnost in enakopravnost, temveč da bi si jih trajno zagotovili. M. KUČAN Vsak narod se je rodil šele tedaj, ko je začel iskati svobodo svoji duši. S. KOSOVEL V katerih je življenje še ___________prijetno____________. Že dobrih 6000 let so mesta tržišča idej, umetnosti, središča trgovine in src^ civilizacij. Velikost mesta je bilo pogosto znamenje moči posameznih civilizacij. Zdaj ni več tako. Velika mesta, ki postajajo nekakšni gigantski konglomerati, niso več okolja, v katerih bi bilo življenje zelo prijetno. Tako vsaj lahko sklepamo po najnovejši študiji, ki sojo opravili za sto mest v petinštiridesetih državah sveta. Študijo je vodila svashingtonska organizacija PCC, sodelovalo pa je okrog 350 strokovnjakov, ki so ocenjevali mesta po več kriterijih. Pri ocenjevanju so upoštevali varnost, zdravstvene, izobrazbene in stanovanjske razmere, cene živil, razvitost telefonskega omrežja, promet, hrup in podobno. Največji možen zbir točk naj bi bil lOO. Vendat(Vrhunske ocene ni dobilo nobeno‘pd pee-njevanih mest. Naj višje so se s 86 točkami uvrstila tri mesta: Melbourne, Montreal in Seattle, sledita pa jim le s točko manj Atlanta, Essen—Dortmund—Duisburg ter še s točko manj Detroit in Windsor. Na dnu lestvice sta Kinšasa z 29 in Lagos z 19 točkami. Presenetljivo je, da se je od evropskih mest najvišje uvrstil nemški mestni konglomerat Essen—Dortmund- Duisburg in prekosil številna bolj slavna mesta. Preseneča pa tudi razmeroma visoka uvrstitev nekaterih večjih mest iz nekdanjih socialističnih držav. Kijev, Budimpešta, Moskva, Varšava in Leningrad so se uvrstili v zgornjo polovico, torej med mesta, ki so prejela dobro oceno. Omenimo še, da na lestvici nismo zasledili nobenega od jugoslovanskih mest. KRIVDA Takih noči so se okupatorji kot »varuhi« našega mesta bali. Meščani so polegli k počitku v upanju, da bo noč minila brez hujših pretresov. V stolpu cerkve sv. Miklavža je kladivo dvanajstkrat krepko udarilo po bronu. Nastopila je ura strahov. Dučejeva vojska je to noč očitno imela veliko opravka s pravim pravcatim polnočnim strahom, kaj ti kmalu po polnoči se je začel oglašati sod, poln kipečega mošta. Pokalo je, kot da je pravi sodni dan, kajti veha je bila premajhna. Prebudil sem se, ko mi je začel padati omet na posteljo. Zleknil sem se sredi sobe po tleh, z menoj pa tudi žena, ki je v strahu začela robantiti: »Na, zdaj pa imaš. Še ubili naju bodo tu notri v sobi!« Ko se je storil dan, sem v kotu sobe le malo nad zglavjem postelje zagledal dve luknji v steni. Naredile so jih italijanske svinčenke, ki so se zarile v visoko hrastovo omaro. »Le kaj se je dogajalo?« sem se spraševal. Kmalu pa sem zvedel, da sem bil jaz pravi vzrok nočnega pokanja. Voz s sodom sem pustil nekaj korakov od hiške Vinka Jereba. Tu sta v kletnem prostoru stanovali sestri Draga in Mare, doma iz Vi-vodine. Mlajša Mare ni bila poročena, imela pa je otroka. Draga je sicer bila poročena, vendar brez otrok. Njen mož Miko, Vivodinec in dober delavec, je služil kot hlapec pri kmetu v Berčicah pri Metliki, a takrat se je že priključil slovenskim partizanom. Mare mi je kasneje pravila, da je bila tista noč za obe ženski strahotna. »Spopada med Italijani in hudičem ne bom nikoli pozabila,« je dejala, »sam satan je posegel v boj, da bi pognal Italijane v Rim, Nemce pa v Berlin. Toliko smo molile, toliko smo jokale, da ni moč povedati. V začetku je pokalo kot na žegnanju, potem je stokalo, vzdihovalo in spet pokalo, a bolj čudno: Bombuh, uh, uhh, uh. Ko je bil vrag že težko ranjen, se je jezen umaknil. Takrat so pa tudi Italijani popustili« Tako je dogodke tiste noči ocenjevala Mare. Kaj pa sqje zares dogajalo? Zjutraj, a ne navsezgodaj, je prišla k meni vojaška pa-trola. Eden od vojakov je pokazal na moj voz s sodom, češ če je vse tisto moje. Ko sem potrdil, me je vprašal, zakaj nisem pospravil voza že včeraj. Povedal sem, da mi je to preprečila policijska ura. Vojak mi je še strogo naročil, naj se ničesar ne dotikam, ker bo prišla komisija, da vse vidi in popiše. Sonce je bilo že klaftro visoko, jaz pa čakam in čakam. S trgatvijo bi moral nadaljevati, da ne bo spet tako, kot je bilo včeraj. Tako pa čakam, čakata tudi vola. Prišla bo komisija, kdo ve kakšna. Za krompir so me že oplen-drali, zdaj me pa še tu zadržujejo. Tako sem razmišljal in strmel v voz in sod, ki je bil ves obdan z rojem čebel, os in sršenov, ki so se veselo pasli po sodu in okrog po travi. Končno sta se na travnati poti prikazala oficirja, za njima pa še desetar s četico vojakov v polni bojni opremi z noži na puškah. F. BUČAR POTA m stu* »Priznanje izsililo kemično sredstvo« Tako je sodnikom trdil Horst Gerald Berghofer, obtožen 24 vlomov v slovenske cerkve — Zanikal prvo priznanje — Pet let zapora za 19 dokazanih vlomov______________________________________________________ * NOVO MESTO — Sledovi avtomobilskih gum so bili dolge mesece in celo leta edina sled, ki sojo imeli v rokah dolenjski miličniki in kriminalisti ob iskanju predrznega storilca, kije vlamljal v osamljene in odročne cerkve in iz njih odnašal dragocene kulturnozgodovinske pomnike naše preteklosti. Še posebej v letih 1988 in 1989 se je po Sloveniji število tovrstnih vlomov skokovito povečalo, iz cerkva na težko dostopnih krajih so izginjali kipi svetnikov, angelov, Kristusa, Matere božje, da ne naštevamo naprej. Storilec je vlamljal bodisi skozi vrata, bodisi skoz okna, vselej so bili praviloma v bližini cerkva ngjdeni sledovi avtomobilskih gum. Toda mozaik seje počasi in vztrajno izpopolnjeval, celi dve leti so možje postave zbirali dokumente in dokaze, naposled je sum padel na 48-letnega avstrijskega državljana Horsta Geral-da Berghoferja iz Feldbacha. ZMAKNIL 2.500 DINARJEV — Neznan storilec je 28. novembra okoli 18. ure na nepojasnjen način iz kioska za prodajo kart na železniški postaji Center v Novem mestu zmaknil prodajalcu Danku Bubnjiču iz Črnomlja 2.500 din. Možje postave predrzneža vneto iščejo. PRISILNO TREZNJENJE — Novomeški miličniki so 6. decembra okoli 20.30 pridržali do iztreznitve 24-letnega Pera A. in 2 leti mlajšega Željka M., oba iz Novega mesta. Mladeniča sta se v bifeju Dolmovič pretepala in grozila ostalim. Vzroke svojega početja bosta lahko podrobno razložila sodnicam za prekrške. OB ZENSKO TORBICO - 5. decembra je Barbara Tratar z Lešnice ostala brez zenske torbice. Tega dne je nekdo namreč vlomil v njen osebni avtomobil in Tratarjevo s tatvino oškodoval za poldrugi tisočak. DOMA RAZGRAJAL IN GROZIL — 4. decembra nekaj po polnoči so se metliški miličniki odpeljali na dom 51-letnega Tomaža H. v Križevsko vas pri Metliki. Možakar je tisto noč doma razgrajal in svojim grozil s pretepom, hkrati pa je seveda motil tudi nočni počitek sosedov. ti niso videli drugega izhoda, kot da so na pomoč poklicali može v modrih uniformah. Ti bodoTomaža prijavili sodniku za prekrške. Zanj je bil usoden lanski 29. maj; 19.10 je bila ura, ko gaje na parkirišču motela Terme na Čatežu ustavila patrulja brežiških miličnikov. Golf rdeče barve avstrijske registracije, v katerem je poleg Berghoferja sedela njegova žena, so si nekoliko podrobneje ogledali. V njem so našli daljnogled za dnevno in nočno opazovanje, fotoaparat in gumijaste škornje številka 44 do 45. Slednji so bili za preiskovalce nadvse dragoceni. A ne le zato, ker je bilo očitno, da so bili uporabljeni le nekaj poprej, saj so bili mokri in blatni, pač pa so na njih gradili domala ves dokazni postopek. O svojih odkritjih so brežiški miličniki napisali depešo in jo poslali vsem postajam milice — vzroka, da bi Berghoferja prijeli, takrat še niso imeli — med drugimi sojo tako prejeli tudi na mejnem prehodu v Gornji Radgoni. Še isti večer Avtobus zgorel, potniki ostali nepoškodovani Kar 350 tisočakov škode zavoljo požara — Kriv kratek stik? KJE JE MOTORNA ŠKROPILNICA ČRMOŠNJICE — Neugotovljenega dne je še neugotovljen storilec vlomil v zaklenjen čebelnjak v Plešivici, kjer je imel Viktor Blatnik iz Črmošnjic pri Stopičah spravljeno motorno škropilnico znamke Stihi. Z Blatnikovo škropilnico sedaj škropi nekdo drug, kdo, pa možje postave še ugotavljajo. SELA PRI KARTEUEVEM — Kar 350.000 dinarjev je škode, povzročene s požarom, kije izbruhnil v soboto nekaj minut čez polnoč na avtobusu za-hodnonemške registracije, v katerem je bilo tudi 35 potnikov. Ogenj na vozilu se je pojavil med vožnjo po magistralni cesti Ljublja- na—Zagreb, blizu Sel pri Kateljevem. hi IZGINILE VODOVODNE CEVI- MIRNA — Iz montažnega oddelka DO Pohoije Mirna pri Trebnjem je med 24. in 26. novembrom izginilo 21 pocinkanih vodovodnih cevi. Ali jih je zmaknil kdo ftftled tamkaj posili razmer službujočih — Pohoije je namreč sestavni del KPD Dob —ali kdo zunanjih, preiskovalci sedaj še ugotavljajo. ; omenjeni avtobus turistične agencije Touristik, za krmilom katerega je sedel Osmo Ramič, je takrat prehitel drug avtobus in mu dajal znake, da je z njegovim vozilom nekaj narobe. Kmalu zatem je v motorju nekaj močno počilo in ognjeni zublji so zajeli vozilo. Ramič je avtobus nemudoma zapeljal s ceste in ustavil ter skupaj s potniki skušal požar pogasiti. To ni uspelo ne njim ne novomeškim poklicnim gasilcem, ki so urno pridrveli na mesto nesreče. Avtobus je bil uničen v celoti, z njim pa tudi nekaj prtljage potnikov, ki jim je ni uspelo rešiti. Vzrok požara še ugotavljajo, sumijo pa, daje do ognja prišlo zavoljo kratkega stika na električni napeljavi. ZASTOJI IN KOLONE — Dolge kolone in zastoje je povzročilo prvo letošnje večje sneženje, ki je v petek dopoldne presenetilo prenekaterega voznika. Še posebej je bilo to očitno na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom, kjer so se dolge kolone prav po polževo pomikale v obe smeri (na posnetku), bilo pa je tudi nekaj zastojev. Predvsem na karteljevskem klancu, kjer so se za zimo neopremljeni tovornjaki kot za stavo postavljali poprek po cesti, nekaj tudi po zaslugi cestarjev, ki niso pravočasno posuli vsaj najbolj kritičnih delov cestišč. (Foto: B. B.) SPREJETO ZADNJI HIP • V noči na minuli ponedeljek je nekdo vlomil v gostilno Majolika v Straži in odnesel glasbeni stolp Grundig, videorekorder s kasetami, nekaj zavitkov cigaret. pijače in salame, tako da je Mercator (KZ Krka) oškodovan za okoli 18 tisočakov. • Isto noč je bilo vlomljeno tudi v zasebno prodajalno Irene Dragman iz. Dolnjih Kamene. Še neznan storilec je ukradel več zmrznjenih kokoši, prave kave, salam in zelenjave, tako daje zdaj že bivša lastnica teh dobrot ob kar precej denarja. Kolikšna je škoda, so možje postave v času našega poročanja še ugotavljali. • Novoletni sejem na novomeškem Glavnem trgu pride prav tudi zmikavtom. Zadnja je to spoznala Ljerka Glavač iz Samoboija, kije bila med nakupom pred eno od stojnic ob denarnico z gotovino in dokumenti. Miličnikom je potožila, da je z nepridipravom odšlo 2.800 dinarjev. • Vse kaže, da bodo obiski garaž dolenjskim miličnikom in kriminalistom po- vzročili nemalo sivih las. Vlomi vanje se namreč nadaljujejo, to je v ponedeljek zju- v Cešnjic in Ornuške vasi v trebanjski občini. Ne- traj ugotovilo kar sedem krajanov ( pridiprav je bil izbirčen, jemal je le motorne žage, vrtalne svedre in podobne ehnične pripomočke, temu primerna je bila tudi škoda. Po prvih podatkih je oce-ljena na kar 54.000 dinaijcv. • V ponedeljek so imeli delo tudi prometni miličniki. Ob 17.05 seje 36-letna Jožica Luzar iz Blatnika pri Črnomlju peljala z osebnim avtom R-l 8 po Viniški v Črnomlju proti Kanižarici. Ko je zapeljala čez reko Dobličico v desni pregledni ovitek, je s hodnika za pešce nenadoma stopil na cesto 60-letni Franc Turk iz Črnom-ja. Avto gaje zadel, tako daje pešec padel na pokrov motorja in z glavo treščil v 'etrobransko steklo. Turk se je v nezgodi hudo poškodoval in so ga prepeljali na ravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 2 tisočaka. seje ob 22.30 prav pri njih ustavil opisani golf; miličniki in cariniki so zato opravili podrobnejši ogled vozila, najdene škornje pa fotografirali. Ko so kasneje njihov posnetek primerjali s posnetki odtisov, najdenih stopinj na mestih vlomov, ni bilo nikakršnega dvoma več, da so kriminalisti na pravi poti. Mozaik je bil sestavljen, čakali so le še Berghoferja. Letošnjega aprila so ga prijeli, vse odtlej je v novomeških zaporih, kjer je dočakal tudi nedavno sojenje. Na prvem zaslišanju 12. aprila je preiskovalcem povedal, kako se je enkrat ali dvakrat tedensko v Slovenijo vozil s sinovim golfom rdeče barve. Praviloma je naše kraje obiskoval ob delavnikih, kadar je potoval med vikendi, je bila z njim tudi žena. Priznal je, daje vlomil v okoli 30 cerkva po Slovenskem. Popoldne si je teren ogledoval, na delo se je spravljal ponoči. Tudi to je pojasnil, da je s plenom še isto noč odpotoval domov, vselej je bil doma že pred polnočjo. Takoj naslednjega dne je ukradene predmete prodal registriranim prodajalcem starin, Karlu Voraverju, Reinholdu Trummerju ali Antonu Gol-lesu; cena je bila med 1.000 in 2.500 avstrijskimišilingi za kos. Berghofer je preiskovalcem celo pokazal nekaj cerkva, v katere je vlomil. Toda že ob drugem zaslišanju se ni spomnil ničesar več, priznanje je zanikal, enako kot na obeh sodnih obravnavah. Sodnikom je trdil, da je imel leta 1976 prometno nesrečo, po njej pa kar štiri težje operacije, tako da je ostal invalid, ki ni bil sposoben opravljati niti svoj poklic, kaj šele, da bi vlamljal in plezal po cerkvah. Dodal je, da so mu morali zasliševalci med prvim zaslišanjem dati kakšno kemično sredstvo, da je izblebetal tiste neumnosti. Toda sodniki so prišli do drugačnih dokazov. Postopek in zaslišanja so bili opravljeni navse korektno, tudi ob prvem je bila zraven prevajalka kot tudi zagovornica; navsezadnje je Berghofer s podpisom potrdil, da je tisto, kar je povedal, resnično. O verodostojnosti njegovega prvega priznanja tako ni bilo nobenega dvoma, sicer pa, kako bi lahko dejanja opisal tako natančno, če storilec ne bi bil sam? A ni ga bremenilo le to. Odtis škornjev, najdenih v avtomobilu, se je povsem ujemal s tistimi na krajih vlomov; tudi v cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Gubnem najdeni prstni odtis seje ujemal z Berghoferjevim; tu so bili še delci tekstilnih vlaken pa ukradeni predmeti, ki so bili najdeni pri že omenjenih prodajalcih starin; nemajhno težo v dokaznem postopku je imel tudi golf rdeče barve z registrsko številko ST 191-078, kije bil večkrat viden na mestih vlomov, nekdo sije to številko celo zapisal. In še bi lahko naštevali. Dokazov, daje prav Horst Gerald Berghofer KAJ BO Z MOSTOM IN NABREŽJEM? SEVNICA — Kdaj bo popravljen most pri sevniški klavnici, kdaj bo sanirano nabrežje Drožanjskega potoka pod Brežanom in ali bo možno koristiti plinovod tudi v gospodinjstvih, to je v imenu uličnega odbora Drožanjske vprašala odbornica Silva Fric na seji občinske skupščine. Dala pa je še pobudi, naj se obnovi cesta v K rakovem in pa cesta na Dobrovo čez Grič. Vprašala je tudi, kdo bo odgovarjal, če se zaradi nezavarovanega železniškega prehoda v Dolenjem Boštanju zgodi nesreča ter kdo bo poslej vzdrževal gozdne poti in ceste, ki so jih do izdaje moratorija na sečnjo v gozdovih vzdrževali gozdarji. V FARI JE GORELO VAS, FARA — 7. decembra okoli 18.20 je izbruhnil požar v seniku Marije Štefančič iz Fare, kije pogorel. Gasilci so bili obveščeni malo prepozno, vendar jim je uspelo ukrepati, da se požar ni preveč razširil. Niso pa mogli pred ognjem povsem obvarovati sosednjega senika, last Vladka Južniča. Ogenj je poškodoval tudi deske Marjana Lisca, ki so bile zložene v neposredni bližini senikov. Škoda še ni ocenjena in tudi vzrok požara še ni znan. Gotovo pa bi bilo škode veliko več, če ne bi uspešno ukrepali domači gasilci, ki so iz Južničevega senika rešili kosilnico, obračalnik in stiskalnico. vlomil v 19 slovenskih cerkva, je bilo dovolj, le za očitane vlome v cerkve sv. Vida v Velikem Trnu, sv. Tomaža v Vrhu Podgori, sv. Benedikta v Krtincih, sv. Katarine v Kuretnem in sv. Ane v Tinskem senat novomeškega temeljnega sodišča, ki mu je predsedovala Milojka Gutman, ni našel dovolj dokazov in je Berghoferja teh obtožb oprostil. Črno na belem je, daje med 4. in 6. junijem 1988 Berghofer vlomil v cerkev sv. Roka v Hrastovici pri Mokronogu, med 28. julijem in 4. avgustom v cerkev sv. Mihaela v Malem Gabru, v noči na 9. marec 1989 v cerkev sv. Primoža in Felicijana v Gubnem, med 20. in 24. marcem lani v cerkev sv. Jakoba v Ra-dovljah pri Šmarjeti, nato v noči na 13. april 1989 na Trebanjskem Vrhu v cerkev sv. Jerneja, v noči na 2. maj lani v cerkev sv. Neže v Zalokah, v noči na 12. maj lani v cerkev sv. Ane v Vrhpeči in med I . in 14. majem še v cerkev sv. Mavricija v Šmavru pri Dobrniču. Seznam naslednjih vlomov je tak: v noči na 4. marec 1989je bil v cerkvi device Marije v Stopnem pri Škocjanu, med I. in 14. februarjem 1988 v cerkvi sv. Jakoba v Pavli vasi, med 30. oktobrom in 14. novembrom v cerkvi sv. Marjete v Kamenici, v noči na 27. december 1988 v cerkvi sv. Lenarta v Kandršah, 18. aprila predlani v cerkvi sv. Jakoba v Štrubljevi vasi, 25. februarja lani v cerkvi sv. Magdalene na Magdalenski gori, med 18. in 25. februarjem 1989 v Mali Stari vasi v cerkvi sv. Katarine, med 7. in 10. februarjem lani v cerkvi sv. Trojice v Dolu nad Gojko, med 21. in 22. majem 1989 v cerkvi sv. Miklavža v MiklaVž.u pri Taboru ter naposled še med 30. aprilom in 2. majem lani v cerkvi sv. Kacijana v Polani in med 17. ter 19. oktobrom 1988 v cerkvi sv. Matere božje na Brinjevi gori. Senat novomeškega sodišča je Bcrg-hofeija za naštete vlome obsodil na 5 let zapora, pri tem pa mu je v olajševalno okoliščino štel njegovo zdravstveno stanje, v obtežilno pa, daje vlamljal celi dve leti, da je jemal dragocene 200 do 300 let stare kulturnozgodovinske predmete. ne nazadnje tudi to, daje imel zavoljo podobnih dejanj že opravka z državnimi organi. Ob zaporni kazni, ki še ni pravnomočna, mu je sodišče izreklo tudi varnostni ukrep izgona iz države za dobo desetih let. B BUDJA Ob preprodajah so utajili davke Kazenske ovadbe zoper dvanajsterico, ki je osumljena preprodaje 25 osebnih avtomobilov, ne da bi ob tem plačala davek ___________________________________ NOVO MESTO — Pisali smo že na kratko, kako so uslužbenci novomeške UNZ pred dnevi spisali kazensko ovadbo zoper 33-letnega Silva Ž. s Potov Vrha, ki je osumljen, daje ob preprodaji štirih osebnih avtomobilov utajil za 72.719,10 din davščin, ki bi jih moral poravnati upravi za družbene prihodke. Toda Silvo očitno ni osamljen, kriminalistična služba UNZ Novo mesto je v zadnjem letošnjem četrtletju zaradi podobnih sumov obravnavala skupaj kar 12 oseb. Rezultati preiskave so pokazali, naj bi skupaj preprodali kar 25 osebnih avtomobilov in se pri tem izognili plačilu davčnih obveznosti v skupnem znesku preko 300.000 din. »Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj zatajitve davščin in drugih družbenih dajatev po 152. členu Kazenskega zakonika RS smo zoper osumljene podali kazenske ovadbe javnemu tožilstvu, upravi za družbene prihodke SO Novo mesto pa predloge za izvedbo davčnega odmer-nega postopka,« pravijo na novomeški UNZ. In kako je do utajitev prišlo? Gre za 10, oziroma 15-odstotni davek od prodajne vrednosti vozil; da bi se mu izognili, so preprodajalci običajno sklepali kupoprodajne pogodbe, formalno pa lastništva niso prenašali. Prodajalci so kupcu izdali pismeno pooblastilo za uporabo vozila, podpis na pooblastilu pa overili na sodišču. V nekaterih primerih so tudi sklenili fiktivno najemno pogodbo s kupcem za dogovorjeno obdobje in na ta način lahkomiselno veije-li (ali pa tudi ne — op.p.), kako so sc zavarovali pred plačilom davčne obveznosti. Ne prvi ne drugi primer tega ne omogočata, več kot očitno je, da gre za fiktiven posel, ki je v nasprotju z zakonodajo. Kriminalisti so svoje delo opravili, slišati pa je, da ob tovrstnih prijavah na novomeški dvakariji ne ukrepajo dovolj učinkovito. Zakon o upravah za družbene prihodke je namreč povsem jasen, nalaga jim, da ugotavljajo davčne obveznosti občanov, pobirajo davke, nadzorujejo pravilnost izpolnjevanja davčnih obveznosti, za odmero davka morajo izdati potrebno odločbo. Načelnica novomeške uprave Maijeta Primic odgovaija, da se svoje naloge in vloge zavedajo, dospele prijave za tovrstne kršitve so poslali v preverjanje, zato zamuda. Ko bodo dobili odgovor, bodo svoje delo opravili. Verjamemo, da bosta odmera in plačilo utajenega davka kršiteljem najhujša kazen, g g ZMIKAVT NA DELOVIŠČU NOVO MESTO — Med 26. novembrom in 3. decembrom je še neznan storilec obiskal delovišče novomeškega Pionirja v IMV Adria, kjer so Pioniijevi delavci opravljali razna vodoinstalaterska dela. Nepridiprav je vlomil v predale delovne mize in odnesel dva električna podaljška dolžine 50 metrov, kladivo, ključe in klešče, tako da je Pionir oškodovan za vsaj 5.000 dinarjev. IZ VOZILA ODNESEL TORBICI NOVO MESTO 21-letna Novo-meščanka Monika Knežje 6. decembra med 20. in 20.20 parkirala osebni avto pred trgovino Kump v Bršljinu. V času njene odsotnosti je nekdo iz avtomobila zmaknil dve ženski torbici z osebnimi predmeti ter tako Knezovo oškodoval za 3 tisočake. VLOM V BRUNARICO NOVO MESTO Še neznan storilec je v času med 29. novembrom in 8. decembrom vlomil v brunarico 55-letnega Fikrcta Džeparja iz Novega mesta. Iz brunarice, ki stoji v Šmihelu, je izginilo žganje in vinogradniške škarje, tako da Je skupne škode za 1.200 dinarjev. PO DOLENJSKI DEŽELI • Navodilo sicer pravi, da je preproge tu in tam potrebno stolči in prezračiti, toda izkušnje, do katerih je minulo nedeljo prišel Niko R. iz Gradca kažejo, da zračenje v nočnih urah preprogam škodi. Naredi jih nevidne, kot se je zgodilo v Gradcu, kjer je že omenjeni Niko R. preko noči ostal kar brez šestih primerkov različnih velikosti. • Kako je moč eno in isto naročilnico uspešno uporabiti v kar dveh prodajalnah, kaže primer 36-letne-ga Borisa K. z Lokev pri Črnomlju. Možakar je z. naročilnico, ki jo je prejel v Čentru za socialno delo, najprej dvignil prehrambene izdelke v prodajalni Dolenjke, nato pa je z isto naročilnico stopil še v Emono. Trgovci so ob tisočaka, Boris pa ob miren sen. Ča aka ga namreč obisk pri sodnikih. • V noči na minulo soboto je nekdo vlomil v gostinski lokal 43-letnega Dušana Potočarja iz Potočne vasi in mu odnesel več steklenic žganih pijač ter zaboj piva. Škode je za blizu 2 tisočaka. Potočarju je dogodek v resno opozorilo, da kaže z odpiranjem lokala pohiteti, sicer lahko nestrpnost in žeja še koga po- ženeta v podobno dejanje. £ * -y VENDARLE PRESENEČENJE V postopku že| šestdeset novil direktorjev Zakon o podjetjih kaži fige — Registracija r\ dovolj Dolenjska ima la čas že okoli I soč novih podjetij. Moda njih usti na vljanj na vzlic temu ne jenjuje, zrj voljo predpisa, da vsak pač lahk registrira vsako dejavnost, če le nii zakonom prepovedana, se sodnik Se zmeraj kopajo v morju vlog, id več dela je tudi za inšpektorje. l) čemu, se jih ho vprašalo nemalo, ki pa je postopek za odprtje podjetji r STf, tako enostaven, za registracijo p< J potrebna le dva tisočaka kapitala^™1 Toliko, kot je novih podjetij, je tudi njihovih direktorjev, toda velika ve-ne ,e st st I kam ■ i koli LE' r kov rilo < mit Bih 2.' mit (23 pet (Iš (9: Int Str tol čina njih Zakona o podjetjih ni nilfl desi videla, kaj šele prebrala. Kako si si cer razlagati, da je bilo po evidei tržnih inšpektorjev novomeške UIl že do 31. avgusta v vseh štirih di lenjskih občinah v postopku kal okoli 60 podjetij? 147. člen omenjenega zakone pravi, kako podjetje ne more opravljati svoje deja vnosti, če pristojni organ za to ni izdal ustrezne odločbe, t njej pa mora biti črno na belem, de podjetje izpolnjuje zahtevane pogoje glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu ter varstva in izboljševanja človekovega okolja Ali l drugimi besedami- registracija za to, da podjetje prične z delom, ni do volj, potreben je obisk inšpektorjev in na podlagi tega tudi izdana ustrezna odločba Veliko podjetinkov se tega\ ni držalo, večina zaradi nevednosti, '■ nekaj je bilo preračunljivih, ki so\ svojo priložnost videli v domnevni anarhiji in neurejenosti na tem pod-, ročju ter tudi obremenjenosti inšpektorjev. Toda s pomočjo izpiskov SDK in na njih izkazanega prometa podjetij so inšpektorji zlahka prišli do kršilcev, potrebno je bilo le še pogledati, ali so bile tistim, katerih izpiski so izkazovali promet, tudi izdane odločbe. Kot že rečeno, je ta čas v postopku več deset podjetij, to-' da akcija še traja Resnici na ljubo naj dodamo, da so zaslišanja pokazala, kako imajo nekateri promet na svojih računih zgolj zalo, ker so si nabavljali osnovna sredstva, denimo osebne avtomobile, z dejavnostjo pa še niso pričeli. V takih primerih kazenske ovadbe — teh pa je doslej romalo v koš že 20 — ne bodo podane tožilcu, olajšanje takih podjetnikov je upravičeno. Za tovrstni prestopek predpisane kazni se namreč vrtijo med 1.500 din 45.000 dinarji, prestopki v podjetništvu so kazniva dejanja, o katerih za razliko od obrtništva ne odločajo sodniki za prekrške, pač pa sodišča Za konec še nekaj. Ni malo podjetnikov, ki se ob tem čutijo opeharjene. Odvetnikom — vseh resda ne gre tlačiti v en koš — so plačali lepe kupčke, denarja da vse, kar je za ustanovitev podjetja potrebno, opravijo namesto njih; začetna tarifa za takšno uslugo je bila celo 1.000 mark. Misleč, da je vse v skladu z zakonom, so pričeli z dejavnostjo, sedaj jih čaka postopek pred sodiščem. Podobno zavedeni ho Čl v! so bili tisti, ki so verjeli pravnikom, doslej opi enako deja vnost kot obrtniki, nipo- kako jim, če so doslej opravljali trebna nova odločba. Resda razlaga zakona dopušča tudi to možnost, toda vsebina stare odločbe ne izpolnjuje zahtev, kot jih določa že omenjeni člen Zakona o podjetjih, potrebna je zato izdaja nove. Sicer pa, če ne bi bilo tako, bi bili podjetniki v neprimerno boljšem in privi- zine legiranem položaju v primerjavi z obrtniki. To pa ni bil namen podjetništva. B. BUDJA l Čl betr ‘ljui ■lala Kljub trem zaporednim milim zimam ali pa prav zato so ostali mnogi vozniki s svojimi jeklenimi konjički nemočni ob prvih centimetrih razmočenega snega na asfaltu. Seveda je, kot običajno ob takih priložnostih, zmanjkalo zimskih gum, pri vulkanizerjih pa je nastala gneča. Na sliki: pri mojstru Mestniku v Žabji vasi na prvi pravi snežni dan. (Foto: T. Jakše) v lig • Malo je vredna svoboda neki T dežele, če zahteva žrtvovanje sp>-i(Ji Podbočja gostovali pri ekipi Borovnice ) V 'n zasluženo izgubili z 80:98 (34:53). Koše J *a goste so dosegli: Krošelj 18, Krivokapič 17, Vego 13, Jurečič 11, Krajcar 8, Bugalo 1, Gramc 4 in Strgar 2. V soboto ob 19.30 se bodo košarkarji Podbočja v 10. kolu v telovadnici domače OŠ pomerili z Litijo. DESETLETNICA NK KRIŽE KRIŽE — Nogometni klub Križe je te dni slavil desetletnico delovanja. Ob tej Priložnosti so najzaslužnejšim igralcem Podelili enajst priznanj, posebej velja °meniti vratarja Tomaža Finka, najboljšega igralca Silva Brulca in najučinkovitejšega strelca Antona Bartolja. Hkrati se NK Križe ob jubileju zahvaljuje za pomoč novomeški športni zvezi, KŠ Mali Slatnik ■n bifeju Srebrnjak. imamo s prevozi ekip na tekme, saj vse štiri selekcije tekmujejo v ljubljanski zvezi, to pa pomeni, da nikjer ne gostujemo bližje kot 100 kilometrov od doma,« potarna dolgoletni član upravnega odbora in bivši predsednik nogometnega kluba Bela krajina Zvone Jakša. Seveda je potrebno k temu prišteti še velike stroške z opremo, saj je registriranih 80 do 100 tekmovalcev, nezanemarljiva pa je tudi vsota, ki jo morajo odšteti za vzdrževanje objektov, torej klubske stavbe in stadiona. »V upravi trenutno še nismo našli odgovora, kako in kje poiskati dodatni denar, ki bo potreben za naslednjo tekmovalno sezono. O pokritju izgub se sicer dogovarjamo s pristojnimi občinskimi organi, izvršnim svetom in odborom za športno dejavnost, kdo pa nam bo dal odgovor, kako s finančne plati naprej, še ne vemo. Vendar vse analize kažejo, da brez denarja, ki je potreben za tekočo tekmovalno sezono, v nobenem primeru ne bo šlo in je celo vprašljiv začetek spomladanske sezone,« razpreda misli Jakša. Pionir je izgubil spremljevalca Novomeški odbojkarji sami na čelu lestvice A 2 zvezne lige — V Brčko po novi točki — Kočevke končale na sedmem mestu NOVO MESTO — Čeprav brez. Povšiča, Smrketa in Gavriloviča, ki so poškodovani, so odbojkarji novomeškega Pioniija vknjižili pričakovani točki v srečanju 10. kola prve zvezne A 2-lige proti ekipi Prve petoletke iz Trstenika. Tako Novomešča-ni ostajajo na čelu lestvice, v soboto so izgubili doslej »nezvestejšega« spremljevalca, ekipo Strumice, kije v Subotici doživela tretji poraz, na drugem mestu pa jo je zamenjal Vardar Tutun, kije po ogorčeni borbi in petih setih v Novi Gorici vendarle ugnal Salonit. Vsak set je bil izenačen in negotov; z nekaj več športne sreče bi lahko točki odšli tudi v Kočevje. Tako so odbojkarice Lika jesenski del zaključile na sedmem mestu z izkupičkom štirih zmag in pet porazov ter si priigrale dovolj veliko zalogo točk za mirno spomladansko nadaljevanje brez strahu pred morebitnim izpadom. Jesen je namreč pokazala, da sta Celje in Poreč ekipi, ki sta že bolj ali manj obsojeni na selitev v nižji tekmovalni razred. Nenadejan spodrsljaj so si v nadaljeva- Sobotna tekma v športni dvorani pod Marofom ni prinesla kvalitetne odbojke, kakih 300 gledalcev je bilo še najbolj zadovoljnih z. rezultatom. Jovič, Brulcc, Marič, Petkovič, Goleš in Mestnik so pač igrali toliko, kolikor je bilo za zmago potrebno. Brez težav in naprezanj so v pičle pol ure dobili prva dva seta, zato pa so se z. živci navijačev poigrali v tretjem. Vodili so že z 11:6, nato pa popustili in dovolili borbenim gostom, da so zapored dosegli 8 točk in povedli s 14:11. Trener Leszek je takrat vrnil v igro Mariča in poslal v klop Bergerja. Stvari so s tem vendarle pričele postavljati aa svoje mesto. Kar 5 zaključnih žog so imeli v tem nizu igralci iz Trstenika, vendar je Novomeš-čanom v razburljivi končnici uspelo izvleči tudi set, pri čemer sta jim — roko na srce z dvema spornima odločitvama pomagala tudi sodnika. Pionirjevci imajo tako štiri kola pred koncem dve točki naskoka pred Vardarjem in Strumico; eden od njiju bo v soboto zaostal še za dve točki, kajti v Skopju ju čaka medsebojni obračun, skoroda neverjetno pa je, da bi bili pionirjevci ob načrtovani točki v Brčkem. Kocka bo torej dokončno padla v zadnjih treh kolih, ko igrajo Novomeščani najprej doma z Bihačem in nato s Sparta-kom, v zadnjem kolu pa jih čaka gostovanje pri Salonitu. Za dosego cilja, uvrstitev v I. zvezno A I -ligo, kamor vodita dve prvi mesti, si lahko pionirjevci do konca privoščijo tudi en poraz. Blizu uspeha pa sotrile v zadnjem jesenskem kolu prvenstva II. zvezne lige tudi odbojkarice LIK Kočevja. Resda so na Bledu izgubile z 0:3, toda rezultat še zdaleč ne kaže pravega razmeija moči na igrišču. Jutri bodo proglašeni športniki leta Prireditev bo ob 19. uri v športni dvorani pod Ma-____________rofom________________ NOVO MESTO — V športni dvorani pod Marofom se bo jutri ob 19. uri pričela slovesnost, na kateri bodo proglašeni najboljši športnik, športnica in športni kolektiv Novega mesta za letošnje leto. Posebna komisija bo danes pregledala in preštela prispele glasove bralcev Dolenjskega lista, pridodali pa jim bodo še glasove novomeških športnih delavcev. Kot smo zapisali že zadnjič, bodo ob tej priložnosti podeljena tudi priznanja najboljšim novomeškim športnikom za letošnje dosežke: podeljene bodo občinske Bloudkove značke in plakete, prav tako pa bodo jutri proglašeni najboljši posamezniki in delovni kolektivi letošnjih dc- • Za vse obiskovalce julrišpje prireditve v športni dvorani pod Marofom bo vstop prost! lavskih športnih iger novomeške občine. V programu bosta nastopila ansambla Ivana Puglja in Peta avenija ter člani Plesne šole Borisa Vovka, zapišimo pa še, da se bosta zbranim predstavila tudi dobitnika letošnjih najvišjih telesnokulturnih priznanj v Sloveniji, Šentjernejčan Janez Kuhelj in Novomeščan Janez Penca. MALI NOGOMET V PODZEMLJU PODZEMELJ — NK Kolpa iz Podzemlja, kije tako uspešno zaključila svojo prvo tekmovalno sezono, organizira 15. in 16. decembra turnir v malem nogometu, ki bo potekal v metliški športni dvorani. Prijavnina znaša 1.000 din, ekipe pa jo lahko poravnajo tudi na dan žrebanja, ki bo 14. decembra ob 18. uri v hotelu Bela krajina. Najboljše čakajo pokali in denarne nagrade, vse dodatne informacije pa je moč dobiti vsak dan med 7. in 15. uro na telefon (068) 58-325. SMUČARSKI SEJEM ČRNOMELJ — Smučarski klub Iskra iz Semiča pripravlja sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v soboto, 15. decembra, od 11. do 16. ure v telovadnici osnovne šole v Župančičevi ulici v Črnomlju. Vabljeni vsi, ki bi želeli prodati smučarsko opremo ali jo kupiti po ugodni ceni. Zvone Jakša Sicer pa v Črnomlju prihodnje leto praznujejo 60-letnico organiziranega igranja v občini, nogomet pa je bil tudi prvi tekmovalni šport v Beli krajini. Zato bi bilo žalostno, če bi imeli prav ob jubileju takšne finančne težave, da bi bili v dilemi, ali še tekmovati ali ne. M B.-J. nju prvenstva v I. republiški ligi privoščile igralke Pionirja. Z nekaj zaporednimi uspehi so prišle tik pod vrh lestvice in mnogi sojih videli celo v boju za naslov, tokrat pa so gladko z 0:3 izgubile boj proti predzadnji ekipi Partizana Tabor II. Za poraz imajo pionirjevke tudi opravičilo: • Umik letošnjega prvenstva v prvi zvezni A 2-ligi je pospešen, tako da je bilo 11. kolo, v katerem so Novomeš-čani gostovali v Brčkem, odigrano že med tednom, to soboto pa je v športni dvorani pod Marofom na sporedu nadvse zanimiv obračun med Pionirjem in Bihačem. Slednji igra od kola do kola bolje, tako da se obeta zanimivo in kvalitetno srečanje, katerega pričetek bo ob 19. uri. zavoljo okvare na vozilu so zamudile na tekmo, nervoza seje poznala tudi v igri, za nameček so morale nastopiti še brez najboljše igralke Brulčeve, katero so zadržale ZMAGALI GOSTJE MIRNA — Pred dnevi so se tu pomerili na ekshibicijski nogometni tekmi nogometni sodniki Dolenjske in Ljubljane. Zmagali so Ljubljančani z rezultatom 4:1. Na srečanju, ki ga je pripravila ZTKO Trebnje, so preverili moč, živce in nogometno znanje med drugimi Lado Jakše, Vlado Tauzes, Milovan Nikolič, Sašo Vugdalič, Igor Bučar, Vlado Šajn, Radiša Drobnjak in Stevo Jovičič. USPEL TURNIR TROJK DRAGATUŠ V športni dvorani v Dragatušu je bil minuli petek, 30. novembra, tradicionalni turnir trojk v košarki, ki gaje pripravil domači TVD Partizan. Nastopile so ekipe iz črnomaljske občine, po desetih odigranih tekmah pa je bil znan tudi zmagovalec Prvo mesto je osvojila Trgovina Breza (D. Svetič, M. Švetič, Ad-lešič), drugi je bil Črnomelj in tretji Dragatuš. šolske obveznosti. In ne nazadnje: za gostiteljici sta zaigrali tudi dve igralki prve ekipe, ki imata dvojno registracijo. B. B. Bogdan Fink — kolesar leta Tradicionalno priznanje Sportskih novosti no-vomeškemu kolesarju — Podelitev na Trški gori TRŠKA GORA Največji in najbolj razširjeni jugoslovanski športni časo- pis, zagrebške Sportskc novosti, je letos že šestič proglasil kolesarja leta v Jugoslaviji in mu podelil tradicionalno priznanje Stjepana Ljubiča-Vojvode, legende kolesarskega športa v sosednji Hrvaški. Spomnimo le. da je bil Stjepan Ljubič ustanovitelj danes tradicionalnih dirk »Po Hrvaški in Sloveniji«, dirke »Po Jugoslaviji«, dirke »Alpe—Jadran«, da ne naštevamo naprej. Prvi je to priznanje leta 1986 prejel Jure Pavlič, sedaj profesionalec v Italiji, leto kasneje je bil dobitnik Gorazd Penko, leta 1988 Sandi Papež iz novomeškega K D Krka, lani Valter Bonča iz idrijske Sloge, dobitnik letošnjega priznanja pa je mladi novomeški kolesar Bogdan Fink. Slovesna podelitev letošnjega priznanja je bila v četrtek zvečer v Krkinem hramu na Trški gori, Bogdanu Finku pa sta pokal izročila Vilko Luncer, glavni in odgovorni urednik časopisa SN, in urednik Tibor Šaramo. Fink sije trofejo po mnenju žirije, ki ji je predsedoval Evgen Pleško, nekdaj znani in uspešni tekmovalec, sedaj pa trener BK Zagreb —Metalia Commerce, prepričljivo priboril z imenitnim nastopom na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu v angleškem Clevelandu, kjer je osvojil bronasto medaljo, prvo v zgodovini jugoslovanskega cestnega kolesarstva. »Ne glede na to, daje rezultat dosežen v mladinski konkurenci, je njegova teža izredna in prepričan sem, da nihče ne more ovreči naše odločitve,« je na podelitvi dejal Evgen Pleško. Dodajmo, da se je četrtkove slovesnosti na Trški gori udeležilo veliko dolenjskih kolesarskih delavcev in no-vinaijev vseh osrednjih slovenskih javnih medijev, med gosti pa je bil tudi lanski dobitnik priznanja Valter Bonča. Novomeško kolesarstvo je tako dobilo še eno veliko priznanje, poleg preko 100 naslovov državnih prvakov, ki sojih doslej osvojili kolesatji Krke, je to še en dokaz več, da ima Novo mesto naposled šport, na katerega je lahko ponosno in na račun katerega si je pridobilo nemalo ugleda. B. B. PRIZNANJE KOLESARJU LETA — V Krkinem hramu na Trški gori je bila minuli četrtek slovesnost, na kateri sta Vlado Luncer, glavni in odgovorni urednik Sportskih novosti, ter Tibor Šaramo, urednik tega časopisa, podelila priznanje Stjepana Ljubiča najboljšemu jugoslovanskemu kolesarju v minulem letu. Z bronasto medaljo na svetovnem mladinskem prvenstvu si je ta laskavi naziv prikolesaril Bogdan Fink, ki na posnetku prejema kristalno vazo iz rok Tiborja Šarame. (Foto: B. Budja) :vw\\\v\wwwwv\wvswwvvwvww^vww\-\ V zadnjih sekundah praznih rok Serija nesrečnih porazov kočevske Opreme se nadaljuje — Tokrat odločil podaljšek — Inles Riko vse bliže vrhu____ Rokometašice Kočevske Opreme postgjgjo najbolj tragična ekipa na dosedanjem prvenstvu II. zvezne lige. Kar nekaj že dobljenih srečanj so nesrečno izgubile, s temi točkami bi bile danes tik pod vrhom lestvice, tako pa se morajo še zmeraj boriti za obstanek. Da bo nesreča večja, je do takega razpleta prišlo tudi v soboto v Mariboru, kjer so Kočevke igrale s Ferrothermom Maribex. TURNIR NK TABOR — ZIDAKI ŠENTJERNEJ —NK Tabor Zidaki organizira v športni dvorani šentjernej-ske osnovne šole turnir v malem nogometu. Turnir bo 29. in 30. decembra, obakrat se bo pričel ob 8. uri, prijave ekip pa sprejema organizator na telefon (068) 42-398 do 27. decembra, ko bo ob 20. uri v okrepčevalnici Grabnar v Rojah pri Šentjerneju tudi žrebanje. Še nagrade: prvo mesto prinaša 4 tisočake, drugo 2.500 din in tretje-1.500 dinarjev, zraven pa št; seveda pokale in priznanja, enako čakjljo nagrade tudi najboljšega igralca in vratarja. Večji del tekme so bile Kočevke boljše in vodile, toda že po pravilu v zadnjih minutah in sekundah njihova prednost skopni. Tako je bilo tudi v Mariboru, šele Repčevi dve zmagi na mitingu Nov uspeh mlade krške __________plavalke___________ KRANJ — Minuli vikend je bil v Kranju tradicionalni plavalni miting za že 9. Špelin memorial, na katerem je nastopilo nad 60 plavalk in plavalcev iz vseh najboljših slovenskih klubov. Med njimi je bilo tudi zastopstvo krškega Celulozarja, ki seje imenitno odrezalo Mlada Krčanka Natalija Repec je bila zmagovalka memorialne discipline, plavanja v prostem slogu na 800 metrov. Dosegla je čas 9:13,93, kar je bil tudi najboljši rezultat prireditve; temu uspehu pa je Repčeva dodala še zmago na 100 metrov prosto s časom 1:01,73, druga pa je bila njena klubska kolegica Sergeja Gradišek z vsega dvema stotinkama sekunde zaostanka. Dodajmo še, daje Sergeja nastopila tudi na 100 metrov v delfinovem slogu in s časom 1: 11,99 osvojila tretje mesto. JUBILEJ BREŽIŠKIH PLANINCEV BREŽICE — V petek popoldne je brežiško Planinsko društvo s kulturnim programom, podelitvijo priznanj in s planinskim večerom v domu JLA obeležilo 40-letnico svojega delovanja. Ob visokem jubileju je planince pozdravil tudi brežiški župan Ivan Tomše. Društvo danes združuje veliko ljubiteljev planin in planinske sekcije skoraj po vseh osnovnih šolah v občini. Že vsa leta skrbi tudi za usposabljanje svojih članov, organizira izlete in tabore ter sodeluje s sosednjimi društvi. v razburljivem tinišu so gostiteljice izsilile podaljšek, v njem pa sekundo ali dve pred zadnjim sodniškim žvižgom dosegle zmagoviti zadetek in dragoceni točki. Kočev-kam ostaja tolažba, da takšna smola ne more večno trajati in da se bo slej ko prej tudi njim odprlo. Vsega tri dosedanje zmage jih namreč uvrščajo med najresnejše kandidate za izpad, tega pa si ekipa z dosedanjimi igrami ni zaslužila. Spodbudnejše so vesti iz prve moške republiške lige. Rokometaši Inlesa Rika so namreč v derbiju kola visoko premagali ekipo Jadrana in tako ostali pri vrhu lestvice s tremi točkami zaostanka za vodilnim Rudarjem STT. Do konca so še tri kola, zato bo Rudar bržčas dokaj zanesljiv jesenski prvak; boj za končni uspeh pa s tem še zdaleč ni dobljen. Ribničani bodo namreč spomladi skušali nadoknaditi zamujeno in nemara uresničiti cilj, ki so si ga zadali pred prvenstvom: osvojitev naslova prvakov. Seveda bo za kaj takega potrebno brez spodrsljaja odigrati tudi preostala JUBILEJNI NOGOMETNI NOVOLETNI TURNIR IVANČNA GORICA — V soboto, 22. decembra, se bo v Ivančni Gorici pričel tradicionalni, letos jubilejni 10. novoletni turnir v malem nogometu, nadaljeval pa 23. decembra in 5.. 6., 12. in 13. januarja 1991. Organizator bo sprejemal prijave do nedelje, 16. decembra, do 10. ure, ko bo tudi žrebanje. Prijavnina znaša 1.000 din, nakazati pa jo bo potrebno na žiro račun ŠD Ivančna Gorica 501-306-7893-721. Omenimo kol zanimivost, daje doslej v desetih letih na teni turnirju nastopilo že preko 650 ekip s 5200 igralci. Posebnost letošnjega tumitja pa je ob njegovem koncu merjenje moči vseh dosedanjih zmagovalcev med leti 1979 do 1990. Pismene prijave sprejema Janez Vodenšek, Ljubljanska 32, 61295 Ivančna Gorica, informacije pa dobite na telefon 783-076. tri kola jesenskega dela. Med ostalimi izidi omenimo poraz Krčanov v derbiju začelja proti Veliki Nedelji. Navzlic porazu pa so se Posavci zvlekli z zadnjega mesta na lestvici, kajti tja je tekmovalna komisija po-. tisnila vrsto Dola, kateri so kar tri srečanja registrirali z 10:0 v korist nasprotnikov. Seveda je to Krčanom kaj slaba tolažba, z vsega eno osvojeno točko so še zmeraj najresnejši kandidat za izpad iz lige, ob njih pa se boj za obstanek obeta tudi vrsti Dobove, ki je od kola do kola bliže dnu lestvice. MEMORIAL BORISA DEBELAKA »SVOBODI« KRMELJ — Šahovska sekcija Svoboda iz Krmelja je minuli vikend pripravila že 9. šahovski memorial Borisa Debelaka, na katerem je nastopilo šest ekip in 23 posameznikov. V ekipnem seštevku je zmagala šahovska sekcija Svobode iz Krmelja, /a katero so igrali Markovič, Prosenik. Keber in Žvan. Drugo mesto je zasedel ŠK Milan Majcen 1, tretje ŠK Milan Majcen II, četrto Metalna Krmelj, peto Društvo invalidov Sevnica in šesto Trebnje. Posamično je zmagal Mesojedec, drugi je bil Lazič, 3. Kranjec (vsi Sevnica) itd. .1 BLAS PRIZNANJE NK SVOBODA BREŽICE BREŽICE — Na konferenci v Izoli, kjer so slovesno proslavili 70-letnico Nogometne zveze Slovenije, so podelili priznanja enajsterici slovenskih klubov, ki uspešno delujejo že več kot 70 let. Med nagrajenci je tudi NK Svoboda iz Brežic, ki deluje že vse od leta 1919. Z načrtnim delom so v klubu prišli do petih selekcij. Še lansko sezono so nastopali samo s štirimi in z vsako dosegli prvo mesto. Pionirji so se uvrstili v finale šolskega nogometa, mladinska in članska ekipa pa sta si za letošnjo sezono priborili 2. slovensko ligo. Za 80-letnico brežiškega kluba načrtujejo tudi uvrstitev v I. ligo • Preden pametni najde most, norec že prebrodi reko. (Irski pregovor) m % I TELEVIZIJSKI SPORED I j£ TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 14. XII. SLOVENIJA 1 8/35 10.30 in 14.25 0.55 TELE- TEKST 8.50 VIDEO STRANI 0.00 TV MOZAIK DELFIN FLIPPER, 17. del VOJNE USODE, angl. nadalj., 2/7 10.20 VIDEOSTRANI 14.40 VIDEO STRANI 14.50 ŽARIŠČE 15.20 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 OTROŠKI PARLAMENT 18.30 CIRKUŠKE ŽIVALI, Švicarska naniz., 1/7 10.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 NEBU NAPROTI,amer.dok.serija, 12/12 21.20 ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 31/42 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: DRUŽINSKE VEZI, amer. naniz., 15/22 DAMIEN - OMEN II, amer. film 0.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 16.30 Goli z evropskih nogometnih igriSč — 16.45 Smuk (m), posnetek — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Domači ansambli: Dobri znanci (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 21.40 Oči kritike — 22.20.Skupščinska kronika — 22.50 Tenis fotoSoctek iz Muenchna) — 0.20 Y utel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti (amer. naniz.) — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Videostrani 12.20 Satelitski program — 13.30 Shakespeare na TV: Richard II — 16.10 Video strani - 16.25 Poročila — 16.30 TV koledar — 16.40 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti 17.10 Pogovori o znanosti: Nobelove nagrade — 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke I8.(L5 Taksi (amer. humor, naniz.) — 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik — 20.00 Cross Creek (amer. film) — 22.05 Zagrebški sejem jazza 22.50 Dnevnik 23.10 Poročila v angleščini 23.15 Oddaja o kulturi 0.15 Poročila SOBOTA, 15. XII. SLOVENIJA 1 8.05 1.40 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 8.30 NEMŠČINA — ALLES GUTE, 25 lekcija 9.00 MUZZV, angleščina za najmlajše (12/20) 9 (0 RADOVEDNI TAČEK 9.20 LONČEK, KUHAJ 9 35 ČEBELICA MAJA 10IX) TOVARIŠIJA PETRA GRČE, nadaljevanka HTV, I /3 10.25 ALF, amer. naniz., 7/24 10.50 OTROŠKI PARLAMENT II 10 POGLEDI: DEŽNIKI IN SONČNIKI SKOZI ČAS 12.00 ZGODBE IZ-ŠKOLJK E 12.30 VEČERNI GOST: DR. DRAGO KLEMENČIČ. 13.20 OČI KRITIKE 14.00 VIDEOSTRANI 14.30 VIDEOSTRANI 14.40 LEPA NAŠA DOMOVINA: KULTURA, ponovitev zabavnoglasbene oddaje 15.20 RAY CHARLES, ponovitev L dela koncerta 16.20 SOVA, ponovitev 16.50 F.P VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 CIKLUS FILMOV WALTA DIS-NEYA: ŠKRATOMOBIL, amer. film 18.30 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. po-ijudnoznan. serija, 6/14 18.55 ALI ŽE VESTE? 19.07 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 TITANIC 22 10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.35 SOVA: ZLATA DEKLETA, amer. naniz., 15/25 MAVRICA, angl. nadalj., 2/3 NOTRANJA PREISKAVA, L del amer. filma 1.30 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 12.00 Satelitski progranji — 12.40 Smuk (m) 13.45 Tenis (posnetek iz Muench- na) 16.00 Tenis, polfinale — 19.00 Mati in sin (avstralska humor, serija, 3/4) 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Šakal (angl.-franc. film) — 0.00 Yutel — 1.00 Satelitski programi HTV 1 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar —- 8.30 Spored za otroke — 10.00 Izbor iz šolskega programa — 11.30 Danes skupaj 12.00 Izbrali smo za vas — 13.30 Sedem (češkoslov. film) — 15.00 Mikser M (zabavna oddaja) — 15.45 TV teden — 16.00 Narodna glasba — 16.30 En avtor, en film— 16.40 Poročila — 16.45 Sedmi čut — 16.55 Spletka ( angl. nadalj., 6/6) — 17.25 TV dražba — 18.55 Risana serija — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Pogovor tedna —20.15 Murphyjeva vojna (amer. film) - 22.10 Dnevnik — 22.20 Poročila v angleščini 22.25 Športna sobota — 22.45 Silnice (oddaja o kulturi) — 23.30 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 0.15 Poročila NEDELJA, 16. XII. SLOVENIJA 1 8.30 — 0.25 TELETEKST 8.45 VIDEO STRANI 5.55 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV CIRKUŠKE ŽIVALI, švicarska naniz., 1/7 10.10 LETALSKE SANJE, litvanski film, in VRH — IZPOVED SREČNEGA ČLOVEKA, sovjetski film 11.00 MATI IN SIN, avstral. humor, serija, 3/4 11.30 VIDEOMEH 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 SHOW RUDIJA CARRELA 14.40 ALTERNATIVE 4, poljska nadalj., 7/9 15.35 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 KAKO SE ZNEBIŠ SVOJEGA ŠEFA, amer. film 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.19 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 D. Jančar: PRIMOŽ TRUBAR, TV nadalj., 4/4 21.10 PREDŽREBANJE NOVOLETNEGA 3X3 22.30 DNEVNIK 3, VREME 22.50 SOVA: SPET TI?, amer. humor, naniz., 3/13 MAVRICA, zadnji del angl. nadalj. 0.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.00 Satelitski programi 9.55 Velesla-lom(m), L tek 10.40 Veleslalom (ž), L tek — 11.20 Satelitski programi — 12.50 Športno popoldne — 12.55 Veleslaom (m), 2. tek — 13.40 Veleslalom (ž), 2. tek — 14.10 Satelitski programi — 15.00 Muenchen: tenis (finale) — 17.45 DP v košarki: Bosna:Cibona - 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet vulkanov (franc, poljud-noznan. serija, 4/6) - 20.30 Srce kamna (dok. oddaja) — 21.10 Veleslalom (ž), posnetek — 21.50 Športni pregled 22.30 Yutel HTV I 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Kmetijska oddaja 13.05 Daktari (amer. naniz.) — 13.55 Družinski magazin — 14.25 Nedeljsko popoldne 18.45 Risana serija 19.I0TV sreča 19.30 Dnevnik 2 20.00 Donator (dramska serija) 20.50 Midasov dotik (angl. poljudnoznanst. serija) — 21.40 Dnevnik 3 22.00 Poročila v angleščini 22.05 Glasba za lahko noč — 23.05 Športni pregled — 23.50 Poročila PONEDELJEK, 17. XII. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.55 in 15.05 0.40 TELE- TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH LJUDSTEV CICIBAN, DOBER DAN FS EMONA UTRIP, ZRCALO TEDNA, MERNIK 1045 VIDEO STRANI 15.20 VIDEOSTRANI 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev PREDŽREBANJE NOVOLETNEGA 3X3 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.30 RADOVEDNI TAČEK 18.45 ČEBELICA MAJA 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME. 20.05 PERICE, škotska drama 21.30 OSMI DAN 22.20 DNEVNIK 3, VREME 22.40 RESNA GLASBA 23.15 SOVA: ALFRED HITCHCOCK PREDSTAVLJA, amer. naniz., 16/46 KLUB PARADIŽ, angl. naniz., 1/10 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik 20.00 Druga godba: Ansambel Vujičič 20.35 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza , 21.20 Omizje Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar 9.30 Otroška serija 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.10 Video strani — 12.20 Izbrali smo za vas 16.10 Video strani — 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Otroška serija 16.55 Hihitavčki 17.10 Šolski program 17.40 Hrvaška danes — 18.25 Številke in črke 18.45 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka — 19.30 Dnfevnik 2 20.00 Boljše življenje (humor, serija) 21.00 Zunanja politika — 21.30 Dnevnik 3 — 21.55 Kinoteka Hollywooda — 23.30 Poročila TOREK, 18. XII. SLOVENIJA 1 8.35 — 24.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9 30 SOI SK A TV 10'00 V HRIBIH SE DELA DAN, 4/8 10.35 KVALITETA ŽIVLJENJA, izo-braž. oddaja, 1 /5 11.00 SEDMA STEZA 11.25 OSMI DAN 12.10 OMIZJE VIDEO STRANI 14.50 VIDEOSTRANI 15.05 ŽARIŠČE, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ŠOLSKA TV 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 ŽIVLJENJE V BARVAH, franc, nadalj., 3/4 21.00 MESTNE ZGODBE: POREČ 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: POLICIJSKI ODDELEK, amer. naniz., 2/6 KLUB PARADIŽ, angl. nadalj., 2/10 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: svet. pokal v slalomu (m): 1. tek 9.55, 2. tek 12.55 15.30 Svet športa — 16.30 Posnetek smučanja — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Naša pesem — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: Film v letu 1990 in igrani film — Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška oddaja — 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.20 Izbrali smo za vas 14.30 Poročila 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Mali svet 17.10 Šolski program 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke — 18.45 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 20.00 Igrani film 20.55 Žrebanje lota 21.05 Kontaktni magazin 22.30 Dnevnik 3 — 22.50 Filmi za otroke V metliški knjižnici METLIKA V decembru v metliški matični knjižnici vsak torek in četrtek dopoldne prikazujejo slovenske mladinske in otroške filme in risanke. Ob 10. uri si te video filme lahko ogledajo šolarji nižje stopnje, za višjo stopnjo pa začnejo filme predvajati ob 12.30. Te prireditve se vključujejo v novoletni program v metliški občini. Te dni bodo knjižnico predstavili učencem prvih razredov, v knjižnici pa med drugim pripravljajo tudi ure pravljic za šolarje, ki obiskujejo pravljični krožek. Od januarja do aprila bodo v knjižnici vsak torek ob 10. uri ure pravljic za tiste predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Starši bodo lahko v tem času v čitalnici, kjer jim bodo na voljo knjige, revije in časopisi. Poleg tega v metliški knjižnici pripravljajo tudi program za zimske počitnice, saj se bo vsak dan počitnic v kniž-nici kaj dogajalo. V knjižnici pričakujejo tudi obisk otrok iz metliškega vrtca ter učencev 4. razreda suhorske šole. SLIKA IZGINJA RIBNICA Gledalci televizije v ribniški občini, ki sprejemajo sliko s pretvornika pri zgornjem ortneškem gradu, pogosto ne morejo spremljati programa TV Koper in drugega programa TV Slovenija. Aparature na tem pretvorniku so stare in se pogosto kvarijo. V takih primerih je treba poklicati ekipo za vzdrževanje TV-oddajnikov. Seveda pa bi kazalo nekaj ukreniti tudi v Kočevju, kjer je sprejem prvega programa TV Slovenija slab, programa TV Koper pa sploh ne dobijo. M. G-č Poročila v angleščini 22.55 Kino klub Evropa 0.25 Poročila SREDA, 19. XII. SLOVENIJA 1 8.35 12.00 in 14.35 1.40 TELE- TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 9.00 ŽIV ŽAV 9.50 PERICE, škotska drama 10.55 ŽIVLJENJE V BARVAH, franc, nadalj., 3/4 11.50 VIDEOSTRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK, ponovitev 17.05 VULKANI, franc, poljudnoznan. serija, 4/6 17.35 PO SLEDEH NAPREDKA 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA RUDARJEVA HČI, amer. film 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 DRUGA GODBA 23.15 SOVA: ALF, amer. naniz. 16/24 KLUB PARADIŽ, angl. nadalj., 3/10 ZGODOVINA SMEHA, franc, dok. serija, 1/6 1.15 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 15.00 Satelitski programi 18.30 Mostovi— 19.00 Studio Maribor 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče 20.30 Operne zgodbe — 21.25 Svet poroča — 22.25 Yutel ČETRTEK, 20. XII. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.05 in 14.20 — 0.15 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 11.15 ZAKON V LOS ANGELESU, 29. del 12.55 VIDEOSTRANI 14.35 VIDEOSTRANI 14.45 MOZAIK, ponovitev 15.30 ŽARIŠČE, ponovitev 16.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev 18.10SPORED ZA OTROKE IN MLADE BESEDNE IGRARIJE, lutkovna igrica ALF, amer. naniz., 8/24 19.10 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 VOJNE USODE, angl. nadalj., 5/7 21.05 TEDNIK 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA: 0.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00Satelitski programi I7.30Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče —- 20.30 Divji svet živali (angl. poljudnoznan. serija. 7/14) 21.00 Mali koncert 21.20 Svet na zaslonu 21.50 Komedija na slovenskem odru: J. Anouilh: Orkester 22.50 Yutel Modra kronika v novoletnem VRteomehu Nov uspeh skupine V dokaj kratkem času in brez razvpite reklame se je humoristično-glasbeni skupini Modra kronika uspelo prebiti v sam vrh slovenskega humorja, ob bok že dolga leta delujočemu Moped shovvu. S številnimi odmevnimi nastopi v večji ali manjši zasedbi po vsej Sloveniji, z uveljavitvijo na lokalnih in predvsem osrednjem slovenskem radiu ter z dvema nadvse uspešnima kasetama je ekipa, ki jo vidi avtor v seh tekstov Slavko Podboj iz Trebnjega, prepričala še uredništvo razvedrilnega programa TV Slovenija in tako bomo Modro kroniko lahko videli tudi v najbolj gledani oddaji narodnozabavne glasbe — novoletnem Videomehu, ki bo na sporedu na silvestrski večer! Sicer pa Modra kronika trenutno nezadržno osvaja slovenske radijske postaje s svojo različico stare slovenske narodne" Gospod kaplan. Skladbo je sicer moč slišati na kaseti »Vroča Modra kronika«, nedavno pa je izšla tudi na reklamni mali plošči, primerni tudi za džu-bokse. Če ga kateri gostilničar še ima, naj to sporoči založbi Sraka (tel. 068/23-174). Plošče so brezplačne, lahko pa jih dobijo tudi diskoteke, (dv) • Slovenska vlada se zaveda, da ji je lahko pogubna ravno tista svoboda, katero je kot opozicija uporabljala deset let. ko je histeri-zirala družbeno krizo preko Nove revije. (B. M. Zupančič) • Vsak dober nas vet vedno pride pozneje. (Švedski pregovor) Veliko jih čaka na telefon Konec novembra so v Krškem predali namenu digitalno telefonsko centralo z 2000 priključki KRŠKO Pred slabim tridesetimi leti vsa Dolenjska in Posavje nista imela niti enega avtomatičnega telefona, medtem ko je imela Gorenjska tedaj že avtomatski telefonski promet. Konec novembra pa so v Krškem predali namenu novo digitalno telefonsko centralo z 2000 novimi telefonskimi priključki. Širša Dolenjska oz. njen PTT sta tako stopila na pol, ki pelje v 21. stoletje. Direktor poslovne enote PTT Krško Herman Pregl (poslovna enota Krško pokriva področje vsega Posavja z. 28 poštami in 185 zaposlenimi) je.povedal, da te telefonske centrale ne bi mogli zgraditi brez sodelovanja občin in gospodarstva. Pošta je namreč prispevala približno tretjino denarja, vse ostalo so v Krškem zbrali na temelju družbenega dogovora o razvoju telefonije. Stara in nova telefonska centrala imata sedaj zmogljivost 5400 priključkov, kar naj bi zadostovalo za štiri do pet let. Vendar vsem 1000 interesentom za telefonski priključek še ne bo mogoče ustreči, kajti gradnja medkrajevnih telefonskih linij in povezav ne sledi gradnji telefonskih central. »Kljub vsemu pa smo doslej na področju telefonije veliko naredili, saj smo dosegli gostoto 18 telefonskih priključkov na sto prebivalcev, kar je na ravni slovenskega poprečja. V načrtu Republike Slovenije pa je, naj bi se gostota povečala za 100 odstotkov,« pravi Pregl, kije vso svojo delovno dobo deloval v PTT kot vodja poslovne enote Krško in sedaj odhaja v pokoj. Z novo telefonsko centralo so probleme razrešili, saj imajo zdaj telefonsko centralo z 900 priključki, medtem ko sojih imeli doslej samo 200. Raka ima sedaj 200 telefonskih priključkov, vendar ima še za 200 tel. priključkov prijav, tako da bodo tam postavili telefonsko centralo s 500 priključki. Tudi direktor Pregl priznava, daje najhujša težava na področju Kostanjevice. Hkrati dodaja, da bo tam problem rešen že v teku enega leta, kar zahteva tudi sedanji predsednik krškega izvršnega sveta. »Seveda bomo morali za telefonske povezave med Kostanjevico in Krškim položiti optični kabel, ki pa stane tudi veliko denarja. Ampak Kostanjevica bo imela prednost pred vsemi drugimi,« poudarja Pregl. Seveda pošta ne obsega samo telefonije, čeprav se bo Herman Pregl bržkone z novo organiziranostjo zgodilo, da se bodo telekomunikacije ločile od klasične pošte. V Posavju, kjer imajo veliko gostoto pošt, ki presega slovensko poprečje, so veliko naredili tudi na tem področju. Vsa poštna poslopja so tako ali drugače preuredili ali posodobili, dolg imajo samo še do pošte v Leskovcu pri Krškem, kije edina še v zasebni hiši. In to jim je uspelo kljub veliki gostoti pošt, kar je seveda udobno za uporabnike in drago pošto. J. S. !J Eko projekt za čisto okolje Raziskujejo odpadne vode in gradijo čistilne naprave — Se naji najmanj narejenega v Metliki NOVO MESTO Podjetje Eko projekt je bilo osnovano letos spomladi po propadu Dolenjskega projektivnega biroja. Poleg projektiranja objektov visokih in nizkih gradenj, nadzorov pri gradnjah in podobnega se ukvarja predvsem z raziskovanjem odpadnih voda, projektiranjem čistilnih naprav in drugega, kar je v tesni zvezi s področjem ekologije. Strokovni sodelavci Eko projekta tesno sodelujejo s strokovnjaki Jugoturbine iz Karlovca in z zahodnonemšktm podjetjem OHMS iz Wicsbadna. »Naše bokov dveh velikih lagun. Na enak način so se lotili tudi farme krav v Livoldu. Na dolenjskem območju so raziskali vode za čistilno napravo v Brestanici in Inpoljci, po načrtih Eko projekta se gradi tudi čistilna naprava v Dolenjskih Toplicah. V tem času pripravljajo študijo čiščenja in odvajanja odpadnih vod na območju Šmarjeških Toplic, dogovarjajo pa se tudi za sanacijo čistilne naprave v Semiču. Ta naprava je po mnenju Andreja Šventa tipičen Andrej Švent: na čelu podjetja Eko projekt. delo je kompleksno,« pravi ing. Andrej Švent in nadaljuje: »Najprej preiščemo vode iz območja, ki ga zahteva naročnik. Vode laboratorijsko obdelamo, in ko ugotovimo karakter vod in pogostost nastajanja odpadnih vod, izdelamo izvedbeni projekt. Zgradimo čistilno napravo, jo opremimo in kasneje spremljamo njeno delovanje.« Eko projekt ima področje dela predvsem v Sloveniji. Pred kratkim so zaključili dela na sanaciji lagun za gnojevko na farmi prašičev v Klinji vasi pri Kočevju, kjer so izvedli nepropustno zaščito dna in primer tehnološke nestrokovnosti in projektanta. Primer dobrega delovanja čistilne naprave je v vasi Otočec. Slednjo si prihajajo ogledovat predstavniki iz raznih slovenskih krajev. V zadnjem času je tudi na Dolenjskem več zanimanja za reševanje odpadnih voda. Med tistimi, ki so se v Sloveniji najbolj resno lotili tega problema, izstopa podjetje Komunala iz Novega mesta. »Tak pristop kot v novomeški Komunali bi moral biti povsod. Marsikje gradijo čistilne naprave na pamet. Med dolenjskimi občinami nobena ni izjema, še najslabše pa je v Metliki, kjer bodo morali že v najkrajšem času pripraviti strokovno študijo o odpadnih vodah iz Beti in Vinske kleti,« pravi ing. Andrej Švent. Eko projekt zanima tudi kmetijstvo. Strokovnjaki tega podjetja so izdelali tipske rešitve, za spravilo gnojevke, pripravili so sistem pridobivanja bioplina na večjih posestvih iz gnojnice. Vse svoje rešitve bodo pokazali na posvetu, ki ga bodo na to temo pripravili prihodnjo pomlad v Novem mestu. »Strokovnjaki, ki delamo v Eko projektu, smo veliki ljubitelji narave in ohranjanja življenja v njej, kar je porok za še zane- sljivejši uspeh pri našem delu,« je za konec povedal ing. Andrej Švent. J. PAVLIN Dobrodošla novost za občane Zbiranje upravne in administrativne dokumentacije NOVO MESTO — 1. decembra je na Kettejevem drevoredu 3, Elica Skenderovič, ki že petnajst let dela in živi v Novem mestu, začela opravljati samostojno storitveno dejavnost, ki bo marsikateremu občanu prišla še kako prav. Gre za povsem novo dejavnost, ki je do sedaj v Novem mestu nismo poznali, pogrešali pa prav gotovo. Občanom bo pomagala pri zbiranju in pridobivanju vse dokumentacije pri gradnji raznih objektov, npr. gradbenega in lokacijskega dovoljenja, odločb o priglasitvi del, obrtnih in drugih dovoljenj. Kot splošna referentka na Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje je, kot pravi sama. ugotovila, da občani ne poznajo zapletenih postopkov pri pridobivanju vseh potrebnih dokumentacij, da se ti postopki za vlečejo tal enega do dveh let, kar pomeni le izgubo časa in denarja in kajpak predvsem kopico nezadovoljstva, ko je treba skakati od občine do sodišča in še marsikam. Svoje storitve bo ponudila tudi družbenim organizacijam, predvsem v času, ko le-te razpisujejo posojila, za katera pa delavci potrebujejo spet cel kup papirjev. Če jo boste poklicali na tel. številko (068)21-040, int. 390, vam prav gotovo ne bo odrekla kakršnegakoli na sveta in pomoči pri tovrstnih težavah. M. LUZAR s s i

an Marco, Elmont Bled, Gaggia, Honved, Aristarco. NOVO! Izdelava ter montaža vseh vrst svetlobnih reklam! IVO VARDIČ, Železničarska 18 Črnomelj tel. (068)51-616 ČE ŽELITE dobro zaslužiti, sc oglasite na rt (061J448-734. 3972 BRIVSKO—FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Salon Jure Novo mesto. 3975 prodam DELO na domu, visok devizni zaslu-Šifra: žek. Pošljite kratek življenjepis. ..DEVIZE«, 3977 AKVIZITERJI! Odličen zaslužek. Niso knjige Sestanek v četrtek, I3. decembra in 20. decembra ob 19. uri v hotelu Kandija. Spoznavni znak Atlas Slovenije. 4006 FIRMA ZEPTER išče nove sodelavce za predstavitev in prodajo posode. Pogoj 25 let starosti. Število je omejeno. Kličite v četrtek popoldne na b 28-680. 4014 BELO in črno vino prodam. Jože Romšek, Rodine 9 B, Črnomelj, b 51-018. 3964 KUEPPERBUSCH, avto prikolico, INDUSTRIJSKI šivalni stroj, J dinjski šivalni stroj, industrijski Remoldi in likalni stroj prq * (061)852-144. MIZARJI POZOR! Hidra* prešo Hofcr, dobro ohranjeno, prf v 22-703 ali 25-977. P GARAŽO na Zupančičevi v Br< prodam. Kupim pa blatnike in pit hrošča. Milenovič, Cerklje, » (0 ’ 192. HARMONIKO frajtonarico f be, es, as prodam. Jože Vidmar, ( 25,68360 Žužemberk. SPALNICO prodam, b 26-7fl službo išče primerno za avto vleko, pograde za olroš-‘3)26— ----------------------------- ko sobo prodam. b (068)26-972. 3979 ZELO POCENI prodam nov nerabljen multipraktik, sr 52-010. 3985 NUTR1JO. številka 40- 42, prodam, sr 25-986, po 20. uri. 3994 ŠIVALNI STROJ Bagat. star eno leto, še v garanciji, in kolo Trim prodam, sr (0608)69-507, Pirš, po 22. uri. 3999 DIATONIČNI HARMONIKI Pod goršek (2400 DEM) in Melodija (1800 DEM) prodam. * 65-501. 4003 GOBELINE različnih velikosti prodam. Sprejemam naročila na dom. Jana Kovač, Grajska 3, Črnomelj. 4007 KOMBINIRAN VOZIČEK, z dodatkom avto sedeža in stolčka za hranjenje otroka, prodam. c (068)26-331. 4008 STROJ za toplo pranje Uniwasch, 90 stopinj, 80 barov, prodam, c (068)85-180. 4013 SPALNICO ugodno prodam, b 21-881. 4022 MANJŠI TELEVIZOR in krzneno jakno številka 42 prodam, e 24-314. 4027 IŠČEM delo ličarske stroke na domu. sr 27-841. 4017 stanovanja SOBO s souporabo kopalnice oddam preprostemu dekletu. Brod, Novo mesto, o (068)20-213. 3935 ZAMENJAM DVOSOBNO družbeno stanovanje v Kočevju za enako ali večje v Novem mestu in okolici. « (068)28-641 oa 16. do 20. ure. DVOSOBNO STANOVANJE, s pritiklinami in vrtom, oddam za daljši čas v starejši hiši v Podbočju, o (063)854-942. 3937 SAMSKI moški išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu. b 22-270. 3%6 APARTMA v Stinici, opremljen,! 38 m2), prodam za 15ceneje ali po dogovoru. 4 (061)268-217. 3970 KAROSERIJO za R 4 GTL, po delih. Prodam tudi smuči z oko' panccrje št. 4,5 in 7.5. s 85-011. MIZARSKO tračno žago pi o (0608)82-281. MLADINSKO SOBO. lepo ol no, ugodno prodam, e (0608)32- ‘ 15.30 uri. KONJA in telico, staro eno leti dam. Drago Košele, Hrušica 32, mesto. 3901 CAMCORDERPANAS NV—M 10, ojačevalec Combi Al VT—10 prodam. SE 58-284, Jože. DVA PRAŠIČA prodam. Bfc„a | Mačkovec 40, Novo mesto. MLIN na kamne (80 cm), za vs , ° žitaric, malo rabljen, proizveden pri' ~T ku Lazniku, Radeče pri Zidanem 11 *11 prodam. Informacije na 4 (068)5' *lo skrt KRAVO, brejo, in prašiča za ‘ rna Peč. prodam. Jelše 5, Mirna PRODAM skoraj novo manjše lesovo kuhinjo, kombiniran štedili plin, 2 elektrika) in trosed z dvemi ijema, prodam. V 42-375, Pleskov razno posest POTREBUJETE pomoč pri šivanju usnjenih izdelkov? Naslov v oglasnem oddelku. 3889 IŠČEM žensko za nego nepokretne mame. 4 (068)56-644. 4005 V CENTRU BREŽIC oddam za poslovni prostor 100 m2, ali prodam. Stane Rožman. Pavlova vas 6 c. 68255 Pišece. 4024 V KOSTANJEVICI na Krki prodam veliko nedokončano hišo. 4 (041)267-133. 5507 službo dobi DEKLE dobi delo v pakirnici. Soba s sanitarijami zagotovljena, s (061) 211-256. 3888 IŠČEM zastopnike za prodajo fantastičnega izdelka na področju Dolenjske. 4 (064)24-330. 3917 DEKLE prijetne zunanjosti dobi delo v caffe baru. Dober OD in stanovanje. Caffe bar AS Metlika. 3940 AKVIZITERJI z malo dela in veliko volje dober zaslužek- z artiklom za vsak dom. 4 (063)851-146, od 18. do 22. ure. 3%8 V STRAŽI pri Novem mestu prodam zemljišče, na katerem je možna stanovanjska gradnja. 4 (068)21-308. 3877 GOZD v k.o. Bršljin (33 a) prodam. Cena po dogovoru. 4 23-097. 3879 ZAZIDLJIVO gradbeno parcelo (7.700 m2), z izkopom in telefonom, v bližini Straže prodam, o (068)85-408, Giuliatti Bajžel, Tuniška 2, Kamnik. 3899 VIKEND (9 x 7), nedokončan (voda. elektrika, asfalt), in vinograd (600 trt) na lepi sončni legi v bližini Sevnice prodam, o (0608)82-281. 3932 NEDOKONČANO HIŠO v Brežicah prodam. Del plačila je lahko stanovanjsko posojilo. Informacije na 4 (0608)77-342. x 3983 BUKOV GOZD (98 a) v k.o. Žužemberk prodam. 4 22-223. 4001 GOSPODARSKO POSLOPJE, vseljivo. prodam. Alojz. Perpar. Knežja vas 7, Dobrnič. 4011 JAPONSKE PREPELICE, ne za nadaljnjo rejo ali za zakol, prodam. 4 (0608)43-239. TROSILKO hlevskega gnoj: diesel, plug, kravo in žlahtno vin< dam. Jf- 25-860. ŠIVALNI STROJ Bagat Dank tronik, s kabinetom, malo rabljei dam. * 73-459. DVE KRAVI za zakol proda: klič. Gor. Kamence 9, Novo mest« KOMPLETNO tehnologijo za| no opeko prodam. Alojz Retelj, Li 68210 Trebnje. NOVO, še zapakirano kopalni« pa san prodam za 10/« ceneje 4 21 ATRIŠKA DROBTINICI Devetindvajsetega novembra str jj-prli šolsko trgovino »Drobtinica* ,i* vprašal sem prve obiskovalce, kaj n ’ o njej. Bila jim je všeč, čeprav so neki J1* njej kaj pogrešali. Trgovina se je I Brš odprla. Mislim, da bo v bodoče v nji gočc kupiti^vse, kar pogrešamo.^ nov. I, OŠ IZDELUJEM različne dele za starejše traktorje in drugo kmetijsko mehanizacijo po vzorcu ali dogovoru, stružim zavorne bobne vseh velikosti, o (0608)79-714. ROLETE, žaluzije, lamelne zavese montiram in popravljam, o 49-081, zvečer. 4000 Žalost, solza, bolečina le zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli ZAHVALA Po težki in hudi bolezni se je v 63. letu starosti od nas poslovila naša draga žena, ljuba mami, sestra in teta TILKA UDVANC j z Dob 7 pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, posebno Mafiašičevim in Kuharjevim, za I nesebično pomoč, darovano cvetje in vence. Hvala Domu starejših občanov Šmihel, podjetjema 1MV in Labod Krško ter govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu, sopevcem za zapete žalostinke, posebno pa g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Ludvik, hčerka Martina, sin Janez in brat Albert z družino ter ostalo sorodstvo Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani Ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori. Ljubil vodno si šumenje, cvetje, zemljo in kamenje. Vse preveč si garal in si življenje skrajševal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija JOŽETA KLANČARJA s Kuzaijevega Kala I se iskreno zahvaljujemo vsem sovaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darova no cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Krka DO Otočec, KD Prečna in MOZSS Ij' Novo mesto ter govornikoma Romanu Kapšu in Jožetu Zupancu za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se ^ tudi zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto — pljučnemu oddelku za izredno požrtvovalnost, pevskemu zboru z Ruperč Vrha za zapete žalostinke ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena in sinova z družinama DOLENJSKI UST Št. 50 (2156) 13. decembra 19 MEDICINSKE STRUMENTE za drage medicinske instru-OORK so prispevali: Tovar-<>j, J KRKA, avtopark Novo me-fiesto denarne pomoči sode-Prop.uStaniši ob smrti sina 2.750 , inski odbor ZZB NOV Novo id ra' pri mesto-nameslo venca pokojnemu Jožetu Florjančiču 400 dn; delavci uprave inšpekcijskih služb Novo mesto namesto cvetja na grob očeta sodelavca Jožeta Mandlja 1.000din; Plut, Mavsar iz Novega mesta namesto venca na grob očeta Marine Terček 1.000 din; Občina Novo mesto namesto cvetja za pokojna Jožeta Florjančiča in Alojza Pogačarja 2.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Delo. skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. Tvoj dom ovila je črnina, t’ srcih naših ostala je praznina. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, sestra, teta in prababica JOŽEFA PAVLIN rojena Potočar iz Češče vasi 28 -na hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste pokoj-,s ako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in f-ri: ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala kolektivom Kovinarja, Lani i. Pionirja, sodelavcem El, vsem sosedom, posebej Sajovičevi in !)5' «tovi, in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še en-skrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 49. letu starosti seje po kratki in težki bolezni končala življenjska pot našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica MILOVANA LALIČA Pečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ‘teljem in znancem, ki so izrekli sožalje, darovali vence ter pokojnici *>spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Kirur-nu oddelku novomeške bolnišnice. Onkološkemu oddelku A in B v ’ljani, ŽG-prometni sekciji Novo mesto. Opekarni Novo mesto, ,j /kemu zboru za zapete žalostinke, govornikom za poslovilne besede ield Beiusu za zaigrano Tišino, 3. c razredu gimnazije Novo mesto in 5. a je I Bršljin. nj<* * J V globoki žalosti: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 46. letu starosti nas je mnogo prezgodaj po težki bolezni zapustil naš dragi brat, stric in nečak JOŽE MISTER z Jame 2 pri Dvoru 'jOl in 10 L boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan-!l in sosedom, še posebej družinama Jaklič in Knafeljc. Prisrčna za-'I* tudi zdravniškemu osebjuttljučnega oddelka novomeške bolniš-e. dr. Leopoldu Kocutarju iz Žužemberka, GD Dvor za organizacijo — Sreba, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede — >• župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste darovali cvetje in “■ 'ce, izrekli sožalje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, :kamo globoko hvaležnost. Žalujoči: vsi njegovi V zahrbtni bolezni dolgo si trpel, nisi nam pokazal bolečine, prezgodaj si od nas odšel. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nasje v 40. letu starosti zapustil naš najdražji sin, brat in stric FRANC LONGO s Trških njiv 43, Žužemberk Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, bili z nami v težkih trenutkih in podarili pokojniku cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govornici za prelepe poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu starosti nasje zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek JANEZ MIKLAVČIČ z Roj pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki so nam izrazili sožalje in darovali cvetje ter sosedom Vodopivčevim in Žnidaršičevim za pomoč. Posebna zahvala godbi iz Šentjerneja, govor-niku Grgoviču ter župniku za lepo opravljen obred. Srčna hvala kolektivu Iskre upori za darovani venec in denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci, vnuki in pravnuki ZAHVALA V 86. letu starosti nam je umrl naš dragi ate in stari ata AVGUST BRADAČ iz Obrha pri Dol. Toplicah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Hvala govornikoma tov. Romu in tov. Virantu za lepi govor, pevcem za poslovilne pesmi in vsem, ki ste pokojnika obiskovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica JOŽETA UNETIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in vence. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Novotehna, ZB, stanovalcem Nad mlini 21-22, KS Kandija-Grm, MGZ, osnovni šoli Bršljin, IM V Revoz, skupnosti krajevnih skupnosti, obema govornikoma, pevcem in godbenikom, dr. Kranjcu ter družinama Foršek in Gregorčič. Vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Vsi njegovi Novo mesto, 10. 12. 1990 ZAHVALA V 80. letu starosti nasje zapustil naš dragi , mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ ŠVAU kovaški mojster iz Dol. Brezovice 5 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle bili z nanii v težkih trenutkih, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter našega očeta v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi cerkvenemu pevskemu zboru in g. župniku za lepo o plavljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V dopolnjenem 88. letu starosti je prenehalo biti utrujeno srce naše drage mame, taš- Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili k večnemu počitku,ji darovali toliko lepega cvetja in nam ustno in pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala g. župniku za obiske na domu in lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni če, stare mame in prababice FRANČIŠKE VAVPIČ roj. Kuplenik z Vrha pri Pahi Umrl je naš dragi inž. IVO ZOBEC profesor Pokopali smo ga v soboto, 8. decembra na pobreškem pokopališču v Mariboru. Žalujoči: žena Blanka, hčerka Breda, vnuka z družinama in snaha Truplo očeta pokopano komu ni drag spomin, komu ni svet. umrje oče vsem prerano, četudi sto dočaka let! (Medved) Tiho se je poslovil od nas dragi mož, oče, stari oče in pradedek FRANC ŠTUKELJ (1909—1990) mizar v pokoju iz Doblič 37 Iskrena hvala vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste ga dne 3. decembra pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za prisrčno pomoč, DU Črnomelj, Rudniku Kanižarica, ZB Črnomelj, KS Dobliče-Kanižarica, Sap Črnomelj, krajanom iz Ul. Ivana Roba v Novem mestu. Posebej se zahvaljujemo GD Dobliče za organizacijo pogreba, domačim pevkam za prelepo zapete pesmi, gospodu župniku za opravljen obred in na koncu Draganu za občuteno zaigrano »Tišino«. Vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nasje v 77. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, teta in prababica FRANČIŠKA KAVŠEK z Broda 33 ib boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, predvsem pa Mariji ^evžek, Primčevim in Pirnarjevim ter prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za potrjeno cvetje in izrečeno sožalje Kovinarju, Javnemu pravobranilstvu, OZDPM, SŠTZU, Novoteksu-Mnici in Dolenjki-Marketu Drska. dr. Kramaiju in zdravstvenemu osebju novomeške bolnice pa se zahvaljen«) za vso skrb in nego. Posebna zahvala velja duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem,godbi in tovorniku. Vsi njeni Ne jokajte na mojem grobu, le mirno k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki bolezni nasje v 57. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric, bratranec in svak ANTON ERJAVEC upokojeni železničar iz Vel. Podljubna 26 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami v težkih trenutkih. nam pomagali, izrekli sožalje, pokojniku podarili vence in cvetje in našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala železnici, Sekciji za vleko vlakov in Sekciji za promet Novo mesto. Domu starejših občanov Novo mesto. Ljubljanski banki, d.d.. Novo mesto, ZB in KS Birčna vas, pevcem z Ruperčvrha m gospodu župniku za lepo opravljen obred ter Kristini Škufca in Jožetu Kondi za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi Jože Bobič % % * I Obrtnike in podjetnike smo v tej rubriki doslej le poredko predstavljali Družbene težnje in smernice jim niso bile preveč naklonjene in so postavljale v ospredje drugačne sorte ljudi novinarji pa smo, zavedno ali nezavedno, temu pač sledili S tem ni rečeno, da si ^ tisti ki smo jih do sedaj predstavili tukaj, tega niso zaslužili, res pa je, 4» da bi predstavitev zaslužil tudi marsikdo, ki se je tako rekoč z obrazom proti vetru in v nepravem času postavil na pol, kijo danes tako vsesplošno opevamo in kažemo nanjo kot na izhod iz kri-r že in brezposelnosti Za vztrajanje tl na laki poti je bilo takrat potrebno precej več kot samo strokovna so-lidnost in poslovna spretnost Po-N trebno je bilo tudi nekaj prave J kmečke trme in kljubovalnosti, pa ■ tudi diplomacije. Generacija Bobičevih fantov iz Bele Cerkve je imela, kot kaže, teh sposobnosti dovolj, saj so se uveljavili kot obrtniki v Novem mestu in okolici že v šestdesetih letih. Sedaj jih nadomešča že druga generacija in Jože Bobič, mizar iz Gotne vasi, je eden izmed njih. Mizar je nekoliko preveč enostavno rečeno, saj napeljuje misel na klasični mizarski oblič in dleto, orodja, ki v Jožetovi pisarni visijo na steni le še kot nostalgični spomin na minule čase. Sedaj v S novi proizvodni hali brnijo stroji ^ za izdelavo ploskovnega pohištva. Iti tam je tudi ekološka lakirnica. S J* Vsepovsod je tako čisto, kot mora I biti. če se obrtnik uk varja s proiz-y vožnjo visoko kvalitetnega pohiš- tva, za katero dobiva priznanja in nagrade. Nikjer več ni tistega mehkega, prijetno dišečega ohla-nja, s katerim so bile včasih postlane mizarske delavnice in v katerem se je Jože kot fantič v delavnici svojega očeta tako rad igral Pa je prav iz tistega vonja zrasla ljubezen do mizarskega poklica. Nagnjenje, ki je tako rekoč že v rodu, gre kljub temu naprej, saj Jože pravi, da tudi njegov sin Uroš že zbija skupaj lesne odpadke, kjerkoli jih le najde. » Veliko vlagam v modernizacijo strojev, kijih v mizarskem poklicu nikoli ni dovolj,« pravi Jože. »Sedaj je v delavnici zaposlenih devet delavcev in verjetno se bo našla zaposlitev še za nekaj. Saj bi bilo prostora in dela za še enkrat toliko delavcev, vendar so časi danes tako negotovi da se človek boji vezati s pretiranim zaposlovanjem. Dela je sicer še vedno dovolj. vendar se prostor oži Prej smo delali po vsej Jugoslaviji potem pa so se plačila začela zapira-. ti na jugu in nelik vidnost se piočasi širi proti severu. Konkurenca pa je vse večja, saj tudi nekdanja velika družbena podjetja postajajo vse bolj fleksibilna Prav fleksibi-nost pa je, poleg kvalitete, naš glavni adut. Imamo tudi nekatere stalne stranke, ki nam ostajajo zveste, ker smo prilagodili svoje izdelke njihovim željam in potrebnim standardom Opremljamo vse, od individualnih stanovanj, gostinskih in trgovskih lokalov do hotelov, papirnic, knjigam in knjižnic. Izdelali smo precej elementov po lastni zamisli in jih naše stranke s pridom uporabljajo. Žal so vgradni materiali domače izdelave, zlasti laki, kovinsko in plastično okovje slabi, zato te za kvalitetno pohištvo večinoma uvažamo.« Jože pravi, da je poklic modernega mizarja zanimiv in razgiban, saj je veliko na terenu, kjer poskuša želje strank uskladiti z lastnimi oblikovalnimi in proizvodnimi možnostmi Skupaj z arhitektom Bojanom Košmerlom je ustanovil tudi podjetje za oblikovanje in zato ni naključje, da sta na nedavnem ljubljanskem, sejmu pohištva prejela enega od sedmih priznanj Kristal 90. Bojan za oblikovanje, mizarstvo Bobič za izdelek. T. JAKŠE NMKMMHKU z 0 0 z 0 0 \ 0 0 5 0 0 0 0 z 0 0 0 0 0 5 0 \ 1 I ! I 0 0 ■0 O0 \ 0 0 0 0 0 Z 0 0 | s 0 0 t Z z 0 0 m Sv. Duh še naprej preseneča Po nekajdnevnih izkopavanjih našli dobro ohranjen poznoantični mozaik M. B.-J. Halo, tukaj bralec »Dolenjca«! Nevarna gneča na vlaku prta lekarna? — - Avtobusne cene tako in drugače — Kdaj v mestu od-Predraga predstava za šolarje, Seš... išir in še kaj Dežurni ob telefonu se iz novinarja prelevi v deklico za vse. Tudi ta četrtek •e moral biti informator, ki bralca usmeri na pravi naslov za male oglase, potrpežljiv poslušalec in večkrat tudi to-lažnik. Njegovo uho je zaznalo raz-buijene klice, grožnje in napovedi o skorajšnjih sestankih pred sodiščem, po drugi strani pa tudi veliko drobnih težav Dolenjcev in prisrčno voščilo vsem novinarjem časopisa ob prihajajočem novem letu. Jernejo Hoster z Vrha pri Šentjerneju obveščamo, naj nikar ne pospravi svojega korena — velikana. Trikilogram->ka korenina bi bila pač malo pretežka za eno južino. Raje naj ga spravi v primerno klet, da bo nared, ko se bo oglasil naš novinar. Dijakinji Poloni, ki vsak dan preživlja s svojimi dijaškimi sotrpini hude muke, ko se gnete na vlaku, ne moremo veliko pomagati. Mi smo svoje naredili, Železniško gospodarstvo pa očitno ne zmore. Tako vsaj pravi Ante Stipano-vič, šef sekcije za promet v Novem mestu. Strinjal se je, da je vlak z odhodom ob 14.30 iz Kandijc v smeri Trebnjega es najbolj obremenjen. »Pri nas razpolagamo s 27 motornimi garniturami, a Hab, tukaj Dobigsld list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. jih je ze ves mesec v prometu samo 19. Ostala vozila so v popravilu, ki pa gre počasi, saj ga ŽG ni sposobno plačati. Na železnici smo na take razmere že dalj časa opozarjali, a rešitve zaenkrat še ni. Zaradi tega je moteno normalno obratovanje, tako da iz Kandije ob omenjeni uri odpelje samo en motor-nik. Na žalost moram dijake razočarati, saj bo tako še najmanj do božiča, če ne celo do novega leta,« je dejal. Krajanki iz Prečne ne ger v glavo, da je do dveh postajališč v vasi različna cena avtobusnega prevoza, čeprav sta oddaljeni le kak kilometer. Njeno uganko je razvozljal vodja avtobusnega prometa pri podjetju Goijanci Franc Planinšek. Razložil je, da cenik oblikujejo po tarifnih lestvicah, ki se včasih tudi spremenijo. Tako je pred dobrim letom dni stopila v veljavo lestvica, ki določa spremembo cene na vsakih 3 km. Ker pride peti kilometer ravno med dvema postajama v Prečni, morajo krajani plačevati različni ceni. Iz vremenske opazovalnice v Kočevju so sporočili, da dajejo vedno točne podatke, kar lahko tudi dokažejo. Tisto v »Drobnih iz Kočevja« je bilo zalo navadno natolcevanje. Prav tako hudo se je razburila gospa iz Novega mesta, ki meni, da pišemo laži. Napovedali smo namreč, da bo lekarna v mestu odprta že v septembru, pa še danes ni o njej ne duha ne sluha. Na žalost gospa ni poklicala pravega naslova. Lekarnarjev v našem uredništvu nimamo, čeprav bi kakšnega večkrat nujno potrebovali. Tudi v primerih, ko jih poslušamo zato, ker Rak je še vedno na prvem mes Z občnega zbora Dolenjskega društva za boj proti raku — Dolenjci smo po _______nju denarja za drage medicinske instrumente najbolj radodarni ČRNOMELJ Arheološka izkopavanja okrog cerkvice sv. Duha v Črnomlju so razkrila marsikaj zanimivega, strokovnjakom pa zastavila vrsto vprašanj, na katera do sedaj še ni bilo moč najti odgovorov. Upali so, da bo marsikaj moč lažje pojasniti, ko bodo raziskali tudi tla v notranjosti cerkvice, vendar je že nekajdnevno izkopavanje pokazalo, da bo novih vprašanj in presenečenj še veliko. Ko so odstranili tla iz betona in baročni kamniti tlak, so tik pod površino zasipne plasti iz zemlje, peska in kamenja našli keramiko, človeške kosti, žeblje od krst, del rožnega venca ter nakit, med katerim sta bila tudi dva zlata prstana. Odkrili so tudi podnožje baročnih stranskih oltarjev, od katerih je eden zelo dobro, drugi pa nekoliko slabše ohranjen. Največje presenečenje, na katero so pri izkopavanju naleteli pri vhodu v cerkev le pedenj pod vrhom zasipne plasti, pa je mozaik, sestavljen iz kamenčkov v petih različnih barvah. Kot je povedal vodja izkopavanj dr. Phil Mason, mozaik domnevno izhaja iz pozne antike, vendar pa ni krasil tal v cerkvi, temveč je povezan s stolpom in obzidjem iz pozne antike ter je bil del tal v stavbi, katere lastnik je bil dobro situiran. »Že samo zaradi tega, kar smo odkrili v prvih dneh izkopavanj, seje splačalo pogledati, kaj je v tleh cerkvice sv. Duha. Velike možnosti pa so, da bomo odkrili več relativno dobro ohranjenih plasti,« je zadovoljen dr. Mason, ki sicer prizna, da je upal, da bodo naleteli na poznoantične plasti, ne pa, da jim bo to uspelo že tako kmalu in da bodo tako dobro ohranjene. To njihovo odkritje je toliko bolj presenetljivo tudi zato, ker v Beli krajini doslej še niso odkrili mozaika iz pozne antike, ki je povrhu vsega izredno ohranjen. NOVO MESTO Dolenjsko društvo za boj proti raku deluje že osem let in je sestavni del slovenske Zveze društev iz. Svetovne lige za boj proti raku. Namen društva je preventivno delo in pomoč bolnikom, ki se zdravijo ali pa so se zdravili zaradi te bolezni. Rak je še danes najhujša bolezen, človeštva, ki ji še danes ne vemo pravega vzroka. Pa vendar nismo popolnoma nemočni. Veliko je odvisno od stopnje zdravstvene prosvetljenosti. Z rednimi proti raku. Ena od posebnih nalog je tudi zbiranje sredstev za nabavo potrebne opreme. Prav na tem področju smo Dolenjci na prvem mestu v Sloveniji. Preko sklada za drage medicinske instrumente, ki deluje pri Občinskem odboru Rdečega križa, smo v zadnjih letih zbrali potreben denar za nakup mamografa, aparata za zgodnje odkri- vanje raka na dojki. Prav ta akcija, ki tudi za delovanje dolenjskega »Program predvideva še več pr ki naj bi jo prenesli v vrtce ' klopi. V bodočnosti naj bi se dimi, kjer bi le bilo mogoče, t varjali o raku in vzrokih za na) bolezni«, je za konec povedal ’ predsednik društva Slavko Zii Na občnem zboru so izvolili lil Slavko Zirkelbach štiri leta na čelu dolenjskega društva za boj proti raku pregledi lahko še pravi čas odkrijemo začetke bolezni. Če ne vemo pravega vzroka, pa vemo, da se rak pogosteje pojavlja v mestih in industrijskih centrih. Vzrok je v onesnaženostih vseh vrst. Znano je, da obolelost za rakom predvsem v zadnjih letih zelo narašča predvsem na račun raka na pljučih. Vzrok je vsem poznan kajenje. Kar je bilo v zvezi z rakom zadnja leta odkritega, je to, da so poznana naj pogostejša mesta za nastanek te bolezni, poznamo pa tudi prve znake raka, ko je zdravljenje popolnoma uspešno. Pogosto ostajajo po zdravljenju takšne in drugačne invalidnosti, ki človeku oležkočajo življenje. S takimi in podobnimi problemi se srečuje tudi dolenjsko društvo za boj stajo vodila Studio D in Dolenjski list, je naletela na širok odziv, ideja o načinu zbiranja sredstev pa ima danes že veliko posnemovalcev. V lanskem letu je novomeška bolnišnica postala bogatejša za novo napravo v boju proti raku: z veliko pomočjo Obrtne zadruge Hrast so bili kupljeni staplerji za avtomatsko šivanje črevesja. Danes je že precej takšnih bolnikov, ki jim zaradi raka na danki ni več potrebno nositi nadležnih vrečk. Na kirurškem oddelku sta višji medicinski sestri Marta Gantar in Jožica Hudoklin pričeli organizirati srečanja bolnikov s stomo. Bolnike seznanjata z novimi tehničnimi pripomočki za nego stome. Zadnja novost, ki so jo sporočili na nedavnem občnem zboru Dolenjskega društva, je bila, da bosta dva zdravnika odšla na strokovno izpopolnjevanje na onkološki inštitut. Po njuni vrnitvi se odpira možnost, da bi tudi v novomeški bolnišnici odprli onkološki oddelek. Na tem zboru, ki sta se ga udeležila tudi predstavnika slovenskega društva, so prvič predstavili program »Slovenija 2000 in rak«, ki bo zelo dobra osnova gane društva. Poslej ga bo kot I nik vodil Alojz Simončič, social vec iz IMV, podpresednik jt ider iz Zavoda za sociaM Harlander iz Zavoda za soda cino in higieno, člani pa Mihaj Nika Lapajne, mag. Jana Fortu| Irena Gostiša, prof. Vlado Ču Jan Struhar. E E DISKOTEKA TUDI OB SREDAH OTOČEC — Vrata diskoteke na Otočcu so poslej odprta tudi ob sredah od 21. ure naprej. To je vsekakor naj- A VDICIJA lo manekenk in fotomodelov r jemo in zanimivo,«trdi doslej nejša manekenka Reklam studia pomembnejša novica za dobre in kvalitetne glasbe željne goste, kijih v otoški diskoteki vselej presenetijo še z bogatim programom. Tako bo tudi ob sredah, v soboto pa se nadaljuje žrebanje vstopnic za prvo nagrado, barvni televizor. Lumpert, kije pred dnevi takolč ljan Svinčnik največje bogastvo S Kompasom na »pustolovskem dopustu« v Gambiji la za koledar 91 'sevniške Lise pa vabi vse mlade, ki želijo pasj nekeni, na avdicijo, ki bo v sa 15. uri i’ Domu JLA v Novent »Zberite pogum, svet mode mol čakuje ravno vas!« (Foto: M. /d NOVO MESTO — Novembra in decembra na vroče poletne dni in na kopanje v morju že čisto pozabimo. Pomislimo le še na sneg in smuči. Renata Mikec, voditeljica programa na Studiu D, sije s svojim fantom Francijem sredi novembra omislila drugačen dopust. Priajvila sta se na »Pustolovski dopust«, ki ga je agencija Kompas pripravila v Gambiji, eni najmanjših afriških držav. Bila sta med deseterico Slovencev, ko so skupaj z avstrijskimi potniki sedli v letalo in se prek Kanarskih otokov pripeljali v to skrivnostno državico v zahodni Afriki. želo, da vzame s seboj čimveč svinčnikov,« pripoveduje Renata in dodaja: »Slovenci bi se turizma lahko učili v tej deželici. V desetih dneh ni bilo turistom niti za trenutek dolgčas. En dan safari s kosilom in piknikom daleč stran od civilizacije pa večer afriške folklore, lov na velike krvoločne morske pse, po stopinjah televizijskega Kunta Kinte in še mnogo drugega je bilo. Seveda je v teh mrzlih dneh bilo najprijetnejše kopanje v 28 stopinj ogretem moiju s peščenimi plažami.« Večina domačinov se ukvaija z doma- drugi niso izpolnili obljub. Na TV Slovenija so zadnje čase zanimive samo politične oddaje. Obostali program se je spotaknil Albin iz Škocjana. Motijo ga predvsem neokusne reklame celjske Kovinotehne, ki so tako »nemogoče, daje komaj mogoče«. »Ko se že zavzemamo za samostojno Slovenijo, bi lahko uporabljali vsaj slovenski jezik, ne pa spakedranščine, s katero sc posmehujemo sami sebi,« je dejal. Mali jezikoslovec je tudi Željko iz Suhoija, ki ga zelo zelo tišči »šešir« na glavi. »Dokler bo Slovenec pokrival Šešir iz Škofje Loke, bomo še srbski hlapci!« je pomodroval. Materi treh šoloobveznih otrok iz Gradca v Beli krajini se ne zdi prav, da Romana Kranjčan na 45-minutni program odnese mesečno plačo navadnega delavca. Podzemeljski osnovni šoli zato predlaga, da bi našli kakšno bolj poceni razvedrilo za otroke. Seveda se ravnatelj Tont Gašperič s tem ni mogel strinjati. »Po letu dni so otroci zdaj prvič plačali 20 din vstopnine, čeprav imamo vsako leto vrsto uglednih gostov. Na šoli naredimo vse, da otroci ne bi imeli stroškov tudi ob vsakoletni operni ali gledališki predstavi. Samo zato, ker obiskujejo podeželsko šolo, pa jih ne bi smeli prikrajšati prav za vsako kulturno prireditev,« je pojasnil. B. D. Pristali so kar sredi glavnega mesta Ba-njula, ki bolj spominja na večjo vas, v kateri so zidane stavbe le hoteli za turiste. Hišice domačinov so povečini iz gline, krite z bambusom. Asfaltnih cest ne poznajo, čeprav je nekaj avtomobilov, ki jim ni potrebno spoštovati prometnih znakov. Klasičnih trgovin ni, saj domačini vse pridelajo doma. »Najbolj prijazni in ljubeznivi so otroci, za svinčnik in košček belega papirja naredijo vse. V tej državici je svinčnik največje bogastvo in porok, da bo otrok lahko odšel v šolo. Zato svetujem vsakomur, ki bo odšel v to skrivnostno de- čo obrtjo. Izdelujejo ali pa samo prodajajo izdelke iz lesa. Še posebej so zanimive grozljive črne maske. V notranjosti države sta plačilno sredstvo še vedno denar in ovca. Domačini se poročajo že pri 13 letih, povprečna življenjska doba je le 30 let. Družine imajo do 30 otrok, možje pa največ pet žena. J. P studio St' Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista PUSTOLOVSKI DOPUST — Renata Mikec na enem od izletov po deželi Kunta Kinte. (Renata je na sliki v sredini) Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lesb FRANCU ZUPANCU iz Srednje vasi v Bohinju. Čestitamo! Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je ta teden taki (I) Očetova navadica — HENČEK 2 (4) Nekje je zrasla roža — SPOMIN 3 (2) Premlada za ljubezen — NAGELJ 4 (6) Ko praznuješ rojstni dan — VESNA 5 (3) Merkaj se, ljubica ANSAMBEL L. SLAKA 6 (5) Čas beži — ANSAMBEL T. HERVOLA 7 ( ) Vesela polka — ANSAMBEL 1. PUGUA 8 (7) Srce. ne joči več — ŠTAJERSKI VRELEC 9(10) Nocoj si povejmo - VESELI ZASAVCI 10 (9) Praznik muzikantov — ANSAMBEL LIPA Predlog za prihodnji teden: Napolnimo čaše — ANSAMBEL J. ŠUMA! 5 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto >••kozertja ••••••••••••••••••• ••••• • •«« NEKAJ BO PA LE OSTALO PO NAŠE MONOMUZIKAL »PO ČEM JE SLAVA?« SEVNICA — Zveza kulturnih organizacij v Sevnici prireja v soboto, 15. decembra, ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica gostovanje monomuzikla Po čem je slava. To je glasbenozgodovinska vznemirljivka za eno damo in eno godbo, ki jo sestavlja en gospod. RDEČI BARON V ČRNOMLJU Kot podrepna muha se je Fritz zapičil v spremembe našega osnovnošolskega sistema — V bodoče trajati pri fas osnovna šola devet let? — Šolski minister pravi, da bo tako. — Bravo! Kot v Avstrija Vi imeti tudi notranja deferenciacija? — Menda se bodo učenci v petem, šestem razredu že morali odlo- ČRNOMELJ V soboto, 15. decembra, bo v diskoteki grad skupina Rdeči baron, kjer bo predstavila svojo novo plošče). — Uvedena bo mala matura Tako vsaj je slišati — V A vstrija že tako biti — Srednješolci bodo opravljali tako vsaj je načrtovano, tudi mednarodno maturo. —- Jaz praviti kot v A vstrija — Učenci iz težjih osnovnošolskih programov bodo nadaljevali šolanje v gimnaziji — Tako kot v A vstrija . ,-r- Oni iz lažjih P<* bodo šli v tako morali vsi tudi tisti ki se bodo odločali za obrtnike, nadaljevati šolanje v enoletnih, dveletnih, triletnih in štiriletnih programih. — Kot bi postavili indigo pod avstrijska osnovnošolska zakon. — Slovenska osnovna šola bo avtonomna vpliva na življenje šole. kot so , imeli doslej. — V A vstrija imeti klube starše ij — Slovenska osnovna šola mon postati privlačna zanimiva konku renčna — Isti A vstrija! — Nekaj, Fritz, pa bo le našega balkanskega — Praf zanimati me — kaj? čiti, ali kanijo nadaljevati šolanje po težjem ali lažjem programa imenovane strokovne šole. — Fantastično! Tako biti tudi v , ' idr Isto biti v A vstrija A vstrija -rr Po devetletnem šolanju bodo — Tudi avstrijska biti — Ravnatelj v slovenski osnovni šoli bo v glavnem pedagoški vodja — Plače učiteljev, ki so naj) '—Jaz imeti občutek, da posluša- trikrat manjše od plač avstrijski ti o avstrijskem volksšolskem sistem, učiteljev! — Starši bodo imeli veliko več TONI GAŠPl • •