Avstrijska zutsanja politika. Nafielnlk avstrijskega generalnega štaba, Konrad pl. Hecendorl je v Setrtek, dne 30. novembra od,ložil svojo službo, ker se ne strinja s politiko ministra za zunanje zadeve, z grolom Erentalom, Ta dogodek nam je razjasnil, da se v visokih in odločilnili krogih na&e države ne strinjajo vsi z Erentalovo politiko, posebno pa ne vojaški krogi. Načelnik generalnega Šlaba je namreč oseba, ki ima govoriti prvo besedo o našem vojaštvu, in Konrad pl. Hecendorl se je zaradi svojih vrlin smatral tudi za našega vojskovodjo, ako bi bila naša država prisiljena kje na vojsko. Posebno se je odlikoval z vojaškimi pripravami <ob, priliki osvojitve Bosne in Hercegovine, Katere je izpeljal tako izborno, da se mu Je cudil ves svot. Pri naši armadi, vojakih in Častnikih, je bil Konrad izrodno priljubljen, naravnost oboževan. Grol Erental zagovarja svojo politik.o, ki obstoja v tem, da smo v tesni zvezi z Nemčijo in Italijo. Zveza z Nemčijo pa ni toliko potrebna nam, kakor Nemčiji sami, ker te držav& nih<5e drugi ne mara za zaveznika. Zveza z Italijo pa za nas nima mnogo vrednosti. Italija ne mara nas in mi ne Italije.. Zato straži Italija svojo mejo pred ljubira avstriiskim zaveznikom, a tudi rai imamo ob celi meji proti italijanski državi od GoriŠke do Tirolske vse polno vojaštva^ gotovo ne iz samega prijateljstva in zaupanja, Zveza z Italijo nas stane toliko, kakor da bi ž njo ne bili zvezani, in zato tudi Konrad Hecendorf za to zvezo ni maral.. Kaj pa je hotel? Sedaj ropa Italija v Alriki Tripolitanijo. Ne godi se ji najboljše, toda skoro gotovo je, da bo, četudi po dolgem in težkem boju, nazadnje vendar dosegla svoj cilj, kajti nitiče noče priti Turkom na pomofi. Ko pa bo imela Italija Tripolitanijo pod svojim širokira roparskim klobukom, potem se bo poželjivo ozrla po drugi deželi, na katero je že dosedaj obra6ala svojo pozornost. Ta dežela pa ne leži v Afriki, ampak za našim hrbtom, za Bosno-Hercegovino, torej na Balkanu, in se imenu]e Albanija ter spada pod TurSijo. Italijani sami trdijo, da hočojo imeti to deželo. 'Ako bi se jim to kedaj posrefiilo, potem bi imela Avstrija strašno slabe čase. Adrijansko morje, po katerem se razvija naša trgovina, bi bilo italijansko morje, zaprto za naSo trgovino in vojaško brodovje. Mi bi postali vjetniki Italije in da razrušimo kletkot v katero bi bili zaprti, morali bi z vojsko. Zato je pametiio, in Konrad pl. Hecendorf je bil baje tega mne- nja, sedaj uporabiti priliko, ^o sta si TurSija in Italija v laseh, ter se zvezati z Rusijo in sporazumeti zaradi Albanije. Sedaj bi se dalo to doseči bržkone brez prelitja krvi, in <3e bi bil tudi odpor, vendar ne tako velik, kakor bo kedaj pozneje, ko bosta Italija iu Tureija brez vojske. Konrad pl. Hecendorl ]e zagovarjal torej nove zveze, ki bi nam bile porok, da se nam Italija ne bp naselila za hrbtom. Grof Erental pa noSe pustiti prijateljstva z Italijo, ki nam pride zaradi vednega oboroževanja tako drago in ne bo imelo trajnosti. Za sedaj je zmagal Erental in odstopiti je moral Konrad pl. Hecendori. Ali je s tem boljSe poskrblieno za bodoenost in mirni razvoj naše Avstrije, to je drugo vpraSanje.