Poštnina plačana v gotovini
Leto XIX.
»U1
H H I
^B	^B	_^^B
leta	■	■	^^BB	H	H	^^B|	H	H
mesečno 15 Din; za ino-	^
zemstvo: 210 Din. ^ Pia- JI	_	•-■-•■-.	-
ea in toži se v ^ubijani Časopis za trgovino, industruo. obrf in denarništvo
Številka 3.
Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
fZf)df«> vsak torek, če-‘____ H,Q	trtek	in	soboto
Ljubljana, torek 7. januarja 1936
Pena posamezni 4>CA VC,m številki Din ■
Pretirani centraiizem kar naprei
Na drugem mestu objavljamo besedilo o definiciji zadrug, kakor ga je sprejel skupščinski od-kor za proučevanje osnutka novega ^družnega zakona. Ne bomo se spuščali v to, če je skupščinski odbor dobro ali slabo določil pojem zadruge, Čeprav bi bila v tem vPrašauju debata najbrže zelo hvalna, temveč opozoriti hočemo le na dvoje določil v tej definiciji, 'lako se glasi v 7. točki, da zadruga sme v primeru elementarnih bezgod nabavljati proizvode tudi °d nezadružnikov, da pa daje dovoljenje za te nabave kmetijski minister. V 8. točki pa se pravi, a smejo zadruge po izrečnem dovoljenju kmetijskega ministra izjemoma prodajati tudi postranske Potrošue predmete, nabavljene od nezadružnikov.
Torej minister sam more dovoliti izjeme od pravila! Je to tipi-een primer onega pretiranega centralizma, zaradi katerega tako S|lno trpi ekspeditivnost naše jav-,le uprave. Kajti jasno je, da se Ul°ra vsaka rešitev tudi najbolj fnost&vne zadeve silno zavleči, če lp kompetenten za njeno rešitev sele minister.
celo pa je napačno, kadar se rešitev s to določbo tako zelo zavlačuje, če gre za elementarno nezgodo. v takem primeru je hitra 15 skoraj takojšnja odločitev edi-a rešitev, mesto tega pa bi za-, ruga, ki bi bila zbog nepriča-ovane elementarne nezgode pripona, da takoj tudi za zniža-110 ceno proda svoje proizvode, •Norala najprej poročali v Reo-^rad Glavnemu zadružnemu save-in gele na njegovo priporočilo
bi o
stvari odločil kmetijski mini-
er. Prodno pa bi to dovoljenje t^slo, bi moglo zaradi elementarne nezgode že vse blago zadruge propasti. I u se torej še posebno jasno vidi. kako silno napačno je, č® mora za vsako malenkost odločevati šele minister v Beogradu.
Pri tem pa nastaja iz tega pretiranega central izina še druga ne-^Nrnost. Tudi najbolj delaven in J olj verziran minister ne more Poznati vseli stvari, ki se tičejo b.egovegn resora. Čim bolj je mi-Nster zaposlen z malenkostnimi “Nevami, tein manj mu ostaja ča-*a 7-a res važne zadeve. Zaradi te Pienatrpnnosti s posti je minister edno bolj odvisen od svojega Nradnistva. ker je hočeš nočeš na-ezan na niegove referate. Tako Preobloženost ministrov s posli dejansko manjša moč ministra. ^eea pa moč visoke birokracije. — zakonodajalec, ki je hotel s tPm.
a fe prepustil vsako mn leme ost ministru v odločitev, utrditi moč rNmistra, je v resnici njegovo moč Zn,an.jšal in deiansko vso mnč PrePUSti| visoki birokraciji
V tem pretiranem centralizmu “a .i® tudi velika krivica za vse rebivalstvo, ki živi daleč od pre-g° N’00- Če v vsaki stvari odloča t;^ad. potem so dostikrat po-e me tudi osebne intervencije v Ud' ^sab‘a Pot v Beograd pa tni r,a,?a 'n marsikatera zadruga st roško v sploh ne zmore. Obr-
:‘la f b.° Za‘o na poslanca svoje-okraia, da on intervenira v •teni zadevi. Posledica tega ie, Ro v«i noslanci z intervencija-
vencije že skoraj edino delo poslancev. Za zakonodajno delo poslancem niti časa ne preostaja iu zato ni redko, da ostanejo vsi debeli zakonski osnutki neprečitani. Ni se seveda potom čuditi, če celo poslanci sami zastrme, ko čitajo kasneje, kakšne zakone so vse sklenili.
Tožimo o slabi kvaliteti dela poslancev, a istočasno se dopušča, da so poslanci z intervencijami tako preobloženi, da je človeško čisto nemogoče, da bi istočasno opravljali tudi svoje dolžnosti za-
konodajalcev. To bi mogel storiti le poslanec, ki bi se požvižgal na ;vse intervencije, toda ta bi se potem moral tudi zavedati, da je bil zadnjikrat izvoljen. Kajti danes je tako, da je intervencija glavna dolžnost poslanca. To od njega kategorično zahteva še vedno veljavni pretirani centralizem.
Ne na zadnje pa je treba opozoriti še na drugo veliko nevarnost, ki se odpira s tem pretiranim centralizmom. Čim več intervencij je potrebnih, tem širša možnost zaslužka je za razne posrednike.
Kdor ima k... t	,	t«j,a
'	.<	>' i r-
«-. (•, l V i f \ i» \ . .ta naj raje tudi intervencijo, opusti.
Vsa dežela zahteva čistost uprave, ki pa bo ostala nedosegljivi ideal, kadar pretirani centralizem na vseli koncih in krajih pospešuje intervencije. Ne samo ekspeditivnost, temveč tudi čistost uprave ubija pretirani centralizem in zato naj izgine. Najmanj, kar se mora zahtevati, pa je toj da izgine vsaj iz nov iti zakonov.
Apel na davčno
Zmanišani dohodki zahtevalo tudi olaišanie
davčnega bremena
da
• V T IIl■ IJ«-
Preobloženi, da postajajo inter-
Od zlomljenega narodnega gospodarstva ne more živeti ne narod in ne država. Dolgotrajna gospodarska kriza pa je naše gospodarstvo zlomila in to sta zlasti občutila trgovina in obrt. Statistika Zbornice pravi, da je padlo število trgovin in obrtov samo v zadnjih štirih letih za skoraj 7000. to je za celo petino, dočim je odstotek pri trgovini sami še znatno večji. Da se to nazadovanje trgovin in obrtov pravilno oceni, je treba upoštevati, da se je začela velika selekcija že takoj po končani inflaciji in da so vsa po vojni ustanovljena nesolidna trgovinska podjetja propadla že davno pred začetkom svetovne gospodarske »tiske. Večina podjetij, ki so propadla v zadnjih št i rili let iti, je prvo težko preizkušnjo že uspešno prestala in zato se more brez vsega trditi, da bi v normalnih časih ta podjetja obstojala še danes. Izredne razmere, ki so znižale ljudem zaslužek, so tudi znižale promet v trgovini in zato je dobiček vseli podjetij po vrsti padel. Ker pa se plačuje pridobnina od dohodka, zato bi se morala tudi ta v istem razmerju z dohodkom znižati. Mesto tega pa se je v Sloveniji zvišala, in sicer v tako znatni meri. da je postalo tudi davčno breme eden od bistvenih vzrokov za propadanje trgovine in obrta. Davčna uprava je s lem povišanjem pridobninp ne samo povzročila težko narodno gospodarsko škodo, temveč silno tudi škodovala sebi. Kajti vsako znižanje števila davkoplačevalcev pomeni tudi znižanje davčnih dohodkov. Čisto nemogoča je misel, da bi mogli oni, ki so se iz krize se nekako rešili, plačati davke tudi za one. ki so propadli. Neizprosna logika pravi, da ni drtmp-ffa izhoda, ko da padcu zaslužka sledi tudi znižanje davkov.
Da je zaslužek moral pasti, dokazuje cela vrsta ugotovljenih dejstev. Ponovna redukcija uradniških plač je morala znižati odjem v trgovinah. Znižanje premogovnih dobav je samo v rudarskih re-v"'jih znižalo mezde za 120 milijonov dinarjev. Ta izpadete se pozna v vsem gospodarskem življenju Slovenije, kakor je Slovenila težko, občutila, da je od 1. 1030. izgubilo okoli 20.000 delavcev svoj zaslužek. Kriza na denarne1'1 trgu je onemogočila nadalje vsak kredit, a brez kredita ne more živeli trgovina. Obrestna mera je ostala še nadalje mnogo previsoka, da ni več v nobenem razmerju z zmanjšanim prometom. Deset in več odstotnih obresti v današniih časih sploh ni mogoče zaslužiti.
Kmečka zaščita je poleg tega še posebej pritisnita trgovce in obrtnike, da niso mogli dobiti denarja za svoje blago, ki so ga pa na drugi strani morali promptno plačati.
Vrhu tega je bila cela vrsta trgovinskih panog zadeta še posebno občutno. Sankcije in že preje zvišane italijanske pristojbine so ubile lesno trgovino, monopoli šolskih zvezkov ’in knjig so udarili grafično stroko, knjigoveze, knji-gotrž.ce in založnike, manufaktur-na trgovina je nazadovala zbog vedno številnejših tvorniških prodajalcu. podeželske trgovce so uničevali še naprej konzumi in nabavljalne zadruge, vedno bolj rastoče krošniarstvo pa je sploh v vseh trgovskih panogah reduciralo zaslužek v tej meri, da je ogrožen sam obstoj* trgovin. Novi davki, nove občinske daiatve, pri tem pa neprimerno manjše obdačenie vseh glavnih konkurentov trgovine, ko industrijskih prodajalen in konzu-mov, vse to je končno privedlo do tega. da je trgovina nazadovala na vsei črti.
Vse to so dejstva, splošno znana
in neštetokrat že poudarjena dejstva in čas je, da jih uvažuje že enkrat tudi davčna uprava. Zato pričakujemo od davčne uprave, da bo vsaj v petem letu krize ta dejstva upoštevala in svojo odmero prilagodila dejanskim razmeram, ne pa oni sliki, ki jo rišejo o stanju trgovine • nekateri nepoučeni gospodje za zeleno mizo.
Tudi davčna uprava se mora zavedati. da se danes trgovina bori za svoj gol obstoj in da bo padlo število davkoplačevalcev iz vrst trgovstva naravnost strahotno, če se ne bo davčno breme omililo. Tudi v interesu davčne uprave je. da se ohranijo eksistenčni pogoji trgovine, zlasti še. ker daje trgovina davčni upravi najboljše davkoplačevalce. Čas je zato. da davčna uprava tudi z dejanji dokaže, da to resnico prav razume in da bo s pravilno davčno odmero omogočila trgovcem, da zaslužijo to. kar potrebujejo za sebe in za — davke. V novem letu naj zato davčna uprava krene na pot zdrave in gospodarstvu koristne davčne politike.
Pol miliiona iameevine
bi morali plačati upravni svetniki bank po novem trgovinskem zakonu
V i Narodnem blagostanju« je opozoril dr. Mogan na nevarno določilo novega načrta trgovinskega zakona, ki bi mogel imeti za naše denarne zavode prav težke posledice. Tako se glasi 2. odstavek S '294 novega osnutka trgovinskega zakona takole:
; Pri družbah, ki se bavijo s kakršnimikoli bančnimi posli ali poleg drugih tudi z bančnimi posli, mora vsak član uprave, razven če je imenovan od javnopravnega telesa, ali kdo drugi zanj, razven družbe same, položiti pri enem od v 1!)G naštetih zavodov (to ije Narodna banka, Poštna hranilnica, Drž. hipotekarna banka in Priv. agrarna banka) jamčeviiio, ki znaša za posameznega člana uprave pol odstotka osnovne glavnice in n;> more biti za posameznega člana manjša od 100.000 Din in ne moro biti višja od pol milijona dinarjev. Ta jamčeviua se mora plačati ali v gotovim ali pa v vrednostnih papirjih, v katere se sme nalagati premoženje mladoletnih.
Jamčeviua služi- družbi, delničarjem in upnikom v zavarovanje njihovih terjatev na podlagi odgovornosti članov, uprave. Jamče-vina se vrne položitelju po preteku treh mesecev, ko je bil v trgovinskem registru izbrisan kot
član uprave, če ni bila med tem vložena tožba zaradi realizacije te terjatve.«
Dne 13. novembra je bil Narodni skupščini predložen osnutek trgovinskega zakona, in sicer ne v celoti, temveč samo nekako polovica. Malo preje so dobile nekatere gospodarske organizacije (ne pa tudi časopisi) besedilo osnutka, toda brez oficialne razlage. Ta se je mogla dobiti šele iz stenografskih zapisnikov Narodne skupščine po 13. novembru. Takoj nato je bil v skupščini izvoljen odbor, ki je že sprejel večji del osnutka, te dni pa smo čitalj v listih izjavo predsednika skupščine, da bo trgovinski zakon do konca januarja od skupščine tudi že sprejet. Že samo iz teh par vrst izhajajo naslednji upravičeni očitki:
1. Ni prav, da se trgovinski zakon predloži v oddelkih, polovica takoj, polovica pa kasneje. S tem se ustvarja nezdravo stanje, da je v veljavi istočasno polovica starega in polovica novega trgovinskega zakona. Zakon pa mora hiti ena celota in brez dvoma 1h> nastalo polno težkoč, če se na dej starega
. zakona nalepi del novega.
2. Niti javnost, niti zainteresirani krogi niso imeli niti prilike niti
možnosti, da se brez razlage dobro seznanijo z določili osnutka.
Citati brez razlage določita zakona — ki ima nič manj ko 513 paragrafov, da bo imel ves zakon brez pomorsko-trgovinskega verjetno nad 1000 paragrafov, kar je čisto gotovo preveč, po znanem izreku, da bodi zakon kratek (lex brevis eslo!) — je mučen iu sterilen posel.
3.	Izdaja trgovinskega zakona je v vsaki državi pomembno in za velik del prebivalstva naravnost življenjsko važno delo. Javnosti in zainteresiranim krogom se mora dati čas in prilika, da se seznanijo z osnutkom in razlago, prav to možnost pa morajo imeti tudi člani zakonodajnega telesa. Nikakor ne zadostuje čas od 13. novembra, ko se je sploh šele zvedelo za razlago iu do konca januarja, ko bo |>o besedah predsednika skupščine zakon že tudi izglasovan.
Samo tako je mogoče, da sem od mnogih zainteresiranih osel), ki sem jih vprašal, če jim ije znano, da bo zahteval novi trgovinski zakon od članov uprave bank jam-čevino v višini pol odstotka, toda ne manj ko 100.000 Din, dobi! za odgovor, da o tem sploh nič ne vedo.
Ni treba dosti razlagati, kaj pomeni takšna odredba. Naše banke \ oliko ko male, In bile brez u p ra ve ali z drugimi besedami, sploh ne bi mogle obstojati.
Kdo bi vendar mogel v manjših zavodih v sedanjih časih krize položili kar 100,000 Din ijamčevinef V velikih zavodih pa bi la znesek narasel na 250 do 300 tisoč in tudi do pol milijona. Vemo, da je v upravi tudi večjih zavodov malo kapitalistov, mnogo več pa oseb. ki sicer nimajo velikih kapitalov. a imajo ugled, sposobnost in položaj in poleg tega tudi odlične osebne lastnosti, kj so jamstvo, da bodo dobro in pošteno upravljali zavod.
Ce pa stopi v veljavo citirano določilo o jamčevini, bodo vse te osebe morale izstopiti iz uprave in čisto negotovo je, če ho kdo drugi sploh hotel stopiti na njih mesto.
Pri tem pa se ne sme pozabiti, da bo novi zakon že itak zelo poostril odgovornost članov uprave.
Uzakonjenje te<-a določila bi popolnoma onemogočilo obstoj iu poslovanje zasebnih bank v naši državi. Kaj bi to pomenilo za vse naše nai-odno gospodarstvo, ni treba posebej naglasa ti.
To opozorilo na vsak način zasluži vsaj to upoštevanje, da se trgovinski zakon ne I»o sprejel z naglico, ki je v naši zakonodaji žal tako zelo priljubljena, a brez. potrebe.
Vojna bo privedla Italijo v gospodarski polom
Gospodarski urednik Dailv Te-legrapha« piše, da znašajo vojni izdatki Italije do sedaj od 300 do 4(10 milijonov Funtov, to je do 1)0 milijard dinarjev. Po računih ameriškega konzula v Rimu pa /naša proračunski deficit Italije v prvih troh mesecih tekočega proračunskega leta 28,7 milijona funtov. Samo za prevoze skozi Sueški prekop je plačala Italija do 25. septembra t. 1. nad 340 milijonov dinarjev. Angleški list zaključuje svoja izvajanja z mnenjem, da bo vojna spravila Italijo v tako brezizhoden finančni položaj, ki ho napravil vojni prej konec, kakor pa bi si kdo mogel misliti.
Kal le zadruga
Po odobrenem osnutku novega zadružnega zakona
Skupščinski odbor za proučevanje nevega osnutka zadružnega zakona je imel dne 2. in 3. januarja sejo, na kateri je razpravljal predvsem o § 1«, ki definira pojm. zadruge in ki je eden naj važnejših paragrafov. Raziprave sta se udeležila tudi za vlado minister dr. Krek in pomočnik kmetijskega ministra Novakovič. Po daljši debati je bilo sprejeto naslednje besedilo § 1.
1. Gospodarska zadruga v smislu tega zakona je družba nedoločenega števila članov (zadružnikov) s spremenljivim številom deležev, v kateri sodeluje vsak član neposredno in ki s skupnim vodstvom poslov po načelu medsebojne pomoči dela za njih gospodarski napredek.
2. Zadruga se more baviti z vsakim neprepovedanim poslom, ki more povečati njene dohodke ali pa zmanjšati izdatke njenih zadružnikov ko tudi s posli za zdravstveni in kulturni dvig svojih članov.
3. Zadruga ali 6ploh ne daje zadružnikom poslovnega dobička ali pa ga deli le sorazmerno s poslom zadružnika za zadrugo.
4. Od poslovnih deležev more zadruga, če je dosegla dobiček, plačati obresti največ v višini eskontne obrestne mere Narodne banke. Če sprejema hranilne vlo-ge, potem obresti od deležev ne morejo biti višje kakor obresti od vlog. V nobenem primeru pa obresti za deleže ne smejo presegati 6 odstotkov.
5. Zadruga ne izplačuje članom upravnega in nadzornega odbora tantiem, svoj rezervni fond pa v nobenem primeru ne more razdeliti med svoje člane.
6. Zadruga posluje samo s svojimi zadružniki in s svojo poslovno zvezo, vendar pa more:
a) v kreditnih poslih jemati kredite, zadruga iz odst. 9. pa tudi sprejemati hranilne vloge od ne-zadrtižnikov. (0 tem odstavku pa še- ni padla odločitev.)
b) prodajati svoje proizvode in one svojih zadružnikov v predelanem in nepredelanem stanju tudi nczadružnikom;
c) v poslih zadružne nabave predmetov, namenjenih potrošnji svojih zadružnikov nabavljati te tudi od nezadružnikov, toda nabavljene predmete (razen mono-pi.lskih) ne sme prodajati neza-družnikom niti v nepredelanem niti v predelanem stanju;
č) v poslih zadružne proizvodnje ali predelave:
od nezadružnikov nabavljati zgradbe in druge predmete, potrebne za izdelavo in predelavo (stroje, aparate, pogonski material in podobno);
od nezadružnikov nabavljati surovine za izdelavo predmetov za potrošnjo svojih članov;
obrtniške zadruge morejo nabavljati od nezadružnikov material in surovine za predelavo in izdelke prodajati tudi nczadružnikom;
v zavarovalnih poslih opravljati protizavarOvanja do zneska svojih protizavarovanih glavnic;
d) v poslih skupne nabave in potiošnje prodajati zaboje (amba-lažo) ter pokvarjeno in poškodovano blago, ko tudi odpadke in postranske proizvode, ki se dobe pri zadružni proizvodnji ali predelavi in ki služijo potrošnji njenih članov. 0 vsaki takšni prodaji pokvarjenega ali poškodovanega blaga mora zadruga takoj obvestiti svojo revizijsko zvezo.
7. Od nezadružnikov za določen čas nabavljati proizvode v primeru elementarnih nezgod ali periodičnih ovir, zbog katerih ne bi mogla zadruga s proizvodi zadovoljiti potreb svojih članov. Dovoljenje za takšne nabave pa daje kmetijski minister po zaslišanju Glavnega zadružnega saveza.
8.	V svojih prodajalnicah poleg glavnega svojega proizvoda ali svojih zadružnikov prodajati tudi postranske potrošne predmete, nabavljene od nezadružnikov, brez katerih se glavni proizvod ne more uspešno prodajati. Dovoljenje za to daje kmetijski minister po zaslišanju Glavnega zadružnega m* veza—	—
a)	Zadruge za skupno predelavo in prodajo proizvodov svojih članov ne morejo te proizvode od
njih kupovati, temveč smejo te
Za carinik
Beograjske „Tn
Kakor znano, je bil na predzadnji plenarni seji Zbornice sprejet predlog predsednika Jelačina, da se pozove trgovinski minister, da Bprejine v svoj program tudi zahtevo po izvedbi carinske unije z Bolgarsko. Na to resolucijo je reagiral v »Miru« dr. Mustafov, ki je poudaril, da so Bolgari načelno za to unijo, da pa čakajo, kaj bodo na predlog Slovencev dejali še Srbi in Hrvati. Sam pa se je načelno zelo odločno izjavil ca unijo, ker njeno potrebo nič bolj ne dokazuje kakor to, da so vsi nepri-jatelji južnega slovanstva odločno proti carinski uniji. Staro pravilo pa je, da delamo naeionalno pravilno, kadar delamo to, česar nočejo naši narodni nasprotniki.
Sedaj je v božični številki »Tr-govačkih Novin« obširno odgovoril na predlog o ustanovitvi carinske unije med Jugoslavijo in Bolgarsko dr. Čedomir Gjorgjcvič, ki pravi med drugim:
Pri sklenitvi carinske unije se niti najmanje ne izpremeni notranji politični ustroj držav v carinski uniji. One se morejo politično urejevati po svojem okusu. V tem pogledu imajo popolnoma proste roke ter more zato biti s carinsko unijo zvezana tudi republika z monarhijo, demokratski režim z diktaturo. Pri politični uniji pa je stvar čisto drugačna. To je razlog, da je treba dati carinski in denarni uniji prednost pred politično.
Poleg tega bi se politični uniji uprle nekatere sosedne države, ker bi se z njo oslabilo sedanje ravnovesje. Poleg tega pa politična unija tudi ne bi bila mogoča brez večjih stresljajev in komplikacij. Carinska unija pa se more izvesti postopoma, da se niti ne bi njena izvedba dosti opazila, kakor je bila-tudi v preteklem letu izvedena v Nemčiji.
Ta carinska zveza bi bila v začetku nepopolna, vendar pa bi bila uvod v veliko balkansko carinsko zvezo, do katere bo moralo enkrat priti. Poleg tega bi ta zveza pomenila dejanski pristop Bolgarske v Malo antanto ali v Balkanski sporazum, če se ne bi Bolgarska odločila, da tudi formalno vstopi v eno teh zvez.
V gospodarskem pogledu se ustvarja na ta način večje gospodarsko ozemlje, kar bi bilo pomembno za gospodarstvo obeh dežel. Brez omejitev so na razpolago obema državama za izvoz vsa morja in vsa izvozna središča. Medsebojna zamenjava blaga bi postala živahnejša in večja.
S tem sodelovanjem pa bi se laže prišlo do močnejšega kulturnega, intelektualnega in socialnega zedinjenja ter bi se v tem pogledu medsebojni vpliv znatno dvignil.
Razvoj zadružništva, ki je začelo dvigati, organizirati in izobraževati zlasti narod v vasi, bi se potem pospešil v še hitrejšem tempu.
Kakor je že omenil g. dr. Mustafov imamo različne trgovinske pogodbe s tujimi državami, razne preferenciale in kontingente. Vse to bi se moralo poenotiti, da bi na vse zadnje na isti način kupovali od tujine in ji prodajali.
proizvode »prejemati le za skupno prodajo. Zadruga pa more dajati zadružnikom ca te prodaje pred-jeme.
b)	Pristojna revizijska zveza mo-re izjemoma na podlagi utemeljene zahteve zadrug (poslovne zveze) dovoliti odstopanje od teh pravil ih dovoliti zadrugi, da more od svojih članov kupovati tudi njih proizvode, če prevzemajo člani upi avnega odbora in poslovodje zadrug (poslovnih zvez) selidame jamstvo za morebitne izgube, ki bi
:o unijo
lovaike Kovine*" pc liublianske zbornica
Sama carinska unija pa bi vplivala tudi politično na boljše ed-nošaje med obema državama in narodoma. Na vseh' poljih bi se začelo delo za sporazum. Pa tudi z manjšimi državami bi postali stiki boljši.
Nazadnje pa je treba tudi poudariti, da je še povsod carinska unija privedla tedi do denarnega edinstva, da denarne unije. Tako* bi se odpravila tutli sedanj razlika v valutnih in denarnih vprašanjih, o kateri govori dr. Mustafov.
Nadejamo se, da so tudi politične razmere v obeh državah ugodne za reševanje tega vprašanja, ker se niso za to izjavili samo široki sloji naroda, temveč tudi vladajoči krogi. Zato apeliramo na obe vladi in na predstavništva obeh držav, ko tudi na javno mnenje obeh narodov, da usvoje in izvedejo ta rešilni način konsolidacije in skupnega napredka vseh Južnih Slovanov.
Pri tem pa pripominjamo, da se more iti v konsolidaciji in napredku južnega slovanstva ter Balkana s Češkoslovaško tudi po obratni poti: da se ustanovi najprej denarna unija z izdajanjem skupnega denarja na skupni kovinski podlagi. O tem smo že pisali lani.
Pred novimi trgovinskimi pogajanji
Kakor se poroča iz Beograda, se bodo v januarju začela trgovinska pogajanja z raznimi državami. Tako se bo ob priliki sestanka Balkanskega sporazuma v Bukarešti v sredi januarja skušala doseči nova trgovinska pogodba s Turčijo, da se nam povišajo uvozni kontingenti. Pripravljalna pogajanja so se že vodila v Ankari.
V Bukarešti se bodo začela tudi trgovinska pogajanja z Grčijo, ker je bila stara [»ogodba podaljšana le do srede januarja. Misli se, da bodo ostala določila glede plačilnega prometa neizpremenjena, da pa ee bodo izpremenila ona glede zamenjave blaga.
Glede novih trgovinskih odnoša-jev s Češkoslovaško in Romunijo se bodo začela pogajanja ob priliki sestanka Gospodarskega sveta Male antante, ki se začne dne 24. februarja v Pragi. Predvsem se bo skušala doseči z Romunijo trgovinska pogodba širšega obsega od sedanje.
Kakor je razvidno iz zadnje izjave trgovinskega ministra dr. Vrbaniča, pa se pripravljajo tudi trgovinska pogajanja s Španijo in Švico. Da bi bile naše trgovinske zveze z drugimi državami čim bolj živahne, se pripravlja tudi reorganizacija Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
Zanimiva razsodba zaradi nelojalne konkurence
L. 1931 je začela subotiška tvrdka Mautner Edniund, Jugoslovanska delniška družba za proizvajanje in trgovino s semeni ostro konkurirati ljubljanski trgovini s semeni Mnkso Sever in Komp. Subotiška tvrdka je šla v svoji
uradi tega nastale ter bi bili zaradi teh izgub v nevarnosti poslovni deleži zadružnikov ali pa če bi se morale izgube pokriti c realizacijo jamstva zadružnikov.
*
Is tega besedila se vidi, da je sicer v načelu varovano zadružno pravilo, da pa je za nabavljata« zadruge in konzume polno vratc odprtih, da bodo mogli na-široko prodajati svoje blago tudi neza-družnrkom.
akelio
Vedno pa je treba misliti na to m delati na to, ne samo glede južnega slovanstva, temveč tudi glede odnošajev Češkoslovaške z Balkanom. Vse kaže, da bi po tej poti laže prodrli.
Nadejamo se, da bodo gospodarski krogi v vzhodnem delu Jugoslavije za carinsko tjužno-slovansko ..unijo in da se bodo Hkjtivno pridružiti pokretu ljubljanske trgov-sko-industrijske zbornice. Tako bo vsa zadeva izhajala od najbolj odločilnih lijudi za to vprašanje.
Moramo zagotoviti mir in bodočnost bodočih pokolenj Jugoslovanov in drugih Balkancev s Ceho-slovaki, ker ta pokolenja zaslužijo, da se jim zapusti mirna in zagotovljena bodočnost, da bi se mogla bolj posvetiti drugim vprašanjem, ki tišče današnje človeštvo in da bodo mogli odpraviti bedo, pod katero trpe veliki deli širokih slojev naroda. Zato je potrebno, da začnemo pripravljati veliko dobo južnega slovanstva in Balkana v zvezi s Češkoslovaško in reči moremo, da je zelo verjetno, da bo ta doba tudi nastopila.
Te velike dobe ne mdrejo dati vojne in razprtije, temveč edino sporazumi in tesno sodelovanje. Na to Balkanci nikdar ne smojo pozabiti, kar pa danes še mnogokrat pozabljajo.
konkurenci tako daleč, da je začela prodajati zavojčke s semeni mesto po tedaj običajni ceni, zavojček za poldrug dinar, zavojčke po pol dinarja, da je imela pri tej ceni očitno izgubo. Proti tej konkurenci je nastopila tvrdka Secer in Komp. ter tožila tvrdko sodišču zaradi nelojalne konkurence in za povračilo škode v višini 150.000 dinarjev, ki jo je imela zaradi te nelojalne konkurence. Pred okrožnim sodiščem v Subotici je bila nato razprava zaradi tožbe ljubljanske tvrdke in sodišče je tožbi v polnem obsegu ugodilo in obsodilo subotiško tvrdko na plačilo odškodnine v višini 150.000 Din ljubljanski tvrdki. Proti tej razsodbi se je nato pritožila subotiška tvrdka na apelacijsko sodišče, ki je te dni razsojalo o tej tožbi. Po govorih zastopnikov obeh strank je apelacijsko sodišče v celoti potrdilo razsodbo okrožnega sodišča in obsodilo subotiško tvrdko na plačilo odškodnine v višini 150.000 Din. Razsodba je postala s tem pravomočna in subotiška tvrdka bo morala plačali.
Carinski dohodki v 1. 1935.
Carinski dohodki so se gibali v primeri s prejšnjim letom takole:
	1934	1935
	v milij. Din	
april	54-98	6V36
maj	54-99	6f54
junij	55'64	51-74
julij	48‘07	54-03
avgust	56-88	56-54
september	61-48	60-29
oktober	62‘99	74-68
november	57‘53	67-80
do 20. decetjibra	33’19	45*85
skupno	485‘50	533-87
Carinski dohodki so se torej v letu 1935 povečali za 48"07 milijonov Din ali za 9‘8 odstotka.
PifitiČM vesti
■Bukov* Slovaška ljudska stranka bo vstopila v vlado ter bo v ta namen izvedena rekonstrukcija čsl. vlade. Ustanovljeno bo tudi novo ministrstvo za narodne manjšine.
Največji dogodek preteklega tedna je bil govor predsednika Roosevelta, ki ga je preči tal ob otvoritvi ameriškega kongresa. V svojem govoru je Roosevelt najprej opisal položaj v Evropi in dejal, da so zlasti mali narodi v Evropi iskreno za mir, a v večnem strahu, da jih mogočnejši narodi ne napadejo. Zato je razorožitev nemogoča. Glavna nevarnost za mir pa izhaja od avtokratskih režimov, ki verujejo v neki zakon meča in pesti in ki z izkoriščanjem nizkih instinktov ženejo narode v vojno. Večina narodov pa Je za mir, ki ga ogražajo samo oni narodi, ki hočejo iz golega egoizma doseči nadmoč nad drugimi narodi. V takšnem položaju je naloga Združenih držav Sev. Amerike, da so strogo nevtralne in da ne store nič, kar bi moglo ohrabriti izzivalce miru. Glavna skrb demokratičnih držav mora biti, da preprečijo obstoj in nastajanje novih avtokratičnih režimov. Amerika zato ne sme podpirati nikogar, ki povzroča vojne konflikte ter mu ne sme dobavljati nobenega blaga. Roosevelt je v svojem govoru tudi jiodčrtal, da so njegove besede dovolj jasne, da vsakdo lahko razume, na koga merijo.
Govor Roosevelta je sprejel kongres z največjim odobravanjem in nobenega dvoma ni, da bo kongres sprejel zakon o nevtralnosti, čigar glavne določbe bodo: Predsednik more prepovedati izvoz slehernega blaga v vojskujoče se države. Tudi vse finančne transakcije z državljani držav v vojni bodo prepovedane. če bi kateri ameriški državljan vseeno t rgoval z eno vojskujočih se držav, potem le na lastni riziko. Ladje vojskujočih se držav ne smejo pristajati v ameriških pristaniščih.
V Londonu so z velikim zadovoljstvom sprejeli Rooseveltov govor, ker so prepričani, da je sedaj nedvomno, da se bodo USA pridružile izvajanju petrolejskih sankcij proti Italiji.
Italija je zaradi Rooseveltovega govora močno vznemirjena, vendar pa se vladni krogi tolažijo, da Ima Italija že toliko surovin, da bo mogia vzdržati. Nič več pa ne govore v Italiji, da bi smatrali petrolejske sankcije kot casus belli.
Šef švedske misije dr. Hilender se je v letalu vrnil v Adis Abebo in tu sprejel novinarje, katerim je izjavil, da je bil italijanski napad na švedsko bolnišnico pravi barbarizem. že nekaj dni prej so Italijani vso okolico zasipavali s kroglami iz strojnic, na dan samega naDada pa so zasuli bolnico s celim dežjem bomb in mitraljeskih izstrelkov. Najmanj 200 bomb je bilo vrženih na bolnišnico! Vse skladišče bolnišnice je bilo uničeno in ranjencev ni bilo mogoče niti prevezati. Navadna izmišljotina je, da bi se Etiopci posluževali bolnišnice za svoje pribežališče. Sicer pa so italijanski letalci leteli tako nizko, da so mogli vse natančno videti.
Švedski zdravnik dr. Lundstrom,
ki je bil ranjen pri bombardiranju švedske bolnišnice v Dolu, je podlegel svojim ranam.
Angleški poročevalci pišejo, da nameravajo Etiopci v mali deževni dobi začeti veliko ofenzivo proti italijanski vojski.
Maršal Bartoglio zahteva, da mu pošlje Mussolini še 150.000—250.000 mož, ker sicer ne bo mogel ohraniti niti sedanje postojanke, kaj šele, da bi mogel začeti z ofenzivo. Ker pa se je že ponovno dogodilo, da so se vojaki, ki bi morali oditi v Afriko, uprli, se Mussolini boii mobilizirati nove letnike, kar bi moral storiti, če bi hotel ustreči Badogliu.
Italijanski letalci so sedaj bombardirali še bolnišnico egiptskega Rdečega polmesca v Dagaburju. Ves kulturni svet je nad tem barbarizmom ogorčen. Stari Grki so dejali, da napravijo bogovi slepega tistega, ki ga hočejo pogubiti.
Na zadnji seji fašističnega sveta je prišlo do prvih večjih nesoglasij med fašističnimi voditelji, ker zahtevajo nekateri čim prejšnjo likvidacijo afriške vojne. Zmagalo pa je stališče Mussolinija, da se mora izvojevati zmaga.
Večje izpremembe se napovedujejo v nemški diplomaciji. Tako bosta odpoklicana nemška veleposlanika v Washingtonu in Londonu ter bodo imenovani novi veleposlaniki za Pariz, London in Wa-shington. Med kandidati za nove veleposlanike se imenuje tudi Ribbentrop.
Predsednik španske vlade Valla-dares je izjavil, da bo v kratkem objavljen odlok o razpustu parlamenta in razpisu novih volitev.
Stanje Narodne banke
Izkaz banke a dne 31. decembra navaja te izpremembe (vse številke v milijonih Din):
Skupna kovinska in devična lMMllogu
se je povečala za 3-89 na 1.464-3, in sicer se je povečalo: zlato v blagajni za 9'7 na 1-336*8, zlato v tujini se je zmanjšalo za 898 na 94*6, tuje valute so padle »a 0*03 na 0*92. devize pa so se Povečale za 3*18 na 32*7.
Deviz«, ki ne spadajo v podlago, ®° 8e povečale za 0*6 na 331*6, vsota kovanega denarja pa se je zmanjšala za 12-8 na 329-8.
Posojila so se skupno dvignila *» 8*9 na 1.781*3, in sicer so se Povečala menična posojila za 5*8 na 1.522*9, lombardna pa za 3*1 »a 258*3.
Preišnii prediemi državi so se zmanjšali za 10*06 na 1.670*6, kar gre na račun deleža države pri dobičku banke.
Vrednosti rezervnega fonda so se zmanjšale za 5*04 na 118*9, vrednosti drugih fondov pa za 0-6 na 11-8.	.	v
Vrednosti nepremičnin so zaradi amortizacije na račun dobička zmanišane za 7*5.
Račna aktiva so padla za 48*1 na 464*4.
Na pasivni strani je rezervni fond zmanjšan za 3*4 na 133*2, drugi fondi pa povečani za 4*4 na 27*4. Rezervni fond se je zmanjšal zaradi odpisa dubioz.
Obtok bankovcev se je povečal za 158*5 na 4.889*9, zato pa so se zmanjšale obveze na pokaz za 122*3 na 1.385-6.
Obveze z rokom so padle za 3-8 na 193*4, razna pasiva pa za 100*1 na 106*5.
Skupno zlato in devizno kritje
*e je zmanjšalo od 30.07 odstotka na 29*98 odstotka, samo zlato pa je naraslo od 27*33 odstotka na 27*37 odstotka.
Zadnji tedenski izkaz Narodne banke v letu pomeni skrajšano bilanco Narodne banke. Ce primerjamo podatke tega zadnjega izkaza z onim v prejšnjih letih, potem dobimo to sliko:
Skupna zlata podloga je znašala koncem 1. 1931. 1.758*4, leta 1932. 1.760*8, 1. 1933. 1.794*9 in 1. 1934. 1.784-6. Sredi januarja 1934 pa so bili vrnjeni revolving-krediti in skupna zlata ter devizna podloga se je zato znižala od 1.928*5 na 1.286-5. Bila pa je to zdrava operacija, s katero je bila odpravljena mnogo predraga fikcija.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, Pa kažejo stalen dvig in so znašale koncem leta:
1931. 86*4, 1932. 1*9, 1933. 54*5,
1934.	104*4, 1935 331*6.
Vsota kovanega denarja je znašala koncem 1. 1931. 38*8, se dvignila prihodnje leto na 139*9, nato na 239*9, padla koncem 1. 1934. na 2061 in se letos dvignila na 329-8.
Posojila so se od 1. 1932., ko so dosegla vsoto 2.456-8 stalno manjšala in padla 1. 1933. na 2.101*9, 1.
1934. pa na 1.763*9 in se v 1. 1935. !e neznatno dvignila na 1.781*3.
Prejšnji predjemi državi se pogasi, a stalno zmanjšujejo ter so v Padli od 1.808 v 1. 1932. na 1.670*6 koncem leta 1935.
Dbtok bankovcev je znašal kon-cei» 1. 1931. 681*1. se zvišale nato *• 1933. 4.327*1, 1934. 4.383*9, leta
1935. 4.889*9.
Obveze na pokaz pa so se gibale takole:
koncem 1. 1031. 416-5. 1. 1932. ,7*8. 1. 1933 1.031*0, 1. 1934. 865-8, <• 1935. 1.385*6.
Predvsem so se tako dvignile *aradi denozitov po tekočih računih od 157*8 na 639*7.
Obveze z rokom so znašale kon-Po*n 1. 1931. 681 1. se zvišale nato *** 1.459, 1. 1933. padle na 1.006
in naslednje leto na 952.8, nato pa v januarju padle na 196*7 in znašale koncem 1. 1935. 193*4.	*
Obrestna mera pa je bila v letu 1935. znižana od 6 in pol odstotka na 5 odstotkov za menična in od 7 in pol na 6 odstotkov za lombardna posojila.
Beograjski borzijanci so optimistični
»Narodno blagostanje« poroča, da so še sicer v prvem letošnjem tednu še nadaljevale likvidacije v prejšnjem letu sklenjenih zaključkov, da pa je trg z lahkoto sprejel vse ponujene papirje. Tendenca je bila še nadalje čvrsta. V prejšnjih letih je pomenil ultimo ob koncu leta vedno veliko obremenitev borze, letos pa je bil dokaj mirnejši in so mogli borzijanei opraviti' vse brez intervencije, kar v prejšnjih letih ni bilo mogoče. Denarja za report je bilo v izobilju, zlasti od zagrebških in beograjskih bank. Vse povpraševanje je bilo krito in novo leto se je začelo z izrečno čvrsto tendenco, ki
se kaže v dobrem in optimističnem razpoloženju borzijancev.
Vojna škoda je sicer zaradi ul-tima padla za eno točko, a že v začetku leta je skočila za 2 in pol točki, ker je bilo blaga zelo malo. Od drugih papirjev so bili zlasti čvrsti dalmatinski agrari, ki so napredovali na 63'—, od ameriških papirjev pa je bilo zanimanje zlasti veliko za Seligmana, ki je dosegel tečaj 80*—.
Na tujih borzah je bil razvoj tečajev naših papirjev neenak. — Pariška kaže še nadalje slabo tendenco za naše papirje, dočim se je na njujorški borzi tečaj Seligmana popravil na 23 in pol do 27*-^.
*
Bolgarska vlada je odobrila zakonski načrt o ustanovitvi Sofijske občinske banke z glavnico 20 milijonov levov, ki se bo vplačala v štirih letnih obrokih po 5 milijonov levov. Banka pa bo dajala posojila le do višine 20.000 levov.
Avstrijska državna kovnica je začela za privatne račune kovati zlatnike po 25 in 100 šilingov.
Francoska banka je povišala bruto dividendo za drugo polletje od 121,59 na 122,73 frankov.
Kai doseže dobra
organizacija
Nemcem v Jugoslaviji se b olje godi ko Jugoslovanom
Iz referata predsednika Združenja trgovcev v Vel. Kikindi posnemamo te zanimive in obenem tudi silno poučne ugotovitve.
Vojvodinski Nemci imajo svojo kmetijsko družbo »Agraria«, ki ima svoj sedež v Novem Sadu, svoje podružnice pa v vsej Jugoslaviji. Tako ima v Vel. Kikindi svojo po-družico zadruga »Avis«, ki se bavi z izvozom jajc in perutnine v Nemčijo. Ta podružnica pa ima zopet svoje posebne oddelke, tako zadrugo Darlehensgenossenschaft in Sch wei nezucht-G enosseschaf t. V sak član prve zadruge plača 10 Din vpisnine in 20 Din za delež, pri drugi pa plača vsak zadružnik 100 Din vpisnine in 200 Din za delež. Zadruga za gojitev prešičev je dobila 6edaj iz Nemčije prvi uvozni kontingent v višini 10.000 prešičev. Zadtuga plačuje svojini članom
debele prešiče po 6-50 do 6*80 Din za kg žive teže. Zadruga pa kupuje prešiče le od Nemcev iu samo tem plačuje tako ceno. če hočejo prodati svoje prešiče Jugoslovani, jih morejo prodati samo mesarjem in tvornicam salam, ki 'jim pa plačujejo prešiče po 4-50 do največ 5*50 za kg žive teže. Jugoslovani dobe torej v Jugoslaviji za svoje prešiče najmanj en dinar manj ko Nemci v Jugoslaviji.
To je nov dokaz, kako smo Jugoslovani brez vsake organizacije in kako smo zaradi tega na vsakem koraku tei>eni. Toda mi smo strankarsko-politično tako zaposleni, da se za takšne gospodarske malenkosti ne utegnemo zanimati. In tako pobirajo tujci še naprej smetano, mi pa smo zadovoljni z vodo.
Naše	rudarstvo
strija
v 3. četrtletju
Narodna banka je izdala svoje poročilo o stanju našega gospodarstva v 3. četrtletju 1935. Iz njenega poročila posnemamo podatke o stanju našega rudarstva in industrije v tem razdobju. Poročilo pravi:
Glavna karakteristika v rudarski proizvodnji je veliko povečanje proizvodnje boksita, ki se je povečala v primeri s 3. četrtletjem leta 1934. za celih 207%. Silno se je povečala tudi proizvodnja pirita, in sicer za 80 % ter kromovc rude za 36 %. Od drugih rud se je povečala proizvodnja lignita za 5 %, soli za 3 %, premoga in svinčene rude pa za 2*3 %. Zmanjšala pa se je proizvodnja železne in bakrene rude, in sicer za 1*5 %.
V topilniški industriji je ostala proizvodnja bakra in svinca neiz-premenjena, proizvodnja surovega železa pa se je zmanjšala za ,41 %, cinka p? za 36 %.
industrija
Tretje tromesečje je bilo za razvoj industrijske delavnosti ugodno. V nekaterih panogah je sicer prišlo do zastoja, toda v splošnem je bil dosežen napredek industrije. Zaposlenost delavstva se je v primeri z lanskim tromesečjem povečala za 7%. V istem obsegu pa se je povečala tudi količina proizvodnje. Razvoj jM)sameznih industrij v 3. tromesečju je bil približno naslednji;
Gozdna industrija je precej povečala svojo delavnost (ni še bilo
sankcij, op. ured.). Izvoz pa se ije povečal le neznatno (za 1*2%), zato pa je bilo povpraševanje po lesu doma živahnejše.
V celoti je agrarna industrija napredovala. Posamezne njene panoge pa so se razvijale neenako, lako se je v sladkorni industriji zmanjšala tako proizvodnja ko potrošnja. Isto velja tudi za industrijo testenin. Zboljšalo pa se je stanje v industriji piva in špirita. Kakor preje, tako je tudi v tem četrtletju industrija olja dobro delala. Pri mlinski industriji ni iz-
~	.	barva, plesira in
/P V lirnh kemično snaži
LG ¥ L4 Ul 011 #bleke klobnke
itd. ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. 1’cre. suši, munga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip -!-<>. 8clenI>urgova ul. 3. Telefon št. 22-72.
razit ih izpretnemb. Pri podjetjih, ki delajo za domačo potrebo, je nastopilo sezonsko zboljšanje. Domača potrošnja kavstične sode, klora in mila se je povečala.
Industrija cementa je delala zelo dobro in je povečala svoj izvoz za 30 %.
V industriji predelave kož je stanje neizpremenjeno.
Industrija obutve zaznamuje nadaljnje zboljšanje.
Zbog ustanovitve novih podjetij se opaža v kovinski industriji po-
večanje zaposlenosti delavstva in tudi povečanje proizvodnje. Odstotek izkoriščane kapacitete v podjetjih za predelavo železa je ostal neizpremenjen, dočim se je v delavnicah vagonov povečal. Industrija emajlirane posode napre-
duje še nadalje. Prodaja njeni! izdelkov se je poboljšala tako doma ko v tujini.
Tekstilna industrija je bila še naprej dobro zaposlena in zlasti nekatere predilnice so delale z vso kapaciteto.
Povpraševanle po
v tuilnl „
Industrijski iadelki:
Leg in lesni izdelki:
1 — Rotterdam: slavonska hrastovim;
2 — Tetuan (Maroko): raznovrsten les;
3 — Alioante: oglje (10 do 20 ton);
4 — Madrid: ravnovrsten lesni material.
Deželni pridelki;
5 — Marseille: konoplja;
6 — Tunis: konzerve iz povrtnine;
7 — Aleksandrija: korenje od milnice (saponaria);
8 — Atene: ponuja se zastopnika za žita in semena;
9— Anvers: konoplja;
10 — Gibraltar: ponuja se zastopnik za pšenico, koruzo, fižol, krompir in-čebulo;
11 — Le Caire: ponuja se* zastopnik za kumin;
12 — Tavira (Portugalska): konoplja za proizvajanje vrvi in mrež.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribargtva:
13 — Tetuan: jajca;
14 — Tunis: ribje in mesne konzerve;
15 — Gibraltar: jajca, slanina in konzerve;
16 — Dunaj: svinjske kože;
17 — Beyrouth: sardine nasoljene in v olju.
Proizvodi sadjarstva:
18 — Tetuan: suhe češplje.
19 — Eindhofen (Nizozemska): ponuja se zastopnik za pohištven« blago;
20 — Tetuan; papir;
21 — Varšava: žvepleno olje;
22 — Carigrad: žvepleni razpršilci proti rastHnekim škodljivcem:
23 — Melbourne: svileni mata rial za ovratnice;
24 — Hoofddorp (Nizozemska); plugi;
25 — Carigrad; larieno in bom bažno predivo in bombažne tka nine.
Rudarski proizvodi:
26 — Tetuan: cement;
27 — Gibraltar:	portland	ce
ment.	'•
. ‘1
Razno:
28 >— Tunis: ponuja se žastOp
*	- --.-.i	- VvV-- •	■	•* *	*	'*'*•"
mk za razna živila;
29 — Le Caire: ponuja se za: stopnik za vse predmete, ki jih jt mogoče izvažati v Egipt.
Izvozniki, ki se zanimajo za ent od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točne označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance.
4. količino razpoložljivega blaga.
5. ceno, Iranko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
i
f Franc Lipei
Po dolgi in težki bolezni je umrl na praznik Sv. Treh kraljev v Brežicah veletrgovec Franc Lipej. Pokojnik je bil daleč znan kot eden naših najboljših trgovcev. V prejšnjih časih se je tudi pridno udejstvoval v stanovskem življenju trgovstva ter bil vedno zvest in vdan član naših stanovskih organizacij. Pa tudi zaradi svojega lepega značaja je užival pokojnik splošno spoštovanje, da je njegova smrt težka izguba za vse slovensko trgovstvo. Bodi mu ohranjen zato časten spomin, njegovi težko preizkušeni rodbini pa naše iskreno sožalje!
Truplo pokojnika bo po blagoslovitvi v Brežicah prepeljano dne 8 januarja ob 10. dopoldne v Žalec, kjer bo ob 4. popoldne pogreb na tamošnje pokopališče.
Kočevskemu rudniku povečane dobave
Kakor poroča »Slovenec«, so vendarle bile kočevskemu rudniku povečane dobave premoga, in sicer tudi za naprej. Kakor piše »Slovenec«, bo železnica jemala mesečno od kočevskega premogovnika 800 ton premoga mesečno. Tudi od belokranjskega premogovnika bo železnica nabavljala nekaj premoga.
Dražba kožuhovine v Ljubljani
bo dne 27. t. m. na velesejmu. V neprilikah, ki nam jih ustvarja sedanji težki gospodarski položaj, se te dražbe še umestnejše in koristnejše ko kdajkoli preje. Čim več lepega blaga se bo zbralo, tem ugodneje bo vnovčenje plemenitega lovskega pridelka. Kdor ima kožuhovino, naij jo čimpreje pošlje na naslov; »Divja koža«, Ljubljana, Velesejem.
Davčna vprašama
Opozorilo trafikantom
Trafikanti, ki prodajajo davčne karte za služkinje, se opozarjajo, da morajo v smislu razpisa Min. financ, odd. za davke od 31. dec. 1934 štev. 106.278/3 (Fin. zbornik 1 iz 1935) vrniti neprodane in nepoškodovane davčne karte za leto
1935.	davčni upravi najpozneje do 10. januarja.
Prijave zaradi družbenega davka
Davčna uprava razglaša:
Po odst. 4 čl. 100 pravilnika zakona o neposrednih davkih, mo rajo vsi delodajalci
a) ki so načeloma zavezani družbenemu davku, najsi so ga trajno ali začasno oproščeni,
b) ki zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev prijaviti do 25. jan. davčni upravi sedež obrala in točen naslov radi vpisa v knjigo delodajalcev.
Delodajalci, ki se temu pozivu ne odzovejo, se morajo po navedenem zakonskem določilu kaznovati s najvišjo denarno kaznijo po čl. 138. zakona o neposrednih davkih. Poleg te kazni morejo pobirati taki delodajalci do konca prvega četrtletja davek v znamkah in šele od začetka naslednjih četrtletij v gotovini.
Konhii^
Poravnalno postopanje je uvedeno o premoženju dr. Antona Sagadina, ravnatelja Pokojninskega zavoda v p. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik dr. Leskovic. Poravnalni narok dne
7.	februarja ob 9., oglasitveni rok do 2. februarja. Dolžnik ponuj? 40% kvoto, plačljivo v 6 mesečni! obrokih.
Konkurz o premoženju »Jugo trave«, družbe z o. z., barvarne ir apreture v Mariboru se odpravlja ker je bila razdeljena vsa masa
Odpor proti monopolizaciji šolskih knjig se veča
V soboto je bil v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani sestanek vseli organizacij, ki se bore proti monopolizaciji šolskih knjig. Sestanek je bil odlično obiskan ter je ijasno dokazal, da slovenska javnost v boju proti dragi in šolstvu škodljivi monopolizaciji učnih knjig ne bo odstop i"
Na sestanku je bil med drugimi sprejet predlog dr. Capudra, da se pošlje vsem občinam spomenica proti tej monopolizaciji in da se potem na podlagi izjav vseh slovenskih občin še energičneje nastopi proti monopolizaciji. Na sestanku se je tudi poudarjalo, da ie treba izpremeniti Iudi učne načrte zlasti z ozirom na pouk na slovenskih šolali.
Akcijski odbor vodi boj proti monopolizaciji šolskih knjig energično in pri tem je vsa slovenska javnost brez izjeme na njegovi strani. Zato mora njegovo prizadevanje tudi doseči uspeh
Delo Prizada v letu 1934.
Pred tednom je imela Priv. izvozna družba svoj redni občni zbor, na katerem je podala svoje letno poročilo. Družba je izvozila v Češkoslovaško 10.000 vagonov pšenice, od katerih je plačala Češkoslovaška 0000 vagonov po Din 156’40 do I00'40 Iranko nakladalna, 1000 vagonov pa po 142‘40 do l-Ki'40 Din. V Nemčijo je izvozil Prizad 11.400 vagonov pšenice po ceni 147'70 Din, 4.791 vagonov koruze in 8198 vagonov fižola. Poročilo omenja, da je šla Prizadu na roko zlasti Češkoslovaška in je imel Prizad vedno pri Živnosten-ski banki revolving kredite v višini do 15 milijonov Kč.
Pri opiju je imel Prizad 979.714 dinarjev izgube, je pa zaradi uspešne prodaje žit zaključil poslovno leto 7. dobičkom 14.860.897 dinarjev.
Nova jugoslov.-avstrijska zvezna železniška tarifa
S 1. januarjem ije stopila v veljavo nova zvezna tarifa za prevoz vagonskih pošiljk med postajami jugoslovanskih in avstrijskih železnic. Tarifa je navedena v štirih zvezkih. V 1. zvezku se navajajo splošna določila, v 2. tarife za promet v smeri iz Jugoslavije v Avstrijo, 2. b zvezek ima posebne tarife iz avstrijskih postaj v Jugoslavijo, 4. zvezek pa ima razna prometna navodila, dočim bo prihodnji zvezek objavil razne tarifne ugodnosti. Nova tarifa ima svoj gospodarski pomen v tem, ker olajšuje promet med Jugoslavijo, Bolgarsko in Grško na eni strani s Švico, Češkoslovaško, Avstrijo in Nemčijo na drugi strani. Nove tarife namreč ne veljajo le z jugoslovanskih postaj, temveč tudi za tranzitni promet z jugoslovansko-bolgarskih in jugoslovansko-prških
Štev. 18568
Nabava
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 22. januarja 1986 pismeno pogodbo za nabavo 880 tm Cu kabla NKR 3 krat 50 mm*. Ostali nogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudniku Velenje, dne 8. januarja 1936.
obmejnih postaj. Poleg teh splošnih tarif pa se v smeri iz Jugoslavije v Avstrijo navajajo še naslednje posebne tarife za izvoz žive živine (konji, osli, govedo, prešiči, perutnina), jajc, zaklane perutnine, divjačine, svežega mesa, zaklane živine, slanine, masti in sredstev za strojenje kož. Iz Avstrije v Jugoslavijo pa za naslednje predmete: sukanec, kuhinjsko sol, lesovino, celulozo, magnezit, ovojni in časopisni papir ter kaolin.
Dokaz porekla za tekstilno blago v Bolgarski
S 7. marcem vpelje Bolgarska dolžnost zaznambe porekla za vse tekstilno blago, ki pride iz tujine. Vsa tkiva morajo imeti na začetku iu koncu kovinske plombe ali žig z jasno označbo imena tvrdke, sedeža tvrdke in porekla dežele. Vsako blago mora imeti še te podatke: širino blaga v cm, dolgost iu sestavo blaga. Volneno, laneno iu konopljeno blago z največ 10 odstotnim drugovrstnim tkivnim
dodatkom, mora imeti napis »čista volna , m čisto platno;, prav tako mora biti označena tudi čista svila, bombažno blago z največ 10 odstotnim dodatkom drugega tkiva ne potrebuje nobenih posebnih navedb o sestavi. Pri večjem razmerju mešanih tkiv mora biti najprej navedeno tkivo, ki ga je največ v blagu. Podatki o širini, dolžini in sestavi tkanin se morejo navesti na posebnih etiketah ali pa se natisniti na blago. Zalege tujega blaga, ki se nahaja na Bolgarskem, se mora že sedaj označiti na naveden, način.
Zunania trgovina
Na Bolgarskem je ustanovljen posebni zavod za izvoz, v katerem bodo zastopane vse trgovinske in obrtniške zbornice ter borze. Zavod bo imel svoja zastopstva v vseh večjih mestih, kamor se pošiljajo bolgarski pridelki.
Svet za zunanjo trgovino je bil
ustanovljen na Poljskem pri zvezi
industrijskih in trgovinskih zbornic. Glavni namen novega sveta je, da doseže harmonično delovanje vseh institucij, ki se bavijo z zunanjo trgovino.
S francosko špansko trgovinsko pogodbo; ki je bila te dni podpisana, so urejena tudi vsa sporna finančna vprašanja. Španija bo svoje trgovinske dolgove uredila v dveh mesecih.
Letna proizvodnja železa v naši državi znaša približno 150.000 ton, od katerih odpade na Kranjsko industrijsko družbo v Jesenicah 72 tisoč ton, na Zenico 50.000, na Guštanj 15 in na štore 15 tisoč ton.
Proizvodnja premoga v Turčiji se je povečala od 800.000 ton v 1. 1930 na 2,5 milijona ton v letu
1935.	Obenem pa je začela Turčija proizvajati tudi polkoks, ki ga je letos proizvela 00.000 ton. Postopoma pa se namerava povečati proizvodnja polkoksa na 120.000 ton.
Nemški izvoz v Italijo, ki je bil v zadnjem času v stalnem dvigu, se je začel v novembru manjšati. Zlasti je padel izvoz premoga, mineralnih olj in strojev za predelovanje lesa.
Italija je uvedla monopol na transport, trgovino in industrijsko predelavo banan.
Zgodovinska vloga kolonialnega
blaga
V življenju narodov je od nekdaj igralo kolonialno blago veliko vlogo. More se reči, da je večina vojn nastala v prvi vrsti zaradi surovin in blaga, ki ga dobavljajo kolonije. Tako je eden glavnih vzrokov svetovne Vojne bil boj za svetovna tržišča, na katera je posegala Nemčija s takšno silovitostjo, da se je čutila Anglija ogrožena. A tudi sedanja vojna proti Etiopiji je nastala bolj iz pohlepa po etiopskih naravnih bogastvih kakor pa iz želje, da bi Italija tu namestila viške svojega prebivalstva. Saj je znano, da ni naselila Italija v Somaliji v vseh desetletjih, kar je ta kolonija v njenih rokah, niti 6 tisoč ljudi.
Veliko vlogo pa je igralo kolonialno blago tudi že v življenju starih narodov. Za časa Rimljanov je imel posebno veljavo žafran, iz katerega so izdelovali razne dišave. V gledališčih so bili sedeži pa-tricijev oškropljeni z dišavami, izdelanimi iz žafrana. Ker je bil dovoz žafrana zelo težaven, je bil žafran zelo drag in zato so ga skušali tudi ponarejali. Še v srednjem veku je bilo dosti ljudi kaznovanih zaradi ponarejanja žafrana. Večinoma so krivce kaznovali s smrtjo.
Drug važen kolonialni proizvod ie bil kaka«. Dolgo časa so imeli Španci monopol trgovine s kaka-oiii. Ta trgovina jim je donašala ogromne dobičke. Ko so bile španske blagajne v letu 1728. popolnoma nrazne. si je tedanji kralj Filip V. pomagal na ta način, da je prodal trgovino s kakaom neki mednarodni družbi in družba mu je za to pravico plačala tako veliko vsoto, da so bile zopet španske državne blagajne polne.
Še večji pomen pa je imel poper. Srednjeveški vladarji so ga silno cenili ter ga zelo drago plačevali. Cele vojne so nastale v tistih časih zaradi popra. Ko je kralj Alarih oblegal Rim, je bil pripravljen odnehati od obleganja tudi proti pogoju, da mu Rimljani dajo 1500 kg popra. V srednjem in začetku novega veka je užival posebno ceno poper pri cerkvenih
poglavarjih v Italiji, Nemčiji in I S kruto silo je tedaj angleška vla-
TV.	v;	—	 -	I	:	   .	nn/1
Franciji. Pripisovali so mu poseb no zdravilno moč. Neki čas so imeli nekateri cerkveni knezi v Italiji celo monopol v trgovini s poprom. Zanimivo je tudi, da je bila prva delniška družba na svetu ustanovljena na Nizozemskem — zaradi popra.
Nad vse važen kolonialni predmet je bil cimet. Izvoz cimeta se je kaznoval na Cejlonu s smrtjo. Kljub temu se je Holandcem posrečilo, da so ga iztihotapili iz Cejlona ter ga nato začeli gojiti na svojih indijskih otokih Javi, Ror-neu in Sumatri. Holandcem so iz-fthotapili cimet Francozi. Holandci so še pravočasno opazili francosko ladjo, ki je naložila cimet in vse holandsko brodovje je takoj začeto preganjati francosko tihotapsko ladjo, a je ni moglo dohiteti. Tako je prišel cimet tudi v francoske kolonije in holandski monopol s cimetom je bil zlomljen.
Zaradi čaja in visokih taks na čaj je izbruhnila vstaja severno ameriških kolonistov proti Angliji, ki je potem privedla do ustanovitve Združenih držav Severne Amerike. Ker čaj od prevoza po morju precej trpi, zlasti zaradi silne vlage, ki vlada nad Indijskim oceanom, so dolgo časa imeli ruski trgovci, ki so prevažali čaj v Evropo le po suhem, posebno ugoden položaj in prodajati čaj po Evropi. Komunistična revolucija pa je tudi to prednost ruske trgovine uničila.
Velike važnosti za svetovno trgovino je bil bombaž. Ko so začeli v Angliji uporabljati prve stroje za predelovanje bombaža in prve tkalske stroje, je prišlo do upora delavcev, ki so uničili vse stroje
AGRIPPA,
švedska kartoteka v obliki knjige nudi vsakemu podjetju najhitrejši in najsigurnejši pregled v knjigovodstvu. Kor se razen patentiranega mehanizma izdeluje vse dotna, se >e pocenita ta kartoteka za 50%. — Zastopstvo za Jugoslavijo
MTff^ m R Ejubljana •	Šelenburgova ulica t,
kjer dobite tudi vse pisarniške in tehnične potrobščine v največji izberi in po najnižjih cenah
da vpostavila red.
Važen kolonialni predmet je nadalje kava. Dolgo časa je bila kava v nekaterih evropskih državah prepovedana, tako je bil zlasti velik nasprotnik kave pruski kralj Friderik Veliki. Kakor znano, so v Evropi prvič spoznali kavo po zmagi nad Turki pred Dunajem, ko so zaplenili velike količine kave. Skoraj se je kava povsod priljubila in nastale so tudi prve kavarne.
Končno bi bilo omeniti še opij. Tudi ta je igral v življenju narodov veliko vlogo. Znana je opijska vojna, ki je nastala med Anglijo in Kitajsko, ko je ta hotela zaradi škodljivih učinkov opija prepovedati opij. S kanoni so tedaj Angleži prisilili Kitajsko, da je to prepoved preklicala in angleška trgovina z opijem je zopet zacvetela. A še danes je trgovina z opijem nad vse dobičkanosna in številna tihotapstva z opijem dokazujejo lo zlasti zgovorno.
Doma in no svetu
Po mnogem prizadevanju je bilo med voditelji združene opozicije
dogovorjeno, da se sestanejo voditelji Mačkove stranke in srbske demokratske ter zemljoradniške stranke po pravoslavnem božiču. Na sestanku naj se zlasti razjasni stališče vseh strank v hrvatskem vprašanju.
Dr. Fran Tekavčič, eden najuglednejših ljubljanskih odvetnikov, ki je bil celih 28 let pravdnik odvetniške zbornice, je umrl v Ljublljani v starosti 74 let. Svoje dni je mnogo in uspešno deloval tudi za napredek slovenske dra-matske umetnosti. Zaradi svojega krasnega značaja je užival velik ugled v vsej slovenski javnosti, ki
ga bo zato tudi ohranila v častnem spominu.
Minister za soc. pol. in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je po
inšpekciji splošne državne bolnišnice v Beogradu izjavil, da bi bilo
treba v bolnišnicah odpraviti vse razrede in da morajo biti v bolnišnicah vsi bolniki enaki.
Ljubljanska ženska bolnišnica jc prenapolnjena. Lani je bilo v bolnišnici 2021 porodov, za 143 več ko v 1. 1934. Tudi ginekološki oddelek ženske bolnišnice je prenapolnjen. Kdaj se že enkrat razširi ljubljanska bolnišnica?
Ker je potekla pogodba s Falo, je sklenila celjska mestna občina novo pogodbo za dobavo električnega toka s Kranjskimi deželnimi elektrarnami, ki bodo dobavljale mestni občini tok po 53 do 54 par za kw, dočim je plačevala občina dosedaj falski elektrarni po 75 par za kw.
Dosedanji obč. odbor v Kamniku je razrešen svoje dolžnosti in je bil imenovan za župana trgovec Anton Strgar, za podžupana pa trgovec Karl Albrecht. Za člane občinske uprave so imenovani tvor-niški delavec Dolenc, odvetnik dr. Žvokelj, šolski upravitelj Cenčič ter uradnik Ludvik Pirnat.
Za titularja cerkve sv. Jeronima, ki jo je ustanovil hrvatski škof Sikst V., je bil imenovan argentinski kardinal Copella, ker nima Jugoslavija še svojega kardinala.
Zaradi poloma Gostilničarske banke je bil te dni obsojen bivši ravnatelj banke dr. Simič na pet let robi je.
Češkoslovaška zgradi v letu 1936 štiri nove radijske emisijske postaje, od katerih bo največja postaja pri Nitri.
Komunska vlada je sklenila, da uvede posebne turistične takse na potne liste v višini 500 lejev. Denar od taks se bo uporabil za turistično propagando.
Bolgarski notranji minister je odredil, da morajo vsa makedonska bratstva izvoliti do 20. t. m. nove odbore in mu jih predložiti v odobritev. »Rodna zaščita« in »Nacionalni legioni« makedonstvu-juščih pa sta bili razpuščeni, njih premoženje pa zaplenjeno v korist države.
Grška bo naročila 6 novih podmornic in 50 hidroavionov v Angliji ter šest rušilcev v Ameriki. Za oboroževanje potrebni denar je dobila v Angliji.
Pretekli teden je odšlo iz Italije v vzhodno Afriko zopet 5000 vojakov. Vojska generala Grazianija je bila v zadnjem času povečana od 45.000 na 75.000 mož.
11 grških oficirjev je odpotovalo v Etiopijo, kjer prevzamejo vodstvo tankov.
Na ogadenski fronti so se nehale vojne operacije, ker je nastopilo deževje.
Italijani demantirajo vest, da bt italijanske oblasti dale ustreliti rasa Gukso. ker da je organiziral upor Etiopcev na zasedenem ozemlju. »Daily Herald« pa trdi, da je dal maršal Badoglio v resnici postreliti nekaj domačinov, ker so pripravljali upor proti italijanski vojski.
Na ogadenski fronti je dezertiralo k Etiopcem iz askarske vojske 6 oficirjev, 10 podoficirjev in 125 vojakov.
Eno milijardo funtov ali 250 milijard Din so izdali v Nemčiji po Hitlerjevi zmagi za oboroževanje, kakor je izračunal angleški laburistični list »Daily Herald«.
Od 500.000 Grkov, kolikor jih živi v Sovjetski Rusiji, se namerava izseliti iz Rusije 150.000 Grkov, ker so male branjarije v Rusiji prepovedane in nimajo ti Grki več zaslužka.
Ker so se v Angliji poskusi pridobivanja petroleja iz premoga dobro obnesli, so se na londonskih ulicah pojavile že prve črpalke iz premoga pridobljenega bencina.
Brez posebnega obvestila V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš predragi in nepozabni atok, gospod
Franc Lipe/
veletrgovec v Brežicah
danes ob 19. uri, po dolgem in hudem trpljenju mirno v (lospodn zaspal, večkrat previden s sv. zakramenti.
Truplo nepozabnega pokojnika bo 8. januarja 1930 ob 10. dopoldne po blagoslovitvi v hiši žalosti prepeljano v župno cerkev v Žalec pri Celju, odkoder se vrši pogreb ob 10. uri na žalsko pokopališče.	.
Sv. maša zadušnica se bo brala 9. januarja v župni cerkvi v Žalcu in 10. januarja ob 7 v Brežicah.
Brežice, 0. januarja 1936.
ZLATA BERGLEZ roj. LIPEJ, liči, DR. VLADIMIR BERGLEZ, zet
v imenu ostalega sorodstva
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«:, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur d. d., njen predsla\nik O. Miliale", v 'v Lju lj