JOHN PULLUUt\ 1-о-ч» 24465 LAKELAWd BLVD. EUCLID.OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ХХХП. — LETO XXXIL
Domače vesti
^бгока
Zaročila sta se na velikonočno nedeljo Miss Jean Lesar, ^cerka Mr. in Mrs. Frank in cnnie Lesar, 908 Herrick Rd., Jar. Tony Strojin, sin Mr. in pfs. Anthony Strojin, 6402 Or-Ot. Bilo srečno!
in predavanje
^ Jutri zvečer ob 7:30 uri se vr-redna mesečna seja krožka 2 Prog. Slovenk v navadnih ^štorih Slov. nar. doma na St. Mair AvjB. Po seji, okrog 9. ure predaval poznani odvetnik Joseph Zorman. Predaval ^ o pomenu in važnosti oporo-Članice so vabljene, da se ^пбпо udeleže seje, predavanja ^ pa lahko udeleže tudi nečla-'^ice krožka.
^ Zadnje slovo *
Članice krožka št. 2 Prog. Slo-so prošene, da nocoj izka-zadnjo čast umrli članici ^uline Vadnal, katere truplo se ^^haja v Zeletovem pogrebnem ^vodu, 458 E. 152 St.
Obiski so dovoljeni
Mrs. Rose Želodec, soproga Želodca, ki vodi poprav-j&lnico avtov na E. 61 St. blizu Clair Ave., je srečno presta ^ pperacijo v Lutheran bolniš-^ici. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo, mi ji pa želimo sko-^^jšnje okrevanje!
^®jak povožen
Zgodaj v petek zvečer je bil Povožen od nekega avtomobili-^ rojak John Jaklič iz 1368 . • 53 St. S težkimi poškodbami bil odpeljan v Mt. Sinai bol-'^'Snico. Nesreča se je pripetila križišču Norwood Rd.—62 in St. Clair Ave., voznik av-ki je nesrečnega rojaka za-
Organizacija Common Cause, Inc., ki ima svoj sedež v New Yorku, je naznanila, da bodo 5.
del
pa je po nesreči pobegnil,
Pustivši svojo žrtev ležati na ceste.
Janchar v Akronu
Leonard Janchar, sin po-družine Mr. in Mrs. Frank Janchar, 620 E. 94 St., j? 1. fe-
^'&rja nastopil svojo novo služ-
bn
^ v Peoples bolnišnici v Akro-O., kjer je član zdravniške-štaba bolnišnice. Pred tem je nahajal eno leto v bolniš-^^ci gv Tomaža v Akronu. pr. Janchar je služil dve leti armadnem zdravniškem ko-1"^^' hato pa se je nekaj časa na-f ja\ v Cincinnati General bol-'snici. Kot "interne" se je na-^Jal v clevelandski Charity bol-'etiici, potem ko je leta 1944 ovrSii svoje zdravniške študija v Western Reserve School of ^®dicine.
^ četrtek zjutraj ob 7:30 uri , bo brala zadušnica v spomin obletnice smrti Joe Fa-v cerkvi Marije Vnebo-^te. Sorodniki in prijatelji so ^^•bljeni, da se opravila udeleži-
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Prinling of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 19,1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 77
Begunci bodo iAkS shod V New Yorku
Obvezali so se, da bodo "osvobodili" svoje dežele
"Krivoverstvo" na [kolegiju v Bostonu
Jezuit izobčen radi kočljivega vprašanja o edini pravi cerkvi
BOSTON, 18. aprila-
-Boston-
ski rimsko-katoliški nadškof maja zborovali v Carnegie Hallu I Richard J. Cushing je danes su-V New Yorku begunci iz raznih spendiral Rev. Leonarda Feen-držav vzhodne Evrope, ki hočejo Lya, ki je podprl trojico izobče-'osvoboditi in združiti svoje de- nih inštruktorjev na Boston žele."	skem kolegiju, ki pravijo, da se
Kot Pravi Common Cause in- na kolegiju uči "krivoverstvo." korporacija, ki je proti-komuni- Father Feeney je dobil eno stična ustanova, se bo na tem najtežjih cerkvenih kazni. Kot shodu zbralo kakšnih 50 "narod- pravi nadškof, ne bo več smel nih voditeljev," ki so bili izgna- maševat, pridigat ali pa poučeni ali pa so zbežali iz svojih de- vat vero. Rev. Feeney je resno žel. Med ostalim bodo nastopili nasprotoval pravilom katoliške bivši predsednik poljske Kmečke cerkve. Toda kaznovani bodo tu-stranke Stanislav Mikolajčik, di katoličani, če bodo obiskovali bivši madžarski premier Ferenc st. Benedict's center, katerega Nagy, bivši predsednik hrvaške vodi oče Feeney.
Kmečke stranke dr. Vladimir Do "verskega spora," ki se je Maček, jugoslovanski kraljev- tragično zaključil za trojico in-ski ambasador v Washingtonu struktorjev in Rev. Feeneya je Konstantin Fotić in nekateri prišlo radi dogmatičnega vpra-drugi.	šanja glede "edino prave cer
Shod beguncev se bo vršil pod kve.
pokroviteljstvom inkorporacije Trije inštruktorji so bili iz-Common Cause, ki bo beguncem občeni iz jezuitskega kolegija, predložila na odobritev resolu- ker so kritizirali verski pouk. cijo, s katero podpira nedavno Po izključitvi pa so profesorji jodpisano Sevemo-atlantsko vo- nadaljevali s svojimi obtožba-jaško zvezo. S to resolucijo or- mi in prišli v konflikt z mogoč-ganizacija zagotavlja beguncem, nimi katoliškimi glavarji v Bos-da bi ratificirana in izvajana tonu. Sama sv. Stolica je pose-Atlantska zveza ne samo "slu- gia v spor z naznanilom, da je žila za zaščito deželam zapad- nadškof Cushing upravičen, da ne Evrope, pač pa bi pomagala sam presoja o zadevi.
tudi pri osvoboditvi dežel vzhod- Trije profesorji so obtožili jene Evrope."	zuitski kolegij, da med študente Begunce bo na zborovanje po- širi "krivoverstvo," ker pouču-vabil bivši ameriški ambasador je:
Poljski Arthur Bliss Lane. Prvič, da obstoja zveličanje Med ostalimi pokrovitelji sho- tudi izven katoliške cćrkve. da ubežnikov se nahajajo Nor- Drugič, vernik je lahko zveli-man Thomas, Dorothy Thomp- čan, ne da bi priznal rimsko-ka son, škof Charles K. Gilbert, toliško cerkev za edino pravo James A. Farley, gen. William med vsemi cerkvami.
J. Donovan itd.	"Tretjič, človek je lahko zve-
Na shodu bodo begunci sku- Hčan, tudi če se ne podvrže sv. šali upostaviti tako zvano "enot- Očetu,
nost." Osnutek tozadevne reso- Vsa ta vprašanja so zelo koč-lucije je že pripravljen. Begun- Ijiva. Rev. Feeney je izjavil, da ci bodo z njo obljubili "skupni bo "organiziral gibanje v kato nastop pri delu za osvoboditev liškem svetu, da se na Njegovo naših ljudstev" ter da bodo z Svetost papeža Pija XII. apelira, lastnimi napori uredili vsak Laj poda nezmotljivo izjavo gle-spor, ki bi jih lahko ločil.	de zadev, ki so v vprašanju."
Objavljen je bil tudi seznam Kot izgleda, namerava Rev. "voditeljev" iz trinajstih vzhod- Feeney vsaj za enkrat voditi boj no-evropskih dežel, katere na- proti svojemu lastnemu nadško-meravajo begunci "osvoboditi." j fu.
Jugoslavijo "zastopata" poleg
omenjenega Fotića in Mačeka I BOLGARIJA IMENOVALA tudi Adam Pribičević in dr. Mi- ZAMENIKA DIMITROVU ha Krek, ki je svoječasno bil | SOFIJA, 18. aprila—Zunanji
KOMINFORMA PRAVI, DA JE PAPEŽ EDEN OD AGRESORJEV
BUKAREŠTA, 16. aprila. — Buletin Kominforme je danes objavil imena nekaterih najbolj znanih "agresorjev/' med katerimi se nahaja poleg ameriškega predsednika Trumana tudi Sv. oče. Na seznamu "napadalcev" so angleški zunanji minister Ernest Be vin, Winston Churchill in španski fašistični diktator Franco.
Buletin pravi, da zgoraj omenjeni in še nekateri drugi "agresorji" ne bodo uspeli sprožiti nove vojne, ker da bodo naleteli" na "naraščajoče gibanje za mir in svobodo."
Ostali potencialni agresorji so soglasno z buleti-nom Kominforme sledeči:
Ameriši državni tajnik Dean Acheson, francoski zunanji minister Robert Schuman, italijanski ministrski predsednik Alcide de Gasperi, voditelj nemške So-cial-demokratske stranke dr. Kurt Schumacher, ameriški multimilionarji, mili-taristi, desničarski socialisti'in nemški Hitlerjevci.
V članku je zagotovljeno, da bodo Sovjetska zveza, Kitajska, ljudske demokracije vzhodne Evrope in komunisti v vseh deželah "zdrobili napadalce. Če bodo sprožili vojno."
podpredsednik jugoslovanske minister Vasilij Kolarov je bi kraljevske vlade v Londonu in danes imenovan za zastopnika član koalicijske predvojne vlade bolgarskega ministrskega pred Cvetković-Maček, ki je podpisa- Lednika Georgi Dimitrova. la zloglasni pakt s Hitlerjevo v uradnem naznanilu je re Nemčijo.	čeno:
Seznam 'voditeljev" Rusije za enkrat ni bil objavljen.
JE
REVOLTA
^OGotA, 17. aprila—Vlada ^^lunibije je
danes naznanila, je prišlo do krvavih spopa-^ Ried vojaštvom in civilci v ^^^^vinciskem mestu Chita. Pr-poročila pravijo, da je bilo od 30 do 40 oseb. in plantaže Chite so bile
^1
gane v teku spopada. Baje
, v'ave spopade povzročili li ki so napadali konser-
^^tivce
čila
omenjeni vasi. Poro-pravijo, da se bodo konser-J 'yci verjetno maščevali in za-Pf I E1 Cocuya, v kateri ®Divajo večinoma liberalci.
Iz fašistične Španije
"Ministrskega predsednika to variša Georgi Dimitrova bo za časa njegovega dopusta radi bo lezni zamenjal podpredsednik ministrstega sveta in zunanji minister tovariš Vasilij Kola
rov.
Zedinjene države so proti predlogu, da Z. N. razmotrivajo o Min^zentv-u
Po 23 letih odsotnosti se je vrnila v Cleveland Mrs. Mary Valles Konzales s svojo hčerko Rose Mary. Vsa dolga leta je družina bivala v Španiji, preživela špansko civilno vojno in tr-pelia pod fašistično diktaturo I v prvih dveh mesecih po urad-Franca.	nem naznanilu, da je SANS
Sin Mrs. Gonzales, ki je bil ustanovil poseben sklad za na-tudi rojen v Clevelandu, je po bavljanje potrebnih zdravil in končani civilni vojni padel v ro- zdravniških potrebščin za sana ke Francovim fašistom in bil torije in bolnišnice v Sloveniji, kljub protestom ameriškega mi- posebno redka zdravila, ki jih je nistra ustreljen leta 1939.	v Jugoslaviji skoraj nemogoče
Rose Mary, ki je stara 23 let, dobiti, posebno v pomoč veliki ni hotela govoriti o razmerah v borbi proti nevarni tuberkulozi, fašistični Španiji. Rekla je, da so se naši narodni domovi, klu-tam še vedno živi njena stara bi, razna društva, organizacije mati in da je boljše, da radi te- in posamezniki odzvali z veliko ga o tem ne govori. Največ se radodarnostjo. Do sredi aprila je v Ameriki razveselila belega smo dobili v ta namen že osem kruha rekoč, da je v Španiji jed- tisoč dolarjev. Toda denar še la le vlažen, črn kruh.	| vedno prihaja.
SODNIK ZAPET, SySR JE TEPEL POLICAJA
KINGSTON, N. Y., 18. aprila —Danes je bil izpuščen iz zapora pod $1,000 poroštva sodnik Matthem V. Cahill, ki je baje v pijanem stanju z avtom prega njal nekega policaja in ga s pesnico sunil tako močno, da mu je razbil čeljust.
Napadeni policaj Walter Fitzgerald je izjavil, da je še z nekim drugim policajem skušal preiskati resničnost obtožb nekega sodnikovega soseda, ki se je pritožil, da je sodnik trkal na njegova okna. Medtem je sodnik skočil v avto in zavozil naravnost v policaja, ki pa je k sreči urno skočil na stran. Sodnik Cahill je nato prišel iz avta in začel po dvorišču loviti policaja. Šele drugi policaj ga je ukrotil, ko ga je s kolčkom sunil po tilniku.
MRS. YARBO SE RESA, KER JE USTRELILA MOŽA
NEW BEDFORD, Mass., 18. aprila—Mrs. Wilman Yarbo, ki je v Nemčiji ustrelila svojega moža, je danes, po prihodu v Ze-dinjene države izjavila, da se kesa, ker je njen mož umrl.
Ameriški poveljnik v Nemčiji gen. Lucius D. Clay jo je nedavno osvobodil iz zapora, da bi njen šest letni sin ne ostal brez matere.
Ameriški sponzorji pariškega kongresa partizanov miru
PARIZ, 18. aprila. — Tu je bil objavljen seznam 104 Američanov, ki se nahajajo med sponsorji Kongresa podpirate-Ijev miru. Zborovanje, na katerem bo sodelovalo do 1,500 zunanjih delegatov in 500 Francozov se bo začelo v sredo. Kongres bo imel isti cilj kot ga je imela nedavna Konferenca znanstvenikov in umetnikov za svetovni mir v New Yorku.
Med ameriškimi sponsorji se nahajajo:
Rev. Charles A. Ackley, delavski voditelj Harry Bridges, filmski igralec Charlie Chaplin, Rabbi J. Cohen, profesor Henry W. Longfellow Dana, kipar Jo Davidson, predstavnica Kongresa ameriških žena Muriel Draper, predstavnica ženskega odseka Progresivne stranke Elinor Gimbel, pisatelja Mike Gold in Lion Feuchwanger, škof Arthur W. Moulton, bariton Paul Robeson, pesnik in predavatelj Louis Untermeyer, dr. Guy Emery Shipler, bivši pomožni justični tajnik John Rogge, komentator Johannes Steel itd.
Francoski časopisi'so sporočili, da je svojo poslanico kongresu poslal med ostalimi tudi Henry Wallace, ki je zboroval-cem zaželel "iz vsega srca uspeh."
STASSEN PRIPOROČA MacARTHURJEV PLAN
PHILADELPHIA, 18. aprila —Bivši guverner Minnesote in sedanji predsednik Pennsylvan-ske univerze Harold E. Stassen je danes priporočil MacArthur-jev plan, ki bi po vzorcu na Mar-shallov plan za Evropo rešil Azijo pred "komunistično nevarnostjo."
Stassen je poudaril, da bi takšen plan moral biti za vso Azijo, ne pa samo za Kitajsko. Obenem je ostro kritiziral vladno politiko, rekoč, da so vsled pomanjkanja takšnega načrta Zedinjene države doživele najbolj tragičen neuspeh, odkar je vojna končala.
DEWEY BO ODPOTOVAL V EVROPO
ALBANY, N. Y., 18. aprila. — Bivši republikanski piredsed-niški kandidat guv. Thomas E. Dewey je danes naznanil, da bo s svojo družino odpotoval v Ev ropo na šest-tedenske počitnice. Namerava obiskati Anglijo, Nizozemsko, Francijo, Nemčijo, Švico in Italijo.
Ameriško stališče je, da se zadevo obravnava v okviru mirovnih pogodb
LAKE SUCCESS, 18. aprila—Zedinjene države so se danes zoperstavile kubanskemu predlogu, da se ustanovi posebno komisijo Z. N., ki bi izvršila preiskavo v zvezi z verskimi obravnavami" na Madžarskem in v Bolgariji.
Kubanski delegat dr. Gustavo Gutierrez je nepričakovano predložil resolucijo, s katero je priporočeno, da se ustanovi komisijo, ki pa se ne bi ukvarjala samo z zadevo Mindszenty-ja na Madžarskem i n protestantov-skih pastorjev v Bolgariji, pač pa na splošno z "verskimi preganjanji" v vzhodni Evropi. Toda obveščeni krogi pravijo, da bi Zedinjene države hotele le opozoriti Z. N. na določbe v mirovnih pogodbah za Madžarsko in Bolgarijo in priporočile, da se spor skuša rešiti v okviru teh mirovnih pogodb. Če to ne bi uspelo, bi se celo zadevo predložilo Združenim narodom.
Po kubanskem predlogu bi nobena komisija Z. N. ne mogla vršiti preiskave na Madžarskem ali pa v Bolgariji, če bi na to ne pristali vladi omenjenih držav.
Delegati vzhodne Evrope Evrope so ponovno zavrgli vse predloge glede "verskih obravnav." Pravijo, da so te obravna-уе notranja zadeva prizadetih držav.
Sovjetski predlog v prid obsojenim Grkom zavržen
Politični odbor Z. N. pa je medtem zavrgel predlog vzhodnoevropskih držav, s katerim se je zahtevalo, da organizacija Z.
N. posreduje v zadevih dveh grških delavskih voditeljev, katere je monarhistična vlada Grčije obsodila na smrt.
Predsednik odbora Belgijec Fernand Van Langehove je izjavil, da je predlog izven dnevnega reda.
Med ostalimi zadevami je zopet prišlo do diskusij glede usode bivših italijanskih kolonij.
Arabske države so podprle Sovjetsko zvezo, ki je predlagala,
da se kolonije izroči pod pover-jeništvo organizacije Združenih narodov.
Prispevki za zdravila nad $8,000
Obenem pa smo dobili iz stare domovine cele kupe zahvalnih pisem od bolnikov, ki so bili deležni streptomycina, ali ki ga še prejemajo od zdravniške uprave. V Sloveniji je bila po osvoboditvi ustanovljena cela vrsta bolnišnic in zdravilišč. Spadajo pod upravo Ljudske republike Slovenije, dočim je bilo zdravilišče na Golniku proglašeno za zvezno in ga upravlja federalna vlada. Na Golniku se nahajajo jetični bolniki iz vseh krajev Jugoslavije in le približno ena tretjina jih je Slovencev. Zdravila, hrano in vse drugo
Moskovski radio napada Tita
BEOGRAD, 18. aprila,—Moskovski radio soglasno z zadnjimi oddajami posveča veliko pozornost napadom na vlado jugoslovanskega maršala Tita.
Moskovskemu radiu so se priključile tudi radio postaje v Budimpešti, Pragi in Sofiji.
Uradno glasilo jugoslovanske Komunistične stranke "Borba" je priobčilo izčrpke radio oddaj ia dežel Kominforme, ki se nanašajo na življenje v Jugoslaviji. Izčrpki so bili priobčeni z namenom, da bi se zavrglo trditve v napadih na Tita in njegovo vlado.
Med ostalim radio postaje trdijo o Jugoslaviji tudi sledeče:
"Nočno življenje v Beogradu je zatrto. Glavni trg Terazije, ki je nekoč bil živahen kot gorski potok, je popolnoma tih ob 10. uri zvečer in na njem ni videti žive duše,
"Taju^; policija Čuva v poznih urah ulice. Za časa preiskave se večkrat sliši streljanje.
'V kavarnah se lahko opazi stare kraljevaše z Angleži in Američani, ki vedno dvigajo glave višje in višje. Bivši mo-narhistični ministri, ki imajo v Beogradu še vedno svoja stara stanovanja, uživajo z denarjem, katerim jim je Titova vlada Dlačala za podržavljeno imovino."
oskrbuje- zvezno ministrstvo za zdravje v Beogradu. Nasprotno pa mora slovenska vlada oskrbovati svoja zdravilišča in si pomagati, kakor si pač more Ker imajo zvezna zdravilišča povsod prednost, je lahko um Ijivo, zakaj druga zdravilišča in bolnišnice zaostajajo v preskrbi in v mnogih slučajih ne razpolagajo z zdravili, instrumenti in aparati, ki so neobhodno potrebni za uspešno negovanje in zdravljenje bolnikov. Zaradi tega položaja je uprava zdravilišča Golnika razdelila glavni del
(Dalje na 2. strani)
SFORZA PROSI ZA VRNITEV KOLONIJ ITALIJI
WASHINGTON, 18. aprila — Italijanski zunanji minister grof Sforza se je danes poslovil od ameriškega državnega tajnika Deana Achesona in ga ob tej priliki še enkrat zaprosil, naj podpre predlog, da se Italiji vrne njene bivše kolonije.
Vprašanje bivših italijanskih kolonij je sedaj predloženo (Generalni skupščini Združenih na rodov. Zedinjene države se zo-perstavljajo predlogu, da se kolonije vrne Italiji, ker bi hotele Kirenaiko izročiti Angliji, ki je z izgubo Palestine in sporom z Egiptom izgubila skoro vse važnejše baze na obali Severne Afrike.
MLADENIČ DOLŽl MATER, RADI UMORA
DOVER, Del., 18. aprila—Ne-k'i Robert V. Brennan, star 16 let, je danes izjavil, da ga je mati prisilila na umor njenega 70 let starega prijatelja Wadea Woolridgea.
Brennan je pred šestimi me seci izvršil umor in ga takoj tu di priznal. Sedaj policija vrši na-daljne preiskave, ker sumi, da je Mrs. Brennan odgovorna za umor več oseb.
Miljon komunistov pred Nankingom
NANKING, 19. aprila —Na severni strani reke Jangtze so kitajski komunistični voditelji zbrali en milijon vojakov, ki bodo prekoračili reko in skušali zavzeti prestolnico, če naciona-isti do jutri ne bodo odogovo-rili na ultimatum.
Nacionalistični voditelji odprto priznavajo, da komuniste ne bi mogli ustaviti, čeprav pričakujejo, da bo prišlo do bitke.
Začasni predsednik Li Tsung-jen je zaprosil komuniste, naj podaljšajo rok ultimatuma, toda nobenega upa ni, da bo njegovi prošnji zadoščeno. Nacionalisti nimajo nobene izbire. Komunistični voditelji so v ulti-matumu zahtevali, naj se ne zo-perstavljajo silam Ljudske armade, ki da bodo prekoročile reko bodisi brez odpora ali kljub odporu s strani nacionalistov.
Nacionalistični uradniki so priznali, da pogoji za sklenitev miru, ki jih postavljajo komunisti, pomenijo brezpogojno predajo. Neuradna poročila pa pravijo, da je bil "vpokojenemu" diktatorju Čiangkajšeku poslan posebni kurir, ki bo vprašal "ge-neralisima" za njegovo mnenje.
Izredna seja
V sredo zvečer ob osmih se vrši izredna seja krožka št. 1 Prog. Slovenk v navadnih prostorih. Seja je zelo važna in članice so prošene, da se udeležijo v polnem številu.
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST, CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
ENAKOPRAVNOST
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DVOJE MNENJ O VERSKIH OBRAVNAVAH
(Kot znano, je Bolivia predlagala, da se na dnevni red tekočega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov postavi tudi vprašanje tako zvanih "verskih obravnav" v posameznih deželah vzhodne Evrope, posebno z ozirom na obravnavo proti rimsko-katoliške-mu kardinalu Mindszenty-ju na Madžarskem in skupini protestan-tovskih pastorjev v Bolgariji. O tem vprašanju so zadnji teden v splohni debatih podali svoja mnenja številni delegat je tako na-padnih kot vzhodno-evropskih držav. Dvoje mnenj, odnosno izčrpke IZ govorov dveh delegatov, podajamo za boljše razumevanje te zadeve. Prvo je izčrpek iz govora delegata Zedinjenih držav Benjamina V. Cohena, drugo pa izčrpek iz govora poljskega delegata Jana Droho]owskega. Oba sta posneta iz "The New York Timesa" z dne 13. aprila. — Op. ured.)
Jan Drohojowski, Poljska: Zadeva z Mindszenty-jem se ne nahaja pred plenarno sejo radi njene legalne implikacije in vrednosti, pač pa radi njene tako imenovane važnosti.
Naj vam popolnoma odkritosrčno povem, kako neka zadeva doseže občeznanost in važnost. Prvič, najprej je nekje iskra, ki se je razpihne. Ce je potrebno, se pristavi petrolej, da bi se zanetilo ogenj. To povzroča požar. Požar postavlja netilce na prostor, na katerem jih javno mnenje lahko zapazi. V tem uživajo. Prihajajo pred svetovni forum, ki je ta Generalna skupščina. Tisk, brzojav in možna televizija jim nudijo toliko potrebno publiciteto.
Znano je, da so legislativni odbori dvanajstih držav v tej uniji in to ponavljam: dvanajstih od oseminštirideset držav, pokazali zanimanje za zadevo. Vedno pripravljeni odbor za zunanje odnošaje senata Zedinjenih držav, se priključuje gibanju. Začne se z oglaševanjem v Sydneyu, Melbourneu in La Pazi. Volilna kampanja v Angliji je v teku. Volilna kampanja v Zedinjenih državah se nikoli ne preneha.
Tu pa, sevedA, v^aru tega ognja se predlagatelji grejejo na soncu svoje slave in postajajo popularni na račun dobrih odnosa j ev med narodi in na račun Združenih narodov.
Čuvajmo se dneva, ko gasilni stroji Združenih narodov ne bodo pripravljeni ali pa dovolj učinkoviti, da preprečijo širjenje požara. Takrat bi lahko malim dečkom, ki so ogenj zanetili, zgorele hlače.
Mi radi priznavamo, da imajo požigalci na razpolago Wall Street, Marshallov plan in tisk Atlantskega pakta, da kontrolirajo veliko koHčino kratkih, srednjih in dolgih radio valov, da bodo podložne časnikarske agencije na znak "naprej" pokrile del sveta z debelim oblakom laži. Toda mi se tega ne bojimo. Mi vemo, da čeprav imate v tej skupščini mehanično večino, mi uživamo podporo človeka na ulici—celo v kapitalističnih deželah—in soglasno mnenje .svobodnih ljudstev sveta.
Kdo leti na pomoč tako zvanim kršitvam človeških pravic na Madžarskem? Z Atntipoda prihaja Avstralija, dežela katere prvi imigranti so skoraj popolnoma zatrli domačine. Dejstvo je, da Avstralija smatra preživele domačine za zoološke redkosti.
V bolivljskem krivičnem zakonu naletimi na to, kar bom tu citiral:
"Vsi, ki so v direktni zaroti, da bi v Boliviji ustanovili drugo vero ali pa povzročili, da republika ne bi več izpovedovala rimsko katoliško apostolsko vero, so izdajalci in bodo kaznovani s smrtjo."
Vprašam vsakega, če v svoji najbolj divji mori lahko sanja, da predstavlja Mindszenty-jeva zadeva ali pa zadeva pridigarjev v Bolgariji, grožnjo ohranitvi mednarodnega miru in varnosti?
Kljub temu, če Generalna skupščina želi pregledati kriminalne zadeve, bi bilo zelo zaželjivo, da pregleda dve slavni zadevi, ki ste se končale z zlorabo pravde. Imam v misUh zadevo Sacco-Vanzetti in zadevo Scottsboro.
Želim apehrati na delegacijo Zedinjenih držav, naj preneha govoriti o izvažanju demokracije. Njim povem: "Je nimate dovolj za domače uporabe."	•
Mindszenty je govoril z Ottom Habsburškim, mladim gentlemanom, katerega zaščitniki se nahajajo na visokih položajih v Državnem oddelku in z nekaterimi dobro znanimi mednarodnimi pustolovci.
Prevratne načrte sloneče na domnevi o bližnji tretji svetovni vojni se je kovalo v najbližjem sosedstvu St. Patrick's katedrale pod zaščito dostojanstva njegove eminence kardinala Francisa Spellmana, new-yorškega nadškofa.
Mindszenty se je ukvarjal s crnoborzijanskim prekupčevanjem dolarjev in izmikanjem svete krone sv. Štefana v sporazumu z ameriško legacijo v Budimpešti in ameriški-
PRISPEVKI ZA ZDRAVILA NAD $8,000
(Nadaljevanje s 1. strani)
•streptomycina, ki ga je dobila v poklon od JPO-SS, drugim slovenskim bolnišnicam. Ravno ta ko je razdelila med druge slo venske bolnišnice večino tora koskopov, ki jih je tudi nabavil JPO-SS, odposlal v Slovenijo pa SANS. Torakoskopi so kirurški instrumenti za operacijo na pljučih jetičnih bolnikov. Taki in strumenti omogočajo uporabo najmodernejše metode za pljučne operacije. Kako so zdravniki izvršili operacijo na ortodoksni način, smo videli v filmu "Operacija na Golniku."
Vest iz Amerike, da smo pod okriljem SANSa ustanovili poseben sklad za zdravila ter da bodo zdravila v večjih količinah prišla kot dar ameriških Slovencev potrebnim bolnikom, je silno razveselila bolnike in zdravniški štab. še bolj se bodo razveselili, ko zdravilo res dospe v Slovenijo. Naša prva pošiljka je odšla iz New Yorka dne 5. aprila na ameriškem par-niku SS Examiner. Ko boste či-tali te vrstice, bo pošiljka že v Sloveniji.
Pri polaganju naročila nismo pazili samo na ugodno ceno, temveč tudi na kakovost zdravila. Uspeli smo obojestransko. Dobili smo 1000 stekleničk di-hydrostreptomycina - sulfata in vsaka stekleničica vsebuje po 5 gramov čistega streptomycina, skupaj torej 5000 gramov ali 5 kilogramov. Te vrste streptomycin se lahko uporablja z večjo varnostjo za bolnika in prilike za kake resne posledice na drugih človeških organih so dosti manjše. Zdravilo, prevozni stroški, zavarovalnina, dobava izvoznega dovoljenja in podobni stroški so nas stali skupaj $2,-745.00, ali približno 55 centov gram. Druga pošiljka kmalu sledi.
Kadar dobi bolnik to zdravilo, mu zdravnik obenem pojasni, da je prišlo iz Amerike kot dar njihovih rojakov. Vsakemu je priporočano, da se sam pismeno zahvali. To je bil vzrok, da smo dobili in še dobivamo zahvalna pisma iz raznih slovenskih bolnišnic. Dobili smo obenem zahvale od zdravnikov in zdravstvenih oblasti. Ta izmenjava pisem in zdravil je dobro znamenje, kajti kadar gre za človekoljubnost, odpadejo vsi predsodki, politične razlike in druga nesoglasja. Bolnik stremi po zdravju, Prispevatelj pa želi, da bi njegovo darilo zares pomagalo kakemu nesrečnežu do ljubega zdravja.
Iz seznama darovalcev je razvidno, kdo so ti velikodušneži, ki se brez obotovljanja ob vsaki priliki tako pridno odzovejo. ^Navadno opazimo ena in ista imena, ena in ista društva in organizacije.
Dr. Tomaž Furlan, direktor Zveznega instituta za tuberkulozo na Golniku, je v zvezi s tem vprašanjem zapisal v svojem zahvalnem pismu tole: "Slovenskim Amerikancem, ki ne sodelujejo pri vaši akciji, predvsem iz političnih razlogov, sporočite sledeče: Vse zdravilo sem prejel jaz osebno in ga delim osebno kakor se kdo javi, odnosno kakor ga priporoča njegov zdravnik. Samo po sebi se razume, da ne bi hotel niti ure sodelovati pri taki akciji, kjer se na bolnika ne gleda kot bolnika, ampak morda kot politično osebnost ali se kako drugače. Mislim, da bi to zadostovalo tudi za tiste priseljence, ki se mene gotovo osebno spominjajo in ki morda delajo največ ne-prilik in nerazpoloženja napram svoji očetnjavi."
Mirko G. Kuhel,
tajnik SANSa.
Pismo Ludvika Medvešeka
Mr. John Medvešelč, ki stanuje na 17643 Lakeport Rd., je dobil od svojega očeta Ludvika Medvešeka pismo, datirano z dne 14. marca t. 1. V izčrpkih je vsebina pisma sledeča:
"Žabjavas, 14. marca 1949 "Draga Jennie in John:
"Prejel sem Tvoje (Jennino) pismo od 7. februarja pred štirimi tedni in dva dni prej sem pa prejel Johnovo pismo od 19. februarja. Tako pride včasih pozneje pisano pismo preje. Veseli me sporočilo, da ste zdravi in da John dela, da ni pomanjkanja.
"Nič se ne čudim, če prijatelji sprašujejo, kako je v Jugoslaviji, se pač zanimajo za to, kako se razvija. Vse to obširno poročati za časopise da preveč dela in kaj takega zamore poročati le oni, ki se vozi okoli, da vidi, kako je v enem in kako v drugem kraju. Le potem se zamore dati pošteno slika razmer. Ako je pa človek le doma, pa ne more poročati, kako je v Jugoslaviji, če vidi le to, kar se okrog njega godi. Jaz sem popolnoma zadovoljen, nekateri pa niso, pa je tako povsod, tudi v Ameriki niso vsi zadovoljni.
"Nova Jugoslavija je postavila temelj za delavsko zboljšanje, ker delavstva je na vsem svetu več kot pa ostalih in tako se najprej skrbi za delavce, ki imajo težko delo in ti dobijo precej živeža in drugih potrebščin tako; da se lahko reče, da je delavstvo največ pridobilo.
"Ce pogledamo druge države v Evropi vidimo, da se brezposelnost množi in delavci se puntajo, to je štrajkajo za boljši kos kruha, a v Jugoslaviji se pa toliko gradi tovarn in državnih poslopij, da zelo primanjkuje delavcev.. Delavci imajo precej dobre plače, tako da zamorejo shajati, če količkaj pazijo. Draginja je velika, toda ne samo v Jugoslaviji, ampak kar po celem svetu.
"Težko je primerjati vse, to zamore le oni, ki se dovolj poglobi in vse to preštudira, potem lahko da pošteno sliko. Iz državnih poročil vidimo razno statistiko, pa ni vselej točna. Kot sem omenil, dobijo delavci pri težkem delu dovolj živeža, ampak po mestih pa bolehni in ostareli ljudje, ki ne morejo več delati, dobijo res premalo; pa se bo tudi to polagoma zboljša-lo. Vse se ne more naenkrat.
"Za kmetijstvo se ustanavljajo Zadruge, nekateri z veseljem pristopijo, nekateri ne, pa bo sčasoma vse v zadrugah, kar bo vsekakor boljše kot je za posameznika. Večji kmetje se pritožujejo nad visokimi davki, ampak-povsod so davki veliki, tudi po drugih državah.
"Večji kmetje morajo oddati določeno število živine, prašičev, žita, krompirja in drugih pridelkov državi in tudi drv in lesa po državnih cenah, ki so zelo nizke, ampak dobijo gotove vrste Bonde, s katerimi potem zamorejo kupiti po nizkih cenah potrebščine, ki so v zalogi. Seve, večkrat ni zaloga dosti velika in ne dobijo in godrnjajo, pa se bo polagoma že zboljšalo, ker se veliko producira po tovarnah.
'Mali kmetje in tako imenovani osebenjaki so pa na slabšem, ker nimajo dosti za oddati in ne dobijo bondov in ne morejo kupiti potrebščin. Za one, ki skrbijo, da pridelajo kar doma potrebujejo, pa ni se tako slabo, se že preživi.
"Trgovine so vse podržavljene, trgovci so uslužbeni po pisarnah ali pa po trgovinah, večinoma kot poslovodje, ako so imeli dober rekord.
"Naš Mirko je oddal svoje trgovine prej državi kot je bilo prisiljeno in se je dobro vživel v nov sistem. On je dober poslovodja in je že v tretji trgovini, to pa zato, da jo zboljša, ker ima talent zato. Ob Novem letu je dobil tri tisoč dinarjev nagrade za dobro vodstvo, pa je tak, da je rekel, da so mu tudi uslužbenci pomagali do dobrega uspeha in jim je dal dva tisočaka, da so si med sabo razdelili in njemu je ostal le en tisočak. Tak je naš Mirko. Vsi pa niso taki.
"Tudi po tovarnah dobivajo nagrade, ako je delo dobro in hitro izvršeno, tako se nagradi one, ki to zaslužijo. Je pač tako
19. aprila,
kot po nekaterih tovarnah po Ameriki, ko delijo bonuse. Tako se svet suče.
"Končam in pošiljam prisrčne pozdrave Vama, Johnnyju in vsem v Euclidu, katerim bom kmalu pisal.
"Ludvik in Josipina Medvešek, "oče in mati."
*
(Zadnje čase so začele, posebno v Euclidu, krožiti govorice, da je Ludvik Medvešek naletel na težave v stari domovini. Te govorice, ki so se pojavile že januarja meseca, so očitno brez vsake podlage. Iz gornjega pisma je razvidno, kako Medvešek presoja položaj v Jugoslaviji.— Opomba uredništva).
KOROŠKE VESTI
Vprašanje Slovenske Koroške je mogoče rešiti le s priključitvijo k Jugoslaviji
Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško je poslala konferenci namestnikov ministrov za zunanje zadeve v Londonu poslanico, ki v njej terja na osnovi obsežnega dokaznega gradiva priključitev k Jugoslaviji. V zvezi s to poslanico so izjavili predstavniki Osvobodilne fronte s predsednikom dr. Petkom na čelu, da čutijo koroški Slovenci naraščajoči pritisk na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Avstrijska ob-lastva dajejo danes očitno potu-ho pangermanistom, hkrati pa omalovažujejo slovensko ljudstvo, ki so z borbo sodelovalo pri uničevanju fašizma. Nadaljnje življenje v Avstriji nam lahko prinese le popolno narodnostno uničenje. Zaradi tega vidimo edino rešitev v priključitvi k Jugoslaviji ter odklanjamo najrazličnejše vabe v obliki avtonomije, manjšinskega statuta, gospodarskih dogovorov itd.
Zatiranje brez konca
Po slovenskih vaseh na Koroškem je zmerom več ljudi, ki o njih dobro vemo, da so bili nacisti. Slovenski župani se morajo umikati bivšim hitlerjan-cem. Takšen primer se je pripetil med drugim v Goričah v Zilj-ski dolini. Na mesto župana Slovenca Cimermana je bil postavljen zloglasni nacist Ertsch-nig. V Šmohorju poučuje slovenščino razvpiti hitlerjanec učitelj Janach. Tudi celovški škofijski ordinariat sodeluje pri tej zatiralni gonji. Iz že omenjenih Gorič je bil odpoklican slovenski katoliški duhovnik, na njegovo mesto pa je imenoval celovški ordinariat — duhovnika Prusa. Takšnih in podobnih primerov je cela kopica. V zvezi z londonsko konferenco pa bodo avstrijski oblastniki nedvomno zopet zapeli pesem o — enakopravnosti Slovencev,
Zopet slovenska beseda in pesem v celovškem gledališču
Zopet je zadonela v celovškem gledališču slovenska beseda, slovenska pesem. Prosvetna zveza je organizirala akademijo ob 100 letnici Prešernove smrti. Strupeni nestrpneži so menili, da bodo lahko z zastraševanjem in raznimi policijskimi prijemi odvrnili zavedne slovenske ljudi od pomembne slovenske kulturne manifestacije.
Toda njihove nakane so spodletele. Gledališka dvorana je bila do kraja polna naših ljudi. Recitacije Prešernovih in partizanskih pesmi s6 se prepletale s pevskimi ter godbenimi točkami. Ob sklepu je zaorila himna "Hej Slovani". Predsednik Prosvetne zveze dr. Franc Zwitter je v svoji spominski besedi izrazil trdno voljo vseh koroških Slovencev po združitvi s Titovo Jugoslavijo. Ste učinkovite, prepričljive kulturne manifestacije je bila odposlana namestnikom zunanjih ministrov v Londonu brzojavka, ki vsebuje odločno zahtevo po pravični rešitvi koroškega vprašanja s priključitvijo k federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Isto zahtevo sta poslali v London tudi Zveza mladine Slovenske Koroške in Kmečka zveza, ki opozarja v svoji Brzojavki na sistematično preganjanje in očitno zapostavljanje slovenskih koroških kmetov.
Ne bosta uničili našega kmeta
V Beljaku je bil ustanovni občinski zbor, na katerem je bil izvoljen okrajni odbor Kmečke zveze za Slovensko Koroško za okraj Beljak. Na občnem zboru je bilo govora o vseh vprašanjih, ki segajo globoko v življenje našega slovenskega koroškega kmeta. Ob izvajanjih tovarišev Blaža Singerja, Janka Ulbinga in Ivana Mikla smo lahko spoznali velike težave, ki se mora z njimi boriti naš zapostavljeni kmet, saj se že čutijo sile, ki stremijo po izkoriščanju kmečkega in delovnega ljudstva in po novem naseljevanju tujcev. Značilno za naše prilike na Koroškem je, da imamo 37,-000 kmetijskih posestev. Med temi pripadajo 4 odstotki veleposestnikom, ki pa imajo nad 500,000 ha plodne zemlje. Ravno zaradi tega je potrebna organizirana borba proti gospodarskemu izkoriščanju. Od Kmetijske zadruge v Beljaku imajo korist samo nacisti. Tov. Ivan Miki iz Pečnice je bil odstavljen kot načelnik krajevnega Kmečkega, sveta v Ledenicah, ker ima dva sina, ki se šolata v Jugoslaviji. Bel jaška mlekarna plačuje mleko, kakor se ji zljubi. Cena je odvisna od tega, če si Slovenec ali ne.
Za slovenskega kmetovalca je predvidena — nižja cena.
Vsi ti in podobni primeri nas
potrjujejo v odločitvi, da se t*' mo s še večjo vztrajnostjo ^ doslednostjo pridružili borb' proti gospodarskim in socialni® krivicam, proti poizkusom silne kolonizacije slovenske zemlje.
Prešeren v celovškem radiju
Slovenska Prosvetna zveza i" pripravila v celovškem radija svečano proslavo ob stoletni'' smrti največjega slovensW pesnika dr. Franceta Preše# Slovenska oddaja je potekala duhu Prešernovih naprednih ^ svobodoljubnih idej. Slovens!" koroško ljudstvo je z zbran''' zanimanjem sledilo oddaji- ^ kratko pripombo še: Radi; napovedovalec ni Slovenske M svetne zveze niti omenil. IR ^ zen tega je bilo treba predlo^) britanskemu oddelku, ki odl"^ o vseh radijskih oddajah, cel''' ten oddajni program. Mar ; potrebno k temu še kakšno f jasnilo ?
Po koroških vaseh
Pri št. Jakobu v Rožu s"" počastili spomin Fr. Prešel^, ob 100 letnici njegove snii^' proslavo v Narodnem dom^ okviru prosvetnega druš^^ "Svoboda". Dvorana je bila S' bito polna.,
V	Bilčovsu smo imeli pou^"* predavanje Ljudske univei^ Pri Miklavžu seje zbralo ljudi, ki so poslušali predava^ dr. Franceta Petka o tem,
si ohipanimo zdravje.
V	Branči vesi pri BilčovsU umrla Vrbijava mati Katar*" Sitar. Bila je zavedna Slo^®" ka in delavka.	/
V	Selah na Šajdi so se zl"' mladinci pri Kališniku k ^
šernovi proslavi. Spored je
segal govor in petje narodu'^ ter partizanskih pesmi.
ci so se ob tej priliki zave^® da bodo še bolj poglobili ^ v mladinskih vrstah.
V Šmihelu smo si ogledali po razstavo kuharske umetno in ženskih ročnih del. Tov ka Hartmanova je pokazala zna. Razstava je bila povezf
s kulturno prosvetno prire
}0
Џ
ал*
jo, pri kateri so vneto sod^ vali pevci in šmihelski si. Podobno razstavo so dili tudi v Globasnici. ^
V	Glinjah imamo učitelja- . je bil nacist in ki se tudi
še tako obnaša. Če hočemo, .
v	• w
se nasi otroci česa naučijo, J moramo pošiljati v BoroV«^ Dajte nam učitelja, ki bo deco res česa naučil.	,j
V	Kotmari vasi' smo pokop Blaža Ajholcerja iz čahorc, s ■ 62 let. Bil je marljiv delavec, si je s trdnim delom služil kruh. Nikdar ni zatajil slovenske materinščine.
(SANS
(
-chic"
mi armadnimi oblastmi v Nemčiji. Njega so opogumili oni^ ki zavzemajo v nekaterih deželah važne položaje. Oni so iz vprašanja vstvarili zmedo in si prizadevali, da bi pokvarili odnošaje med cerkvijo in državo na Madžarskem.
Oton Zupančič:
EJ, MAČICE!
Ej, mačice! Kdaj pa ste splezale tak naglo na vrbinje?
Ni dolgo še, kar v in je zavite so veje iztezale se v mraz.
Pa kdaj si, glog, si cvetja nabral? Kot iz snežink posneto je v bele čipke speto —
kaj res že kučmo z glave dejal je čas?
Pa, deklice, kaj je dahnilo v vas? Kaj vam oči je vnelo,
kaj v nedrih vam vzbrstelo? —Pst! To se ne pove pri nas v obraz.
IRSKA PRETRGALA ZVEZE Z ANGLIJO
DUBLIN, 18. aprila. — men jem topov so Irci daneS r zdravili podpisovanje dekla^^ je, s katero je Irska postala ^ odvisna republika po 780 let ^ gleške vladavine.
Tekom proslave je prišlo di do spopadov v okrožjih, še vedno pod Anglijo. Irski dentisti so priredili demons^ cije, nakar jih je angleška P", cija začela -pretepati s kolci^''
Nova Irska republika, bo la 2,500,000 prebivalcev, ki večinoma vedno bili proti Aw ji-
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov ® prosilo za naslove Jugoslo^^ skih oblastev v Zedinjenih ^ vah, naj tu navedemo, da jugoslovanske ambasade glasi:
Yugoslav Embassl^^ ■ 1520—16th Si., N. ^ Washington 9.
Naslov urada jugoslovanS*^ ga konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate Geo®'* 74S_5th AV^' New York 22, N.
Pišete lahko v .eiovensk® ' srbohrvatpkem ali anglošk® jeziku.
19. aprila, 1949.
ENAKOPRAVNOST
BTRAN 3
John R. Strahj Eveleth, Minn.:
Auf biks!
(Nadaljevanje)
Po prvi svetovni vojni, takoj, ko se je rodila mlada Jugoslavija, se je vse, kar je bilo nemškega, pomandralo. Izpremenili so Se napisi iz nemškega v slovensko in srbsko, nekatere nemške besede so se izobčile, sploh pa je bil nemški jezik uradno prepo-vedan. Oni, ki je brbljal nalašč ^GHiške izraze, je moral dobro poznati pot pred seboj, drugače bi se mu dobro ne godilo. Na kaj takega se je takrat strogo pa-^'lo, posebno pa, da bi se kdo spozabil v toliko, da bi izrekel besede: "Auf biks!" To je nekakšen izraz po naše: "Na ko-fajžo!"
Oa, bili smo torej ravno pri Lazarčkovih v najlepšem razpoloženju in na polnoč je šlo, ko ftekdo potrka na okno in pove, nekdo po vasi vpije: "Auf biks!"
Na mah preneha vse veselje Ш zdrveli na na prosto iskat Razgrajača. Dobro smo tudi vedeli, kdo je, namreč tisti Ameri-kanec, zato smo jo tudi vsi, osem po številu, ubrali v smeri, ka-®4or smo znali, da ga dobimo.
Mimogrede pa smo si v La-^arčkovi skladovnici izposodili ^sak po eno krepelce, seve, v takih pohodih se rabi tak pribor.
žal pa nas je na svojo srečo pravočasno opazil in smuknil je ^ hišo.
Na nas je oddal strel v prazno 'a vse je minilo. Zdrave pete je fant odnesel, odložili smo svoje orožje" in se vrnili nazaj k La-zarčkovim, kjer pa ni bilo več tistega veselja kot pred "napa-
dom." Pohladili smo še našo vročo kri, se zahvalili za gostoljubnost in se podali v svoje brloge nič sluteč, kaj prinese jutro sv. Matije.
Zjutraj je moj, sedaj že pokojni oče, že v drugo pokladal živini, ko me pocuka:
"Hej, Janez? Ali danes se ti ne ljubi? Delo imaš, kot znaš, pomlad se bliža."	t
Vstal sem 'malo" težko. V kuhinji me "pozdravi" mama:
"Aha, kar skoro vem, kje si bil sinoči!"
"Kaj ne boste vedeli, saj to je stara navada, saj znate, da Mati jata ne prezremo, ki je tako gostoljuben."
"Ja, ja, je že dobro, saj ni nič zato, malo drugačno 'farbo' imaš kot navadno, na le brž 'po-fruštkaj,' pa k delu pojdi, da ne bo ata momljav."
Popravljal in pripravljal sem kmetsko orodje za na pomlad. Proti poldnevu je že šlo, ko opazim skozi okno, da korači od vasi orožnik. Aha, to pa ne bo nič dobrega.
Orožnik Ivan Vozel zavije proti hiši in v kuhinji vpraša po meni. Mati mu pove, da sem v hiši in gospodar tudi. Ravno sem se ukvarjal s starimi grab-.Ijami, ko orožnik vstopi. Na pozdrav oba z očetom odzdraviva, jaz bolj malomarno, kajti delal sem se jako zaposlenega obenem se pa hudo bal, češ, gotovo je orožniku nekaj v napotje sinoč-ni "ofreht," ker opazil sem, da je prišel službeno in ne kot navadno. To se pravi, se ni vsedel in bajonet je imel na puški.
"No, Ivan, kako pa je bilo sinoči, kaj? Ovadeni ste, da ste nekaj razgrajali na vasi, druge sem že vse izprašal; ali imate kaj v zagovor?"



v\^ >' 5fi J®X ,?<.< -" ,



ШХ^ЛшЛ
6



Boris Kalin: TALEC
"Nič!" Kakor drugi, tako jaz.
"Dobro." Zapiše nekaj v knjigo in spravi v torbo, sname bajonet in sede. ter pogovor obrne na druge domače reči.
Jaz bi bil takrat najraje tisoč kilometrov od doma, kajti sram me je bilo, da hodi orožnik okrog mene, in drugič, tisti, ki nas je ovadil, je bratranec mojega očeta; kaj bodo sedaj rekli ata.
Ko je orožnik odšel, seve, se je pričelo izpraševanje, kaj in kako je bilo. Povedal sem vse od kraja do konca, kako je bilo.
Mama, videč, da sem vznemirjen, me brž potolaži:
"O, če mu niste nič naredili, se ni treba nič bat, Žan."
Ata pa je bobnal s prsti po mizi in končno vprašal: "Koliko pa vas je bilo?"
Odgovoril sem, sramežljivo sicer: "Vsi, vseh osem, kar nas hodi na vas ponoči."
Ata molči in naprej bobna po mizi ter zasmehljivo meri člana sinočnega "ofrehta" z očmi gor in dol.
Ponovno vpraša: "Tak osem vas je bilo, a?"
"Da ,ata!"
"Glej, Janez, letos boš imel "cej-geic' (poziv na vojaški nabor) in še ona dva, drugi so pa že odslužili vojake. Ali vas ni sram, da takega pritlikavca kot je Tone, čeprav moj bratranec, pa ga ne morete malo premikastiti ? Sram te bodi, Janez, tak fant, da odmeri za dva Toneta, pa ti fige pokaže in povrh še sedmim drugim. Veš, Aleksander I. ni vesel takih fantov."
Na vrag! Tu imaš. Bal sem se očeta, da me bo ozmerjal, in ozmerjal me je ravno v nasprotni luči. Vseeno, čeprav me je ata ozmerjal, sem dobil nazaj pogum in sicer: stisnil sem pesti in sam sebi prisegel: "Ako je tako, bova pa s Tonetom enkrat res račun imela, ne ravno za tisti 'Auf biks,' pač pa zato, ker me je ata 'ošpotal'."
Do tega pa ni prišlo, ker Tone jo je popihal nazaj V Ameriko, predno sem ga mogel doseči.
Naslednji teden smo že dobili povabila: ta in ta dan se zglasite v Velikih Laščah na sodniji.
Vrata se odpro in "hudodelci" smo bili klicani po vrsti, kakor smo bili zaslišani po orožniku, torej podpisani je bil zadnji.
Samo to je delalo sitnost sodniku, ker tožitelj je pozabil povedati, da je on izzival in to še po "nemško," drugič pa je "pozabil" spet, da je on streljal na nas, čeprav v prazno, dasi mi nismo imeli drugega orožja kot Lazarčkova polena.
Sodnik me vpraša: "Ivan Strah, nista li z tožiteljem nekaj v sorodu?"
"Da, gospod sodnik, tako in tako."
"Ali boste pričali proti njemu ,ali ne?"
"Da, gospod sodnik, kakor drugi."
"Dobro. Boste pa še kaznovan, kakor drugi."
Bili smo vsi odstranjeni za pol ure, tožnik in toženci in spet nazaj poklicani.
(Za mojo osebo na vprašanje
sodnika, bom li pričal proti tožniku, ako bi rekel da ne, bi bil vsega prost tisti trenutek, ker pa sem držal z drugimi, sem dobil pa isto kot "drugi").
"Stroga* sodba je bila preči-tana. Tožnik trdi, da je bil napaden, a nima dokazov. Ovaden-ci trdijo, da so bili izzivani in da je bil oddan na nje strel. Tudi nimajo dokazev. Na pomanjkanje dokazov se oprosti vsake krivde na obe strani.
Dokazano pa je, ker sami ovadene! trdijo, da je bil dirindaj blizu polnoči, torej po 11. uri, in ta ura je policijska ura. Ura nočnega miru.
Za ta prestopek dobi vsak 24 ur zapora. Kazen lahko nastopite posamezno ali skupno, dan si lahko izberete sami, takoj, ali kadar hočete, važno je le, da kazen odslužite.
Kratek posvet in sodniku smo povedali, da želimo nastopiti kazen prihodnjo sredo, to je na dan sv. Gregorija.
"Kakor želite, in svetujem vam, da bodite v bodoče pridni fantje, vaših obiskov ne maramo več tu, in zbogom!"
Na, tu imaš spet vraga, sodnik nam priporoča pridnost, moj oče nas je pa "ošpotal," kako vendar smo zanič.
v Prišel je dan in naša "hrabra" četa je odrinila v hladilnico.
Pred nastopom kazni smo se
ustavili v Hočevarjev! gostilni, kjer je bila nastavljena kot natakarica Bliskova Reza iz Vidma in naša sošolka. Priporočili smo se ji, da zjutraj prinese v ječo "fruštek" vsakemu po eno štruco in pa liter "trdega," kar je bilo tudi dovoljeno.
Take 'informacije" smo dobili že od "izkušenih" spakov naše vrste. Rečeno, obljubljeno !n storjeno.
Razume se, da jetnišk! paznik "svojim gostom' servira samo enkrat dnevno, zato se je bilo treba kje priporočiti.
Ob 1. uri popoldne smo "nastopili strogo kazen."
"Strogi" jetnišk! paznik nam je zapovedal, da predno nas zapre, mora vse preiskati, ker v ječo je prepovedano nositi kakršno koli stvar, kot žepne nože, tobak, cigarete, sploh mora v ječo vsak s praznimi žepi. Dobro, preiskava se prične.
Odkod nam je padlo v glavo, ne vem, kako naj paznika preslepimo. Eden je brž svoje stvari iz žepa med paznikovim poveljem dal drugemu ter se prvi nastavil v preiskavo.
Ko je bil preiskan, je že drugi dal njegove in svoje stvari preiskanemu in tako se je vrstilo do zadnjega. "Strog" paznik je pri vseh osmih zaplenil en sam žepni nožek in tisti nas je čakal do konca kazni v sodniji.
Bili smo celo pohvaljeni, češ, saj nimate nobene stvari s seboj, tem bolje,- vsaj nimamo odgovornosti za vaše stvari.
"Da, da," se oglasi eden, "mi vemo jetniške postave, čeravno smo prvič danes tu, zato smo tudi ostavili vse doma."
"Že dobro fantje, saj vem, da ste pošteni. Zaprl vas bom vse v eno celico, da vam ne bo dolgčas. Za večerjo boste dobili dobrih koruznih žgancev, tako bo cela 'družina' večerjala skupno, ne raztreseno."
Vrata se odpro in, ko vstopimo, paznik zaloputne vrata in velika "žaba" je zaregljala.
Ogledovali smor si "nove stanovanjske prostore," sestoječe iz ene sobe z eno in dosti veliko za vse leseno posteljo. No, prvič v zaporu. Drug drugemu smo zatrjevali, da je to prvič in zadnjič. Za mojo osebo še vedno drži.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
I
сош\
(AND FOB YEARS AFTER)

m
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
WHEN baby's on his (or her) way—don't let the flurry of tiny garments distract you from some mighty important considerations.
For instance: What's the best way to save now so you'll be able to meet the increased expenses (like school bills) that wiU be yours within a few, oh-so-short years?
Fortunately, 100% safe U.S. Savings Bonds offer you a foolproof way to save through two all-auto-matic Plans:
1; Payroll Savings Plan—the only installment buying plan.
2: Bond-A-Month Plan, for those not eligible for Payroll Savings.
Either Plan helps you build a cushion of money that grows. For ydu get $40 back for every >$30 you put in Savings Bonds, after only ten years!
Before baby (supposing it'e twine!) comes, get started on your Savings Bonds program. Today I
AUTOMATIC SAVING IS
SURE SAVINO — U.S. SAVINGS BONDS
E N A K O P R A V N OS T
^RANISLAV NUŠIĆ:
Httinareske in satire
CNadaljevanje)
y zakonu kakor v šoli ti oce-tudi obnašanje. V zako-kakor v šoli lahko padeš pri v zakonu kakor v šoli se ^®seliš počitnic. Edina razlika ' bila ta, da pravda za ločitev žene'traja prav dolgo, ločitve-pravda s šolo pa je ena naj-"^^jših procedur na svetu.
Po vsem tem in takem moram ^ ^nogo strani te knjige posve-šolanju. Ob neki priliki sem
mislil, da bi šel po vrsti od razreda do razreda, toda ko sem se spomnil, s kolikšnim trudom sem se vlekel skozi razrede, me je minila vsa volja, da bi se še enkrat vrnil vanje. Zato bom rajši pregledal šolanje po predmetih. Tako bom vsaj imel priložnost, da se posameznim predmetom, s katerimi sem bil v sovraštvu, maščujem za vse tiste muke, ki so mi jih zadajali.
Pa pojdimo po vrsti od ljudske šole dalje!
V LJUDSKI ŠOLI
Otrok gre v ljudsko šolo z ne-^^vim občutkom, da bo večkrat Zaman ga prepričujejo
starši, da nikakor ne mora biti tako, toda slutnja je tako globoko vsajena v otroško dušo, da se
gotovo vselej izpolni in da zbledijo vsa prepričevanja staršev kot zmota. In vendar je bil učitelj ljudske šole, ki sem mu jaz prišel v pest, dober kakor dober dan, tako da je bila tista palica, ki je visela pod podobo sv. Save, zgolj vzgojni okrasek in le redkokdaj vzgojiteljski pripomoček.
Ko smo prišli v razred, nas je učitelj razvrstil po velikosti in nas nato posadil po klopeh. Najmanjši so zasedli prve klopi, večji pa so prišli v zadnje. Šele pozneje nas je ocenjeval po znanju in so najboljši učenci zasedli prve klopi, slabši so sedeli za njimi, najslabši pa v zadnji, ki se je imenovala oslovska klop.
Tiste čase, ko sem jaz obiskoval ljudsko šolo, je veljala tudi oslovska klop. za vzgojno sred-
stvo, kajti učitelj je vanjo posa-jal vse tiste, ki res niso prav nič znali. Sodim, da je bila to prav pametna misel, kajti ne-vedneži so se le-tako privajali temu, da so oslički. Odkar je to odpravljeno, se nevedneži nikakor nočejo pomiriti s tem dejstvom in tako sede v življenju osli po navadi v prvih klopeh.
Razvrščeni v klopeh po velikosti smo bili podobni semenju v buči. Vsi enolični, vsi brezizrazni, vsi tepčkasti pa vendar— kdo bi bil tedaj rekel—da so tu drug ob drugem sedeli: bodoči minister in bodoči razbojnik, bodoči škof in bodoči bankir, bodoči kaznjenec in bodoči borzni milijarder! Kolikšna sreča bi bila za človeštvo, če bi že pri tako majhnih otrokih videli, kdo bo kaj, in če že ne bi mogli
drugega, bi vsaj tisti čas, dokler smo otroci, do sitega pretepli bodočega ministra, škofa in borznega milijarderja.
Izpočetka se nismo ničesar učili, učitelj nas je samo izpra-ševal po imenih ali še rajši po poklicu naših očetov.
"Kaj je tvoj oče?"
"Kočijaž."
"Dobro, sedi! Pa tvoj?"
"Klobasar."
"A tako, klobasar? E, pa pozdravi očeta! In tvoj?"
"Branjevec."
"Branjevec, res? Pozdravi tudi ti očeta!"
Mi izpočetka nismo razumeli teh in takih pozdravov; šele malce pozneje, ko smo si že vsi zapomnili pomenljivo zgodbico o dobrem in slabem otroku, smo opazili, da učitelj pri vsakem
novem pripovedovanju zamenja poreklo junaka pripovedke, pač po tem, kakor so dotični starši vračali njegove pozdrave. Tako na primer, ko mu je klobasarjev sin nekoč prinesel štiri pare klobas, se je zgodba glasila:
"Bila sta dva dečka, Sima in Nenad. Sima je bil sin nekega kočijaža, hudoben, neubogljiv, neumen in poreden, Nenad pa je bil sin nekega klobasarja, zelo spodobnega človeka, uglednega in spoštovanega meščana in je seveda tudi sin bil kakor oče, priden in dober otrok . . ."
Ako, vzemimo, branjevčev sin ni znal naloge in mu je danes, včeraj ali katerega koli teh dni prinesel dvajset zeljnatih glav in tri vence čebule, ga je učitelj takole poučil:
"Vidiš, sinko, ti imaš spodobnega in spoštovanega očeta in je treba, da se na njem zgleduješ. Danes ti ne zamerim, ker ne znaš, toda glej, da, se do jutri naučiš. Pozdravi očeta!"
Ako pa grobarjev sin ni zoal naloge, ga je učitelj takole pokaral :
"Iz tebe, sinko, ne bo nikdar nikoli nič prida. Niti tvoj rodni oče ti ne bo mogel izkopati groba, ker boš končal na vešalih!"
(Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki druSini zaradi vaSnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enako-^praamoat!"
STRAN 1
ENAKOPRAVNOST
19. aprila, 19^''
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
' TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Nemara pa tudi po črni rečici? Poženi, Ivan!
—	Oh, pa kar gori! . . .
Črna megla se je razgrinjala
v sir in zavzemala čedalje večji obseg. Zmeraj je bilo rohnenje hujše. Čez kake pol ure pa je južna sapa prinesla na Hetmaij-fiko cesto žarek in strašilen duh smoda po požaru, ki je divjal pet in trideset vrst od hetman-ke po čirskih vaseh.
60
Cestać skozi Veliki Gromak je držala n-.i nekem kraju mimo vitače, zle žene iz sivega kamna škriljavca, potem pa ostro zavijala proti Donu in se spustila v plitev, suVodolen jarek, čez katerega je bil postavljen most iz brun.
O suhem vremenu se je na dnu jarka rumeno* svetlikal pesek in pisan prod, po poletnih plohah pa so z gn'ča v jarek hudourno drveli kalni deževni curki, zlivali so se, vcxia je drvela nizdol kakor po sifoni, izpi-rada in kotalila kamen je in se hrumno stekala v Don.
Ob takih dneh je most' zalilo, a ne za dolgo; čez eno uL^o ali dve je burjasta hribovska voda, ki je še pred kratkim razkopavala ograde in razdirala pl'xJto-ve s stajami vred, že upadla, na ogoljenem podplatu rokava je živo zasijal vlažni, po apnencu in moči dišeči, umiti prodec, oh robeh se je opekasto svetlikal' zglajeni naplavljeni il.
Po obrežju jarka so na gosto
©
FUTUSE BU€ADWILi:<
шт-оршуит
\и^ш308£ШП5
^ »UIPAAtNT/
тш
are
ТОПШ
ih

'>^.J
WUITE BREAD
BAK£Pv-06>@
YEARS AGO j______
ilASBEEMR)UNfe№YPT
НШ BAKGRY
WITH ADDED MINGR-ALS/2^^VITAMINS
rasli topoli in vrbe. V njihovi senci je bilo hladno celo ob najbolj pripeka jočem času poletnega dneva.
Zaisedo vešenskega krdela prišlekov je zamikal hlad, da se je razpostavila zraven mostu. V zasedi je bilo enajst mož. Dokler do vasi niso prispeli begunski vozovi, so krdelniki ležali pod mostom, metali karte, kadili, nekateri so se slekli in obirali po šivih srajc in spodnjih hlač nenasitne vojaške uši, dva sta poprosila vodnega in se odšla kopat v Don.
Toda počitek je bil kratkotrajen; Kmalu so se proti mostu privalili vozovi. Pomikali so se v strnjenem toku in mahoma je postalo v dremavem senčnatem prelazu živahno, hrupno, sopar-, no, nekako z vozovi vred se je valila v vas z obdonskega gričevja tudi jedka stepna pripeka.
Načelnik zasede, hkrati predstojnik tretjega voda v krdelu, visok, suh podčastnik s pristriženo oglječrno bradico in velikimi, paglavsko štrlečimi ušesi, je stal pri mostu in držal roko na zdrsanem samokresnem toku. Neovirano je spustil mimo kakih dvajset voz, ko pa je zagledal na nekem lestveniku mladega, okrog petindvajsetletnega kozaka, je odrezano velel:
—	Stoj!
Kozak je pritegnil vajeti in se namrščiL
—	Iz katere edinice? — je strogo vprašal vodnik in stopil tesno k vozu.
—	Kaj pa bi radi?
—	Iz katere edinice, vprašam? No?
—	Iz rubeženske stotnije. Kdo pa ste vi?
—	Dol!
—	Kdo pa ste?
—	Dol, ti pravim!
Okrogli školjkasti uhlji vodnega so živo zardeli. Odpel je tok, potegnil samokres in ga predejal v levico. Kozak je vrgel vajeti ženi in skoči z voza.
—	Zakaj nisi v edinici? Kam greš ? — ga je povpraševal vodni.
—	Bolan sem bil. Zdaj grem v Bazke ... Z našo žlahto grem.
—	Imaš potrdilo o bolezni?
—	Kje naj bi ga pa dobil? Dohtarja ni bilo v stotniji . . .
—	Aha, ni bilo? . . Hej, Kar-penko, odženi ga v ^olo!
—	Kdo pa ste prav za prav?
—	Ti bomo že tamkaj pokazali, kdo smo!
—	V svojo edinico moram iti! Nimaš pravice, zadrževati me!
—	Te bomo že mi poslali. — Imaš kaj orožja?
—	Samo puško.
—	Vzemi jo, pa urno za menoj, če ne, ti jo pri priči prima-žem! Tak korenjek, pessssjan, pa se k ženski tišči, se skrivaš! Ali smo mar dolžni braniti te? — In zaničljivo je zabrusil za njim: — Sten-ni-ca!
Kozak je privlekel izpod plahte puško, prijel ženo za roko, poljubiti si je vpričo ljudi ni upal, samo krepko ženino roko je za trenutek podržal v svoji dlani, nekaj pošepnil in odšel za kr-delnikom proti vaški šoli.
Vozovi, ki so se nagnetli v zagati, so s truščem zahrumeli čez most.
Zaseda je v eni uri ustavila blizu petdeset ubežnikov. Nekateri izmed njih so se, ko so jih prestregli, upirali, posebno nek prileten dolgobrk in na videz pohleven kozaček iz vasi Dolenjega Krivskega v jelanskem okraju. Ko mu je poveljnik zasede zaukazal, naj stopi z vozička, je počil z bičem po konjih.. Dva krdelnika sta pograbila konje za brzde in jih ustavila že na oni plati mosti^ Tedaj je kozaček malo pomislil, potegnil izpod ponjave ameri-kansko vinčesterko in jo pritisnil k rami.
—' S poti! . . . Ustrelim, drhal!
—	Dol, dol! Povelje imamo streljati, kdor bi ne poslušal. Kar naglo te bomo vzeli na muho.
—	Muž-ži-ki-i-i-i! ... še včeraj ste bili rdeči, zdaj pa že ko-zakom velevate? . . , Kuštri smrdljivi! . . . Stran, če ne, bom sprožil! . . .
Eden izmed krdelnikov v novih zimskih ovijačah je stopil na prednje kolo tajslja in po kratkem ruvanju izvil vinčesterko kozaku iz rok. Ta se je po mačje sklonil, šinil z roko pod štorjo in potegnil iz nožnic sabljo; kleče se je stegnil čez priklopno pisano pletenico in toliko da ni z vrhom ostrine dosegel glavo krdelnika, ki je pravi čas odskočil.
—	Timoša, nikar, Timonjuš-ka! Oh, Timoša! ... Pa saj ni treba! ... Ne pretepaj se! Ubili te bodo! ... — je zajokala odurna, mršava ženička razpe-telinjenega kozaka in lomila roke.
Ali ta se je na vozu skobacal na noge, še dolgo otepaval z modrikasto pobliskujočim se rezilom in ni spustil krdelnikov do tajslja; hripovo se je pridušal in divje streljal z očmi naokrog. "Iz-gi-niii; . . . Usekam!" Po črnikastozagorelem obrazu so mu trzali krči, pod dolgimi ru-menkljatimi mustačami se mu je mehurila slina, sinjkaste beločnice so se čedalje bolj zalivale s krvjo.
Stežka so ga razorožili, ga povalili in povezali. Bojevitost drznega kozačka so si kaj lahko radožili: na vozičku so našli načeto vedrno bučo najmočnejšega žganja.
V zagati je nastala zdrozga. Tako natesno so se nabili vozovi, da je bilo treba izpreči vole in konje in samotež speljavati vozila na most. Konji so hropli, lomili ojesa in trebje in hudobno hrzali; voli so bili rojema polni brencljev, niso slišali gospodarjevih klicev, pobesneli so od muh in rinili v mejo. Kletvi-ne, kričanje in pokanje bičev, žensko jadikovanje je bilo še dolgo slišati pri mostu. Zadnji vozovi so se tam, kjer se je dalo ganiti, obrnili nazaj, spet zlezli na hetmanko in se namerili proti Donu pri Bazkih.
Prijete ubežnike so v spremstvu odpeljali proti Bazkom, ker pa so bili vsi oboroženi, jih spremniki niso mogli obdržati.
Vabilo za poset slike
TRIGLAVSKE STRMINF'
v SREDO in ČETRTEK, 20. in 21. APRILA
V gledališču	»
"A B B Y"
Waterloo Rd. in E. 156 St.
VABLJENI STE NA POSET. SLIKA JE VSE SKOZI ZANIMIVA. Začetek ob 7. uri zvečer.
Precej za mostom so se sprem-Ijevanci in spremljevalci udarili. Čez nekaj časa so se krdelniki zasukali nazaj, ubežniki pa so v urejenem redu sami odšli proti Vešenski.
Prohora Zikova so tudi zaustavili pri Gromku. Pokazal je odpustno potrdilce, ki mu ga je bil napravil Grigorij Melehov, in spustili so ga dalje, ne da bi mu delali sitnosti.
Še pred večerom je prijahal v Bazke. Na tisoče voz, ki so se privalili iz čirskih vasi, je zastavilo vse ceste in kolovoze. Pri Donu so se dogajale nedopovedljive reči. Begunci so zagatili z vozili vse obrežje dve vrsti na daleč. Kakih petdeset tisoč ljudi je čakalo na prevoz in se raz-gubilo po gozdu.
Proti Vešenski so na brodu prevažali baterije, štabe in vojaško imetje. Pehoto so prepe-Ijavali z majhnimi čolni. Na desetine jih je brzelo po Donu in vozilo čezenj po tri, štiri može. Prav pri vodi ob pristanu se je trla grozna gneča. Konjenice, ki je ostala za zadnjo stražo, še zmeraj ni bilo. Od Cira je bilo še venomer slišati grmenje topovskih strelov in še ostreje, občutneje je zaudarjalo po žal tavem, grenkljatem smodnatem duhu.
Brodarili so vsedodne. Okrog polnoči so prišle prve konjeniške stotnije. Ob svitanju bi jih bilo treba začeti spravljati čez.
Ko je Prohor Zikov zvedel, da konjeniških edinic prve divizije še ni, je sklenil počakati svojo stotnijo v Bazkih. Trudoma je prignal konja za povodec mimo vozil, ki so bila tikoma nabita ob ozidju bazkovske bolnišnice, ga privezal k lestvam kdo ve čigavega voza in snel brzde, ne da bi ga razsedlal, sam pa krenil med tajslji iskat znancev.
Na brežini je od daleč zagledal Aksinjo Astahovo. šla je proti Donu, pritiskala na prsi majhno culico in bila ogrnjena s toplo jopico. Njena žama lepota je jemala oči in privabila pažnjo pešcev, ki so se prerivali po nasipu. Klicali so ji kar si že bodi kosmatega, na znojnih, prašnih obrazih so se jim v smehu belo pobliskavali zobje, slišati je bilo slastno krohotanje in rezgetanje. Postaven belolas kozak v neprepasani srajci in
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd„ IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVL ako jih oddatte v popravilo man#-tljivemu čevljarju, ki vedno iivrii prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
na tilnik potlačeni kučmi jo je od zad objel in se z ustnicami dotaknil zamolklega, povitega vratu. Prohor je videl, kako je Aksinja naglo odrinila kozaka, mu nekaj tiho rekla in grozeče pokazala zobe. Naokoli so se za-hahljali, kozak pa je snel kučmo in sigavo zabasiral: "Ej, te tica! Daj, vsaj enkrat!"
Aksinja je pospešila korake in prišla mimo Prohora. Na napetih ustnah ji je drhtel porogljiv posmeh. Prohor je ni poklical, plaval je po množici z očmi in iskal sovaščanov. Počasi se je premikal med vozmi z mrtvo proti nebu štrlečimi oje si in trabami, zaslišal je pijane glasove in smeh. Pod lestveni-kom je na pogrnjeni hodnini se delo troje starcev. Eden izmed njih je imel med nogami postavljeno vedro domačega žga nja. Okajeni dedci so zapored zajemali žonto z medeninasto merico, napravljeno iz topovskega tulca, pili so in prigrizovali posušeno ribo. Rezni vonj belja-ve in slankljati zadah nasoljene ribe sta kar sama od sebe zaustavila zlakotenega Prohorja.
—	Vojska! Srkni ga z nami na dobro srečo! — se je obrnil k njemu eden izmed starcev.
Prohor si ni dal dvakrat reči, sedel je, se pokrižal, se zasmejal in vzel gostoljubnemu dedu iz rok merico s prijetno dišečo belino.
—	Pij, dokler si živ! Na, pod-usti prigrizni. Starim ljudem, fantič, ne smeš odreči. Starost
POPOLNA OPREMA IN MAŠINERIJA
za izdelovanje cementnih blokov velikosti 12x8" se proda. Kent stroj nćvega modela; originalna cena $6,000. Prodajna cena $3,600. Lahko kar nadaljujete s biznesom. Pokličite po 5. pop. Na odplačila.
ED 1422
SEDAJ JE ČAS,
DA SI DASTE VAŠE HIŠE PREBARVATI ZUNAJ IN ZNOTRAJ.
NAPRAVIMO NAJBOLJŠE DELO PO ZMERI CENI.
Se priporočamo v naklonjenost.
VICTOR KOVAČIČ
12S3 Norwood Bd.. EN 2549
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. 8. 112.
'	Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg. Mich.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
I
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
je modrost! Vi, mladež, se morate še učiti od nas, kako je treba življenje v roke prijemati in .. . nu, in kako je treba žganico piti, — je nosljal drug dedek s krnim nosom in zgornjo ustnico, razjedeno do dlesni.
Prohor je izpil in oprezavo spodbočki pogledoval po brezno-sem dedu. Med drugo in tretjo merico ga ni strpelo, da bi ne pobaral:
— Si nos zatrohnjal, dedek?
IŠČE STANOVANJE
Vdova s dvema hčerama
vse tri zaposlene, želi dobiti stanovanje s 4 ali 5 sobami. Mirne, nobena ne kadi ne pije. če kdo ima stanovanje za oddati, naj blagovoli pokliče
HE 5311
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave,,-HE 5311.
—	Na-a-ak, Ijubčejt! OdzG^ mi je. še smrkavec sem se mrazil in dolgo bolehal, za№ delj se je tudi pokazil.
—	Jaz sem se pa že pomotil' tebi in si mislil; kaj če je voljo kake grde bolezni ob no*' Da se ne nalezem kake
be! — je odkritosrčno prizfl* Prohor.
Dedovo zagotovilo ga je F mirilo, zato je poželjivo pritic nil usta k merici in ja že brez bojazni in kar v dušku praznil do dna.
URADNIKI KLUBA DRUŠTEV SDP NA RECHER AVE.
za leto 1949
Frank Segulin, predsednik Andrew Ogrin, podpradsedni^ John Zupančič, 860 E. 236 St-RE 4488, tajnik; Louis God^ blagajnik; Ciril Ozbič, zapis'''' kar; nadzorni odbor: Mary vešek, predsednica, Mary Seg'''| lin in Frances Zajec.	I
Seje se vrše vsak prvi poneđ®', Ijek v mesecu v Slov. društv®"!; nom domu na Recher Ave.
ARY A. SVETEK
LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 ST. — KE 3177 AmbulanCni voz na razpolago podnevi in ponoči—Notarska posluga _Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.


Good intentions don't make m good the amart way to save? A way thart— 1. lUoular	2.
3. Dependable 4.
Yoa can get this foolproof cnmNnaf bm by U. S. Savings Bonds. Either of theee two
Join yoar company'« PayroM Join yoar bank'a Bond-A-Moath Then ait back and watch yovsr tbemsehres, fattening up at Ље rate of fov iar yoo pot in, every ten years.
Thafs MM wfe way to brin^ home And by bacon we mean the Akg# yo# the fotare: a home, a bosioess, a college freedom from worry,
Qo reserve a slice of tiiat for


1
.■P.4

/s sur^ savii^^
O.S. Satfin^ '
ENAKOPRAVNOST