»Goriški list« izide vsaiko sredo in soboto zjutraj Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47.
Telefon štev. 292.	,	________________
Gorica, cine 6. maja 1944.
Oglasi se zaračunavajo po ceniku. Bančni konto pri Cassa di Rispairrnio Golrica.
Po premoru mnogih let, ko je slovenska tiskana beseda^ v Primorju počivala, je pričel izhajati naš list, ki si bo verno in zvesto prizadeval, da postane resnično glasilo vseh go-riških Slovencev. Prva skrb novega lista, ki prihaja sedaj med vas, bo, da bo ču val naš lepi slovenski materni jezik, varoval njego ve pravice, ga gojil in v njem sporočal slovenskemu narodu v tej deželi najbolj važno, kar mora vsak Slovenec vedeti in o čemer moramo biti vsi poučeni.
Važna zgodovinska ura bije sedaj. Čutimo jo vsi, vsi pa tudi čutimo, da nam je dose-daj na Goriškem in v vsem Primorju manjkal kažipot, — manjkalo nam je glasilo. Radi tega pač vsi Slovenci sprejemamo z veseljem novo možnost objave slovenskega gla sila.
V času, ko se odloča usoda Evrope, ne smemo Slovenci stati ob strani in ne smemo molčati, saj se prav v teh zgodovinskih urah odloča tudi usoda našega naroda. Prav tako trpimo in prav tako ča-kamo na končno odločitev, kakor sleherni narodi v Evropi in po vsem svetu. Smatramo
Z'X pn <' l' rro n od n ^	1"v"*
evropskim narodom, čeprav smo številno majhni, vendar imamo že zagotovila da če bo mo sodelovali pri obnovi, narodnostno ne bomo propadli. Priznane so naše kulturne u-stanove, vse seveda v okviru možnosti, slovenska knijga in slovensko časopisje je v na ših krajih zopet, dovoljeno. Ako nam vračajo sedaj naše stare pravice, sprejema mo s tem seveda tudi dolžnosti. Nihče ne zahteva od nas nemogočega, pat pa moramo vsi prispevati svoj delež k obrambi in k izgraditvi nove Evrope in ohra nitvi vsega sveta, vseh, tudi najmanjših narodov, torej tudi našega. Prva naša dolžnost je, da čuvamo predvsem — sami sebe, to se pravi svojo domovino, svoje domove, svoje družine, da čuvamo svoje ljudi, naše matere, očete, naše rnladino. Enako, kakor sedaj slovenski vojak s puško ob n°gi brani slovenske naselbine pred napadi internacional-
11 tolp in komunistov, ena-i? , ? »Goriški list« v bodoče
vsem rSl°^nske ljudi P° •" o .^,0riskem, naj čuvajo voje svetinje, predvsem svojo vero svoj jezik, svoja stara izročila, da skrbno varu jejo svoje družine in domove, s tem ves naš narod.
Goriški Slovenci smo pričeli letos svobodneje dihati. Naš jezik je postal zopet spoštovan in priznan. Pridobiva čimdalje več veljave, ako pa ni vse tako, kakor bi si Slovenci želeli, smo v marsičem sami krivi, oziroma so krivi tisti, ki so napačno razumeli sedanji čas. Zato sc bo naš list vedno trudil, da pokaže goriškim in primorskim Slovencem pravo pot, pot pozi-ivnega dela in sodelovanja 7* djžavo reda — Nemčijo er bo stalno svaril naš na-
EDIH P
!
Iz Fiihrerjevega glavnega stana:
Vrhovno poveljstvo nemške vojske javlja:
Pred Sebastopolom in na spodnjem Dnjestru so se izjalovili lokalni napadi boljše-vikov.
Vzhodno Sercta se napadi boljševikov nadaljujejo. Vsi poizkusi boljševikov, da se vrinejo v naše postojanke, so se po močnih bojih in protinapadih izjalovili. 64 oklopnikov je bilo uničenih.
Nemški in rumunski napadalni in lovski letalni oddelki so zadali napadajočim sovjetskim skupinam težke izgube. Pri ponovnih napadalnih poletih je bilo uničenih 31 oklopnikov, mnogo topov in veliko število tovornih avtomobilov.
Večje skupine letal so napadale v zadnji noči sovražne prometna sredstva in čete se-verozapadno Jassy-a.
Letalska skupina pod vodstvom podpolkovnika Nord-manna je dosegla s svojimi »Mdlders« svojo 8000. zmago.
Na mostišču Nettuna je bil odbit napad sovražnika, ki se je začel z močnim topovskim ognjem.
Nemške podv^Tnce sn v Severnem morju zajele močno zavarovani ladijski transport. Uničili so med napadom osem rušilcev in ladij spremstva in torpedirali pet parnikov s skupno 30.000 to-
Vesli z vsega svela
April je bil za Titove tolpe pravi črni mesec. V zahodnem Balkanu so izgubile v prvi po lovici meseca 4100 mrtvih, 1672 pa je bilo ujetih. Če se k temu visokemu številu pršite-jejo še številni pribežniki in po pribežniških izpovedih u-gotovljene ostale tolovajske izgube 6000 mož, potem dobimo skupno število 12.000 mož. Mimo teh človeških izgub je tolovajska druhal izgubila o. gromno gradiva, hrane, oblačil, 4 topove, 70 strojnic, 11 minometalcev in 1200 nušk.
rod pred raznimi nevarnostmi in pred poskusi, ki bi se ne mogli drugače končati, kakor z našo narodno katastrofo, z našo narodno smrtjo, pa tudi s smrtjo vsakega po^ sameznika med nami.
Kot skrben čuvar našega jezika, naše vere, naših življenj upa »Goriški list«, da ga bodo vsi dobro misleči gori-ški Slovenci vzljubili in ga smatrali kot domoivnsko glasilo. Uredništvo lista pa zagotavlja bralce, da bo po najboljši moči skrbelo za dobre informacije in za točnost vesti. Poskrbeti bomo tudi za raznovrstno gradivo v listu, ki bo zanimalo najbolj široko plasti naroda. Skrbeli bomo, da bo naš list bral pripadnik ali pripadnica slehernega sta-nu in sloja.
Goriški Slovenci! Oklenite se svojega lista, ki je resnično vaš, ki bo delal vam v korist in v korist vsega slovenskega naroda!
nami. Dva parnika sta se ta* koj potopila. Računati se pa more z gotovostjo na potopitev drugih parnkov.
V teh več dni trajajočih o-peracijah se je posebno izka^ zala podmorska skupina pod vodstvom mornarskega nadporočnika Lange in Herrie.
Na jadranu so nemške lahke morske skupine v noči od 2. na 3. maja potopile sovražno torpedovko.
Zračna obramba je pri napadih na srednjo Francijo v zadnji noči sestrelila 51 štiri-motornih sovražnih letal.
*
NA VZHODNEM BOJIŠČU
Velikanske borbe, ki se že mesece dolgo vlečejo po celi vzhodni fronti po vsej priliki nimajo odločilnega značaja, temveč bi imeli služiti le ureditvi te fronte za poznejši, tedaj pa gotovo odločilni udarec.
Berlin, 1. maja. Čeprav služijo po več mesečnih gigantskih bitkah na vzhodnem bojišču sedanji boji v glavnem le ureditvi bojnih črt, pridobitvi primernih napadalnih in zbiralnih izhodišč, organizaci-
ii	tpr	nrjnrovpn-*	r'	l
nove velike boje, vendar ni nobenega dvoma, da so napa-di Nemcev in njihovih zaveznikov ob spodnjem Dnjestru, jv vsem karpatskem predgorju in nedavno celo na področju
pri Kovlju, prisilili sovjetsko vodstvo, da je v ojačeni mer> predčasno vrglo v boj svoje operativne rezerve. Vkljub temu pa boljševiki na imenovanih bojiščih niso mogli Nemcem, ki imajo povsod in vkljub vsem boljševiškim naporom v rokah pobudo pre-l?rečiti njihove nastope.
Na področju Sebastopola so branilci odbili vse boljše-viške napade ob jugovzhodnem prednjem robu obrambnega pasa. V dobrem sodelovanju z oddelki bojnih letal je težko nemško in romunsko orožje podnevi in ponoči dobxrim uspehom obstreljevalo sovjetska pi omikan ja čet njem zaledju bojišča. Ob spodnjem Dnjestru so se mo-ter oskrbovalne zveze v bliž-rali boljševiki, ki so pri izjalovljenih množestvenih napadih v prejšnjem tednu doživeli težke izgubi;, omejiti na manjše napadalne sunke, ki so vsi obtičali že pred nemškimi in romunskimi postojankami. Posamezne sovjetski, skupine, ki jim je uspelo prit* preko reke, pa so nemške in romunske varovalne sile z manevrom v obliki klešč odbile.
a poi^-^čju 1 rutu sc verno od Jašija so Nemci s svojimi silovitimi protisunki, s katerimi so zavrnili močnejše boljševiške sile, zopet pomaknili svoje prve črte naprej.
Slovensko časopisje
na Goriškem
Slovensko časnikarstvo je razmeroma mlado, saj nima za sabo še niti 150 let oivlje-nja. Prvi slovenski časopis (namreč »Lublanske novice od vsih krajev celiga svejta«, katere je »vendajal« pesnik Valentin Vodnik) je začel izhajati v januarju 1. 1737. »Lubl. novice» so v začetku izhajale dvakrat na teden, pozneje pa samo enkrat. V prvi številki je Vodnik objavil programati-čno pesem. Sicer pa so bile njegove »Novice« informativen list; dosegle so za tiste čase lep uspeh. V treh letih je vsa naklada znašala nad 12.000 izvodov, to je nekaj sto izvodov vsake številke. »Lublan-novice« so prenehale v decembra 1. 1800.
Potem dolgo ni bilo nič. Šele 1. 1843. je dr. Janez Blel-weis začel v Ljubljani izdajati »Novice«, ki so se pozneje izkazale kot zelo življenja zmožne; prenehale so namreč šele 1. 1902. »Novice« so se hitro in trdno zasidrale v ljudstvo ter so v teku Bleiweiso-vega urejevanja izvršile velikansko prosvetno in izobraže valno nalogo. V prvem letu je izšla vsaka številka v tisoč izvodih. To je bilo za tiste čase zelo veliko število. L. 1848. pa so »Novice« dosegle že 1800 izvodov.
»Novice« so se hitro udomačile tudi na goriškem ter so brž našle obširen krog naročnikov in dopisnikov. Pri-
dno je nabiral naročnike go-riški ljudski buditelj in pesnik Valentin Stanič (1774— 1897), ki je bil od 1. 1819. dalje za stolnega kanonika v Gorici. Val. Stanič je bil velik in neutruden delavec. V Ročinju in na Banjšicah je učil ljudi umnega gospodarstva, na Banjšicah je osnoval svojo lastno tiskarno, koval je dobre poljudne pesmi in pomagal je ljudem, kjer je le mo gel. V Gorici pa je ustanovil gluhonemnico. Za »Novice« je koj prvo leto nabral 52 naročnikov. Ko je umrl, so »Novice« objavile lep članek o njem in pesmico »Solzice »Novic« rajncimu visokozaslužnimu gospodu Balantu Staniču«.
Med prvimi goriškimi dopisniki »Novic« pa so bili: O-berdank, cerkovnik v Šempasu; Jožef Vogrič, dekan v Gradiški; Cigale Gašper, ku< rat pri Sv. Roku v Gorici; Janez Leban, duhovnik pri Sv. Luciji; Anton Bandel iz Komna itd. Mnogo dopisov je bilo pa brez podpisa. Cigale Gašper je n. pr. poročal o smrti Val. Staniča in o pouku slovenščine in hrvaščine med goriškimi bogoslovci in dijaki. Tega pouka se je po njegovem poročila udeleževalo 57 bogoslovcev in srednješolcev.
Prvi list v Gorici . pa je začel izhajati 1. 1862. V načrtu je bilo, da bo list dvo-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Zgodovina slovenske besede v Posočju
V Ljubljani je imel te dni naš goriški rojak prof. dr. Joža Lovrenčič predavanje o zgodovini slovenske besede na Goriškem. Iz njegovega predavanja posnemamo glavne misli.
Dr. Joža Lovrenčič je kot Primorec in slavist nedvomno poklican bolj kot kdo drugi, da govori o tem, za nas vse tako zanimivem in važnem vprašanju.
K Posočju šteje dr. Lovrenčič nekdanjo Goriško s Krasom in severno Istro ter še Beneško Slovenijo, ozemlje, ki meri okoli 4000 kvadratnih kilometrov in živi na njem približno pol milijona prebivalcev.
Predavatelj je posegel nazaj v one čase, ko so se naši predniki šele vselili na ta prostor in razbira iz starih spomenikov, kako je od takrat skozi stoletja živela tod naša beseda. O njeni preteklosti poročajo tudi avtorji. O tem pa i-mamo dokaze tudi v slovenskem jeziku.
Prvi dokaz je Svetoivanjski evangelij! v katerem so zapisana in ohranjena starodavna slovenska imena s Posočja iz 9. in 10. stoletja. Imena spa^ daio med prva pisana poročila v našem jeziku. Slovenski* imena iz 12. stol. so ohranje-na v videmski, iz 13. stol. v beneški listini. Sodne listine o, 15. stol. kažejo, da so se sodbe vršile v slovenskem jeziku, dokaze imamo še o upogibi slovenskega jezika ob različnih drugih priložnostih, kakor samo o vsakdanji govoriti.
Iz časa reformacije imamo številnejše pisane dokaze o življenju slovenske besede \ Posočju. To je državnopravno pomembna listina, besedilo o razmejitvi na Tolminskem po wormskem miru. Ostala literatura je kajpak predvsem verskega protestantskega zna-, čaja. Trubar je slovensko prepovedoval v Rubijah, Gorici, Sv. Križu in v Trstu. Tržaški škof Bonomo je uvedel v Trstu pouk slovenskega jezika. O rabi slovenščine v Posočju je dokaz tudi tako imenovani »Goriški rokopis,« ki ima slovensko in italijansko besedilo. Rokopis je nastal 1. 1551. — še: delo reformacijskega piscih Krelja, delo Štefana Konzula iz Buzeta, P. P. Vergerija m Matija Vlašiča-Flaccia lUvrici.
V času protireformacije so se posluževali slovenske bese^ de škof Urban Tekstor, Konrad Glušič, Janez Tavčar in škof Ingenerij s slovenskim katekizmom. Vrh tega imama še važne drobce, dokaze o življenju našega jezika v teh krajih in v teh časih. Poročilo imamo tudi o narodnih pesmih na Tolminskem; to poročilo navaja pisec Nicoletti.
V naslednjem obdobju les pokazal veliko zanimanje 'i>* naš jezik in njegovo poznanje Alasio da Somaripa s svojim ital.-slov. slovarjem, ki ima še danes veliko zgodovinsko jezikovno vrednost. Drugi veliki gojitelj slovenščine je bil Janez Svetokriški, slovit po svojih pridigah, ki jih je iz-
Stran 2.
»GORIŠKI LIST«
Štev. 1.
dal pod naslovom »Sacrum Promptuarium...«
. V času prosvetljenega abso-lutizma sta z ljubeznijo goji' la slovenščino kapucina pate* Romuald in pater Jožef Cu-sani. Prvi je sestavil besedilo za znano igranje pasijona v Škofji Loki. Cusani je izdal slovenski katekizem in lat. slov. knjigo o pripravi na smrt.
Iz te dobe imamo še nekaj zbirk cerkvenih pesmi, zapiske.. ki pričajo, da so bile pridige v tem času na Goriškem slovenske, in tudi že dva rokopisa prvih posvetnih pesmi. Zlasti važno pa je delo, ki ga je opravil Edling z izdajo knjig za šolsko uporabo.
Čas romantike je prinesel Posočju številne slovenske pisce. Prvi je svetovnoznani ve. leturist Valentin Stanič, ki nam je dal več knjig. NjegO'% učenec je bil Kocjančič. Drugi
—	da se omejimo le na našte
vanje imen —■ so še: Matija Vertovec, Matevž Hladnik, Filip Jakob Karol, Andrej Marušič, Josip Furlani, Andrej Sočebran in prvi slov. beneški pesnik Peter Podreka.
Kasneje nam je Posočje dalo še mnogo znamenitih mož niscev: Gregorčiča, Mahniča, Krilana' Pagliaruzzija in š& mnoge druge, med katere bi morali dati tudi predavatelja samega.
Danes se zajeda v Posočje, komunizem, ki mu ni do slovenske besede ne do sloven. ske kulture, ampak bi oboj«* radi zbrisali in nadomestili z internacionalnostjo komunističnega robotizma. Vendar smemo unati. da komunizem naših ljudi s Posočja ne bo za. jel, in moramo tudi storiti vse, da se to ne bo zgodilo. Skrb za to na je izročena predvsem vzgojiteljem mladine, ki mo rajo vzgojiti nov in zdrav rod.
Slovensko časopisje
fia Goriškem
(Nadaljevanje.)
jezičen. Imenoval se je »Lu speculatore goriziano — Goriški oglednk« ter je obljubljal da bo popolnoma nepristranski za oba naroda v deželi. Slovenskega pa je prinesel zelo malo; vabilo na na-ročbo v slabi slovenščini in ponatis Cegnarjeve pesmi «0 posvečevanju Prešernovega spomenika«. Slovenci za ta list niso pokazali nobenega navdušenja.
Naslednje leto je Kmetijska družba za goriško začela izdajati »Umnega gospodarja«, ki je bil mesečnik za kmetijstvo, gospodarstvo in obrtnijstvo. Urejeval ga je prof. Andrej Marušič, doma iz Štandreža (1828—1838). Po treh letih je »Umni gospodar« prenehal, a kmalu potem (1867) je isti Marušič začel izdajati in pisati »list posebno za primorsko deželne pa tudi sploh sloven ske zadeve«. »Domovina« je doživela tri letnike. Sledil ji je tednik »Domovino«, ki je bila »Gospodarski list« (1869— 1876) pod uredništvom Pov šeta Franca.
»Soča«
31. marca 1871. pa je prvič izšla »Soča«, organ slovenskega političnega društva gori-škega za hrambo narodnih pravic. »Soča« je bila do prve svetovne vojne (zadnjič je izšla 23. jan. 1915.) vodilno glasilo goriškega javnega življenja. Izdajati jo je začel Viktor Dolenc, doma iz Senožeč, ki je pozneje vodil tržaško »Edinost«. Med drugimi uredniki »Soče« so bili dr. Anton Gregorčič (1852—1925) pro-' fesor in politik, dr. Anton Mahnič (samo nekaj mesecev v letih 1887—90) in Andrej
Gabršček (1864—1938), doma iz Kobarida, poleg Jurčiča e-den prvih slovenskih poklicnih časnikarjev in publicistov. »Soča« je skoraj ves čas svo-jega obstanka odločilno vplivala na oblikovanje javnega mnenja med goriškimi Sloven. ci. V hrambi narodnih pravic je bila zelo bojevita.
Proti »Soči« se je naslednje leto dvignil »Glas«, tedensko glasilo.
»Glas« je 1. 1875. prenehal.
Drugi informativni in politični listi, ki so izhajali v Gorici, so še bili: »Primorec« (1893—1915), ki je spočetka izhajal kot priloga »Soče«; malopomerrbna »Sloga« (1893-1895); »Gorica« (1899—1914), glasilo državnih in deželnih poslancev ter začetnica novega spora v narodnih vrstah; »Novi čas« (1909—1915), glasilo mlade struje v kat. taboru; »Goriški list« (1014—1915) kot »začasni nadomestek« za ustavljena lista »Gorica« in »Primorski list«.
Po svetovni vojni
pa sta bila važna zlasti dva časnika, namreč »Goriška straža« in »Novi list«.
»Goriška straža« je bila % začetku tednik. Prvič je izšla še med vojno, in sicer 19. sept. 1918., ko se je fronta po prelomu pri Kobaridu odmaknila od naše zemlje ter se je že začela obnova težko prizadeto dežele. V začetku ze izhajala kot tednik pozneje je hodila dvakrat na teden. »Goriško stražo« in njene urednike je poznala vsa dežela. Bil je to res ljudski list, pravi prijatelj vsake slovenske hiše. Zadnja številka je izšla 9. novembra 1928. Takrat je bil list ustav
Ivan Pregelj
MENGORE
—	On — Fabijan — mi je pisal:	»Mengore	so	postale
Čenstohovo Tolminskega.«
O,	Mengore! Mojih mladostnih spominov najlepši spc». min! Vsako leto okoli Malega Šmarna se mi povračajo dav-ni vtisi, oživijo v duši pozabljeni prizori, od življenja viharjev prevpiti doživljaji, vzrasto iz romarskih spominov obrazi davnih romarjev, stoterih bratov, stoterih sestra od Soče in Idrijce in Bače* in Tolminke, od kotarske in beneške in trebuške strani. Potujem z njim in romam lit-
ij en, njen urednik Polde Kemperle pa je zopet enkrat romal pod ključ.
Nekaj mesecev smo bili potem brez vsakega časopisa. Po novem letu 1929 pa se j g bivši državni poslanec dr. E. Besednjak dogovoril z načelnikom vlade Mussolinijem glede izdaje dveh slovenskih in enega hrvatskega časopisa. Tako je prišlo do ustvaritve »Novega lista«, ki je prvič izšel 29. marca 1929, zadnjič pa 13. novembra 1930. Od takrat j pa do letos Gorica ni imela I nobenega slovenskega politič- I
nega oziroma informativnega časopisa.
Drugo časopisje.
V	Gorici je izhajalo tudi več drugih časopisov, tako n* pr.: revije »Rimski katolik« (1888—96), »Naši zapiski« (1911—1914), »Veda« (1911— 9115); družinska lista »Mladika« (1920—1922), »Družina« (1929—1930); satrična lista »Čuk na pal’ci« in »Monokelj«, več dijaških listov, precej gospodarskih glasil, otroški list »Jaselce« in celo »Knajpo-
vec«, časopis za negovanja zdravja po Kneippovem sestavu (1904—1906).
V	teku enega stoletja je v Gorici izhajalo točno 50 slovenskih časopisov raznih barv in strok. Pri tem seveda niso všteti listi iz drugih krajev goriške pokrajine. To precej veliko število pri ljudstvu, ki se je v teku enega stoletja probudil, se organiziral in se postavil na trdno moderno podlago, je jasen dokaz, da so gorič ani zrel narod, ki vedno zna pravilno računati z razmerami.
Srečko Kosovel
Ime Srečka Kosovela je postalo spet aktualno. Pravim -ime, — s tem pa še ni rečeno, da sta postala aktualna tudi njegov duh in njegovo delo. Njegovo ime nosi partizanska brigada, ki se klati po Krasu. Njegova miselnost in njegovo delo pa živi tudi v srcih tistih, ki ne dele s partizani ozkih strankarskih idej.
Srečko Kosovel je bil eden najznačilnejših slovenskih modernih lirikov. Rodil se je 18. marca 1904. v Sežani na Kra su. Tam je bil učitelj njego\ oče, ki je bil doma iz čmič na Vipavskem. Mati rojena Stres pa je bila iz Sužida na Tolminskem. Srečko je umrl kmalu, komaj 22 let star, vendar nam je zapustil obširno in pomeni bno delo.
Že kot mlad višješolec s Ljubljani je na široko zasnoval svoj delovni načrt. Pole^ pesništva, ki je bilo njegovo prvo opravilo, sc je zanimal za vsakovrstno kulturno delo. Budno je spremljal vse naše slovensko življenje. Bil je tiste vrste človek, ki ga zanima vse duhovno snovanje doma in po svetu in ki na vsako sodobno vprašanje vztrajno išče odgovora. Ni imel še ustaljenih nazorov — umrl je pre-mlad — in iz njegovih spisov in misli se ne zrcali enoten, zlit pogled na svet. Njegov program je bil, iskati povsod iskrenost, odkritosrčnost, nesebičnost in zlasti aktivnost. Sovražil je pretvarjanje fili-stratov, udobnost in zapečkar-stvo. Imel je izrazit kritični talent, ki si ga je šolal in ostril ob Cankarju, katerega nada Ijevalec je hotel postati.
Njegov list je bila »Mladina«, ki je izhajala v letu 1925-1926. Iz lista, ki je bil sprva mladinsko glasilo Samostojne kmetske stranke, je ustvaril list, kateremu je znal udarih izrazit pečat svoje mlade o sebnosti. Bil je njegov urednik, prvi pisec, pesnik, kritik, uvodničar in zapiskar.
Iz člankov v »Mladini« se skoro bolj točno razbere Srečkov duševni list kot iz poezij. S Srečkom se je oh »Mladini« zbral krog mladih ljudi, ki je hotel brezkompromisno nada
ljevati Cankarjevo tradicijo čiste neomadeževane umetno sti, ki čeprav se noče umazati z nobeno neumetniško primesjo, je prva borilka za poštenost in odkritosrčnost, za pravico in dobroto v vsem narodnem življenju.
To gibanje ni bilo epigon sko. Mladina je takrat izšla i* popolnoma novih razmer. Moralna razzvanost, ki je nastopila po vojni, se je družila z gospodarskim in družbenim razdejanjem. Umetnost in zlasti poezija, ki je v svojih novih slogih verno odražala sta-nje takratne družbe, se je pogrezala večkrat v pravo dekadenco in prisiljenost. Mladina, ki je tedaj stopila na pozori-šče, ni bila neizkušena in neugnana v optimizmu, ampak ravno nasprotno: trdo preizkušena v dolgih letih vojne in razkrojena po pesimizmu. Srečko je vse to čutil, iskal je poti iz stisk, šel je za Cankarjem, a na svoj način. In če mu ne bi bile prezgodnje rojenice prerezale niti življenja, bi se razvil v močno književno o sebnost in njegov vpliv bi segal prfeko leposlovja na vst» panoge kulturnega življenja.
Srečko je bil poleg lirika tudi kritik, mislec, metafizik. Bil je gotovo naš prvi evropski lirik, v tem smislu, da je v svojih pesmih doživljal splošno evropsko stisko, da se je tudi v pesmih dvignil od čisto domačih vprašanj k širšim evropskim in svetovnim.
Kljub tej razgledanosti iti zanimanja za socialna in druga svetovna vprašanja, je Srečko ostal pristen in čist lirik. V dobi, ko se je poezija prenekajkrat	izgubljala	v
zvonkljanju s praznimi bese dami, si je poiskal samosvoj, domači izraz in se je le lahno naslonil na ekspresionizem. Vprav to je obdržalo Srečkovo pesem nad ravanjo modne poezije. In danes, ko je eks presionizem že prebolen, sfc. nam kaže v pravi luči njegova visoka umetniška vrednost. Kot kraška zemlja je Srečkov slog skop. Malo lepozvenečih izrazov ima. Trpek je in otožen. Enoličen na prvi pogled,
a v jedru bogat in prepoln čustev kot kraševska duša.
Vsi tisti, ki proglašajo Srečka za pesnika rdeče revolucije, dok azujejo, da niso pra\ nič razumeli Srečkove pesmi. Razumljivo je, da se pri njem, ki je bil v vsem oirok svoje dobe, oglašajo socialni in razredni motivi, saj je bilo po vojno ozračje nasičeno s temi stvarmi. Toda treba je vzeti v presojo Srečkovo delo kot celoto in tako se nam razodenejo razredne pesmi le kot izraz njegovega občečloveškega .čustva. Treba je brati le njegov spis »Umetnost in proleta rec«, kjer vse jasno vidi, da ie bil Srečko predvsem umetnik, povsod najprej umetnik in potem vse drugo.
Srečko nam je drag kot lirik, drag kot mislec, kot idealist, ki je uravnaval svoje življenje po vzorih in ne po koristili. Drag nam ie tudi kot človek, kot pojav, kot ubogi slovenski študent, ki sta mu telesno pomanjkanje in duševno trpljenje prezgodaj uničila življenje. Kot mislec v slovenstvu nam je Srečko vodnik in kažipot. Nepmaino je veroval v duhovno silo slovenstva. Ko je pisal o narodu kot nosilcu umetnosti, je razkril svojo veliko bolečino nad otopelostjo našega malomeščanstva, nad kulturno slabotnostjo razumništva. Zato pa je treba nasloniti na zdrave nosilce slovenstva ie dejal, na stanove, kmeta, delavca, na razumnika iz ljudstva izhajaiočega. Samo »narod z veliko živlien-sko silo bo ustvaril veliko, močno umetnost.«
Filip B.
76. aprila so komunisti na zahodnem Balkanu izgubili 454 mrtvih in 65 ranjenih, zaplenjenih pa je bilo več tonov in streliva. Uničena so bila razna skladšča živil in obleke.
Nemše čete so skupaj s srbskimi prostovoljskimi oddelki prizadejale boljševiškim tolpam v Črni gori hude poraze. Zavzele so Bjelo Polje in nabrale veliko ujetnikov in orožja.
Mengore. Jutro je poznopolet-no in vonjivo. kakor vrt poln sai^ia. In nad vrtom je nebo, sestra italskega, in jemlje vid. Slast moči, sreče in zdravja bohotnega diše cesta in senožet in polje. Ostro zaudarja ob potu česmin. In kakor k svatbi vabijo s holma doli čei> rumeneči bukov gozdič nu. Možnarji jeknejo s hnua. senožetjo romarski zvonovi. »Procesijo zamudimo!« Otroci drvijo zasopli navkreber, še I odrasli stopijo hitreje,, samo I stari in nadušljivi pešajo, vz-! dihnejo. Zdi se ti, da se je ži-
va vrv odtrgala z dolinske ce-ste čez senožet navzgor. In zopet utone v gozdiču, kakoi prerezana. Zadnjič greš in u-živaš vonj pred dnem pokošene otave, vonj romarskih prazničnih oblek, vonj karn-brika ženskih kril in vonj doma tkanega, barvanega in valjanega sukna moških suknjičev. In že dihne v rosno tvoje čelo vonj gozda, gliv in prhne-čega lisja. In kakor topel po zdrav zaslutiš rahlo sapico cerkvenega kadila od gori doli. In greš po kamenitih stopnicah in najdeš srebrno dvaj-setico. Tn izideš iz gozda m vrh, k cerkvi, na razgled, med dime ognjev in vonjivost ko-štrunove juhe in briškega sadja fig, in breskev. In vidiš
dečka, ki joče in išče in mu obrišeš solze in vrneš najdene dvajsetico. In si srečen in ve sel, da si na Mengorah. vesel gneče in jutra in sonca in samega sebe, ki si vrnil dvajse tico; si vesel ccrkvice, natla čene romarjev, vesel cerkovnikovega slovesnoresnega lica, vesel zaznojenega volčan-skega kaplana, vesel krčmarja, ki te je sunil v stran neobziren s sodčkom vina v na ramnem košu. Smeješ se in pozdravljaš in suješ in te su-jejo. In se prerivaš sredi zilra vili, otroškopolnih dekliških obrazov in sredi gladko obritih moških lic. Sedeš v travo k staremu Trebušanu v kratkih hlačah in si vesel ž njim, ki je šestinosemdesetleten še
enkrat na Mengorah in še upa, da bo devetdesetleten.
»Bog ve, morda pa nič več!«
Ali ni starčku solza skalila očesa? O Bog, celo te solze sv vesel ... Sanjam. Sanjam o nepozabnem, o dvajsetici, ki sem jo izgubil in mi je bila vrnjena, sanjam o Trebušanu v kratkih hlačah . . .
O	Mcngorska gospa! Koliko so izgubili moji bratje, moju sestre. Meni so vrnili dvajsetico. Vrni tudi njim, vrni! O, Mcngorska gospa! Moji bratje hrepenijo daleč, umirajo daleč in tožijo domov, domov. Vrni jih, vrni jih!--------
In spet berem: »Mengore.so postale Čenstohovo Tolminskega.«
Stran 3.
VESTI IZ GORICE! IN DEŽELE
SLAVNOSTNE URE SO ZDRUŽILE 1. MAJA VSE DELOVNE LJUDI
Dan 1. maja je bil proslav Ijen tudi v Gorici, enako lca kor v vseh pokrajinah Jadran skega področja in v vseh bližnjih krajih, v znamenju slav nostnili prireditev, pri katerih so se zbrali vsi delavci, ki so za kratek čas pustili delo. I?„ oči mož, žena in deklet je sijalo navdušenje in veselje, saj so vsi občutili, kako priznanje doživlja njihovo delo in da smo jim dolžni hvalo in časi njihovo zvesto požrtvovalnost za blagor splošnosti.
Na praznik dopoldne j6 nemški svetovalec za goriško pokrajino naprosil k sebi vse starejše delavce, ki so dolgh eta delali v enem in istem o-bratu, da bi nagradil njihovi, vestnost in zvestobo do dela s prisrčnimi besedami je nemški svetovalec slavil blagodejno delo, ki je sicer samo ob sebi vreden plačila, sedaj pa doživlja tudi priznanje s stra. ni nooblaščenih mest.
Počaščenim ostarelim delavcem je bilo izročeno primerno denarno darilo, hkrati pa st bile izrečene prisrčne čestitke. S hvaležnih in veselih o-brazov je odsevalo veselje: Vsi ti delavci, ki so v delu osiveli so bili složni v prepričanju, da so predmet pozornost' in da bo njihova bodočnost zavarovana in da bo nad njimi bdela skrbna roka u-nravnih oblasti, ki imajo na srcu niihove bridkosti in njihovo blagostanje.
vojaške ^. zastopniki SS in policije. Možje ki SQ d nad dvajse^ let pri delovn, mizi in izvrševali svojo dolžnost, so izjavljali z radostnimi besedami, iz katerih je jj.. venelo prijetno presenečenje, da so prvič v življenju priso-stovali obratnemu koncertu. Oba koncerta sta imela nenavadno velik uspeh. Vsi delavci so bili soglasni v želji, da jv bodoče z veseljem po-zdravih take koncerte. Dekleva in žene, ki so obdale voj a e-godbenike, kakor v vencu, ‘O 'zklikale veselja, ko so ču prve zvoke godbe, pete so J>m dvignile in takoj so na-
stali številni pari, ki so pozibavali ob zvokih godbe. Za n ro dolgo so navzočni opustili vse misli na delo ter se kar po otroško razveselili ob ritmih godal v topli pomladanski dan, k jer je narava razvila vse krasote cvetja in zelenja. Končno je eno izmed deklet samo prijelo za taktirko ter prcvze
lo	za eno glasbeno točko vlago »dirigenta«. Ta ljubka sprememba je bila seveda sprejeta z bučnim odobravanjem, nakar je moralo zopet in zopet kako delavsko dekle na oder, da pokaže, kaj zna. Med tem so bile možem deljene cigarete.
No, tudi ženske se niso nič obotavljale ter so nekatere res poskusile spuščati, sive oblačke v zrak, ko je godba končno morala nehati, je spregovoril nekako izmed delavcev ter izrekel v imenu svojih tovarišev zahvalo Vrhovnemu komgsarju in nemškemu svetovalcu. Vodstvi o-bratov in delavstvo so bili soglasni v občutku vzajemnosti, ki je imelo za bodoče zelo ugodne posledice za izpolnjevanje skupnih nalog med vojno.
V	neki drugi tovarni se je delavstvo zbralo v novi de lovni dvorani. Navzočni so obdali godbenike, ki so igrali koračnice, operetne melodije in kot višek, stari, častitljivi Radeckijev marš. Vse seveda sprejeto z burnim odobravanjem in navdušenjem. Čvrsti kapelnik se je moral kar na naprej zahvaljevati in od-zdravljati. Spregovoril je ne ki delavec podjetja ter se zahvalil v imenu svojih tovarišev za lepo uro, bogate glasbe in razvedrila. Iz srede delav stva se je sestal majhen pevski zbor, ki je gostom na čast zapel nekaj prikupnih domačih pesmi. Končno je še neka delavka dirigirala nekaj glas-benih točk in novi »Dirigent« se je pri tem prav sijajno izkazal. Navdušenja in radosti n' bilo ne konca, ne kraja in so vsi obžalovali, ko se jc mo rala ta lepa ura končati.
Opomin na te ure razvedrila in veselja ne bodo tako hitro ponehali pri vseh udeležen-C, v.sa,l so niarsikateri prvič doživeli v obratnih prostorih izvajanje umetniško-glasbene-
ga sporeda. Tako bo 1. maj stopil v zgodovino teh podjetij kot radosten
i	dogodek in doživetje.
Zvečer so bile v vseh goriških kinematografih, tako v mestu, kakor v podeželskih krajih predstave za delovno l judstvo. Tudi te predstave so imele namen, da pride do izraza prepričanje, da je delovni človek del narodna skupnosti in da mora biti delo plačano ne samo z denarjem, temveč tudi & kulturo. Predstave* so bile prav dobro obiskane .n so žele splošno odobravanje.
1. maj je bil tako, — čeprav so delavci delali, — dan veselja in je dal vsem ustvarjajočim ljudem možnost spoznanja, tla bo zanje storjeno vse, kar dovoljuje sedanjejo sedanje razmere in kar je v moči upravnih oblasti.
Uslanluviiev Gorici!
h- 1001. je rimsko-nemški cesar Oton lil. podaril oglejski cerkvi »polovico gradu, ki se imenuje Solkan ter polovico vasi, ki sc v jeziku Slovencev imenuje Gorica«, te. polovico vsega, kar leži v Solkanu in Gorici ter v vseh krajih med Sočo, Vipa'o. Vrtov-skim potokom in Alpami. Drugo polovico je prejel fut--lanski grof Verihen, po n;em •!° Je Podedoval Henrik, začetnik rodu kasnejših »goriških grofov«. A^ala slovenska naselbina, ki se v tej Otonovi darovnici prvič omenja, se je zaradi ugodne lege širila in se z naselbino, ki je nastala na vrhu hriba ob gradu in se imenuje trg nrvič 1. 1210., mesto na 1. 1398., obzidje ima še od I. 1329., združila v enotno mestno naselbino.
t Dumi svelnih Hitel OrtrijslEič
V	noči od 25. na 26. april ju v Ljubljani, zadet od kapi mirno preminul naš znani go-
OBJAVA
Goriški magistrat objavlja?
V	smislu poziva nemške policije sporoča magistrat vsem, ki so se prijavili za deželno obrambo, da se morajo predstaviti v nedeljo 7. maja ob 9 zjutraj na športnem igrišču »Littorio« v ulici Baia-monti, kjer se prično vežbe.
Interesenti sc opozarjajo, da bodo odslej sprejemali povelja s strani poveljnikov svojih oddelkov in da morajo ta povelja ubogati, ako ne žele biti kaznovani.
Župan.
H-
GORIŠKE
Zaključek šolskega leta.
Goriški šolski nadzornik je razglasil, da sc bo končal pouk na vseh goriških srednjih, višjih in umetniških šolah dno. 10. junija, na osnovnih šolah pa ilne 17. junija. Sprejemni izpiti na srednjo šolo bodo 10. junija. Zrelostni izpiti sc bodo pričeli dne 20. junija. Dne 23. junija morajo biti končani vsi izpiti.
/z goriške javne knjižnic*.
S 1. majem so v goriški javni knjižnici v Mamelijevi ulici uradne ure od 9 do 12 in od 15 do 18. Posojanje knjig na dom je do nadaljnega ukinjeno.
*
Poroka. Na velikonočni po-nedeljek sta se v Gorici poro čila gdč. Silvana Zorzut, hčer
ka zasebnega uradnika in posestnika g. Cirila Zorzuta iz Medane in g. dr. Stanko Mu. sulin, zdravnik v Gorici.
Zaradi amnestije je bilo izpuščenih iz goriških ječ 30 obsojencev. Deležnih pa je bilo amnestije tudi še okoli 500 o seb, ki so bile ali obsojene na preturi ali je bila njih zadeva še v teku.
Nesreče. V Solkanu je zgorel sinček mizarja Lojzeta Po-rettija. Pod senikom je bila tudi zaloga lesa za pohištvo, ki je bila tudi deloma uniče na. Škoda znaša okoli 30.000 lir. — V Volčah je 23 letni kmečki mladenič Peter Kučei padel z lestve ter si pri tem pretresel možgane.
Zatemnitev v Gorici od 21.30 do 5!
Streli v Volčjidragi. 49 letn«. kmetica Helena Gregorič te Prvačine je šla po opravkih proti Volčjidragi. Nenadom.-ic počil strel, ki jo je zadel v desnico. Prepeljali so jo v go riško bolnišnico. Njeno stanje je resno.
Neprijeten doživljaj je imel na cesti pri Šempasu 42 letni trgovec A. Felcto iz Tržiča. Izposodil si je od nekega svojega prijatelja motorno kolo in se odpeljal po opravkih % Ajdovščino. Ko se je vračal, so ga ustavili trije neznanci, ki so mu veleli, naj stopi i motocikla in naj nadaljuje svojo pot peš v Gorico. Feleto ie ubogal in bo moral sedaj še urediti zadevo s svojim prr-iateljem, ki je oškodovan za 65.000 lir Oblastva poizvedujejo za neznanci, ki so bili oboroženi.
Velik požar v goriški okolici. Zaradi malomarno odvrženega cigaretnega ogorka je nastal ogenj v naselbini Ville-sse štev. 29. Požar je zajel domačijo kmetovalca Frosa. Veter je razpihal plamene tako močno, da je zgorelo do 20 metrskih stotov sena in sla me, dva poljedelska voza in drugi predmeti, živino so rešili. Skupna škoda okoli 20.000 Ur, ki pa je krita z zavarovalnino.
riški rojak dvorni svetnik g. Miha Gabrijelčič. Rodil se j<> 1. septembra 1854 v Plavah v ugledni kmečki družini. Njo gov starejši brat Jože je bil profesor bogoslovja in dolgoletni ravnatelj centralnega semenišča v Gorici. Po končanih pravnih študijah jc prišel v sodnijsko službo na Goriškem, kjer je služboval v raznih podeželskih središčih in so ga starejši ljudje zaradi njegove vedre ljubeznivosti šo danes spominjajo. Leta 1898. ie bil imenovan za deželno-sodnega svetnika v Gorici. Od tu jc šel I. 1906 k apclacijske mu sodišču v Trstu, po treh letih pa k vrhovnemu sodišču na Dunaju, kjer je postal dvorni svetnik. Na Dunaju jo ostal do zloma monarhije. Po ustanovitvi Jugoslavije je ves navdušen prišel v Ljubljano in služboval pri novem slovenskem apelacijskem sodišču do
1.	1922. ko jc kot 68 letnik stopil v pokoj. Kot upokojene«, se ni vdal brezdelju. Z veliko marljivostjo se je še nadalje udejstvoval v pravniški stroki in bil za svoje zasluge od
društva »Pravnik« imenovan za častnega člana.
Pokojni dvorni svetnik je bil zaveden Slovenec. V pričetkih svojega službovanja je odlično sodeloval, ko si je slovenščina utirala pot v sodne dvorane. Pa tudi v javnem ir. društvenem življenju je bo-dril slovensko zavest in podpiral borbo za naše narodne pravice. Kot človek je bil vedre, ljubeznive narave. Šegav in živahen je bil zelo prilju bljen družabnik. Povsod, kjer je bival in služboval, si je u-stvaril širok krog prijateljev in znancev, ki so ga visoko ce nili in spoštovali. Primorska zemlja, katero je toplo ljubil, bo ohranila svojega odličnega sina v svetlem, hvaležnem spominu. Naj počiva v božjem miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
*
Avtobusna zveza s pokopališčem. Na prošnjo občinstvi, je bil spremenjen vozni čas na avtobusni progi Gorica mesto-osrednje pokopališče. Odhod z avtobusne postaje je po novem ob 17, vrnitev s pokopališča ob 18.
Štev. 1.	 »GORIŠKI	LIST«_________________________________________________ Stran	4.
Nogomet v področju Jadrana
V	pokrajinskih prvenstvenih tekmah, ki so pred kratkim končale je odnesla zrna-go »Ampelea« iz istrske Isole. Nedvomno je ta zmaga presenetila »Ampeleo« samo, ker ako pomislimo nekoliko na moštva, ki so ji bila na poti, moramo priznati, da ga ni športnika v Primorju, ki bi »Ampele-ji« prisodil najmanjšo možnost do končne zmage. Res je, da današnja »Ampe-lea« ni »Ampelea« preteklih let. Vojne razmere so ji omogočile pojačiti svoje moštvo z igralci, ki so še v visoko ec* njenemu italjanskem nogometu veljali za prvake. Toda res je tudi da se enega moštva ne more improvizirati in da bi morala »Triestina«, »Udine-se« in tudi moštvo Gorice pu stiti lovor zmage »Ampele-ji«, tega pač nihče ni pričakoval. Dve moštvi sta si priborili pravico nastopa v tekmah za italjansko prvenstvo. Ampelea in Triestina bosta nastopi-
li	v tekmah s slavnimi četa* mi, kar pač za »Triestino« ni
nič novega, kar pa je za »Ampeleo« posebna čast, ker je še pred kratkim morala smatrati kaj takega za nedosegljivo.
Ne morem vedeti, kakšni so načrti in upanja »Ampe< le-je« za italjansko prvenstvo. Mislimo pa, da ni s svojo zmago postala prevzetna. Da ji pa niso nikakor zaprta vrata do končne zmage, to vidimo v potekih tekem pri drugih ita-ljanskih skupinah. Vojna je pač tudi v športu pokazala svoj vpliv in marsikatera po* deželna četa je nepričakovano zamogla dvigniti glavo, do-čim so mnoge prvovrstne čete morale utrpeti velike izgube, kar se tiče igralskih moči. Preseljevanje igralcev je popolnoma izpremenilo položaj nogometa v Italiji.
Zato »Ampelea« in »Triestina«, kar korajžno na italijanska igrišča! Vse je danes mogoče...
Goriško moštvo zaseda tretje mesto in to je tudi nekaj častnega.	V.	R.
Vesti iz Trsta in okolice
Nekaj nasvetov za hišo
Mrzla govedina s polivko. Zreži popolnoma ohlajeno meso na zelo tanke rezine in jih položi v plasteh v polivko, ki jo napraviš takole: skuhaj po možnosti dvoje, troje ja-jec; iz rumenjakov in enega rumenjaka surovega jajca, treh fino sesekljanih sardel, žličice gorčice, citroninega sc ka, nekaj soli, popra, malo prašnega sladkorja, olja in kisa napraviš polivko, ki jo izti sni skozi sito v globoko skledo. Polagaj plast mesa, nato plast polivke, dokler vsega rt porabiš, na vrhu naj ostane polivka. Meso pusti 24 ur, ker potem dobi fin, pikanten oku-Pozimi lahko pustiš 3 do 4 | dni. Tako polivko lahko pora j hiš za vsako mrzlo pečenko.
Pilav (bosanska jed). Za to jed je seveda najbolje kozlič kovo meso, vendar lahko vza. meš tudi vsako drugo. Zreži meso na večje kose, osoli n pusti nekaj časa le/ati. Medtem zreži precej čebule na tenke obročke, zmečkaj dva do tri stroke česna in zarume ni oboje na masti, dodaj meso in ga duši v lastnem soku na pol mehko. Olupi drobnega krompirja nekako za eno tr“ tjino mesne teže, operi ga ii zreži na rezance, dodaj mesn. dobro mešaj in pusti, da postane vroče, potem stresi notri primerno opranega r;ža. ki naj postane vroč, prilij to
liko gorke vode, da se riž lepo napne in da voda izhlapi, kaj ti riž mora ostati jedrnat. V skledi potresi jed s parme/a nom.
Guljaž iz morskih rib napravimo takole: 1 kg rib osna-žimo. V mirnem času, ko imamo dovolj mleka na razpolago, jih namakamo pol ure v enem litru mleka, ako hočemo, da izgube duh po morski vodi. Potem vzamemo ribe iz mleka, počakamo, da se po-suše, jih pokapamo z limono in sokom in osolimo. V današnjih časih jih samo nasolimo. Čez nekaj časa jih razrežemo na kose, jih povaljamo v moki in spečeno na razbeljeni masti. Ko so ribe pečene, jih poberemo iz masti, na mast pa denemo po možnosti 4 dkg narezane slanine in 15 dkg drobno sesekljane čebule. Ko ta zarumeni, potresemo na mast še 2 dkg moke, da tudt ta zarumeni. Nato dodamo malo paprike, kisa in vode te> vse skupaj prevremo. Nazadnje pridenemo še 3 dkg paradižnikove mezge. Zelo dobro je seveda, če moremo pridati še malo kisle smetane. Vse skupaj vnovič prevremo in denemo v to omako opečene kose rib. K ribjemu guljažu postavimo na mizo žličnike ali krompir, makarone ali polento.
Prepoved prometa po nekaterih ulicah. Tržaški župan jt> izdla naslednjo odredbo: 1. Prepovedan je vsak promet po ulici Fabro Severo od ulicc Romagna do vojaške bolnišnt-ce, po ulici Nizza od ulicc Car-ducci do križanja z ulico Fa-bio Severo, po ulicah Cicero-ne, Beccaria in Regina Mar-gheriat. — 2. Po omenjenih u-licah smejo hoditi le tisti, ki v njih stanujejo in ki bodo dobili od policije potrebno izkaznico, s katero se bodo lahko izkazali, da res tam stanujejo. Smeli pa bodo hoditi le skozi dovoljene vhode in pre-hode pri ulicah. — 3. Prepovedan je vsak promet ob vo jaški bolnišnici, bodisi proti ulici Nizza ali proti ulici Fa-bia Severo. Z izjemo je dovo-ljen prehod filovij, ki pa se v teh ulicah ne sme ustavljati. Vsi pešci, namenjeni v sodnij-sko palačo, bodo vstopali pri vhodu iz Oberdanovega trga in se bodo morali pri vstopu podvreči kontroli. — 4. Vsi kršilci te odredbe bodo ka znovani po tozadevnih zakonih.
Konec šolskega leta. Vrhovni komisar za operacijsko področje »Jadransko Primorje« je doloail, da se v pokrajinah Trst, Reka, Istra, Gorica in Furlanija na vseh državnih m postavno priznanih šolah zaključi šolski pouk 30. junija 1944. Deželni šolski nadzorniki so opolnomočeni, da po krajevnih potrebah samostojno določijo dneve izpitov.
Pazite na pokvarjena živila! Tržaški zdravstveni urad opozarja občinstvo na nevarnost.
ki mu preti pri nabavi živil po arni borzi. Ta živila zdravstveno niso preiskana in ne nudijo nobenega jamstva, da so še dobra in užitna. Tako je pred dnevi obolela neka družina, ki je jedla na črni borzi kupljeni sir, ker je isti vseboval arzenik. Skrbite za svoje zdravje in ne kupujte vtihotapljenih živil, zaključuje higienski urad svoj opomin!
Zaradi prepovedanega razdeljevanja živil. Tržaška prefektura javlja, da je naznanila sodišču 25 oseb, ki so zakrivile nerednosti pri razdeljevanju živil. Štirje obrati so bili zaradi tega zaprti.
Zaplemba raznega blaga. V preteklem tednu je gospodarska policija zaplenila potnikom, ki so se vozili proti Reki, precejšne mnooine raznih pridelkov. Zaplenjenih je bilo 1900 kg. krompirja, 3400 kg. koruzne moke, 1800 kg. koruze, 900 kg. fioola in 190 k«, pšenične moke.
Dvojna plača za prvi maj. V smislu odredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem področju Jadransko Primorje so dolžni delodajalci izplačati dvojno nlačo vsem delavcem, ki so bili na delu dne 1. maja 1944. Ta odredba vel ja za vsa zasebna podjetja Jadranskega Primorja, prav tako tudi za pripadnike Wehrmacht in organizacije Todt. Izvzeti so nemški državljani.
Tržaški škof pri Sv. Jakobu.
V	nedeljo 30. aprila je bil tržaški škof mons. Santin na kanonični vizitaciji pri Sv. Jakobu. Pred cerkvijo so ga
sprejeli verniki z duhovščino. Ob 8. uri je bila slovesna maša in je med mašo nagovoril škof vernike šentjakobske župnije.
Spremembe na plovni progi / rst-Istra. S 1. majem so bile uveljavljene na plovni progi Trst-Istra sledeče spremembe: Na progi Trst-Uma-go odhod iz Trsta ob 18, i?, Umaga ob 6. Na plovni progi Trst-Piran odhod iz Trsta ob 16.15, iz Portorosa ob 15.15. Plovba na progi Trst-Pulj o stane nespremenjena.
Sporočila ribičem. Pristaniško poveljstvo v Trstu razglaša: Ribiči se vabijo da se o glasijo pri pristaniškem poveljstvu, kjer bodo prejeli na vodila glede ribolova v pomladni ter poletni sezoni.
Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 28. aprila je bilo v Trsti* 10 rojstev, 14 smrtnih primerov ter 11 porok.
Smrtna kosa. Dne 29. aprila so med drugim umrli v Trstu 21 letna Natalija Vladiskovič, 551etna Frančiška Vidrič-Bru mec, 371etna Fma Šuligoj in 211etna Petra Lange.
Tržaške brivnice, se bodo v smislu nove nolicijske urt zanirale ob 18.30.
Žrtve prometnih nesreč. V ulici Fabija Severa je avtokar zavozil v filovijo. Pri tem sta dobila poškodbe 381ctna Ernesta Domela in 271etna fri zerka Estero Baldrocco iz školjeta 963. Pred osrednjim kolodvorom sta trčila tramva) nrogc 8 in tramvaj proge 6. Pri tem se ie ponesrečil 531et-ni trgovec Ugo Boselli. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
GOSPODARSKE VESTI
Brezposelnost v Ameriki
Ameriški delavci se boje povojne brezposelnosti. Med severnoameriškim delavstvom narašča bojazen, kakor posnemamo iz poročila bostonskega radija, pred velebrezposcl-nostjo po končani vojni. Vsa zagotavljanja vlade ne morejo krotiti tega strahu. William Green, predsednik »American Federation of Labour« je dal duška temu skrbi polnemu razpoloženju z govorom, ki ga je imel pred kongresom, v katerem je med drugim tudi izjavil, da obstaja, žalibog, možnost da bodo morali odpuščeni vojaki čakati skoraj leto in pol, preden bodo zopet sprejeli kje v delo. V delavskih krogih vedno znova opo zarjajo na popolno breznačrt-nost in brezglavost, ki vlada v najvišjih krogih vlade. Ta način vlade je dovedel do največje zaskrbljenosti. Ameri-
škemu delavcu grozi nevarnost, da bo koncem te vojne zopet vržen na cesto. Zanimiva je neka druga vest, po kateri bo v velikih tvornicah letal v Detroitu še pred pote kom tega leta nastopila obšir-na brezposelnost. Do tega bodo dovedle namreč v kratkem izvršene preosnove proizvodnje. Dobro poučeni krogi Združenih držav pa trde, da bo konec vojne prinesel še mnogo bolj obsežne preosno. ve proizvodnje in da bo zaradi tega nastopilo še večje brezdelje in brezposelnost.
Zapora židovskih trgovin na Madžarskem. Trgovski in prometni minister je na podlagi odloka o zagotovitvi židovskega premoženja odre dil takojšnjo zaporo vseh židovskih trgovin. Z odlokom je prišlo tudi vse blago teh židovskih trgovin pod zaporo.
V	primerih, kjer je vzdrževanje podjetja nujno potrebno za narodno obrambo, ali za javno presl-rho, ho v mestih
župan, v občini pa občinski organ po pooblastilu mogel imenovati poslovodjo podje-tja.
Prodaja radijskih aparatov na Hrvatskem. Notranje ministrstvo je izdalo odlok, da bo v bodoče možno kupovati radijske aparate in žarnice za radijske aparate le s posebnim dovoljenjem notranjega ministrstva.
Prodaja strojev na Ilrvat-skem. Trgovsko ministrstvo , je v soglasju z deželnogospo-darskim ministrstvom izdalo odlok o omejitvi prodaje de želno-gospodarskih strojev in orodja. Kmetovalci bodo mogli take stroje in orodje nabaviti le pod tem pogojem da bodo predpisano količino žita ali drugih monopoliziranih proizvodov pred nakupom oddati državi.
Odgovorni urednik: Dr. Milan Komar - Gorica
Jerzy Žulawski:	1
Jto
srebrni o6fi
UVOD,
Skoraj petdeset let je že minilo od tiste dvojne opdrave, ki je bila pač najdrznejša med vsemi, kar se jih je človek lotil iin jih izvršil. Vsa stvar K bila že malone pozabljena, ko se ne kega dne v enem izmed dnevnikov v K ■.. pojavi članek asistenta majhne ga mestnega observatorija, ki je znova opozoril nanjo. Pisatelj članka je trdil, da ima v rokah nedvomljiva poročila, o usodi drznežev, ki so jih pred petdesetimi leti izstrelili na Luno. Stvar je zbudila mnogo hrupa, da-si je od kraja niso jemali preveč resno. Tisti, ki so bili kaj slišali ali brali o izrednem podvigu, so vedeli, da je drzne pustolovce doletela smrt, in so torej samo zamahnili z roko, ko so slišali novico, da še živijo oni, ki so jih davno imeli za mrtve, in celo pošiljajo poročila z Lune.
Asistent pa je kljub vsemu trdovratno vztrajal pri svojem in kazal radovednežem stožčast, šitirideset centimetrov visok železen izstrelek, v ka-
terem je, kakor je zatrjeval, našel rokopis z Lune. Izstrelek je bil mojstrsko izdelan, da ga je blio moči odpreti, in je bil znotraj prazen, zunaj pa pokrit z debelo plastjo rje in žlindre. Vsakdo si ga je lahko ogledal in ga občudoval; rokopisa pa asistent ni hotel nikomur pokazati. Trdil je, da so to zogleneli papirji, ki jih šele z velikim trudom in največjo previdnostjo fotografira, da bi lahko razbral njih vsebino. Ta skrivnost je zbujala sum, zlasti ker asistent do takrat ni povedal, kako je bil prišel do izstrelka. Radovednost je naraščala. Ljudje so nekako nezaupljivo čakali na obljubljena pojasnila, tačas pa so se ob časniških poročilih jeli spominjati zgodovine vse odprave. Čudili so se, kako da so mogli na vse tako naglo pozabiti. •. Saj svojčas ni bilo nobenega dnevnika, tednika ali mesečnika, ki ne bi bil v sleherni številki po svetil nekaj stolpcev temu tako nezaslišanemu in neverjetnemu dogodku. Tik pred odpravo so časopisi poročali o pripravah; opisovali so skoraj vsak vijak v »vagonu«, ki naj prebije med-planetni prostor in izkrca velike drz-neže na površino Lune. 2ivo so se od zemske atmosfere na visokih gorah. Kako so se torej ljudje začudili, ko so izvedeli, da so novega prosto-li v zraku, ki je neprimerno redkejši zanimali za vse posameznosti podviga, na uvodnih mestih so prinašili sli-
ke in življenjepise potnikov. Veliko hrupa je zbudila vest, da si je eden izmed članov premislil skoraj v poslednjem trenutku, namreč niti dva tedna pred določenim rokom »odpo-vanja«. Oni, ki so še pred kratkim obsojali ves neumni in pustolovski načrt odprave in zmerjali udeležence z bedaki, ki bi jih morali do smrti zapreti v norišnico, so se zdaj zgražali nad strahopetnostjo in begom« človeka, ki je odkrito izjavil, da upa najti na zemlji prav taiko miren in mnogo poznejši grob kakor njegovi tovariši na Luni- Največ radovednosti pa je zbudila oseba novega potnika, ki se je priglasil na izpraznjeno mesto. Ljudje so bili prepričani, da ga udeleženci ne sprejmejo v svojo družbo, ker je bilo že prekasno, da bi novi tovariš lahko opravil nujno potrebne vaje, katerim so se oni posvečali že nekaj let. Baje so se v lahki obleki naučili prenašati štirideset stopinj mraza in štirideset stopinj vročine in so lahko cele dneve prebili brez vode ter brez škode za svoje zdravje diiha-voljca sprejeli v svojo družbo! Poročevalce pa je spravljalo v obup, da niso mogli izvedeti kaj več o tem skrivnostnem postolovcu. Reporterjev kljub trdovratnemu vsiljevanju ni sprejemal, nobenemu dnevniku ni po slal svoje fotografije in ni odgovarja« na pismena vprašanja. Tudi ostali čla-
ni odprave so o njem molčali- Sele dva dni pred odhodom odprave se !» jela širiti določnejša, čeprav malce fantastična novica. Nekemu novinarju je po velikem trudu le uspelo priti dt> novega udeleženca odprave; takoj je raznesel novico, da je to ženska v moški obleki. Tej novici niso preveč verjeli, pa tudi časa ni bilo, da bi se z njo ukvarjali. Odločilni trenutek se je bližal. Ljudje so od mrzličnega pričakovanja kar besneli. Okolica ob izlivu Konga, kjer naj bi odprava na-stopila svoje potovanje, je mrgolela ljudi, ki so prišli z vseh vetrov.
Fantastični domislek Julesa Vernea naj bi naposled uresničili.
Na afriškem obrežju nekaj čez dvajset kilometrov od izliva Konga, Ji zevala široka odprtina vodnjaka iz litega železa, ki naj bi čez kakih desei ur izstrelila na Lnno prvi projektil » petorico v njem zaprtih drznih potnikov. Posebna komisija je v naglici še enkrat pregledala vse zamotane račune. Se enkrat so pregledali zaloge in orodje: vse je bilo nared.
Drugi dan malo pred sončnim vz hodom je strašen pok oznanil svetu nekaij kilometrov naokrog, da se je potovanje začelo •..
Po nenavadno vestnih in natančnih računih bi moral projektil pod vplivom sredobežne sile zarisati v prostoru velikansko parabolo od zahoda
proti vzhodu, dospeti v določenem trenutku v območje Lune in pasti skoraj navpično na sredo njenega koluta, ki je obrnjen proti nam, in sicer v okolici »Sinus Medii«. Izkazalo se je, da projektil, ki ga je z raznih točK na Zemlji opazovalo na stotine dal), nogledov, leti docela pravilno. Opazovalcem se je zdelo, da se projekti* premika na nebu v smeri od vzhoda proti zapadu, od začetka veliko počasneje kot Sonce, potem Pa čedalje hitreje — tem hitreje, čim bolj se je oddaljeval od Zemlje. Oko jih je varalo zaradi zemeljskega vrtenja, za katerim je projektil zastajal.
Zasledovali so ga dolgo, dokler ga naposled v bližini Lune niso mogli dozreti niti najmočnejši daljnogledi-Kljub temu pa zveza med pustolovci v projektilu in Zemljo še nekaj časa ni bila niti za trenutek pretrgana-. Potniki so poleg mnogih drugih priprav vzeli s seboj tudi izvrsten aparat za brezžično brzojavljanje, ki bi bil moral po vseh računih delovati celo na daljavo tri sto štiri osemde* set tisoč kilometrov, ki dele Luno oo Zemlje. V tem primeru pa računi le niso pogodili pravega; zadnji brzojas so dobile astronomske postaje iz oddaljenosti dve sto ?estdeset tisoč kilometrov. Ta zadnja brzojavka pa je zvenela nad vse povoljno; »Vse do* bro, nimamo se ničesar bati.«
(Nadaljevanje sledi-)