Strnimo se v tednu' od 27. novembra do 4. decembra okrog «Demokratične solidarnosti» IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI,LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-11 — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA V tednu (od 27. nov. do 4. dec.) "Demokratične solidarnosti* razkrinkujmo imperialistične in titofašistične provokacije ter zahtevajmo ukinitev protidemokratičnih ukrepov ! Obnovljena izdaja leto I. štev 53. TRST SOBOTA, 26. NOVEMBRA 1949 Cena 15 lir - 5 din tednu "Demokratične solidarnosti S06LASNO ZAHTEVAJMO UKINITEV UKAZOV ki omejujejo naše demokratične svoboščine Mudske množice podpirajo akcijo za slovensko narodnostno enakopravnost in za i^rmalizacijo našega življenja - Titofašisti skušajo preprečiti borbo proti imperializmu svoji zadnji seji je Izvršilni “dlet Komunistične partije STO Preučitvi položaja v miljski ob-D| ‘n po ugotovitvi titovske ter 'Jonalisticne provokacije, ki naj H " uspelo razpustiti miljsko de-°kraticno upravo, sprejel resolu-J°' v kateri ugotavlja protisloven-,, odredbo ZVU glede uporabe “venskega jezika na področju A , 0 ter provokatorsko vlogo tito-Jistov ter italijanskih nacionali-tl®v• Odobril je stališče demokra-/®e uprave in župana Pacca ter . *Pe okrajnega komiteta KP za ““toki okraj. Po preučitvi vprašanj v zvezi z ustanovitvijo tega društva, so prisotni izbrali odbor, ki se bo zanimal za to povezavo. Kot predsednika so imenovali profesorja Ernesta VVeissa, podpredsednika tov. Justa Košuto, tajnika inž. Atta Brauna. Poleg drugih odbornikov so tudi člani sindikalista Ernesto Radich in Anton Juraga ter prof. Dušan Bufon. Vsi, ki se zanimajo za društvena vprašanja, naj se oglasijo na začasni naslov na trgu Ponterosso 2, I. Akcija demokratov proti ukinitvi slovenskih razredov Vsem učiteljem in profesorjem je treba zagotoviti stalno namestitev i KP STO ugotavlja dalje, da ukaz št. 183 člen nenehne veri-sličnih protidemokratičnih uka-k v> kakor je to tudi ukaz št. 206, . omejujejo demokratične svobo-“e tržaškega prebivalstva, tla °luc'ja Prav* tudi, da je so-«nost v tržaškem občinskem sve-ga*lede preklica ukaza št. 206 znak, se je ustvarila osnova za nada- k - obsežno akcijo proti vsakemu tlenju demokratičnih svoboščin D ia,o vabi vse prebivalstvo, da Sv“Dre našo akcijo v občinskih - *1* in da z množičnimi akcijami Vi) eva preklic vseh protidemokra- 5t -*• odredb, predvsem pa ukaza vi, 83 in 206. Nadalje zahteva, da Prekliče ta dva ukaza in pre- d“ vsa pereča vprašanja. vtosolUcija IK KP STO je izšla jRtolernem času, ker je enkrat VRlej potrebno, da se postavi y “ tržaško javnostjo vprašanje “ demokratičnih svoboščin, ki 'Padajo vsakemu človeku na l|> da in ker je nepojmljivo misli- še obstajajo na svetu me- % “It dežele, kjer se prebival- l • ukazuje in zapoveduje pre-v°jaških ukrepov. vRnes pR8anJe ukazov št. se predvsem postavlja “nje ukazov št. 183 in 206. jjR ukaz omejuje in zanikuje |Uid encem’ t- priznanemu ena- Rr“vnemu narodu, pravico do d,, r“be slovenskega jezika, drugi „ Postavlja vse prebivalstvo tat' deistvo. da ne more odlo-1„ : 0 svoji usodi in da se je znaš-P°ložaju vsakega kolonialne-aje|““10da, ki mu mora biti po «M‘Ju imperialistov glavno geslo: *toa da mrdaš». ltvR pa je najznačilnejše, je dej-s6e ’ da so se za preklic zlogla-ukaza št. 206 znašli vsi Zg/,1’ kur se do sedaj ni nikoli ftjj. * ° in kar nam pove, da so zaupni upravniki napravili J'todoig korak, ker so vzbudili onih, ki slepo vsakemu njihovemu ko- «ei0 „ V'SWcenost r“ku!° lotpSe tržaško prebivalstvo si HjU “dtno, more pomiriti 'sk() lmr» Vrxt airnìn n I Hlinil -"i0go ” kita kot svojo glavno n« b°ri z» r Ine namene in ki ‘e“ehn hti °dpravo vseh vzrokov “ utttet aretacij, zapostavljati *»t0 .ev“niu svobode, h 1 0kor rn°ra v tem tednu zdru-vl "demokratične solidar-Urdn Se Prebivalstvo, ki čuti Rebo ?St dušega položaj, ki ne- bo^ton^^u vojnih operacij. . stia ^ “demokratične solidar->Ij, .0r“ bii mogočna manife-{ l°4bo h a^ega ljudstva, ki se *bj.tVu /Udi proti vsakemu su- ki zahteva svoje naj-»ravice. “ u. e8a pokreta se bo zbra- mokratičnega v našem mestu, da pred vso svetovno javnostjo obsodi sedanjo politiko na Tržaškem ozemlju, da obsodi protidemokratično ravnanje ne samo na področju, marveč tudi na področju B, kjer so titofašisti vzpostavili največji teror, ki sliči ali celo prekaša hitlerjevski, musso-iinijevski, Francov in Caldarisov teror. Demokratično prebivalstvo Trsta bo tudi obsodilo fašistične metode v kapitalistični polobli in izreklo svojo solidarnost z žrtvami imperialistične napadalnosti. Na vsak način pa nam mora biti jasno, da se bodo našim akcijam proti vsakemu zapostavljanju piidružile še druge množice tržaškega ljudstva, kar je dokazala enoglasnost v tržaškem občinskem svetu proti ukazu št. 206. Proti tržaškim demokratičnim množicam se bodo znašli vsi sovražniki ljudstva, vsi oni, ki hočejo razdvojenost med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, vsi oni, ki so podrepniki imperializma in ki plešejo po zvokih njegove piščali in njegovega mošnjička. V obrambo imperializma bodo stopili in so stopili nacionalistični voditelji italijanskih strank, na cionalistični voditelji slovenskih skupin, indipendentislični goljufi in predvsem pa titofašisti, udarni bataljon imperializma, ki so ponovno dokazali svojo privrženost imperializmu, ko niso niti najmanj nastopili proti ukazu st. 206, ki mlačno nastopajo proti ukazu št. 183 in ki rajši skušajo odvrniti pozornost naših ljudi od teh načelnih problemov z raznimi gnusnimi špekulacijami z nekim protidemokratičnim ukrepom proti slovenskim šolam in slovenskim učiteljem, kar pa je del vseobčega problema in ne predstavlja glavnega problema. V poslednjem času se širijo po-! novno govorice o povratku Cang-kajška na mesto dosedanjega ministrskega predsednika, ki naj bi ; odstopil. Vse te vesti so pa še ta-; ko zmedene, da postaja popolnoma jasno, da so poslednji ostanki j kake oblasti nacionalistične vlade dokončno izginili. Danes je že ne-j razumljivo, če še kdo «vlada» ali ! pa če sploh nihče niti na papirju ne «vlada» v nacionalistični Kitajski. Dosledni svoji demokratični” in ljudski politiki je Sovjetska vlada preko svojega predstavnika pri OZN, Višinskega, izjavila, da ne more več nadalje priznavati kitajskega nacionalističnega delegata on kot delegata Kitajske, ker ne predstavlja več nikogar. S svojim korakom je Sovjetska zveza ponovno potrdila svojo borbo za pravice zatiranih in kolonialnih narodov in spravila imperialistične vlade v težak položaj, da se mora- Kdo naj predstavlja Kitajsko v OZN? V svojem nezadržnem napredovanju je kitajska ljudska armada zasedla Kweilin, glavno mesto Kwangsija. Mesto Kweilin je bilo že dalj časa obkoljeno in se je šele sedaj predalo. Istočasno se nadaljuje beg nacionalističnih ministrstev iz glavnega mesta njihove vlade Cungkinga. vlade ne bodo mogle več nadalje oklevati, nego se bodo morale javno in jasno izraziti, ali so za uvedbo normalnih diplomatskih odnosov s Kitajsko ali pa hočejo nadaljevati politiko laži in nasilja. Ustanovljen odbor Trst - ZSSR Pred dnevi so se sestali nekateri prosvetni delavci italijanske in slovenske narodnosti, da bi pre-, učili potrebo po ustanovitvi odbo- j ra Trst - ZSSR. Na sestanku so se zmenili, da je taka iniciativa zelo potrebna in da se mora zato Imeno- ! vati odbor, ki bo skrbel za vse delo v zvezi z delovanjem društva. ! Odbor bo imel nalogo promovi : rati, pospešiti, razširiti kulturne stike z Zvezo sovjetskih socialističnih republik, istočasno pa povezati tržaške prosvetne delavce, umetnike, tehnike, učenjake in kulturne ustanove z onimi Sovjet- jo odločiti. Sedaj imperialistične1 ske zveze. Ob VI. obletnici II. zasedanja AVNOJ-a in ob VI. obletnici umora Ive Loie Ribarja prireja Komunistična partija VII. okraja jutri, v nedeljo 27. novembra ob 15. uri v LONJERJU ZBOROVANJE na katerem govorita tovariša Vittorio Vidali Alojzij Markovič (Zvonko) Zborovanje bo v Prosvetnem društvu ..Zvezda" v Podlonjerju sledil pester kulturni večer. Udeležimo se vsi proslave AVNOJ-a I Ukrepi proti slovenski šoli so dogovorjen manever imperialistov in titofa-šistov za razbijanje sindikalne enotnosti in za razplamtevanje šovinizma Predlog komunističnih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu Skupina komunističnih svetovalcev je v četrtek predložila g. županu sledeči predlog: Sredi novembra t. J. več kot mesec dni po začetku pouka in nastavitvi učnih moči na slovenskih šolah je VU v nasprotju z osnovnimi vzgojnimi in upravnimi načeli odredila združitev nekaterih razredov slovenskih osnovnih šoi m na ta način ukinila 22 razredov ter odpustila, prestavila odnosno upokojila enako število učiteljev. Ta ukrep je opravičila z nižjim vpisom učencev v te razrede. Ugotavljamo, da se glede italijanskih šol ni ukrepalo na podoben način. Smatramo, da taka različnost postopanja ne pomeni le odkritega kršenja pravic slovenskega prebivalstva na šolskem polju, temveč žali narodno zavest in ponos Slovencev, kar nudi zlonamernim skupinam pretvezo za motenje miru med obema narodnostnima skupinama. Težke obtožbe proti titofašizmu izza časa osvobodiln e^b o r b]e Kdo j slovens e bil vohun, k ike in italijanske vodi • e tel e izdal je vTrstu? V svoji prejšnji številki smo objavili dokumet o likvidaciji inter-naciolističnih voditeljev v Trstu. Njegova objava je vzbudila najrazličnejše komentarje. Najbolj pa je zadel titofašiste, ki skušajo zbrisati med množicami njegov vtis in se branijo tako, da dejansko priznavajo svojo krivdo. Dokument, ki smo ga objavili je torej obtožnica proti titofašistom, ki 3o do pičice zasledovali politiko, ki nam jo razodeva zločinski vohun. Pred našim ljudstvom se danes postavlja vprašanje, kdo je oni človek, ki je zagrešil tak zločin in ki se s tem zločinom baha? Človek, ki je spisal one tipkane liste, ni bil samo šijon ali pa obveščevalec. Bil je provokator, ki je vedel vse o našem pokretu, v katerem je zasledoval določeno politiko. To politiko je izvajal skupno z nacisti, ki so igrali vlogo ta človek je te informacije dajal tudi nekemu drugemu centru, ki mu je bila nujno potrebna, prav tako kakor njemu in nacistom, likvidacija internacionalistov in inter-nacionallstičnega gibanja v Tr.stu. Zločinec je bil celo v zaporu, kjer je spoznal mnogo ubitih tovarišev in se je nahajal v položaju vsevednega ali skoraj vsevednega človeka. Diskutiral je celo z nekaterimi vodilnimi tovariši o političnem položaju, itd. Bil nam je torej zelo blizu ali celo med nami. Vse kar je spisal, mu je ležalo na srcu in čutil je, kar je spisal — če moremo le misliti, da taka cinična zverina ima neko srce ali neka čustva. On je proti vsem komunistom, Slovencem in Italijanom; Italijani so za njega ničvredna raja; partizane mrzi, toda ne vse, ker «priznava», da so med njimi «tudi pošteni» ljudje, ki ne marajo sodelo- rabljev, izvrševalcev umorov. Toda | vanja z Italijani. Komunistični svetovalci v korist delovnih slojev SLOVENCI POTREBUJ EMO GLEDALIŠČE ZA SVOJE KULTURI NO IZŽIVLJANJE Grobi šovinistični izpadi demokristjanov in “socialistov. - Tehtne besede tovariša Malalana o narodni strpnosti in medsebojnem spoštovanju Tudi Churchilla je 1942. skrbela ljeni dokument? Ali pa se boji, da Vse . Pokreta se bo zbra- “r <• poltenega in de- SKoro izključni preumet petkove seje je ono vprašanje gieauii-sca v eroi. Uouinski oabor je namreč preuloj.il ze običajni «nujni» sklep o imenovanju upravnega sveta in nadzornika gieuansca u. verdi. Venuar guspou župan kul reierent v zauevt m mu6ei prepričati navzočih svetovalcev o nujnosti tega sklepa, nasprotno je olla ta odločitev predmet napadov vseh skupin opozicije. Kot prvi se je oglasil k besedi svetovalec tov. Košuta, ki je z obžalovanjem ugotovil, da edino občinsko gledališče v Trstu m na razpolago delovnemu ljudstvu, ker ga zaradi previsokih cesi ne more obiskovati. Zlasti je obžalovanja vredno, da to gledališče ni na razpolago tudi za slovenske predstave in da so na ta način Slovenci prikrajšani v svojih kulturnih pravicah. Pridržal si je, da bo o zadevi bolj na široko spregovoril v diskusiji k proračunu. Svetovalec Brug-gei je kritiziral postopek občinskega odbora, ker je zamenjal dosedanjo upravo zmožnih ljudi z novo ki prav gotovo tie bo na isti višini. Za njim je govoril titovec Dekleva, ki je v glavnem ponovil izvajanja tov Košute ter zahteval, da se imenuje v upravni svet en Slovenec. Tov. Ferlan je kritiziral dosedanjo upravo Verdi jo, ker ni u-poštevala kultunih potreb širokih plasti tržaškega prebivalstva. Gledališče je v Trstu postalo privilegij meščanskega razreda. Toda kultura, zlasti glasbena, je danes potreba vseh ljudi. Tudi nova uprava ne bo mogla odnosno hotela spremeniti dosedanje politike, ker večine zagovarjal visoke cene. prav tako predstavlja stranke večine in s tem buržoazije. Potreba je zato, da se v upravni svet imenuje tudi predstavnik opozicije, s čimer bo omogočeno sodelovanje in kontrola Na vse stvarne očitke manjšine je odgovarjal demokristjan Harrabaglia, ki je v imenu Slovencem je ta predstavnik krščanske demokracije odrekel pravico do predstav v gledališču, čes da smo na prenizki kulturni stopnji. Proti tej žalitvi slovenskega ljudstva je tov. Košuta v imenu demokratičnega ljudstva in še posebno Slovencev najostreje protestiral. Tudi demokristjanom je postalo nerodno zaradi odkritosrčnosti svojega tovariša, katerega so prisilili, da je popravil svoje besede. Nato so govorili razni, drugi svetoval-či večine, ki-so vsi zagovarjali visoke cene in pa zahtevo, da se Slovencem ne dovoli predstav v Verdiju. Pri tem sta se zlasti odlikovala «socialista» Dulci in Geppi. Ponovno povzame besedo tov. Ferlan, ki zahteva temeljito preureditev gledališča in vse politike, da bo dostopen tudi za ljudstvo. V preprostih toda občutenih besedah je tov. Malalan obrazložil potrebo Slovencev do kulturnega izživljanja in s tem tudi do pravice, da imamo na razpolago gledališko dvorano. V nasprotju s šovinisti je v svojih besedah podčrtal potrebo medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Naše ljudstvo dnevno dokazuje z lastnim kulturnim delovanjem svojo kulturno stopnjo in potrebo po kulturnem izživljanju. Meščansko gospodo je končno opo zoril, da se kultura ne meri po obleki, temveč po srcu. Njegove besede so napravile na vse navzoče najglooji vtis, tako da so čutili potrebo, da v svojih nadaljnjih besedah popravijo slab vtis, ki so ga pustili s svojimi šovinističnimi izvajanji. Tudi besede tov. Gombača, ki poudarja potrebo medsebojnega spoštovanja, da se preprečijo nepotrebni šovinistični izpadi, so pustile pri vseh najboljši vtis. Kljub temu pa se demokristjan Lauri ni mogel vzdržati krivičnih napadov proti Slovencem in demokratom, kar izzove ostre proteste med predstavniki manjšine, le titovec Dekleva izgleda, da nima nic proti tem žalitvam. Fo še nekaterih krajših intervencijah ter odgovorih predsednika Sciolisa ter župana je stavljen predlog na glasovanje in izglasovan z običajno večino. Na torkovi seji je na interpelacijo tov. Malalana relerent Bonetti zagotovil, da bo v Vicolo Castagnette postavljenih 30 žarnic, prav tako pa upa, da bo kmalu rešeno tudi vprašanje zahtevanih dveh vodnjakov. Tov. Malalan se zadovoljuje z odgovorom, obenem pa priporoča, da se čimprej popravi ludi cesta sama, ki je v obupnem stanju. Na intervencijo tov. Brauna glede podaljšanja linije B do Faccanoni odgovarja relerent, da bo ACEGAT napravila poskusne vožnje, da ugotovi dejanske potrebe tamkajšnjega prebivalstva. Nato sledi čitanje sklepov občinskega odbora, pri katerih ni skoraj nobene diskusije. V tajni seji je nato občinski svet razpravljal o nujnih sklepih odbora v osebnih zadevah. «komunistična nevarnost» in si je prizadeval, da bi jo omejil. Zato je prišlo do bombardiranja Aten in do razorožitve italijanskih partizanov. Istočasno pa je imel svojega sina pri Titu. Jasno je torej, da je bila politika onega špijona ,o katerem govorimo, zelo dobrodošla ali celo navdahnjena od takih ljudi, kakor sta Churchill in njegov sin. Pred likvidacijo slovenskih in italijanskih internaoionalističnih voditeljev so bila neka nasprotja med njimi in poznejšo vodilno skupino. Bila so na polju vprašanja meja. Po likvidaciji teh voditeljev se je postavljajo, da je vprašanje meja «jasno» Ne samo to. V oni tragični «hajki» niso padli samo partijski voditelji. Padel je tudi Okrožni ko-mltet mladine preko provokatorja in gestapovca Lea Harraurja, o Katerem so mladinci že dalj časa dvomili. Lidja Sentjurčeva t>a jim je zagotavljala, da je «dober» in da mu je treba zaupati. Istočaso so padli nekateri voditelji OK KPS, za katere pa ne more odgovarjati Marrauer, ker njim ni imel stikov. Lidijo Sentjurčevo sta poslala v Trst Kardelj in Kidrič. Po jesenski provali, se je Sentjurčeva «izmuznila». Babič in Uršič sta dobila oblast v roke prav od le Sentjur-čeve. In že od novembra 1944. ualje je vladala v tržaškem demokratičnem pokretu in v Partiji znana trojka: Babič-Uršič-Stoka. Največ sta veljala Babič in Uršič, predvsem pa prvi. Tretji je bil «slamnati» mož, ki je izvrševal njune ukaze in jima je bil najzvestejši sodelavec. Kdor je likvidiral slovenske in-ternacionalistične voditelje, je moral nedvomno biti obveščen o zadevah KPS v Trstu ali je bil celo v vodilnih forumih OK KPS. V oni zimi se je zgodilo še nekaj drugega, kar je zelo sumljivo in za kar ne bodo titofašisti našli obrambnih 'zhodov. Tedaj so aktiviste obvestili, da bodo prišli do SS-izkaznic preko nekega gestapovskega agenta, ki naj bi sodeloval s partizani. Poleg tega so bile na razjxilago tudi izkaznice kvesture in belogardistov. Potrebne so bile slike. Take izkaznice sta v začetku 1945. razdeljevala tudi Babič in Uršič. Naravno je bilo, da nikomur ni prišlo to početje na sum, ker je bila normalna praksa v ilegali, da si dobival ponarejene dokumente. Toda februarja ali marca je neka aretirana aktivistka sporočila iz zapora, da imajo na SS povečane slike prav onih, ki so imeli te izkaznice. Rekli so, da je bilo to delo provokatorja. Nedvomno je, da je moral biti res provokator, toda zelo blizu ali celo v komi-tetu. Popivoda nam pove, da je bil Globočnik (Jožica) v zvezi s CK KPS in da je prevažal Kidričeve kurirje po Sloveniji, da so «izpustili» Djilasovo in Kidričevo ženo, katero so celo z avtomobilom pripeljali na osvobojeno ozemlje. Jasno torej, da je «Jožica» imel svoje agente tudi v Trstu. Proti vsemu temu pa se zaganja Babič, ki se skuša braniti, ne da bi konkretno odgovoril. Zakaj je tako pohitel s svojo obrambo? Ali morda misli, da ga sumimo, da je on oni špljon, ki je spisal objav bi ljudje zamašili pojme in bi opo-zili v njegovem vedenju neko podobnost s tem špijonom? Mi vemo, da je šovinist, da je «magna talia-ni»; vemo da je vedel, kakšna navodila so se dajala slovenski mladini; vemo tudi, da je vedel o ločenih sestankih komunistov v Tržiču na podlagi nacionalne pripadnosti. Vemo tudi, da odobrava aretacije iržiških komunistov v Jugoslaviji, onih komunistov, ki jih nihče ne more obtoževati nacionalizma, ker so svoj internacionalizem pokazali v neštetih prilikah in predvsem pa ko so zapustili svojo domačijo in šli v Jugoslavijo, kjer so našli v zahvalo le teror, ječo in lakoto. Jasno je torej, da kdor danes tako dela s komunisti, je mogel delati isto tudi leta 1944. Toda kdo je špijon, ki je spisal oni dokument? Vse nam pravi, da je to moral biti človek, ki je na las podoben današnjemu titofaši-stu. Odnehali ne bomo z razkrinko-vanjem zločincev, ki so zakrivili toliko gorja našemu ljudstvu. Našli bomo zveze, ki jih vežejo ne samo z raznimi Churchilli in Allan Dul-lesi, marveč tudi Kaltenbrunnerjem, Himmlerjem in Canarisom. Našli Domo vse to, da povemo vsemu ljudstvu, kdo je ta tolpa pobesnelih fašističnih zločincev. Zato občinski svet poziva : nje in ukinjanje razredov zaradi predsedstvo, da posreduje pri ■ premajhnega števila otrok, pristojnih oblasteh, da prekličejo J y ponedeljek se je že najavila zadevni ukrep in s tem odpravijo i pri višjem nadzorniku Rubiniju vzrok velikemu ogorčenju med Slo- i delegacija žena, vendar do petka venci tržaške občine. niso bile sprejete. Prvič je bit Občinski svet nalaga dalje pred- vzrok praznik D. M. zdravja, dru-»edstvu, da zastavi svoj vpliv pri1 gič zopet preveliko število najav-teh oblasteh, da se slovenskemu ; Ijenih delegacij. Končno je bila de-učnemu osebju zagotovi stalna na- ' legacija včeraj sprejeta, vendar inestitev, s čimer bo prenehalo do-1 nam ni znano s kakšnim uspehom, sedanja nestalnost slovenskih uč- j kar gremo prej v stroj. Tudi s tenih moči na osnovnih in srednjih rena je prišlo k Rubiniju in dru-šolah. I g im funkcionarjem' mnogo deiegu- Na predlog dolinskega župana I vij, ostaie pa Uouo s,e te uni. lieto v. Lovrihe so tudi župani slu- i :egacija iz tikeunja je ne»ia reso-venskth občin Doline, Nabrežine,1 1 učijo z 220 poupui, mu u rw-Zgonika in Repentabra sprejeli iz- tonjerja s približno zvu poupisi, ue-javo v kateri protestirajo proti u- i tegaciji iz Katuure m nuvola, ka-kinitvi 22 slovenskih razredov in nor tudi deiegacije iz sv. Ivana, proti odpustu učiteljev. Ta ukrep darkovelj, Grete, Kolmije m drugiti VU — pravi izjava je poleg uka- | predelov, od katerih »o one ze za št. 183 najgloblje prizadel Slo- j nekatere sprejete, uruge pa čakajo vence v njihovih narodnih pravi-1 e na spre,cm. i-ovsou po terenu c ah. Dalje zahteva, da se ta ukrep e v teku akcija za pob.iz.nja pod preklice obenem pa tudi uredi pe- | pisov ter sestanki, ki obravnavajo reče vprašanje stalne namestitve, to bolečo vprašanj. Na zborova-na kar že štiri leta zaman čakajo j „ju O F v Kinu ob morju je bila v vsi slovenski učitelji in profesorji, j Letrtek sprejeta protestna resom kakor tudi oni, ki so bili pod tu- j .jja ter uulocena ue.egacija, ki bo šizmom iz političnh in plemenskih . s|a ^ šolskim oblastem lnlervem- razlogov odpuščeni. | rat, v vseh teh akcijah kompaktno ■ ! sodeluje vse cemokraticno prebt- Akciia demokratičnega pokreta 1 vatstvo. Slovenci m timijani, Ko- proli ukinitvi odnosno združitvi ieri so s teni ponovno dokazali, da razredov na slovenskih osnovnih e hočejo dusieUno boriti zu n«-šolah se je začela že skoro pred rodne pravice Slovencev. 14. dnevi t. j. čim je bilo znano, Nasprotno s tem pa so hoteli ti-da VU namerava ukiniti večje šte- tolašisti in belati uporabiti tudi vilo razredov ter odpustiti odgo- to prti uto za vazpaljevatijC sovmi-varjajoče število učiteljev. Tako ..tiemh strasti ter za rusen,e sinita občinska svetovalca tov. Ferlan dikame enotnosti. Enodnevna stav-in Bidovec obiskala odgovorne «a učiteljev in prolesorjev, ki sta funkcionarje šolskih oblasti. Med JO vodila SDZ in Babičev štab. je drugim sta bila pri profesorju An- llajbolj jasen dokaz, da je slo pred-driju, prof. Kacinu in prof. Mizeri- vsem za politično špekulacijo. Tik je bil ta ukrep potreben iz raz- ,e ki edma more zagotoviti Pri tem je seveda zamolčal, da gre uspeh. ti tem postaja vedno bolj pri združitvi prvega in drugega da je biU vsa t„ gonja , . . „ ... , . vključno z ukinitvijo razredov ter četrtega v Bazovici ter spremembi . . . , , , , B , . .... s sledečo stavko in. kampanjo po HiiAamrorlnicp v s n/npm \/ nnn. J r razreda v Nabrežini, tretjega in dvorazrednice v Slivnem v eno-razrednico dejansko za ukinitev samostojnih razredov. Zagotovil je, da vsaj z njegove strani ne gre za noben poskus likvidacije slovenskih šol ter v ničemer ne prejudicira ,nrea]edall) vse , manevre t.r ... števila razredov v bodoče. Izjavil slovenskih šovinističnih časopisih ie dogovorjena igra, s katero naj se sproži nov val šovinizma na škodo demokratičnega prebivalstva. Toda demokratično gibanje je je, da je on samo šolnik in da ne misli svojega položaja zastavljati za kakršne koli jjolitične interese. Po vseh razgovorih pa je bilo o-čividno, da je nalog prišel naravnost od vojaških funkcionarjev VU in so civilni imeli pri tem zelo malo ali nič soodločati. Ta teden pa so šle nove delegacije. Za SHPZ in Centro di Cultura Popolare sta šla h gospodu An-driju tov. J. Košuta in Tonel, katerima je dal vedeti da ta ukrep ni bil od njega odvisen. Na vprašanje tov. Košute je moral priznati, da ni nobenega zakonskega predpisa, ki bi predvideval združeva- PRI 17.000 OBOROZENCEV I TRIJE NEZNANCI zasedli postajo v Devinu takoj prevzelo v svoje roke pravično borbo za slovenske šole. K-notni sindikati, SHPZ, CCP, AS1ZZ ter komunistični in demokratični svetovalci so p odvzeli akcijo, da se ukine ukrep o ukinitvi razredov ter o odpustitvi učiteljev, poleg tega pa, da se zagotovi vsem slovenskim učiteljem in profesorjem stalna namestitev, na katero zaman čakajo že peto leto. S tem je bilo preprečeno, da bi titotašisti, ali katera koli druga skupina zlorabljala slovensko šolo in vzgojitelje v svoje politične špekulacije. Obenem pa so organizacije mobilizirale vse svoje sile, da se ukinejo ti protidemokratični ukrepi, obenem pa zagotovi našim učiteljem in profesorjem stalnost. V ta namen so občinski svetovalci tržaške občine predložili županu predlog, ki ga priobčujemo zgoraj, jirav tako pa so slovenski župani •na predlog tov. Lovrihe sprejeli gori omenjeno resolucijo. Ta akcija se nadaljuje po vseh organizacijah in po vseh terenih. Pri nas se te dni dogajajo zelo | Ti čudni dogodki nam povedo, čudne stvari. Pretekli teden so ne-1 da se varnostni organi našega pod-znani ljudi ubili pri Dom ju neke- j ročja premalo zanimajo za naše ga mladeniča, ki je bil ubežnik iz , prebivalstvo in da se rajši spuščajo cone B. V istih dneh pa je jponoči v prejskave proti partizanom in " ‘ in prihajal v Ricmanje nek avto in demokratom kot pa v preiskave so neki ljudje trkali na vrata to- ‘ neodgovornim elementom, ki izvr-variša Stetančiia Zenija ter zah- j kujejo svoje teroristične diverzije levali, naj pride z njimi. Poleg vsega pa se je še pred časom zgodilo, da so štirje zakrinkani ljudje vdrli v neko škedenjsko stanovanje in očividno iskali nekoga. Te dni pa se je dogodila nečuve-nost. Vsem je že znano, da ima Trst preko 7000 policistov, ne da bi šteli vseh tajnih agentov raznih angleških, ameriških in italijanskih obveščevalnih služb. Poleg toliskega števila policije pa je še 10.000 okupacijskih vojakov. Zaradi tega bi moralo biti meščanstvo in vse prebivalstvo na varnem in se ne bi smelo bati zločincev. V brk tem 17.000 oboroženim ljudem pa so trije neznanci, oboroženi z brzo- pri nas. Vsemu temu pa se je pridružilo še grozilno pismo, ki ga je prejel tov. Kocjančič Ludvik, sekretar partijske sekcije v Skednju. V tem grozilnem pismu, ki je pisano v zelo slabi italijanščini, ga vpračujejo po denarju škedenjskega spomenika padlim borcem, kakor da ne bi vedeli, da mora načrt odo-oritt tehnični urad tržaške občine in kakor da ne bi vedeli, kje je denar in koliko ga je. saj so bili celo titofašisti prisotni pri njegovemu štetju. Na vsak način nam vsi ti dogodki povedo, da skušajo nekateri ljudje, ki jih moremo poiskati nedaleč od titofašistlčnih krogov, strelkami in radiooddajnim apara-J ustvariti pravcato ozračje terorja tom .zasedli, kakor v kaki zakotni na našerr, ozemlju Ali morda za- tu. Prof. Andri se je izgovarjal, da lJred začetkom stavke so se num- Zasedanje M Z D Ž V Moskvi zaseda v teh dneh glavni svet Mednarodne zveze demokratičnih žena. Na zasedanjih sta prisotni kot delegatki tržaške AS1ZZ tudi tovarišici Manna - Bernetič Marija in Dr. Laura Weiss. S tem bosta naši tovarišici lahko jponov-no ponesli glas našega mesta v mednarodne organe in j?oročali svetu o težkih borbah, ki jih mora voditi naše demokratično gibanje proti imperializmu in njegovim titovskim hlapcem ter za demokracijo, mir in boljše življenske pogoje. vasi ameriške prostrane dežele, že leznišo postajo v Devinu in pridržali več kot poldrugo uro nameščenega uradnika. Do danes policija ni izdala nobenega uradnega obvestila o tem dogodku in se nam zdi, da skušajo vse to spraviti nekako v pozabo. Ali morda da se ne bi užalil kak «maršal», ki je sedaj postal rešitelj» za-padne kulture? to, da ne bi ljudje zahtevali guvernerja in da bi nekdo upravičeno zahteval še nadaljno okupacijo tega področja? Na vsa ta vprašanja se bomo povrnili, ker je nepojmljivo, da bi se tudi v tako malem področju, kakor je naše, vgnezdili neki drugi tolovaji Glulianovega tipa, ki bi ustrahovali prebivalstvo za neke svoje določene politične cilje. Protest Albanije proti titovskim provokacijam Albanska vlada je poslala 23. t.m. diplomatsko noto Jugoslovanski vladi v kateri obtožuje jugoslovansko vlado na podlagi priloženih dokazov, da je stopila v stike z Združenimi državami in Anglijo ter, da z njimi sodeluje v špijonaži in sabotaži na škodo Albanije. Povezana titovsko-imperialistična špijonaža se jnislužuje svoje namene u belih albanskih fašistov ter jugoslovanske vojske, ki je razpostavljena v velikih silah za mejo. Za zvezo med titovsko in imperialistično spijonužo služijo polkovniki Herberg May, Lead in drugi. Nota navaja številne dokumentirane primere kako pošiljajo titovske oblasti v Albanijo sabotažne skupine, ki jih celo mečejo v gorate predele Albanije s padali. ■ »''V.W'V-e.-U OB 6, O B L E T N ! C l v *■« J Ja m i u g i fi s k e ZSSR. IZDAJSTVO NAČEL AVNOJa s strani titovcev izza časov borbe Let ) 194.3. je bilo odločilno za nadaljni razvoj druge svetovne vojne, Sijajna zmaga Rdeče armade pri Stalingradu je dokončno zlomila iniciativo Hitlerjevskih armad ter zaustavila njihovo prodiranje. Z velikansko poletno ofenzivo so sovjetski vojaki iztrgali nemški vojski velik del v dveh letih okupiranih ruskih pokrajin. Fronta se je premaknila v šestih mesecih od Kavkaza in Volge na Dnjeper. Te zmage sovjetskega orožja so oihogočile tudi anglo-amenškim četam, da so pregnale nacifašistične okupatorje iz severne Afrike. O-mogočile pa so jim tudi neposreden napad na evropsko celino. Nemške m italijanske čete, ki so utrpele predvsem na vzhodni fronti težke izgube, niso mogle preprečiti vdora anglo-amenske armade na Sicilijo in kmalu na to tudi na ital-sko celino. v ^osiedice teh zmag Rdeče armade m sledeče ošibitve rasističnega vojnega stroja so bue nepregledne tudi za našo osvobodilno borbo. Zaradi italijanske kapitulacije je prenehala okupacija po njenih četah na velikem deiu Jugoslavije. Narodno osvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije so na ta način ustanovili ogromne predele osvobojenega ozemlja, kjer se je že sklenjene pogodbe, dočim ne priznavata nobene pogodbe, ki bi jo ubežniška vlada kasneje sklenila. Prvič je bilo tedaj tudi sklen,eno v načelu, kakšna naj bo bodoča ureditev nove države. £> posebnim odlokom je AVNOJ določil, da se gradi Jugoslavija na leoerativnem načelu, ki naj zagotovi suverenost vseh narodov Jugoslavije ter njihovo popolno narodno enakopravnost. Z drugim odlokom pa se prepoveduje kralju Petru II. vrnitev v domovino s pripombo, ua bo v ustavi. Določbe o nedotakljivosti osebnosti in stanovanja, kakor tudi vse druge demokratične pravice so napisane le v posmeh stoti-sočem padlih borcev. Niti predstavnik ljudstva t. j. ljudski poslanec nima zajamčene osebne nedotakljivosti kot jo določa ustava. Primer tov. Žujoviča, Hebranga, Jovaniča in drugih voditeljev NOB nam je zato najbolj zgovoren dokaz. Fašistična klika izvaja svojo voljo v brk vsem pridobitvam NOB in določbam ustave. Toda kot so znali jugoslavanski vprašanje kralja m monarhije re- narodi v najtežjih dneh svoje zgo- dovine vztrajno voditi borbo proti nacifašizmu do končne zmage, tako jo vodijo odločno danes tudi proti titofašizmu in nihče več ne more dvomiti v njihovo končno zmago, ki si jo bodo priborili ob strani Sovjetske zveze in vseh de- ni narod sam z glasovanjem po isvobuditvi domovine. V uvodu tega odloka o državni obliki je iz--ecno povdarjena pavica do salilo-idlocbe, vključno pravica do odcepitve an zedinjenja z drugimi narodi. S tem odlokom so narodi Jugoslavije prvič postali svobodni, da mokratičnih sil sveta, sami odločajo o svoji usodi ter o svoji državni ureditvi. Ni čudno torej, da so prav sklepi urugega zasedanja AVNOu-a mo-jihzirali najširše plasti narodov Jugoslavije, da so se priuruzin osvo-oodilni borbi. Ti skiepi predstav-jajo začek ustave ter urzavne u-reditve kot so si jo zamišljali vsi jemokratični in napredni ljudje Jugoslavije. Nove uruzbene sne, začela, organizirati ljudska oblast plecjvsem delavci, delovni kmetje ter mobilizirati in oborozevati velika armada ljudstva proti nem- škim okupatorjem. S tem so se sprostile ogromne sile ljudstva na em strani v borbo za svojo svobodo in preko te tudi za ustvaritev nove ljudske orzave, kjer ne bi bilo več socialnega in narodnega zatiranja kot je bilo to pod staro Jugoslavijo Karadžordzevičev, kjer ne bi mogli tuji imperialisti izkoriščati njenih bogastev in ljudstva kot v kolonijah. Doliej viauajoci uružbeni razredi so se popolnoma onemogočili s svojo poiitiKO vodstva urzave. Se uuij pa pod tujo okupacijo, ko so se zvezan z okupatorjem proti svojemu ljudstvu, ua bi tako ohranili svoj dotedanji vladajoči položaj. V arbiji je meščanski razred predstavljan, po ivediču, Ljoticu in uru-gili ìzuajaicih stopil v odkrito slu-zuo nemškega okupatorja ter sestavil kviznnsko vlado. Na drugi strani pa je interese, srbske čaršije predstavljal ivlihajlovic, ki je pou paroio borbe proti okupatorju zbrai svoje cete, ki pa jih je kot agent anglo-amenškega imperializma dogovorno z nemško vojaško komando uporabljal le v borbo proti partizanom ■" H“r’ in ljudska inteligenca, ki so dve leti in pol vodni neizprosno borbo in demokratičnemu ljudstvu. Isti pojav smo videli tudi na Mrvatskem in v Sloveniji, kjer sta Ravelič odnosno Rupnik v službi okupatorja vodila bratomorno borbo proti osvobodilni vojski. V tem času se je do kraja razkrinkala tudi jugoslovanska emigrantska vlada kot direkten agent ungio-amenškega imperializma ter pouporntca vseh izdajalcev - kolaboracionistov v domovini. Ljudske množice so tedaj jasno vide,e, kuo je prijateli in kdo sovražnik ljudstva. Videle so, da je edino narodno osvobodilni pokret, kateremu stoje na čelu komunisti, oni ki se resnično bori za narodno svobodo in za ustvaritev ljudske države, ki bo osvobodila človeka izkoriščanja. Ne le ljudstvo stare Jugoslavije, temveč Slovenci in Hrvati Primorske in Istre so razumeli ta klic ter so se kot en mož odzvali narodno osvobodilni borbi. Takoj po kapitulaciji Italije so predstavniki primorskega in istrskega ljudstva proglasili odcepitev slovenskega in hrvatskega Ozemlja ud Italije ter priključitev k Jugoslaviji. To so bili zgodovinski pogoji, iz katerih je zrasla po vsej državi ljudska oblast in iz katerih so izšli tudi zgodovinski sklepi druge- proti okupatorjem in uomacim izdajalcem, so spreviuen aa ni mogoča svoboda in demokracija brez lemeljitih sprememb uotedanjega iena. Videli so jasno, ua je nuine-,>to dotedanje korumpirane oblasti ki je prodajala interese urzave in ljudstva tujemu imperializmu, po staviti novo oblast, ki bo ìznajaia naravnost iz ljudstva t. j. iz njegove ogromne vecme, ueiavcev in kmetov. zato pomenjajo zgouoviiiski sk.e-pi drugega zasedanja rvV,\Uj-a za narode Jugoslavije ne ,e navaden isiavoaajen akt, lenivec preiomm-so v njihovi zgodovini, iz stare kapitalistične Jugoslavije, ki je Di-,a po zaslugi korumpirane ooiasu kolonija tujega imperializma, je v sajcu zrasia nova demokratična Jugoslavija, o kateri naj ob popoim enakopravnosti vseh n^emu naro-,ov odloča ljudstvo samo in jo vo-ni po poti naravnega uruzbenega . azvoju v socializem. roda kljub milijonskim žrtvam, -valere so dah narodi Jugoslavije ..a svojo osvoboditev in njeno ,ep-.jo bouocnost, niso mogn uresničiti svojih načrtov m ci.jCV, ki so ^1 jih zastavili v Času ouroe ter .m izrazni po svojih zastopnikih ua drugem zasedanju avnOj-a. v iovo ljudsko obiast, ki je začela rasti so se spretno vr,nin najhuj-a izdajalci Jugoslavije m oeiovne-ja ljudstva Titova kuka imperia--isticmn provokatorjev je podtakni-a v državni, paitijski in vojaški -stroj nacionalistične elemente, ki o se ves čas borbe m se po osvoboditvi spretno krinkali pod gesli ..omunizma. Obenem pa so ve-nu -olj osvajali vazne položaje v državi, tako da so ob razkrinkanju z esolucijo Jnlormacijskega urada meli v svojih rokah vodstvo Har-uje, množičnih organizacij, sindikatov, vojske, policije in državnega ,-parata sploh. ri teh svojih jjoložajev so začeli ukvidirati pridobitve NOB ter zlati še sklepe drugega zasedanja .xVNOJ-u. Iz ustave FLKj je izpadla naravna pravica narodov do amoudločbe vključno do odcepit--e. Formalno priznano oblast de-.ovnega ljudstva so spremenili v uajnizkotnejši fašistični teror-UUB-c. Ljudski odbori nimajo kljub do--ocbam ustave niti na lastnem področju nobene oblasti. Naroona zaščita ni podrejena v smislu ustave Nedavno je izšla v Londonu no va, obilna knjiga izpod peresa ge nerala Macleana. Ta general je tudi konzervativni poslanec v angleškem parlamentu in diplomirani spijon. V knjigi nam podaja obširno svoje delovanje na treh različ nih sektorjih. Prvi del obravnava njegovo aktivnost proti Sovjetski zvezi, njegove stike z ubeglimi belogardisti v Parizu in drugod. Od teh propa-, lih figur je on zbiral svoj «avten-: tieni» material za klevete proti deželi socializma. Pozneje je premeščen kot uradnik na angleško 1 poslaništvo v Moskvi. Vendar Maclean ni sedaj več nič zbiral «material» o komunističnem režimu, čeprav bi bil imel največ prilik. Nasprotno, sam nam opise svojo aktivnost in junaštva kot vnet spijon angleške obveščevalne službe i be. MLADINSKA BESEDA Ivo Ribar Lola njenemu voditelju Kunkoviču. Na najbolj nezaslišan način ta Narodne Osvoboditve Jugosla-1 vije - AVNOJ-a. 240 de-egatov iz vse Jugoslavije — po fO iz vsake pokrajine, kasnejše republike — se je zbralo 29. novembra 1943. v starodavnem bosanskem mestu Jajcu. Poleg njih so bili tudi zastopniki komunistične partije Jugoslavije ter drugih političnih organizacij predstavniki narodno osvobodilne vojske in partizanskih, odredov Jugoslavije. Prisostvovati pa so tudi predstavniki zavezniških vojaških misij. Zbrani delegati ki so predstavljali vse demokratično ljudstvo Jugoslavije v borbi proti okupatorju, so s svojimi sklepi odprli povo dobo borbe za svobodo • ter pristopili k oblikovanju demokratične in ljudske države Jugoslavije. Kot prvi in najvažnejši sklep ljudskih odposlancev AVNOJ-a je bil da se AVNOJ proglasi za vrhovni zakonodajni in izvršilni predstavniški organ Jugoslavije in kot vrhovni predstavnik suverenosti narodov in države Jugoslavije. Na ta način je ljudstvo po svojih izvoljenih prestavnikih ustanovilo I svoj lastni parlament, ki odtlej j predstavlja vrhovno oblast Jugo-! ,-lavije na znotraj in na zunaj. Obeli nem je AVNOJ iz svoje srede j>o-! slavil lastno vlado — Narodni Ko-I’ niitet Osvoboditve Jugoslavije | iJKOJ), preko katerega je AVNOJ zvajal svojo izvršilno funkcijo, z lajaiski ubežni vladi Jugoslavije p AVNOJ odvzel vse pravice, ■redstavljati narode in državo Ju-.slavije kjer koli. Sklenil je dalje, da se pregledajo e mednarodne pogodbe in obvez-: :;ti, ki so jih v imenu Jugoslavije .enile ubežne vlade v inozem-i ,u. AVNOJ in NKOJ bosta nato se .eptajo osnovne pravice državljanov in posebno se najnaprednejših i. j. komunistov in demokratov. Svoboda tiska, govora, združevanja n zborovanja je ostala mrtva črka 27 novembra ho preteklo 6 let od časa, ko so Titovi pajdaši umorili Ribarja samo za to, ker je ljubil svojo domovino, in ker je trdno veroval v Sovjetsko Zvevo. Da bi zakrili pred javnostjo ta umor, so litofašisti proglasili Ribarja za narodnega heroja in so mislili, da bo s tem stvar končana. Ampak laž ima kratke noge. Glasilo komunistov, ki sobežali iz Jugoslavije v Romunijo je pokazalo kolikih nizkotnih zvijač so se titofašisti posluževali, da bi očistili svoje vrste vseh pravih in zvestih komunistov. Evo kaj piše o smrti Loie Ribarja: «Za časa vojne so mnogi partijski voditelji in med njimi tudi člani C. K. poginili na skrivnostni način. Za gotovo lahko trdimo, da za našo Partijo ni vec zajnosti kar se tiče smrti naših naiboiiših tovarišev. O tem nam nažjasnejc kajc slučaj o Loli Ribarju. Tik pred odhodom Ribarja v inozemstvo, kar je bilo znano le 1’itu, Rankovicu Kardelju, Dilasu in nj.hovim angleškim prijateljem vojne misije, je ustaško letalo napadlo m uničilo avion s katerem je moral odpotovati Ribar in ubil samo Ribarja». To je resnica o njegovi smrti. Ivo Lola Ribar se je rodil v Zagrebu 1916. Bil je vzgojen v demokratičnem duhu in zgodaj je spoznal krivice družbe v kateri je živel. Tako ga vidimo na beograjski univerzi na čelo študentovske mladine, prav tako ga tudi vidimo po ulicah z beograjskimi delavci. Ueiai ,e neprenehoma, legalno in ilegalno, vodil sestanke, organiziral je jugoslovansko mladino na raznih kongresih v inozemstvu. Bil je v Španiji in leta 1937 je bil izvoljen za sekretarja SKOJa. Ko so jugoslovanski narodi stopil v boj s okupatorjem je med prvimi in se je boril dokler ga ni trockistična banda umorila. Dva dni nato se je vršilo drugo zasedanje AVNOJa v Jajcu, kjer so bili donešeni zgodovinski odloki o ustanovitvi demo- kratične federativne Jugoslavije za katero se je Lola vedno boril. Kakor ni Tito dvakrat pomislil, da bi prišel na zasedanje s še umazanimi rokami od zločina, tako ni niti pozneje dvakrat pomislil, da bi izdal svoj narod in da bi ga spet priklenil imperialističnamu jarmu. Izdajstvo ki ga je Lola spoznal že 1943. leta smo mi spoznali šele pred kratkim. Za nas tržačane je posebni dokaz titovega izdajstva lenjerska provokacija lanskega leta, ko so titofašisti napadli naše ljudi, ki so proslavljali obletnico AVNOJa. S tem napadom so babičevci pokazali svoje pravo lice in zdaj vemo, kako moramo z njimi ravnati, dokler ne bodo za vedno izginili iz naše zemlje. Za to borbo pa naj nam bodi kot najsvetlejši vzgled heroj veliko delo v volivni kampanji, do tov. Vidali, ki je prinesel kon- Iz konference ZKM V nedeljo, 20. t. m., se je vršila v pravem mladinskem ozračju navdušenja I. organizacijska konferenca Zveze komunistične mladine STO. Dvorana USO je bila j natrpano polna mladih delavcev, razširila svoje vrste s sprejemom številnih dobrih mladih komunistov, itd. Ustanovljene so bile komisije za sindikalno, kulturno in športno področje. V osmih mesecih je bilo nedvomno opravljeno veliko pozitivnega dela a to ne more odstraniti dejstva, da bi bilo lahko narejeno še več in da se ne bi zagrešile razne napake na organizacijskem polju. Tov. Krevatin je nato nakazal razne naloge v bodočnosti posebno v vidu poostrene borbe proti ko-zmopolitizmu in titovstvu. Nakazal je naloge mladih komunistov, da bodo pridobljeni novi številni tovariši, ki jih je treba odtegniti izpod vpliva imperialistov in njihovih hlapcev, ki jih je treba potegniti iz brezbrižnosti, moralnega propada in brezupa. To delo daje možnost širokih zvez z drugimi organizacijami, predvsem pa z osnovnimi množicami teh organizacij. Komunistična mladina bo morala pojačati svoje delo tako na vseh poljih svoje aktivnosti; na sindikalnem polju, v športu, na kultiTr- kmetov in študentov. Tov. Lino Crevatin je imel glavni referat. On povzame vse delo mladine v preteklih 16. mesecih od objave resolucije IU. Komunistična mladina je imela v preteklem leta lepe uspehe, ki so dosegli, da je bila ponovno ustanovljena organizacija, komunistične mladine. Organizacija je razdelila članske izkaznice, uspešno zaključila «mesec komunistične mladine», izvršila ! nem polju, v ideološkem in organizacijskem delu itd. Sledila je konstruktivna in resna diskusija v kateri so se posebno izkazali predstavniki II. okraj, Nabrežine in delegata Komunistične mladine na slovenskih šolah. Navdušenje konference je doseglo višek, ko sta stopila v dvorano tov. Ambrogio Donnini in Vidali. Po kratkih pozdravnih besedah tov. Donninja je prevzel bese- ferenci pozdrave v imenu Komunistične partije. Iz konference naj izide organizacija ojačana na ta način, da bo uporabila veliko nasvetov in misli, ki so bile sprožene. Tov. Vidali je podčrtal uspehe, ki jih je dosegla organizacija, a obenem tudi napake in pomanjkljivosti. Komunistična mladina je prišla sedaj že iz organizacijskega razdobja in mora pristopiti pogumno k konkretnemu delu, ki bo naredilo iz nje voditeljico mladinskih množic na vseh področjih življenja mladine. Tov. Vidali je nato orbai politično situaciijo v svetu in pri nas in pokazal mesto, ki ga v njej zavzema organizacija komunistične mladine in mladina sploh. Mladi komunisti morajo imeti zaupanje v bodočnost, ko vidijo vsakodnevna brezupne napore imperialistov, da bi razbili svetovno komunistično gibanje. Komunisti so namreč ljudje posebnega kova, ki se utrjujejo in kalijo v borbi. Treba je stopati naprej pogumno, kot gre naprej vse demokratično gibanje Trsta. Demokratično gibanje gre pri nas naprej, ker ga vodi Komunistična partija, ki je del svetovnega komunističnega pokre-ta, na čelu katerega stoji slavna Komunistična partija boljševikov Sovjetske zveze. Delo organizacijske konference se je nato nadaljevalo s številnimi koristnimi intervencijami, tako da je na koncu tov. Krevatin lahko zaključili, da predstavlja konferenca nadaljen korak naprej v razvoju organizacije. 1942. leta pošlje angleško zuna nje ministrstvo Macleana po prvih preizkušnjah (ki jih je uspešno pre stal) na novo «delikatno» misijo, Na bližnjem vzhodu v Ispahanu je zameril angleškim imperialistom genaral Zahidi. Lopovski podvig bil poverjen generalu Macleanu, ki je tako slekel diplomatsko suknjo in ostal v uniformi oficirja Intelligenc Servicea. Po taki življenjski poti, ki je do kazala, da je Maclean veren pred stavnik kapitalistične družbe preizkušen spijon, ni nič čudnega da je bil za časa vojne izbran, da bo držal prav on stike s Titovo kliko. Churchill sam je poveril Maclea nu delikatno misijo, da stopi v tesnejše stike z izdajalci Jugoslovan skih narodov. Churchill ga je povabil na svoj dom na podeželju Chequers in tam pravi Maclean «mi je rekel, kaj bi hotel, da poskusim in kaj naj delam v Jugoslaviji» (str. 281). Maclean se omeji na ta kratek stavek. A ves svet ve danes kaj je hotel Churchill. Na procesu proti zločincu Rajku in njegovim soob tožencem v Budimpešti, je priznal Lazo Brankov, bivši svetnik jugo slovanskega poslaništva v Budimpešti, da so že tekom vojne anglo-ameriški imperalisti «poskušali podrediti Jugoslavijo angio-ameri-škemu vplivu in nato tudi sosednje države: Bolgarijo, Rumunijo, Madžarsko .., Odločili so se, da pritegnejo na svojo stran s pomočjo članov vojaških misij Tita, Kardelja, Rankoviča in Djilasa in da si podredijo z njihovo pomočjo Jugoslavijo in jugoslovanske narode, da naredijo iz Jugoslavije kolonijo ali polkolonijo». 'Pred osvoboditvijo in po njej Policijski psi so ostali isti, le gospodarja so menjali V pretekli številki «Dela» smo objavili poročilo špijona, ki je bilo najdeno v Barkovljah in razna pričevanja tovarišev iz časov borbe proti naci-fašizmu. Iz pričevanj inlistin izhaja nedvoumno, da je trojka Babič-Uršič-Stoka bila v najtesnejših stikih Tspijoni Gestapa in imela tudi edina interes na ubijanju najboljših tovarišev - komunistov. Svoje delo nadaljuje danes ista klika pod drugim gospodarjem. Tako se protrjuje medsebojno da so tisti, ki so bili včeraj sodelavci Gestapa, danes sodelavci Intelligenc Servicea in narobe: današnji imperialistični hlapci so bili včeraj špijoni Gestapa. Komunisti obvladajo marksizem-ieninizem, ali pa se to lahko naučijo, zato lahko zastavijo na pravilen način vprašanje obrambe nini. Imperialisti in njihovi podrepnici pripravljajo tretjo svetovno vojno, v upanju, da se bodo tako resili težke gospodarske krize, ki je zagrabila ves kapitalistični sistem. Oni zakrivajo te vojne priprave in jih poskušajo opravičiti s krinko protikomunistične in protisovjetske križarske vojne. Naloga komunistov je mobilizirati množice, jih usmeriti in povesti proti vojni. Lažnjiva je teorija, da ne obstoja nevarnost, ker jo imperialisti v resnici pripravljajo vsakodnevno z akcijami, ki so vsem znane (Marshallov načrt, Atlantski pakt, kopličenje atomskih bomb, izgrajevanje vojaških oporišč, vojni krediti in proizvodnja orožja v velikih količinah itd.). Ravno tako lažnijiva je teorija, da vojna ni neizbežna. Vojni je mogoče izogniti s v isti meri v kateri se bomo znale združiti, utrditi in boriti se proti imperializmu, izkoreniniti mišljenje, da je vojna neizbežna. Vprašanje vojne mora biti kot vsako drugo vprašanje pretehtano iz razrednega stališča. Vojne obstojajo zaradi razdelitve družbe v razrede in izvirajo iz notranjih i protislovij razredne družbe. STUDIJSKI MATERIAL ZA CELICE VPRAŠANJE OBRAMBE MIRU pešila je konec prve svetovne voj-1 vjetske zveze je dejstvo, ki izhaja ne. 2.) Razbila je imperializem m ustvarila začetek splošne krize kapitalizma ter otvorila novo dobo, dobo socializma. 3.) Ustvarila je sovjetsko državo, kjer je oblast v rokah delavskega razreda in je zato trdnjava miru vseh narodov. V 32 letih svojega obstoja je ZSSR podredila vsako svoje dejanje potrebam in nujnosti ohranitve miru. Svetovno komunistično gibanje se je vedno nahajalo ob strani Sovjetske zveze v borbi za ohranitev miru. Komunistična internacionala je na svojem Vil, kongresu postavila na dnevni red vprašanje miru kot eno najvažnejših vprašanj. Tovariš Togliatti je tedaj nakazal komunistom nalogo obrambe ZSSR v slučaju napada s strani imperializma in podčrtal tendenco imperializma vseh dežel, da se vedno obrača proti Sovjetski zvezi. Ta tendenca se kaže vedno bolj iz dneva v dan. Sovjetska zveza je vedno delala v obrambo miru. Togliatti je rekel Oktobrska revolucija je dala ve- [ na VIL kongresu Komunistične P idili odobrila ali pa preklicala lik doprinos borbi za mir: L) Poi- I internacionale: «Politika miru So- iz same prirode sovjetske oblasti iz vse zgodovine njenega nastanka, iz vsega tega kar je ona in kar dela». Vprašanje miru je povezano z borbo za izgradnjo socializma. Samo v socialistični družbi izginejo vojne. Zato je ZSSR bolj kot kdaj koli poprej nepremagljiva trdnjava okrog katere se zbira delavski razred vsega sveta, ker vidi v Sovjetski zvezi voditelja v borbi za mir. Ce je v prvi svetovni vojni Oktobrska revolucija razbila svetovno fronto kapitalizma, je druga svetovna vojna pokazala superiornost socialističnega sistema nad kapitalističnim in prinesla tudi bistvene izpremembe v mednarodni situaciji v korist socializma (ustanqyitev dežel ljudske demokracije, polom nemškega, italiunskega in jajponske-ga imperializma, ljudsko zmago na Kitajskem, ojačanje komunističnih in delavskih gibanj v vsem svetu). O vsem tem je obširneje poročal tov. Zdanov na Konferenci komunističnih partij 1947. leta. Svetovni kapitalizem je v silno težki krizi. Nasprotno pa gre socialistični svet mogočno naprej. Uporaba atomske energie v miroljubne namene je dala smrtni udarec bajki o ameriški superiornosti v znanosti in tehniki. Danes lahko samo socializem razvija znanost in tehnikoln zato hoče tudTmirnCapi-talizem, ki se nahaja v brezupni krizi hoče vojno. Sile miru so brezmejno večje od sil vojne, a združiti se morajo v široko fronto — neoziraje se na razne strankarske razlike —, na skupnem torišču proti skupnemu sovražniku: maloštevilnim monopolistom in militaristom, ki so pa zelo mogočni, ker imajo kontrolo nad mnogimi državami in imajo zveste hlapce — izdajalce narodov, desne socialdemokrate, in titovce — skratka vse sovražnike Sovjetske zveze: borba za mir mora mobilizirati ogromne množice pod geslom obrambe miru, dela in demokratičnih svoboščin. Vojaško okupirani Trst je točka iz katare organizirajo spletke za deželam ljudske demokracije. Važnost tega oporišča za imperialiste je narasla po izdajstvu Tita in njegove klike, ki s svojimi provokacijami koristijo vojnohujskaškim načrtom Anglo-američanov. V slučaju vojne čaka Trst popolno uničenje. Iz tega izvira nuj- nost organizirati široke slojef ki čutijo to nevarnost in, ki še niso z nami ter usmeriti borbo predvsem v smeri, da preprečimo, da bi Trst še nadalje ostal vojaško oporišče pod okupacijo tujih vojakov. Komuniste čaka naloga, mobilizirati množice, ki nočejo vojne in ki so torej proti sedanjemu stanju na STO, komuniste čaka naloga organizirati borbo proti imperializmu -ter njegovim otrokom kozmopolitizmu in titovstvu. Naše naloge lahko povzamemo v sledečih točkah: L) Ustvariti široko fronto onih, ki nočejo nove vojne; 2.) Pokazati kot hujskača na novo vojno ameriški imperializem in razkrinkati titovstvo kot glavnega provokatorje imperialistov; 3.) Boriti se proti vsakemu nacionalizmu, ki ustvarja ozračje za spopade, sovraštvo in vojne ter jačati enotnost vseh demokratov v duhu bratstva; 4.) Braniti Sovjetsko zvezo, ki je trdnjava miru v svetu, v I sigurnosti, da dajemo s tem, da i branimo Sovjetsko zvezo in mir tudi velik doprinos stvari socializ- novo vojno proti Sovjetski zvezi in, ma in blagostanju nai samih. Churchillovi načrti Tak je bil načrt Churchilla. Maclean je bil listi, ki je bil izbran, da ga uresniči. Imenovan je bil za voditelja anglo-ameriške vojaške misije pri Titovem vrhovnem štabu. Pozneje je bil tudi Churchillov sin član te misije. Ko je Brankov govoril o špijon-skem delu agentov angleške in ameriške tajne službe, ki so preplavili Jugoslavijo s Titovim dovoljenjem, je posebno podčrtal vlogo Macleana kot glavnega Churchillovega predstavnika. Njegova aktivnost se ni omejevala na zbiranje podatkov, ki se tičejo obveščevalne službe. Churchill je bil v tem razdobju ves prevzet od svojega pustolovskega načrta invazije Evrope preko Balkana. Ta načrt je stremel za tem, da prepreči osvoboditev dežel Južno-vzhodne Evrope s strani Rdeče armade ker so hoteli an-glo-ameriški imperialisti iz teh dežel narediti svoje hlapce. Zločinska vloga, ki jo je moral igrati Maclean v Titovem glavnem stanu je predstavljala važen del teh Churchillovih načrtov. Dejstva, ki so prišla na dan pozneje potrjujejo in postavljajo v pravo luč to kar poskuša zamolčati v svoji knjigi Maclean. Razumljivo je da ni mogoče, da Maclean ne bi bil na tekočem o stikih Titove klike in anglo-ameri-ških imperialistov, A ravno tako je razumljivo, da se on skrbno pazi, da bi govoril o tem bolj jasno. Vendar mu ubežijo razne besede, razna delna priznanja, Razne značilnosti Macleana v pogiedu Tita in njegove okolice ne dopuščajo dvomov o tem. Maclean pada v nezavest od silnega občudovanja do Tita. Ze pri prvih stikih ugotavlja z zadovoljstvom, da to ni iste «vrste komunist» kot jih je videl v Moskvi. «Prva stvar, piše, Je bilo nujnost dobiti možnost medsebojnega razumevanja. Ugotovil sem, da to ni predstavljalo nikakih težav». A ni šlo le zato v katerem jeziku govoriti. Skupni jezik (la lingua comune) med Judežem Titom in angleškim špijonom je bil najden v mnogo širšem smislu. Tito je pustil Macleanu polno svobodo dela na jugoslovanskem ozemlju. Tito je pristal na to, da se pridruži vsakemu partizanskemu Korpusu angleški ali ameriški zvezni oficir, ki je bil preskrbljen z radio oddajnimi postajami. Njihovo število je stalno naraščalo. V začetku je Macleanova misija štela 15 oseb, če štejemo zraven tudi ameriškega majorja Farisha. A .tmalu nato je število «zveznih oficirjev» preseglo stotino. Pozneje je prišla dopolniti Macleanovo skupino ameriška misija, ki ji je bil na čelu polkovnik Huntington. Danes vemo na podlagi dokazov iz procesa v Budimpešti, da so te misije zbirale špijonski material ne samo glede Jugoslavije, nego tudi glede Rdeče armade. Maclean je hitro sjioznal kaj je gostobesednež in bahatež Tito. Kmalu sta postala neločljiva pivska prijatelja. Iz Macleanove knjige zvemo, da je ta lahko vse dosegel, izkoriščujoč Titovo slabost in naklonjenost pitju alkoholnih pijač. «Ves čas svojega bivanja v Jugoslaviji sem imel možnost videti Tita ob katerikoli trenutku in nisem se pomišljaj, da to izkoristim ... Na koncu smo se vedno razumeli», (str. 526). Maclean pa razumljivo ni bil nikakor prijatelj Arse Jovanoviča, ki se ga je bal, kot zvestega sina jugoslovanskih narodov, ki je bil v onem razdobju šef glavnega stana partizanov. V njegovi knjigi opiše Jovanoviča kot «neprijaznega človeka» .., «brez domišljije», ki «ni bil nikoli bliz Titu». Nasprotno pa so bili rablji Kardelj, Rankovič in Djilas popolnoma po okusu angleškega špijona, nisije Pr‘ Ze v prvih dneh svoje m Titu je Churchillov poslanec g°v ril s Titom «o politiki na sph>8n in je hotel vedeti, če se Jugoslavija ne bo preveč pribh»a Sovjetski zvezi. Odgovori Tita dovolili Macleanu zaključek, da ie Tito priparvljen «postati sčaso bolj nacionalist in manj komu*»’ (str. 316). Vemo, da se je Tito hitro sP°r zumel z Maklinom. Churchill je vedel zelo dobr°^ kom je imel opraviti. Ko je tek° svojega razgovora s Churchill0 Maclean izrekel bojazen, da bo P* la v Jugoslaviji na oblast res 1 munistična vlada, se je Churd11 požuril, da ga pomiri. .j «Cim manj se bomo vznem*rl» ' jaz in vi, o obliki vlade, ki j° Jo ustvarili, tem bolje bo vse sl (str. 403). o. Maclean razlaga te opazke sV jega učitelja v tem smislu, da ‘ «s Titovo pomočjo nacionali** iriumfiral nad komunizmom» |s 403). Tito je izvajal strogo ukaze a” glo-ameriških imperialistov. TU* imamo značilen primer. Pred sain Maclea« kapitulacijo Nemčije je j»—- ,rt poverjena naloga, da izvede «**aC Ratweek». Slo je zato, da se { ruši glavno jugoslovansko žele* ško črto Skopi je-Nis-Beograd številne druge zveze. Nadaljni P tek dogodkov kaže smisel tega **aC ta, ki bi naj bil oviral umik Men(j cev v srednjo Evropo. V prvi vr$ trategi so politični in vojaški Londonu in Washingtonu hotel* 0 bolj zakasniti osvoboditev Jugož!) vije, da bi imeli čas, da se * „ Irdno zasidrajo. Drugič so h»1 prizadejati najtežjo škodo jug0^ vanskemu gospodarstvu, kar h* 11 pomagalo Titu, da bi izvedel Sv0), nei* politiko zbližanja z anglo-a*11 ' 'kimi imperialisti, opirajoč - ,, nujnost gospordarske «pomoči» zapada. To je bil v resnici P01* noma zločinski načrt, a Tito ga sprejel, ne da bi trenil. Bili so ženi v zrak mostovi in raZd stotine kilometrov železniške V ge in cest. Po pričevanju Macie« se je anglo-ameriško letalstvo livno udeležilo tega uničevanj»' Maclean mora priznati, da so ^ vilni krajevni poveljniki pa*'liz n skih edinic odbili, da bi izvršeV ^ strategov. Te ljudi je Maclean .j, ta neljudski načrt anglo-amer*8 ževul, da so saboterji «sodeloval končno je vedno dosegel sv namene s Titovo jpomočjo. ... Tito je poslušal nasvete sv"J‘v mperialističnih gospodarjev ^ vprašanjih, ki niso tula vojašk** Ki so se tikala zunanje Politike".a|v jih je poslušal tudi kar se je li” notranje politike dežele. Macl v govori kako je dal Churchill 1 ,j ukaz, da ne stopi v borbo P a Kulakom. To je bilo na seS af. med Chruchillom in Titom v ljUl rhi*‘; «Upam, Maršal, Je dodal L chili, da boste dvakrat Prem‘Slie raje kot le enkrat, pretino " ^ Rapili v borbo proti vašim bo*» srbskim kmetom», (str. 466). Danes «maršal» je dobro znano, lutka izpolnil ukaze svo- jih gospodarjev. On je poskuša1 rediti iz kulakov glavno opor° 8 jega fašističnega režima. Pri vseh naporih Macleanfli , .....................311 bi pokazal svojim bralcem Tita ■ «narodnega heroja», se ne citanju njegove knjige druge -. l(l Kot sliko hlapca anglo-amellS kapitalistov, sliko domišljavega^ pohlepnega buržuja, ki skrbi saefl za svoje blagostanje. Kako je ta imperialistični hlapec vld‘^i takrat, ko čitamo v Macle**1^,, knjigi, kako je prejel osebno P18^ Churchilla in se smehljal vdah0’^. je videl v pismu ChurchiUoV° j tografijo, ki je bila opremljeI1 -j. Churchillovim lastnoročnim pisom. Maclean o Titu ,ežiV- V najtežjih dneh, ki so jih Pr }t Ijali jugoslovanski partizani, odloči Tito strahopetno in c*I11.|(1|i da se zateče pri anglo-amer‘s ^ oblasteh, ki so računale na oi še bolj navezale njega in 111 sli-je spodlej1 e sov)61’ , vo bando. Ta načrt mo zaradi intervencije su>. drag* ‘ komande, kateri so bili teresi junaških jugoslovanskih z rodov. Maclean govori o tem zo, ki je niti ne skriva. Tito je izpadel posebno in gnusno, ko se je ustoličil v nem mestu Beogradu, ko ie osvobojeno od sovjetskih čet. N»' . oj-jn1'11 selil se je v bivši palači v 'a lir ______________ ^ na, ki mu razkaže vse sobe od podstrešja pa do kleti. drobnosti mu pokaže Tito kralJ, a.jeV' če1»!' sko postelj s kraljevskimi za picami, dragocene vaze, P0111»1^1^ S6 ze, slike itd. Orgije Titove k11^1 zdijo celo Macleanu, ki je že.,ea, marsikatere, «nevideno razfcosJ A vse to se dogaja v ki je vsa v ruševinah ter P1 Ijena s krvjo in solzami. ^ S svojo knjigo je hotel pozlatiti in poveličati Titov Glavni vojni hujskač je laSt j2jfi' no pripomogel, da bi bila 1 jfli< kacija popolnejša. ChurohiJlbVjI)j| i*1 ie na orvem mestu, med tisti «prečitali in ljubeznivo i*re je pomislike» v pogledu 1 jim jo je Maclean prej P° pregled. Ril» ,hV» Maclean in Churchill sta tli‘rl1v»1< Titu slabo uslugo. Njihove Z» so za vsakega poštenega ČS1°V .^oh1' - - - prilik las jxidobne tridesetim sreD 0j» ** ki jih je prejel Judež za »v , fiajstvo. 26. nov;rnbra 1949 DELO Stian 3 AMERIKA Po opisu lije Ehrenburga eakcin- mi imperialistični pro-Kandisti čestokrat govoričijo o j 0rM in diktaturi, ki naj bi vla-Sovjetski zvezi, istočasno čala v °Bevajo vsestransko svobodo, ki Pa st* V*ada v deželah na zapadu, zla-(ja Pa v Ameriki. Dobro je znano, v Sovjetski zvezi popolna iih *0Itfavnost vseh tamkaj žive-Po narod°v. Tam ni diskriminacije >a r8S' a** Polti. Iste pravice vži-Poln US kot Mongole ali Kirkiz. Po-a nasPr°tno pa je v toliko fPo 3ni Ameriki, Tu je belokožec ls0 ! a črn zamorec drugo. Medtem, Hei Brvi popoln gosopr.ar «z neo-v. en° svobod », je drugi še vedno to tudi v dvajsetem stoletju »ravi suženj. ve,. ec* Pckaj leti je potoval po Sela,®! Ameriki veliki sovjetski pi-je J lija Ehrenburg. To potovanje ^ in objavil. V opisu je ij V' io jasno prikazal vse dobre ■'leii 6 strani ameriškega sistema. Ptet teiTl’ ko vlada na eni strani da 'Tutl° razkošje in bogastvo, vlada j a drugi strani velikanska bela n Zaostal°st. V Ameriki smatrava,.,es«*ne črnce še vedno za ži-ia a bitja in jih kot taka izločajo U Se8a javnega življenja. Sov °,nekai odlomkov iz Ehrenbur-p® itnjige. 2dr °rniki rasne diskriminacije v da j 6tlih državah Amerike trdijo, Post ,lemogoče podeliti enakoprav-lj^: arner*škim črncem, ker so to Pa j6 brez kulture. Po drugi strani Znano, da morajo ameriški Poul lani posečati šoloobvezni le z„ Vsaj do Iti. leta. To sicer velja ^ab" belok°žce. V zvezni državi le je dia» kjer živi mnogo črncev, dale dogodilo nekoč naslednje: Ves %1 «M denar za šolstvo so upo-^Sov Za àole belcev. Da bi se Hu °ttti državniki opravičili pred kletno diskriminacijo, so polle^ ha nek merodajni urad u-flejgti.ua profesorja — črnca ter mu .' “Proračuni je omejen. De-Hofj, ves potrošen, zato se Olg e tokrat zadovoljiti s tem . . . ^Profesor je tedaj odgovoril: Pij 6 Popolnoma prav, kajti tu 6iitte,as so izobrazbe mnogo bolj ttjtti hi belci nego črnci .. .». In v Punt 1 le črn profesor imel popolai >,1_Brav, kajti preposti in neu- r***'orci imajo čestokrat mnogo "Ob *tUle ne8° izobraženi belci. %r Ustiu reke Missisipija” se ^ajo velikanski nasadi lei a*a. žemlja je last belcev. Oblo*^0 jo črnci. Dejansko imajo lic,, “jo črnci v najemu. Eno polotiti /“delanega bombaža morajo IflVi^astnikom zemlje, ostalo po-'fl j- Pa jo morajo prodati istim W.er Po ceni, ki jo sami (go-t»te *’!* namreč) določijo. Tisto ^arja, ki ga črnci dobe za v it 11 Pridelek, morajo potrositi »C^dmh, ki so last istih go-lJev- Ameriški juristi sma-jjfgj a dejstva za polovinarstvo. Vst( lt't pa je to pravo suženjstvo. 4|(j sem v neko bajto, kjer je tflj ačenih 23 oseb. tipali so drug Ho ru8im. Kako smo daleč od * P.lCa* zdravnika. V enem le-komaJ 180 dolarjev. A V*clei U i'h bilo treba dati 6. “"eh Sem družino sestoječo iz k) (j katere so skupno zaslužile H, a«ev na leto. Neka druga H c ,ska družina pa je zaslu-tte|( ? leto le 200. dolarjev. ' sij|al asinik bombažnega nasada k _ raii so ga za malega posest-se mi je tožil, da je bil % . *elo slab. Vprašal sem ga H|. le ZaslnUi 1 O^.mirn-il mi ip1 Itili -,u zaslužil. Odgovoril mi je: ki«!18*0’ skupno komaj 25.000 ki j tla* sem mnogo črncev in poki j limi pravi prijatelj. V res-i° ljudstvo zelo dobro in ■vcu>- Repentabor Krasu. Tudi ljudje, ki prebivajo na kršnem Krasu so kot narava svojevrstni. Odporni in žilavi so kot tamkajšnje skale. Posebno odporne so bile nekoč ženske, ki so dan za dnem skozi dolga leta pešačile v Trst težko obložene z raznimi kmečkimi pridelki. To se zdi današnjemu mlademu svetu skoraj neverjetno. In ven: so bile te kraške že- ne mnogo bolj zdrave kot pa smo mi. Niso poznale revmatizmov in drugih nadlog, ki tarejo današnje pokolenje. 78. letna ženica, ki je hodila nad 40 let v Trst kot mlekarica, mi je dejala, da ni bila nikoli trudna. . . Vstajala je navadno ob pol štirih in nekako čez eno uro si dala «plenir» na glavo in se napotila čez O • ine «po Skali šaliti» v Trst. Okrog 2-3. ure popoldne se je navadno vrnila domov. Počivala je le toliko časa, dokler je povžila kosilo, ki je največkrat sestojalo iz zelja, ječmena s «praščevno»; včasih je bila tudi polenta, krompir alt fižol. Testenine So pripravili le ob izrednih prilikah; meso, pa se imeli le za večje praznike. Po kosilu je šla ženica na polje ali na Ko je začel voziti tramvaj na Opčine, so se ga mlekarice zelo malo posluževale. Vožnja je stala takrat «2 solda in pol». Za toliko denarja se je lahko prehranila družina ve dan. Zato je bilo bolje bo- le malo razlikovali od onih po ostalih kraških vaseh. Nevesta se je pred poroko obrisala z ženinovo srajco, kajti le tako ji je bodoči luož ostal zvest vse življenje. Na dan poroke, pa je nevesta prerezala eno jabolko na polovico ter prvo polovico dala žemmu, dočim je drugo polovico použila sama. To je morala napraviti zato, da jo je bodoči mož ljubil vse življenje tako kakor tisti dan. Med poroko je nevesta navadno pazila da je po možnosti pokleknila na del ženinove obleke. Zakaj je to napravila pa mi ni znano. Nevesta je morala prinesti na nov dom en srp, grablje in koš za listje. Preden je prestopila prag novega doma je natočila napitnico, Se prej pa je morala spustiti srebrni novec v majolko. Pred poroko je nevesta hodila po vaseh «nabirat balo». Včasih je nabrala celo do 17 «polovnikov» žila. Ko se je Tod 11 novorojenček in so ga krstili, je bila v hiši velika reč. Napravili so veliko pojedino, tikuhali so klobase s zeljem in pršut, seveda nikjer ni manjkalo dobrega terana. Pozneje so skuhali tudi makarone. To je bila velika specialiteta za tisto dobo. tipekli so tudi presence. Ko so botri odhajali domov so jim dali za «pokušnjo» pol presenca. «Obrodnice» so se, ko so šle v diti še nadalje peš v Trst. In mar ( mraku izpod strehe, pokrile v mo-mislite, da je bila vsakdanja pot j ški klobuk zato, d5 bi «mrak» ne lepo je škodil dojenčku. tako zoprna? Nasprotno, bilo hoditi v mesto . . . Tako nekako je potekalo življenje mnogim ženam z Repentabra t. j. iz vasi Cola, Poklona in Dola; iz Velikega in Malega Reppa ter iz Briščkov. Repentabor je znan tudi v širši okolici. Za časa turskih vpadov je bil tam zgrajen mogočen obrambni tabor. Pozneje so bili v navadi običajni veliki shodi in sejmi, na katere je prihajalo mnogo ljudi, iz Nova državna meja je razdelila repentabrsko občino nu Ovoje. Obe polovici takorekoč ždita kot dva ranjena uda enega telesa . . Nedaleč od Repentabra pa so Briščkl, kjer je prekrasna jama, ki je pravi biser tržaškega Krasa. Znano je, da ima ta jama, majvi-šjo podzemsko dvorano na svetu. Visoka je 136 m. Po visokosti jo dežele in mesta. Ob teh prilikah so primerjajo s kupolo cerkve sv. Pe-pripeljali pastirji iz Nanosa m no- ’ lra v Rimu. go sira, Tomajci in Dutovci pa ! V tej jami so v prazgodovinski svojo specialiteto, teran, a Vipavci dobi stanovali Jjudje-jamarji. tivoj-svoje dobro sadje I čas so našli v njej mnogo predme- Okoličani in meščani so dejali, da 1 tov, ki potrjujejo to dejstvo. Geo-gredo na Repentabor pokusit nano- I logi trdijo, da je jama stara nad j 12. tisoč let. Kapniki te jame zra- VALENTIN KATA.JEV travnik, kjer je nažela trave in jo ški in kraški teran. Tudi na Repentabru in v oko-1 stejo vsakih deset let za en milime-lici je bilo nekoč mnogo domačih 1 ter. V jami raste orjaški kapnik ali 12. m, v obsegu pa meri kar osem metrov. Strop jame je le 24 m Oebel. Nekateri trdijo, da se bo sčasoma vdrl in bo mesto čudovite jame nastala le navadna kraška dolina, iW MILIVOJ DOLANC Ob I. obletnici smrti pesnika Iga Grudna Kraški pesnik igo Gruden se je rodil v Nabrežini 18. aprila 1893. ujudsko šolo je dokončal v Trstu, gimnazijo pa v Gorici. Pravo je študiral na Dunaju, v Gradcu ter ga dokončal v Pragi. Umrl je sredi1 plodnega dela 29. novembra 1948. Ze kot tretješoiec je skladal pesmice ter jih pošiljal raznim mladinskim in dijaškim listom. Kut ou--orevajoči pesnik je objavljal svoja .eia v «Ljubljanskem Zvonu», «Slovanu» in dr. V teh pesmih je preu-/sem opeval svoj roani kraj Na-urežinu in sploh Kras. Pozneje je izdal zbirko «Primorske pesmi». V tej zbirki je posebno posrečena pesmica «Pri Mohorinkinih». V njej j e v pesniški obliki lepo opisal podobo stare kraške hiše. Tuoi pesmica «Kraška vas» je zelo posrečena. Ob požigu Narodnega doma v Trstu je spisal «Pesem iredentistov». Pozneje je izdal zbirko Jju-bavnih pesmi pod naslovom «Nar-ciz» in zbirko mladinskih pesmi «Miška osedlana». Ko je postal sodelavec revije «Sodobnost» je začel skladati p imi socialne vsebine. Tik pred izbruhom druge svetovne vojne je izšla zbirka «Dvanajsta ura». Ko je bil v zaporih in internaciji, je spisal pesmi, ki jih je pozneje izdal pod naslovom «V pregnanstvo». Njegovo poslednje delo «Pesnikovo srce» je izšlo leta 1946. ■"Za časa osvobodilne borbe je naš pesnik stopil v partizanske vrste v itaiiji, po osvoboditvi Beograda pa je bil premeščen v Beograd, kjer je sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah. S svojimi pesmi je Gruden zamašil ono praznino, ki je bila nastala na kulturnem polju sredi na- Predvsem so si kmetje izvolili . odstvo: Malijo Gubca z Ivanom Pavlicem in Ivanom Mogaicem; za , uujo icmecke vojske je bil postavljen izkušeni vojak laja Gregorič, i/i možje so organizirali nov «punt», njihovo znamenje — zimzelen za klobukom, se je z vsakim onem oolj sirilo po deželi, a petelinovo pero, znak borbenosti, je krožilo iz občine v občino. Cilj ujpornikom ,e bila postavitev kmečke vlade v kagrebu in sicer za slovenske in urvaške dežele. Ze v januarju 1573 je bila zbrana kmečka vojska. Glavni del je ostal v titubici v obrambo proti furkom. Z ostalimi četami je Gregorič korakal ob Savi proti Krškem. Tu se je del odcepil proti Novemu mestu, da se tam združi z Dolenjci, drugi del naj bi se pri Celju združil s Štajerci. Toda že 5. 11. je Thurn napaoel del kmečke vojske pri Krškem in jo pobil. Z drugim delom je Gregorič šel preko Planine, Kozjega in Podsrede na Sv. Peter pod Sv. gorami, kjer je zadel na vojsko štajerskih plemičev, ki je kmete pobila in razkropila. Gregorič je sicer ušel, bil je pa pozneje ujet in usmrčen. Istega dne, 9. II., ko je bila Gre goričeva vojska razbita, je banska vojska napadla in po trdem boju uničila tudi kmečko vojsko pri titubici .. . Pred stolno cerkvijo na trgu sv. Marka v Zagrebu je plemstvo slavilo svojo «zmago»; 15. II. 1573 so «kronali kmečkega kralja»; Matijo Gubca: posadili so ga na razbeljen železen prestol, na glavo so mu posadili razbeljeno želežno krono, z razbeljenimi železnimi kleščami so mu trgali s telesa kose mesa, nazadnje so ga pa še razčetrtili . . . Kakor nad Matijem Gubcem, tako se je razbesnelo plemstvo tudi nad preostalimi «puntarji». običajev in šeg. V glavnem so se1 bolje rečeno steber, vsaj je visok šega kršnega Krasa. Kronanje «kmečkega kralja» Zavest kmeta pa ni bila uničena! Skozi vse 16., 17. in 18. stol. so se vedno znova zavzemali za «staro, pravdo», dokler ni najnovejši čas uresničil njihove težnje, za katere je prelil toliko lastne krvi. Vprašanje verske reformacije začetkom 10. stoletja je bilo obravnavano v našem listu že dvakrat: prvič v štev. 35 (23. VII. t. 1.) pod naslovom «Primož Trubar in njegovo poslanstvo», drugič v štev. 40 (27. Vili. t. 1) po dnoslovom «.Jurij Dalmatin, veren sobojevnik Trubarjev». Zato nam danes preostane le še naloga dopolniti oba članka in podati zakroženo celoto tedanjega gibanja. V bistvu so bili vzroki cerkvene reformacije pri nas isti kot v Nemčiji: v dobi velikih gospodarskih, političnih in socialnih sprememb so bile razmere v cerkvi take, da so vzbujale splošno nezadovoljstvo. Samostani, cerkve in razne cerkvene ustanove so gospodarile nad ogromnimi ozemlji, obenem so pa uži- vale neštete privilegije, kar vse sta z veliko zavistjo gledala plemstvo in mestna buržuazija. Nešte-vilne množice najrazličnejših «božjih služabnikov» od mogočnih škofov in prelatov do brezdelnih, nikdar sitih menihov so živele na račun meščanov in kmetov, ki so kaj težko prenašali nenehna izžemanja. Pri tem slušnem stanju je upoštevati še značilnosti v naših krajih. Vsa višja mesta v cerkveni hierar litji so zavzemali skoro izključno tujci; bili so to ponajveč plemiči, ,ci so se navadno bolj pečali s političnimi, diplomatskimi in voja--kirni posli, kot z verskimi. Zagreo-ski škof Jurij Draškovič je bil obenem tudi hrvaški ban in celo cekarjev namestnik na Ogrskem; za jasa njegovega banovanja so Malija Gubec in z njim slovenski in nrvaški kmet prestajali svojo st tarmino Golgoto .. . Običajno so cerkveni gospodje imeli hrati po več dobičkanosnih služb; ker jim sami niso bili kos, so najemali v pomoč namestnike ali vikarje, ki so jih pa kaj beraško plačevali. Zato so iskali ti najemniki drugih možnosti preživljanja: bili so krčmarji, davkarji in celo konjederci (šintarjif. Skrb za svoje vernike jim je bila deveta briga. Nič boljše ni bilo z nižjo duhovščino. ki je poleg vsega bila se skrajno neuka, saj ni manjkalo duhovnikov, katerih vse znance je obstojalo edino le v branju maše. Tuji, domačega jezika nevešči duhovniki, ki so jih pošiljali v deželo, so mogli zmedo le še povečati. Soi-oograški nadškof in ogiejski patriarh, katerima je pripadalo slovensko ozemlje v cerkvenem pogledu, sta bila v stalnih razprtijah n sovražnostih z avstrijskimi ce-arji in se torej nista utegnila ba-/iti z razmerami v naših krajih. Samemu sebi prepuščeno ljudstvo je imelo kaj malo izobrazbe in se je zato predajalo praznoverju, čarovništvu in raznim verskim zmedenostim (bičarji, skakači itd.). Lutrov nauk je našel pri nas torej kaj plodna tla. Predvsem so se mu vdajali duhovniki, oni vneti, izobraženi duhovniki, ki so stremeli za tem, da se odstrani gniloba iz verkvé. Tudi meščanstvo se je ta-;coj oklenilo protestantizma, a med plemstvo so zanesli novo vero plemiški sinovi, ki so študirali v nemških mestih, kjer je bil protestantizem že močno razvit. Ti plemiči jo po vaseh nameščai lutrovske pre-likante, ki so širili svoj nauk med kmeti. Kmetje so se novega nauka oprijemali zlasti, ko so nastopili Primož Trubar in njegovi pomočniki z domačo živo besedo in s slovensko knjigo. Plodonosno življenje Trubarjevo, ki ga Slodnjak imenuje «slovenskega književnega Kolumba», smo že opisali v našem listu. K temu dedajemo le, da se v vsem njegovem delovanju jasno izraža točno začrUna pot, ki ga je obvarovala vsake nesmotrenosti. Značilno za Trubarjevo osebnost je tudi dejstvo, da je mnoge svoje spise sicer posnemal iz drugih virov, bodisi Lutrovih ali katoliških, kljub temu pa sta slog in izraz del samonikla; svojih del torej ni samo mehanično prevajal, ampak jih tudi doživljal, pri čemer se je kot dolenjski rojak opiral seveda na dolenjsko narečje. Svoj jezik je skušal ohraniti čist in je zato bil proti uvajanju hrvaških besed v slovenščino. Ce še pomislimo, da je ta naš «književni Kolumbo» spisal skupno do 25 knjig, mu raznili jezikovnih nepravilnosti pač ne monili šteti v zlo. BREJSKI (Nadaljevanje sledi) Valentin Ratajev 1. nadaljevanje I, POGLAVJE merilec Jišča se je vračal vojak Na vojno je bil šel kot mlad top-:ar. vračal pa se je na neodrejen dopust kot topničar merilec. 3,sil je belgijski samokres vojaškega vzorca, deset nabojev bebut — zakrivljeno topničarsko c.lo v usnjeni nožnici z asto kroglico na koncu. Jr*avno orožje je bilo našteto v potrdilu o odpustu iz vojske baterijskim žigom z oskubenim orlom (brez krone, c r-ž«zla) začasne vlade, ki je bila dopolnila svoje kratko ziv- ‘ega je naš baterijec pobral na poti za vsak se ko karabinko in nekoliko črnih ročnih bomb «limonic ■ Kučmo iz telečjih kožic je imel ___ potisnjeno globoko na oči; plašč, " spodaj razpet, se mu je dobro pri- ^Q Povest nam kaže 6 ‘z dobe po Veliki tski revoluciji, ko so '* cesarski imperiaci v Ukrajino prav lQsilno kakor dvajset 'zneje ■nacistični raz. ti- Povest nam kaže Pisateljevo ljubezen °vhega ljudstva, do ln bogastva domo-Voljo do zmage "dnih sil nad tujim ‘Ihtštvom in domačo t6akcijo. spodaj razpet, sc mu ------ legal. Čokat in gibčen je šel Semjon Fjodorovič Hotko po stepni cesti, ki je bila pod večer zamrzla, na hrbet oprtiv telečnjak; trdo nabit z vsem mogočim. Ze zdavnaj je bil potreben počitka, da bi se preobul in si zvil cigareto iz debelo rezanega romunskega tobaka. A vsak korak ga je bolj približal domu. Doma pa ni bil že več ko štiri leta. Čimbolj se je bližal rodni vasi, tem urnejše so bile noge. Kraji so mu bili vse bolj poznani. Poslednjih osem vrst vojak ni več koračil marveč že kar tekel. Revolverski jermen, rumen ko murkin cvet, mu je opletal prsi. Podplati so ga žgali. Na nebu je sameval ledeni mesec z ostro sijočo zvezdo, kakor da se mu je bila iztrgala iz boka in primrznila v sinjem zraku, preden je dosegla zemljo. Februarski veter, ki se je bil dvignil pod noč, je suho šelestel med koruznico po polju. Semjon je kmalu začul pasji lajež. Pokazale so se hiše. Semjota je zagledal razpotegnjeno kovačnico. Sveženj podkev je visel na kavlju, zabitem v okrušeni zid, ki ga je oblivala plavkasta mesečina. Obšel je znani steber, ogrizen od kuni, ki so jih pri podkovanju prevezovali obenj. Voz s snetimi lestvami je stal na domačem dvorišču v poševni senci hišice, zgrajene iz ilovice. Vojak je obstal in pridržal dih. Nato se je otroško spakedravo prikradel po prstih, potrkal na temno okence in že tudi odskočil ter se stisnil s telečnjakom k steni. Razprostrl je roke in dvignil glavo. Se vzdihniti ni' mogel, tako je bil razburjen; zagrizel se je v neobrito ustnico. V pričakovanju je bilo njegovo okroglo lice s čvrsto priprtimi očni nasmehljano. Srce je utripalo prav do ključnice. Stiri leta se je vnaprej veselil te šale; da, takole se nekoč vrne s fronte, prikrade se po prstih k domači hiši in potrka na domače okno. Mati stopi iz hiše in vpraša: «Kdo je? Kaj bi radi?» Jezno ogleduje neznanega vojaka, on pa se takole nekako — rezko in veselo — odreže. «Zdrava, gospodinja! Sprejmi na prenočišče junaka topničarja, odlikovanega z Jurjevim križcem. Vzemi iz peči cmoke ali kar je že pri vas v kotlu! Topničar - merilec bi se rad navečerjal!» Ona pa ga žalostno gleda in ga ne spozna. Tedaj se on vzravna po vojaško, prisloni roko k čepici in strumno rajportira: «Vaše blagorodje, ker je iz aktivne vojske prispel na neodrejeni dopust Semjon Fjodorovič Kotko, vaš zakoniti sin, prinesite boršča, — razen tega se ni pripetilo nič posebnega!» Mati vzkrikne, se prime za prsi, mu plane okrog vratu, — in veselju ni kraja. Toda iz hiše ni bilo nikogar. Ostanki kopnečega snega so se svetlikali okrog vasi liki sljuda. Zdajci je zaropotal zapah. Vrata so se odprla. Na pragu je stala visoka, suhljata žena v domače tkanem spodnjem krilu in grobi srajci, razpeti na žilavem vratu. Brez strahu in začudenja je pogledala vojaka, ki se je potujil v temi. f » .. . - «Kaj bi radi?» je hladno vprašala. Materin glas je ganil vojakovo srce, da je zastalo. Vojak je stopil iz teme, z obema rokama snel kučmo in skesano sklonil ostriženo glavo. «Mama!» je rekel otožno. Skrbno ga je pogledala ip naglo položila roko ob vrat. «Mama!» je ponovil, se zganil, jo objel čez koščena ramena in se zdajci prižel z obrazom k srajci, ki je dehtela po suhi ovčetini, in se razjokal kakor otrok. II. POGLAVJE Prosjači £ emjon Fjedorovič se je naspal do mile volje. Bilo je že pozno J jutro, ko je spet spregledal. Toda kako nenavadno je bilo to prebujenje vojaku: zbudila gaje vročina! Jarka sončna luč se je mešala z rožnatim odbleskom pečice, zakurjene s suhimi koruznimi storži. Se šipam na oknu je bilo vroče,d a so se potile. Semjon Fjodorovič je odgrnil s sebe puhasto odejo, ki je bila pretirano velika, težka pa nabuhla kakor cmok. Stara jelova postelja je zaškripala. Siromašna hiša je bila polna imenitnih vojaških stvari. Obleko in orožje si videl ob steni in ob podoknikih, tako da so se za njimi poskrile vse stvari domačega gospodinjstva: sita, stenska ura, slike, sveta podoba, povoščene velikonočne pisanice. «Ih, kaj vse lahko prinese s fronte domov en sam vojak!» je nemalo bahalo pomislil Semjon Fjedorovič, ko se je prav predramil «Bajta je polna in povrh še poln nahrbtnik!» Medtem je dekletce štirinajstih let s koteninasto prevezo na glavi, kakor jo vežejo stare ženice, da izpod nje kuka lice kakor iz vrečice, v toplem moškem suknjiču iz žoltordeče domače raševine in v gromozanskih škornjih že dolgo prav drzno in radovedno pogledovalo izpod dlani kakor proti soncu in sicer zdaj proti Semjonu Fjo-doroviču zdaj na vsenaokrog razložene vojaške stvari. Vojak je opazil dekle. Ogledoval ga je kakor da nečesa ne razume. «Ih!» je iznenada vzkliknil veselo presenečen. «Gledam in gledam, kakšna lutkica je to. Odkod se je vzela? Pa se izkaže, da je to naša F roška. Poglej jo no. kako je zrasla . . . Nu? Zakaj pa molčiš, sestrica, mar si jezik pogoltnila? Ali si Froska ali ne? Odgovori, kakor se spodobi po zakonu!» «Froska sem,» je pogumno odgovorilo dekle zmedlo zaradi tega, ker se pogovarja z vojakom. «Kje si pa včeraj bila, da te nisem opazil?» «I, na peči, vi me niste opazili, zato sem pa ste odlikovani?» in se še malo ni jaz vas videla. Vi «A, glej jo no! Odlikovati;» se je zahohotal Semjon. «Tak drobiž -- pa se že izpozna, kdo je odlikovan. Po čem pa spoznaš, da sem odlikovan?» «Na prsih imate križ,» je reklo dekle in pristopilo k vojaški bluzi, ki je ležala na mizi z rokavoma vsaksebi. Dotaknila se je križca, prišitega k prsnemu žepu. «Bel je, brez traku, se pravi: četrte stopnje, Jurjevski. Mar ne? O, kaj pa je to? Bog me vari dragonska karabinka!» — je brbljavo nadaljevala Froska, ne da bi se že zmenila za brata. Ta pa jo je ogledoval s široko razprtimi očmi iti se čudil, kako je zrasla v štirih ]etili. Sel je bil na vojsko, ko je bila še vsa majhna iti neznatna. Vrnil se je — in zdaj stoji pred njim: lepo vzrasla, nič je ne zmede, oči ima predrzne kakor koza. Poglavitno pa je, da se izpozna v vojaških zadevah, — res, kar godna je že za možitev. «Čudite se,» je govorilo dekle, ko je stopalo od stvari do stvari. «Čudite se, koliko zdaj premoremo. Poglejte, kakšni škornji, iz juhte, in še s celimi oglavji. In kakšno zakrivljeno bodalo! Topničarsko. Pa recite, da ne! Uh ti, pa glej nahrbtnik! Težak je, o beroč ga ne dvigneš. Pravcata omara. Le kaj je v njeni?» «Nahrbtnik pusti kar lepo v miru!» «I, saj se ga še ne dotaknem ne. Komaj da ga pogledam pa ga postavim nazaj». «Oj, Froska, zaslužila si jih boš po šapah!» «Kaj pa še! Vi me iz postelje ne dosežete!» «Vašega pasu z medeninasto zaponko ni več,» se je hihitalo dekle, «sem ga skrila za deveto goro!» «Da bi te sam hudir! Postavi nahrbtnik na mesto! Mar bi rada bajto podrla, ka-li? Nemara so v nahrbtniku ročne granate, kdo bi vedel!» «Limonice ali stekleničice?» je brž živo radovedno vprašala Froska, ne da bi spustila nahrbtnik iz rok. Vojak je tlesnil z rokami. «Kaj naj še reče človek!» je vzdihnil. «Limonice ali stekleničice? Le kod si vse to pobrala! Vzemimo, da so limonice, kaj potem?» «E, vem! Limonice je treba najprej podrgniti po majceni trlici, brez tega se ne razpoči. Mar ni tako?» «Čakaj no, zdajci oplazim jaz tebe po zadnji plati!» je zaropotal Semjon in že skočil iz postelje tako urno, da tega nikakor ni bilo moči slutiti po izrazu njegovega lica, ki je bilo blaženo in nalahno zabuhlo od dolgega in zadovljenega sna, i • •• g MM lllii ■OKUSNA SVINJINA» — Zadnja številka «Demokracije» nas do podrobnosti seznanja z «visoko kulturnim in narodnim delom» njene mladine, ki jo veličastno naziva «Organizacija narodne demokr. mladine». Ali veste kaj so ti buržujski odvetniško-trgovski sinčki in hčerke tako zanimivega priredili? Pomislite, da so ob izdatni podpori očetovih dobro rejenih mošnjičkov «zelo dobro pripravili» .. . Martinovanje. V dolgoveznem članku se ti «prvoboriteljl slovenstva» na vsa usta hvalijo o izredno dobrem uspehu te «demokratične» prireditve. Glavne vloge imajo seveda plesni salonski orkester, izvolitev «kraljične jeseni», ki je zaplesala s predsednikom komisije «kraljični valček». Res ganljivo!? Najvažnejše pa je bilo .. . «okusno pečena svinjina, ki je šla zelo v slast» ... «S to prireditvijo» — nadaljuje «Demokracija» so organizatorji dokazali, da morejo tudi v bodoče z enako nesebičnostjo prirejati družabne večere, kar bo mnogo doprineslo k slovenski stvari na Tržaškem. Bravo, imenitno! Ali ste razumeli Slovenci? Tako se vodi borba za naše narodne in socialne pravice: salonski orkester, jesenske kraljične, okusno pečena svinjina, frak in cilinder — to je danes glavno orožje teh «narodnjakovičev» in njihovih, s cvenkom dobro založenih sinčkov. Nič zato če delavci stradajo, če imamo v Trstu na desettisoče brezposelnih in brez strehe. Glavno je, da se «mnogo doprinese k slovenski stvari na Tržaškem». Sicer so nam te «želodčne hibe» «belčkov» že dobro poznane iz prejšnjih časov. Razne narodne «pržrtije» in «slavnostne pojedine» so stara tradicija raznih dobro rejenih advokatov in trgovcev, ki se danes nazi-vajo «narodni odrešeniki. Le po tej poti naprej: vsak mora nekaj «žrtvovati» za stvar pravijo «belčki». Klobuk z glave pred takimi «požrtvovalnimi Slovenci». Le krepko udrihajte po «pršutih» in sladkem Vincu, da boste mnogo «doprinesli» za vaše nenasitne trebuščke. Za prihodnjo slično «prireditev» vam skromno svetujemo, da si izvolite ne samo «kraljično jeseni» marveč tudi . «kralja okusne svinjine». To bo pač senzacionalna novost za vašo «višjo sorto». Celo titovci, ki so v tem mednarodni mojstri vam bodo povsem upravičeno «nevoščljivi». PONAVLJAJO SE LONJERSKE PROVOKACIJE Titofašisti so postali "nedotakljivi, STEKLI KUŽEK — Primorska sraka igra posebno v zadnjem času za policijo zelo važno vlogo policijskega kužka. Na straneh tega titofašističnega vohunskega lista imamo priliko, da čitamo imena raznih demokratov, aktivistov v katere se Titov špijonski glasnik zaganja z onemoglim besom in kliče na pomoč policijo. Toda zadnje dni je postal docela odkritosrčen in svoje vloge niti več ne skriva. Ta ostekleli kužek celo odkrito in javno grozi, da bo «brez pardona objavljal vsak primer osebnega škvadrističnega napada . . .». Glejte ga! Prav Primorski si lasti pravico, da govori o «skvadrizmu» in «obrambi» ljudstva. Kaj pa škvadristični pohodi titlerjeve UDB-e nad delavstvom v coni B? Mučenje tov. Počekaja z najokrutnejšimi gestapovskimi metodami, ali o tem Primorski ne ve ničesar? Kaj pa množične internacije italijanskih delavcev intemacionalistov v Bosno? In kot zadnje: zverinski zločin v Domju? Tudi o tem je Primorski zelo kratkobeseden. Ali ni to škvadrizem? Zakaj noče Primorski klicati policije? Zakaj se ne postavi v obrambo tega ljudstva? Preteklo soboto se je odigralo pred sodiščem za določevanje narokov prvo dejanje titofašistične provokacije pri Magdaleni. Zaradi znanih dogodkov je policija aretirala tov. Černetič Andreja, Stojnič Marja in Zacchigno Ivana, obenem so postavljeni pred sodišče tudi Ra-bar Paolo, Silvano Goruppi, Nello Grisoni, Dapretto Fulvio, Zulliani Attilio, Bortolutti Sergio, Babuder Ferruccio, Vouk Spiridione, Valenti Rodolfo in Ricci Giuseppe. Po prečitanju policijske obtožnice je kap. Dye določil, da se bo vršila sodna razprava pred rednim kazenskim sodiščem. Skoro istočasno pa je izdalo tržaško sodišče razsodbo v zvezi z ovadbo skupine delavcev, ki so izvršili prostovoljna dela za gradnjo Ljudskega doma pri Sv. Jakobu. Prostovoljni delavci so namreč svo-ječasoo vložili ovadbo zaradi sleparije Babičeve klike napram ljudstvu. Ob otvoritvi prostovoljnega dela za Ljudski dom je Babič svečano izjavil, da je stavba ljudska last. Po objavi resolucije IU pa je ta sleparska klika na vse prete-ge vpila, da je stavba last Ciril Metodove družbe. Sodnija je sleparsko kliko oprostila z razsodbo v kateri pravi, da «se ne postopa proti obtožencem, ker dejanje ni kaznivo». Titofašistična klika je postala torej «nedotakljiva». Proces, ki ga bodo uprizorili pred sodiščem proti skupini mladincev je docela sličen procesu in obsodbi mladincev zaradi lonjerskih dogodkov, ki so se vršili pred letom dni. Titolaši-sti so pri Magdaleni uprizorili povsem enako provokacijo, ki je služila policiji kot pretveza za številne aretacije, preiskave in režijo novega procesa proti komunistom. Vloga titofašistov je doccia jasna. Postali so dragoceni material za imperialistično politiko. Popolno podporo uživajo bodisi od strani po licije kakor tudi sodnih oblasti Razsodba s katero je bila sleparska klika oproščena je temu jasen dokaz. Titofašistična klika je za imperialiste «udarni bataljon» v borbi proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam. Prav zaradi tega se lahko brezobzirno poslužujejo vseh mogočnih provokacij proti demokratičnemu pokretu. TAKO POSTOPAJO TITOVCI Z INVALIDI Titofašistična tolpa se poslužuje za izvedbo svojih izdajalskih pro- tisovjetskih ciljev vsakega, tudi najbolj podlega in nizkotnega dejanja. Predvsem nesramno in brezvestno špekulirajo na revščino ljudstva in skušajo z milijoni, ki jih kradejo jugoslovanskim delav- PROSLAVA VI. OBLETNICE AVNOJ-a BE06RAJSKI VODITELJI izdajalci ljudskih pridobitev V četrtek zvečer je bila v Kinu no. Poglejmo si nekatere izmed teh ob morju svečana proslava VI. ob-1 takozvanih dobrot, ki jih je napra- PO PRSTIH SO SE USEKALI Očividno so pisuni Primorske spake uvideli, da je njihovo «sito m rešeto» postalo vse predolgo-časno m ga niti pes na cesti ne povoha. Tako so te «bulice» izcimile iz svojih od Titlerjevega strupa skisanih možganov novo «senzacionalno» rubriko «proti lažem in klevetam», ki bo plod njihovih «sotrudnikov» in čita-Leljev ... Ti «sotrudniki» oziroma Babičevi nameščenci so se urno spravili na to «častno» delo v obrambo resnice. Kot prvi so se oglasili barkcvljanski Babičevi pctolizci in kruhoborci, ki se med drugim spotikajo ob tov. Venčka in ob barkovljanski spomenik padlim borcem. Toda to pot, so se pa prav pošteno usekali ix> lastnih dolgih prstih. Najboli jih seveda jezi ker jim ni uspelo postaviti Babičevega odbora za nabiranje prispevkov. Zelo so se reveži «martrali» in tekali okrog ljudi, a ljudstvo jih je pustilo na cedilu V kolikoi pa govorijo o obljubah za postavitev spomenika, naj nam raje povejo kje je onih skoro 300.000 lir, ki so si jih enostavno prisvojili, čeprav so vedeli, da je denar namenjen za spomenik. Saj jih dobro poznamo: Babič je ukazal, da ne smejo dati denarja iz rok in kot ijudje brez morale in poštenja so ga tudi zvesto ubogali. Drugače bi seveda izgubili svoje čedne službice in mehke stolčke. To je torej morala ljudi, ki se borijo proti lažem in klevetam za zmago resnice. Drugič pa naj bodo bolj previdni v svojem «sotrudniškem» dopisovanju, ker je obračun, ki so ga ti ljudje brez hrbtenice dolžni ljudstvu precej obširen. letnice II. zasedanja AVNOJa. V navdušenem razpoloženju prisotnega občinstva sta govorila tovariša Siškovič Karel-Mitko v slovenščini ,n tov. Gasparini Francesco v italijanščini. Oba govornika sta se dotaknila vprašanja pomena te velike obletnice v zgodovini jugoslovanskih narodov in sta predvsem govorila o zverinskem terorju, ki ga je titofašistična klika uvedla v Jugoslaviji prav proti onemu ljudstvu, ki je preko AVNOJ-a zahtevalo vzpostavitev človeka vrednega življenja v Jugoslaviji in zaslombo nove državne tvorbe na veliko Sovjetsko zvezo in na njene junaške narode. Oba govornika sta obenem proslavila VI. obletnico smrti jugoslovanskega narodnega heroja tov. Iva Loie Ribarja, ki so ga v zelo sumljivih okolnostih ubili in ki so ga po vsej verjetnosti likvidirali sedanji voditelji Jugoslavije. Po preslavnih govorih je sledil pester kulturni program z nastopi pevskih zborov, z recitacijami in godbe. STARI GREHI Pred časom je «Demokracija» zelo hvalila bivšega zgoniškega župana, zvestega pripadnika «belčkov». Toda splošno ljudsko mnenje o «starem zajcu» je povsem drugač- vil bivši župan za ljudstvo. Leta 1347 je prejel nalog za otvoritev ži-vinozdravniškega ambulatorja v Zgoniku. Ljudstvo si je izbralo primeren prostor v hiši Justine Gruden na hšt. 28. Stroški za popravila tega prostora bi znašali prilič-no 25.000 lir. Obenem bi se z najemom tega prostora tudi pomagalo ubogi vdovi. Zupanova «ljubezen» do revežev pa se je tudi to pot pokazala v pravi luči. Ugotovil je namreč, da so stroški za popravila previsoki, istočasno pa je dal na-log, da se za ambulatorij preuredi in temeljto popravi neka stara bajta, ki je bila seveda njegova last. Pri teh popravilih pa ni niti najmanj štedil na stroških. Ze sama vrata iz mecesnovine so stala več denarja kot bi znašali vsi stroški za popravila v hiši vdove Gruden. Razven tega pa je «stari zaje» in kasiral od občine vsaki mesec 3.500 lir za najemnino in čiščenje prostorov. Sicer imamo tudi v Saležu še danes vidne dokaze o «dobrotljivosti» bivšega župana, ki je naročil, da se popravila poti pred «kovačevim» dvoriščem enostavno ukinejo, čeprav je bilo namenjeno, da se napravi odtok za vodo. Tako je torej «stari zaje» gospodaril z občinskim denarjem in ljudstvo ni tega pozabilo. «Demokracija» pa naj ga le hvali kot «dobrotnika» ljudstva. cem pridobiti ljudi za svojo zločinsko in umazano politiko. Sličen primer je tovarišica Cibic Adeija z Proseka ki je bila svo-ječasno nameščena v ul. Ruggero Manna 23. Omenjena je bila 1. maja 184ti. napadena v Trstu od podivjanih fašističnih tolp. Ko se je vračala od iizkulturnega nastopa so ji zločinci vrgli v obraz neko kislino, kar je imelo za posledico, da je izgubila levo oko. Po treh letih zavlačevanja in neštetih obljubah je bila končno febrauarja t. 1. nameščena v ul. Ruggero Manna. Toda čim so razni Dekleva, Tineti in slična druščina videli, da tov.ca Cibic ni njihovega političnega mišljenja so kmalu našli razlog, da so jo enostavno vrgli iz službe. Ko se je vrnila julija meseca iz dopusta so ji povedali, da je odpuščena, ker je tekom volivne kampanje delovala proti njihovi stranki, kar pa ne odgovarja resnici. Tako so titofašistični zločinci, zvesti direktivam krvnikov Titove UDBe postopali z invalidko-žrtvijo fašističnega besnenja nad delovnim ljudstvom. Tovarišica Cibic, ki izhaja iz revne delavske družine je še vedno v zdravniški oskrbi. Njen oče je vložil že nešteto prošenj pri takozvani invalidski komisiji. Toda do danes je prejel le obljube. Mi se temu ne čudimo. Milijoni s ka terimi razpolagajo niso za žrtve fašizma marveč jih tolpa izdajalcev delovnega ljudstva uporablja za svojo protisovjetsko politiko in nakup neštetih razkošnih avtomobilov, ki služijo raznim Tinetom, Pahorjem, Jocotom in njim slični druščini. LJUDSKI ODER - TRST Ruža L. Petelinova ZAROMIL pravljica o Krasu v 4 dejanjih Predstava : v NABREŽINI (kino dvorana) nedelja, 27. novembra ob 16. uri VSTOPNINA: Sedeži.................150 lir Stojišče: odrasli . . . 100 lir otroci .... 50 lir P.S. : Na sedež ima vsakdo pravico vzeti po enega otroka. SEJA V NABREŽINI \ OBČINSKI SVET je odobril proračun za 1. 1950 ZGODOVINSKI DNEVI la- dani Ljudskega odra sodelujoči pri prestavi «Zaromil» se odpeljejo v Nabrežino z avtobusom (pred avtobusno postajo) ob 14. uri. INTERVENCIJA ZVEZE INVALIDOV Zveza invalidov in družin padlih v NOB je dne 12. t. m. intervenirala pri Jugoslovanski ekonomski delegaciji v svrho ureditve vprašanja pokojnin in invalidnin, ki jih je dolžna FLRJ izplačevati bor-cem-invalidom in družinam padlih. Sef Jugoslovanske delegacije je izjavil, da je jugoslovanska vlada priznala za polno veljavne vse dosedanje sklepe prve in druge stopnje s katerimi so bile priznane prizadetim pokojnine in invalidnine. Na podlagi teh odlokov imajo zain teresirane stranke pravico do za-stankov tudi iz prejšnjih let. Obljubil je tudi, da bodo poskrbeli za izplačilo vseh zastankov in zapadlih mesečnin. Glede zastalih izplačil od avgusta dalje je izjavil, da mu ni o tem nič znanega. Do danes je bilo izdanih 750 odlokov o penzijah za katere je bilo tudi že odobreno izplačilo. Tukajšnja Vojaška uprava pa je do sedaj odobrila le izplačilo obroka za avgust. Zagotovil je; da je že interveniral pri finančnemu oddelku VU za izplačilo obroka za avgust 200 invalidom, ki jih je VU prvotno črtala iz seznama. Postojajo pa težkoče pri izplačevanju, ker VU zavlačuje tozadevne odobritve, Sef delegacije se je obenem obvezal, da bo posredoval v vseh primerih nepravilnosti, ki mu jih bo sporičila Zveza invalidov. Obenem je pojasnil, da morajo zainteresirane stranke nasloviti vse prošnje in pritožbe edino na Jugoslovansko ekonomsko delegacijo v Trstu, TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Za «Demokratično solidarnost» so prispevali: P. D. Rinaldi lir 1690, Alzctta Katerina 50, zakonca Nedok 400, Sessa, Bernardi, Godina in Fornazarič 1000, Spaduro Nella 250, P. D. Campore 615, pevski zbor iz Campor 300, v počastitev spomina pok. soproge Nives Jenko-Sel-haus daruje tov. Edi lir 1500, N. N. 1000, ASIZZ Sv. Križ pri Trstu 500, vino, jajca, cigarete in salamo, ASIZZ Dugulin 5 štrukljev in 12 paketov cigaret. Skupina pristaniških delavcev lir 42.806. V ponedelijek 21. t. m. se je vršila v Nabrežini tretja redna občinska seja, kjer so svetovalci razpravljali v glavnem o občinskem proračunu za leto 1950 in položajni priznavalnini župana ter občinskih odbornikov. Pri prvem delu proračuna, t. j. občinskih dohodkih je predlagal svetovalec Bandini naj bi občina obdržala v službi le nenega občinskega poljskega čuvaja, ker bi s tem občina prihranila na izdatkih. V diskusijo so posegli tudi drugi svetovalci nakar je bil ta predlog sprejet V diskusiji o družinskem davku je svetovalec SIAU tov. Ru-kin povdaril, da je treba posebno paziti na to, da se sorazmerho obdavči posamezne kategorije. Predlog tov. Rukina bo vzela v poštev posebna davčna komisija. Pri izdatkih je ugotovil tajnik, da bo imela občina v prihodnjem letu nad 1 milijon stroškov samo za uporabo vode. To pa le v primeru, da bo redno deloval kraški vodovod. Postavljen je bil tudi predlog naj bi občina uvedla primerni mesečni prispevek za vodo, ki bi ga morale plačevati vse vasi. Temu se je uprl svetovalec SIAU tov. Marizza, ki je jxivsem upravičeno izjavil, da bi ta nova obremenitev naletela pri ljudstvu na splošen odpor. Med drugimi predvidenimi KDO JE PREPREČIL OBČNI ZBOR Policija pomaga lilovcem ALI JE PRIMORSKI POZABIL? — V zadnjem času je postal Titlerjev papirnati glasnik zelo tenkočuten za razne probleme in odloke. V prvo vrsto postavlja problem slovenskega šolstva, ki je brez dvoma zelo važen ln ml tega ne oporekamo. V četrtek je končala stavka nameščencev Bolniške blagajne. Istočasno je končala stavka te stroke tudi v Italiji. Sindikati so svoje-časno stavili predloge, ki jih je italijanska vlada končno tudi sprejela. S tem so vsi nameščenci, ki so enotno in odločno vztrajali v svoji upravičeni borbi odnesli popolno zmago. Ugotoviti je treba, da je vse* u-radništvo bolniških zavodov, bodisi v Trstu kakor tudi v Italiji pokazalo svojo visoko razredno zavest. Vsi poskusi takozvanih svobodnih sindikatov, ki so skušali sa botirati stavko so ostali brez vsakega uspeha. Isto tako so ostale brez vsakega uspeha vse posredne in neposredne grožnje ravnateljstva zavodov, ki je na ta način skušalo ovirati redni razvoj stavke. Nameščenci Bolniške blagajne so dosegli, da se jim priznajo boljši delovni jpogoji in to na podlagi redne delovne pogodbe. V osnov nih točkah sporazuma je zajamčeno stalno službeno mesto vsem nameščencem, ki so sedaj v službi. Odsotnosti zaradi bolezni ne pridejo v poštev pri letnem dopustu. Tudi delavci v tovarnah teste- I nem, da čimprej odpre zadružno nin so pretekli teden izvojevali svojo zmago. Po dvodnevni stavki so delodajalci popolnoma sprejeli njihove zahteve. Tako bodo delavci ponovno prejemali dnevno 450 gramov testenin brezplačno. Tudi ta stavka je potekala enotno ne glede na sindikalno pripadnost stav-kujočih. IZ ZGONIKA, Ustanovili so zadrugo Zakaj pa Primorski istočasno pozablja na borbo proti ukazoma VU št. 183 in 206, ki sta mnogo hujša od prvega? Ali ni odpust slovenskih učiteljev in ukinitev slovenskih razredov direktna posledica odloka št. 183, na katerega je Primorski posebno zadnje dni popolnoma pozabil? Zakaj je titofašist Dekleva svečano molčal na občinski seji, dočim so drugi svetovalci nastopili proti odloku 206? Ali sta molk Dekleve in stališče Primorskega posledica najnovejših ljubeznjivosti «zapad-ne demokracije» do Titlerjevega «socializma»? Na pobudo skupine naprednih občanov je bila ustanovljena v Zgoniku «Rokodelska in delavska zadruga» za vasi Zgonik, Salež, Mali Repen, Briščki, Koludrovica, Samatorce in Gabrovec. Namen zadruge je postavitev zadružne delavnice, prevzem v zakup rokodelskih in drugih del in zaposlitev brezposelnih. Cilj zadruge je obe- nabavno-prodajno skladišče za člane. Ustanovni odbor sestavljajo naslednji tovariši: Milič Stanko, predsednik, Milič Herman, podpredsednik, Simoneta Janko, tajnik, Guštin Joško, blagajnik, Odborniki: Grilanc Albin, Grilanc Alojz in Orel Viktor. Pregledovalci računov: Kocman Ivan, Milič Franc in Milič Alojz. Namestnika: Rebula Ivan in Zivic Franc. Zadruga šteje že nad sto članov. Zadružni delež znaša '500 lir. Zadnje dni tega meseca se bo vpisovanje novih članov zaključilo. Prve dni januarja pa se bo vršil prvi redni občni zbor zadruge ,kjer bodo člani izvolili stalni odbor, ki bo glasom pravil posloval za dobo dvet let. To, za vso občino koristno pobudo bodo občani brez dvoma z veseljem pozdravili in jo tudi konkretno podprli. Občni zbor P. D. «Ivan-Vojko» s Proseka-Kontovela, ki se je imel vršiti preteklo soboto so titoiašisti preprečili z najbolj nesramno in podlo provokacijo. Kakor smo že omenili v našem prejšnjem članku je bilo sklicanje občnega zbora sklenjeno sporazumno im so seveda pristali tudi titovci. Razvoj dogodkov pa je jasno pokazal, da so titofašisti v znatni manjšini in prav zaradi tega niso hoteli, da bi se občni zbor sploh vršil. Dobro so vedeli, da bodo doživeli popolen poraz in jih bo ljudstvo izključilo iz svojih vrst. Ker so jim izpodlete-ie vse mahinacije so pričeli javno groziti z intervencijo policije. Te svoje podle grožnje so ma večer občnega zbora tudi dobesedno uresničili. Ko so se pričeli člani zbirati v dvorani je policijo pozvala društvenega predsednika in mu sporočila, da se občni zbor lahko vrši edino pod pogojem, da si on prevzame vso odgovornost za incidente, ki bi nastali. Povedali so mu tudi, da bo v primeru kakega incidenta policija rekvirirala ključe društ-veme dvorane. Značilno je, da, jg bil pri razgovoru prisoten tdui društveni tajnjk-titovec. Pred dvorano pa se je medtem zbrala gruča titofašistov, ki so s svojim provo-katorskim obnašanjem jasno pokazali, da pripravljajo incidente, ki bi služili policiji za povod, da rek-virira ključe. Provokacija je bila torej očitna in je razumljivo, da ljudstvo ni nasedlo tem podlim manevrom. Titofašisti so s tem prešli na odkrite pozicije policijskega sodelovanja. Ko jim ni uspelo, da bi s prevarami preprečili občni zbor so se odkrito poslužili policije, ki jim je kot običajmo tudi dobro pomagala. V svojem, nesramno lažnjivem članku pa «Primorski dnevnik» seveda molči o policijski intervenciji in skuša prikazati titofašiste kot «dosledne branilce kulture». jajo v tej, sicer svojevrstni a vendar utemeljeni protestni stavki. Kljub temu, da morajo delavci pešačiti več kilometrov dolgo pot, so trdno odločeni da ne bouo popustili. Povsem upravičeno pa se vprašujejo zakaj ni VU do uanes dala mkukega odgovora. Ali hoče s tem podpirati privatnika, ki je lastnik avtobusnega podjetja? Zaradi tega je VU dolžna , da čimprej poskrbi za ugodno rešitev tega, za miljsko prebivalstvo važnega problema. izdatki znašajo bodoči stroški za šole in otroške vrtce 5,742.890 lir in sicer za postrežnice, razne tiskovine, šolsko hrano, osobje otroških vrtcev in kurjavo. Pomoč nezakonskim otrokom je pjredvidena v znesku 400.000 lir. Za bolniške stroške 1.800.000 lire, 2 babici 835.000 lir. Izredni občinski izdatki pa so predvideni kakor sledi: razna popravila šolskih poslopij 720.000 nakup pohištva 300.000, ambulatorij v Mavhinjah 260.000, nadurno delo občinskih nameščencev 420.000 lir letno. Za počitniške kolonije je predviden izdatek v znesku 1 milijon 500.000 lir. Po izčrpni diskusiji o posameznih postavkah je občinski svet enoglasno odobril predloženi proračun. V naslednji točki dnevnega reda so svetovalci razpravljali o položajni priznavalnini župana in odbornikov. V diskusiji so se še posebno potrudili svetovalci SDZ, ki so prikazali delo žuapana kot zelo naporno in težavno. Cilj je bil očividno v tem, da mu zagotovijo dobro priznavalnino. Tem se je seveda pridružil tudi Babičev svetovalec Škrk. Dočim so svetovalci SIAU predlagali 20 do 3Ò tisoč lir nesečno je bil Bandini bolj velikodušen in predlagal 40.000 lir. Njegov predlog je bil sprejet z 10 glasovi proti 7. Zupan bo prejemal priznavalnino od 28. julija dalje, razven seveda za dobo v kateri je zaposlen pri zimskih javnih delih občine. Naknadno je občinski svet odobril položajno priznavalnino občinskim odbornikom v znesku 100 lir za vsako prisotnost na odboro-vih sejah. Ista vsota se prizna tudi namestnikom. Ob zaključku n;je je tov. Gratton (SIAU) predlagal naj se sestavi iz predstavnikov vseh političnih skupin odbor za otroško božičnico. O predlogu bodo razpravljali po prihodnji občinski seji. Ker ni bil dnevni redni izčrpan se bo zasedanje nadaljevalo v ponedeljek 28. t. m. ob 14 uri. 26. 11. 1800 se je rodil Anton tin Slomšek. v» 26. 11. 1855 je umrl Adam M« vvicz, veliki poljski P*sale) pesnik. 26. 11, 1942 se je pričelo pri” sedanje AVNOJa v Biha^J' , 28. 11. 1920 se je rodil I'ried Engels. 28. 11. 1943 je došla ameriška jaška misija na Glavni NOV in POS. 28. 11. 1943 je pričela zgodovi0*1 konferenca treh velikih v heratiu. 29. 11. 1943 se je pričelo druž0 sedanje AVNOJa v Jajcu. 29. 11. 1945 je bila Jugoslavija P glašena za ljudsko repubh . 29. 11. 1948 je umrl primorski r nik Igo Gruden. ^ 29. 11. 1851 se je rodil slove”1 skladatelj Hugolin Sattnen 30. 11. 1833 je bila uradno Prel\j dana metelčica. S tem J” v, zaključena dolga črkar-pravda, 12. 1918 je bilo proglašen0 dinjerije Srbov-HrvatoV >** vencev (SHS). urednik in literarni zgodoV1 L ti* 'Čl»1' M RADIO TRST II. Sobota: 13.40 Slovenski na^ motivi. potoV; e: ( iBe S Koncert za violino duru. — V sredo se je zaključil pred sodi-1 silstvi, aretacijami in obsodbami ščem proces proti tov. Antonu Tur- partizanov. Partizane hočejo vse- ko, ki je bil obdolžen običajnega «sequestro di persona» v osebah Rappo Romeja, Pagone, Felici, Rui-fini in nekega Colagratide, bivših pripadnikov fašistične policije. Obtožnica pravi, da so bili navedeni aretirani maja 1945 od nekega «tovariša Luka», ki ga skušajo istovetiti s tov. Turkom. Razen tega ga dolžijo ropa in izsiljevanja. Kljub neizpodbitnim dokazom, ki jih je doprinesla obramba in dvomu o istovetnosti osebe, ki je izvršila aretacije tožiteljev — je sodišče obsodilo tov. Antona Turka na 6 let in 4 mesece zapora in 78.000 lir globe. S to krivično obsodo se je zaključilo novo dejanje zloglasne kampanje klevet in blatenja slavne partizanske borbe in njenih borcev. Očividno je, da imperialistične sile nikakor nočejo odnehati z na- kakor prikazati kot navadne ropa rje in zločince, njihova dejanja in borbo pa kot navaden kriminal, ki naj služi za pretvezo obsodbam. Seveda igrajo pri tem razni kolaboracionisti in fašisti vlogo nedolžnih žrtev. Krivične obsodbe, ki jih teden za tednom izrekajo tukajšnja sodišča pa niso edinstveni primer gonje proti partizanom. Slične primere imamo v vseh državah, kjer ima še oblast v rokah kapitalistični razred. Spori Nogomet: tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja: Nabrežina - Pristaniščniki, na igrišču v Nabrežini ob 14.30; Sv. Marko OMSA - Magdalena, na igrišču v Trebčah ob 10.3Q; Tovarna strojev - Skedenj, istotam ob 8.3.0; Frausin . Dreher, na Igrišču v Boljuncu ob 13.30; Primorje PK-Arzenal, na igrišču v Nabrežini ob 10.45; Rojan - Costalunga, na igrišču v Trebčah ob 12 30. Počiva četa Sv. Ana. Tekme za prvenstro cone: Vesna - Sv. Alojz, na igrišču v Nabrežini ob 8.45; Nabrežina B -Ponzianini erranti, Istotam ob 12.45; Skoljpt - Magdalena B, na Nogometna četa Primorje DZ. Iti Igra v kola za prvenstvo cone. igrišču v Boljuncu ob 12.30; Primorje PK-B - Primorje DZ, istotam ob 8.30; Trebče - A. Vivoda, na igrišču v Trebčah ob 14.30; Greta - Rozandra, na igrišču v Zav-ljah; Redivo - Kolonja, na igrišču v Boljuncu ob 14.30. Obvestilo ZDTV opozarja vse nogometne čete, ki igrajo na igriščih, kjer se vrši več tekem, da se morajo držati točno ure odhoda raznih prevoznih sredstev. V nasprotnem primeru bo, po preteku 15 minut, četa zamudnica izgubila tekmo s for-faitom 2:0. Upoštevalo se bo edino le izredne slučaje zamude. Ta sklep je bil povzet zaradi nezadostnega števila razpoložljivih i- grišč ter velikega števila čet, ki igrajo v obeh kolih prvenstva, LJUDSKA PROSVETA Jutri 27. t. m. gostuje v Brišči-kih prosvetno društvo iz Opčin z Finžgarjevo dramo «Naša kri». Začetek predstave točno ob 16. uri v dvorani pri tov. Miliču. Jutri 27. t. m. se bo vršila v okviru «Tedna demokratične solidarnosti» kulturna prireditev v Plavjah s sodelovanjem celotnega svetoivan-skega ansambla. Na sporedu je pevski zbor, dramska skupina, ki bo izvajala venček narodnih pesmi, zborno recitacijo «Duma», in mali harmonikarji. Prireditev se bo pričela točno ob 17. uri, po končanem sporedu pa sledi ples. Izkupiček prireditve gre v korist političnih pripornikov. Vabljeni vsi. V četrtek 1. decembra t. 1. ob 20. uri bo v prosvetnem društvu «S. Škamperle» pri Sv. Ivanu vprizo-ritev Finžgarjeve drame «Naša kri». MOSKVA ,|i (V srbohrvaščini) čas: 8-88 / dol. 19.72; 25.08; čas 16.00 v»*'J 19.78; 25.08; 25.26; 30.90; 30-98, ^ jV val. dol. 25.08; 19.78; 30.96; č**1 ^ val. dol. 25,08; 30,80; 30,90; gii; 280,9; čas 21.30 val. dol. 25,08, % 30,96; 280,9; 377,4; čas 22,30 v** i#l *0| 25.08; 30,80; 30,96; 280,9; 377,« ^ \ 23.30 val. dol. 25.08; 30,801 Jjl \ 280,9; 377,4; čas 01, val. dol- y 30.96; 280,9; 377,4. . d* Razen tega vsako nedelj0 11.30 val. dol. 19.78; 25.08. vd (V slovenščini) čas: l8,1Vvj v*1' S, dol. 19.78; 25.08; 30.96; čas: 32 %;,l V dol. 25.08; 30.80; 30.96; 280.9; . čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30.98; *% 377.4; čas: 01,30 val. dol. 30,801 280.9; 377.4. SOFIJA « > (V srbohrvaščini) čas: l8'*, ((*' dol. 39,11; čas: 2,45 val. dol 39 zen ob sredah in nedeljah)- PRAGA , „ J (V srbohrvaščini) čas 8- , ^1-dol. 31,4; čas 16,30-17 val d V slovenščini) čas 17-17,13 49,92; čas 17,15-17,45 val. (V srbohrvaščini) čas 20,3" y Ji L “l S % !fc V \ » uiuwmvaauiu/ uua - - . val. dol. 49,92; čas 0,30-0,45 V”*' 31,41. BUKAREŠTA v*1 V srbohrvaščini čas: 20, dol. 48,30. l v BUDIMPEŠTA l/ \ (V srbohrvaščini) čas: 7, J val. do. 288,5; čas: 17 do p & dol. 549,5; čas: 17,45 do 18, \ 288,5; čas: 19,40 do 20 val. dol- ' Ji v (V slovenščini) čas: 20,45 val. dol. 288,5. jff (V srbohrvaščini) čas: 22 d° val. dol. 288,5. ^ " (V slovenščini) čas: 22,45 val. dol. 288,5. .fl r (V srbohrvaščini) čas: 24 val. dol. 549,5. VARŠAVA J V sibohrvaščini) čas: ly> dol. 48,25. , TIRANA go 1* (V srbohrvaščini) čas: dol. 38,22. S Odbor P. D. «Škamperle" iL potom toplo zahvaljuje vSjs!)e,a nom in tovarišem, ki so Pojite k dobremu uspehu «Tedu** kulture». J Danes 26. t. m. prired* kratična solidarnost» v ? nem društvu «S. Škamp6 irle* ki bo od 19.30 do 24. ure- Odgov. urednik DUŠAN - , Založništvo «DJiL-A Tiska Tip. Adriatica - Dovoljenja A. !• v < s s S S i*H| t» lv4 s i > '«K- i,UeJ ti ,s«v I v č X v *u 5 L ?! * v > & S' s. S % Za okrepitev fronte miru in socializma SESTANEK INFORMACIJSKEGA URADA V drugi polovici novembra se je vršil na Madžarskem sestanek Informacijskega urada, na katerem so sodelovali predstavniki: Komunistične partije Bolgarije, tov. Červenkovin Poptomov; Rumunske delavske partije, tov. Gheorghiu-Dej, I. Kiscinevski, A. Moghio-rosc; Delavske partije Madžarske, tov. M. Rakosci, E. Ghere, I. Revai, la. Kadar; Enotne delavske partije Poljske, tov. la. Berman, A. Zavodski; Vsezvezne komunistične partije (ooljševikov), tov. M. Suslov, I. Judin; Komunistične partije Francije, tov. J. Duclos, E. Fajon, G. Cogniot ; Komunistične partije Češkoslovaške, tov. P. Sionski, Sc. Bastavanski, L. Koprgiva, B. Gheminder in Komunistične partije Italije, tov. P. Togliatti, E. D'Onofrio, A. Cicalini. Na sestanku so bili podani referati: tov. M. Su-slova, «Obramba miru in borba proti vojnim hujskačem» ; tov. P. Togliattija, Enotnost delavskega razreda in naloge komunističnih in delavskih partij» in tov. Gheorghiju-Deja, «Komunistična partija Jugoslavije v rokah morilcev in špijonov.» Udeleženci sestanka so prišli po zamenjavi misli v pogledu treh poročil do popolnega soglasja in so enoglasno odobrili odgovarjajoče resolucije. Resolucija Informacijskega urada v pogledu referata tov. Suslova Za obrambo miru in borbo proti vojnim hujskačem Predstavniki Komunistične partije Bolgarije, Delavske partije Rumunije, Delavske partije Madžarske, Enotne delavske partije Poljske, Vsezvezne Komunistične partije (bojševikovj, Komunistične partije Francije, Komunistične partije Italije in Komunistične partije Češkoslovaške so prišli po pretresu vprašanja obrambe miru in borbe proti vojnim hujskačem do sledečih zaključkov: Dogodki zadnjih dveh let so v celoti potrdili analizo mednarodnega položaja, ki je bila izdelana na prvem sestanku Informacijskega urada komunističnih in delavskih partij septembra 1947. V tem razdobju sta se še bolj jasno Dokazali dve liniji v svetovni politiki: Prvič linija demokratičnega, protiimperialističnega tabora, pod vodstvom Sovjetske zveze; ta tabor vodi vztrajno in dosledno borbo za mir med narodi in za demokracijo. Po drugi strani pa se je pokazala linija protidemokratičnega tabora, ki ga vodijo vodilni krogi Združenih držav; ta tabor ima kot glavni cilj nasilno uvedbo anelo-ameriškega gospodstva nad vsem svetom, zasužnjenje tujih dežel in narodov, uničenje demokracije in zanetitev nove vojne. Nepadalni duh imperialističnega tabora se še nadalje veča. Vodilni krogi Združenih držav Amerike in Anglije vodijo odkrito napadalno politiko, politiko pripravljanja nove vojne. V borbi proti taboru imperializma in vojne so se razvile in po-jačale sile miru, demokracije in socializma. Novi porast sile Sovjet- ske zveze, politična in gospodarska utrditev dežel ljudske demokracije in njihov vstop na pot izgradnje socializma, zgodovinska zmaga kitajske ljudske revolucije nad združenimi silami notranje reakcije in ameriškega imperializma, ustanovitev Nemške demokratične republike, okrepitev komunističnih partij in razvoj demorkatičnega gibanja v kapitalističnih deželah, o-gromna razprostranjenost gibanja partizanov miru — vse to pomeni znatno razširitev in ojačanje proti-imperialističnega in demokratFne-nega tabora. Istočasno pa je oslabel imperialistični in protidemokratični tabor. Uspehi sil socializma in demokracije, dozorevajoča gospodarska kriza, nadaljna zaostritev splošne krize kapitalističnega sistema, nadaljna zaostritev notranjih in zunanjih protislovij tega sistema, pričajo o stalnem slabljenju in nazadovanju imperializma. Spremembe v korist miru in demokracije, spremembe do katerih je prišlo v razmerju sil na mednarodnem področju izzivajo med vojnimi hujskači divjo jezo in bes. Anglo-ameriški imperialisti računajo, da bodo s pomočjo vojne spremenili zgodovinski potek dogodkov, da bodo na ta način rešili svoje težave in protislovja, bodisi zunanja ali notranja, da bodo na ta način okrepili položaie monopolističnega kapitala, da bodo tako izvoijevali gospodstvo nad vsem svetom. Ko ugotavljajo, da dela čas na njihovo škodo, zbirajo imperialisti v mrzlični naglici razne bloke in tov. M. S USL O V Predstavnik Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) zveze med reakcionarnimi silami, da bi uresničili svoje napadalne načrte. Vsa politika anglo-ameriškega imperialističnega bloka je usmerjena za pripravo nove vojne. Ta politika dobi svoj izraz v sabotaži vseh naporov, da bi se ustanovili normalni mirovni odnosi z Nemčijo in Japonsko, v razkosanju Nemčije, v izpreminjanju zapadnih con Nemčije in Japonske, ki so zasedeni od ameriških čet, v legla fašizma z maščevalnim duhom, v vojaške baze za uresničenje napadlnih načrtov tega bloka. Tej politiki služi Marshallov načrt, načrt za-sužnjenja, njegovo neposredno nadaljevanje, Zapadna unija in Vojaški blok severnega Atlantika, ki so naperjeni proti miroljubnim narodom. Tej politiki služi nadalje nebrzdana tekma v oboroževanju v Združenih državah in deželah za-padne Evrope, veliki porast vojaških proračunov in razširjenje mreže ameriških vojaških oporišč. Ta politika pride tudi do izraza v odklonitvi anglo-ameriškega bloka, da bi se prepovedalo atomsko orožje, čeprav je propadla pravljica o ameriškem atomskem monopolu, pride do izraza v vseh vrstah hujskanj k vojnemu histerizmu. Ta politika določa vse obnašanje anglo-ameriškega bloka v Organizaciji združenih narodov: ta linija stremi k izpodrivanju OZN, ki jo poskuša izpremeniti v orodje ameriških monopolov. Politika, ki so jo razvili imperialisti, da bi sprožili novo vojno, je prišla tudi do izraza v zaroti Rajk-Brankov, ki je bila razkrita v Budimpešti. Ta zarota je bila organizirana od anglo-ameriških krogov proti deželam ljudske demokracije in proti Sovjetski zvezi s pcmočjo nacionalistične-fašistične Titove klike, ki se je izpremenila v agenturo mednarodne imperialistične reakcije. Politika pripravljanja nove vpj-ne pomeni za ljudske množice kapitalističnih dežel stalno naraščanje neznosnih davčnih bremen,'naraščanje bede delovnih mnbžic vzporedno z bajnim porastom nad- profitov monopolov, ki se bogatijo v tekmi oboroževanja. Gospodarska kriza, ki dozoreva, bo prinesla delavcem kapitalističnih dežel še večjo bedo, brezposelnost in glad, strah pred jutrišnjim dnem. Politika pripravljanja nove vojne je istočasno povezana s stalnimi napadi imperialističnih krogov proti osnovnim in življenjskim pravicam, proti demokratičnim svoboščinam ljudskih množic. Vojna politika imperialistov je povezana z zaostrovanjem reakcije na vseh področjih socialnega, političnega in ideološkega življenja, je povezana z uporabo fašističnih metod zatiranja naprednih in demokratičnih sil narodov. S temi ukrepi poskuša imperialistična burzoazi, ja pripraviti notranjo fronto za razbojniško vojno. Anglo-ameriški blok pripravlja tako, slično kot fašistični napadalci, novo vojno z vsemi sredstvi : s strateško-vojaškimi ukrepi, s političnim pritiskom in izsiljevanji, z gospodarsko ekspanzijo in za-sužnjevanjem narodov, z ideološkim varanjem množic in zaostrovanjem reakcije. Voditelji ameriškega imperializma pa gradijo svoje načrte za sprožitev nove svetovne vojne in za dosego gospodstva nad celim svetom, ne da bi upoštevali deja-nisko razmerje sil med imperialističnim in socialističnim taborom. Njihovi načrti za svetovno gospod-stvo so še bolj neutemeljeni in pustolovski od načrtov hitlerjev-cev in japonskih imperialistov. Očividno je, da ameriški imperialisti precenjujejo svoje sile in podcenjujejo naraščajočo silo in organizacijo protiimperialisti''nega tabora. Zgodovinska situacija se razlikuje danes temeljito od one v kateri je bila pripravljena druga svetovna vojna in pod sedanjimi med- narodnimi pogoji bo vojnim hujskačem neprimerno težje uresničiti svoje krvave vojne na'Tte. «Prevet žive so v spominu narodov grozote nedavne vojne in prevet mogotne so socialne sile, ki hočejo mir, da bi jih Churchillovi učenci v napadalnosti mogli nadvladati in jih prisiliti, da zavzamejo stališče za novo vojno». ( Stalin > Narodi nočejo vojne in jo so-vržijo. Oni razumejo vedno bol] v kako strašno brezdno jih poskušajo potegniti imperialisti. Neumorna borba Sovjetske zveze, dežel ljudske demokracije in mednarodnega delavskega in demokratičnega gibanja za mir, za svobodo in za neodvisnost narodov, proti vojnim hujskačem dobiva vsak dan bolj mogočno podporo v najširših slojih ljudstva v vseh deželah sveta. Od tod izhaja mogočno gibanje Partizanov miru. To gibanje, ki združuje v svojih vrstah preko 600 milijonov oseb se širi in razvija ter zajema vse dežele sveta, priteguje v svoje vrste vedno nove borce proti grožnji vojne. Gibanje partizanov miru je jasen dokaz, da jemljejo ljudske množice v svoje roke stvar obrambe miru ter dokazujejo svojo trdno voljo braniti mir in preprečiti vojno. Bila bi pa škodljiva napaka za stvar miru podcenjevati nevarnost nove vojne, ki jo pripravljajo imperialistične sile, na čelu z Združenimi državami Amerike in Anglije. Silni porast sil demokracije in socializma ne sme vliti v vrste pravih branilcev miru občutek varnosti. Bila bi težka, neodpustljiva napaka smatrati, da se ie vojna nevarnost zmanjšala. Izkušnje zgodovine uče, da se nevarnost vojnih pustolovščin pojačuje toliko bolj. kolikor bolj obupen je položaj imperialistične reakcije, kar jo tem bolj razbesni. Samo najostrejša budnost narodov in njihov trdni sklep, da se bodo aktivna borili z vsemi sredstvi in z vsemi silami za mir, samo to bo uničilo zločinske načrte hujskaeev nove vojne. V trenutku, ko postaja vse težja nevarnost nove vojne, pada velika, zgodovinska odgovornost na komunistične in delavske Partije. Borba za trden in trajen mir, za organiziranje in zbiranje sil miru proti silam vojne, mora biti v središču vse aktivnosti komunističnih partij in demokratičnih organizacij. Da se uresniči veliki in plemeniti cilj rešitve človeštva od nevarnosti nove vojne, predstavniki komunističnih in delavskih partij smatrajo, da so njihove glavne naloge naslednje: 1. Potrebno je še vztrajneje delati za organizacijsko utrditev in razširitev pokreta partizanov miru, pridobivajoč temu pokretu vedno nove sloje prebivalstva tako, da postane pokret vsega ljudstva. S posebno pažnjo treba pridobiti pokretu partizanov miru sindikate, ženske, mladinske, zadružne, športne, vzgojne in druge organizacije, kakor tudi učenjake, pisatelje, novinarje, prosvetne delavce, poslance in druge politične ter socialne osebnosti, ki delujejo v obrambi miru in proti vojni. S pcteebno 'silo se postavlja danes naloga združitve vseh poštenih partizanov miru, ne ozirajoč se na verske, politične ali strankarske razlike okrog najširše podlage borbe za mir, proti nevarnosti nove vojne, ki ograda vse človeštvo. 2. Za nadaljni razvoj pokreta partizanov miru imajo odločilno varnost vedno bolj aktivna udeležba delavskega razreda v tem pokretu, strnjenost in enotnost delavskega razreda. Ena izmed najvarnejših nalog komunističnih in delavskih partij je torej, da pridobi v vrste pobornikov miru najširše plasti delavskega razreda, da ustvarijo solidno enotnost delavskega razreda, da organizirajo skupne akcije različnih skupin proletariata na osnovi skupne podlage borbe za mir in za nacionalno neodvisnost svojih dežel. 3. Enotnost delavskega razreda se more doseči samo preko odločne borbe proti desnim socialistom, začetnikom razkolov in dezorganiza-torjem delavskega pokreta. juesni socialisti Bevinovega, At-tieevega, Biumovega, Guy iviollet-lovega, Spaakovega, Schumacherjevega, Rennerjevega, Saragatove-ga Kova ter reakcionarni sindi-Kaint voditelji Greenovega, Carey-jevega in neakinevega kova, ki izvajajo razbijaško in protiljudsko politiko, so glavni sovra^nki enotnosti delavskega razreda, so sokrivci podpihovalcev vojne in hlapci imperializma, ki skrivajo svoje izdajstvo pod frazeologija lažnega socializma, pod frazeologijo kozmopolitoma. Komunistične in delavske partije, neutradno boreč se za mir, ne smejo nehati z razkrinkanjem desnih socialističnih voditeljev kot najslabših sovražnikov miru. Istočasno pa je potrebno utrditi in razviti z vsemi načini sodelovanje in akcijsko enotnost s periferičnimi organizacijami in z množico članov socialističnih strank, pomoči vse resnično poštene elemente, ki so v vrstah teh strank, razjasnjujoč jim propustno politiko desnih reakcionarnih voditeljev. 4. Komunistične in delavske partije morajo postaviti proti nečloveški propagandi sovraštva napadalcev, ki skušajo pretvoriti dežele Evrope in Azije v krvavo bojišče, najširšo propagando za trajen in trden mir med narodi; neutrudno morajo razkrinkati napadalne blo- ke in politi^no-vojaška zavezništva tv prvi vrsti Zapadno unijo in blok severnega Atlantika; ; na širok na^in morajo razlomiti, da bi nova vojna prmesla narodom najtežje grozote in velikanska razdejanja in da je borba proti vojni in v obrambo miru stvar vseh narodov v svetu. Dosegi je treba, da obsodi demokratična javnost v vsaki deželi propagando v korist vojni, pridiganje rasnega sovraštva in ne-pnjateljstva med naroda, ki jo vodijo agenti anglo-amenškega imperializma. Dosegi je treba, da niti ena manifestacija propagandni-kov nove vojne ne bo ostala brez odgovora s strani odkritosrčnih partizanov miru. 5. Na široko uveljaviti nove in aktivne oblike množične borbe za mir, ki so se izkazale popolnoma primerne, kot odbore za obrambo miru v mestih in na deželi, resolucije in proteste, referendume med ljudstvom, ki so jih predvsem in na široko uporabili v Franciji in Italiji. Tisk in širjenje spisov, ki naj razkrinkujejo priprave nove vojne, pobiranje sklada v korist miru, organizacija bojkota nekaterih filmov, časopisov, knjig, radijskih kampanj, zavodov in osebnosti, ki delajo propagando za novo vojno, vse to je zelo važna naloga komunističnih in delavskih partij. 6. Komunistične in delavske partije kapitalističnih dežel smatrajo, da je njihova dolžnost skupno voditi borbo za nacionalno neodvisnost in borbo za obrambo miru, neutrudno razkrinkati proti-narodni in izdajalski značaj politike buržoaznih vlad ki so se spremenile v prave hlapce ameriškega napadalnega imperializma, združiti in uvrstiti vse demokratične domoljubne sile vsake dežele okrog gesel za konec sramotnega zasužnjen ja, ki se izraža v hlapčevski podrejenosti ameriškim mo- nopolom, za vrnitev na samostojno notranjo in zunanjo politiko, hi naj siuzi nacionamim interesom narodov. Mobilizirati je treba najširše ljuasKe množice kapitausticmn ae» Zel za obrambo demokratičnih pravic in svoboščin, neuiruuuo raziožujoč, da je obramba miru nerazaruzijivo povezana z obrambo živijenskih interesov delavskega razreda in delovnih množic, z obrambo njihovih gospodarskih m političnih pravic. Važne naloge stojijo pred komunističnimi partijami Francije, Italije, Velike Britanije, zapadne Nemčije in drugih dežel, katerih narodov se ameriški imperialisti hočejo poslužiti kot topovskega mesa za uresničitev njihovih napadalnih načrtov. Dolžnost je teh partiji, da s še večjo silo razvijajo borbo za mir, da izpodletijo načrti anglo - ameriških podpihovalcev vojne. 7. Komunistične in delavske partije držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze imajo nalogo poleg razkrinkanja imperialističnih podpihovalcev vojne, da še nadalje utrdijo tabor miru in socializma v imenu obrambe miru in varnosti narodov. 8. Pomembno vlogo v'uresničitvi njihovih napadalnih načrtov, prav posebno pa v osrednji in južno-vzhodni Evropi, so anglo-ameriški imperialisti dodelili Titovi kliki, ki se je postavila v vohunsko slutbo imperialistov. Naloga obrambe miru proti in borbe proti podpihovalcem vojne, zahteva, da se nadaljuje razkrinkavanje te klike, ki je preSla v tabor zakletih sovražnikov miru, demokracije in socializma, v tabor imperializma in fašizma. Prvikrat v zgodovini človeštva se je ustanovila organizirana fronta miru, ki jo vodi Sovjetska zveza. trdnjava in zastavonoša miru v vsem svetu. Vedno bolj se razširja med ljudskimi množicami kapitalističnih dežel pogumen poziv komunističnih partij, ki pravi, da se narodi ne bodo nikoli borili proti prvi socialistični deželi sveta, proti Sovjetski zvezi. V dneh vojne proti fašizmu, komunistične partije so bile na pred-straži boja vsega ljudstva proti okupatorjem, v povojnih letih so komunistične in delavske partije predstraža borbe za življenjske interese svojih narodov, proti novi vojni. Vsi nasprotniki nove vojne, ljudje dela, znanosti, kulture, združeni pod vodstvom delavskega razreda, tvorijo mogočno fronto miru, ki ima možnost, da s svojo borbo prepreči zločinske načrte imperialistov. Od energije in iniciative komunističnih partij je v veliki meri odvisen izid gigantske borbe, ki se je vnela za mir: prav posebno pa od komunistov, ki so predstratni borci je odvisno dejstvo, da se uresniči motnost preprečitve zločinskih načrtov imperialistov. Sile demokracije, sile partizanov miru so mnogo močnejše od reakcije. Sedaj je treba še bolj pospešiti budnost narodov proti podr pihovalcem vojen, organizirati in združiti ljudske množice v aktivno obrambo stvari miru v imenu osnovnih interesov narodov, v imenu njihovega življenja in njihovih svoboščin. Resolucija Informacijskega urada v pogledu referata tov. Togliattija Enotnost delavskega razreda in naloge Komunističnih in delavskih partij Priprava nove vojne, ki jo snujejo anglo-ameriški imperialisti, kakor tudi križarska vojna meščanske reakcije proti demokratičnim pravicam in gospodarskim interesom delavskega razreda_,in delavskih množic zahtevajo, ojačanje borbe delavskega razreda za obrambo in utrditev miru. Za organizacijo modnega odpora proti vojnim hujskačem in za napad imperialistične reakcije. Enotnost v vrstah delavskega razreda je jamstvo za zmago v tej borbi. Izkušnje povojne dobe dokazujejo, da ima politika cepitve delav-. skega razreda eno izmed prvih mest v arzenalu sredstev in taktičnih metod, ki se jih poslužujejo imperialisti zato, da bi sprožili novo vojno, zadušili sile demokracije in socializma, ter znižali življensko raven ljudskih množic. V vsej zgodovini mednarodnega delavskega pokreta ni nikoli enotnost delavskega razreda, bodisi v poedinih državah ali v svetovnem merilu zavzela tako odločujoče važnosti kot sedaj. Za obrambo miru, za zrušitev morilnih načrtov vojnih hujskačev ter napadov imperialistov proti demokraciji in socializmu je potrebna enotnost delavskega razreda. Enotnost je potrebna za preprečitev obnovitve fašističnih metod gospodovanja, za postavitev energičnega odpora križarskim vojnam monopolističnega kapitala proti živ-ljenskim interesom delavskega razreda in za dosego zboljšanja gospodarskega položaja delavskih množic. Izvršitev teh nalog je možna predvsem na podlagi združitve velikih množic delavskega razreda ne glede na pripadnost strankam in sindikalnim organizacijam in na versko prepričanje. Enotnost od spodaj - to je najuspešnejša pot za združitev vseh delavcev pod geslom obrambe miru, narodne neodvisnosti njihove države. Pod tem geslom jih je možno združiti tudi za obrambo gospodarskih interesov in demokratičnih pravic delavcev. Enotnost delavskega razreda je tudi dosegljiva, kljub nasprotnim akcijam vodilnih krogov tistih sindikatov ali strank, ki jih vodijo razbijači in sovražniki enotnosti. Povojna doba je karakterizirana po velikih uspehih na poti likvidacije, razbiijaštva delavskega razreda in združitev vseh demokratičnih sil. Ti uspehi so vidni v ustanovitvi Svetovne sindikalne zveze, v Svetovni zvezi demokratičnih žena, Svetovni zvezi demokratične mladine, v sklicanju Svetovnega kongresa partizanov miru. Tudi utrditev CGT v Franciji, ustanovitev enotne Sindikalne zveze v CGIL ter borbene akcije francoskega proletariata so vidni uspehi enotnosti. _______ V deželah ljudske demokracije so bili doseženi zgodovinski uspehi na poti enotnosti delavskega razreda. Ustanovljene so bile enotne partije delavskega razreda, združene, mladinske, ženske in druge e-notne organizacije. Ta enotnost delavskega razreda je bila odločujoča teže pri zaščiti pridobitev v gospodarski in kulturni obnovi dežel ljudske demokraci- tov. P. TOGLIATTI Sekretar Komunistične partije Italije je. Enotnost delavskega razreda je bilo tudi zagotovilo za napredek države in temeljito izboljšanje materialnega stanja delavskih množic. Vse to dokazuje kako mo' na je želja delavskih množic združiti svoje vrste, a potrjuje tudi dejstvo, da obstojajo možnosti za ustvaritev enotne fronte delavskega razreda proti združenim silam reakcije od ameriških imperialistov pa do desničarskih socialistov. Angleški in ameriški imperialisti in njihovi sateliti v deželah Evrope težijo za tem, da razbijejo in dizor-ganizirajo sile proletariata in vsega ljudstva. S tem namenom se poslužujejo desničarskih socialistov kakor tudi reakcionarnih sindikalr nih organizacij ter v nje polagajo veliko upanje. Desničarski socialistični poglavarji in sindikalni organizatorji skušajo po neposrednih navodilih ameriških in angleških imperialistov vnesti od zgoraj razdor v vrste delavskega gibanja. Uničiti hočejo enotne organizacije delavskega razreda, ki so bile ustanovljene v povojni dobi. Poskušali so razviti spor v notranjosti Svetovne sindikalne zveze. V ta namen so organizirali razbijaško skupino «Force Ouvriere» v Franciji, ta-kozvano «italijansko Zvezo dela» v Italiji. Z istim namenom se pripravljajo na ustanovitev mednarodnega razkolnega sindikalnega centra. Razbijaške poiskuse iste vrste so delali tudi voditelji katoliških organizacij v raznih državah. Sodbo o delovanju poglavarjev desničarskih socialističnih prvakov, ki so največji sovražniki enotnosti delavskega razreda in sokrivci imperialistov, je bila jasno izrečena na prvem sestanku Informacijskega urada komunističnih partij. Trenutno desničarski socialisti ne delujejo le kot agenti buržoazi-je v njihovih državah, ampak kot agenti ameriškega imperializma. Socialdemokratske stranke evropskih držav so spremenili v resnično in pravo napadalno orodje imperializma Združenih držav Amerike. V tistih državah, kjer so na vladi desni socialisti (Anglija, Francija, Avstrija, Skandinavske države) delujejo kot najhujši branilci «Marshallovega na^r^a.», «Zapadne zveze» in «Severno Atlantskega pakta», kakor tudi vseh drugih vrst ameriškega ekspanzionizma. Ti namišljeni socialisti izvršujejo naj-nizkotnejšb vlogo v preganjanju delavskih in demokratičnih organizacij, ki branijo interese delavcev. Desni socialisti se vedno bolj poglabljajo na poti izdaje interesov delavskega razreda, demokracije in socializma ter pri tem popolnoma opusuajo marksistično doktrino, istočasno, pa predstavljajo kot branilci in propagandisti razbojniške ideologije ameriškega imperializma. Njihova teorija «demokratičnega socializma», «tretje sile»,' njihove kozmopolitske fantazije o potrebi odpovedi nacionalne neodvisnosti, niso drugo kot ideološka krinka a-meriškega in angleškega imperializma. Beden rod II internacionale se je spremenil, medtem, ko je bil še pri življenju takozvani komite 8 internacionalnih socialističnih konferenc (Comisco) v središču sestankov najhujših razbijačev delavskega gibanja. Ta orgamzacija je postala vohunsko središče v službi ameriških in angleških vohunskih služb. Samo z odločno borbo proti desničarskim socialistom in razbijačem delavskega gibanja je mogoče pridobiti enotnost delavskega razreda. n. Informacijski urad smatra, da je ena izmed najvažnejših nalog Komunističnih partij neprestana borba za združitev in organiziranje vseh sil delavskega razreda, za ustvaritev močnega odpora proti nesramnim zahtevam anglo-ame-riškega imperializma, za izpodbitev načrtov nove svetovne vojne, za utrditev in obrambo vprašanja miru in mednarodne varnosti, za dosego upropaščenja ofenzive monopolističnega kapitala, ki je na- perjen proti življenju delavskih množic. Dolžnost Komunističnih partij v trenutnem mednarodnem položaju je, da nemudoma pojasnijo dejstvo, da če ne bo delavski razred zavaroval enotnosti svojih vrst, bo ostal brez važnega orodja v borbi proti naraščajoči nevarnosti nove svetovn^ vojne in proti napadu življenske raVni delavcev s strani imperialistične reakcije. V borbi, ki jo vodijo komunisti proti desničarskim socialistom in reakcionarnim sindikalnim organizatorjem morojo neprestano razkrinkavati bodisi teoretično ali praktično njih voditeljev ter jih ločiti od množic. Potrpežljivo in odločno morajo razložiti socialdemokratskim delavcem, pomen enotnosti delavskega razreda. Pridobiti jih morajo za aktivno borbo za mir, kruh in demokratične svoboščine ter za politiko skupnih akcij za dosego teh ciljev. Najboljše sredstvo za dosego e-notnosti delavskega razreda je, enotnost akcij različnih skupin. Skupne akcije v poedinih podjetjih, v raznih vejah proizvodnje, v mestih in deželah, v narodnem ali mednarodnem merilu, mobilizacijo širokih množic v borbi za najnujnejše in najbolj občutene potrebe, ki služijo za dosego trajne enotnosti vrst proletariata. Dosega enotnosti akcij delavskega razreda na bazi ur lahko privede do ustanovitve odborov za obrambo miru po tovarnah, v uradih, organizaciji množičnih demonstracij proti vojnim hujskačem; v skupnih akcijah za dosego demokratičnih pravic in zboljšanje gospodarskih razmer delavcev. V borbi za enotnost delavskega razreda je treba posvečati posebno pozornost katoliškim množicam in njihovim organizacijam ter upoštevati, da versko prepričanje ni ni-kaka ovira za združenje delavcev, predvsem, ko je to združenje potrebno za rešitev miru. Skupne in konkretne akcije na polju gospodarskih pridobitev, koordinacije v borbi med razrednimi sindikati in katoliškimi sindikati itd, so lahko učinkovita sredstva za pridobitev katoliških delavcev za skupno borbo obrambe miru. Zelo vežne naloge Komunističnih partij v vseh kapitalističnih državah je ta, da store vse kar je od njih odvisno, da zagotove enotnost v sindikalnem gibanju. V tem trenutku predstavlja veliko važnost pridobitev organiziranih delavcev, ter njih vstop v aktivno sindikalno borbo. V kapitalističnih državah predstavljajo ti delavci znatni del proletariata. Ce bodo Komunistične partije vršile dobro delo med neorganiziranimi delavci, bodo dosegle važne uspehe pri ustvaritvi delavskega razreda. Informacijski urad smatra, da je na podlagi enotnosti delavskega razreda, potrebno ustvariti nacionalno združenje vseh demokratičnih sil in to zaradi mobilizacije širokih ljudskih množic v borbi proti anglo-ameriškemu imperializmu in proti notranji reakciji. Posebno važno je vsakdanje delo v množičnih, delavskih, ženskih, mladinskih kmečkih, zadružnih in drugih organizacijah. Enotnost delavskega gibanja in združitev vseh demokratičnih sil sta potrebni ne samo za. reditev vsakdanjih vprašanj delavskega razreda in delavskih množic, marveč tudi za reditev temeljnih vprašanj, ki stoje pred proletariatom, kateri vodi borbo za zrušitev monopolističnega kapitala ter za socializacijo človeške družbe. Na podlagi doseženih uspehov na poti enotnosti delavskega gibanja ter združitve vseh demokratičnih sil, je možno v kapitalističnih državah razviti borbo za ustanovitev takih vlad, ki bodo združevale vse patriotske sile nasprotujoče zasužnjevanju svojih držav s strani ameriškega imperializma, ki bodo naklonjene trajnemu miru med narodi, ki bodo napravile konec oboroževanju in ki bodo zboljšale življenske razmere delavskih množic. V deželah ljudske demokracije morajo komunistične in delavske partije vedno bolj utrjevati doseženo enotnost delavskega razreda ter ustvarjati enotne sindikalne, zadružne, ženske, mladinske in druge organizacije. informacijski Urad smatra, da so novi uspem v borbi za enotnost delavskega razreda in za združitev demokratičnih sil odvisni predvsem od izboljšanja organizacijskega in ideološkega dela komunističnih in delavskih partij. Za komunistične in delavske partije je velikega pomena ideološko razkrinkanje in neprastana borba proti kateremu koli pojavu oportunizma, sektaštva, buržoaznega nacionalizma, kakor tudi borba proti infiltraciji sovražnikovih agentov v vrstah partij. Razkrinkanja špijonske klike Tito-Rankovič, neizprosno zahtevajo, da komunistične in delavske partije posvetijo največjo pozornost revolucionarni budnosti Agenti Titove klike igrajo danes, po navodilih ameriških imperialistov, vlogo najhujših razbijačev v vrstah delavskega in demokratičnega gibanja. Zato je potrebna energična borba proti tej imperialistični agenciji, kjer koli poskuša delovati v vrstah demokratičnih in delavskih organizacij. Organizacijska, politična in ideološka utrditev komunističnih in delavskih partij na podlagi marksizma-leni-nizma, so glavni porok uspeha v borbi, ki jo vodi delavski razred za enotnost svojih vrst, za stvar miru, nacianalno nodvisnost države, za demokracijo in socializem. Resolucija Informacijskega urada v pogledu referata tov. Gheorghiu-Deja Komunistična partija Jugoslavije v rokah morilcev in špijonov Informacijski urad, ob udeležbi predstavnikov Komunistične partije Bolgarije, Delavske partije Romunije, Madžarske partije delavcev, Delavske združene partije Poljske, Vsezvezne komunistične partije (boljševikov), Komunistične partije Francije, Komunistične partije Češkoslovaške in Komunistične partije Italije, po preučitvi vprašanja: «Jugoslovanska komunistična partija v rokah morilcev in vohunov», je enoglasno sporazumen v naslednjih zaključkih : Na sestanku Informacijskega urada Komunističnih partij, ki se je vršil meseca junija 1948, se je ugotovilo prehod klike Tito-Ran-kovič iz demokracie in socializma v buržuoazni nacionalizem. V razdobju po sestanku IU pa je ta klika prešla iz buržoaznega nacionalizma v fašizem in v odkrito izdajstvo narodnih interesov Jugoslavije. Dogodki zadnjega razdobja so dokazali, da se nahaja jugoslovanska vlada v popolni odvisnosti tujih imperialističnih krogov in se je preobrazila v orodje napadalne politike, kar je privedlo do likvidacije avtonomije in neodvisnosti Republike Jugoslavije, Centralni komite Komunistične partije in vlada Jugoslavije sta se popolnoma uvrstili v imperialistične kroge proti vsemu taboru socializma ih demokracije, proti komunističnim partijam vsega sveta, proti deželam ljudske demokracije in proti ZSSR. Klika beograjskih najetih vohunov in morilcev se je odkrito sporazumela z imperialistično reakcijo in se postavila v njeno službo, kar je bilo jasno dokazano na procesu proti Rajku in Brankovu v Budimpešti. Ta proces je dokazal, da so sedanji jugoslovanski vladarji dezertirali iz tabora demokracije in socializma ter prešli v tabor kapitalizma in reakcije. Tako so postali neposredna pomožna sila netilcev nove vojne ter skušajo s svojimi izdajstvi pridobiti pohvale imperialistov, kar si štejejo v zaslugo. Prehod Titove klike v fašizem ni nikak slučaj, marveč se je izvršil po nalogu njenih gospodarjev, anglo-ameriških imperialistov, od katerih je bila klika, kot se je izkazalo, že dalj časa najeta. Jugoslovanski izdajalci, izvršujoč voljo imperialistov, so si postavili nalogo, da ustvarijo v deželah ljudskih demokracij politične bande, sestavljene iz reakcionarnih, nacionalističnih, klerikalnih in fašističnih elementov in da bi z njihovo podporo izvedli protirevolucionarni preobrat ter ločili te dežele od Sovjetske zveze in tov. GHEORGHIU-DEJ piedstavnik Rumenske delavske partije vsega socialističnega tabora ter jih končno podvrgli imperialisti^ nim silam. Titova klika je spremenila Beograd v ameriški center špijonaže in protikomunistične propagande. Dočim vidijo vsi odkritosrčni prijatelji miru, demokracije in socializma v ZSSR mogočno trdnjavo socializma, zvesto in neupogljivo braniteljico svobode in neodvisnosti narodov in temeljni branik miru — je vršila klika, ki je prišla na oblast pod krinko prijateljstva z ZSSR — po nalogu an-glo-ameriših imperialistov klevet-niško in provokatorsko kampanjo proti Sovjetski zvezi, v kateri je uporabljala najpodlejše izmišljotine, izposojene v Hitlerjevem arze nalu. Preobrazba Tito - Rankovičeve klike v neposredno agenturo imperializma in pomožno silo netilcev vojne, je dosegla svoj višek v od- kritem pristanku jugoslovanske vlade na imperialistični blok v OZN, kjer so se razni Kardelji, Djilasi in Beblerji, v najvažnejših vprašanjih mednarodne politike uvrstili v enotno fronto ameriških reakcionarjev. Na polju notranje politike je glavni rezultat delovanja izdajalske klike Tito-Rankovič, dejanska likvidacija demokratičnega ljudskega režima v Jugoslaviji. Kot posledica protirevolucionarne politike Tito-Rankovičeve klike, ki si je osvojila oblast v partiji in državi, se je v Jugoslaviji utrdil državni policijski protikomunistični režim fašističnega kova. Socialna osnova tega režima so na deželi kulaki, v mestih pa kapitalistični elementi. V Jugoslaviji je oblast dejansko v rokah reakcionarnih, protiljudskih elementov. V osrednje in krajevne organe pristopajo politični elementi, ki pripadali starim buržoaznim strankam, kulaki in drugi elementi, sovražniki ljudske demokracije. Skupina fašističnih voditeljev vzdržuje ogromen vojaško policijski a-parat, s katerim tlači jugoslovanske narode. Deželo je spremenila v eno samo veliko vojaško polje, zatrla je demokratične pravice delavcev in ovira vsako svobodno izražanje misli. Jugoslovanski vladarji varajo narod na demagoški in najbolj nesramen način s trditvami, da oni gradijo v Jugoslaviji socializem. Dejansko pa je vsakemu marksistu vidno, da v pogledu Jugoslavije ni sploh govora, da bi bila to graditev socializma, ker je Tito-Rankovičeva klika pretrgala vse vezi s Sovjetsko zvezo in taborom socializma in demokracije. S tem je dejansko oropala Jugoslavijo glavne opore za graditev socializma, dočim je podvrgla deželo, bodisi gospodarsko kakor tudi politična — anglo-ameriškim imperialistom. Državni gospodarski sektor Jugoslavije je prenehal kot pridobitev ljudstva in to od trenutka, ko je bila državna oblast v rokah ljudskih sovranžnikov. Tito-Rankc vičeva klika je otvorila tujemu kapitalu široke možnosti pronicanja v gospodarstvo dežele in postavila slednje pod kontrolo kapitalističnih monopolov. Finančni in industrijski anglo-ameriški krogi so, z vlaganjem svojih kapitalov v jugoslovansko gospodarstvo, dejansko napravili Jugoslavije poljedelski privesek in vir industrijskih surovin za tuje kapitale. Vedno večja hlapčevska odvisnost Jugoslavije do imperializma je privedla do ojačanja izkoriščanja delavskega razreda in naglega poslabšanja materielneg i položaja. Politika jugoslovanskih vladarjev, ki jo izvajajo pri kmetih, ima značaj kapitalistične in kulaške politike. Potvorjene in nasilno postavljene zadruge se nahajajo v rokah kulakov in njihovih agentov ter so sredstva za izkoriščanje velikih množic delovnih kmetov. Jugoslovanski imperialistični plačanci, ki so se polastili vodstva Komunistične partije Jugoslavije, so razvili teroristično kampanje proti resničnim komunistom, ki so zvesti načelom marksizma-lenini-zma in se borijo za neodvisnost Jugoslavije od imperializma. Tisoče jugoslovanskih rodoljubov, zvestih komunizmu je bilo izključenih iz Partije in zaprtih v ječe in kon centracijska taborišča. Mnogo teh so mučili in umorili, bodisi v ječah kakor tudi po cesti. Primer tega je umor znanega jugoslovanskega komunista Arse Jovanoviča. Zverinski način s katerim se postopa v Jugoslaviji pri uničevanju hrabrih borcev, ki se borijo za komunizem — se lahko primerja edino le z divjaško krutostjo fašističnih hitlerjevcev ali rabljev Tsalda-risa v Grčiji in Francota v Španiji. Dočim jugoslovanski fašisti izganjajo iz partijskih vrst komuniste, ki so zvesti proletarskemu intemacionalizmu ter jih obenem uničujejo — istočasno pa široko odpirajo vrata Partije kulakom in buržujem. Kot posledica fašističnega terorja, ki ga je sprožila Titova banda proti zdravim silam Komunistične partije Jugoslavije, se nahaja vodstvo jugoslovanske komunistične partije izključno v rokah vohunov in morilcev, najetih plačancev imperializma. Komunistične partije Jugoslavije so se polastile protirevolucionarne sile, ki delujejo v imenu Partije z zlorabo. Znano je, da se buržoazija že več časa poslužuje že starih metod, s katerimi si pridobiva svoje vohune in provokatorje iz vrst strank delavskega razreda. S takimi sredstvi skušajo imperialisti razbiti notranjo enotnost delavskih partij in jih podvreči svojim naklepom. V Jugoslaviji jim je to tudi uspelo. Fašistična ideologja, fašistična, bodisi notranja kakor tudi zunanja politika Titove klike, ki je popolnoma podvržena tujim imperialističnim krogom — so izkopale prepad med kliko Tito-Rankoviča, fašistov in vohunov in med osnovnimi interesi jugoslovanskih narodov, ljubiteljev svobode. Zaradi tega povzroča protiljudsko delovanje in izdajstvo Titove klike vedno močnejši odpor, bodisi komunistov, ki so ostali zvesti marksizmu-leni-nizmu, kakor tudi delavskega razreda in med delovnimi kmeti Jugoslavije. Upoštevajoč ta neizpodbitna dejstva, ki potrjujejo, da jeje izvršil prehod Titove klike v fašizem in v tabor mednarodnega imperia- lizma — smatra Informacijski urad komunističnih partij: 1) Spijonska skupina Tito, Rankovič, Kardelj, Djilas, Pijade, Gošnjak, Maslarič, Bebler, Mrazovih, Vukmanovič, Koča Popovič, Kidrič, Neškovič, Zlatic, Velebit, Koliščevski in drugi, je sovražnik delavskega razreda in kmetov ter sovražnik narodov Jugoslavije. 2) Ta Spijonska skupina ne odraža volje narodov Jugoslavije, marveč edino le voljo anglo-ame-riških imperialistov in je zaradi tega izdala interese dežele ter likvidirala politično neodvisnost in gospodarsko avtonomijo Jugoslavije. 3J « Komunistična partija Jugoslavije», v svojem sedanjem sestavu, ker je padla v roke sovražnikov ljudstva, morilcev in vohunov, je izgubila pravico rui-zivati se kot komunistična partija, marveč je to edino aparat, ki izvršuje vohunske naloge klike Ti-ta-RankoviČa-Djilasa. Zaradi tega smatra Informacijski urad komunističnih partij in delavcev, da je borba proti najetim vohunom in morilcem Titove kli-ke-mednarodna dolžnost vseh komunističnih in delavskih partij. Za komunistične partije in delavske partije je obvezno, da pomagajo na vse načine delavskemu razredu in delovnim kmetom Jugoslavije, ki se borijo, da bi zopet privedli Jugoslavijo v tabor demokracije in socializma. Predpogoj za povratek Jugoslavije v.redrigjistični tabor pa je aktiva bo revolucionarnih ele- mentov, bodisi v notranjosti kakor tudi izven partije, za prerojenje revolucionarne in dejansko komunistične partije Juaoslavije, take partije, ki bo zvesta marksimu-leninizmu, načelom proletarskega internacionalizma, ki naj se bori za neodvisnost Jugoslavije od imperializma. Jugoslovanske sile, ki so ostale zvzste komunizmu nimaio možnosti, da bi zavzele odprlo stališče proti kliki Tito-Rankoviča in to zaradi zverinskega jašističnega terorja. Prav zaradi tega so bile prisiljene, da v borbi za zmago komunizma povzamejo isto pot, ki so jo vzeli komunisti tistih dežel, kjer jim je pot legalnega dela zaprta. Informacijski urad izraža trdno prepričanje, da se bodo med delavci in kmeti Jugoslavije našle sile, ki bodo zmožne zagotoviti zmago nad vohunsko kliko Tito-Ranko-vič, vzpostavit eljico buržoazije,— da bo znalo delovno ljudstvo Jugo- slavije, pod vodstvom delavskega razreda, vzpostaviti zgodovinske pridobitve ljudske demokracije, ki si jih je pridobilo s ceno težkih žrtev in junaške borbe jugoslovanskih narodov, ter da bo ponovno povzelo pravo pot graditve socializma. Informacijski urad smatra, da je za komunistične in delavske partije ena izmed najvažnejših nalog ta, da se na vse načine ojača v njihovih vrstah revolucionarna budnost, da se razkrinkuje in iztrebi buržoazno nacionalistične elemente in agente imperializma. Čeprav se ti zakrivajo s katero koli zastavo. Informacijski urad priznava, da je treba ojačati ideološko delo v komunističnih in delavskih partijah, vzgojo komunistov v duhu zvestobe proletarskemu internacio-nalizmu, v duhu nespravljivosti do katerega koli popuščanja v načelih marksizma-leninizma, v duhu zvestobe do ljudske demokracije in socializma.