t

DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 307
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, DECEMBER 31 ST, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameri- | ških naselbinah
ZAHVALA
SLOVO IN PRIHOD
Tako dobro je uspela priredi-! tev naše šolske mladine, ki se Izbira v Slovenski šoli na Holmes I "Prosveta," glasilo S. N. P.1 Ave., da se mi še danes dozdeva,J Jednote, poroča v svoji uradni da sem sanjal sladak sen. Kaj j številki: Na inicijativo glavne-; mi mari delo, trud — ob kroni ga upravnega odseka je glavni lega uspeha svojih učencev je odbor S. N. P. Jednote z veči- pozabljeno vse! Ne morem si no glasov zaključil, da z novim , kaj, da se ne bi na tem mestu zaletom odpade sobotna 'številka hvalil vsem, ki so na katerikoli Prosvete in list se reducira (zni-: način pripomogli do tako veli-ža) na šest kolon dnevno. So- častnega uspeha. Predvsem iz-botna številka odpade takoj pr- rekam zahvalo svojim učencem vi teden v januarju, zmanjšana'in učenkam toli za trud, kolikor oblika pa pride čim prejme ti- za požrtvovalnost in zanimanje, skarna potrebni papir. Na pod- predvsem pa za vzorno zadrža-lagi te redukcije (znižanja) od- nje in red tekom prireditve, pade ena uredniška moč in Iskrena hvala vsem rediteljem, • zmanjšani; bodo tudi upravniški ki so mi bili prideljeni, kajti stroški. S tem bo Prosveti pri- brez njih sodelovanja gotovo ne hranjenega okrog $150 do $175 bi bil zmogel sam poverjene mi tedensko ali okrog $4500 v še-j naloge. Hvala slovenskega sr-stih mesecih. Ta ukrep je le za- j ca g. Ivanu Zormanu in g. Mi-časen in velja do konvencije, lanu Slaje-tu za iskrene in bo-Kaj pride potem je odvisno od drilne besede priznanja sloven-kon venci je in predvsem od eko- j ski šoli kakor tudi meni same-nomskih (gospodarskih) raz- mu, kajti njiju besede mi bodo mer v deželi. Odbor je uvidel, | vodnik k še intenzivnejšemu deda mora nekaj storiti, da se de- lovanju v bodočnosti. Iskrena ficit zmanjša, ki je v zadnji po- hvala vsemu občinstvu, ki je polovici tega leta. zelo narastel. zabilo ta dan všega drugega, ter Naročnike, ki bodo prikrajšani j posvetile vsa svoja srca temu j na čtivu prihodnje mesece, pro- našemu slavlju, naši mladini !—
simo, naj potrpe. Nekaj moramo žrtvovati v tej kritični dobi, med tem pa upajmo, da nadomestimo to prikrajšanje čim se izboljšajo razmere . . .
V Chicago je umrla za pljuč-
Marijan Urbančič.
Na novoletni dan
Predsednik Hoover bo najbrž vetiral postavo za svobodo Filipinov
Skupna društva fare sv. Vida priredijo na novoletni dan, v nico Mildred Jordan, rojena nedeljo, 1. januarja, prijetno in ! Schiller, stara 22 let,- Rojena je . zanimivo ttemačo zabavo in si-bila v Kansašu in zapušča dru- cer v prostorih pod novo cerkvi-žino. In v bolnišnici Oak Fo-jj0 sv> yj^a. Pričetek zabave je rest, Chicago, je umrl rojak An- ,cb 7:30 zvečer. Servirala se bo ton Mohorič, ki zapušča ženo in prav okusna večerja za samo 50 sina.	centov, po večerji pa bo tombu-
V Red Lodge, Montana, je ja in igranje s kartami ter dru-umrl za rakom rojak Matt Ko-|ga zabava. Vsi prijatelji fare vač, star 43 let, doma iz št. Ru- so prijazno vabljeni k tej zaba-perta na Dolenjskem. V Ame- v;_
riki je bival 22 let. Zapušča že-j	_n_
no, dva sina in dva polbrata, p0zabljiv pa prijazen enega v Wyomingu, enega v Co- Lanskega leta v juliju mesecu loradi.	; je bil v Painesville, Ohio, areti-
_ o -	ran 0(j gerjfa neki naš rojak, za
Petja na radio	katerega je uredništvo "Ameri-
Sporoča se nam, da bo v pon- [ ške Domovine" ,'takoj posredo-deljek, 2. januarja ob 10:15 zve-|valo Dotični je moral plačati čer pela na WGAR radio posta- j tedaj večj0 svoto denorja v ji Mrs. Frank Mervar, naša painesville. Uredništvo se je Ivanka. Mrs. Mervar je solisti- tedaj pr j tožilo pri šerifu, Mr. nja na American Legion pro- james Moloney, v Lake county, gramu. Govorila bo tudi Mrs. j0hi0) toda nismo prejeli odgo-Lester Merritt, državna pred-jvora_ yčeraj je pa dospelo pi-sednica American Legion. Mrs. gmo od >šerifa Mr> Moioneyai v Mervar bo spremljala na piano katerem se opravičuje, ker ni
Miss Irma Kalanova. Ali bo do voljeno kaj slovenskega zapeti, Mrs. Mervar? Poskusite, sicer vas bomo pa vseeno radi poslušali.	; t
Mala podjetja
takoj upošteval našega pisma, da ga je nekam založil, toda bo prišel te dni v Cleveland in bo izročil dotičnemu rojaku svoto, ki jo je rojak plačal v Painesville. Mi smo vedeli, da je Mr.
Tekom zadnjih dveh let je Moloney mož na mestu, in roja-zrastlo v Clevelandu stotine ma- ku pa, ki bo dobil denar vrnjen,
lih podjetij, ki so zelo zaposlje-na. Ta mala podjetja dobivajo naročila, ker velika podjetja slednjih ne morejo sprejeti radi ogromnih "over-head" stroškov. In vsa mala podjetja precej dobro uspevajo. Prepričani
bo tudi prav prišel, ker je že dve leti brez dela. Thank you, Mr. Moloney!
Bo resigniral
Major John Berry, predstojnik clevelandskega zrakoplovne-
NAŠE NOVOLETNO VOŠČILO
34 let je poteklo, odkar je izšel prvi slovenski časopis v Clevelandu pod naslovom "Narodna Beseda." In slovenski dnevnik "Ameriška Domovina," kot naslednik prvega slovenskega časopisa v Clevelandu, preide jutri v 35. lete svojega obstanka. Uredništvo kot naročniki so imeli v teh letih dobre in slabe čase, toda medsebojno smo se vedno dobro in lojalne razumeli. Težko je dobiti časopis, ki ima tako zveste naročnike kot jih ima "Ameriška Domovina." Z jutrajšnim dnevom stopamo v novo leto 1933, potem ko se bomo nacoj poslovili od krutega, rekli bi, skoro najslabšega leta v zgodovini slovenske metropole. Ob prestopu iz leta 1932 v leto IS33 potrebujemo vsi skupaj poguma, vere in optimizma. In ko vam cb zatonu lpta 1932 pošiljamo novoletne pozdrave, si ne moremo kaj, da se vas ne bi vseh skupaj spominjali z globoko hvaležnostjo za vse, kar ste nam dobrega storili v letu 1932. Kaj ima leto 1933 za nas, ne moremo povedati, imamo pa najboljše upanje, da bo boljše. Z značaj-nostjo, pogumom, lojalnostjo in medsebojno pomočjo bomo vztrajali. Da bi bilo leto 1933 zdravo, plodonosno v vseh ozirih, da bi bil vaš zaslužek dostojen za vaše življenje, da bi napredovali povsod, to vam želi vaš slovenski dnevnik "Ameriška Domovina."
James Debevec Louis J. Pire Victor Knaus
Mlada žena skrivnostno umorjena
... • ga pristana, ki je eden najbolj-pa so, da ko se časi zboljsajo,, m ^ ^^ ge odpwedal
bodo velike industrije zopet lah- , glužb. Jn stopi odpoved y krg_
ko ceneje poslovale, m konec bo pogt 1(J januarja Preveč dela
malih podjetij.
Preveč liberalno
Mr. Boic-Boyd, državni po-stavodajalec, se je izjavil, da so postave glede likvidacije posojilnih in stavbinskih društev v državi Ohio zelo liberalne napram posojilnicam, toda malo liberalne napram vložnikom, ki v času največje krize ne morejo do svojega denarja. Najbrž se bo državna postavodaja tozadevno pečala s predlogom, da se postave nekako harmonizira tako, da bodo imeli tudi vložniki nekoliko besede.
navaja Berry kot vzrok. Njegovo mesto ne bo nadopolnjeno, in si bo mesto letno prihranilo $4800.00.
Listnica uredništva
Mrs. Rozinka, Eveleth, Minn. Hvala lepa za ponudbo, toda oprostite, dobili smo jih nekako 30, kar bo zadostovalo za en čas. Lep pozdrav.
Popravek
Predsednik društva sv. Alojzija v Newburgu je Mr. Domen Blatnik in ne J. Blatnik, kot je bilo poročano. Prosimo opro-
Ob eni uri popoldne včeraj se je odpeljala 26 letna Mrs. Ruth Steese, iz urada Družbe za slepce, katerega knjigovodkinja je, da vloži denar družbe na banko, ki se nahaja na 57. cesti in Euclid Ave. Dospela je tja pet minut čez eno uro, in banko je zapustila deset minut čez eno. Naložila je $1,390.00 družbenega
denarja, in pri sebi je imela
$191.00 svojega denarja. Ob
1:50 minut včeraj popoldne pa so že dobili njeno truplo mrtvo
v 14 milj oddaljeni vasi Beach-wood, ob Shaker bulevardu.
scenja
Washington, 30. decembra.— Poslanska zbornica je sprejela včeraj konferenčni dogovor senata glede svobode Filipincev s 171 glasovi proti 17, in postava, glasom katere postanejo Filipin-ci svobodni in neodvisni tekom 10 let, je bila poslana predsedniku Hoover ju v podpis. Voditelji v kongresu so pa prepričani, da predsednik Hoover ne bo podpisal postave za svobodo Filipincev, pač pa jo bo prepovedal. Hoover je mnenja, da bi pomenilo osvobojenje Filipincev ne le nesrečo za Ameriko, pač pa za Filipince same. Hoover trdi, da pomeni neodvisnost Filipincev popolen gospodarski polom za Filipinsko otočje, in če vlada ne more dobivati davkov, tudi poslovati ne more. Velik prijatelj Hoover j a v poslanski zbornici kongresa, kongresman Un-dtrhill iz Massachusetts, se je izjavil: "Ta postava za svobodo Filipincev pomeni ogromno krivico za Filipince. Postava je nepoštena, nekrščanska, barbarska in povzročila bo več gorja na svetu, kot si moremo danes predstavi j ati." Nova postava ! določa, da morajo Filipinci tekom 10 let dobiti svojo lastno 'vlado. Tekom prihodnjih deset let se sme pripustiti le 50 Filipincev na leto v Zedinjene države, in ko bodo Filipinci imeli neodvisnost, pa bo naseljevanje v Zed. države prepovedano. -o-
Influenca se širi
Iz Washingtona se poroča včeraj, da je zadnji teden in tekom prvih dni tega tedna influenca zopet začela se širiti med ljudmi. Tekom preteklega tedna je bilo sporočenih zdravstvenim urodom v 87 ameriških mestih 48,788 slučajev influence, napram 37,112 slučajem prej. Države Ohio, Pennsylvania in Kansas so najbolj prizadete. 1123 oseb je umrlo radi influence pretekli teden, dočim jih je teden prej umrlo samo 807. Iz mnogih krogov se po-jroča, da je narastlo uživanje i žganja, od česar mnogi ljudje |pričakujejo, da se ohranijo pred ,influerico.
Smrtna kosa
Včeraj ob 8. uri zjutraj je preminul po osem mesecev trajajoči bolezni rojak Frank Pajk, po domače špan, star 51 let. Doma je bil iz fare Trebnje na Dolenjskem, odkoder je prišel v Joseph Novak, 3590 E. i47th' Ameriko pred 27. leti. V Cle-St, ki se je ondod vračal z lova ve andu zapu8*a soprogo Ljud-proti domu. Novak je sporočil « t?" hčerQke;. Ka^rmo' maršalu v Beachwoodu in obve- Pavh™> Mary ™ Soljo, dY* f
ščena je bila tudi elevelandska ™' Fra»ka Stanley' brata policija	Antona in sestro Mary Vmsek.
ZAUPAJTE MU Francija posojuje Avstriji,
ne plača Ameriki. Oster boj v parlamentu
Paris, 30. decembra. Frau-
Mr. Boic-Boyd, naš prvi jugoslovanski državni poslanec v državi. Ohio, odpotuje v ponde-ljek v Columbus, Ohio, kjer drugi dan pričnejo z zasedanjem v coskemu m i n isterskemu pred-državni zbornici. Mr. Boič nam sedniku Boncourju se je posre-je sporočil, da bo ob vsakem ča- čilo danes, da je pregovoril zbor-su vesel, ako dobi od vas to ali nico poslancev, da je dovolila ono sporočilo in vaše želje, kaj $14,000,000 posojila avstrijski bi se moralo narediti v državni zbornici, dočim je pred 15. dne-zbornici. Sedaj, ko imamo svo- vi ista zbornica odklonila plača-jega zastopnika v državni legi- ti Zedinjenim državam obresti slaturi, se lahko z zaupanjem na dolžno svoto. Ob tej priliki obračamo do njega, tako posa- je neki poslanec pravilno pri-mezniki kot društva. Mr. Boič pomnil, da želi, da bi tudi Av-bo s svojo naravno prijaznostjo,1 strija odklonila plačati obresti zmožnostjo in vplivom vam lah- na dolg, kakor je to Francija ko marsikaj pomagal, svetoval naredila napram Zedinjenim drill sicer storil dobro. Mr. Boič žavam. Ministerski predsednik je Hrvat, toda iskren prijatelj1 Boncour se je izjavil, da je po-slovenskega naroda, kakor je tu- sojilo potrebno za stabilnost Ev-di zaveden Hrvat. Njegov na- repe. Za posojilo avstrijski re-slov od 2. januarja noprej bo: publiki je glasovalo 387 poslan-Mr. Wm. M. Boyd, House of Re- cev, proti 187. Z enako večino presentatives Columbus, Ohio, in številom glasov je bilo od-Obrnite se vselej s polnim za- klonjeno plačilo obresti Zed. državam. Poslanec Marlin se je izjavil: Našim prijateljem in
upanjem na njega.
-o—
Ne bo lista
zaveznikom smo odklonili plačilo obresti na dolg, našim bivšim V nedeljo in pondeljek, 1. in sovražnikom pa posoju jemo 2. januarja, bo urad "Ameri- ogromno svoto. ške Domovine" ves dan zaprt. V pondeljek list ne izide. Prihodnja številka bo izdana v torek 3. januarija.
Zločinec ali zločinci so trikrat ustrelili v glavo svoje žrtve, in tudi oči so ji zavezali z neko cunjo, kakoršnja se rabi nalašč za brisanje avtomobilov. Denar so ji vzeli, in na mlado žensko
V starem kraju zapušča dve sestri. Ranjki je bil član društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na 701 E. 159th St. pod vodstvom August F. Svetek, v pondeljek, ob 8:30 zjutraj v cerkev sv. Marije in
je bil tudi narejen poskus posil- J	„ ., . ,.vX
stva, toda kot je izjavil koroner,' P°tem na f™ * p???alli^ do dejanja ni prišlo. Njeno ,■IslJreno sozalje pnzadetl druzl" spodnje perilo je bilo odstranje- m"
no. Najbrž so bili prepodeni. j Mrs. Modic v bolnici Ko so dobili truplo, je bil ra-1 v^raj je bila odpeljana
diator avtomobila še gorak, in
Mount Sinai bolnico Mrs.
v
Kata-
Mrs. Steese se je vozila v rjav- tudi ženska je bila še gorka.rina Modic> soproga poznanega
Kako so mogli zločinci od 1:10 slovenskega trgovca Mr, Josip do 1:50 prepeljati po silno pro- Mcdica, 315 E. 156th St. Pod-metni Euclid Ave. 14 milj daleč ,vreči se bo morala operaciji.
Skupna društva
Na seji skupnih društev fare sv. Vida so bili izvoljeni za prihodnje leto sledeči uradniki: Kraljica bo izvoljena predsednik Frank Perme st„ Nocoj večer se vrši v mestnem Podpredsednica Mrs. Julija Bre-avditoriju velika plesna veselica zovar' tajnica Miss Eve Peter-z vaudeville predstavo. Priredi 'in> zapisnikar Louis Rozman, jo Woodmen organizacija, ka- Pomožni zapisnikar Joseph Per-mor spada tudi več slovenskih Par> blagajnik Frank Majer, po-društev. Mrs. Josephine Seelye možni blagajnik John Hrovat. iz Kressetove družine na Addison ! Nadzornik :i Jos. Meglič, An-Road, bo mogoče zmagovalka v tho»y J- Fortuna, Frank Bogo-kontestu, ki se je vršil za ono v,'č> vratarica Mrs. Frances Ka-dekle ali ženo, ki proda največ sunič- Društvo zboruje vsako vstopnic. Zmagovalka bo kro- !četrto sredo v mesecu v stari šo-nana za kraljico večera in do-ili sv- Vida ob 8. uri zvečer.
bi lepo nagrado. Mrs. Seelye je i Yest iz domovine članica društva St. Clair Grove, | Joseph Novak, 14916 Hale št. 98. Pričakuje se velike ude- Ave., je dobil vest iz domovine, težbe.	v : da mu je umri C5e Blaž Novak,
Vest iz domovine v vasi Brezina, p. Brežice ob Sa-Dobro poznani rojak Frank ;vit Ranjki je bil star 78 let. Česnik iz Prosser Ave., je dobil j Zapušča soprogo in dva sina v iz domovine, vest, da mu je pre- starem kraju, v Ameriki pa tri minul oče Jakob česnik ,doma v Sine. Bodi mu lahka domača Palčjem pri Postojni, v starosti zemlja! 78 let. V stari domovini: zapu- ' ' ' Zadušnica sca ranjkr.soprogo Francisko m! y nedeljo, 1. januarja, ob 7. dva sina ter dve hčeri, tukaj pa uri 2jutraj se bo brala sv. ma-sina Franka. Bodi pokojnemu ;ga za pokojnim Antonom Lapuh, lahka domača gruda!	,jn sicer v cerkvi sv Kristine, ob
Na Silvestrov večer priliki 3. obletnice njegove smr-Silvestrova veselica se bo vr- ti. Prijatelji ranjkega so proše-•šila pri fari sv. Kristine na Sil- „1, da pridejo v obilem številu, vestrov večer, začetek ob 8. uri i
in trajala bo, dokler ne pride I Pozdrav Mr. Lavrkhu novo leto. Veselica se vrši pod Mr- Wm- B- Laurich, pravni pokroviteljstvom Krožka sv. svetovalec J. S. K. Jednote, lepo Kristine. Igral bo Eddie Simms Pozdravlja za Novo leto uredni-in njegov orkester. Ob polnoči štvo- Prav lePa hvala< William, se vprizori odhod starega in pri-1in vračamo enako iskrene p?-hod novega leta. Prijazno ste zdrave' vabljeni!	'	V New York
Za naše reveže	August Kollander se je
Jugoslovanski progresivni podal v New York, kjer bo med klub je na seji določil vsoto $40,! prijatelji pričakal Novo leto. da se kupi živeža revnim druži- Povrne se v sredo. Za Časa nje-nam. Mr. Mike Belanich je da- gove odsotnosti se nahaja v ura-roval 14 košar jestvin za Božič du poznani Mr. Steve F. Pirnat. revnim, ženski demokratski klub	Hvala iskrena
iz Euclida pa deset košar.	Mr. Anton Mahne iz Chishol-
Zadušnica	ma> Minnesota, pošilja lepe po-
V pondeljek, 2. januarja, se'zdrave za Novo leto in želi mno-bo brala sv. maša zadušnica za go uspeha. Prav lepa hvala, ranjko Frances Vesel, in sicer v Tone, in želimo ti enako vse naj-cerkvi sv. Kristine, ob 9. uri do-;boljše! poldne. Prijatelji in sorodniki! 63 lat na samomorilka
kasto-rdečem Hudson avtomobilu. Vsa znamenja kažejo, da se je nekdo spravil v njen avto ob času, ko se je nahajala v banki, in ko se je vrnila k avtu, jo je zločinec moral prisiliti, da je peljala, kamor ji je zapove-dal. Truplo umorjene mlade ženske je našel ob 1:50 popoldne
mlado ženo, jo umoriti, okrasti in zbežati brez vsakega sledu je
Je prevzel trgovino
John Gerlica je kupil groceri-
skoro nemogoče misliti. Edina jo in mesnico od Mr. Fred Jaz-sled, ki jo ima policija, je dotična beca no 1561 E. 49th St. Pri-cunja, s katero so zločinci žrtvi j poročamo trgovino našim gospo-zavezali oči.	'dinjam.
ranjke so naprošeni, da se udeležijo.
Iz Conneaut, Ohio
Nickel Plate železnica naznanja, da bo v svojih delavnicah v Conneaut, Ohio, upeljala za 275 mož delo za dvajset dni.
* Al Smith je bil včeraj 59 let star.
Mrs. Stella Kingsbury, 63 let stara, se je ustrelila sinoči v stanovanju v Garfield Heights. Vzrok je slabo zdravje.
Državljanska šola
S poukom v državljanski šoli na 55. cesti in St. Clair Ave. se zopet začne v četrtek, 12. januarja.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pofitl, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5,50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošli jatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3d, 1879.
No. 307, Sat., Dec. 31st, 1932
Leto 1932 gre v večnost
Današnja številka je 307. v letošnjem letu, katerega s to številko zaključujemo. Tekom leta so dobili naši naročniki potom dnevnika "Ameriška Domovina" nekako 1,400 časopisnih strani berila, večinoma berila, dobrega, poučnega in zabavnega berila, kajti oglasi tvorijo komaj 22 odstotkov vsebine v dnevniku, dočim znaša vse ostalo berilo 78 odstotkov Časopisnega materiala, ali več kot tri četrtine.
Ako bi se ves letnik dnevnika "Ameriške Domovine" zvezal v eno samo knjigo, bi ta knjiga obsegala nad 6,000 strani, 12 palcev dolgih in 9 palcev širokih. V tej ogromni knjigi bi dobili 14 kompletnih romanov, katerih vsak posamezni bi vas veljal najmanj $1,00, in največkrat $2.00, dobili bi nad en tisoč zanimivih slik, poleg vsega druzega berila. Taka knjiga bi bila pač vredna med brati več kot $50.
Toda za malenkostno svoto $5.50 za celo leto dobivate vsak dan v svojo hišo dnevnik. Naročnina je neverjetno poceni in malenkostna, cenejša kot vsaka druga življenjska potrebščina, tako poceni, da se je čuditi, kako morejo slovenski časopisi, ki imajo le neznaten del oglasov, pri taki naročnini sploh izhajati. Sama naročnina bi morala vsak list uničiti v kratkem času.
ln vendar je slovensko časopisje v Ameriki najboljši prijatelj našega naroda, najboljši informator javnosti, vedno pripravljeno delovati za našo kulturo, napredek, za naše organizacije, društva in narodne zavode. In od strani občinstva se neprestano stavijo na časopisje vse mogoče zahteve, katerim to časopisje rado ugodi, dasi dostikrat ne vidi najboljše volje od strani onih, ki zahtevajo ugodnosti, da tudi po svojih močeh pomagajo časopisju.
Tekom letošnjega leta menda nobenemu časopisu slovenskemu v Ameriki ni bilo postlano z rožicami, kot sploh še nikdar prej ni bilo. Bolj kot prej se čujejo pritožbe od strani upravnikov listov, da naročniki ne plačujejo naročnine. Mnogo jih je, ki se oglašajo in zahtevajo, da se jih počaka, češ, da kadar začnejo delati, bodo vse poravnali. Mi zaupamo poštenosti ogromne večine našega naroda, da bo v resnici tako naredila, toda kaj bo časopisje med tem naredilo, je pa drugo vprašanje.
Naše časopisje nima nobenega kapitala, da bi v suhih letih se preživljalo iz že prej navedenega vzroka, ker je naročnina tako nizka, da se čudimo, kako je sploh mogoče izhajati. In če ni denarja na strani, ne morete kupovati papirja, črnila, ne morete plačevati delavcev-tiskarjev, in kompasi i je, ki imajo kapital, ne dajejo ničesar na posojila, pač pa mora biti blago ob času plačano, a ravno tako tudi tiskarji, ker se sicer sami ne bi mogli preživljati. Kje bi vse to slovenski časopis vzel, ako bi moral čakati naročnike po tri leta za naročnino, to je znano Bogu v nebesih, nam ne!
V teh skrajno kritičnih časih je "Ameriška Domovina" hvaležna, da ima še kolikor toliko lojalnih naročnikov, ki zvesto plačujejo naročnino. Jih je pa tudi nekaj stotin, ki bi lahko plačali, toda odlašajo do skrajnosti. Na te apeliramo na koncu leta, da poravnajo svoje dolgove, saj je naročnina tako nizka, da jo zmore sleherni, ki le hoče.
Brez dnevnika bi bila vaša hiša mrtva, nepopolna, prazna in pusta. Ne samo, da vam dnevnik prinaša dnevne novice iz vsega sveta, obenem vas seznanja tudi z vsemi vašimi oddaljnimi prijatelji in znanci, katerih dopise prinaša, dnevno dobite lepo merico zabave, ker človek od same resnosti tudi ne more živeti, ako neče zboleti, dnevno dobivate poučne članke in zraven lepe in zanimive povesti in romane. Skratka, časopis je za vas vreden letno $50.00 in v mnogih slučajih še veliko več.
"Ameriška Domovina" bo tudi v novem letu sodelovala z vami in pomagala v mnogih ozirih, da vam bo laglje tekla pot skozi življenje in da se bo udejstvovala pri vseh kulturnih zadevah in dogodkih, ki prinašajo korist in napredek našemu narodu.
mer. Od njegovega dela že imamo korist stanovalci Euclida. Klub se je zavzemal radi prevelikih računov za vodo in plin. Odbori kluba so se zavzeli tam, kjer se je zavzeti potreba, šli so v mestno hišo in so tam protestirali, dokazovali, da so računi preveliki, da tega in tega potreba ni in da je mnogo stvari potreba za stanovalce kar stanovalci nimajo, namreč: avto bus in druge ugodnosti.
Koliko je stvari, kjer se troši denar, ki bi se lahko prihranil. In koliko bi se lahko storilo več za stanovalce Euclida, če bi se organizirali v grupo za protek-cijo svojih domov. Toda dokler bomo prepuščeni samim sebi in se ne bomo organizirali, dokler bodo uradniki mesta sami določali kar bodo hoteli ne da mi povemo kaj nas teži, bomo podobni nespametnim ljudem, ki si v bolezni nočejo pomagati do zdravja. Uradnikom mesta se ne sme zameriti, pač pa je kriva naša brezbrižnost in naša medsebojna needinost. Ne s pojedinami in veselimi družbami si ne bomo pomagali do boljšega stanja, marveč z delom in sicer z delom kot ga vrši naš Jugoslovanski Progresivni Euclidski klub.
Na seji kluba v sredo večer se je zopet določilo več zelo potrebnih načrtov, katere naj klub izvršuje. Prva zadeva je, da klub skliče shod vseh stanovalcev naše okolice k predavanju kako pomagati lastnikom hiš in domov.
V ta namen se je določilo da se vrši; shod v Noble High.šoli vogal St. Clair Ave. in Babbitt Rd. in sicer v sredo 11. januarja zvečer Na shod je povabljen govornik Ohio State Home Owners Ass'n., da bo razložil namen in pomen omenjene organizacije. To bo gotovo zanimivo za vsakega stanovalca naše okolice in je pričakovati velike udeležbe. Klub je tudi sklenil, da pristopi v omenjeno družbo, da bi na tak način skušal dajati kak šno pomoč prizadetim stanovalcem.
Stanovalci mesta Euclida naj vedo, da je cilj našega kluba samo namen, da kar mogoče stori za prizadete v naši okolici in da varuje na vseh straneh lastnike zemljišč pri davkoplačevanju. član kluba je lahko vsaki, če more plačati 10 centov mesečno, ako ne more je prost. Klub je pomagal s svojimi prispevki že mnogim siromakom v okolici.
Ker je bil dosedanji odbor vsestransko delaven, ga je na glavni seji članstvo enoglasno izvolilo še za v bodoče sodelovanje in vodstvo kluba.
A. G., član kluba.
DOPISI
Iz bele Ljubljane.—Nekaj o. Ko se je vršil v Clevelandu Progresivnem J u goslovanskem. jugoslovanski dan in so govor-klubu v Euclidu. Zdi se mi, da niki posegali nazaj v zgodovino zelo malo stanovalcev Eucli- jugoslovanskega naroda, je izreka ve o zgoraj imenovanem klu-jkel neki sivolasi starček: "Svo-bu. Obstoja že več let, aktiven' boda naroda se ne pridobi s pes-je in cilj tega kluba je vreden, j mirni in glasbami sedeč krog da se ga malo opiše in priporo- i mize in pojedin, marveč s trplje-či stanovalcem nove Ljubljane njem in bojem." Prav tako lah-in okolice.	j ko rečemo o vseh drugih skupi-
Imamo sicer vsakovrstne kluJ"ah' k! jih imamo v »a«elbini, be, ki imajo svoje cilje in načr-!da ,s? brez+ p«na',da bl nam te. Eni se zanimajo za eno, dru-lf0^ stanje' da bl nam/az: gi za drugo stvar, naj bo dra. I^ememla bremena, razun, da si
matika, petje ali šport. Vred- P0mafam0 z dfJom 111 °rgamza-nost vsakega kluba se meri v de-!C,J0'.kl Cll> m name1n'. kl "
lu in cilju. Delo in cilj našega!
resnici dela in bori tam, kjer je
kluba pa je dalekosežen in vre-!dela in boja potreba-den, da bi bil član tega kluba Poznam delo Jugoslovanskega vsak stanovalec iz okolice, osobi- ] Progresivnega kluba. Ves čas to pa/še če je posestnik ali dav-jod ustanovitve je bil Klub na koplačevalec.	delu za zboljšanje tukajšnih raz-
t Pokojni John Rus
Ako imate prijatelja, ki ga dobro poznate in ko ta prijatelj umre, se takrat gotovo spomnite na njegove vrline in na druge dogodke iz njegovega življenja, s katerim ste večkrat prišli v dotiko v družbi.
Kot svojega prijatelja se prav dobro spominjam njegovega značaja najbolj pa ob času praznovanja praznikov. Prazniki so bili njemu svetost in radost. Vselej, kadar sem ga v praznikih srečal, je gorel veselja in navdušenja. Vselej so prešle v govorici njegove besede na domovino in na tiste čase, v katerih so bila srečna mlada leta. Službe božje so mu bile nad vse prva zadeva in važna dolžnost. Pri vsej težkoči radi težkih del, je bil vseeno vedno veselega duha in biti v njegovi družbi je bilo veselje in kratkočasje. Poštenost in vljudnost so bife njega vrline, vsakega je spoštoval, z vsakim se rad razgovarjal. Dokler je bil še v dobi zdravih let, se je zelo zanimal za društveni živel j in bil dolgo let društveni uradnik, sej društva se je vedno udeleževal.
Tako lahko trdim, da je vršil svojega stanu in poklica kot navaden delavec in trpin vse dolžnosti in da je zapustil lep zgled mnogim, ki so ga poznali
v naselbini. Tudi v časopisih se je rad oglasil in tako dal izraza svojega duha navdušenja ob godovih in praznikih.
Naj med nami ostane spomin na take pijonirje. Naj ne bodo takoj po sprevodu pozabljeni! Premalo jih je in prerano izginjajo od nas, ohranimo jih v spominu in se jih spomnimo večkrat, ko se spominjamo umrlih. "Dobra in sveta je misel moliti za umrle." Naj po dolgem trpljenju sedaj počiva v miru v Bogu John Rus! Družini pa milo sožalje. Prijatelj. -o-
Ob koncu leta
Po malem, toda sigurno se pomika naša zemeljska obla okrog solnca, in ker naredi to velikansko daljo v 365 dneh, zato je civilizacija določila to dobo kot merilo enega leta. Da, leto izgine, vse mine po zakonih narave se mora do pičice vse izvršiti, bodi dobro ali slabo. Priletni starci si gotovo želijo, da bi bila ta leta veliko daljša; mladi zopet hrepenijo, da bi čimprej odrasli v fante.
Ob zaključku leta sklepajo trgovci svoje račune; veseli so, ko zaznamujejo dobiček v preteklem letu, obratno pa zopet potrti in v skrbeh, ako so finančno nazadovali. Bodi si eno ali drugo, vendar ob novem letu seže prijatelj prijatelju v roke ter mu želi veselo novo leto. To je stara priljubljena navada menda med vsemi narodi sveta.
Depresija, katera tare vse narode sveta, nam krati prisrčno veselje, katero smo občutili prejšnje čase, ko smo še srečni in zadovoljni prinašali "pede" iz tovarne. Tudi smo se veselili praznikov in nedelj, ker smo si želeli počitka. Sedaj pa je dan dnevu enak. Po polževo gredo dnevi, meseci in leta, nesrečne depresije noče in noče biti konec.
Izobraženi ljudje imajo navado, da prav radi delajo oblube, to je zaznamujejo si glavne njih napake ter se nekako zaro-tijo, da se bodo teh napak v prihodnjem letu vzdržali. To je priporočljivo, ampak malokje izvedljivo, posebno kar se tiče pijače in pa kajenja. Ob koncu leta radi pogledamo malo v naš zapisnik, kjer zapisujemo vse naše važne dogodke v preteklem letu. Ti dogodki so pa pisani tako obupno in strahotno zadnje leto, da je boljše, da človek ne posega v preteklost. Tudi poročilo o izdatkih in dohodkih je žalostno. Že tri leta nima pisec teh vrstic nobenega finančnega štetja v svojem zapisniku, samo ničle. Torej je v resnici najboljše, da se te beležke teh mučnih let obsodi na smrt ter jih kratkomalo sežge. Ob zaključku tega leta vzdigni-mo vsi pokonci glave, pozabimo vse, kar smo hudega prestali v preteklosti. Pesnik poje:
"Srečen, ki zabit zna,
kar se prejnenit ne da . . ."
Gledajmo rajši v bodočnost z vedrimi očmi, saj priti mora skoraj čas, ko bomo zaposleni vsi in zopet se bo vrnila zado-voljnost v naša potrta srca.
Veselo novo leta želim vsem !
A. J.
ZAHVALA
Odbor šolskega društva in Šolski odbor Slovenske šole Slovenskega Doma na Holmes Ave. izrekata tem potom vsem, ki so na katerikoli način pomagali, da je božično slavlje mladine Slovenske šole tako veličastno uspelo, najprisrčnejšo zahvalo. Kakor vedno, kadar se obrnemo do naših zavednih rojakov s prošnjo za pomoč, tako smo našli tudi to pot le še večjega, širokogrudnej-šega odziva. S slovenskim radodarnim srcem so nam priskočili na pomoč vsi, bodisi posamezniki, bodisi naše ustanove in podjetja. Nemogoče nam je z besedami izreči hvaležnost, ki jo čutita v svojih srcih oba odbora, nemogoče nam je napisati hvaležnost, ki jo čuti v svojih srcih naša slovenska mladina. Zavedamo se, da ne bi bili dosegli ta-
ko veličastnega uspeha, da ni bilo našega občinstva, starišev, sorodnikov, prijateljev naše mladine, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano. In med prve prijatelje naše šole, naše naselbine, našega življa sploh, štejemo naš slovenski list "Ameriško Domovino," ki nam je odprla svoje kolone, objavljala sleherno stvar, ki se je tikala naše šole. Prijatelj ti je vedno le tisti, ki te pozna, kadar si v potrebi. Dokler imamo še takega slovenskega časopisa v Ameriki, smo lahko gotovi, da bo akcija naših slovenskih šol uspela. Rojaki, podpirajte tako časopisje! Izrečena bodi zahvala našemu duševnemu prvaku, g. Ivanu Zormanu, kakortudi preč. Milanu Slaje-tu za besede priznanja naši šoli. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za Božičnico bodisi v denarju ali blagu, posebno pa naslednjim: Wm. Paciorka 25c, Andrej Jankovič 25c, Fran Ju-rečič 50c, W. Emrich 50c, Fran Jelerčič 50c, Avgust Svetek, po-grebnik, $1, Leo Kavšek $1, Rupel Coal Co. $1, Josip žele, po-
grebnik $1, in Anton Grdina, po-grebnik, $2. V blagu so darovali: naš vedno radodarni Krist Mandel (Mandel Hardware Co. in Mandel Drug Co.), Frančiška Svetek, manufakturna trgovina, Fran Lavrič, trgovina s šolskimi potrebščinami, sladčicami itd, Fran Mrzlikar, trgovina z obuvalom, Ivan Trček, konfekcijska trgovina, Slovenska Zadružna Zveza, ki nam je darovala božično drevo in klobase, Wright Dept. Store, 731 East 152nd St., Wright Dept. Store, 16130 St. Clair Ave., Chicago Chain Store, Collinwood Dept. Store, Wolf Hecht Dry Goods Store, Collinwood Hardware, Gunter Drug Co. Stariši, prijatelji slovenske mlodine! Kadar nakupujete, upoštevajte vsakogar, ki se vas spomni, kadar ste sami v potrebi !
Vsem, prav vsem, ki sta na katerikoli način sodelovali pri našem slavij u: Naj prisrčne j ša hvala!
Odbor "šolskega društva"
in šolski odbor.
S HARMONIKO NA MEDVEDA
(Piše Jaka)
Sedaj pa posežem jaz vmes, ki se mi je grozno dopadlo od oberkuharja, da je rešil čast naše ekspedicije in da ni najprej pisal v Washington po dovoljenje, če sme srno streljat ali ne. "Veste kaj, fantje, tako bomo napravili. Jaz bom vzel kara-binko in šel po poti, ob kateri leži srna. žvižgal bom naglas, kot bi šel na izprehod po gozdu. Za menoj naj gre počasi Eddie brez puške, če bom koga srečal, se bom začel z njim razgovarjat o lovu in vremenu, Eddie naj pa začne nabirat suhe veje in naj jih nese lepo nazaj v taborišče. Če pa ne bo nikogar in bom šel mimo tistega prostora, kjer leži srna, naj Eddie zažvižga in jaz bom šel še malo naprej, potem pa tam stal in pazil, da kdo ne pride. Eddie naj skoči v grmovje in naj potegne srno v grmovje in jo pokrije z listjem. Ko bo gotov, naj pa zopet zažvižga in prišla bova nazaj. Ko se pa stemni, bosta šla Eddie in Charlie po srno."
"Dober načrt," potrdi kape-tan. Pa sva odšla.
Vržem svojo drago prijateljico karabinko na rame in od-žvižgam po poti, Eddie pa za menoj. Ce bi me bil kdo srečal, bi si bil mislil na prvi pogled o meni, da sem pravkar brcnil Hooverjevo prosperiteto s poti, ali pa da mi je država Pennsyl-vanija zapustila v oporoki pet tisoč štirjaških milj gozda. V resnici pa nisem bil tako vesel, ker čutil sem se vseeno nekoliko krivega in na prepovedanem potu, tako nekako, kot sem čutil v srcu, kadar smo šli pastirji krast krompir na sosedovo njivo in je bilo treba paziti na vse strani, od kod bo prirobantil poljski varuh Herblen. žvižgal sem radeckimarš, ki ga znam v dva precepa, ki je za take prilike najbolj priporočljiv. Z desnim očesom sem skrbno motril grmovje ob potu, z levim pa zrl naravnostjo poti pred seboj, da o pravem času opazim lovskega čuvaja, če bi ga nesrečne razmere morda ravno sedaj prinesle v ta konec sveta, kjer je najmanj zaželjen. Prvič v svojem življenj u sem bil pomagač raubšicov" in povem, da ta poklic ni nič kaj zavidanja vreden, dasi je zelo mikaven.
Tam, kjer seje pot malo napela, sem nenadoma zagledal pod potjo srno. Ležala je samo kakih petnajst korakov ob poti, da jo je moral vsak opazit, če le ni j bil slep. Ozrem se nazaj in vi- i dim Eddita, ki počasi korači za j menoj. Pomignem mu z roko,; češ, sorpus delicti in priča krva- j ve moritve je še vedno na tistem j mestu. Grem še kakih petdeset j korakov naprej in se ustavim i na malem ovinku, da sem videl \ precej daleč pred seboj. Tam! se ustavim in začnem radecki-l marš od kraja, da se mi je kar | fletno zdelo. Vidim kako se iz-
gubi Eddie v grmovje, jaz pa pošljem vročo molitev v nebesa, da bi se lovskemu čuvaju, če je morda zdajle namenjen v ta kraj, na vsem lepem zlomila noga ali kaj podobnega, da bi se zamudil vsaj za pet minut. Moja molitev je bila najbrže uslišana, ker ozračje je bilo čisto.
(Dalje prihodnjič.)
Ce verjamete al' pa ne.
1.	Kdo je gospodaril v krajih, v katere so se pozneje Slovenci priselili?
2.	Kako imenujemo to dobo v zgodovini našega naroda?
3.	Ali imamo o najstarejših časih in dogodkih slovenskih dežel kaj pisanih poročil?
4.	Kako se torej določujejo dogodki iz prazstarih časov v naši prvotni domovini?
5.	Kdo je živel dvatisoč let pred Kristom na zemlji, ki se imenuje danes slovenska zemlja?
Odgovori na vprašanja
1.	Rimljani.
2.	To dobo imenujemo prazgodovinsko in rimsko dobo naše rojstne domovine.
3.	O najstarejših časih in dogodkih slovenskih dežel nimamo pisanih poročil.
4.	O čemur molčita knjiga in povest, item glasno govore izkopane posode, orožje in kinč, ki se vedno v večji množini izkopujejo iz zemlje. Mnogokrat zadene kmet pri oranju in prekopavanju svoje zemlje na starinsko orodje razne oblike, na bronaste obroče, sulice, nože, čelade. Ljudje pa pripovedujejo, da so tam nekdaj stanovali "ajdje," in imenujejo take kraje "ajdovščina," ali "ajdovski grad," itd. Tudi pravljice o zakletih kraljičinah nastanejo na 'takih skrivnostnih mestih.
5.	Dva tisoč let pred Kristom so bile slovenske dežele naseljene z ljudstvom, kateremu ne vemo imena, ki je pa zapustilo mnogo sledov svojega bivanja. Bil je malo izobražen, napol divji narod, ki je prebival v skalnatih duplinah ali na malih hol-mih, ki so bili že po naravni utrjeni, žita še niso poznali, niti domače živine, niti tkane obleke. Bil je to lovski rod, čegar življenje je bil nepretrgan boj z divjimi zvermi. Glavno orožje mu je bil kamen, iz katerega si je napravil mlat ali kladivo, pa tudi kosti ubitih živali je znal porabiti za razno orožje. Te čase, ko je še surovin preprosto obdelan kamen človeku služil za edino orožje, imenujemo kameneno do^ bo človeškega rodu.
Ja, pa res, če verjamete al' pa ne, da je vendar prikrevsalo slavno in častitljivo leto 1932 na zapeček. Naj v miru počiva.
Z današnjim dnem bo tudi zapik tej koloni — za to leto, če Bog da. Dosti smo jih premi-kastili tukajle v pretečenem letu, dobrih in slabih.
Kljub vsemu prizadevanju Hoover j a, pa smo se včasih le smejali. Mene je držala na nogah s pomočjo ohajčana ta kolona. Obema bodi izrečena čast in hvala na tem mestu.
Vsem tistim, ki ste se zabavali s to kolono, se zahvaljujem za prijazno naklonjenost. Zlasti pa tudi tistim, ki so kaj prispevali za kolono, če včasih ni bilo kaj priobčenega, naj mi opro-ste, ker je bilo morda proti paragrafom in ti so pa huda reč.
Prihodnje leto bomo pa zopet nadaljevali in morda še z večjim veseljem polnili to kolono, če nam bodo dali po pet centov kozarec dobrega piva.
Kot rečeno, je konec in začetek leta, zato so na mestu vsako jake inicijative, predlogi, resolucije in svečane obljube. Jaz jih že ves teden delam, kakor sem jih še vsako leto in je moja Johanca vsa srečna, ker sem ji obljubil, da se bom teh novoletnih obljub enkrat držal — vsaj par dni. Nič nisem sklenil in obljubil kakšen da bom, ampak kakšen ne bom. če se ga bom nasekal, se ga bom samo še danes zvečer, potem pa ne več — letos. Upam, da me bodo tudi drugi moji prijatelji posnemali v tem ozii-u. Da bodo moje obljube bolj svečane, so veliko pripomogle Trškanove klobase, s katerimi se pajdašim že zadnje tri dni. Ja, Trškonov ata jih pa zna napravit!
Zahvaljujem se vsem dragim prijateljem in prijateljicam za vse prejete dobrote in se priporočam za obilen obisk s takimi stvarmi tudi za prihodnje leto. Kadar bomo pri nas klali, bom pa jaz poslal.
Torej želim vsem skupaj in vsakemu posebej srečno, zdravo, veselo, zaddvoljno leto 1933. Vsem marjašarjem želim še posebej mnogo sreče, ohajčanu pa želim dolgo življenje in zdravo barvo vsaj tje do Velike noči. Amen.
A
Neki popotnik je čakal na vlak in z zanimanjem opazil, da je postajenačelnik vse železniške uslužbence postavil v vrstni red ob železniškem tiru. Kmalu nato je prigrmel skozi postajo ekspresni vlak in iz okna nekega vagona je visel človek, ki je držal v roki svinčnik in kos papirja. Ko je vlak izginil za ovinkom, je potnik vprašal železničarja, če ni bil to morda kak železniški ravnatelj, ali kaj podobnega. "Ne," je odvrnil nagovorjeni, "vsi uslužbenci imamo dobiti nove obleke in ta v oknu ekspresa je bil naš krojač, ki nam je gredoč mero vzel."
A
Zadnjič enkrat sem srečal prijatelja, ki je imel obvezano roko. Bil sem radoveden kje in kako se je ponesrečil, pa ga vprašam:
"No, Joe, kaj se je pa tebi zgodilo? Pa te menda ja ni povozil avtomobil?"
"Kaj še! Sinoči sem se vračal z veselice, ki jo je priredilo naše društvo, pa mi je neka pijana neroda stopila na roko ..." A
"Kakšne vere pa ste, da ne greste nikdar v cerkev?" vpraša narednik vojaka.
"Jaz sem ateist (brezverec)."
"Tako? Ateist ste? Vi, slišite, take vere pa pri vojakih ne poznamo, Ako ne boste do jutri pristopili h kaki dostojni veri, dobite šest ur špange."
Panl Keller
CVET NAŠE VASI
"O, ti preteti molji! Da se more točno v petnajstih letih kaj takega napraviti in zgoditi na podstrešju!"
Ves prevzet je ogledoval nekdanji okrasek svojega telesa, v katerem je bil pred osemindvajsetimi leti tak brhek ženin. Poln bridkih slutenj je začel iskati svoj cilinder, ki je že od zdavnaj sameval na podstrešju kovačni-ce. Klander je našel klobuk med razno ropotijo, ki sicer ni nikomur nič koristila, a je bila vendar spravljena, zakaj "človek nikoli ne ve, čemu bo še prav prišla."
Tu so bili: lonci brez roča, ponve brez dna, mišnice, ki se niso več sprožile, ogrodje nekega otroškega vozička iz njegove kolarnice in tudi kovačeva knjižnica: "Grofica beračica," "Roza Jelodvorska," "Beračeve skrivnosti." Na "Beračevih skrivnostih" je ležal njegov cilinder. Kovač je podržal praznični piskerc, ki, ni bil več vajen luči, k soncu. Tedaj se je stemnilo njegovo oko v mrkem sovraštvu. Molji, te pretete pare, so ostrigle njegov plemeniti svileni cilinder, da je bil ves plešast!
"Sodrga! Sodrga!"
Pred petnajstimi leti, ko mu je utonila kovačnica, je rešil kovač, sedeč v nekem koritu, tudi ta nekdanji podaljšek glave iz objema razbesnelih valov. In zdaj so ga imeli molji v delu!
Kovač je bil otrok. Navzlic temu, da je imel že dva in petdeset let, še zmeraj ni vedelf da se polagoma v vse naše življenjske okraske zaredijo molji. Je-zei ; bil, zadegal je klobuk čez ograjo in puhaje izginil'v hišo. — Neki postopač je prikolovra-til mimo, našel klobuk in se nasmehnil. Stlačil je svojo obnošeno čepico v žep, se pokril z oglodanim cilindrom in šel beračiti v vas. Pravkar je minil pouk, šolarji so se navduševali za cilinder. Postopač je napra-'vil dobro kupčijo; tudi zdaj je na cesti ležal denar. Ko je prišel h krčmarju Vogelniku in mu povedal, da je našel klobuk pred kovačnico, kamor ga je tedaj kovač pravkar zadegal, mu je krčmar odkupil dragoceno redkost za denar, pribil z dvema žebljičkoma cilinder na steno gostilniške sobe in si dal spodaj z okroglo pisavo napisati:
"Trgovina s častnimi pokrivali
gospoda kovaškega mojstra Klandra v Loki."
Klander je hotel pravkar iti k Mini Boštjanovi, da bi žalostnega srca povedal, kako se mora odpovedati veliki časti, katero mu je ona preskrbela, ker — žal, "nična ničesar obleči."
Na pragu pa je srečal razna-šalca časopisov. Kovač, bistra glavica, je bil zmeraj učen in željan novic. Kadar je dobil časopis v roke, je vse pustil in najprej preletel "najvažnejše." Danes je bil "najvažnejši" zanj neki oglas, ki je v njem neki Stipo Dobrič naznanjal, da posoja po nizkih cenah za več dni najmodernejše pražnje obleke za razne svečanosti.
Tema kovačnice in kovačeve duše se je razsvetlila. Svoji ženi ni ničesar omenil, zakaj, prvič je bila za take reči preveč neumna, in drugič je bila šla pravkar v gostišče "Vila Mina" ribat stopnice. Kovač je pobral ves denar, kolikor g-a je imel. Zdaj je imel vedno dosti denarja, ker je bilo v gostišču zmeraj polno gostov. Mimo tega ni nič več zapravljal v Vogelnikovi krčmi, pa ne zato, kakor da bi se mu bil nenadoma pristudil alkohol, marveč zato, ker je sovražil in zaničeval krčmarja. Gospodarsko se je kovaču dobro godilo.
PAZITE SE PRED FLU! Čistite črevesje, ojačite si ves sistem. Vzemite
TRINERJEVO GRENKO VINO
Pri Stipu Dobriču je razodel svojo željo. Da je povabljen za krstnega botra k zelo imenitnim ljudem in mora biti temu primerno oblečen. Mladi človek, ki je stregel kovaču, si je ogledal kupca, ki se mu je navzlic nedeljski obleki zazdel precej zanemarjen, in vprašal:
"Ali naj bo kaj boljšega ali kaj preprostega?"
"Kar imate najboljšega!" je rekel kovač. "Tako se spodobi! Najmodernejše!"
"Torej za visoko družbo?" je vprašal fant.
"Za visoko družbo, kakopa! Koliko pa stane?"
"Moram še izračunati. Torej bi nemara prišla v poštev obleka s frakom?"
"I kaj pa!" je dejal Klander.
"In zraven bela ovratnica, la-kasti čevlji, cilinder, morda Chapeau claque?"
"To se razume!" je rekel Klander, dasi se mu niti sanjalo ni, kaj naj bi bil "Chapeau claque."
Trgovski pomočnik ga je sumljivo premeril od nog do glave in mu povedal, koliko bi približno dal za odškodnino in koliko za kavcijo. Razumljivo, da se pomočnik ni maral po ure ukvarjati s kakšnim bedakom, ki bi mu slednjič ušel, ker ne bi imel s čim plačati. Ko je Klander zvedel za ceno, se je globoko od-dehnil. Saj se je že bal, da bo moral dati za to botrsko opremo vso kovačijo pa še gostišče. Pa je bil znesek prav zmeren in ga je izlahka poravnal s tem, kar je imel v denarnici. Ko se je tega zavedel, ga je pa vrag spet omrežil s prevzetnostjo. Potapljal se je po žepu in veljaško dejal:
"Bo vse takoj poravnano!" Ko je pomočnik še zmeraj plaho zrl vanj, je Klander odprl denarnico, mu pokazal stotak in oholo rekel:
"In mimo tega — hotelir v Loki, hotel 'Mina'!"
Zdaj sa je pomočnik kar cedil od vljudnosti in uslužnosti. Zakaj trgovska vljudnost stoji povsod brez izjeme na podlagi varnosti .
"Izvolite, prosim, v oblačilni kabinet, gospod ravnatelj!"
"Gospod hotelski ravnatelj" se je ogledoval v zrcalu, ki je bilo tako visoko kot on. Obleka s frakom, lakasti čevlji, "claque," ki se je dal v ravnanju z njim bolje poučiti ko takrat o motorju, naprsnik, bela pentlja, bele rokavice. Zanesljivo, poceni, najizbranejše! To so bile vzvišene minute v življenju kovača Klandra iz Loke! čeprav se niti ne bi mogel nikjer pokazati v tej obleki — a že te blažene minute pred zrcalom so bile več ko vredne te cene. Le neka pripomba se je še zateknila v njegovo slavo: "Gospod ravnatelj naj si dajo lase ostriči in se skrbno obriti. Izvolite morda košček najboljšega toaletnega mila?" Ah, kakšen bister in obsežen pogled je imel ta mali pomočnik za popolno gosposkost!
34.
življenje je več ko večna sprememba; življenje je zlitina veselja in trpljenja, črnih, belih in raznih barv in tisočerih odtenkov. Na svetu ni ničesar, kar bi bilo samo resno, in ničesar, kar bi bilo samo veselo. Zabava ima pisano zastavo norčij, ki jo zatakne večkrat zraven prav žalostnih dogodkov. Nad odprtim? grobovi se pozibavajo metulji, med žalostinke na pokopališču zveni otroški smeh s ceste. Neka hči, ki je bila v dno duše žalostna, ko je z lopatico trikrat vrgla prst v odprti grob svojega očeta, se je nenadoma spomnila, kako se je oče tisočkrat v življenju pošalil: "Kdo pa meče? Pa še kravjeke?"
Saj si je pozneje očitala ta spomin, a ni se mogla otresti dovtipnih besed. Ona ni bila kriva.
A tudi resnoba ima svojo zastavo, temno zastavo s tajnimi znaki naših naključij. Večkrat stoji resnoba s svojo zastavo pri oknu hrumeče svečanostne dvorane, pozibava se in izteza v vse prostore radosti.
✓ Kdor vidi življenje le v eni luči, komur piha veter zmeraj od iste strani neba, naj ne govori o življenju; zakaj, ne pozna ga, pa čeprav je še tak "doktor Vse-znal." —
K© se je kovač tisto jutro pred krstom slednjič vendarle oblekel in se prikazal svoji ženi v obleki s frakom, je žena grgrajoče zakričala in dobila čeljustni krč. Kovač je videl, v kakšen strašen položaj je s svojo gosposko obleko spravil svojo soprogo, slekel si je počasi belo rokavico z desnice in prisolil svoji ženi, ki je zijalp vanj strmečih oči in razprtih ust, mogočno klofuto. Na ta način ji je pomagal, da so se čeljusti spet sklopile, žena pa je zagnala velik hrup. Kovač, skozi in skozi imeniten gospod, se ni zmenil zanjo, marveč si je počasi natikal rokavico in nato dejal: "Molči! Vem, kaj se spodobi!" Nato je stopil k mirtovemu grmiču in si zateknil vejico v gumbnico. V kovačnici je poškilil na ugaslo votlino, če morda ne ždi ondi njegov peklenšček. A ničesar se ni zgenilo. Spričo take gosposkosti se je celo peklenšček skril.
Seveda se je v vasi vse zgledovalo, ko so ljudje zagledali tako načičkanega kovača, ki prav za prav ni stopal, marveč stopical, ker so ga lakasti čevlji tako tiščali in skeleli. Ko je šel preko reke, ni pljunil čez ograjo, ker je vedel, da se gosposkim ljudem to ne spodobi. Ko so ga zagledali šolarji, so najprej obstali in okameneli in se nato, ko je bil kovač kakih petdeset korakov oddaljen, hrupno zagroho-tali. Neka krava je zbezljala, vsi psi so ko nori zalajali in zbežali, vse gosi so-vreščeče za-gagale, cety i vrabcj so sfrfotali na strehe. Na ovinku ceste je oglja* prevrnil voziček. Kovač je vzbujal ta dan skoraj isto razburjenje, ko takrat s svojo trapasto vožnjo tef-tef. A sedaj mu je bilo lepše gosposkosti, imenit-
nosti in važnosti. Zelo pa je bil razočaran, ko je videl, da Boštjanovi Mini njegova svečanost-na obleka očividno ni bila všeč. Spočetka je od začudenja kar onemela, nato bi se bila skoraj razhudila. Pa ji je tako preprosto povedal, kako da je bil poče-ščen, ker mu je rekla, da bo on za krstnega botra, a ni imel prav nobene primerne obleke za tako svečanost. In si je moral v mestu izposoditi tole obleko, da se Mini ne bo treba sramovati radi njega. Tedaj se je Mina na ves glas prisrčno zasmejala in dejala, da je že vse prav in dobro, da je gosposki in prazničen, le tisto mirtovo vejico naj si odstrani in jo podari krščenki, ker kaj takega pač bolje pristoji punčki ko njemu.
(Dalje prihodnjič.).
DNEVNE VESTI
Hoover se že pripravlja za odhod
Washington, 30. decembra.— Predsednik I-Ioover je naročil, da V Beli hiši polagoma pripravljajo za selitev. Včeraj so začeli zbirati njegovo pošto, ki jo je dobil tekom štirih let urado-vanja. Ta pošta tehta 24 ton in se nahaja v 81 kabinetih. Tudi njegovo knjižnico bodo poslali te dni v Californijo, kamor se Hoover napoti, ko zapusti predsedniški urad.
--o-
Tudi kompanije imajo včasih dobro srce
Na Španskem se ponavljajo zopet revolte
Barcelona, španska, 30. decembra. Policija je danes odkrila načrte za novo revolto v Španiji. Mnogo vojaških častnikov in vplivnih ljudi je med zarotniki. Aretiran je bil vodja zarote Juan Matias, v katerega stanovanju so dobili mnogo bomb in orožja. 54 armadnih častnikov je bilo aretiranih. -o-
Anglija oprosti 20,000 političnih jetnikov
London, 30. decembra. Tajnik vlade za indijske zadeve, Sir Hoare, je naznanil, da namerava angleška vlada za Novo leto oprostiti iz zaporov nad 20,-000 Indijcev, ki se nahajajo v zaporih iz političnih vzrokov. Med drugimi bo oproščen tudi Mahatma Gandhi.
Avtomobil, ki je podrl cel tovorni vlak
Buffalo, New York, 30. decembra. Ko je tovorni vlak Lehigh Valley železnice danes zadel mal avtomobil, ki je obtičal na glavni železniški progi, je skočil vlak, obstoječ iz 26 naloženih vozov s tira. železniške kare so se razbile.
Longmont, California, 30. decembra. Odjemalci elektrike v tem mestu so dobili sporočilo, da je kompanija zbrisala za $9000 vrednosti računov za elektriko. Kompanija pravi, da je bilo poslovno leto 1932 ugodno in lahko odpusti odjemalcem račune za december. Računi znašajo devet tisoč dolarjev.
-o-—
* N e w y o r š k e banke ima j o $300,000,000 rezerve.
Nemčija tudi uvaja visoko colnino
Berlin, 28. decembra. Nem ška vlada je danes odredila, da se upelje visoka colnina na svinjsko meso in časopisni papir. Visoka colnina gre v veljavo 1. januarja.
-o-
* 20 oseb so usmrtili na električnem stolu v državi New Yor-ku v letu 1932.
MALI OGLASI
Naznanilo
članicam društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ se naznanja, da ne bo seje v ponde-ljek, 2. januarja. Vršila se pa bo 12. januarja. Pobirala bom pa asesment 2. januarja od 6. do 7. ure zvečer.—M. Hochevar, tajnica.
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE RAJNE
FRANCES VESEL
Umrla je dne 2. januarja 1932, ter bila položena k večnemu počitku na Calvary mirodvor dne 5. januarja 1932.
Ob grenkih spominih, ki tavajo ob Tvoji gomili, v solzah in tugi iščemo že leto dni Tvoje blagodejne sence in spominov. Ostavila si nas globoko žalostne s solzo na očesu, katera najde uteho le na kupu zemlje, kjer počivajo v Bogu Tvoje izmučene kosti. Vsemogočnemu se je zahotelo po Tebi—in nam so v žalosti ostali le grenki spomini enega leta.
Ljubljena in nepozabna žena, naša skrbna in nenadomestljiva mama! Dnevno se dvigajo naše roke k Bogu v goreči molitvi za Tvoj pokoj. Ob usodepolni obletnici Ti globoko žalostni kličemo: Spočij se v tuji zemlji, do angelskega klica vstajenja.
Žalujoči ob Tvojem grobu,
Frank Vesel, soprog.
Mihaela por. Penosa, Frances por. Pajk, Karolina por. Sežon, Dorothy, Frank, Edward, otroci.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
«
DR. J. V. ŽUPNIK
zanesljiv zobozdravnik
Mnogo let na istem mestu. St. Clair vosf. 63. ceste. Vhod saino iz 62. ceste. Knausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO
Uradne ure od 9. zj. do 8. zv.
i
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
641 I St. Clair Ave.
Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195
NA KNJIGE!
Prav izvrstne obleke dobite na knjige ^International; iposotji|hi-ce in Custodian hranilnice. Dobre, trpežne obleke, suknje in površnike! In kje? Pri
Joe Perme
15607 Waterloo Road Izdelujem fino krojaško delo. Odprl sem pravkar novo krojač-nico in za početek bom dajal tudi na knjige. Vse ena cena je, na knjige ali gotov denar. Prinesite svojo posojilno knjižico z vami in naročite blago, nakar se dotična svota prepiše na mojo knjigo. Pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje. Pomnite, da je to le začasno. Se prav vljudno priporočam.
(Fri.Sat.X)
i DOBER PREMOG! f
JSJ	Točna postrežba	Ssci
| The Hill Coal Co. 1
t^ 1261 MARQUETTE RD. ^gT Stari Cimpermanovi prostori (©)
HEnderson 5798	0
©FRANK ARKO, zastopnik®'
NAZNANILO JN ZAHVALA
Globoka žalost tare naša srca, ko naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest. da je Bog poklical k sebi našo drago in nepozabno sestro
Angelo Mali
Draga pokojnica je bila rojena v Senožetih, fara Sv. Helena, leta 1897. Umrla je 29. novembra, 1932 in bila pokopana po katoliških obredih.
V dolžnost si štejemo zahvaliti se vsem, ki ste nam, kaj dobrega storili v teh urah velike žalosti, vsem, ki ste prišli ranjko pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in vsem, ki ste čuli pri njej in jo spremili na pokopališče. Lepo se zahvalimo članicam društva sv. Ane,'št. 4 SDZ, ki so prišle molit ob krsti ranjke. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali krasrfe vence, ki so krasili krsto v zadnji spomin in sicer: Družina John Rusa, družina Hribar na 60. cesti, družina Martin Pernush, družina E. Klemenčič, družina A. Fonda, družina J. Znidaršič, družina Peterson, The Osborn Mfg. Co.
Lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše: Družina Mišic, Mr. in Mrs. Anton Grill, Mr. in Mrs. [John Grill, Mr. in Mrs. Valentin Grill, Mr. in Mrs. Frank Grill, družina Gradišek, Lorain, 0., Mr. M. fermakora, Mr. in Mrs. A. Marn, Mr. in Mrs. John •Hribar, Mr. in Mrs. John Lewis, Mr. in Mrs. A. Kness, Mr. Lawrence Jemic, Mr. in Mrs. Sepic, Mr. in Mrs. Ladiha, Mr. A. Ružick, Mr. in Mrs. Sterle, Mr. in Mrs. A. Mihelič, Mr. in Mrs. Kramer, Mr. in Mrs. A. Zalar, Mr. John Spech, Mr. in Mrs. Gerčar.
Prav lepa hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Lepa hval Rev. M. Jagru za cerkvene obrede.
Prav lepo se zahvaljujemo pogrebniku Frank Zakrajšku, za tako lepo in simpatično vodstvo pogreba.
Ti pa, nadvse ljubljena in nepozabna sestra, ki si se za vedno poslovila od nas, veseli se v nebeški slavi za plačilo svojega zemskega trpljenja. Naj Ti sveti večna luč, Tvoje truplo naj mirno počiva in duša pa sveti raj' uživa, in naj Ti bo lahka ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
Ana Žnidaršič, sestra, tukaj; v starem kraju pa Jakob Mali in Josephine Grojzdek,
brat in sestra. Cleveland, O., 30. decembra, 1932.
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobro poznano
GROCER1JO IN MESNICO od Mr. Fred Jazbec, 1561 E. 49th St.
in se priporočam vsem starim in novim odjemalcem in voščim vsem skupaj veselo novo leto.
John Gerlica
1561 E. 49th St.
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
i i I ii
is
VESELO IN SREČNO NOVO LETO VAM VOŠCl
Rudy Kozan
6530 St. Clair Avenue
"(i
II 11
ii ■si ■i
K.......
0002000000532302000002001002484853534848480002000000000000000101002348010002000153234800020000010000024800534823000100010111020202000001010102000201024823484801024848534848
AMERI&iiA DOMOVINA, DfecfeibfeR 81ST, 1932
Mahatma Gandhi, oil liuiišer. strike in. jail, gains many disputed points for Indian "untouchables".
Kamon de Valera succeeds William T. Cosgrave as president of Irish Free State.
Amy Johnson flies from London to South Africa in record-breaking time.
Premiers MacDonald, left, of. Great. Britain, and Herriot, right, of France, [seek further moratorium on foreign debts. England pays, France does not,
Samuel Insull companies collapse:	y—i*M—ql " J^^f j
lie is arrested in Greece. Governor Franklin D. Roosevelt of New York, nominated for president by
Democrats, ami Speaker John N. Garner, nominated for vice president, ■^Ti'IbMMBB^Nv	defeat President Herbert Hoover and Vice President Charles Curtis.
tepoiti
Llbby Holman Reynolds. indicted following death o( husband. Smith Reynolds, inset, absolved when state drops prosecution.
At Capone sent to Atlanta federal penitent In rv
Premier Tsuyoshi Inukai of Japan fatally shot by terrorists.
Amelia Earhart Putnam is first woman to make solo flight over Atlantic.
James A. Mollison. first successfully to fly Atlantic solo, east to west.
Republican convention, Chicago. Democratic convention, Chicago.
Solar eclipse thrills many Americans and Canadians.
Bonus marchers evIot&L frpm Washington.
Charles Augustus Lindbergh, Jr., above, son of Colonel and Mrs. Charles A. Lindbergh, Insets, kidnaped night of March 1. After world-wide search, body of slain child is found near Lindbergh estate, Hopewell. N. J. Second child, a son, Is born some months later in New York City.
Many perish in explosion of workboat ferry Observ river, New York.
msB
Farmers' strike begins In Iowa. Milo Reno, inset, leader
Japanese shell and occupy native Shanghai as well as Manchuria.
Mrs. Granville Fortescue, her son-in-law. Lieht Thomas Massie, and two enlisted sailors. E. J. Lord and A O. Jones, charged in Honolulu with kidnaping and slaying young Hawaiian, accused with four others of having attacked Mrs. Thalia Massie, are convicted but pardoned. Left to right: Lord. Jones, Mrs. Fortescue, Mrs. Massie. Lieut. Massie.
SSL*	TT'	S»	' s
Funeral procession of President Payl Doumer, inset, of France, assassinated by Paul Gorgouloff, later executed on guillotine. Albert Lebrun succeeds as president.
IMPORTANT DEATHS DURING 1932

Julius Rosenwald Florenx Mlegfeld John Philip Sousa George Eastman
Samuel Seabury, left, shown examining Mayor James J. Walker of New York, leads investigation of city affairs, resulting- In resignation of Walker.
Senator Wesley L Jones, "5 and 10' law author
Senora Plutarco Elias Callcs
Paul Bern (Jean Harlow's husband)
Ivar Kreugor
Justice Oliver Wendell Holmes, above. H resigns because of age from U. K.Hpj 'N^^B supreme court; succeeded by ■indent**' Benjamin Nathan Cardoza, below, of Ex-Queen Sophie New York, f	of Greece/"'
Ogden Mills, left, succeeds Andrew Mellon, right, as secretary of U. S. treasury—Mellon succeeding Charles G. Dawes, Hart. a*. ejDQluuj^dor. to Great Britain:
Congressman John Linthlcum, leader of wets In house
Gen. Enoch pWowder
Mrs. Edith Rocke- Edward Allen, left, scion of aristocratic Philadelphia family. Is freed i feller McCormick Norristowrt, Pa„ of slaying suitor of his sister, Miss Ross AJien, jrlsht