Čar prvega šolskega dne Bogve, kaj se dogaja okrog srčkov šestletnic in šestletnikov, ko jih starši pri prvem koraku proti šolskim vratom, opremijo z rumenimi rutkami, da so že na prvi pogled prepoznavni kot prvošolčki? Začudeno zrejo skozi zadnjo šipo avtomobila na »strice in tete« v odsevnih jopičih na prehodih za pešce in v bližini šolskih stavb, ki jih včeraj še ni bilo? So presenečeni in prestrašeni, ker tata benti in godrnja, ker v prvoseptemberski gneči nima kje zaparkirati svojega avtomobila, saj mu je zagrožena »multa«? Jih k tlom pritiska ogromna šolska torba, da zgledajo prej šerpe kot srečni nabiralci prvih znanj? Težko čakajo na nove obraze sošolcev in »tršic«, ali jim v glavi brni mamino opozorilo, naj se ne družijo in pogovarjajo s tujci? Se počutijo kot edino in pravo »središče«, okrog katerega se suče ves svet, ali kot del množice, ki jo starši trdno držijo za nekoliko za-poteno ročico? Menijo, da vstopajo v topel svet prihajajočih znanj, ali med nepotrebno in »tujo« šaro nakladačev, ki se delajo pomembne? Bodo učitelji svetal zgled in in vzgojitelji, desna roka lepo vzgojenih staršev? Že vejo, kaj bodo, ko »bojo veliki«? Če se spomnim svojega prvega šolskega dne, vem, da sem nosil težji dežnik kot platneno šolsko torbico s čitanko, zvezkom, barvicami in škatlo za svinčnike ter »špičalo«. Ampak, bil sem sam sebi najpomembnejši, pred vstopom skozi grajska vrata prvega razreda nekoliko prestrašen Pa vendarle presrečen. Ni se niti tako slabo končalo! Letošnjim »devetletnikom« želim le, da bi si vsak večer zaželeli, da bi jutro čimprej prišlo, da bi se jim vsak šolski dan zdel prekratek. In to skozi vsa dolga leta šolanja! Ivan Mermolja je zgornjevipavski časnik Ajdovščina • Avgust 2006 • številka 47 • 7800 izvodov • cena 0 sit Sušne in prevroče poletne dni ter gola stopala bomo obuli v šolske copate in ... varno v šolo. gospodarstvo Pineli in zelenu v čast in hvalo V okviru mednarodnega projekta »VINUM ESI« je Razvojna agencija ROD izdala in založila knjigo o domačih vinskih sortah Vipavske doline z naslovom: »Pinela in zelen, žlahtna dediščina Vipavske doline«. Knjigo je Razvojna agencija dne, 29. junija 2006 skupaj z avtorji predstavila v slikovitem ambientu križne dvorane dvorca Zemono. Prireditev, ki je bila dobro obiskana, so zaokrožila odlična vina domačih vinskih sort pinele in zelena. Večer je spremljala glasba Godalnega kvarteta Arco iz Ajdovščine. T)ri ustvarjanju knjige so sodelovali pri-IT znani domači strokovnjaki z bogatimi izkušnjami s področja vinogradništva in vinarstva: Andreja Škvarč, specialistka za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Novi Gorici, dr. Irma Tomažič zaposlena na Univerzi v Novi Gorici, kjer je med drugim pripravila visokošolski strokovni študij vinogradništva in vinarstva, mag. Ivan Žežlina, zaposlen kot specialist za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Novi Gorici, mag. Primož Plahuta avtor mnogih publikacij, med drugim Velikega vinskega leksikona in Tanja Furlan zaposlena na Razvojni agenciji ROD, kjer je med drugim tudi koordinatorka zgornje Vipavske vinske ceste in vodja projekta VINUM EST na slovenski strani. Recenzent knjige je bil Hilarij Kosta, za oblikovanje in grafično pripravo je poskrbel Marijan Močivnik iz Studia Ajd iz Dobravelj. Razvojna agencija ROD se vsem avtorjem iskreno zahvaljuje za sodelovanje pri nastanku tako velikega in pomembnega dela za našo dolino. Knjigo je moč dobiti brezplačno na Razvojni agenciji ROD v Ajdovščini in v Centru za razvoj podeželja TRG v Vipavi. Tanja Furlan UiKLST The Notvvork for Norih East South West -■.INTERREG MIC Smilil European Wine Areas CcuuždC.-; Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra~rod.si Smo edina slovenska hranilnica z več kot 110 letno tradicijo. HRANILNICA IN POSOJILNICA VIPAVA D.D. Ta tradicija izkazuje vaše zaupanje in pomeni obveznost za Poslovalnica Vipava, Glavni trg 15 prihodnost. Vedno smo bili, smo in bomo pripravljeni jK Poslovalnica Ajdovščina, prisluhniti vašim potrebam. Tovarniška c. 3 Telefon: 05 / 3664 500 Si želite nov avto, počitnice, stanovanjsko opremo,...in vam primanjkuje denarja. Z najetjem kredita pri HRANILNICI VIPAVA lahko vaše želje končno postanejo resničnost. Ob jubileju Vam v mesecu septembru nudimo izredno ugodne KREDITE. ZNIŽANA OBRESTNA MERA ZA KREDITE Vipavska trgatev v Ljubljani! V okviru programa Imago Sloveniae - Podoba Slovenije se vsako leto organizira celodnevne in večerne prireditve za obiskovalce vseh starosti v sklopu »Noči v Stari Ljubljani«. Tudi letos je od 31. avgusta do 2. septembra poskrbljeno za pestro programsko ponudbo namenjeno vsem generacijam, predvsem zahtevnejšim domačim in tujim obiskovalcem. Vinska klet VIPAVA 1894 d.d, želi na tej prireditvi v soboto, 2. septembra med 12.00 in 19-00 uro predstaviti stiskanje grozdja na star način ( stara lesena preša ) in ponuditi obiskovalcem grozdni mošt ter značilno vipavsko kulinariko Ker pa ima trgatev zmeraj značaj veselega druženja, ne sme manjkati tudi zabave. Za to bodo poskrbeli folklorno društvo iz Vipave in godba na pihala Vipava - Vrhpolje. Prvi mošt, ki bo pritekel iz preše naj bi krstila županja Danica Simčič in vipavski župan Ivan Princes, predvidoma ob 13-30. triglav Dragi otroci, dijaki, študentje, spoštovani starši! VZavarovalnici Triglav, d.d. urejamo in sklepamo nezgodna zavarovanja otrok in mladine skozi celo koledarsko leto in ne le ob začetku šolskega leta. Že trinajsto leto se naši zastopniki v vsaki hiši, domu, skupaj s starši dogovarjajo za najboljšo obliko zavarovanja, ki vam v sklopu paketa zavarovanj prinese ugoden popust. Pokličite nas in naš zavarovalni zastopnik vas bo obiskal, vam pojasnil vse v zvezi z nezgodnim zavarovanjem in če boste želeli, takoj sklenil zavarovanje. Informacije v zvezi z zavarovanji dobite tudi na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. OBMOČNA ENOTA NOVA GORICA Tel: 05 338 28 00 Predstavništvo Ajdovščina PredstavništvoTolmin 05 365 86 00 05 381 92 00 Predstavništvo Idrija 05 372 76 00 Ocenjevanje vin v Gornji Radgoni »Šampion« je iz Vipave Chardonna/ Mandrija, letnik 2005, je v konkurenci 472 vzorcev vin iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, požel laskavi šampionski naslov. Od 100 možnih, so ocenjevalci iz treh dežel vinu 'z Kleti Vipava namenili 88,66 točke. Agroindovo bero je poleg še sedmih »zlatih vin« dopolnila Mlekarna z dvema velikima zlatima medaljama: za Nanoški sir in kislo mleko. ^Ta šampionski naslov je lahko 'Pospešek za promocijo vseh 0stalih naših vin. Vlečni konj, ki b° za seboj povlekel celo »kompozicijo«. To velja v enaki meri 2a slovenski, kot tudi za tuje trge. ^ajboljši smo bili v najbolj razsrjeni kategoriji, kategoriji belih suhih vin. Naj dodam, da smo klet 2 Zelo širokim in bogatim asorti-urunom, v naši ponudbi vsak Iju-bUelj dobrega vina najde nekaj 2ase«, pravi direktor Agroinda I894 Jurij Premrl. »Doslej je bila Slovenija relativno zaprt trg, se Pa hitro spreminja, k nam vdira-j° vina iz vsega sveta, predvsem z nizkimi cenami, ki se ne menijo za kvaliteto, gotovo pa najdejo svoje kupce. Stalno moramo biti »na preži«, predvsem na domačem tržišču. Tu je tak naslov vsekakor zelo pomemben. Nič manj nas ne veselita tudi dve veliki zlati medalji iz našega mlekarskega programa, kot zlate in srebrne iz obeh enot. Potrjujejo, da imamo vrhunske izdelke: pridelano in izdelano v Vipavski dolini«, zaključuje Premrl. Vodja kleti Jožko Ambrožič pravi, da do takega vrhunskega vina lahko prideš le, če si stalno »zraven«. Že trta mora biti zasa- jena na pravem terenu, z ustrezno klimo, skrbeti je potrebno za majhno obremenjenost trsa, kar se je pri legi Mandrija (spodnja Vipavska dolina, blizu Prvačine), seveda pod skrbnim očesom vinogradnikov, odlično ujelo. »Vino smo pripravili po novi tehnologiji. Grozdje je bilo obrano v pravem času, lega je sončna in odprta proti Mediteranu, kar je omogočilo visoke sladkorne stopnje, seveda je bilo grozdje skrbno trgano in izbrano, iziu-ževanje (maceracija) je teklo pri nizki temperaturi 24 ur in potem nežno stisnjeno v pnevmatski stiskalnici. Po zelo počasni in kontrolirani fermentaciji je bil ločen sediment. Potem smo prešli na nov element postopka. Fino usedlino, ki je ostala, smo enkrat tedensko z mešanjem dvigovali, tako smo vino oplemenitili še z manoproteini, ki dodajajo najfinejše arome in okuse. Seveda grejo zasluge za ta vrhunski izdelek vsem v tem postopku, od vinogradnikov do naših kletarjev, zanj je »delala« cela veriga. Šampionskega chardonnaya imajo 9000 litrov. Zaenkrat so ga v na novo opremljene »bordojke« spravili za 3000 steklenic. Vsaka je opremljena s serijsko številko in seveda šampionskim pečatom. V Gornji Radgoni je ob 44. kmetijskem sejmu potekalo tudi 20. ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov. V Mlekarni Vipava so bili z »izkupičkom« več kot zadovoljni. Sonja Kerkoč, vodja enote, pravi: »Dve veliki zlati medalji nas ohrabrujeta. Nanoški sir je tako ali tako prvi slovenski izdelek z zaščitnim znakom »geografskega porekla«, ki je že sam po sebi znak kakovosti. Doslej ga ima le osem slovenskih proizvodov, naš sir pa je bil prvi. Njegovo izdelavo spremljajo na vseh ključnih točkah, od izbora mleka do sira na polici. Tradicija na Nanoški planoti sega v 19. stoletje, pri nas ga je »oživel« mojster David Lozej 1986. leta. Gre za trdi sir z močno rumeno skorjo in rumenim mesom. Pikantnejši je, tudi zaradi žlahtne plesni, ki jo ročno odstranjujemo, od poltrdih sirov. Staramo ga 2 meseca. Fantastično se ujema z okusi suhih belih vipavskih vin. Zanj skrbi tudi Gospodarsko - interesno združenje Nanoški sir (GIZ) (vedno »budna« predsednica združenja je Nataša Marc), ki združuje kmete Godoviške planote od koder prihaja mleko, proizvajalce močnih krmil iz Ajdovščine, KZ Idrija in seveda Agroind, ki ga proizvaja in trži. Vsak drugi dan ga izdelamo 500 - 600 kg, lahko bi ga pa še dosti več, cena in prodaja pač narekujeta proizvodnjo. Seveda smo ponosni tudi na veliko zlato medaljo za kislo mleko, kot še na šest srebrnih in tri bronaste za naše proizvode«. Mnogo tega smo še videli in okušali med obiskom Agroinda 1894 v Vipavi. Še bi se dalo pisati in marsikaj dodati. Dodati je treba le, da smo pili plemenita vina in okušali plemenite sire. Sprejeli so me in družil sem se s plemenitimi ljudmi. Ivan Mermolja Vipavska trgatev -praznik vina in Vipavcev ^tos mineva osmo leto odkar Boris Ličen, sedanji predsednik, aktivno deluje v programih in delu Krajevne skupnosti Vipava. Pred petimi leti je bil pobudnik ponovne oživitve sicer priljubljene in Vsern znane prireditve Vipavska trgatev, ki si je takrat privoščila dvoletni premor. Zadovoljstvo strank in zaposlenih Podjetniški izzivi Trgo ABC združuje strokovnost, znanje, kakovost ter tradicijo dveh najbolj uveljavljenih pooblaščenih prodajalcev Renault in Nissan na Primorskem kot tudi v Sloveniji. Podjetje prvega septembra praznuje svoje prvo leto uspešnega poslovanja, potem ko je njegovemu nastanku botrovala združitev Trgo A iz Kopra in ABC Nova Gorica. In Matjaž Avsec, glavni direktor, se ob obletnici zagotovo lahko pohvali z uspešno poslovno vizijo. Ob tej priložnosti bodo v ajdovski poslovalnici odprli novo kleparsko - ličarsko delavnico, v Novi Gorici pa, tudi v letošnjem septembru. Nissanov salon. akaj si se pred petimi leti podal na naporno in dokaj nehvalež-n° vlogo organizatorja prireditve ? ^•Pavška trgatev ima več desetlet-n° tradicijo. Zdelo se mi je žal, da enostavno zamre. S tem bi na svoj način zamrlo tudi delo in trud vseh Prejšnjih organizatorjev, ki so prireditev z veliko požrtvovalnostjo in nbilo prostovoljnega dela upeljali. selej je bila prireditev med ljudmi b°bro sprejeta in obiskana, Vipavi Je pisana na kožo. Časi so se med tem spremenili in da ne bi ostalo samo pri visoko letečih besedah o Jurističnih produktih, vinu in osta-•h dobrotah Vipavske doline, ki da s° Premalo prepoznavne in navse-2adnje prodajane, vidim “Vipavsko trgatev” v današnjem času kot izra-2it0 dobro možnost promocije, razpoznavanja Vipavske doline, naših ljudi iti seveda naših pridelkov. Predvsem vina... Ja, povdarek je na vinu, po katerem bi morala biti Vipavska dolina še bolj poznana. Tako bomo letos zgledno sodelovanje z Agroindom oz. Vipavsko kletjo nadgradili z dvodnevo predstavitvijo podjetja na sami prireditvi. Postavili bomo manjši šotor - vipavski hram, kjer bodo somiljeji predstavljali vinske sorte, tudi tiste najbolj vrhunske in nagrajene, ki jih bodo lahko obiskovalci poizkušali po dostopnih cenah. Že dalj časa poteka tudi akcija izbora vinske kraljice ZELENA, ki jo bomo izbrali ter okronali prav na prireditvi. Letošnjo letino oz. letošnji mošt bo blagoslovil monsignor Franc Pivk, kar dokazuje povečano pozornost vinom Vipavske kleti. Dokaj sredstev smo namenili tudi oglaševanju prireditve v Ljubljani oz. po Sloveniji, pričakujemo obisk od drugod, vse zato, da bi predstavili naša vina. Veste, od grozdja in vina živi dosti naših ljudi. Program prireditve je vrhunski, zahteve države do prirediteleljev vedno višje, oglaševanje...Boris, se bo “pokrilo” ? Upam. Že tretje leto bodo stroški prireditve presegli 5 miljonov. Petino zagotovi občina, ostanek moram “nabrati” pri sponzorjih in gostincih. Ni prav lahko. Še dobro da še obstajo ljudje, ki ne gledajo samo skozi denar in pomagajo. Posebej moram omeniti Prostovoljno gasilsko društvo Vipava oz. gasilce, ki opravijo varnostne naloge ter čiščenje. Kakorkoli že, če bo vreme lepo, tisto toplo jesensko, ni razloga za strah. Še vprašanje, ki ni direktno povezano s prireditvijo - boš kandidiral na jesenskih volitvah ? Bom. Na volitvah za župana občine Vipava bom kandidiral in tudi zmagal. Po toliko letih je prišel čas za zamenjavo, upam, da bodo volil-ke in volilci znali oceniti moj trud, pridnost, poštenost, neposrednost. Predvsem pa dejstvo, da imam Vipavo in Vipavsko dolino rad ter da je za njo vredno narediti več. Zaključimo pogovor z opazko, da Borisu poguma ne manjka, kar je za prireditev Vipavska trgatev 2006 nedvomno v redu... foto in tekst mt IVT osilna dejavnost podjetja, IN s sedežem v Kopru, poslovalnico v Luciji, poslovno enoto Novi Gorici ter poslovalnicama v Šempetru in Ajdovščini, je prodaja in servisiranje vozil. Z oseminosemdesetimi zaposlenimi, s pooblaščenimi servisi ter ob prodaji rabljenih vozil, je obenem eden največjih prodajalcev novih vozil Renault, Nissan in Dacia. na območju srednje in južne Primorske. Dobro se je prijela servisna mreža Renault minuta, ki brez naročanja nudi vozilom vzdrževana dela in hitra popravila. Stranke lahko na enem mestu uredijo tudi vso potrebno dokumentacijo; najem kreditov, leasingov, avtomobilskih zavarovanj. Vizija zadovoljnih strank je dober temelj za optimalno rast podjetja. Z letno prodajo tisoč do tisoč sto novih avtomobilov ter 1650 rabljenih vozil, skupaj ustvarijo med šest in sedem milijard prihodkov. A ostati konkurenčen v tej panogi danes ni enostavno, poleg prihodkov morajo biti nadzorovani tudi stroški, potrebno je veliko znanja in energije. Jasni cilji podjetja se uresničujejo. Postati kakovostno vodilen prodajalec in vzdrževalec osebnih ter drugih izbranih vozil na obstoječem trgu, kar zagotovo vključuje tudi širitev in ne obide zadovoljstva zaposlenih in strank. Is 4 ajdovski odmevi 38. seja Sveta Občine a • I A davščina © Zadnje srečanje ajdovskih svetnikov pred počitnicami je potekalo 13. julija 2006. 38. seja Sveta Občine Ajdovščina je imela napovedanih 11 točk dnevnega reda, prav na začetku seje pa je podžupan Miloš Bizjak prebral pripravljeno izjavo za javnost z naslovom Laži v članku »Neznosna lahkost vladanja po ajdovsko« objavljenem v Latniku št. 46/2006. Izjavo je podpisala večina članov ajdovskega občinskega sveta in tako izrazila nestrinjanje z razmišljanji Aleksandra Lemuta. napovedani začetek je vodja ^.jOddelka za finance Občine Ajdovščina predstavila polletno realizacijo proračuna. V prvi polovici leta je realizacija na prihodkovni strani dosegla 40 %, kar gre pripisati predvsem sofinanciranju s strani države, ki bo obljubljeni denar nakazala v drugi polovici leta. Realizacija občinskega finančnega načrta na odhodkovni strani je dosegla 26 %, napovedane investicije pa so bile v prvi polovici leta realizirane 13,52 %. V tem primeru gre predvsem za naravo dela - zaradi dolge zime so se investicije pričele izvajati pozno spomladi, zato se tudi finančne situacije zamikajo v drugo polovico leta. V naslednji točki so svetniki soglasno potrdili Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti v občini Ajdovščina. Odlok se tako prilagaja željam in potrebam posameznih krajevnih skupnosti. V nadaljevanju so svetniki delno ukinjali zazidalni načrt Ribnik SB II. Pravila pozidave je bilo potrebno nujno spremeniti zaradi načrtovane investicije privatnega investitorja, ki namerava na svoji parceli pod domom starejših občanov graditi stanovanja. V popravku zazidalnega načrta je med drugim določeno tudi območje za krožišče na mestu obstoječega križišča Vipavske ceste, južne obvoznice in Bevkove ulice. Naslednji odlok je določil ime območja vzdolž obvoznice med reko Hubelj na vzhodu in železniško progo na zahodu ter obstoječo pozidavo na severu in hitro cesto na jugu - zdaj se tudi uradno imenuje Mirce. Občina Ajdovščina bo podelila koncesijo za lekarniško dejavnost - tako so z zadostno večino odločili svetniki. Sklep o podelitvi koncesije določa vse pogoje, med drugim tudi lokacijo - nova ajdovska lekarna bo delovala znotraj Castre. Šola v Šturjah je obvezna vsebina zadnjih nekaj sej, tako so tudi tokrat svetniki pregledovali predlog sklepa o pripravi programa za ustanovitev OŠ Šturje. Šola bo namreč svoja vrata odprla že prihodnje šolsko leto. Do tedaj pa je potrebno opraviti vrsto postopkov in pripraviti strokovne podlage za ustanovitev nove matične izobraževalne ustanove. Svetniki so se brez razprave strinjali s predlaga- nim sklepom. Ajdovski vrtec je Občini Ajdovščina predlagal sistem organizacije vrtca v šolskem letu 2006/ 07 po fleksibilnem normativu, ki dovoljuje za največ dva otroka številčnejšo skupino, kot je zakonsko določeno. Letos je v vrtec vpisanih 619 otrok, ki bodo razporejeni v 36 oddelkov. Z uporabo fleksibilnega modela se tako vrtcu omogoča racionalno organizacijo oddelkov ter možnost vpisovanja otrok tudi med šolskim letom, brez ponovnega razporejanja otrok v oddelke. Svetniki so predlog soglasno sprejeli. Proti koncu seje so svetniki dali soglasje k statutu Zavoda za šport, preleteli nekaj premoženjsko pravnih zadev, imenovali svoje predstavnike v nekaterih ustanovah ter podali svoje pobude ali pripombe. Še pred volitvami, konec septembra, bo potekala naslednja seja Sveta Občine Ajdovščina. Pripravila sh Seznam upravičencev za neprofitna stanovanja Občina Ajdovščina sprejme na podlagi 23-, 24. in 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS št. 14/04,34/04,62/06) in javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj občine Ajdovščina v najem, objavljenega v aprilski številki Latnika, leta 2006, prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. UPRAVIČENCI ZA NEPROFITNA STANOVANJA 2006 ZAP.ŠT IME IN PRIIMEK NASLOV ŠT. ČLA. TOČKE 1. MILENA ERIČ DOM KARITAS 6 510 2. ALEŠ MREVLJE TOVARNIŠKA 4 3 450 3. MARJETKA PODOBNIK COL 96A 3 440 4. SLAVICA BIZJAK GORIŠKA 25/A 4 430 5. BRIGITA NOVINEC PLANINA 60 2 430 6. JASMINA TRAJČOV BEVKOVA 2 4 425 7. ENISA MURATOVIČ HALILOVIČ CEBEJEVA 50 4 425 8. AMADEJA VIDIC DOLGA POLJANA 20 5 410 9. ANJA CETIN LOKAVŠKA 5/A 3 390 10. MILOŠ JERKIČ BEVKOVA 1 3 380 11. SUZANA JELEN VILHARJEVA 25C 3 380 12. ADEM KADRIJA IV. PREKOMORSKE 51 6 380 13. URMELEK SALIJI GREGORČIČEVA 33 4 355 14. STEVAN PEJAK IDRIJSKA 16A 4 340 15. STANISLAV UŠAJ VELIKE ŽABLJE 10 1 320 16. BRANKO JELEN VILHARJEVA 25 C 1 320 17. MUHAMED IBRAHIMOVIČ VILHARJEVA 40 5 310 18. MARJANKA IVANUŠIČ TOVARNIŠKA 3/B 1 300 19. BISERKA PETROVČIČ IDRIJSKA CESTA 3 5 300 20. KATJA PIŠOT IVPREKOM. 17 2 290 21. IDA LIKAR GOJAČE 19 1 260 22. BARBARA BORŠO GREGORČIČEVA 11 2 230 23. KATARINA BATELJ BEVKOVA 14 2 180 24. NADJA BLAZNIK BEVKOVA 12 2 160 25. EMIL PIŠOT LEBAN SELO 82 1 150 TAJNIK ViliDURNIK, univ.diplprav. s.r IZJAVA ZA JAVNOST Laži v članku »Neznosna lahkost vladanja po ajdovsko« objavljenem v Latniku št. 46/2006. Spodaj podpisani svetniki občine Ajdovščina ostro protestiramo proti načinu pisanja, ki ga je naš kolega g. Lemut Aleksander uporabil v citiranem članku. Zavračamo vse obtožbe in nesramne žalitve, s katerimi nas v predvolilni tekmi skuša osramotiti in prikazati kot neodgovorne in skorumpirane. Omenja milijonske nagrade, ki naj bi jih dobili svetniki ob posameznih glasovanjih in s tem oškodovali občinski proračun. Zmerja nas s telovadci, katerim se ob vsakem dvigu roke dodeli domnevna porcija denarja. Svoje laži skriva pod terminom tako imenovane »javne tajnosti«, ki jo sam razglasi in kot dokaz uporat>i sklicevanje na tako imenovano »strokovno javnost«, ki jo seveda ne opredeli s priimki in imeni, da bi lahko bralci preverili mnenja in navedbe te njegove strokovne javnosti. Vsi spodaj podpisani smo izvoljeni neposredno od občanov in njim smo za svoje delo tudi odgovorni. Ne glede na različno politično usmerjenost skušamo opravljati svoje dolžnosti odgovorno in po svojih najboljših močeh. Politične delitve in nasprotovanja razumemo kot del demokratičnega življenja. Tako lažnivo in žaljivo pisanje našega kolega Lemuta pa ne moremo razumeti kot del politike, saj posega v dostojanstvo vsakega izmed nas. S to izjavo želimo javnosti sporočiti, da so navedbe v članku »Neznosna lahkost vladanja po ajdovsko« objavljenem v Latniku št. 46/2006 laži, ker nam ni vseeno, kaj mislijo o nas naši občani, volilci, prijatelji in sorodniki. Silvester Peljhan, Miloš Bizjak, Igor Česnik, Anton Kreševec, Suzana Krasna, Josip Troha, Albert Kravos, Magda Rupnik, Roman Bratina, Sonja Žgavec, Marija Cigoj, Sonja Žgavc, Ludvik Lozar, Ljubo Žgavc, Zoran Podgornik, Ivan Krasna Športni center Police Sodoben fitnes V četrtek, 29. junija dopoldan je v prostorih Zavoda za šport Ajdovščino potekal slovesen podpis pogodbe, ki omogoča nadaljevanje vlaganj v prostore za fitnes Športnega centra Police. Podpisniki - Marjan Poljšak, župan Občine Ajdovščina, ki je lastnik prostorov, Robert Krkoč, direktor Zavoda za šport Ajdovščina, skrbnik in upravljalec ter Mladen Jovičič, predstavnik vlagatelja, podjetja Pulsus d.o.o.. TJ azmišljanja o sodobnih fitnes -Lvprostorih v okviru notranjega kopališča so nastala še pred sanacijo bazena, je v uvodu povedal Robert Krkoč, direktor športnega zavoda. S sodobno fitnes opremo se dopolnjuje vsebina centra, okolju pa ponujena kakovostna storitev, ki Športni center Police lahko zopet postavi v vlogo, ki jo je v slovenskem športu igral pred leti, ko je bila Ajdovščina zbirališče vrhunskih športnikov. Župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, ni najbolj naklonjen vlaganjem zasebnega kapitala v javni zavod, vendar pa gre v primeru Športnega zavoda za poseben primer. Niti on, niti občinska politika ne bi odobrila finančnega vložka v tovrstno opremo, namenjeno specifični publiki, čeprav, je to dobrodošla dodatna ponudba in odlična ter pozitivno naravnana promocija Ajdovščine. Zato želi investitorju veliko uspeha, predvsem pa se veseli, da bo občankam in občanom ponujena dodatna možnost športa in rekreacije. Podjetje Pulsus d.o.o. je zastopnik blagovne znamke fitnes opreme, ki je namenjena tako zdravim, kot invalidnim športnikom. Trenutno je edini ponudnik vadbene opreme za hendikepirane v Sloveniji- ^ Ajdovščini namerava urediti predstavitveni studio opreme za zdrave in invalidne športnike. Ajdovščina tako še postaja še bolj prijazna invalidom. Predstavnik podjetja je še povedal, da so odločilno vlogo prt izbiri kraja odigrale mnoge možnosti športne in rekreacijske vadbe pri nas, še posebej pa možnosti adrenalinskih športov. V urejanje prostorov bo podjetje vložilo okoli 22 milijonov tolarjev, oprema pa bo vredna še okoli 60 milijonov. Novi fitnes prostori z najsodobnejšo opremo tudi za invalidne športnike in rekreativce naj bi bili uporabnikom na voljo jeseni, želja je, da bi ga odprli istočasno z notranjim bazenom. sh ^upan Marjan Poljšak in minister Janez božič podpisala sporazum o s°financiranju Cesta skozi Batuje ^ torek, 11. julija 2006, ob 12.00 uri, je v sejni sobi Občine Ajdovščina potekal slovesni podpis spo-r0zuma o sofinanciranju ureditve dela regionalne ceste Dornberk - Selo skozi Batuje. Sporazum ^ Podpisala predstavnika investitorjev obnovitvenih del - župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak ter Minister RS za promet, Janez Božič. T^ogodka so se, poleg pred-■^-^stavnikov Občinske upra-Ve in medijev, udeležili še di-rektor DRSC Vili Žavrlan in niegov svetovalec ter predstavni Krajevne skupnosti Batuje. Obrane je najprej pozdravil žu-Pan Marjan Poljšak, izrazil je ve-Selje ob prvem obisku ministra ^°žiča v občinski stavbi ter se 11111 zahvalil za prizadevanja in trild, ki ga je vložil v projekt - in-Vesticija bo tako izpeljana že v letošnjem letu. Projekt je podrobno predstavila Alenka Čadež Kobol, vodja Oddelka za investicije Občinske ^Prave Ajdovščina. Obnovitvena ^ela se bodo pričela septembra 111 bodo potekala v dveh fazah. cestišču bo zgrajen pločnik, Projekt pa poleg tega v začetni ,:izi vključuje še urejanje vse po-irebne infrastrukture v naselju: !avna razsvetljava, vodovodna in kanalizacijska omrežja, obnova telefonske linije od Batuj do Sela - ta dela bo izvajalo in financiralo podjetje Telekom ter prenova obeh avtobusnih postajališč ob glavni cesti. Druga faza projekta bo zajemala izgradnjo pločnika ter urejanje javne razsvetljave med Batujami in Selom - ta del projekta časovno še ni opredeljen, ker bo v celoti krit iz občinskih proračunskih sredstev. Prvi del projekta bo zaključen v slabem letu dni. Predračunska vrednost celotne investicije po projektu znaša 202 milijona tolarjev. 53,05 odstotka vrednosti bo prispevalo Ministrstvo za promet - DRSC, preostanek denarja pa bo zagotovil proračun Občine Ajdovščina. Minister Janez Božič je v svojem nastopu na kratko predstavil strategijo ministrstva, predvsem v delu izgradnje in obnove cest- nega omrežja. Zagotovil je, da bo hitra cesta skozi Vipavsko dolino zgrajena v roku, torej do konca leta 2007. Ministrstvo trenutno pripravlja dolgoročni program vlaganj v infrastrukturo, katerega pomembni del je tudi obnova cestnega omrežja. Težava le-tega je precejšnja dotrajanost velikega deleža cest ter vreme - zadnja zima je povzročila veliko nevšečnosti. Ob koncu pa je tudi on izrazil veselje ob skupnem projektu, ki bo predvsem velika pridobitev za varnost otrok na poti v šolo. Direktor DRSC, Vili Žavrlan, je preletel projekte, vezane na ceste Vipavske doline, ki so trenutno v teku ali čakajo na izbiro izvajalca. Za preplastitev ceste Kalce - Col ima DRSC že v drugo objavljen razpis za izbiro izvajalca. V pripravi je tudi razpis za izbiro izvajalca preplastitvenih del na cesti skozi Črniče. Rešuje se tudi velika težava na cesti med Colom in Podkrajem - padanje kamenja. DRSC je za rešitev te težave namenilo 150 milijonov tolarjev, sanacija brežine že poteka, takoj za tem sledi preplastitev ceste. Počasi teče tudi sanacija državne ceste na območju plazu Slano blato - dokončna sanacija ne bo mogoča pred dokončno sanacijo plazu. V reševanju pa je tudi ena najbolj zagatnih mestnih točk -križišče na BIS-u. Kot je povedal predstavnik DRSC-ja dogovori o ustrezni projektni rešitvi že potekajo, tudi v tem primeru pa bo potrebno sofinanciranje lokalne skupnosti. SH, foto Miha Ergaver Preventivna akcija CZ v prvih šolskih dneh Varna pot v šolo Ponovno so se odprla šolska vrata. Poletnih počitnic je tako za slabo leto dni nepreklicno konec. Da bo za varnost naših učencev dobro poskrbljeno, pripravlja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ajdovščina skupno akcijo z naslovom »Varna pot v šolo«. T Takciji sodelujejo Policija, ob-V činska redarska služba in prostovoljci Planinskega društva Ajdovščina. V letošnjem letu je pomoč pri izvedbi akcije ponudila tudi zavarovalna družba AS s sodelavci. Prostovoljci so zaradi boljše vidnosti opremljeni z odsevnimi brezrokavniki, v času akcije pa bodo nudili pomoč in spremstvo šolarjem na prehodih za pešce, na točkah, kjer je gostota prometa največja ter na šolskih poteh. Posebna pozornost bo veljala prehajanju otrok preko Goriške, Idrijske in Tovarniške ceste. Vse voznike pozivamo, da v okolici šol ter na mestih, kjer opazijo označene prostovoljce oziroma šolarje z rumeni- Visoko priznanje Policije Mihi Ergaverju mi ruticami, vozijo še posebej previdno in strpno, svojih vozil naj ne parkirajo na prehodih za pešce, šolskih poteh, pločnikih ter na načine, ki bi ovirali avtobusni prevoz šolskih otrok, saj bodo v nasprotnem primeru pristojne službe zoper kršitelje v skladu z pooblastili tudi ukrepale. V preteklih letih se je sodelovanje prostovoljcev izkazalo za koristno, zato tudi ob tej priložnosti vabimo vse zainteresirane občane, ki bi se v prvi polovici septembra pridružili skupini prostovoljcev, da se nam pridružijo - dodatne informacije dobite na 031 613 804. Miha Ergaver, svetovalec za promet in CZ Tudi domači gasilci uspešni v boju z ognjem .^tekajoče se poletje je pokazalo, kaj vse zmore: od hude vročine in suše, do obilja padavin in genskih, razmeroma hudo nizkih temperatur ozračja. Prvi mesec počitnic jo je zagodel gasilcem, k| so, kljub razglašeni veliki požarni ogroženosti naravnega okolja, imeli precej dela. TV/Tiha Ergaver, svetovalec za IVApromet in civilno zaščito na Oddelku za urejanje prostora Občinske uprave Občine Ajdovščina je bil odlikovan z bronastim znakom policije za sodelovanje. Priporočila je komisiji za podelitev priznanj posredovala Policijska postaja Ajdovščina. Miha Ergaver se je izkazal predvsem s svojim delom na področju prometne varnosti ter preventivnih ukrepov in promocije varnosti v prometu, v zadnjih letih pa je bil močno angažiran tudi pri reševanju problematike in zagotavljanju varnosti prebivalcev Lokavca pod plazom Slano blato. Priznanje mu je izročil direktor Policijske uprave Nova Gorica, Alojzij Mohar, na slovesnosti ob dnevu Slovenske policije, 22. junija v Novi Gorici Pripravila S.H. Tia ni gorelo le na Krasu, pač pa v okolici Orešja, na območju tudivVipavski dolini, kjer so plazu Slavno blato, v bližini ko-gasilci spopadali z večjim šte- rita Skuk, v Žapužah,.... Ogenj 1 °tti požarov: gorelo je na ob- so uspešno zaustavljali poklicni °cju zadrževalnika Vogršček, gasilci iz Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina in prostovoljni gasilci PGD Ajdovščina, PGD Col in PGD Selo. Ne glede na visoko stopnjo ogroženosti in številne požare so bila prostovoljna gasilska društva skozi vse poletje organizirana tako, da je bila varnost naše občine zagotovljena. Prostovoljna gasilska društva iz Cola, Šmarij in Sela pa so se poleg tega takoj odzvala klicu na pomoč pri gašenju požarov na Krasu. Prav tam, torej pri gašenju velikega kraškega požara, je ognjeni krst uspešno prestalo novo gasilsko vozila GV-V1 PGD Šmarje (na fotografiji). Vsem delavcem GRC Ajdovščina ter vsem članom prostovoljnih gasilskih društev se velja zahvaliti za stalno pripravljenost ter za požrtvovalno delo na požariščih. Miha Ergaver POSEBNO OBVESTILO! JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popra-vek in 58/03-ZZK-l) določa, da morajo vse občine v Sloveniji pripraviti nove prostorske akte: strategija prostorskega razvoja občine (SPRO) in prostorski red občine (PRO). Občinski svet Občine Ajdovščina je sprejel Program priprave strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Ajdovščina (Ur.i. RS, št. 70/06) in v zaključni fazi je pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora. /^Nbčina Ajdovščina, Oddelek za V>/ okolje in prostor, bo sprejemala pobude za spremembo namenske rabe prostora za potrebe izdelave novih prostorskih aktov še do 15.9. 2006. V ta namen smo pripravili obrazec z obrazložitvijo in navedbo določb zakonodaje, ki opredeljuje temeljna pravila za prostorski razvoj predvsem s področja širjenja poselitve. Obrazci za izpolnitev vloge so dostopni v informacijski pisarni Občine Ajdovščina, n? Oddelku za okolje in prostor in na spletni strani Občine Ajdovščina (www.ajdovscina.si). Vse zainteresirane občane vljudno prosimo, da se v čim krajšem času odzovejo, saj bo vključevanje novih pobud po izteku roka omejeno. Za pomoč se lahko obrnete na strokovne službe Občine Ajdovščina. Občina Ajdovščina Oddelek za okolje in prostor V Šturjah raste nova šola V torek, 5. septembra bodo najpomembnejši akterji projekta izgradnje Osnovne šole Sturje položili temeljni kamen in s tem slovesno pričeli z gradnjo enega najbolj pričakovanih objektov v Ajdovščini v zadnjih letih. Investitor in vodja projekta izgradnje Osnovne šole Sturje je Občina Ajdovščina, šolo pa bo gradilo domače podjetje Primorje. Temeljni kamen bodo skupaj položili župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, Minister za šolstvo in šport Milan Zver, ravnatelj OS Danila Lokarja Ajdovščina Vladimir Bačič in generalni direktor družbe Primorje Dušah Črnigoj. Športne počitnice V petek 18. avgusta 2006 je bil v kampu ŠC Police zaključek športnih počitnic. Gosta na prireditvi sta bila kolesar Valter Bonča ter domači plesalec Miša Cigoj. Zabavni program katerega se je udeležilo veliko staršev in otrok so popestrili pevka Vivd ter plesno navijaška skupina Kocke. TJ azloge za veliko in obsežno JCVinvesticijo gre iskati predvsem v dotrajanosti in veliki zasedenosti obstoječe Osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini, ki jo trenutno obiskuje preko 800 otrok. Da bi izboljšali pogoje izobraževanja, razbremenili pritisk na OŠ Danila Lokarja in otrokom iz Šturij skrajšali potreben čas za varen prihod v šolo, je občinski svet Občine Ajdovščina na podlagi Prenovljena kuhinja Tstega dne, torej v torek, 5. sep-Atembra, se bodo novih pridobitev - popolnoma prenovljene in za dobro tretjino večje kuhinje ter nove kotlovnice - veselili v Srednji šoli Veno Pilon. strokovnih študij sprejel odločitev, da se v Šturjah, ki so najhitreje rastoče naselje v mestu, zgradi nova matična šola. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je novembra 2002 dalo pozitivno mnenje k ustanovitvi nove šole. Idejni projekt za Osnovno šolo Šturje je Občina Ajdovščina dobila preko javnega natečaja leta 2004, nagrajeni projekt je bil kasneje dopolnjen z nekaterimi po- Najpomembnejša gosta direktorja srednje šole Alojza Likarja na slovesnosti ob odprtju bosta Minister za šolstvo in šport Milan Zver ter župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Oba objekta sta bila precej dotrajana, stara kuhinja je svojemu namenu služila preko 25 let, ogrevanje šole pa je bilo več kot potrebno posodobitve - šola pravki. Šola bo zrasla na območju bivše vojašnice, ki je namenjeno centralnim dejavnostim, kot so Univerza Nova Gorica, upravna enota, muzej, prostori za mladinske dejavnosti, v nadaljevanju pa so tam predvideni še nekateri drugi objekti. Šolski kompleks bodo sestavljali šolska stavba, telovadnica in zunanje površine (šolsko dvorišče, športne površine, zelenice). Šola bo lahko sprejela do 390 učencev, po pričakovanjih pa jo bo obiskovalo okoli 320 učencev letno. Vrednost del je ocenjena na 750.000.000 tolarjev (z vključenim DDV), od tega bo Občina Ajdovščina zagotovila 536.40- 0.000 tolarjev, Ministrstvo za šolstvo in šport pa 213.600.000 tolarjev. Kulturni program slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna za novo šolo v Šturjah bo oblikoval Mladinski pevski zbor OŠ Danila Lokarja pod vodstvom Marinke Šuštar. Pripravila Sanda Hain se bo po novem grela na plin. Investicijo v približni vrednosti 135 milijonov tolarjev je v večji meri krilo Ministrstvo za šolstvo in šport, nekaj denarja je primaknila šola sama. Kulturni program bo pospremila tudi zakuska iz nove kuhinje, v kateri sicer dnevno pripravijo okoli 800 obrokov hrane. sh TJrojekta, kateri je potekal pod .L okriljem organizacije Zavoda za šport Ajdovščina se je udeležilo 230 predšolskih in šoloobveznih otrok. V dopoldanskem času so se otroci udeležili plavalnega tečaja. Udeleženci poletne športne šole so nato imeli uro časa za kosilo. V popoldanskem času je potekalo učenje angleškega jezika ter obiski športnih delavcev ter znanih športnikov, kateri so predavali o značilnostih posamezne panoge oziroma dejavnosti. Sledilo je spoznavanje različnih športnih panog; konje-ništvo, hip-hop, kajak, lokostrelstvo, športno plezanje, namizni tenis, jamarstvo, gimnastika, taborništvo, strelstvo... Program je bil popestren z spoznavanjem dejavnosti gasilcev, slovenske vojske ter gledališkimi delavnicami. V želji po razbremenitvi staršev pa je bil v poletno športno šolo organiziran prevoz, ki je potekal iz dveh smeri;Črniče-Ajdovščiiia ter Podnanos-Ajdovščina. K celotnemu projektu so ve-lik del prispevali Fundacija za šport, Občina Ajdovščini Ministrstvo za šolstvo in šport Ljudska univerza Ajdovščina* športna društva ter zasebnik' iz Ajdovščine in Nove Gorice; Naglost Kristina-konjeništvo* Plesni klub Rebula Ajdovščina. Kajak Klub Soške Elektrarne. Lokostrelski klub Nova Gorica, reprezentantka v namiznefl1 tenisu Saška Sivec, Jamarsko Društvo Danilo Remškar, Matej Prezelj in Marjan Slejko-predsta-vitev športnega plezanja, GR6[ Ajdovščina, Peter Avbar-vodev nje gledaliških delavnic, drit štvo tabornikov Rod mladi bori. strelski klub Burja ter Vojašnica Janka Premrla Vojka-Vipava. Primož SaliC foto Ljubo Žgavec Lokalne volitve 2006 Letos jeseni se izteka 4 letni mandat županov slovenskih občin, občinskih svetov ter svetov krajevnih skupnosti. Predsednik državnega zbora RS je razpisal volitve županov in občinskih svetov, župan pa so razpisali volitve svetov krajevnih skupnosti v posameznih občinah. Tako bodo letošnje lokalne volitve potekale v nedeljo' 22.10.2006, s pričetkom volilnih opravil 21.8.2006. ^Vupana in svete krajevnih ^jskupnosti se voli po večinskem načelu. To pomeni, da se glasuje o posameznih kandidatih. Pri volitvah v svet krajevne skupnosti se glasuje za največ toliko kandidatov, kolikor članov sveta se voli v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu, pri katerem se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti. Volivec lahko glasuje le za eno listo, s tem, da lahko na glasovnici pri listi kandidatov, za katero je glasoval, označi kandidata, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati (preferenčni glas). Volivec lahko da preferenčni glas samo enemu kandidatu z liste. Pravico voliti in biti voljen za čh na občinskega sveta oziroma za c'ana sveta krajevne skupnosti ter pravico dajanja podpore v kandidacijskem postopku, ima vsak državljan RS s stalnim bivališčem v naši občini, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Te pravice ima tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki ima stalno prebivališče v naši občini. Tujci, ki so dopolnili 18 let in imajo stalno prebivališče v naši občini, imajo pravico voliti člana občinskega sveta in dajati podporo v kandidacijskem postopku, ne morejo pa biti kandidati za župana, člana občinskega sveta, niti za člana sveta krajevne skupnosti. Pravico voliti župana ima vsak volivec, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. Pravico biti voljen za župana ima vsak državljan RS, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in ima stalno prebivališče v naši občini. Niti državljan druge države članice Evropske unije, niti tujec, nima pravice biti voljen za župana. Za volitve župana se šteje celotna občina kot ena volilna enota, za volitve članov občinskega sveta pa je občina razdeljena na 5 volilnih enot, kot je to določeno z Odlokom o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in župana v Občini Ajdovščina (Uradni list RS št. 76/06). Volitve svetov krajevnih skupnosti so urejene z Odlokom o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti in o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Ajdovščina (Uradni list RS št. 78/06). Oba predpisa sta objavljena tudi na spletni strani Občine Ajdovščina (www.ajdovscina.si). Kandidature za župana in člane svetov krajevne skupnosti ter kandidatne liste za občinski svet lahko določijo politične stranke ali pa skupine volivcev. Politična stranka določi svoje kandidate na zborih stranke, skupina volivcev pa mora predlagani kandidatni listi za občinski svet priložiti 15 podpisov volivcev, ki podpirajo predlog, kandidaturi za župana pa najmanj 2% volivcev od celotnega števila volivcev v občini na dan 21.8.2006, to je 295 podpisov. Kandidati morajo imeti stalno bivališče v volilni enoti, v kateri kandidirajo. Podpora se daje na predpisanih obrazcih, ki so na voljo na Upravni enoti v Ajdovščini, in jih mora posamezen podpisnik tam tudi osebno overiti. Tudi kandidate za člane svetov krajevnih skupnosti lahko predlagajo poleg strank volivci s podpisovanjem, in sicer skupina najmanj 10 volivcev, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. V tem primeru se na Upravni enoti ne overja posameznih podpisov, ampak celoten seznam. Na letošnjih volitvah bo pri kandidiranju v občinski svet in v svete krajevnih skupnosti potrebno upoštevati z Zakonom o lokalnih volitvah uvedeno novost in sicer tako imenovane »ženske kvote«. Politične stranke ali skupine volivcev, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta oziroma za člana sveta krajevne skupnosti, morajo določiti kandidatne liste oziroma kandidate tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 20% mest na kandidatni listi oziroma kandidaturi, ter svoje kandidate na prvi polovici kandidatne liste oziroma kandidate razporediti izmenično najmanj vsakega tretjega kandidata po spolu. Politična stranka lahko razmerje med spoloma upošteva na ravni občine in ne na ravni volilne enote. Novost na letošnjih volitvah je tudi uvedba najmanj enega volišča, ki je dostopno invalidom. Lokacija vseh volišč v občini je določena s Sklepom o določitvi volišč, ki ga je sprejela občinska volilna komisija in je objavljen na www.ajdovscina.si. Pogoji za pridobitev pravice za plakatiranje na plakatnih mestih so objavljeni na oglasni deski občinske uprave Občine Ajdovščina, kot tudi na www.ajdovscina.si. Poleg obvestil v zvezi z volitvami, ki jih bosta na občinski spletni strani objavljala občinska uprava in Občinska volilna komisija, bo tudi Državna volilna komisija na svoji spletni strani www.rvk.s' objavljala razne informacije glede volitev ter obvezne in instruktiv-ne obrazce. Bistveni roki v zvezi s tekom volilnih opravil so naslednji: - dajanje podpore za kandidiranje na Upravni enoti od 21.8. do 27.9.2006, - rok za vložitev kandidatur je 27.9.2006 do 19. ure, -vsi organizatorji volilne kampanje morajo najpozneje do 7.9-2d" 06 odpreti poseben račun za potrebe volilne kampanje, - uradna volilna kampanja se prične 22.9.2006. Občane vabimo, da se aktivno vključijo v vse tri nivoje lokalnih volitev z uresničevanjem pasivne in aktivne volilne pravice, kajt' tudi na ta način sooblikujemo temelje za čimbolj kvalitetno življenje v naši občini. Občina Ajdovščine ^Sami moramo poskrbeti, da se dogodki ne pozabijo« Jožko Člekovič v ^ekoviča sem spoznal v petem razredu osnovne šole v Dobravljah, kamor smo se zgrnili učenci vseh podružničnih šol v višje razrede. Srečali so se novi otroški obrazi iz Križa, Stomaža, Črnič, Brij, Vrtovina, Sela..Jožkota smo si najprej zapomnili po tem, da je našim učiteljem redno pojavljal še dodatna vprašanja, včasih tudi potem, ko se je šolska ura že končala. Kar nas je malce lezilo, saj se nam je mudilo na igrišče. Ker je bil zelo priden in dober učenec, je bil tudi pripraven *a Prepisovanje domačih nalog. Jožko, daleč so že ti časi? ^aleč, kdo bi si mislil, da gre tako hitro. 1960 leta smo se prvič Srečali, v učilnici nad »dvorano« v Dobravljah. Jaz sem prihajal iz kjer sem bil rojen (1954), Prve štiri razrede sem obiskoval v Batujah. Potem pa ta »velika šola« v Dobravljah. Ja, stalno Sem nekaj spraševal in dopolnjeval, vedno sem bil zvedav otrok, tak sem še danes. Žene me želja P0 raziskovanju in novostih. Nekako se je vse skupaj prenes-*°> kar je povsem razumljivo, tudi v moje »odraslo« življenje in P°klicno pot. Šolanje sem nada-'juval na Srednji ekonomski šoli v Novi Gorici in pozneje zastavil študij na Vekšu v Mariboru in nadaljeval na Ekonomski fakul-teti v Ljubljani. Drugače sem poročen, imam dva otroka Tino in Tjašo (sedaj Sem že nono) in še naprej živim v Selu, nikakor se ne moreš odpovedati svojemu rojstnemu kraju, ali je tako naneslo ali pa Se«i res zavezan domači vasi. Pu pošariva po tvoji službe-^1 poti, kje si začel z »resnim« delom? Resen sem bil pri vsakem delu (smeh). Po študiju sem začel na /Uctalu (bil sem tudi njihov ^tipendist) v prodajnem oddel-nato pa sem prišel nekako "na svoje«, v razvoj novih proizvodov. Nastajal je frutek, bibite, sadne rezine... Sledilo je zani-mivo področje, kjer je Fructal v slovenskem merilu vlekel pro-ftocijski in ustvarjalni voz: mar-eting. Nekaj časa (dve leti) sem '* tudi vodja marketinškega Sektorja. Fructalu sledi tvoje avto-^bilsko obdobje? Po Fructalu sem nekaj časa de-al v privatni agenciji, kot vodja Pfojektov. Toda lastnik pogosto tto ve kaj hoče od zaposlenih in 6'di odnosi niso bili najboljši, tišel je izziv, da na novo obli-ujem prodajo vozil, ki takrat v °veniji še niso bila tako prepo-2Uavna - KIA. Sprejel sem! . sekaj časa sem delal na proda-P kpfejskih vozil. Koreja, ki je z Vuliko žlico zajela iz lonca razvo-’ ’ Kl le povsem drugačen svet, 'Jtugimi pogledi, pa vendarle uspešna v povsem zahodnem smislu, marsikaj se od njih da naučiti. Na račun dobrih prodajnih rezultatov sem bil deset dni v Koreji - lepa izkušnja. Od 2001 si v Razvojni agenciji ROD? Osnovne poteze agencije? Ko sem agencijo prevzel so se zgodile spremembe, poleg kadrovskih tudi vsebinske. Dejansko sem jo postavil na novo, z novimi ljudmi in vsebinami. Že samo ime pove, da je naše področje dela izrazito usmerjeno v prihodnost, iskanje novih programov za nove ljudi, mlade podjetnike, ki se na samostojno pot šele pripravljajo, da ne rečem že odpravljajo. Široko področje, ki v teh časih šele pridobiva na veljavi. Veliki podjetniški sistemi, tudi v občini Ajdovščina, se srečujejo s težavami, vse več ljudi mora iskati nove zaposlitve, dejavnosti, priložnosti. Naj bo to v mestu ali na podeželju. Človeških virov je vsekakor dovolj, treba pa je zanje najti primerne programe, znanja in predznanja, predvsem pa hitre in učinkovite informacije. Seveda je pomemben celosten in celoten pogled na okolje in prostor, kjer se to dogaja in upoštevati vse njegove sinergije. Tudi zato je nastala Strategija gospodarskega razvoja Občine Ajdovščina, ki sem jo vodil. Nastal je dokument, ki so ga pristojni povečini dobro ocenili. Zdi pa se, kot smo pogosto pripominjali, da je celoten projekt ostal v predalih, da je bil premalo konkreten, da bi ga »dnevno« uporabljali? Pravzaprav ne, dokument je izredno širok in konkreten, le odločiti se je potrebno ali bomo delovali po njemu. Področje, ki ga pokriva ROD, novi projekti, regionalna agencija...mednarodni projekti, evropski skladi...? Področje, ki ga pokrivamo je izredno široko. Pravzaprav ustanovljeni smo, da pomagamo in svetujemo pri razvoju na področju podjetništva in podeželja. Zavzemamo se za uravnotežen razvoj in veliko perspektivo vidimo tudi v razvoju turizma na našem področju. Mednarodna sredstva: najprej se moramo zanesti na lastno znanje, lastno sposobnost razvoja in možnost razvoja; a seveda evropska sredstva so dobrodošla, saj vsa ta dogajanja pospešijo. V Razvojni agenciji ROD imamo kar veliko evropskih projektov v katerih sem tako ali drugače vključen. Lahko rečem, da smo zaradi tega prepoznavni tudi v določenih evropskih krogih. Kateri mednarodni projekti? Bilo je kar nekaj projektov s področja podjetništva ( oblikovanje podjetniških mrež, Center tiska, obrtne cone...) in razvoja turizma (Vipavska dolina postaja turistično prepoznavna desti-nacija ). Trenutno je opazen projekt VINUM-EST med sedmimi ev-ropskimipartnerji,kjerSlovenijo zastopa prav Razvojna agencija ROD. Opazen pa zaradi tega, ker smo po izboru najboljših zgor-njevipavskih vin zmagovalce popeljali na sejem v Hamburg in pa zaradi tega, ker smo v zadnjem času izdali pravo knjigo: Pinela in zelen - žlahtna dediščina Vipavske doline. V Rodu koordiniramo tudi Vipavsko vinsko cesto. Posamezniki pogosto ne razumejo, da so table na vinski cesti le označitev kje so proizvajalci vina. To še ne pomeni, da so tu tudi degustacije in postrežba z domačo hrano. S tistimi vinarji, ki imajo to možnost, se je potrebno vnaprej dogovoriti. Vinarji so praviloma v vinogradu ali v kleti. Evropski projekti zahtevajo cel kup papirjev, tudi »birokratske« narave? Birokracija: ja, to je davek na izvajanje projekta. Toda sprijazniti se moraš! Pred projektom priprava prijave in ob izvajanju priprava zahtevnega poročila s čakalno dobo, da ga potrdijo in nakažejo pridobljena sredstva. Ta poročila so običajno kar velik skupek polnih registratorjev z do potankosti opremljenih obrazcev z vsemi dokazili. Vsekakor so za pridobitev novih projektov potrebna tudi lokalna sredstva (to so običajno sredstva občin) in moj in naš namen je, da ta sredstva čimveč-krat oplemenitimo. Odprli ste tudi nov center PRJ (Podeželsko razvojno jedro) in TIC v Vipavi, zakaj, čemu je namenjen, ali je to bila le želja »osamosvojene« Vipave? Ne, sploh ne! V Rodu vedno delujemo povezovalno. Država nam je dala možnost, da osnujemo tak center, ki bo namenjen le razvoju podeželja in brezposelnim na podeželju. Najprej smo predvidevali, da bo soustanovitelj tudi Občina Ajdovščina, ki pa je v zadnjem trenutku od- stopila. Glede na naše znanje in izkušnje smo projekt tudi dobili. Podeželsko razvojno jedro je dejansko regijskega značaja in takih je v Sloveniji le deset. Vsekakor v Rodu delam tudi na regionalnemu razvoju in s 1.1.2007 smo nameravali prevzeti vodenje Mrežne regijske razvojne agencije, za kar pa glavni ustanovitelj Roda (Občina Ajdovščina) ni pokazal interesa; Kje sedaj ta center bo? Po vseh predvidevanjih se bo vodenje Severno primorske regije nadaljevalo v Posoškem razvojnem centru, čeprav se zadaj kaže zelo velik interes Nove Gorice. Tvoje videnje nadaljnjega statusa in razvoja Roda? Rod mora izvajati poslanstvo, ki izhaja iz njegovega karakterja: pomoč pri razvoju. Pomoč pa ni vedno denar, pomoč je tudi prenašanje znanja, informiranje in motivacija. Da, prav motivacija je še kako potrebna. Kako izgleda tvoj popoldan in prosti čas? Prosti čas, kar ga je - pogosto mi služben telefon zvoni tudi ob sobotah in nedeljah in to mi je že prišlo v navado. Sicer je moj največji hobi elektronika, radioamaterstvo, popravilo starih radijev in radijskih postaj. Zelo rad v roke vzamem fotografski aparat, kot fotograf sem tudi že imel razstavo črno-belih fotografij, marsikatera fot-ka je našla mesto v raznih tiskih, knjigah.... Ha, novica. Prav te dni sem dobil predhodno informacijo, da sem zmagal na enem evropskem natečaju in moja fotografija (verjetno edina iz Slovenije) bo jeseni razstavljena v Evropskem parlamentu. Plus za Slovenijo (smeh). Zbiram tudi različne predmete stare radijske aparate in stare luči, kamne, vozim tudi terensko veteransko vozilo campagnola. Zelo me privlači 1. svetovna vojna, soška fronta, kaverne, vojni položaji. Najdene predmete praviloma dam v muzej, kar dosti sem jih spravil skupaj. Kar mi še ostane časa, sem aktiven tudi pri dogajanjih doma, v Selu. Sodeloval sem v odboru za pripravo srečanj Selo, Sela, Sele. Moja zadolžitev je bila med drugim priprava in izdaja publikacije ter internetnega portala. Še vedno zbiram podatke in brskam po zgodovini Sela. Selo je bilo dejansko vedno na prepihu. Te dni se v Selu obnavljajo, slučajno odkrite, 500 let stare freske. Rad hodim v hribe. V Selu imamo tradicionalen in že za uho privlačen pohod Seuci na Selovec, v Črničah pa se s »pri-jatli« in znanci odpravimo na ŠalamPohod. Malo po službeni, več pa po zasebni plati, sem sodeloval tudi pri pripravi Pohoda med vrhpoljskimi vinogradi. Kar se dedce vpraša: Kje si bil pri vojakih? Vojsko sem služil v šoli v Bileči in kasneje sem pridobil čin kapetana (stotnika) prvega razreda. V vojni 1991 sem kot poveljnik čete deloval na področjih Kostanjevica, Ajševica, Vrtojba, Rožna dolina... S fanti - vojaki se še danes redno srečujemo in obujamo spomine. Ob deseti obletnici smo pripravili spominski kovanec. Letos ob 15 letnici pa spominski tulec naboja, spominsko kapo... Saj pravim: Sami moramo poskrbeti, da se dogodki ne pozabijo. Jožko, namesto vica, kdo bo naslednji ajdovski župan? Skoraj raje vic, sicer pa težak ali lahek odgovor: Pravi naj bo! Pod latnikom klepetal Ivan Mermolja SMEŠKICE IZ NAŠE DOL INČE PRALNI STROJ V pripeki se zgodi, da se človek počuti kot vžigalica, samo še uprasniti ga je treba, pa bi zagorel. Ampak na srečo je v našem mestecu veliko lokalčkov, ki premorejo klimatske naprave. Pa se človek usede in se zabeseduje. Tako se rodijo pripovedovanja. Tole zgodbo je povedal, no, saj ime ni pomembno, pa tudi glavna akterja v zgodbi bomo preimenovali: naj bosta, že kar mitska Slovenca, Micka in Janez, velja! Micka in Janez sta praznovala dvajseto obletnico poroke. Prišla je nedelja in ta velik praznik. Micka je že dopoldan zastavila slavnostno kuho, Janez pa se je nekoliko pozabaval s prišleki. Dopoldan pa sta si, kljub vsemu, utegnila razkazati nekaj daril. Janez je ponosno pokazal Micki nov pralni stroj, ki so ga možakarji prinesli v kopalnico in ga takojci priključili. Micko je to tako vzhičilo, da ga je urno napolnila in ga pognala. Čez nekaj časa je sledilo slavnostno kosilo. Ropot je naznail, da se v kopalnici nekaj dogaja. Nekaj gostov se je radovedno muzalo za izborno obloženo mizo. Ropot je bil vse močnejši in pralni stroj se je nekako zrinil v preddverje. Tedajci je oče Janez vstal in kar nekako slovesno rekel: »Vidiš, Micka, kakšen moderen pralni stroj sem ti kupil. Ta ti ne bo samo opral, še sušit ti bo nesel, ja ja, še sušit!« Vesel smeh je pregrnil že tako obloženo mizo. Nekaj možakarjev je vstalo, da bi Janezu pomagali ukrotiti nenavadno poskočen nov pralni stroj. Bila je pač nevšečna neprevidnost - pozabili so na železno palico, ki predstavlja nekakšno blokado. Bojan Bizjak Zakawsky Spominsko obeležje podroškemu župniku Človek velikega srca Otmar Crnilogar, ki je kot župnik služboval v Podragi kar 32 let, se je rodil 1931. leta v Šebreljah in umrl 1999. v Podragi, ki mu je postala drugi dom. Kot profesor latinščine, grščine in filozofije je poučeval v malem semenišču, kasneje škofijski gimnaziji, v Vipavi in na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prevajal je predvsem staro zavezo (Sirahova knjiga. Knjiga Modrosti), iz nove pa so njegovi prevodi Pavlovih pisem. Bil je velik človek, ki mu tudi smisla za humor ni manjkalo. soboto dopoldne, 8. julija, so mu v zahvalo in spomin, v »njegovi« Podragi, odkrili spominsko obeležje, njegov doprsni kip, ki je delo akademskega kiparja Boštjana Putricha. Ob slovesnem odkritju, po maši, ki jo je vodil gospod škof Jurij Bizjak ob somaševanju več duhovnikov, njegovih prijateljev in sošolcev, je najprej kratko spregovoril župan vipavske občine mag. Ivan Princes, nato pa je dobil besedo slavnostni govornik dr. Andrej Capuder, ki trenutno službuje v Rimu kot slovenski veleposlanik. V govoru je poudaril dve veliki poslanstvi, ki ju je gospod Otmar Črnilogar poosebljal, to sta plemeniti poslanstvi duhovnika in profesorja. Tudi predsednik sveta KS gospod Ivo Krušeč se je s kratkim nagovorom spomnil velikega sovaščana, ki bo tako za vedno premišljeval pod lipo. Program sta s poezijo občuteno povezovala Polona Krušeč in Peter Bajnoci, s pesmijo pa ga je »po-žlahtnil« kvintet Ventus iz Vipave pod vodstvom Podražanke Nadje Bratina. Na slovesnosti so bili zbrani številni eminentni gostje, predstavniki cerkve in države: nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Bučar, bivši poslanec gospod Ivo Hvalica, sedanja poslanka Eva Irgl... Po uradnem delu je sledilo še družabno srečanje, ki se je zavleklo v pozno popoldne. Seveda pa je bilo za hrano in pijačo poskrbljeno s strani podraških žena. mag. Lejla Irgl Furmanski praznik Furmanski praznik (nedelja, 6. avgust) v Postojni je doživel lepo vreme in velik obisk. V povorki voz so posebno mesto imeli furmani iz Vipavske doline, ki so z Nanosa na prizorišče pripeljali veliki jambor. Seveda so se priprave na Nanosu pod Vasenskim vrhom začele že v soboto, ko so ob makadamski cesti med Podkrajem in Bukovjem posekali primerno smreko. Furmani in gozdarji so si po opravljenem delu privoščili izdatno gozdarsko večerjo in seveda kot se spodobi prespali v gozdarski koči pri Bukovju. T Tnedeljo zjutraj, ob svitu, so V pripravili voz in po zajtrku ob 6.30 krenili proti Postojni. Po polurnih vmesnih postankih v Bukovju, Landolu, v gostilni Pri Bolku, kjer so imeli kosilo, so nekaj po 14. uri prispeli v Postojno in se postavili na ogled nasproti avtobusne postaje. Od tu, so se priključili povorki, ki so jo sestavljale furmanske »slike« z Notranjske, Krasa, Dolenjske, Gorenjske, Štajerske in seveda Primorske. Nanoški jambor so prevažali in pripeljali prekaljeni furmanski mački Društva Doli iz Lokavca. Kot daleč najbolj originalni so prejeli 1. nagrado, »najbolj ime- nitna zadeva postojnskega furmanskega praznika«, je njihovo predstavitev poimenoval povezovalec programa Mito Trefalt. S tem pa še ni konec ajdovsko - lokavskega podviga, saj sta dva člana furmanske odprave: Evgen Stibilj, s sinom Nejcem in Ciril Črnigoj, s sinom Aljažem, podaljšala akcijo »Postojna« in se šele naslednji dan, potem ko so vdru-go prenočili v gozdarski koči pri Bukovju, z vozovi vrnili domov v Ajdovščino. imi »Izvir voda in glas srca« Pod tem naslovom se v Vipavi v okviru »Imago Slovenio® - Podoba Slovenije« že sedmo leto zapored odvijajo poletne prireditve. Letos se jih je zvrstilo že deset, v septembru pa prj' čakujemo še orgelski koncert Renate Bauer v vipavski cerkv'' Odvijajo se ob koncih tedna. TJoletne kulturne prireditve, JL ki jih je bilo v teh letih preko 60 in so se razširile še v druge kraje občine, so letos odprli Vipavski tamburaši s koncertom na Trgu Pavla Rušta, sledil je koncert Komornega pevskega zbora Ipavska v cerkvi sv. Štefana v Vipavi, pred Lanthierijevim dvorcem je zaigrala Pihalna godba Vrhpolje-Vipava, na župnijskem dvorišču v Podragi je zapel oktet Častnim, sledil je koncert ansambla Funtango, zadnja sobota v juliju pa je bila namenjena odprtju fotografske razstave mlade umetnice Katarine Sadovski v vipavski stari šoli. Prireditve v avgustu so se pričele s koncertom kvinteta Ventus v cerkvi sv. Vida v Podnanosu, sledila je predstavitev vojaških potopisnih izzivov na trgu Pavla Rušta, na istem kraju je zaigral ansambel Volk folk, niz avgustovskih prireditev pa je zaključila pihalna godba Vrhpolje-Vipava v okviru tabora mladih glasbenikov. Vse prireditve so bile lepo obiskane, saj so potekale v prijetnih ambien-tih, na raznolikih lokacijah. Številnim prireditvam navkljub, ki so bile organizacijsko zelo dobro izpeljane s stran* domačih društev, Zveze kultuf' nih društev Vipava in Občili Vipava, pa tudi letos ni bilo ti' stega pravega občutja vrhunsko-sti. Ustanova »Imago Slovenk - Podoba Slovenije« je ponudil 13 prireditev, od tega je bila v Vipavi izbrana samo ena, in s*' cer koncert kvinteta Funtang0’ ki je celovito predstavil velikeg*1 glasbenika A. Piazzollo, katereg3 glasba je vedno pogosteje izV3' jana po vsem svetu. Glasbenik* Funtanga imajo skupno mesto nekje med etnom, jazzom in kla-siko, torej med resno in zabavno glasbo. Številni obiskovalci s° bili nad koncertom navdušeni-Prevladovala so torej domača društva, za katera je prav, da se predstavijo - to delajo tudi z ve-liko odgovornostjo in spoštova njem do občinstva - vendar P*J bi moralo biti na sporedu tudi kaj več iz programa krovne org3' nizacije. Morda bi tako v kraj pf*' vabili tudi več obiskovalcev, celo turistov. Letos so tako prireditve ostale pretežno na lokalni ravni in torej niso mogle zadovoljit* zahtevnejšega občinstva. mag. Lejla Irgl Moški Pevski Zbor Srečko Kosovel Vabi ljubitelje petja, da se jim pridružijo v ponedeljek 4. Septembra ob 20. uri v pevski sobi na Štrancarjevi ulici pod glasbeno šolo v Ajdovščini. Pridite ne bo vam žal! Drugi ekstremni pohod ^ • «1 Črniče - Triglav Po poteh spomina in opomina se je letos iz Črnič proti Triglavu odpravilo sedem pohodnikov pod vodstvom Valterja Likarja, višjega vodnika Slovenske vojske. Pohod je vdrugo pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo občin Ajdovščina in Vipava, pridružili pa so se jim člani ZZB NOV Ajdovščina. Spomini in opomini grejo v vojna leta 1941-1945 in 1990-1991. Pravzaprav sta bila pohoda dva, saj se je druga skupina podala na pot z Rudnega polja na Pokljuki, vodil pd jo je major Ivan Marc. Severno-Primorskem v torek, 4. julija in se po krajši slovesnosti podali na zahtevno pot. Prvi spominski postanek s kulturnim programom so imeli nad vasjo Slejki pri spomeniku 19. padlim Gradnikovcem, kjer so se jim pridružili župan Marjan Poljšak, Slavko Bavčar (borec Gradnikove brigade) in Franc Anderlič. Postanki pred spominskimi obeležji so jih čakali na celotni trasi letošnje »ekstremke«. Prvo spanje so jim pripravili v prostorih Društva Gora v Tihi dolini TČrničah so startali izpred obe-V ležja Prvega oboroženega spopada za samostojno Slovenijo na na Predmeji. Drugi dan je bil dolg in naporen. Prehodili so pot do Tolmina in prespali v Hotelu Krn, na pragu visokogorskih etap. Vzdušje v ekipi je odlično, vreme se kljub obetom ni poslabšalo, tako da je naslednje prenočevanje že zadišalo po cilju - prijazna koča pri Sedmerih jezerih. 7. julij. Čas za naskok na vrh Triglava. Jutranje rosenje. Hitra sprememba in turkizno modro nebo. Sonce in mlad sneg pod nogami. Ob 11.45 dosežejo cilj: najvišja točka domovine! Šampanjec, gorjanske borovničke, čestitke, zadovoljstvo vseh. Tudi drugih planincev! Sestopili so na Kredarico, kjer so se srečali s spremljajočo ekipo ter pohodniki iz drugih koncev Slovenije, začinili s kulturno prireditvijo ob Triglavskem domu in seveda spontanim druženjem. Zadnja etapa je bila pot na Rudno polje, kjer so se že zgrinjale množice pohodnikov in udeležencev zaključne prireditve 21. tradicionalnega pohoda na Triglav. Predstavitveno tablo »črnišcev« v mimohodu, ob bučnem aplavzu večtisočglave množice, je nosila Adrijana Furlan. »...pohod je bil izredno dobro organiziran in izpeljan. Še posebej bi pohvalil izredno dobro pripravljenost vseh pohodnikov in njihovo potrpežljivost ter podporo s strani predsedstva. Zato se bi v prvi vrsti zahvalil našemu predsedniku Ivanu Marcu, spremljevalni ekipi in šofer- ju Vinku Kovaču in seveda vsem p0' hodnikom: Srečku Kodriču, Borutu Frasu, Borutu Vodopivcu, Miloši* Šveglju, Silvanu Kompara, Staneti* Rovtarju in še posebej najstarejše mu članu odprave Antonu Kreševd* ter še posebej letošnji edini dani* Adrijani Furlan, ki je bila z nami že drugič. Hvala vsem sponzorjem i*1 podpornikom...«, pravi Valter. Po zapiskih V. Likarja, hn‘ S T “ _ * •v'' Godcem gode godba srca fihalna godba Vrhpolje - Vipava, edina v zgornje vipavski dolini, I® s svojimi štirimi leti mlada po nastanku in z zgolj 15 odstotnim deležem polnoletnih članov tudi po sestavi. \7ostnih mesecih tekočega leta se ’ lahko pohvalijo že z enajstimi nastopi, posebej jih krasi sodelova-n)e na prestižnem tekmovanju MID Europe v avstrijskem Schladmingu, in 15. julija. V petek so izvedli Sa®ostojni promenadni koncert v centru mesta, v soboto pa se kot Prvi v svoji kategoriji razvrstili na Velikem odru Schladmingske dvojne. Tu so med mladimi pihalnimi 0rkestri v starosti do trideset let, ^0segli bron. A pomembnejše od i°čk so polne malhe vtisov in novih skušenj šestdesetih mladih glasbenikov. keander Pegan, vodi Pihalno god-10 Vrhpolje - Vipava že vsa štiri leta. ;CUicli so v Avstriji tekmovali v tret-j* kategoriji, je zasedba formalno še Vedno v četrti težavnostni stopnji, Saj na 24. tekmovanju Zveze slovenjih godb v letu 2002 z 90 točkami j niso uspeli prestopa v tretjo te-Zavnostno kategorijo. A prava god-zori kot dobro vipavsko vino. Gospod Pegan, diplomirani pro- fesor pozavne, je kapelnik že 43 let. Izrazito načelen, pokončen mož in obenem topel, družinski. Perfekcionist. Je treba bit, pravi, drugače pogoriš. Poklican k umetniškemu vodenju pihalne godbe je dušo predal pedagoškemu delu. Postavil je že sedem pihalnih godb, tudi kraško v Sežani, pa v Komnu in Hrpeljah. Sedaj kot upokojeni ravnatelj glasbene šole nadaljuje svoje poslanstvo v rajski dolini Vipave, njegovi očetnjavi. Že več let ga spremlja tudi vizija otroške pihalne zasedbe. Zaveda se, da bi mladi radi ustvarjali bolj poskočno glasbo. A tudi ciljna publika mora dobiti kar pričakuje, česar je navajena. Če je Vipavcu v navadi belo in črno vino, mu ne gre ponujati viljamovke, poudari. Morda za posladek v skladbi ali dveh. Zato je dobro poznati izzive prihajajočega leta in skladno z njimi, oblikovati nov program. Upravni odbor bo tako pred začetkom nove sezone postavil smernice vsebini, sporočilnosti, zahtevnosti, atraktivnosti, pestrosti in trajanju novega repertoarja pete sezone pihalne godbe. Uglasitev in ritmična uglajenost, ki mlado godbo krepi, je plod številnih vaj. A te ne smejo biti prepogoste, saj so mladi najstniki občutljivi, instrument se jim kaj lahko zameri in vadbo opustijo. Pa je potrebno vzpostaviti pravo razmerje med težavnostno stopnjo izbranih skladb in možnostjo njihove kvalitetne izvedbe. Kapelnik ve, da je v Schladmingu profesionalno tvegal, ko je v svoji karieri z dirigentsko paličico stopal že enajstič pred strokovno žirijo. Slednja je bila mednarodna in najstrožja. A realna slika stanja je potrebna za nadaljevanje poti. Tako se bodo v prihajajočem maju udeležili 27. tekmovanja Zveze slovenskih godb in prestopili iz tretje v drugo kategorično stopnjo. Pa tudi v Schladming bodo ponovno odšli, a zgolj tekmovati. Podoba kulture v službi turizma namreč očem ni privlačna. Za Dušana Tomažiča, predsednika Društva Pihalna godba Vrhpolje-Vipava, se je pot v Schladming začela že lani jeseni z izborom uniform, iskanjem sredstev, tudi prepričevanjem staršev. Med večje uspehe letošnjega leta lahko društvo podpiše kar dva nastopa za državni protokol, nastop ob Otvoritvi mladinskega svetovnega prvenstva v kajaku na divjih vodah in tistega na mednarodnem Srečanju pihalnih godb v Desklah, seveda tudi tekmovalnega v Avstriji. Začetki godbe v Vrhpoljah so združili vas. Pet učencev glasbene šole je postavilo temelj ideji, kapelnik in voljna mladež pa postavili okvir novi godbi. Brez organizacijskih sposobnosti članov upravnega odbora, pomoči staršev in doma- čih vinarjev ne bi zbrali potrebne začetne opreme. Pred štirimi leti so bili veseli vseh podarjenih rabljenih inštrumentov, ki so sedaj v veliki meri obnovljena, a potreb je še veliko. Pa gredo zahvale za pomoč tako Občini in krajevni skupnosti Vipava kot velikodušnosti posameznih domačih podjetij. Upravni odbor društva je začel s pripravami na novo sezono že pred septembrom. Zadnjo soboto v avgustu so v okviru projekta Imago Slovenije, Izvir voda in glas srca, ponovno napolnili osrednji vipavski trg pred Lanthierjevim dvorcem. Drugega septembra bodo obeležili slavje domov upokojencev v škofijski dvorani Vipave. Nastopi se vrstijo, krog navdušenih poslušalcev se veča. Pot mlade godbe je tako svetla, zaskrbljujoče ostaja zgolj dejstvo, da glavnina mladih godbenic in godbenikov po uspešnih štirih letnikih z letošnjim šolskim letom ne bo nadaljevala učenja svojih inštrumentov na glasbeni šoli, pa je razvoj znanja glasbil oddelka za pihala in trobila velika stopnica za vzpon pihalne godbe. A je težko uskladiti vse mladostne obveznosti z redno vadbo v dveh godbenih zasedbah, toliko bolj ker glasbeno izobraževalne ustanove ostajajo brez pravega posluha. A to je že druga, odrasla, zgodba. Nam je ljubša godba srca. Lara Samec Hiša v »srajčki« V soboto 26. avgusta ob 20.00 je bila v Lični hiši zanimiva otvoritev mednarodnega projekta z naslovom HOUSE -SHIRT. Predstavila sta se nam dva avtorja - umetniški par Nene Tsuboi iz Japonske in Tuomas Toivonen iz Finske. jo avtorsko glasbo. Cilj njunega projekta je bil spremeniti zunajo podobo Lične hiše, ter popestriti dogajanje v našem kraju. Nene je na surovo platno prenesla svoje prijazne otroške podobe živali in rastlin. Podobe je risala oziroma nizala z barvnimi sukanci s šivalnim strojem. Nene je s srajčko za hišo želela poudariti material surovega platna, zato je njena ilustracija kot zaključek tega , nežna in manj opazna. Na sami otvoritvi nam je Tuomas Toivonen prvič predstavil svoj samostojni glasbeni album, ki bo izšel septembra. Za vse ki niste uspeli videti pre-Q irši javnosti sta se predstavi- obleke Lične hiše vabljeni, saj bo Ola s tekstilno glasbenim pro- le ta na ogled do 15. septembra. jektom.Nene je šivala srajčko za Polona k. Ličen hišo, Tuomas pa je ustvarjal svo- Vetrišče Bojan Bizjak Zakatuskij Doletje se je vendarle zasolzilo in ■*- nakapljalo obilo moče. In zdi se, cla se je v tej moči, utopila neka posebna proslava, ki ste jo bržkone dopustom pozabili in ste se n:irnern]j tudi izven naših meja, vsaj Nekateri. Patriotski ponos ni več komercialno zanimiv, pa si ga bomo, ržkone, morali na novo privzgojiti. Rcs, kar nekako je spolznila mimo Petnajstletnica naše mile, lepe držaje. Nekaj je k temu pripomogel no-8°®et, nekaj pa najbrž vsesplošna tezbrižnost, ki je v bistvu nek pa-*m°ški indikator družbene latergije. etnajst let naše države, nove drža-Ve in samo naše, naše, tako sanjane, tako želene, tako naše, da je že kar Preveč samoumevno, da jo imamo. v akšen ponos nas prevzame, ko sli-sim° našo himno, kakšen...? Če bi s°dil po številu zastav, ki so visele na tisti dan, bi lahko rekel, da nam e Pravzaprav vseeno, da smo kar ne- kako indiferentni do te naše države. In če bi ocenjeval zanos slavnostnih govorcev ob proslavah, bi lahko rekel, da se jim je zgodila država, da so vendarle prišli v dobro podjetje, ki ga skušajo upravljati na najboljši možni način. Vse te obletnice so dobra priložnost, da si natočimo čistega vina, da vendarle pogledamo globoko vase in si zamislimo vizijo, ki jo ni dovolj samo sanjati, ampak jo moramo tvorno soustvarjati. Vizije so, a zdi se, da so nekoliko megalomanske, če že ne kar retorične in nič več kot to. Kajti realnost globa-liziranega sveta ne dopušča, da bi se neka lokalna vizija spremenila v nek super razvoj. Mnogo je odvisno od nas samih, še več pa od globalnih ekonomsko političnih tokov, ki nas bodo pograbili, če bomo hoteli ali ne, nenazadnje smo privolili v neke integracije, ki nam takšno vrtinčenje v skupnem toku, še kako narekujejo in zapovedujejo. Tu so meje naše realne svobode, tu, dragi sodržavljani. Ni nekaj slabega v tem, da smo v teh petnajstih letih, iz relativno nepombne etnije zrasli v državotvorni narod, ki ima vse atribute državnosti in je celo polnopravno integriran v integracije, kjer so veliki narodi z impozantno državniško tradicijo, pač pa so se v teh letih zgodile politično družbene spremembe, ki še kako vplivajo na integriteto naroda, na posameznika. Takorekoč čez noč smo postali mednarodni politični subjekt, ki je s seboj prinesel tudi konkretne politične zadolžitve v mednarodnih političnih razmejitvah. V petnajstih letih se je arhitektura politike relevantno gradila le okrog prepoznavnega političnega jedra, ki je znal intrigantsko konstruirati neko politično telo, ki naj bi bilo dovolj močno za državotvornost. Politična inventura teh petnajstih let je navrgla kar precej retrovizije, da ne rečem kar nekega nestrpnega zgodovinskega razjasnjevanja, kar je sicer prepotrebno za dejansko sliko narodnega telesa, je pa v političnem smislu, preveč kal-kulantsko in netaktno. Zrelost politike še ni dosegla tiste stopnje, ko bi bila politika res profesionalno vizionarska, ampak.se prevečkrat ukvarja zgolj s pozicioniranjem lastne moči, ne glede na to v kateri tabor spada. In to je tisto, kar nima nobene zveze z demokratizacijo družbe. Ne, nasprotno, to vodi v nek nov absolutizem, kjer si šibka večina kar naprej prizadeva uveljaviti neke privilegije, na hitro konstruira nove zakone, čez noč skuša uveljaviti neke nove normative družbenega sobivanja, kar seveda odraža strah pred izgubo oblasti. In prav ta strah je še kako zaznamoval vsa ta naša mlada državniška leta. Nemalo je bilo škandalov, ki so bili produkt boja za oblast. Ekstremistično politikantstvo obeh taborov se je oprijemalo pritlehnih političnih manevrov, kar je seveda pripomoglo k temu, da se je realno volilno telo zmedlo in se je polago- ma uveljavil princip koristoljubja: torej ljudje volijo tistega, od katerega pričakujejo neke koristi, kar je seveda logično v napeti ekonomski situaciji, ki je prisotna, čeprav politika, vsaj uradna, trdi, da je blaginja na pohodu. Te zdraharije nas po nepotrebnem razdvajajo in nam odjemajo neko skupno državniško emancipacijo. Najbolj realno, v političnem smislu, bi bilo, če bi imela vsaka stranka svojo državo. Potem bi bil državni fanatizem zagotovljen in zapovedan - spet bi bili v totaliteti, ki se tako ali drugače kaže tudi v demokratičnih oblikah, kajti, kot sem že omenjal, šibka večina, vedno vsili svoje politične vizije ostalim, ob tem pa se kar prezre, čestokrat kar številčno neopredeljeno populacijo, ki nima dovolj političnega motiva. V nekem smislu je vsaka demokracija tiranstvo politični profesionalcev. Če smo v teh petnajstih letih vendarle zgradili nek strankarski rivalski politični sistem, pa se nam je revanšistična politika kar prevečkrat dogajala, kar je bila seveda neka notranja nuja, nek katarzični tok skozi zavest naroda, ki je moral sam sebe pobijati, da bi bil narod. Mar ni to največji moralni absurd v zgodovini vsakega naroda. In ko smo ob osamosvajanju vendarle pokazali neko poenotenost, neko željo, da postanemo mednarodni politično pravni projekt, se je v tej želji utapljal zdraharski in revanšistični duh, ki pa se je v teh letih do dobra naučil plavati in je že dosegel obalo današnje politične stvarnosti.Politika se je tako zgradila na nekaterih temeljih, ki so imeli in imajo ideološki predznak, ne pa splošnih civilnih norm, ki so nuja za demokratizacijo družbe. Problem današnje politike je bržkone prav v tem, dane prepozna, ali pa noče, dejanske subjektivitete družbe. Zdi se, da je neka meglena megalomanija zamenjalo drugo. V petnajstih letih smo do dobra skusili: liberalni protekcionizem, majčkeno šovinizma, obupni revan-šizem, klerikalno alternacijo politike, prizadevnost starih političnih sil za novo pozicioniranje, banalno konvertistvo politikov, lokalne politične anomalije, hiperprodukcijo zakonov in amandmajev, velike socialnoekonomske pretrese, ampak vse to naj bi zgladile bleščeče parade in zaneseni govori. Mar nismo to že doživljali. Jutri bo bolje, potrpite... Poznam ta stil vladanja. In razočaranje je še večje, ko ugotavljam, da se barve oblasti sicer menjajo, stili vladanja pa ne, so sicer odtenki, tako kot pri barvah, ampak... O zunanji politiki pa nič. Morda samo to, da iščemo napačne zaveznike. Je že tako, da šibki nočejo imeti za zaveznika šibkega, vendar veliko šibkih je močnejših od enega močnega. Veste kaj, dovolj imam politikantstva. Sedel bom na star moped, dal v nahrbtnik sendvič, fotoaparat in pivo in bom šel v globine Trnovskega gozda. Tam je politika nema, tam se ve, kdo ima oblast, že od nekdaj - narava! Privoščite si jo tudi vi, to naravo, ob koncu poletja. Pa vse najboljše, moja ljubka najstnica, malo pozno, ampak od srca! Bojan Bizjak Zakawsky križanka DUH V SHAKESP-ERJEVEM VIHARJU LATNIK RADIO NOVA PLOŠČATA RDEČA MORSKA RIBA SEVERNO- AMERIŠKI KROKODIL SOLMI- ZACIJSKI ZLOG KROŽNIK OVALNE OBLIKE KRAJ PRI DOM- ŽALAH SLOVEN. OPERNA PEVKA (NORINA) NEPRO- PUSTNA PRST, GLINA ZVARJENO MESTO JUDOVSKO M. IME BENKO IGOR KORALNI OTOK ERIKA KOVAČ STIBILJ DUŠAN SESTAVIL DRAGO BRECELJ PLATNENA STREHA, KI SE SPRAVI REKA V BOSNI DEL VOJVODINE PRI DELOV. MEDU FIGURA PRI ČETVORKI MEHKO VITA SVIL PREJA POSTOJNA IME OPER PEVKE PUSAR-JERIČ OBREDNA OBLEKA DUHOV- NIKOV NEM. INDU-STRIJALEC VRSTA LOKALA POENV ŠPORTU GORAZD RIJAVEC PREDEL REKE DRŽAVNA BLAGA- JNA SL.BIOLOG (JOŽE) PLAZEČA RASTLINA Z VIJOLIČ. CVETOVI AMERIŠKI ATLET ŠPRINTERIri (MAURICE) VEČJE SRBSKO MESTO AMERIŠKA ŠPRINT- ERKA (GAIL) EGON MARC PERZIJSKI ŠAH UMRLI PAPEŽ (KAROL) 2.IN24.ČRKA REKA V KOČEVJU OPAR, RAZBOJNIK AVSTRAL. FILMSKI REŽISER (PETER) REKA V BOLGARIJI IT.REŽISER (ERNANNO) KENIJSKI POLITIK (DANIEL ARAP) FRANC- OSKI PISATELJ (LOUIS) STRITAR- JEVA LJUBEZ. POVEST ROMAN PISATELJA VLADIMIR. BARTOLA. ADA BAČAR ŠP.PILITIK (JOSE MARIA) ST. MESTO V ŠPANIJI IBRAHIM, IBRICA NEMŠKI VELETOK IZRASTEK NA GLAVI LATNIK [RADIO NOVA SOSEDNJI ČRKI KRAŠNA IVAN JOŽEF URŠIČ KEM.ZNAK ZA LANTAN SIBIRSKI VELETOK SOTESKA, DOLINICA ŠTAJER- SKO KNEŽJE MESTO ZVEZNA DRŽAVA V ZDA (SALEM) HITLER- JEVA LJUBICA (EVA) • VRSTA JUŽNEGA SADEŽA Ime in Priimek: Naslov: Rešitev pošljite v kuverti do 20. 10. 2006 na naslov: Nova Nova d.o.o-Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuverte pripiši' te: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili td flaškone vina. Izžrebanci križanke iz 46 številke: Majda Škapin, Vojkova 27, Vipava Pavla Zemljič, Kidričeva 6, Ajdovščina David Kovšca, Glavni trg l6a, Vipava »Punčke« bodo brale na varnem Med delom naju je zmotil nenavaden šum, prej brnenje. Klavdij je strokovnjaško dvignil glavo in oznanil: »Čebelji roj!« Nekaj čas^ se je »sprehajal« nad majhno dolinico, nato pa je »sedel«, kot je rekel Klavdij. Brezhibno je opravil svoj čebelarski posel, brez pika in brez na' glice, kot »bog zapove«, je dodal. Danes so »punčke« na varneni morda začetek bogate čebelje zalege. iče DOBER MOTORIST JE STAR MOTORIST www.volkswagen.si Geneza: Volksvvagen Passat. Najbolj slovenski avto leta. Najprej je bila poteza. Prava. Nato geneza. Fascinantna. Passat združuje neskončen navdih slovenskega oblikovalca Roberta Lešnika in znamenito Volkswagnovo doslednost ter predanost detajlom. To je avtomobil, ki Slovenijo vedno znova navdušuje. Poteza: Robert Lešnik Ajdovščina Goriška cesta 41, tel.: 05/3658300 PE Nova Gorica Vojkova cesta 49. tel.: 05/3333808 tel./fax: 05/3333809 Pooblaščeni trgovec vozil: © 4. Pooblaščeni serviser vozil: % 4 «3? Skupna poraba: 5,6 - 8,91/100 km. Emisije C02:151 - 214 g/km. LJUDSKA UNIVERZA Cesta 5. maja 14, 5270 Ajdovš Telefon: 05/366 11 05, 05/368 Mobitel: 041 43 77 85 Spletna stran: www.lu-ajdov5 E-pošta: ljudska.univerza.ajd Vabi v programe: Za pridobitev izobrazbe - Osnovna šola za odrasle - Trgovec - Administrator - Gostinska dela - Gostinski tehnik - Ekonomski tehnik - Ekonomski tehnik RTI - Strojni tehnik RTI - Visokošolski strokovni program - Organizacija in management (Fakulteta za organizacijske vede Kranj) ■ Projektno učenje za mlade - PUM - Jezikovno izobraževanje - Računalniško izobraževanje - Programe splošnega izobraževanja - Programe strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ABAFON www,abanka.si info@abanka.si Ključ, ki vas zavaruje. Hipotekami .kredit« Preverite ugodno obrestno mero v Abanki! Znesek kredita 10.000.000 SIT Odplačilna doba 15 let Obrestna mera* 4,526% (EURIBOR (6- mesečni) + 1,5 odstotne točke) Mesečna anuiteta 76.633 SIT Stroški odobritve 60.000 SIT EOM** 4,72% Zavarovanje kredita hipoteka Izračun upošteva pogoje, veljavne v septembru 2006 za komitenta Abanke, ki kredit dodatno zavaruje s hipotekarnim življenjskim zavarovanjem, višina kredita pa ne presega 60 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine. * Obrestna mera je spremenljiva glede na spremembe referenčne obrestne mere EURIBOR. Banka ohranja vrednost glavnice z valutno klavzulo (D) tako, da jo valorizira s stopnjo rasti tečaja EUR (po srednjem tečaju Banke Slovenije). ‘»EOM je izračunan na podlagi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-UPBI (Ur.l. RS, št. 77/2004)) na dan 30. 9. 2006 in se lahko spremeni, če se spremenijo podatki uporabljeni za njegov izračun. V izračunu EOM niso zajeti stroški, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, stroški povezani z ustanovitvijo hipoteke in premija za hipotekarno življenjsko zavarovanje. Pri prodaji zavarovanj Zavarovalnice Triglav, d.d., Abanka nastopa kot zavarovalni posrednik. | triglav ABANKA CHARDONNAV MANDRIJA 2005 iz kleti Vipava 1894 je na letošnjem odprtem državnem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni, kjer so sodelovali vinarji iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, postal ^ šampion v kategoriji suhih belih vin. Šampion * Mandrija je vinogradniška lega blizu vasi Prvačina v Vipavski dolini. Naravne danosti so tam izjemno ugodne za gojenje chardonnayja. S primemo vzgojno obliko (eno ali dvokraki Guyot) in nižjih obremenitvah vinske trte, ob skrbno opravljenih zelenih delih z redšenjem grozdja pred trgatvijo, je ram dozorlo grozdje za to odlično vino. * V Meti smo še dodatno odbrali grozdje, ki je ustrezala visokim zahtevam glede zrelosti, vsebnosti sladkorja in kislinskega sestava. Nežno prešanje je sledilo enodnevni maceraciji pri nizki temperaturi. Počasno vrenje bogatega mošta, ki je imel močno izražene sadne note, je omogočilo nastanek sortno značilnega vina, ki se je po končanem alkoholnem vrenju bogatilo še s počivanjem na finih drožeh.« Z lepim polzenjem po stenah kozarca se chardonnay Mandrija letnik 2005 napoveduje pivcu kot bogato in krepko vino. Vsebuje 13,5 vol. % alkohola, 2g/l nepovretega sladkorja in 4,8 g/l kislin. Je suho vino, sijoče svetlo rumenkaste barve. Prijetno sadna aroma deluje zrelo, a sortno. V vonju se odkrivajo cvetlične (akacija, lipa) in sadne note (svežina limone, zrelo jabolko) z medenimi niansami. Prijeten prvi vtis v ustih traja dolgo, saj bogato telo lepo vključuje vse sestavine in jim dovoli le toliko svobode, da popestrijo relief vina. Šampionsko vino ponosno kaže svojo popolnost in enološko inovativnost - pečat porekla, znanja in tradicije hiše. | ; __________ m VIPAVA www.Vipava1894.si Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! UNIVERZA V NOVI GORICI Vipavska 13, 5000 Nova Gorica objavlja vpisna mesta na naslednjih dodiplomskih študijskih programih: Instrumentacija Okolje •¥ Slovenistika Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov ^ Vinogradništvo in vinarstvo Podrobnejše informacije so dostopne na: http://www.ung.sl/si ali 05/33 15 234 Za velike in male šolarje! "Kredit takoj" Za vsakovrstne šolske nakupe še posebej ugoden Kredit takoj za komitente, do 5 milijonov do 5 let brez stroškov odobritve. ■ 300.000 SIT 13.494 SIT obrok 24 mesecev Informativni izračun je narejen dne 16.8.2006. Pri znesku kredita 300.000 SIT na 24 mesecev znaša anuiteta 13.494 SIT, stroški odplačevanja 3.435 SIT. Efektivna obrestna mera - EOM - je 8,94 %, nominalna obrestna mera 7,45 %. Izračunana EOM velja na dan izračuna. EOM se spremeni, če se spremeni katera od postavk, upoštevanih pri izračunu. EOM je izračunana ob predpostavki, da je kredit izkoriščen in gre v odplačilo takoj (ni obračuna interkalarnih obresti). Znesek kredita, doba in stroški odplačevanja ter potrebna dokumentacija so odvisni od poslovanja kreditojemalca. www.nkbm.si->izračuni (((» 080 17 50 ) ''^vNova KBMdd naša naravna dediščina - 45 Zanimivost Braniške doline T Tprejšnji številki Latnika sem pisal o V iskanju jamskega medveda v Braniški dolini ter opisal, kako sem namesto medveda našel korale in zelene alge. Ker sem želel dobiti še nekaj primerkov z algami, sem 9. julija ponovno odšel na najdišče Strmen pri Podlasu v dolini Branice. Našel sem kar nekaj primerkov s koralami, fora-miniferami in zelenimi algami. V bližnji hiši so slišali kako razbijam kamenje in prišli pogledat, kaj se pravzaprav dogaja. Hitro smo se sporazumeli in Radovan ter Aleksandra Sfiligoj sta me povabila na kavo. Ker redno prebirata Latnik smo se o marsičem pogovarjali, še posebej zato, ker tudi Aleksandra zbira različne stvari. Ima kar nekaj redkih starih knjig, pa majhno; a lepo zbirko mineralov in še kaj se najde. Najbolj zanimivo pa je bilo, ko sta mi povedala da imajo v vodnjaku ob hiši človeško ribico. Pred kakimi petindvajsetimi leti so bile celo tri. Eno so odnesli strokovnjaki iz Biotehniške fakultete, druga je skrivnostno izginila, tretjo pa občasno videvajo. Prosil sem jih, naj me pokličejo, če in ko jo opazijo. Aleksandra me je poklicala 8. avgusta in povedala, da so ob pregledu vodnjaka ribico ujeli. Naslednji dan sva z vnukinjo Veroniko odšla k Podlasu in jo fotografirala. Dolga je 22 cm, stara pa okrog 50 let. Pri Sfiligojevih je v vodnjaku že 25 let in jo je verjetno prinesel kateri od treh izvirov iz katerih doteka voda. Višek vode se odteče v Branico. Človeška ribica je močeril - Proteus an-guinus in je značilna za Kras, zagotovo pa je v dolini Branice velika redkost. Leta 1982 je bila kot živalska vrsta uvrščena na seznam redkih in ogroženih vrst, s katerimi je strogo prepovedano trgovati. Dan po tem, ko sem ribico fotografiral, so ponovno prišli raziskovalci z Biotehniške fakultete in jo hoteli odnesti v Ljubljano. Aleksandra in Radovan sta jih le uspela prepričati, da so vzeli le delček za analizo, močeril pa je še naprej v svojem domovanju - vodnjaku. Gotovo je primerek človeške ribice v dolini Branice nekaj posebnega, pomembnega za znanost in redkost za občudovalce. Najlepša hvala Radovanu in Aleksandri za informacijo o redki naravni vrednoti, priznanje za skrb mnad to posebnostjo in še posebej hvala za gostoljubje, ki mi ga izkazujeta, ko iščem fosile v njihovi okolici. Stane Bačar - se nadaljuje 12 erf & $&v’ ' HRANILNICA I IN POSOJILNICA ;V VIPAVA D J). | Smo edina slovenska hranilnica z več kot 110 letno tradicijo. Ta tradicija izkazuje vaše zaupanje in pomeni obveznost za prihodnost. Vedno smo bili, smo in bomo pripravljeni prisluhniti vašim potrebam. i ^Ji jjv ji vmmm PLAČILO VSEH POLOŽNIC PROVIZIJA SAMO 195 SIT (0,81 eur) nad 2.000.000 SIT provizija 900 sit (3,76 eur) iil»l> KUTO WWD MTOD V SEPTEMBRU UGODNA PONUDBA KREDITOV Mercator agrooprema HGJ]®©] ainEBca Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 ___ .GROZPmrMlLll (i ifo - lOT |k L E TA'RŽfŽl>AL KEtZAp ROZGO IN ^ jMOŠfrSTE KLEljHC ErENOVOŠI^VtS R E DST VA r: JU rciEjBiLiilaaKjJrl illSlio B EM E BH MOTORNE ŽAGE BN KOSILN ■husquarnA,.k%was^ MipC£^JJJNO IN BERTI, PRŠ fiBsi! K l"ZU PAN.I NBU NIGRE E N' MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI I BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO ! urnik: VSAK DELOVNI DAN NEPREKINJENO OD 7.00 DO 17.00 SOBOTA OD 7.00 DO 12.00 ra > #s» j f -.-, -=.™- LJUBLJANSKE MLEKARNE Tradicija. SVrb. Zanesljivost. POMURSKO MLEKO 3,6 1 L SADNI TEKOČI JOGURTI 0,5 L SIR OLIVER postrežno SLADOLEDI PIRAN 2000 ml mm PIVSKA HiOBASA s sirom CriKiO! Bitm: a'ifta*«*-: gsg&šL PIVSKA KLOBASA S SIROM DOMAČA KRAŠKA SALAMA FURMANSKA SALAMA PRUNK PIŠČANČJA PAŠTETA 50 g °ETERGENTAVA 27 MERIC BOLT 3 L detergent*mehčalec MEHČALEC LENOR 3 L GEL ZA TUŠIRANJE 250 ml MARKETI FAMA V AKCIJI OD 01.09 DO 15.9 2006 ^g||f$8t§8tP Za vas smo povečali in prenovili razstavne prostore. lesnina PE Lesnina Nova Gorica, Vipavska cesta 2 in Industrijska cesta 5 NOVA GORICA, 5.-10. 9. 2006 Med 5. in 10. septembrom bodo Novo Gorico preplavili štirinožni pasji prijatelji, udeleženci svetovnega prvenstva šolanih psov. Ljubitelji človeku najboljšega prijatelja, ne zamudite nepozabnih športnih obračunov malih in velikih štirinožcev in njihovih lastnikov iz 26 držav in si popasite pogled na zaključku prvenstva, ki ga bosta popestrila nastop slovenske in italijanske policije ter nepozaben plesni spektakel. Vabljeni! 5. 9.//17.30 Odprtje prvenstva (Poletna plaža) 7.-10.9.//7.00-19.00 Tekmovanja v disciplinah »poslušnost« in »obramba« (Športni park Nova Gorica) 7.-9.9.//8.00-18.00 Tekmovanje v disciplini »sledenje« (Banjška planota) 10.9.//15.00 Zaključek prvenstva in pasji spektakel (Športni park Nova Gorica) hit ® 0 mestna občina tol’ko let Radovana Gobca, aradi te žeje, praznine v nas, postanemo proti koncu maja nemirni in začnemo iskati iz-v're, kjer si jo bomo pogasili. Premakniti se je treba: na morje, v samoto, v vrvež, v tuja mesta, v kraje rojstva, na goro, v daljne dežele. iran.Tujebildoma, 1500 let pred našim štetjem, Zaratustra, prerok edinega boga Ahure Mazde. S se-t>0j vzamem njegov nauk: Ne sovražite; ne dovolite, da bi karkoli žavedlo vaš um v nasilje; držite Se ljubezni. Lepa Šeherezada si je ^ tej deželi v tisoč in eni noči re-s,,a življenje s pripovedovanjem 28°db, z lepoto besede je prema-8ala vsemogočnega kralja, z mod-r°stjo je nadmodrila grobost in srirovost. Mila ženskost je bolj s Pametjo kot z lepoto premagala rrroškega, ne navadnega, vladarja. Iranu je Alamut, utrjen in sko-r‘l) nepremagljiv grad izmailca n Sabe. Na njem so nastajale njegove knjige, na njem je uteme- nato Zdravljica Ubalda Vrabca, pa Prelovčeva Karlinca je štemana in Tri štajerske napitnice Ludvika Žepiča, nato Zdravica Viktorja Mihelčiča in To zlato sladko vince Antona Schwaba ter kot zadnja prvega dela, zelo suverena in v dinamičnih stopnjah izrazito zastavljena, v čemer se kaže tudi vedno bolj prepoznavna barva zbora, je zadonela Maroltova Kangalilejska ohcet. Program prvega dela koncerta je bil Ijil svojo odrešiteljsko filozofijo, na Alamut je Vladimir Bartol poslal Ibn Tahirja, ki ga alamutski možganski in telesni trening prebudi v upornika in iskalca svobode, na Alamutu se zaključuje iskanje grala v Ecovem romanu Faucaultovo nihalo. V Iranu so se bojevali Rebulovi Rimljani s Parti v imenitni knjigi V Sibilinem vetru, Aškerčeva Čaša nesmrtnosti je nastala zaradi Firduzija, za Perzijca Omarja Hajama pa je dovolj knjiga pesmi, vina vrč in ljubljeno dekle in zemlja se spremeni v raj. Skrivnostni, mistični svet in poezija. Od poti te ne morejo odvrniti novice o plemenitenju urana, o bližnjem obračunu sveta ( kaj pa je svet?) z uporno deželo, ki da je tako nevarna, da skromni popotnik v njej lahko stori nesrečno smrt. Toda, ali ni bolje umreti srečen, kot pa nesrečen v varnem zavetju domače hiše? Mistika plešočih dervišev (vnuk pesnika in misleca Mevlane je pokopan v Iranu) in poezija: kolikšna žeja, koliko življenja za dušo! Širaz, mesto pesmi, ljubezni in vina, rojstni kraj pesnika Hafisa, ki so ga občudovali evropski romantiki, velikega Goetheja je navdihnil njegov Divan in nastala je zbirka Vzhodno zahodni divan, v Širazu je živel sufi Sadi. Mesto, ki živi poezijo. V njem še bolj kultno kot drugje v Iranu ob- kosovelovcem pisan na kožo. Sledil je premor, ki je bil namenjen rujni kapljici, saj so organizatorji mislili tudi na njeno bolj »konkretno« predstavitev (ne zgolj v pesmi in poeziji) in je bil temu primerno tudi nekoliko daljši. V drugem delu so zazvenele bolj lirične, ljubezenske pesmi, ki so bile mestoma malce manj zlite, vendar pa se je vseeno v njih čutilo željo pevcev po bolj občutenem muziciranju. Zapeli so Sedem si rož Zorka Prelovca, Jerebovo Hej, devojka, Vogričevo Lahko noč, nežno in sanjavo Vso srečo ti želim Walterja Lo Nigra, Prelovčevo O, da je roža moje srce in kot zadnji dve sta zazveneli Ljubica vstani, prižgi luč po zapisu Matjaža Ščeka in Predraga, lahko noč, ki jo je zapisal Bogdan Praček. Po koncertu je sledilo prijetno druženje pevcev in poslušalcev, zaslišala pa se je tudi Buči, buči morje Adrijansko. mag. Lejla Irgl čudujejo pesnike. Hafisov mavzolej: romarski kraj Irancev, poezija govori slehernemu, s pesnikovimi pesmimi pozdravljajo rojstvo, z njegovimi pesmimi vstopajo v zakon. Od trgovcev za novce kupujejo listke s pesnikovimi verzi, izbira jih prodajalčeva papiga, in verzi postajajo kupčev življenjski moto. Njegova knjiga je knjiga prerokb, odpreš jo in pesem govori samo tebi. Komurkoli. Tako smo sedeli na stopnišču mavzoleja, okrog nas so bila mogočna drevesa, negovane trate, do nas so prihajali vonji cvetočih grmovnic, mlad par se je skril v zavetju vrta, varen pred moralističnim zunanjim svetom, dišal je po ljubezni, in brali. Knjiga je romala od popotnika do popotnika, vsak je naključno izbral svojo pesem in potem prisluhnil bralcu. Gledala sem ljudi, njihove oči so bile priprte, na ustnicah smehljaj, glava se je nagnila, da bi uho ujelo vse besede, kimanje, ko je bila pesem prebrana in olajšanje. Hafis je zares govoril naše zgodbe, naše skrite misli so živele v pesmih, naša življenja so se razkrivala pred sopotniki, pesem nas je bližala in zbližala, naenkrat smo bili drug z drugim povezani skoraj nezemsko. Je poezija res izrekanje mistike, najbolj skrivnostnega in najbolj svetega? Ali smo samo bolj poslušali, bolj Ti Ted močno konkurenco šest-IVAnajstih sestavov, ki so prišli iz Črne gore, Bosne in Hercegovine, Albanije, Hrvaške in seveda Slovenije, so bili po uvrstitvi kar drugi najboljši, takoj za eno izmed najboljših moških klap na Jadranu, klapo Kumpanji iz Blata na Korčuli. Ta uspeh je bil nepričakovan, saj je dalmatinski melos, ki ga prepevajo fantje povsem drugačen od melodij, ki jih prepevajo v ostalih deželah proti jugu. Fantje so se tako občinstvu kot tudi ocenjevalni komisijo s svojim energičnim in iskrenim nastopom ter prijetnimi akordi takoj vtisnili v-srce. Nežna »Predraga lahko noč«, ki jo je zapisal Budanje B. Praček je poslušalstvu »zasvojila« du$e, mogočna Vrabčeva Zdravica pa jih je globoko impresionirala , tako da aplavzi in navdušenje nad primorskim petjem kar ni in ni hotelo pojenjati. S svojim nastopom so si zaslužili sprejeli pesem, ker je bila to prav naša pesem, smo jo bolj ponotranjili, smo jo bolj oživili? V Hafisovem vrtu se mi je razodelo bistvo branja pesmi. Pesem živi samo z mojim branjem, z mojim razumevanjem, z mojim sprejemanjem. V Hafisovem vrtu sem se pesmi odprla, v njej sem prepoznala svoja hrepenenja, svoja iskanja, svoje muke in svoje sreče, pesem sem z branjem napisala znova; samo zame. Nad mano so zaprhutali angeli iz Hafisove pesmi in me varno pokrili s svojimi krili, nobene poti ni bilo več, nobena pot ni bila več potrebna, samo tišina v zavetju angelskih kril. Le sanje devinskih skal, kjer živijo druge, meni ljube pesmi. V Hafisovem vrtu je vsak od nas pisal, to je bral in oživljal, svojo lastno pesem. V pesnikovem vrtu je vsak od nas spregovoril pesnikovo sporočilo: Umrl bi, če ne bi imel besede. Vsak od nas je z branjem postal pesnik. Širaz: mistično razodetje pesmi. Spomnila sem se razprave Gorazda Kocjančiča. Naslovil jo je Mistika in poezija. Krasen naslov, pravi avtor, za ribarjenje v kalnem. Rahlo se ponorčuje iz zavzetih, najbrž površnih, bralcev poezije, nato pa resno utemeljuje mistično in poetsko ter ugotovi, da je poezija, ko je dobra, najboljša, vendarle izrekanje tudi karto za izvedbo koncerta na revialnem delu nastopa kot posebni gostje, vendar je slednji zaradi slabega vremena odpadel. Fantje s’pod velba, dobri pevci in medsebojni prijatelji, ki v tem sestavu delujejo že pet let, v zadnjih dveh letih pa prepevajo pod taktirko uspešnega mladega umetniškega vodje in sopevca Kristjana Preglja, so nad svojim dosežkom zares zadovoljni in navdušeni, da skupaj ustvarjajo dobre reči in se uspešno znajdejo med melodijami. Njihovemu ubranemu petju se bo splačalo prisluhniti v začetku jeseni na prvem samostojnem koncertu ob uvodu v novo sezono, ki se bo odvijal nekje v prijetnem okolišu gornje Vipavske doline. Na njem bo predstavljeno vse, kar fantje znajo in zmorejo, medse pa bodo povabili tudi goste. In slednjega ljubitelji petja seveda ne smete zamuditi! PF ( Miguel de Unamuno) mistike, tistega, kar je povezano z dušo, ki živi od žeje, je rekel Unamuno. Sadijev grob sredi drugega negovanega in razkošnega parka. Novi romarji, umivajo se s sveto vodo, ki teče skozi park. Z njo iz-miješ svoje bolečine, z njo se očistiš in se pripraviš na uresničitev želja. Vsi uroki so premagani, ko se potopiš v sveto vodo Sadijevih pesmi, sem zapisala v svoj zve-žek. Slovenci zase trdimo, da smo narod pesnikov. Nesrečnih. Najbrž zato, ker pesmi pišemo, ne znamo pa jih brati. Govorimo o pesniških mitih, največjih pesnikih, ki so prebujali »slovenšno celo«, njihovi spomeniki propadajo. Iz novih se norčujemo, ker ne znamo brati, ker se ne odpremo, ker si ne rečemo: ta pesem je zame. To je znal Dane Zajc, ki je v otroški pesmi zapisal Ta roža (pesem) je zate. Kateri tuji duši, ki živi od žeje, bo lokalni slovenski vodič pokazal, kje je pokopan veliki pesnik? V kateri prodajalni spominkov bo lahko kupil njegove pesmi, na katerem stopnišču jih bo bral in si rekel: ta pesem je zame? Zelo daleč je bilo treba iti, zelo dolgo je bilo treba hoditi, da se ti razodene zelo preprosta resnica: samo odprt moraš biti. Ivana Slamič Gostovali v Nemčiji Na povabilo župnika Martina Retlja je oktet Sotočje v počastitev 15. obletnice osamosvojitve Slovenije gostoval pri Slovencih v Frankfurtu. Oktet je pel pri zahvalni maši v romarskem svetišču Maria Einsiedel, kjer se je zbralo veliko Slovencev, ki živijo v Frankfurtu in njegovi okolici, po maši pa je imel še koncert. Ob tej priliki se zahvaljujemo podjetjem Mlinotest, Avtomark, Živex, Iskra - avtolektrika, Vodi Gorica, GT Podgornik, Polident, Komar in Euro Spin, ki so podprli naše gostovanje in prispevali finančna sredstva. ...duša ne živi od vode/ ampak od žeje. Medobčinska namiznoteniška liga Svetovno prvenstvo kolesarjev amaterjev Sezona 2006/2007 Namiznoteniško zatišje, v času med majem in septembrom, se približuje koncu. Vsi nadobudni »pinkponkaši« počasi že iščejo svoje zaprašene loparje in jih pripravljajo za ponovno igranje »pinkponka«. Poletno zatišje gre v veliki meri pripisati vročim mesecem, ki niso prizanesljivi do športov, ki se igrajo v zaprtih prostorih. Verjamem pa, da je marsikateri igralec izkoristil poletne deževne dneve (ki jih ni bilo malo) za kakšno partijo namiznega tenisa. TV >Tedobčinska namiznoteni-JLVJLška liga, ki jo organizira namiznoteniški klub Burja, poteka od oktobra do maja in sicer vsak četrtek od 19h - 21h v večnamenskem prostoru SŠ Vena Pilona. Sezona 2006/2007 se bo začela 14.9.2006, tekmovanje oz. prvi krog lige pa se bo začel 5.10.20-06. Tekmovanje poteka v dveh kategorijah - posamezno in dvojice. Tekmovanja posameznikov potekajo vsak četrtek, z izjemo zadnjih četrtkov v mesecu, ko se tekmuje v dvojicah. Lansko posamezno zmago bo branil Krtino Vitkovič, v dvojicah pa tandem Vitkovič - Valič. Tekmovanje poteka v več skupinah, kjer so pr-vouvrščeni nosilci posameznih skupin, po tekmah v skupinah pa sledijo še tekme za razvrstitve. Vsaka razvrstitev v posameznem krogu prinese določeno število točk, tako da dobimo ob koncu sezone medobčinskega prvaka v obeh kategorijah. Poleg samega medobčinskega ligaškega tekmovanja, NTK Burja tekom leta organizira različne namiznoteniške turnirje. V decembru poteka tradicionalni božični turnir, v marcu ali aprilu pa memorialni turnir Miloša Rušta, ki je hkrati eden izmed šestih rekreativnih in veteranskih turnirjev za državno prvenstvo. Letos se bo NTK Burja potegoval tudi za organizacijo rekreativnega državnega prvenstva. Da pa razveselimo tudi mlajše ljubitelje namiznega tenisa, bomo tudi letos organizirali, skupaj z OŠ Ajdovščina in Vipava, namiznoteniški krožek. Vabljeni! Lestvica 2005/2006 Posamezno: 1. Kruno Vitkovič 2. Toni Žvokelj 3. Boris Vodopivec V Dvojice: 1. Kruno Vitkovič - Marjan Valič 2. Peter Vodopivec - Denis Črnilogar 3. Rober Žgavc - Martin Vodopivec Denis Črnilogar Jadralni padalci društva Kovk vrhunski Zmagujejo, rekordi Zadnji teden julija je v Železnikih in okolici potekalo mednarodno tekmovanje jadralnih padalcev Slovenian Open 2006, ki je veljalo tudi za državno prvenstvo. V močni mednarodni konkurenci več kot stotih nastopajočih, se je znašla tudi šestčlanska posadka Društva jadralnih padalcev Kovk. ^T^ekmovanje, ki so ga pre- je tako bil najboljši Aljaž, Urban A kinjale pogoste nevihte in Valič pa se lahko pohvali s skup-temu primerni premočni in ne- no petim mestom. Stojan Kranjc predvidljivi vetrovi se je za naše je zasedel 16., Marjan Cigoj 23., fante končalo več kot odlično. Jopže Vidmar pa 28. mesto. Zmagovalec Slovenian opena je Ekipno so člani Jadralnega dru-postal Aljaž Valič. V konkuren- štva Kovk osvojili tretje mesto, ci za naslov državnega prvaka Čestitke! imi Društvo Numulit.us pripravilo osrednjo prireditev na Ustjah Slovesno in športno Tudi v letošnjem letu je društvo Numulit.us iz Ustij že tretje leto zapored, tokrat tudi ob pomoči Krajevne skupnosti Ustje in občine Ajdovščina, uspešno pripravilo in izvedlo osrednjo dvodnevno vaško prireditev ob spominu na T Tsoboto, 5. avgusta so člani dru-V štva organizirali 3- nogometni turnir na igrišču “'Grbavica” za vasjo, ki se ga je udeležilo 11 ekip. V prijateljskem vzdušju ob hrani in pijači ter ob zvokih D. J. Rikija, a tudi močni športni konkurenci, je v blatnem finalu pod novimi ža- 8. avgust 1942. rometi ob 23.30 slavila ekipa Kix veteranov. Naslednji dan sta predsednik društva .Matjaž Stibilj in predsednik Krajevne skupnosti Danilo Žvokelj na spomenik pod vasjo v počastitev padlih talcev položila venec. Zapel je tudi vaški cerkveni pevski zbor, po zvokih pesmi "Počiva jezero v tihoti”, pa je zbrano množico nagovoril ajdovski župan Marijan Poljšak. V svojem govoru se je osredotočil na pomen, ki ga ima dan 8. avgust v kolektivni zavesti Ušanov in Ušank. Na ta dan leta 1942 so namreč italijanske fašistične oblasti dale po nedolžnem pobiti 8 talcev; trije izmed njih so prihajali iz Slapa, ostalih pet pa z Ustij. Ostale prebivalce so izgnali, domačo živino poklali, vas pa skoraj v celoti požgali. Kot je poudaril župan, teh dogodkov ne moremo in ne smemo pozabiti, zato je pomembno, da spomin nanje prenašamo tudi na naslednje generacije. Po končani slovesnosti se je osrednje dogajanje preselilo na "Ploščo”, kjer so člani in članice društva organizirale bogat srečelov, srečke pa so pošle v slabi uri. Ob hrani in pijači je nato zbrane še pozno v noč zabaval ansambel "Trio Dado”. (A. F.) Krapež bronast Od 24. avgusta do 27. avgusta letos je potekalo v St. Johanu nO Tirolskem v Avstriji 12. svetovno kolesarsko prvenstvo amaterjev veteranov. Udeležila se ga je tudi reprezentanca Slovenije. T>arve Slovenije so med drugimi JLJzastopali tudi domačini Miloš Brecelj, Aleš Krapež in Lucijan Premrn, vsi člani Kolesarskega kluba Izvir iz Vipave. Od slovenskih tekmovalcev se je najbolj izkazal Aleš Krapež, ki si je v kategoriji« masters I«- starost od 30 do 34 let- v zelo močni konkurenci 58 tekmovalcev iz 20 držav, prikolesaril odlično tretje mesto. Pred njim sta bila le Nizozemec, ki je bil prvi, ter Belorus, ki je bil drugi. Tekmovalcem, zlasti Alešu "D osvojeni bron, čestitamo in želimo še nadaljnjih uspehov. Silvester Ipavec Dejan je tekmoval zelo uspešno Z mislimi že na SP Julija se je v Sheffieldu v Angliji odvijalo najmočnejše evropsko tekmovanje letošnje plavalne sezone za plavalce invalide. V močni konkurenci je po medaljah posegel tudi slovenski reprezentant Dejan Fabčič, ki je znova dosegel pomembne mejnike v osebnih rezultatih in tudi v športu invalidov. T7'onkurenca, ki je v Sheffieldu JNk.prispela iz vsega sveta, je slovela po medaljah dobljenih na Paraolimpijskih igrah v Atenah. Vsem zvenečim imenom navkljub pa je v Sheffieldu med 19-državami in 300 plavalci odličja osvojil tudi Slovenec. »Uspešno, zelo uspešno se je končalo. Plaval sem dva osebna rekorda, v drugih dveh disciplinah pa sem se jima povsem približal. Osvojil dve srebrni medalji in eno bronasto kolajno in bil enkrat četrti«, je naš plavalec Dejan Fabčič komentiral naporen boj za stopničke. Fabčič je svoj največji uspeh priplaval v svoji paradni disciplini 100 metrov prsno, kjer je predtekmovanje zaključil z novim osebnim rekordom in se prebil v finale. Tam je svoj rezultat še popravil, sedaj znaša 1: 43,44, osvojil srebrno medaljo in navijače razveselil z dejstvom, da ga te rezultat uvršča na 6. mesto svetovne lestvice. Srebrno medaljo je osvojil z osebnim rekordom 3:l4' ,50 tudi na 200m mešano, na 50m prosto je bil s časom 33-73 tretji, na lOOm hrbtno pa z 1:25,33 četrti. Ti rezultati ga uvrščajo v sam vrh svetovnega invalidskega plavanja, česar se s trenerjem Borom Štrumbljem dobro zavedata. Sedaj je pred njima naporno obdobje priprav na največjo tekmo tega leta, na Svetovno prvenstvo, ki bo decembre v Durbanu v Južnoafriški republiki Po zagotovitvi obeh je potrditev norm sicer zgovoren dokaz o Dejanovi vrhunski formi, ki pa si za tekmovanje postavlja realne cilje in se zaveda, da bo potrebno že za uvrstitev v finale pokazati maksimalno pripravljenost. Ivan Ušaj ZAHVALA Glasbeno kulturno društvo SAX se toplo ZAHVALJUJE vsem. ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi NJOKI SUMMER FESTIVALA 2006. Prenovljena dvorana na Otlici p^i skupine, ki je v lanskem letu prevzela organizacijo šagre na Otlici (Lučko Bizjak, Katarina Čibej, David in Danijela Likar, Izidor in Kristina e|jnan ter Hieronim Vidmar), smo si v letošnjem letu zadali, da bomo dolgo propadajočo dvorano obnovili in jo spravili v uporabno stanje. o smo v začetku tega leta za-■*-Včeli zbirati ideje za izvedbo ^slednje šagre, nam nekaterim ^ dala spati misel o prenovi vorane, ki je bila toliko let zapuščena, prava sramota za naš , raj- Delu ekipe se je ta nora ide-Ja zdela »misija nemogoče«. Brez Sredstev in sponzorjev si je bilo res težko predstavljati, da bi dvorano usposobili ža uporabo. A mi-sel o prenovi nam vseeno ni šla iz Slave in trdno smo se odločili, da Olno dvorano s skupnimi moč-spravili v normalno stanje do Sagre. Organizacijski skupini so Se Pridružile še nove, sveže moči 'Marijan Peljhan, Marjan in Anita Vidmar ter Roman Vidmar. 26. aprila smo se člani ekipe ^upaj s še nekaterimi prijatelji obrali v dvorani in začeli s čišče-Ujem. Ob praznjenju dvorane so kar deževale ideje in predlogi o ^juni ureditvi. Vmes smo prera-cunavali, koliko bo kaj stalo... in Vedno prišli do visokih številk. vorana je bila namreč res v zelo slabem stanju: omet je odpadal s sten, zidovi so bili popokani, stara vrata razmajana, električ- na inštalacija v kritičnem stanju, stropa ni bilo... Vseeno nam to ni vzelo volje in sklenili smo, da vsako leto naredimo nekaj. Naslednji koraki »misije nemogoče« so se odvijali z bliskovito hitrostjo, tako da so bili celo nekateri člani ekipe presenečeni nad opaznimi spremembami. Vsak izmed nas je uporabil svoje zveze in poznanstva ter s svojim delom pripomogel k obnovi. Ko so našo zagnanost opazili še člani Krajevne skupnosti Otlica-Kovk in Občine Ajdovščina ter nam pomagali s finančnimi sredstvi, so se apetiti po temeljiti obnovi še povečali in nam povrnili nasmeh na usta. Prvi korak je bila postavitev stropa in izolacije, v celoti je bila prenovljena električna inštalacija, stene so bile prekitane in na novo ometane, vsa vrata zamenjana, dvorana je bila prepleskana, narejen je bil tlak in postavljena keramika. Na novo je bila ometana tudi zunanja severna stena, opravljena pa so bila še številna manjša dela. Za udobje obiskovalcev v dvorani skrbijo novi oblazi- njeni stoli. Za naslednje leto načrtujemo dokončanje odrskega dela dvorane, ureditev sanitarij in druga dela, ki so letos presegala finančne zmožnosti. Natančno štiri mesece po prvem čiščenju - 26 avgusta 2006, smo novo dvorano otvorili. Oder so prvi preizkusili domači ustvarjalci: MePZ Angelski spev, Plesna skupina POK, dramska skupina, Filip in Ciril Vidmar, Moški pevski zbor, Otroški pevski zbor OŠ Otlica, Društvo podeželskih žena, Trio MDD in presenečenje večera ansambel Gorski cvet. Program sta spretno povezovala Erika Lutis Kar je razberljivo iz besedila prvega uradno posnetega avtorskega glasbenega izliva slapencev Lutis, Začaran, ki se je hitro prijel pri poslušalstvo v Vipavski dolini, kar med drugim potrjuje zmaga na pred izboru za nastop na 2. Njoki summer festivalu 2006, ki je bil skupinin prvi javni nastop, zaigrali na turistično zabavni prireditvi Ajdovščina v Maju 2006, Bolčina in Gregor Mermolja. Vabilu na otvoritev so se odzvali župan Marjan Poljšak, občinski svetniki, okoliška društva... Dvorana je bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati slavnostno otvoritev. Po uradnem delu je sledila še zabava pozno v noč z ansamblom Gorski cvet. Želimo si, da bi dvorana spet zaživela kot nekoč, da bi se v njej odvijale razne prireditve, predstavitve, zabavna druženja... Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali in nam stali ob strani. Izidor Peljhan v sklopu otvoritvenega festivala Rock Hubelj 2006, na katerem so se predstavile glasbene skupine iz Vipavske doline. V domači občini pa se bodo predstavili, 6.septembra, v sklopu prireditve Vipavska trgatev 2006, kjer bodo skupaj z Anavrin, Neisho, Petrom Grašom in drugimi skrbeli za vzdušje na placu. Več z odlomki skladb na www.lutis.net. Ksimeroni Zgodbe, ki se pletejo na glasbeno podlago, ki je crossover obdobja med 80-mi in koncem minulega stoletja, nam razkrivajo, da na vasi, ljubezen in iskrenost, še pomenita veliko, zato kontra reakcije še kako bolijo. Vipavske vinske zgodbe 4 Tamara Ambrožič ^rste kozarcev in s^eklenic kozarec je sredstvo, ki vinu omo-§°ča, da pride do izraza. In prav ^t0 so vina prišla do veljave šele , °nec 17. in v začetku 18. stoletja, 0 so izdelali prve kolikor toliko Primerne kozarce za pokušino lna- Istočasno so se pojavile tudi Prve vinske steklenice, ki so se raz-Pkovale od ostalih. v. kihtnost in kakovost najboljših ,ln lahko doživimo le v kozarcu 12 čistega in tankega kristalnega stekla. Običajnega namiznega vina ?a nam ni treba natočiti v kristalen °Zarec, saj nam tako vino ne po-^uja veliko in služi predvsem za od-Hnje. Kakovostna in predvsem hunska vina zahtevajo prave kri-s a ne kozarce s pecljem. Steklo ne rhe biti gravirano ali poslikano, ko- zarec pa naj drži najmanj dva decilitra. Ima naj zoženo odprtino, ki je manjša od največjega premera čaše, da zadrži del vonjav, ki se sproščajo iz vina. Bela vina zahtevajo kozarec z višjo čašo, da vonjave opravijo daljšo pot in dlje časa ostanejo v njem, k čemur pripomore zožena odprtina. Pecelj je daljši in droben, da toplota dlani ne bi prehitro prehajala v vino. Razgibavanje vina v takem kozarcu je počasno, ker se arome sproščajo postopoma. Mlada rdeča vina zahtevajo kozarce z robovi, da vino butne obuje, se odpre in pokaže, kakšne možnosti za razvoj skriva v sebi. Pecelj je tu krajši, da olajša stik čaše z roko zaradi hitrejšega segrevanja vsebine, kar pomeni hitrejše odpiranje vina. Odprtina kozarca je ožja, da vonja- ve krožijo nad površino, ne da bi izhlapele. Zrela rdeča vina ponudimo v kozarcu z mehkimi zaobljenimi stenami brez robov. Vino počasi in spoštljivo zanihamo, da lepo polzi po gladki steni kozarca. Našo potrpežljivost kmalu poplača bogastvo vonja in okusa, ki se sprošča. Prvi ali originalni kozarec za peneče vina je bila široka, nizka kupa, ki jo vidimo še tu pa tam na imenitnih sprejemih. Menda je bila ulita po meri ustnic ene od francoskih kraljic. Še danes to obliko cenijo mnogi Francozi, ki se tolažijo, da pijejo dober šampanjec iz slabega kozarca. V Sloveniji se je za peneča vina uveljavil visok ozek kozarec, a taka oblika kozarca ne vsebuje dovolj vina in ne omogoča njegove zadostne senzorične analize. Tako ta kozarec bolj ustreza opazovanju videza kot pa ugotavljanju vinske arome. Oblika kozarca naj bi omogočala tudi vizualne učinke, zato bi moralo biti na dnu kozarca majhna raskava površina, ki pospešuje nastajanje mehurčkov. Kozarec naj bo visok, da mehurčki čim dlje potujejo do površine. Odprtina kozarca je lahko zožena, kajti tudi peneča vina nam lahko ponudijo nežno cvetico. Pri steklenicah sta posebej pomembna oblika steklenice in barva stekla, saj vplivata na kakovost vina in ohranjanje njegovih sestavin. Že v 17. stoletju so ugotovili, da se pri uporabi plutovinastega zama- ška ohranja kakovost vina oziroma vino s staranjem v steklenici celo pridobiva. Skozi zgodovino pa so se v različnih vinorodnih deželah izoblikovale posebne karakteristike steklenic, ki so po svoji obliki in mogoče tudi po barvi značilne za določeno vinogradniško pokrajino. Pa poglejmo najbolj razširjene vrste vinskih steklenic. Renska steklenica izvira iz Porenja in je razširjena tako v Nemčiji kot tudi drugod po svetu. Je vitke oblike z visokim vratom in padajočimi ‘rameni’, barva stekla pa je rjava ali zelena. Volumen lahko znaša 0,375 litra, 0,75 litra ali pa liter. Bordojska steklenica je zelo razširjena v svetu. Ima značilno valjasto obliko in kratek vrat, kar omogoča kontrolo usedline pri nalivanju. Steklenica ima odebeljeno dno, za rdeča vina je steklo temno zelene barve, pri rose in belih vinih pa steklo ni obarvano. V zadnjem času pa se pojavljajo tudi ‘bordojke’ rjavih in olivno zelenih barv. Volumni teh steklenic so zelo različni; 0,375 litra; 0,75 litra; 1 liter, 1,5 litra in več. Burgundska oblika steklenice je precej razširjena ne samo v Franciji, ampak povsod po svetu. Za bela in rose vina je steklo prozorno ali pa olivno zeleno, za rdeča vina pa temno zeleno ali celo rjavo. Tudi ta steklenica ima odebeljeno dno in ima ponavadi volumen 0,75 litra, lahko pa ima tudi drugačno prostornino (0,375 litra; 0,71itra; 1 liter; 1,5 li- Jf KULTURNI DOM llllll NOVA GORICA Mednarodni festival 'Med zvoki krajev 2006' Roberto Doris in Tržaški godalni trio Vstop prost! Sobota. 9. september 2006, ob 20.00 Grad Kromberk Mednarodni festival 'Dvorna glasba 2006' Dummies Ensemble, Italija Dvorna glasba 16. in 17. stoletja v Angliji. Vstop prost. Četrtek. 14. september 2006. ob 20. uri Grad Kromberk pri Novi Gorici Pred nami je nova, 26. abonmajska sezona Kulturnega doma Nova Gorica. Vpis novih abonentov prične 20. septembra 2006. Prisrčno vabljeni na nova glasbena odkritja! 1. koncert Ponedeljek, 16. oktober 2006, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica MOŠKI PEVSKI ZBOR HONVED Peter Drucker, zborovodja 2. koncert Ponedeljek, 13. november 2006, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica GODALNI KVARTET ŠOSTAKOVIČ Andrej Šišlov, violina Sergej Piščugin, violina Fjodor Belugin, viola Aleksander Korčagin, violončelo 3. koncert Torek, 5. december 2006, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Andrej Žust, rog 4. koncert Ponedeljek, 15. januar 2007, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica GOTTLIEB V/ALLISCH, klavir 5. koncert Ponedeljek, 26. februar 2007, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica MARJANA LIPOVŠEK, mezzosopran ALFRED BURGSTALLER, bas ANTHONV SPIRI, klavir 6. koncert Ponedeljek, 19. marec 2007, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica RUSKI KOMORNI ORKESTER SANKT PETERSBURGA Michel Gershvvin, violina Juri Gilbo, dirigent 7. koncert Ponedeljek, 2. april 2007, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica MOSKOVSKA FILHARMONIJA Maksim Fedotov, violina Jurij Simonov, dirigent 8. koncert Ponedeljek, 23. april 2007, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE George Pehlivanian, dirigent Info: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, T 05 335 40 10, E pr@kulturnidom-ng.si, W www.kulturnidom-ng.si tra). Alzaška steklenica navdušuje s svojo elegantno in podolgovato obliko, ki jo imenujejo flavta. Steklenica izvira iz Alzacije v Franciji, ki slovi po izjemnih belih vinih. Barva stekla je v večini primerov rjava, lahko pa je tudi zelena ali modra. Ima lahko volumen 0,375 litra, 0,75 litra ali pa 1 liter. Kot zadnjo omenimo še šampanjsko steklenico, ki tudi izvira iz Francije, natančneje iz Champaghnie. Sama oblika steklenice je nastala zaradi tehnologije in skladiščenja ob staranju. Steklenica je po celotni površini odebeljena in ima posebno vbočeno dno, saj mora zdržati pritisk ogljikovega dioksida, ki nastaja v steklenici. Barva stekla je lahko temno zelena ali pa prozorna. Posebnost te steklenice so tudi zelo raznoliki volumni, od katerih ima vsak svoje ime. Tako se na primer steklenica z 18,75 centilitri volumna imenuje Quart, steklenica z 0,75 litra volumna je Bouteille (iz tega poimenovanja tudi slovensko ime buteljka), steklenica, ki drži 1,5 litra pa je Magnum. Šampanjska steklenica pa se pojavlja še naprej v večjih volumnih, vse tja do 15 litrov. Tudi s pravilno izbiro kozarca k določenemu vinu kažemo na raven vinske kulture, zato je dobro poznati vsaj osnovna pravila. S tem bomo lahko le še izboljšali svoje užitke ob pitju in okušanju vina. Naša vizija Ajdovščina v vrhu Slovenije. Imamo samozavesten pogled v prihodnost. Socialno demokracijo želimo uveljaviti kot stranko, ki je sposobno v partnerskem odnosu s političnimi zavezniki, civilno družbo in širšo javnostjo ter na temelju spoštovanja socialnega dialoga udejaniti rešitve, ki bodo občino popeljale naprej. O ocialni demokrati smo prepri-k3čani, da se mora Ajdovščina po blaginji, gospodarski prodornosti in inovativnosti, kakovosti življenja in stopnji socialne varnosti ljudi, uvrstiti med najrazvitejše občine v državi. Samo razvito okolje lahko dejavno spodbuja nove priložnosti za pridobitev temeljnih dobrin kot so: izobrazba, zaposlitev, dohodek in sreča. Motor gospodarskega razvoja je sinergija umskih, ustvarjalnih in delovnih sposobnosti občanov, ki jim moramo omogočiti, da se le-te v čim večji meri udeja-nijo. Vrhovna vrednota socialne demokracije je posameznikovo življenje. Vse druge vrednote so pomembne samo toliko, kolikor krepijo njegovo življensko moč in srečo. Naše vrenote razumemo kot temelj, na katerem gradimo družbo, utemeljeno na človekovem dostojanstvu. Naše kandidatke in kandidati bodo v občinskem svetu delovali z vso odgovornostjo, da bi se naše vrednote v čim večji meri uresničile. Socialni demokrati smo na volilni konvenciji 30. avgusta 2006 potrdili kandidatne liste za občinske volitve 2006. Predstavljamo vam naš izbor po vseh volilnih enotah: Kandidat za župana je mag. Miloš Bizjak. V času, ki nam še preostaja do volitev, vam bodo naši kandidati predstavili program, ki ga želimo uresničiti v naslednjem mandatnem obdobju. Naša svetniška skupina je v povezavi s svetnikom Desus-a v obdobju 2002-2006 delovala v koaliciji in je uspela realizirati večino naših predvolilnih obljub. Menimo, da smo se do občanov izkazali kot verodostojna politična stranka, ki ni pohabila na obljube, dane v predvolilnem obdobju. Najbolj pa nas veseli začetek gradnje OŠ Šturje in začetek reševanja mladinske problematike, saj je zaživel Mladinski svet, ki usklajuje delovanje vseh mladinskih organizacij, ki so v tem obdobju pridobile prostorsko in materialno osnovo za delovanje ter ureditev nekaterih objektov športne infrastrukture. Vodja svetniške skupine mag. Miloš Bizjak je opravljal naloge podžupana za družbene dejavnosti in je po našem mišljenju delo korektno opravil. Njegov način vodenja svetniške skupine se je izkazal za uspešnega, saj nas upoštevajo vsi partnerji. Kot največjo oviro pri uspešnemu delu v javnem interesu vidimo zagovarjanje osebnih interesov posameznih svetnikov. Želimo si, da bi bilo v novem mandatu takih čim manj. Zagotavljamo, da na naših listah takih ni.Vese-lilo pa nas je izredno korektno delo ženskih kolegic, ki so v pretežno moško ekipo vpeljale nove pristope in poglede. Ali smo vas Socialni demokrati v prejšnjem mandatu prepričali, boste povedali na glasovnicah 22. oktobra 2006? mp Občinski odbor Socialnih demokratov Vipava V občini Vipava bomo na volitvah nastopili s popolnimi kandidatnimi listami v vseh volilnih enotah. Ker dogovori z nekaterimi kandidati še potekajo, bomo volilno konvencijo izvedli v začetku septembra. Za lastnega županskega kandidata se nismo odločili, dogovarjamo pa se za skupnega kandidata, ki mu bomo nudili polno podporo. 1. volilna enota 2. volilna enota 3. volilna enota 4. volilna enota 5. volilna enota mag. Miloš Bizjak Andrej Zaman Roman Bratina mag. Borut Koloini Ivan Ušaj Suzana Krasna Vojko Velikonja Magda Rupnik David Marc Ludvik Lozar Damir Barič Petra Ličen Jurij Pergar Hilda Marc Ksenija Ušaj Vladimira Gal Uroš Medvedec Uroš Vidmar Simon Makovec-Kržišnik Danilo Volk dr.Zdenka Vidmar Srpčič Alojz Bolčina Maruška Medvedec Miloš Tratnik Aleš Samec Branko Furlan Podjetnik, politik in popotnik Aleksander Lemut' Klemenčič predstavil program 'W7' andidat Slovenske XN^Demokratske Stranke, Alojzij Klemenčič, je na tiskovni konferenci 22. avgusta predstavil svoj program, ki ga bi, kot župan, rad udejanil. Sicer pa je “tiskovko” odprl Rajko Troha, vodja lokalne izpostave vladajoče stranke. Najprej je k besedi povabil poslanko v Državnem Zboru, Evo Irgl iz Vipave. Ta je opisala napore Vlade na državnem nivoju, kakor tudi njene lastne, predvsem njeno zadnje, kot pravi, uspešno zavzemanje pri hitrem popravilu regionalne ceste Podkraj - Col, ki bo prav te dni sanirana in ponovno odprta za promet. Program Klemenčiča je svoje-vrsten, zajet v dvanjst kratkih-jedrnatih točkah, ljudem razu-mljiv. Tako o kmetijstvu pravf “znamo pridelati, znamo pf°' dati ?”, o šprotu npr. : “ v vsako vas vsaj en športni objekt !”, 0 Krajevnih skupnostih pove: “ z malo denarja ogromno naredijo -o bčinski upravi: “uradne ure je potrebno izvajati tudi na vaseh, saj mora biti Občina v službi občanov. Nepreklicno!”, O Evropi' “denar čaka - kje so pogrami? Program, kot ga ocenjuje ne obrača sveta, obrnjen je k človeku-k njegovim vsakodnevnim potrebam - tako o stanovanjski gradflj* razloži projekt “vsako leto no'' stolpič v Občini” kakor tudi odkup in obnovo zapuščenih hiš vaseh, ki bi jih Občina ponudil v najem mladim družinam ipd. Alojzij Klemenčič daje poslušalstvu občutek, da so mu stvari jasne. Brez leporečja in komplikacij. Priljudna lastnost. Foto in tekst rflt Županski kandidat Alojzij Klemenčič bo od 1. septembra vsako srede od 15.00 do 19 00 ure v VOLILNI PISARNI na Goriški 17 v Ajdovščini ( Rizzatova vila ), poslušal predloge občank in občanov Obin£ Ajdovščine. Vabljeni k pogovoru ! Občinski Odbor SDS Ajdovščina Milaniča Neškovic neodvisni kandidat za županjo občine Ajdovščina zbira podpise v podporo svoji kandidaturi Kdo je ne pozna! Je zaposlena na Upravni enoti Ajdovščina kot referentka za promet, je neporočena, mati (samohranilka) hčerke Anuše, ki je pred zagovorom univerzitetne diplome. Če jo želite podpreti pri njeni kandidaturi, morate priti na Upravno enoto v Ajdovščini, v času uradnih ur: ponedeljek od 8.00 - 12 ter 13-00 - 15.00, sreda od 8.00 - 12.00 ter 13.00 - 17.00, petek od 8.00 - 13.00,v sobi 204 in 205. Podporo ji lahko daste tudi v torek in četrtek v Krajevnem uradu Vipava. Podpise zbira do 27. septembra. Zelo na kratko! Na julijski seji občinskega sveta Občine Ajdovščina je del svetnikov sprejel izjavo glede mojega članka v zadnji številki Latnika pod naslovom “Neznosna lahkost vladanja po ajdovsko. Dolgo sem tehtal, kaj naj odgovorim? Na koncu sem ugotovil, da ni kaj spremeniti. Da stojim za objavljenim člankom! Še najboljši komentar, pa bi bila izjava našega predsednika g.Drnovška: “Če mački stopiš na rep, za.!” Aleksander Lemut - občinski svetnik Na jesenskih volitvah se bo 1956 leta rojen Aleksander potegoval za župansko mesto v Ajdovščini. Sam pravi, z nasmehom, ki mu skoraj nikoli ne zamre, da je »v najboljših županskih letih«. Za njim je 30 let delovne dobe. Začel je kot poslovodja v Hubljevi športni trgovini, nato pa postal komercialist za področje prehrane-Politiko je »povohal« kot profesionalni sekretar mladinske organizacije in vodja Mladinskega servisa, ki je takrat še bil ajdovski. Sledilo je šestletno »fructalovsko« obdobje, kjer je delal kot vodja operative in pozneje kot področni direktor prodaje. Spremembe so te zapeljale med samostojne podjetnike!? Leto 1990jebilo prelomno leto,v zraku je bila “pomlad”, novi izzivi, nove priložnosti. Na Fructalu sem bil direktor prodaje za Slovenijo in Hrvaško, ugledna služba, odlič- na plača. Pa kljub temu nas je nekaj neustavljivo vleklo v negotove podjetniške vode. Skupaj s partnerjem Aleksandrom Trebovcem in ženo Leonido smo ustanovili Farno, garali dan in noč, gradili, se širili. Še danes smo skupaj, nikoli si nismo delili dobička, vse je šlo v razvoj, zato smo tudi preživeli in obstali. Lama je danes po celotnem prihodku peto največje podjetje v Vipavski dolini. Imamo dve glavni dejavnosti: veleprodaja iz skladišča v Vrhpolju oskrbuje nad 500 zadovoljnih kupcev, trgovcev in gostincev, po celi Primorski. Maloprodaja je »zasidrana« v dva nakupovalna centra: Center Farna v Vipavi in Center Karsika v Sežani. Seveda je tukaj še pet marketov: Šempas, Col, Lavričev trg v Ajdovščini, Spodnja Idrija in Bukovje pri Postojni. V septembru pripravljamo otvoritev marketa v Zagorju pri Pivki. Skupaj imamo 74 redno zaposlenih. Doma si s Ceste, tam smo bili vedno malce »kmetje«!? Cela naša družina je bila zelo vezana na zemljo, to se me je prijelo. Privlači me predvsem sadjarstvo in vrtnarstvo, imam kakih 1.000 dreves breskev, marelic in hrušk, 1,5 ha približno, sedaj že potreben obnove. Pa še velik vrt ob hiši, kjer pridelam lastno zelenjavo, čeprav bi bilo ceneje, če bi jo kupil v Farni (smeh). Zmanjkuje pa prostega časa. Direktorovanje tako velikemu podjetju zahteva celega človeka, veliko časa pa namenjam v zadnjem času tudi politiki in Zvezi za Primorsko (kot predsednik glavnega odbora sem drugi mož stranke), pa še delo v Občinskem svetu..., časa zmanjkuje! Pa vendarle, Aleksander, prosti čas...? Vsako leto gremo na smučanje, vsi štirje smo kar dobri smučarji, čeprav prednjačita sinova, 26 letni Robert, ki mi že izdatno pomaga in se ob delu pripravlja na nadaljevanje študija ter Tilen, ki je v tretjem letniku Ekonomske fakultete. Leonida je »gorjanka« in se tako ali tako spozna na sneg (smeh). Poletje nas redno zvleče v Grčijo. Rodos nas je popolnoma zasvojil. Tudi na potovanje se spravimo. Prečesali smo že Evropo, vleče pa nas tudi dlje: Kenija, Šri Tanka, Dominikanska republika, Maroko, Jordanija... Našteli smo že 36 držav. ’ Podjetnik, sva rekla, popotnik, sva rekla, politik...? Ja, bem, tudi to sva že nekaj rekla. Odločitev za kandidaturo za ajdovskega župana pa je še dodatno politika. Z jasnimi cilji! Ajdovski voz moramo povleči naprej, po- vleče pa ga lahko le gospodarski rast. Nova delovna mesta, uspešn* in obetavni novi programi, ki ji*1 sedaj primanjkuje, ugodni pogoji za podjetnike začetnike, turizem: tu je še vse odprto. Zgodili se bo regionalizacija Slovenijo-Ajdovščini v regionalnem smisl11 je treba najti pomembno vlog°> tu cincamo in smo neodločni, kot mladenka, ki bi, pa ne bi (smeh)- Aleksander, ne znam nehati-hobiji...? Povezani so z potovalno žilico-Fotografiram, vleče me, red®0 temu, potopisna fotografija. Mo je že mikalo, da bi jo »pokazal« n* kakšni razstavi. Mogoče pa..., kdaj-če bo čas (smeh). Pa še znamko-V skladu z mojo kmečko naravo, zbiram predvsem znamke z motivi živali in cvetja, imam nekaj topih, eksotičnih kolekcij. Še dosti »mi rata«, je res!? Ivan Mermolja Politika na način blatenja in vračam politiko svetnika ob-vinskega sveta Aleksandra ki uporablja tudi blatenje 'bcnih nasprotnikov in zavaja-le javnosti, kakor je razvidno v nje-ovem članku »Neznosna lahkost adanja po ajdovsko??« v Latniku št. 46 6/06 in kar je že večkrat azal v drugih njegovih člankih er v raznih nastopih v občinskem ^etu ‘n občinski politiki. Zgleda, so njegove moralne vrednote > kot da je v politiki skoraj vse o^ljeno, tudi blatenje, laži, lažne tožbe, provokacije, izsiljevanja, Vajanja, propaganda z neuteme-i^imi dokazi. sprejemljivo je njegovo žaljivo tohnigovanje o korupciji v ob-1 laži, brez navajanja primerov Oz>roma dokazov. Takšno obnaša-)e Jv skregano s pojmovanjem, da to Poštenje, spoštovanje in prijazni ?. nosi med ljudmi kvaliteta našega "ajenja ter je to tisto glavno, za kar Se splača živeti. S tem, ko v politični Propagandi ter v boju s politično °nkurenco uporablja žaljiva nami-Sovanja in blatenja, tudi dokazuje, a mu za politični boj manjka doka-2°v ter idej. Kdor pač ne zmore na Pošten način, se poslužuje nepoš-eilega. Lemut je tudi zelo spreten ^ besedni manipulaciji in na ta nato poskuša prepričati druge svet-11'be ter uveljavljati svoje rešitve 'toroma interese. Njegov koncept političnega nastopanja je spretnost besedne igre, pristranska izbira in prikaz podatkov, če to ne uspe, pa uporablja še laži in žaljiva namigovanja. Lemut bi lahko osebno ali z neko komisijo preverjal ustrezno dokumentacijo na občini, da bi razčistil svoje sume o oškodovanju občinskega proračuna in korupciji. Toda ne, on ta namigovanja potrebuje le za propagando proti političnim tekmecem. Kako se branimo pred njegovimi manipulacijami in podobnimi manipulacijami nekaterih drugih? S koalicijo! Že večkrat je predlagal, da naj ne bi bilo koalicije in opozicije. V tem primeru bi namreč bile njegove besedne in politične manipulacije najbolj uspešne. Ne vem, ali je za te manipulacije talent po naravi, ali pa ima neko politično izobrazbo. Pri določeni zadevi, za katero se zavzame, pogosto trdi, da ima on zasluge za vse dobro. Za vse slabo pa zvali krivdo in odgovornost na druge, najpogosteje na župana in koalicijo. Razumljivo, da Lemutu ni prav, da sedanja koalicija dobro deluje, sodeluje in dosega uspehe. Vedno znova poskuša vnesti razdor med sodelujoče. Ajdovska koalicija je zelo zanimiva: politična oznaka in videz ne igrata vloge, sodelujemo tisti, ki po načinu razumevanja in reševanja zadev razmišljamo, eni bolj socialno, drugi bolj konservativno, tretji bolj podjetniško. Za nekatere bi morali biti na nasprotnih bregovih, da bi oni odločali na račun naših nasprotij in nasprotovanj. Naša moč je v tem, da znamo med seboj sodelovati, se prilagajati, usklajevati in biti v prijateljskih odnosih. Lemut pogosto poskuša prepričati s »čudno« logiko. Podajam dva primera. Rekel je, da je on vedel, da lahko Ajdovščina postane trgovsko središče za kupce izven naše občine in tudi pokrajine. Iz tega logično izhaja, da so za to primerna zemljišča v bližini izvoza iz hitre ceste in da je zato cena teh zemljišč neprimerno višja, kar prenese trgovska dejavnost, ne pa nizka donosnost parkirišč. Zakaj se je potem tudi on zavzemal za parkirišča na tistem območju?! Po drugi strani, zakaj ni sam ali preko drugih poskušal od občine kupiti tista zemljišča, če je vedel, kako cenjena bodo postala. Zakaj ni za tako potezo prepričal nekega drugega iz svojega kroga? Potem se jezi, ker tega zemljišča, seveda zaradi logike dražbe, občina ni prodala tistemu, kot bi on želel. Lemut je večkrat očital (meni in upravi), zakaj ne kujemo dobičkov pri prometu z zemljišči po znani formuli: od lastnikov kupimo poceni kmetijsko zemljišče, ga spremenimo v zazidalno in drago prodamo zavajanja investitorjem - podjetnikom. Na čigav račun naj bi ustvarjali dobiček?! Te politike seveda ne sprejemam, ker menim, da je občina ustanova, ki uresničuje interese vseh občanov in bi duh dobičkarstva lahko zrušil sedanje učinkovito delovno vzdušje za dobro vseh. Potem pa Lemut skoraj istočasno zahteva, naj občina pomaga podjetnikom (seveda nekaterim, ker se vsem ne da!) s tem, da jim poceni ponudi zemljišče ali celo zanje vnaprej zgradi hale, za brezplačno uporabo za nekaj let. To politiko razumem kot: enim (podjetnikom) vzeti in drugim dati. Lemut vedno znova skuša pridobiti politične točke, ko poudarja naraščanje brezposelnosti, kar tudi povezuje z novimi lastniki v Ljubljani. Brezposelnost prikazuje tako, kot da bi naj bila za to kriva tudi občina oziroma župan in koalicija. Kakšno veliko akcijo pa je izvedel on ali njegova politična skupina, da bi vsaj en tak primer preprečili? Samo kritizira in se pritožuje! Ni in niso izvedli nobene prave akcije! Za sedanje naraščanje brezposelnosti pa vemo, da je zanjo kriva predvsem vključitev Slovenije v globalizacijo oziroma svetovni trg, za kar so odgovorni tisti, ki so Sloveniji vladali zadnjih petnajst let. Sedanja občinska koalicija, v kateri imajo glede podjetništva glavno pobudo svetniki izvoljeni na ne- odvisni podjetniški listi, pa je glede na možnosti primerno ukrepala za zmanjšanje brezposelnosti. Očitno Lemut ne more navajati določenih primerov, česa nismo storili, kar bi lahko. Zanj je značilno, da provocira druge, da naj bi nekaj storili, čeprav je lastnost dobrega karakterja voditelja ali upornika, da najprej vpraša sebe: »Kaj lahko jaz takoj storim?«. Lahko bi leta 2000 javno pozval, da v imenu interesov občine zasedemo Fructal in izsilimo njegovo neodvisnost. Toda potem bi moral iti v prvo vrsto spopada! Ne, on ni za v prvo vrsto, ampak za provociranje tekmeca, da bi ga zapletel v čim večje težave. Zapleta druge v spore in težave ter iz tega trži svoje interese! To ti je naprednost! Lemut skuša v slabi luči prikazati otvoritve objektov raznih novih pridobitev v občini in po krajevnih skupnostih. Zgleda, kot bi želel, da naj to zamolčimo, da bi lahko učinkovale njegove besedne manipulacije in demagogija. Volivci so nam zaupali vodenje občine in je logično, da nazorno pokažemo javnosti vidne rezultate, da bodo lažje ocenjevali, kako smo gospodarili, izpolnili predvolilne obljube ter reševali skupne potrebe. Zgleda, da bi rad postavil na glavo logiko, zakaj smo izvoljeni. Tega pa seveda ne bomo sprejeli! Župan Poljšak Marjan 6. Pohod no Matajur že šestem Pohodu prijateljstva na Matajur se je v nedeljo zbralo okoli 400 pohodnikov, med 1'toi tudi veliko članov in simpatizerjev NSi iz Ajdovščine. Slavnostna govornica je bila podpred-?6clnica stranke in evropska poslanka Ljudmila Novak. Pohoda se je udeležil tudi predsednik NSi 1,1 ^nančni minister dr. Andrej Bajuk. /^\b 12.00 so imeli mašo za Vv domovino, nato nagovore prirediteljev in slavnostni govor podpredsednice stranke in evropske poslanke Ljudmile Novak, ki je posebej izpostavila ključno vlogo NSi pri ohranjanju plemenitih slovenskih vrednot, ki so Slovence obdržale v prostoru, ki se nahaja na prepihu narodov. Dejala je tudi, da moramo biti ponosni na krščanske korenine, iz katerih lahko črpamo moči za gospodarski in kulturni razvoj Slovenije. Zbrane je nagovoril tudi poslanec Ciril Testen, ki je opozoril na sprejemanje Zakona o verski svobodi. Pohodnike je pozdravil tudi dr. Andrej Bajuk, predsednik NSi. Še posebej je zaželel veliko uspeha prisotnim županskim kandidatom. Na vrhu Matajurja so se predstavili: Tomaž Vidrih, kandidat za župana iz Kobarida, Mercedes Fratnik iz Tolmina in Janez Lampe iz Ajdovščine. Sledilo je družabno srečanje v koči pod vrhom Matajurja, ki jo je postavila slovenska Beneška planinska družina. Dušan Mikuž Bus NSi v Ajdovščini in Vipavi V sklopu projekta Nove Slovenije "Slovenija - ker smo tu doma" bodo predsednik NSi in minister za finance, dr. Andrej Bajuk, primorski poslanec Ciril Testen, vodja poslanske skupina Alojz Sok in poslanec Anton Kokalj v sredo, 6. septembra 2006 z busom V Ajdovščini, na Lavričevem trgu jih bo ob 18.00 pričakal tudi Janez Lampe, kandidat za župana občine Ajdovščina, na letošnjih jesenskih lokalnih volitvah. Hkrati bodo na novinarski konferenci predstavljeni še kandidati za župane iz celotne Vipavske doline. dm obiskali Ajdovščino in Vipavo. la vzvratnega ogleda- 2 osebnega vozila občana iz J ovščine; občan iz Postojne Prijavil, da je neznanec iz de-°vnega stroja last SCT na trasi vtoceste Nanos - Podnanos iz-°cil okoli 150 litrov dizelskega oriva; iz odklenjene garaže ob anovanjski hiši na Ustjah so j ePridipravi izmaknili dve ko-jJ' vredni okoli 300. 000 SIT; rajanu iz Lokavca je nezna- nec izmaknil mobilni telefon znamke NOKIA; v trgovini Noč in Dan sta dve osebi, ki sta se nedostojno vedli s polic odvzeli za okoli 3000 SIT artiklov in trgovino zapustili, ne da bi plačali odvzete artikle, policisti so storilca izsledili; na Vilharjevi ulici v Ajdovščini so občanu z zemljišča ob hiši odvzeli dve solarni svetilki; iz nezaklenjene garderobe podjetja INCOM v Ajdovščini so delavki odvzeli dva zlata prstana; krajanu s Ceste so izmaknili mobilni telefon, katerega je pozabil v torbici pritrjeni na okvir kolesa; dva mlajša moška sta iz razstavne omare v trgovini Mercator v Ajdovščini izmaknila mobilni telefon znamke NOKIA N70 in z dejanjem trgovino oškodovala za 128.000 SIT; v taisti trgovini je občan iz Ajdovščine na izložbeni polici pozabil mobilni telefon znamke NOKIA, ki ga ob povrat- ku ni bilo več; registrskih tablic št. GO AO - 201 s kombiniranega vozila v Ajdovščini; z neznanim storilcem je odšel mobilni telefon znamke NOKIA 2600, katerega je lastnik pustil pred stanovanjskim blokom v Ajdovščini; 25 litrov bencina in pokrovčka za rezervoar iz dveh službenih vozil parkiranih na parkirnem prostoru Upravne enote v Ajdovščini; registrskih tablic osebnega vozila parkiranega pri letališču v Ajdovščini; iz pisarne podjetja Elektro Ajdovščina je bil odtujen GSM aparat znamke SIEMENS; čolna znamke ELAN, katerega je imel lastnik privezanega na jezeru Vogršček. VLOM S TATVINO: v dva delovna zabojnika last Primorje d.d., na delovišču hitre ceste v Rebernicah, storilec si je protipravno prilastil starejšo akumulatorsko svetilko in polnilec za prenosno UKV zvezo, v zabojni- ka podjetja Kraški zidar iz katerega je nepridiprav odnesel digitalni fotoaparat Olimpius 360, računalnik AMD, tiskalnik HP, laser JP in modem za internet Linksys, v drugem si je postregel z motornima žagama; v tri gradbene kontejnerje na gradbišču hitre ceste v Rebernicah, nepridiprava, ki je odšel praznih rok, je pregnala alarmna naprava, ki se je sprožila v enem izmed njih; v prostore podjetja FLUID d.o.o. v industrijski coni Batuje je neznani storilec, potem ko je razmetal prostore pisarn, odnesel LCD monitor; v stanovanjsko hišo občana iz Ajdovščine", ko je le ta užival zasluženi dopust, odvzet je bil denar; v proizvodno halo podjetja PRIOS, odvzeta je bila večja količina bakra. POŠKODOVANJE TUJE LASTNINE: javne telefonske govorilnice v Farna centru v Vipavi; v stavbo III OŠ Ajdovščina je ne- znani storilec vrgel več kamnom in prometnih znakov, ki so označevali delo na cesti in pri tem razbil sedem stekel oken in vrat; občanu iz Podnanosa so z neugotovljenim ostrim predmetom poškodovali osebno vozilo; v Podkraju so veje lesa, katerega je neznanec spravljal mimo gospodarskega objekta, last občana s Podkraja, poškodoval fasado; v industrijski coni v Ajdovščini je neznani storilec poškodoval ključavnico obešanko, ki je zaklepala stranico tovornega dela vozila, tovornega vozila last podjetja Era Disgro, nato pa kraj zapustil ne da bi kaj odtujil; neznanec je razbil steklo na gimnaziji Ajdovščina, vendar v notranjost ni vstopil. KOLEDAR PRIREDITEV ZA SEPTEMBER: RAZSTAVE PILONOVA GALERIJA, Prešernova 3, Petek. 1. september ob 19.00 Odprtje razstave: Mark Kobal, Bašema Mahdi, litografije, lesorezi Razstava bo na ogled do 22. septembra. Pilonova galerija vabi tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. INFO: tel: 05/368 91 77, fax: 05/368 91 78, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.com MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk: ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe. ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Žbona Trkman, Goriškega muzeja. Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36-59-140, 051-304-607. LIČNA HIŠA Ajdovščina Lična hiša vabi k vpisu v delavnic in tečajev: Ustvarjalna delavnica IGRATI SE Z UMETNOSTJO - za predšolske otroke (od 4 do 7 let); ponedeljki od 16.00 do 17.15, začetek 2. oktober TEČAJ LIKOVNIH TEHNIK: akvarel, akril, pastel - za mlade in odrasle od 18 let dalje; torki od 18.00 do 21.00; začetek 17. oktober Otroška likovna delavnica LIČNA HIŠA - za šolske otroke od 8 do 14 let; srede od 16.30 do 18.30; začetek 4. oktober LUTKOVNO DRAMSKA DELAVNICA - za mladino od 15. leta dalje; četrtki od 18.00 do 20.00; začetek 19. oktober Individualne ure risanja in slikanja - za odrasle in mladino od 13 let (priprava na sprejemne izpite); petki od 15.00 do 18.00; začetek 6. oktobra Delavnica UMETNIŠKE GRAFIKE - za odrasle in mladino od 16 let dalje; tri zaporedne sobote po 5 ur, datum po dogovoru Podrobnosti boste izvedeli v Lični hiši ali v TIC Ajdovščina. Prijave za delavnice sprejemajo v Lični hiši: tel: 05/ 368 1929, gsm: 040 839 729, e-mail: davidpolona@gmail.com Število prijav je omejeno, zato pohitite in se prijavite na želeno delavnico. V Lični hiši so naprodaj umetniški izdelki: grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota v dopoldanskem času INFO: 05/368 19 29,040-839-729 GALERIJA DOMA KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ Sobota, 9. september ob 20.00 Odprtje slikarske razstave avtorja Lipovšek Janka. Odprtje bo popestril krajši kulturni program. ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA VIPAVA Četrtek. 7. september ob 18.30 Odprtje razstave o življenju in delu Alojzija Filipiča, duhovnika, častilca Svetogorske Kraljice in botanika. PRIREDITVE IZVIR VODA IN GLAS SRCA V sklopu projekta Imago Sloveniae - Podoba Slovenije potekajo v poletnem času v Vipavi prireditve pod skupnim naslovom IZVIR VODA IN GLAS SRCA. Sobota. 2. september ob 20.00. cerkev sv. Štefana v Vipavi - Orgelski koncert Renate Bauer Vstop je brezplačen! GLAS SVETEGA MARTINA - TURNIR V PRITRKOVANJU Nedelja. 3. september ob 14.00. Cerkev Svetega Martina na Brjah V zvoniku cerkve Svetega Martina nad Brjami na Vipavskem bo potekalo 1. kulturno umetniško tekmovanje pritrkovalskih ekip iz vse Slovenije ter sosednjih Italije in Avstrije. Sodelovalo bo preko 25 ekip. Ekipe bodo sestavljali po trije pritrkovalci, pritrkovalo pa se bo na tri velike zvonove, največji tehta kar 1.700 kg. Pritrkovalce v zvoniku bo mogoče spremljati tudi na velikem zaslonu pred cerkvijo. Turnir bo zaokrožil pritrkovalsko obarvan kulturni program, obogaten s petjem krajevnega mladinskega pevskega zbora. Sledila bo podelitev priznanj najuspešnejšim ekipam. Prireditev bo spremljala tudi bogata eno-gastronomska ponudba: najboljša okoliška vina, domač ovčji sir, domače oljčno olje, domač kruh, vipavska jota in druge dobrote. Vse to v prijetnem, naravnem ambientu. Turistično kulturno društvo Sveti Martin bo tekmovanje organiziralo v sodelovanju s krovno slovensko pritrkovalsko organizacijo Pritrkovalskim društvom Dolenjske in Bele Krajine. V primeru slabega vremena (dežja ali burje) bo prireditev naslednjo nedeljo, 10. septembra. INFO:05/30 57 585 ali 041 363 951 REKREATIVNA KOLESARSKA DIRKA NA PREDMEJO 2006 Nedelja. 3. september ob 9.30 START ob 9.30 na Lavričevem trgu v Ajdovščini, sledi zaprta vožnja do gostilne Na Brodu - 4,3 km, kjer bo leteči start. CILJ - Predmeja (pred križiščem za Lokve). DOLŽINA je 7,5 km, višinska razlika 700 m. PRIJAVE na dan prireditve od 7.30 do 9.00 STARTNINA 3.000 sit KATEGORIJE: ženske A, B; amaterji A, B, C;masters A, B, C, D, E, F, G, H, f Dirka šteje za POKAL SLOVENIJE!!! NAGRADE: Prvi trije udeleženci prejmejo pokal. Vsak udeleženec prejme spominsko medaljo in topli obrok. Po razglasitvi rezultatov bodo izžrebane praktične nagrade. RAZGLASITEV REZULTATOV in malica bo v TIHI DOLINI na Predmeji, 2 km od križišča. OSTALA POMEMBNA DOLOČILA: - obvezna je uporaba zaščitne čelade! - vožnja poteka po cestnoprometnih predpisih ter po pravilih KZS in U.C.I.. - od gostilne Na Brodu (leteči start) do cilja bo cesta zaprta za ostali promet - organizator ne odgovarja za škodo, povzročeno med tekmovalci ali do tretje osebe - tekmovanje bo potekalo v vsakem vremenu - organizator si pridržuje pravico do spremembe razpisa do ene ure pred pričetkom tekmovanja... Info: Klavdij 041-352-607 Valter 041-616-825 PLANINSKI IZLET V REZIJO NA ŽRD Nedelja, 3. september Odhod: ob 6.00 z Glavnega trga v Vipavi Prihod: V večernih urah na Glavni trg Potek izleta: Večina ima le megleno predstavo o tem,- kje je Rezija, ta najbolj zahodni delček slovenskega narodnega telesa. Naš cilj pa je sam greben, ki se dviga med Rezijo in še bolj skrivnostno dolino Reklanice. Pohod bomo začeli v dolini Reklanice, nato se bomo povzpeli za okrog 1200 metrov do bivaka Marussich na 2041 m.n.v. Nato pa naprej pod vrh Vrha Grubje do Škrbine V Senožečah (2131 m) in do cilja na vrh Žrdi na 2324 m. Povratek bo po isti poti. Višinske razlike je 1500 m. Tura bo dolga približno 8 ur. Prevoz: z avtobusom (v primeru premalo prijavljenih se gre z osebnimi avtomobili) Čas hoje: 8 ur, dolžino hoje je možno prilagoditi Potrebna oprema: osebni dokument, malica, vetrovka, dežnik, športna oblačila Cena prevoza: 3000 sit, 2000 sit za otroke Prijave in informacije: Prijave so nujne v trgovini Cajna, do 31. avgusta, ali pri Pavlu Makovcu: 031-440-467 JESENSKE SERENADE Dvorec Zemono Sreda. 13. september ob 20.00 - Mozartov večer Godalni kvartet Alamire - Mojca Gal, violina, , Maja Savnik, violina, Maja Rome, viola Katja Beguš, violončelo, Mateja Ratajc, viola, Lenart Istenič, rog, Jakob Bobek, klarinet Sreda, 20. september ob 20.00 - Baročni večer mušica cubicularis - Barbara Tišler, sopran , Domen Marinčič, viola da gamba, Tomaž Sevšek, čembalo Sreda, 27. september ob 20.00 - Večer črnskih duhovnih pesmi Stil Guartet - Gorazd Laznik, 1. tenor Jože Uhan, 2. tenor Andrej Mežan, 1. bas Klemen Smole, 2. bas Koncerte z besedo povezujeta Tina Uršič in Dejan Pevčevič. Jesenske serenade organizirata Zveza kulturnih društev Ajdovščina in Glasbena mladina Slovenije. KONCERT SIDHARTA Sobota. 16. september ob 20.00. Športni center Police Vstopnice v predprodaji (www.eventim.si; 031-349-000) 4.000 sit; na dan koncerta 5.000 sit ŠTRUDLFEST 2006 Četrtek. 21. september Odprtje prireditve ob 20.00, Filmski prvenec Petra Bajnocija, Dvorana prve slovenske vlade Petek. 22. september Ob 10.00 - Lutkovna predstava za otroke, Dvorana prve slovenske vlade Ob 19.00 - Realnost naslednjega dne; plesna predstava umetniške skupine ŠtrudlGib, Dvorana prve slovenske vlade Ob 20.00 - monokomedija KAPO; plesna predstava Grega Mohorčiča; Dvorana prve slovenske vlade Čez cel dan: DAN BREZ AVTOMOBILA- Lavričev trg v Ajdovščini bodo namesto avtomobilov zasedli poulični gledališčniki in športniki. Sobota. 23. september Ob 19.00 - Tretja obletnica Lične hiše; odprtje razstave tapiserij Katarine Spacal; modna revija; v prostorih Lične hiše (v primeru slabega vremena modna revija v avli Dvorane prve slovenske vlade) Nedelja. 24. septembra Ob 18.00 - DE OUOI S'AGIT - IL?; gledališka predstava v francoskem jeziku Srednje šole Vena Pilona iz Ajdovščine; Dvorana prve slovenske vlade Ob 20.00 - Kakor napravi stari, je vedno prav; gledališka predstava Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina, Dvorana prve slovenske vlade Organizatorji: KAŠ Teater in ŠtrudlGib v sodelovanju s TIC Ajdovščina, društvom Wada in društvom Lična hiša. 70. BOLŠJA TRŽNICA Sobota, 16. september, dopoldne - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina Od 10.00 dalje - KRATKOČASNICE za otroke Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, brskalci, slučajno mimoidoči,... Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 1000 tolarjev. Info: TIC Ajd. 05/36-59-140, 051-304-607 LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA September 2006 v Lavričevi knjižnici ponedeljek, torek, sreda, petek od 9.00 do 18.00 četrtek 11.00 do 18.00 sobota 8.00 do 13.00 Krajevne knjižnice: Vipava: ponedeljek 9.00 do 12.00 Sreda 15.00 do 18.30 Petek 12.00 do 16.00 Podnanos: sreda 11.00 do 14.00 petek 17.00 do 19.00 Dobravlje: obisk potujoče knjižnice po razporedu Sobota 9.00 do 11.30 Potujoča knjižnica: po letnem razporedu Novo za dijake: V Lavričevi knjižnici smo za dijake pripravili akcijo "Jst bierm, dej še ti". V njej mladi svojim vrstnikom povedo, katero knjigo se splača prebrati. Pripravili smo posebne letake, na katere napišete svoj predlog ali predloge. Lahko pa pripišete še kaj o vsebini knjige ali zakaj jo priporočate. Obrazce lahko dobite v naši knjižnici, po njih pa lahko povprašate tudi svojega šolskega knjižničarja, saj smo k sodelovanju povabili tudi gimnaziji v Ajdovščini in Vipavi. Zbrane predloge bomo v obliki plakata nalepili v knjižnici, kasneje pa bodo na voljo tudi na naši spletni strani. Fantje in dekleta, vabimo vas k sodelovanju. Povejte tokrat vi, kaj se splača prebrati! Vse informacije o dogajanju v Lavričevi knjižnici dobite tudi na naši spletni strani: www. ajd.sik.si ŠPORT PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Nedelja, 3. september - Kamniti lovec, Italija, nezahtevna pot, 4-5 ur hoje, vodita Anton Bavčar in Anton Kraševec Od srede, 27. septembra do nedelje 1. oktobra - Durmitor Črna gora, 5 dni, vodita Alojz Vitežnik in Anton Bavčar PD IŠČE OSKRBNIKA ZA PLANINSKO KOČO POD GOLAKI. OBVESTILA CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI Center mladinskih dejavnosti, ki je med poletnimi počitnicami deloval le na Ribniku bo v mesecu septembru ponovno odprl svoja vrata za osnovnošolce tudi na Centru za socialno delo. Točen datum pričetka programa bo objavljen naknadno na OŠ ter v vetričkah na Radiu Nova. Otroci in mladi lahko v CMD - ju aktivno preživite svoj prosti čas. Udeležite se lahko raznih dejavnosti, ki jih ponujamo (razne družabne igre, športne dejavnosti, umetniške delavnice, kulturno izrazne dejavnosti, brezplačna uporaba interneta...). Lahko pa pridete k nam po najrazličnejše informacije oz. tudi po pomoč v stiskah in težavah. Osnovnošolcem ponujamo tudi učno pomoč ter pomoč pri pisanju raznih domačih nalog ipd. Organiziramo tudi različne tečaje, ki jih izvajajo zunanji delavci in prostovoljci. CMD na Ribniku bo izvajal svoj program po dosedanjem urniku, od ponedeljka do petka med 12.00 in 18.00. Info: Tel: 05/ 368 06 12 ali 05/ 368 93 83 e- pošta: cmd.ajdovscina@yahoo.com ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE Od 6. do 9. septembra: Strokovna ekskurzija v Strasbourg za mentorje otroških parlamentov in programa Evropa v šoli. Obisk Evropskega sodišča za človekove pravice, Evropskega parlamenta, Evropskega mladinskega centra.... Zainteresirani se lahko še vedno prijavite, vabljeni! Začetek septembra: Knjižna darila prvošolčkom. Od 25. do 30. septembra: Že tradicionalni, 15. Pikin festival v Velenju. Sreda, 27. september: Regijski seminar in srečanje mentorjev otroških parlamentov v sejni sobi Rizzatove vile.lnfo:Tel. 05/ 3689140, zpm-ajdovscina.si, zpm.ajdovscina@siol.net OBVESTILA DRUŠTVA MOST Petek. 1. september ob 18.00 v Krminu - Otvoritev razstave likovnih del Svoja dela bodo razstavljali člani univerz za tretje življenjsko obdobje Unitre iz Krmina in člani društva Most iz Ajdovščine. Sreda, 6. september ob 18.30, Dom učencev v SŠ Vena Pilona v Ajdovščini - Vesela ajdovska tržnica, predstava dramske skupine Žar - Predstava bo za gojence doma, vabljeni tudi drugi. Petek, 8. september med 18.00 in 19.00, na prostem, v Šibeniški ulici v Ajdovščini - Vesela ajdovska tržnica, predstava dramske skupine Žar - Predstava za širše občinstvo, vstopnine ni! OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA MERJENJE KRVNEGATLAK^k: Vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina. Vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina. Vsako sredo med 18. in 19. v prostorih OŠ Črniče. Vsak prvi petek med 18. in 19.v prostorih KS Budanje. Vsak prvi petek med 18.00 in 19.00 v prostorih KS Gojače. Sobota, 9. september - popoldansko kopanje v IZOLI Sobota, 16. september - enodnevni izlet BIZELJSKO Od 15. do 22. oktobra - sedemdnevno letovanje v hotelu "Delfin" v IZOLI Rekreacija v športnem centru začne oktobra meseca 2006. Pisarna DU Ajdovščina obratuje ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.00 in 11.00, na naslovu Cesta IX. Korpusa 1 v Ajd., tel.: 05/ 36 61 383 CENTER ZA POMOČ ZASVOJENIM IN NJIHOVIM SVOJCEM Rizzatova vila, Goriška ulica 17 Odprto vsako sredo med 9.00 in 15.00 uro in vsak četrtek od 15.00 do 19.00. Vsak četrtek med 19.00 in 21.00 uro pa bodo v prostorih centra potekala srečanja vseh, ki jih zanima karkoli iz področja pomoči odvisnim od droge. Info: 041-76 0 0 67 KARITAS POMOČ ODVISNIKOM, NJIHOVIM STARŠEM IN SVOJCEM Informacije Franc Prelc - 05/ 674-67-00. Prva socialna pomoč in sprejem prispevkov in dobro ohranjenih in čistih oblačil, pohištva, gospodinjskih aparatov in drugih predmetov -ponedeljek od 9. do 11. ure, torek in četrtek od 17. do 18. ure. Pomoč na domu bolnim, ostarelim in družinam informacije gsm. 041 638 208 - Katarina Deotto Pomoč otrokom: Popoldan na Cesti - učna pomoč - sreda in četrtek od 15. do 17. ure Svetovalnica za starše, otroke in mladostnike -drugi četrtek v mesecu v domu Karitas na Cesti od 17. do 18. ure ali na podlagi najave, informacije 05 364 79 64-Tanja Žorž; e-pošta: pnc-svetovalnica@kp.karitas.si Pomoč materam in otrokom: Materinski dom, VARNA HIŠA - 05 364 79 64 ali 05 33 00 234; e-pošta: karitas.samarijan@rkc.si Nastala likovna dela mednarodne likovne kolonije UMETNIKI ZA KARITAS 2006 bodo v ateljeju na Sinjem vrhu na ogled do sredine septembra. Informacije: Karitas vipavske dekanije, Ajdovsc ' Vipavska cesta 11 (bivša vojašnica poleg UpraV^ enote) vsak ponedeljek med 9. in 11. uro, v torek in četrtek med 17. in 18. uro INFO: 05/36-62-372 ali 041-429-713, e-p°5,cl' jozica.licen@rkc.si KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV Srečanja kluba Krščanskih izobražencev . področje celotne vipavske dekanije so vsak & torek v mesecu ob 20.00 uri v učilnici ajdovS župnijske cerkve. Vabljeni novi člani. Informacije: 031 -600-770 Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 2^-mesecu.INFO: 36-59-140, 051-304-607, e-mall: tic.ajdovscina@siol.net, http: www.tic-ajdovscin0 si, naslov: TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored & Ajdovščina. m Industrijske servisne storitve s.oa Agencija za zaposlovanje - hitro posredovanje kandidatov - kvaliteten predizbor kandidatov - prihranek na času in stroških - prihranek časa pri postopkih zaposlovanja Ce ste prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, imate možnost, da se kot aktivni iskalec zaposlitve prijavite tudi pri nas. - raznovrstne možnosti zaposlitve - ddstop do neobjavljenih prostih delovnih mest - brezplačen vpis v bazo iskalcev zaposlitve POSLOVNA ENOTA AJDOVŠČINA, LAVRIČEV TRG 3 5270 AJDOVŠČINA TELEFON: 05 368 0047 FAX: 05 368 048 M. 040 638 137, 040 620 688 tina.marc@iss.si, iss@iss.si www.iss.si - Strojnike V. stopnje - Strojne inžinirje - Kuhar - Elektrikarje - Voznike - Montažerje v lesni industriji - Lakirante - Več delavcev v proizvodnji - Več fizičnih delavcev - Računovodje TU SMO ZATO, DA VAM POMAGAMO • 17,00 - VIPAVSKI HRAM - otvoritvena slovesnost 9 19.00 - ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA - otvoritev razstave herbarijev 9 20,00 - KULTURNI DOM - predstava dijakov Škofijske gimn. "Včeraj popoldne" 9 20,00 - ZEMONO - otvoritev razstave " D UKA 2006 “ 9 20,00 - Farna cerkev Vipava - Koncert kvinteta VENTUS in dekliški pevski zbor PLEJADE @9M.2@B6 - mmdnSš im • io.oo gorsko-koiesarska dirka na Nanos za državno prvenstvo 9 VIPAVA - turnir v malem nogometu in košarki - turnir v balinanju 9 20.30 otrgatveni rock - žur 2006 LUTIS iN ANAVRIN NEISHA s skupiNO FrIz.saIon LAURA ' ModNA revIJa PETAR GRAŠO s skupiNO LUNA PARK SRECOLOV 9 08.00 dalje SEIEM OBRTI IN PODIETNIŠTVA stadion - skoki jadralnih padalcev na cilj 9 14.30 dobrodelna nogometna tekma: DRŽAVNI ZBOR - VIPAVSKI VETERANI 9 16.00 - POVORKA - Pihalna godba Vipava - Vrhpolje z mažoretkami - blagoslov mošta Izbor KRALIICE VINA ZELEN 9 18,00 dalje SkupiNA DEJ ŠE ENO LITRO Ans. AMOR !n SASA LENDERO 2IL0P VELIKI OGNJEMET VSTOPfUT U. Ml 74® M II VipAVA Mobitel Mobitel "NOVI MODELI TELEFONOV" * NIŽJE NAROČNINE * CENEJŠI KLICI * VELIKA IZBIRA TELEFONOV BREZ NAROČNINE MERCATOR CENTER AJDOVŠČINA Medija Ajdovščina d.o.a ;; « Obiščite nas v Mercator Trgovskem centru v Ajdovščini, Vipavska c. 6, tel.: 05 / 364 48 00. Bodite pozorni na akcijsko in ekskluzivno ponudbo 3% 5% nad500.000 SIT O popusta od 100.000 SIT do 500.000 SIT Popusti veljajo glede na vrednost nakupa za vse programe tehnike, gradnje in pohištva. Ob priznanih popustih v celoti velja tudi bonitetni sistem Mercator Pika. Pridite in se prepričajte ... saj smo za vas pripravili ponudbo raznovrstnih izdelkov iz programov: kuhinje • jedilne garniture ... • stoli, mize ... • otroške sobe, pisalne mize ... • dvevne sobe, predsobe ... • sedežne garniture ... • svetila ... • talne obloge ... in se in se ... wbS^\: ■ -^.g-4-vip NLB Stanovanjski kredit je načrt za prihodnost. Pri nakupu, gradnji ali obnovi svojega doma niste sami. Ob strani vam stojimo z NLB Stanovanjskimi krediti, ki so zdaj še bolj prilagodljivi ter vselej upoštevajo vaše zmožnosti in želje. Najamete jih lahko v evrih ali švicarskih frankih. Z željo, da v svoj novi ali prenovljeni dom vnesete še več topline in udobja, vam ob najemu NLB Stanovanjskega kredita do konca oktobra podarimo dveurni posvet z arhitektom. Dodatne informacije in informativne izračune najdete na www.stanovanjskikredit.si. Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnici Ajdovščina, Tovarniška c. 1 ali 3 nas pokličete na tel: 05-364-11-76. i Zajtrk prvakov je tudi kosilo prvakov. ETW \ 'V : prehrane. Zale bede vsi navdušeni ‘ \ Ilir mi » T J nad ncvc rmtabelc bcrcrnica Artur. \ -V ' • Sestorljem}e-iz treh plasti: med plastmi I . jJii J' t :Ulartcie plast iz stmh trsi sadja ...... ^ (bercenjea. jabetke. $rcz(ije in arcnija). ' \ ^ ‘ c Nila : ja;urtcvirn prelivom, dcciana vJSmm. m k mešanica vitaminov /?*? \ ■i- šT M jmm I n 1 Scnskc-nespremenjene, brez umetnih n, ■ ■■■ A? ■ v ■ % r /. ' ,A . a r '1.' .. .. .. Mercta zaradi nove I nilabele ne boste ravne prvak.. Se pa brste zascicvc tako počrniti. NLB® £ i? i r nlh i-V ^ Aj dovšeinn NOVE VRSTNE HIŠE sončna hiš nepremičnine ter posredovanje d.o.o. Prešernova 7, 5270 Ajdovščina, Slovenij Tel.: 05 368 0 456 GSM: 031 376 100 Investitor/prodajalec: SONČNA HIŠA d. o. o. Projektant: SLAMIČ V d.o.o. Izvajalec: REMONT d.o.o. . . » www.soncnahisa.si OPIS *= Na atraktivni in sončni lokaciji, le skok od centra Ajdovščine, gradimo štiri nove vrstne hiše, ki bodo zgrajene do IV. gradbene faze. Prevzem s pripadajočimi zemljišči in urejeno komunalno infrastrukturo, bo mogoč spomladi leta 2007. FUNKCIONALNA ZASNOVA OBJEKTOV Vsaka hiša je zasnovana tako, daje dostopna s severne strani - z Lavričeve ulice. Po višini je objekt K+P+M, v kleti so urejeni servisni prostori in večnamenski prostor z izhodom na vrt, v pritličju so urejeni dnevni prostori s teraso na JZ strani in dostopom in parkiriščem za dve vozili na SV strani, v mansardi pa so urejeni spalni prostori, 3 sobe in kopalnica. Vsaka hiša ima 201,05 m2 uporabnih površin ter od 80 do 170 m2 zemljišča. INSTALACIJE Vsi objekti bodo opremljeni z vodovodnim, električnim in telefonskim priključkom, ogrevani bodo s centralno kurjavo na plin. Priključki so izvedeni v skladu s pogoji upravljalcev. KONSTRUKCIJA Objekti so grajeni klasično, novi temelji so pasovni, globine 0,«) m in konstruktivne višine. Nosilni zidovi so opečni, debeline 20-30 cm, zidani iz termobloka: nosilni zid med samimi hišami je zidan iz dveh termoblokov, debeline 20 cm z vmesno izolacijo. Streha je dvokapnica, smer slemena je JV-SZ, v smeri plastnic. Je betonska z AB napušči, širine do 0,40 m. Naklon strešine je 20,5 stopinj, kritina so korci. Fasada je izdelana po sistemu Rofix, s 6 cm debelim slojem toplotne izolacije. Vsa okna so v kombinirani izvedbi les na notranji ter aluminij na zunanji strani, zastekljena s termopanom, 4/16/4, PVC termo distančnik, s toplotno izolacijo, polnjeno s plinom. Vsaka hiša ima na balkonih oz. terasah tri dvokrilne panoramske stene. KANALIZACIJA \ in fekajha (tanalizacija sta zgrajeni po mešanem sistemu in sta speljana v mestno kanalizacijo. ZUNANJA UREDITEV Zunanja ureditev zavzema parkirišče na severovzhodni strani objekta in vrt na jugozahodni strani. Z gradbena faza vključuje: hiša je opremljena z vgrajenimi okni in zunanjimi vhodnimi vrati, izvedena je kritina, fasada in urejena okolica objektov s parkiriščem za dva avtomobila. CENA: od 600 do 650 EUR / m2 + 8.5% DDV ' - Tloris glavnih etaž .^ rt - 1 inf o (« š&ncnahisa.si Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik- Ivan Mermolja DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net, latnik@email.si • h sms