N ■ 'orniliu mesečno 25 Um. zo iiiuzuni-s. \ u 40 Din nedeljski. i/.da ju celoletni i sio Din, z» lUO/.enusi vii t L> e i> Li l e it n i š t v o je v kopituij«vi ul.O III Ielefoni uredništvu: dnevna služIm 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 m 10.34'J za t lise ru ie; Sarajevo šiv. 73(i* Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79: Upruva: Kopitar jeva 6, telefon 2993 Parlamentarna aH diktatorska vlada v Nemčiji tler omaga*. Berlin, 21. novembra. Zgodovina je polna protislovij, a redko bomo naleteli na položaj, ki vsebuje toliko ironije kakor kandidatura Adolfa Hitlerja, bivšega pleskarja, rodom iz Braunaua ob Innu. za kanclerski sedež železnega kanclerja Nemčije von Bismareka. Oni, ki je deset let sejal sovraštvo proti političnim strankam in z nasiljem pobijal ali smešil parlamentarno demokracijo ter uspel dvigniti velikanske mase nemškega naroda proti ustavni demokraciji, hoče sedaj, ko je prišel na višek svoje moči, braniti politične stranke, parlament in demokracijo proti diktatorski vladi, ki v parlamentu nima niti sence političnih pristašev. Kako se je predsednik — maršal Hindenburg — mogel odločiti, da v smislu parlamentarnih običajev in gotovo v nasprotju s svojimi lastnimi sini patijami pozove Hitlerja, da sestavi jiarlamentarno vlado! Tistega Hitlerja, katerega je v sedaj že zgodovinski avdienci dne 13. avgusta odslovil v petih minutah ter se vrliu tega Še izraziil, da bi mu poveril kvečjemu kakšno ministrstvo za pošto in telegraf. Iz tega bi človek sklepal, da pri maršalu Hin-denburgu osebno mnenje in osebne simpatije ne odločujejo v državnih poslih. Leta 1918 je iz cesarskega maršala j>os!al maršal rejmblike brez dvoma ne iz notranjega prepričanja, ker on je ostal v srcu monarhist, ampak iz razlogov vesti, ki mu je nalagala druge, višje dolžnosti napram narodu in domovini. V današnji notranjepolitični krizi je Hindenburg kot vojak in aristokrat pristaš avtoritativne vlade. Ce bi odločale njegove simpatije, bi ne bilo treba nobenega parlamenta, zadostovala bi močna, dobro organizirana vojska. Toda klic vesti mu narekuje, da ni bil poklican na najvišje mesto v nemški državi zato, tfa vrši svojo voljo in da sledi svoji trmi, četudi bi jo pred sajnim seboj opravičil, ampak da vrši voljo naroda po predpisih demokja-tične ustave. Ne, da uresničuje načrte, ki s« mu zdijo dobri, ampak da sledi smernicam, ki mu jih v okviru ustave daje ljudstvo. Razvoj političnih dogodkov v Nemčiji je j>okazal dosti jasno, da se avtoritativna vjada proti volji političhih strank, katera izvodil narod, kratkomalo ne da več vzdržati, razen seveda, ako bi se prekoračila ustava. Toda ustava je najsvetejša stvar v političnem življenju narodov in če se niti ona ne spoštuje več niti od onih, ki »o poklicani, da jo varujejo, potem se temelji države rušijo. Maršal Hindenburg je gotovo pod težo teh dolžnosti j>ozabil na svoja osebna nagnenja in v dobi velikih preizkušenj ostal £uvar ustave in tako zvesti služitelj ljudske volje. Kam bo vodil razvoj, trenutno še ne vemo. Hindenburg je storil vse. da bi Hitlerju onemogočil vsako avanturo in da bi brez garancij izročil nemški narod v roke pokreta, ki je komaj še včeraj preklinjal ustavo, demokracijo in demokratične ustanove. Vprašanje pa ostane vendar le odprto, fe bo Hitler v stanu zbrati parlamentarno večino in tako omogočiti, da bo Nemčija vlndana po parlamentarni vladi in ne j»o diktatorskem § 48. Kajti sicer bi se ne splačalo menjati Papena za Hitlerja! Ce bi se pa šefu nacionalncsocialistov posrečilo pridobiti katoliške stranke za sodelovanje, potem pa nastane usodepolno vprašanje, kako do'go in kako daleč bosta ta dva svetovna nazora mogla sploh hoditi skujiaj. Ako Hitler ostane pri tem, kar je deset let pridigal po Nemčiji, potem bo skupna pol zelo kratka. Potem mora centruin proč od nje- ga, Če pa ublaži svoj program, ga bodo zapustili njegovi pristaši. In kaj naj sledi potem? Jasnega, enostavnega izhoda iz sedanjega i Uličnega položaja lorej ni. Zdi se, kakor da o stranke imele še enkrat priliko, da pokažejo svojo delav,možnost. Vse zajireke so od strani predsednika vlade odstranjene, pot je svobodna. Ako se stranke tudi topot ne bodo zedinile na parlamentarni večini, ali naj se še verjame, da je ljudska volja zmožna vladati? Diktatura je potem pred durmi. Zato bi bilo mnogo bolje, da zasede Hitler fotelj kanclerja Bismareka in da dokaže, da njegovo dosedanje desetletno delo ni bilo demagogija, ampak priprava na konstruktivno delo za dobrobit naroda in države. Centrum s svojimi dragocenimi izkustvi je edini, ki bi tega otroka znal pravilno nadzirati in tudi pravočasno znal režim hitlerjanslva prekiniti. če bi bila nevarnost, da žene državo v propast. Zadn.e vesti Tore • diktatura H t er se slavi tta razpolago za d.htafor'a Berlin, 23. nov. V tukajšnjih političnih krogih so splošno prejiričani, da sestava vlade j>od Hitlerjevim vodstvom ne pride več v poštev. V sedanjem trenutku je vsaka parlamentarna kombinacija nemogoča. V krogih nacionalnih socialistov izjavljajo, da Hitler s tem ni hotel pustiti odprtih vrat za poznejša pogajanja, temveč da je to s Hitlerjeve strani samo taktična j>oteza, da se ogne odgovornosti, da je sam definilivno prelomil s Ilindenburgom, hoteč tako zvaliti vso odgovornost na predsednika republike. Berlin, 23. nov. tg. V svojem odgovoru, ki ga je Hitler danes zvečer poslal Hindenburgu, skuša Hitler doseči, da se ne bi nadaljna pogajanja z njim pretrgala. Hitler sicer izjavlja, da mu ni mogoče sestavili večinske vlade. Tega pa ne utemeljuje s tem, da bi se upiral pogojem državnega predsednika, temveč tako, da pravi, da po njegovem mnenju ni primerno, vračati se k parlamentarni vladni obliki, ker se je z ustvarjanjem prezidijalne vlade našel pot k drugemu sistemu vladavine. Hitler izjavlja potem, da se za tako prezidijalno vlado stavlja neomejeno na razpolago. Hitler ne stavlja več zahteve, da bi on moral voditi tak predsedstveni kabinet, na drugi strani se Hitler tudi ne odreka izrecno mestu kanclerja, ten- ČSR denca njegovega pisma pa je ta, da bi z večjo skromnostjo v svojih zahtevah dosegel udeležbo narodnih socialistov v praktični državni politiki. Z izpremembo linije, ki sicer ne izraža, pač pa namiguje, da bi se Hitler idrekel mestu državnega kanclerja, se otvarja možnost, da se pod vodstvom Hindenburga sedaj lahko začno pogajanja z drugimi strankami, ki bi prišle v poštev za lo. da bi v državnem zboru tolerirale prezidijalno vlado. Hindenburg bo na to pismo brez dvoma samo ugotovi), da je Hitler odklonil misijo, ki mu jo je na podlagi ustave ponudil, ter bo izvajal posledice s tem, da bo imenoval novo avtoritativno vlado, katere šef bo po vsej priliki Papeu. Krvaia statistika Berlin. 23. nov. Policija jc snoči izdala statistiko o spopadih, ki so se zgodili r Prusiji v septembru. Skupno jc prišlo do 304 nasilnih nastopov, pri čemer so enega človeka ubili. 282 pa jih ranili. Preiskava je dognala, da je v 139 primerih odgovornost na strani komunis.oT, v 100 primerih «.o bili povzročitelji incidentov nacionalni socialisti, t 21 primerih pa socialni demokrati. Za ostale spopade se odgovornost ni dala natanko dognati. razorozu e Praga, 23. nov. ž. Češkoslovaška armada se bo zaradi varčevanja reorganizirala in bo zmanjšana na 36 elektivnih polkov. Tudi druge vrste orožja bodo znižane, vpostavljena pa bo nova kombinirana konjiška brigada, ki bo sestavljena iz treh polkov konjiče, enega bataljona kolesarjev, ene baterije lahkega konjiškega topništva, ene baterije možnarjev, ene čete oklopnih avtomobilov in ene čete motociklistov. Pehotne brigade bodo ukinjene. Grška razstava v Belgradu Belgrad, 23. nov. 1. Trgovinski minister dr. Ilija Sumenkovič je danes dopoldne ob 10 v umet-nikem j^aviljonu Cvete Zuzorič otvoril veliko razstavo grških izdelkov. Otvoritvi razstave je prisostvoval tukajšnji grški poslanik Melas in ostali diplomatski zbor s papeškim nuncijem Pellegri-nettijem, ameriškim poslanikom Princeom, zastopniki vseh naših gospodarskih ustanov, delegati grških gospodarskih institucij iz Soluna in drugih, l-o pozdravnem govoru trgovinskega ministra dr. Sumenkoviča so še govorili grški poslanik Malas, predsednik grškega komiteja Sircis in Čuvaj, predsednik zagrebške zbornice, ki je vsem odličnim povabljencem podal lepo sliko razvoja trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Grčijo. Prijeten vtis ie napravila na vse zbrane jjozdravna brzojavka, ki jo je poslal komiteju za prireditev te razstave g. Venizeios v., a n džurifo prenašajo od h o Serence do honlerenco Ženeva, 23. nov. Svet Društva narodov bo da-oes na javni seji nadaljeval proučevanje mandžur-skega vprašanja. Glede bližnje bodočnosti v zadavi tega spora se pojavljata dve verziji: t. Ali naj se brez odloga skliče izredna skupščina DN že za začetek decembra; v tem primeru bi skupščina postavila poseben odbor, ki bi imel nalogo proučiti Lyttonovo poročilo. Ta odbor bi o tem poročal na prihodnjem zasedanju izredne skupščine, ki naj bi se sestala januarja prihodnjega 1 -ta. 2. Ali pa naj odbor devetnajstorice že zdaj dobi nalog, proučiti Lyttonovo poročilo. V tem primeru bi se izredna skupščina, ki naj defini-tivno ukrene zaradi Mandžurije, sestala samo enkrat, in sicer v februarju. Zofiel Gandi Bomba), 23. nov. ž. Oandi je poslal .Timesu rf Imfia , pismo, v katerem odločno demantira vesti. da jc sklenil vse svoje življenje |>osvetiti borbi /a izenačenje tlačenih kast. Oandi v tem pismu j naglasa, da ga hočejo na la način prisiliti, da se odreče politiki. Gandi je izjavil nadalje, da bo še naprej deloval ter da se bo zlasti boril za ena-. koDravnost Indiis. Resolucije školovshe konference Katoliški episkopal v Jugoslaviji, zbran meseca novembra na svojih letnih konferencah, je pretresal važne cerkvene administrativne posle in cerkveno-politična vprašanja. Po vsestranskem razpravljanju storjeni so vrlo važni sklepi in med ostalim izdane so sledeče resolucije: 1. Episkopat najodločneje protestira proti nekulturnim napadom, ki jih sistematično izvajajo neprijatelji cerkve in nekateri pripadniki nekatoli-ške veroizpovedi na vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, svetega Očeta papeža, in na katoliške svetinje. 7. Katoliški episkopat priporoča duhovnikom rn vernikom karitativno akcijo, da se najrevnejši naši bratje v tej pretežki dobi gospodarske krize oskrbe z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami v zimskih mesecih. Posebno pažnjo obračamo na naše izseljenike, ki živijo v težkih materijelnih prilikah. Istotako obračamo pažnjo tudi na one siromašne državljane obojega spola, ki radi pomanjkanja in bede iščejo zaslužka izven domačega ognjišča. Vsi ti zaslužijo pažnjo, ker so radi pretežkih prilik svojega življenja izpostavljeni tudi moralni propasti. Razkroj marksizma v Avstriji Vtisi zadn ega hongresa socialdemokratov Kongres socialne demokratske stranke, ki se je vršil v preteklem tednu, je bi! prava slika notranjih razmer in desorijentacije duhov v socialističnih vrstah. Dunajskim socialnim demokratom se je radi svoje ekstremistične usmerjenosti j>o-srečilo, da so preprečili razkroj avstrijskega marksizma v dve skupini, in sicer v socialiste in komuniste. Avstrijski socialni demokrati so bili taio-kazali dve skupini, prva, ki bi rada prišla ,ta igodna mesta, iu druaa. .beati Dossidentes., ki na dobro plačanih mestih že sedi. Dr. Ellenbogen, ki je prejel nalog, da it|x>rneže potolaži, je med drugim dejal, da ne sme biti med socialisti tendenca za znižanje plač, da ni mogoče postaviti za različna mesta enotne meje za plače; sploh >a ne smemo vzgajati človeštva k oboževanju revščine, kajti nesocialno bi bilo, da bi delavec živel od miloščine, kakor kak trapist ali menih, sicer za-padamo v zastarelo askezo! S takimi rečenicami so oficijelni predstavniki stranke skušali (»tolažiti revolucionarje, da lahko sami ostanejo :ia dobro plačanih mestih, uporneži pa v askezi.. . Dr. O. Bauer je tudi govoril o razmerju med socialisti in komunisti in izrazil željo, da bi prišlo do sporazuma med komunistično in socialistično intcrnacionalo. Morda bodo to uvideli tudi bolj-ševiki, ko se na znotraj konsolidirajo in bodo skušali uveljaviti marksizem jx> vsem svetu. Ce se boljševiški poskus posreči, polem se socialnim demokratom na zapadu po Bauerievem mnenju ni treba bati. Predlogov h konkretnim problemom, kakor o brezposelnosti, kongres ni stavil, ker je pač lažje govoriti splošno kakor konkretno. V posebnem predlogu so zahtevali razlastitev veleposestev. Neki govornik je za zdravilo socialne bede predlagal med drugim tudi malthuziartizem. Na kongresu je bilo tudi sklenjeno, naj se poviša število |X)tovalnih knjižnic od 10 na 28, pr iv tal<0 nai se poživi propaganda s sovjetskimi filmi. Dunajska vremenska napoved: Par dni bo še trajalo milo vreine. Zaenkrat pa bo večinoma oblačno in včasih deževno s svežimi zapadnimi vetrovi. Zagrebška vremenska napoved Precej oblačno, počasi se bo zujiet zjasnilo, topieje, vendar pa ima vreme značaj nestalnosti. Novi pogledi razrednega boja Boljševikom je prečestokrat težko uravnava« nasprotsiva, ki nastajajo med njihovimi načeli in liolitičlio prakso; s taktiko se namreč ne da vse :-obrisati. Zatorej se marljivo trudijo, da bi čim bolj ugladih skupno delo s kapitalističnimi država-• n, pa naj bo to politično ali gospodarsko in ga , raviti v sklad s svojimi razrednimi teorijami, ki • gibljejo v okviru dialektičnega materializma. Sovjetski časopis >Problemi marksizma,, ima v zadnji številki iuteresanten tovrstni članek, ki ga je napisal gen. Poplavskij O komunistični izhodni točki k novim oblikam razrednega boja . Pisec v uvodu izvaja, »da se je marksistična teorija o razrednem boju današnjih dni absolutno izkazala; zakaj njen [joineii za praktični usjieh komunizma, ki gu je imel v svojem političnem in socialuo-go-spodarskem boju s kapitalistično-imperialistlčnim I sistemom, je brez dvoma ogromen.« Od tu prihaja . Poplavskij na Lenina, ki je svoječasno priznal tri ; plasti ljudstev vseh držav, ki pridejo kot nosilci , komunistične ideje v poštev: industrijski prolela-| rijat, ki bo gospodujoči razred v bodočnosti, sprole-tarizirano kmetstvo iu potlačeni narodi kolonialnega kapitalizma. Oba poslednja prideta le kot sobojevnika komunizma do izraza, nikakor pa ne kot nosilca istega. Težava za vodstvo komunistične inter-uacionale pa obstoji v tem, da je Sovjetska unija hkrati matica svetovnega komunizma in država za se, ki mora rešiti svoje posebne zunanje-politične naloge. Moskva ni le središče komunizma in glavno taborišče komunističnih sil, marveč je ludi glavno mesto države, ki ga obdajajo same kapitalistične in sovražne moči, pa mora zategadelj »voditi račune o vseh metodah in spletkah meščanske diplomacije«. — Unija Sovjetskih socialističnih republik kot izhodna baza komunistične borbe proti kaju-talizmu in taista unija kot država — imata isto nalogo: užgati svetovno revolucijo. Vendar .so sredstva in pola k temu smotru za vsako vrsto unije bistveno različna. Medlem, ko imajo komunisti, to je revolucionarna organizacija, ravno črto in enovito takliko. mora sovjetska vlada hoditi .-kozi zapletljaje in ovin ke, zakaj ozirati se mora na svetovno politiko ii računati na borilne metode kapitalističnih drŽav »Vlada Sovjetske Rusije ne more drugače, kakoi du vodi ono visoko politiko-., proti kateri se ko munistične stranke stalno bore...« Kjub vsemu temu pa — piše pisec dalje -ostane marksistična razredi-n teorij* borbe tudi z« sovjetsko vlado edino sposobno in pravo orodje m pojasnitev zgodovinskega nastanka iu razvoja člo vešiva. Toda na razmeroma enaki teoretični os.nor se menjavajo oblike razrednega boja. Kakor za ko muniste lako obstoja tudi zn sovjetsko vlado pr«, blein v tem, da nove aspekle zmerom takoj pra» zajamejo in se po njih (vsak na svoj način) ravnajo. Razredna protislovja so danes mnogo bolj komplicirana kakor pred vojno.« Zlasti pa je internacionalni značaj revolucionarnega boja med -ve. lovnim prolelnrijatom zakrit v nacionalno-|>oliticn« probleme socialnega in gospodarskega življ.-nja posameznih držav. Zaradi tega je dams |irv.i naloga komunizma, da zruši vse te nacionalne in nacionalistične tendence proletarskih in polproletarskih mas v posameznih državah. .Da se je namreč fašizmu in nacionalizmu posrečilo tudi prave delavske h.je pridobiti, se žal ne da tajiti. Da se je pa to zgodilo — izvaja Poplavskij dalje - moramo iskali vzroka v tem: Fašizem in nacionalizem sta .»i pri-vzela navidezno socialno bazo, na kateri se gmdi takozvani blagor delavstva. To je pa le past. ki vabi. Vse te različne socialistične stranke Evrope in Amerike, zlasti pa socialne demokracije vseh barv so neprecenljivo dobrega storile nacionalnemu socializmu« s lem, da so podpirale državo in •narodne interese« Poslej pa so glavne naloire komunizma, da vrne razrednemu boji mednarodni značaj Vendar pa se naj pri tem Miarodna občutja posameznih delovnih mas taktično izrabljajo. Kar pa se končno tiče kolonialnih narodov, misli dalje Poplavskij, so komunisti pogrešili težke taklične napake; »malo prezgodaj so njihova na-cionalno-revolucionarna (ribanja zvodili v svoje komunistične vode.« Kolonijalni in polkolonijalnl narodi, kakor so na primer Indijci in Kitajci, ne bodo še dolgo zadosti zreli, da bi se kot aktivni i nosilci komunizma udejstvovali. Morajo se torej j za enkrat porabiti kot soborci.« Isto velja, čeprav malo v drugačni obliki, za i »prolelarizirano kmetstvo v in brezrazredno malo-: meščanstvo Evrope in Amerike. V teh plasteh se čisti komunizem ne more pokoreniniti. Tu bi jiač morali,« končava pisec svoj članek, probleme marksizma rešiti s prehodnim stadijem in sicer tako. da bi nacionalno-socialistične tendenc- polago i':< zamenjali z internacionalno solidarilelo.-. I tzsel ensha nedel a Belgrad, 23. nov. 1. Nn prošnjo Zve,-.> izseljen škili organizacij iz Zagreba je. prosvetni imaisl r izdal odlok, da se morajo ob prili\i iis<'■- ,i.sl:i1(_.. dclje, ki jo bodo praznovali jio vsej državi o 27. novembra do 3. devembra. vr.iiti v ! ul skih. mešča nskili in srednjih šolali p -d i i, naših izseljencih. Svetovna osootinrs ha honier ca bo i. m - a Ženeva, 23. novembra. Po večteden.Aem z,.-e-danju je snoči končal svoje delo prip.-avljalni d )r za svetovno gospodarsko konferenco. Od- or je proučil predvsem gospodarska, finančna in carinska vprašanja, ki naj pridejo na dnevni red U- konfi renče. Konferenca naj bi se sklicala na dan I rr, , ja 1933. Po^sho sovjetski prt't Moskva, 23. nov. AA. Nocoj sta polj A-i p : » \ v Moskvi Patek in zunanji komi.scr Litvinov p .1-pisala dodatno konvencijo k |»aktu o neimpadaiiju med l'olj*ko in Sovjetsko Rusijo. l'o tej koiiv< n eiji se v slučaju sjiopada med obema državama sestavi mešana slavna komisija štirih čkuios* I ' Hoover-Roosevett Vprašanje vojnih dolgov še vedno nerešeno New York, 23. novembra, tg. Po dveurnem razgovoru sta se razSla Hoover in Roosevelt z rezultatom. da )e za vladno politiko za prihodnji čas odgovoren samo Hoover. V diplomatskih krogih jc radi takega konca sestanka nastalo razočaranje kljub temu, da ni bilo pričakovati, da bi Roosevelt prostovoljno sam zagazil v dosedanjo politiko glede mednarodnih dolgov in moral še potem biti soodgovoren za nadaljno politiko Hooverja, katera se je ravno glede mednarodnih dolgov zelo kompromitirala pri kongresu. Roosevelt, ki je danes odpotoval v Warm-springs v Ceorglji, da se tam zdravi, bo imel sedaj čas, posvetovati se z voditelji demokratov o revizijskem programu. Roosevelt želi, da bi se ustanovila posebna komisija za pogajanja s posameznimi državami-dolžnicami. Po najboljših informacijah vašega dopisnika je Roosevelt prepričan, da redukcija dolgov sama ne zadošča in da mora Amerika za vsako ugodnost v plačevanju dolgov otvoriti svoje trgovinske kanale. Pri tem bo igralo važno vlogo tudi zavarovanje prostega ameriškega zlata. Roosevelt smatra evropske dolgove za velik trgovinski aktivum. Hoover pa bo imel sedaj nehvaležno nalogo, da izbojuje s kongresom vprašanje o decemberskih plačilih. Ker je njegova kon-ierenca z Rooseveltom ostala brezuspešna, je skoro brezupno misliti na to, da bi sedanji kongres podaljšal moratorij. Hoover bo še danes vprašal voditelje kongresa, ali bi bilo eventualno sprejeti stvarne dajatve na- mesto denarnih plačil, pričakovati pa mora defi-nitivni: ne, tako da nc bo ostalo nič drugega, kakor reči dolžnicam na najprijaznejši način, da je odločitev pri kongresu in da je decembersko pla- < ilo zaželjeno, in da se bo celotno vprašanje glede dolgov začelo obravnavati. Newvnrk, 28. nov. tg. Pozno zvečer je Roosevelt sprejel vodilelje demokratov na razgovor, ki jo trajal do zgodnjih jutranjih ur. Roosevelt jim je med drugim dal tudi stvarne informacije, ki jih je dobil tajnik finančnega ministra Mills na konferenci s 1 levo v mm, tor nj zamolčal, da-smatra položaj za kritičen. Decembrsko plačilo bo zadnje plačilo, ki ga bo izvršila Anglija, če bi Amerika odklonila nova pogajanja o Kompluksu vojnih dolgov. Hoover bo torej v svojem odgovoru na note držav dolžnic naglašal, du prekratki čas ne dovoljuje kongresu, odločiti so glede decembrskega plačila. Obenem pn bo Hoover pristavil, da želi Amerika revizijska pogajanja. tako' da se bo do prihodnjega zapadlega plačila v juniju 1933 razčistil položaj. tuje se, da bo Hoover na današnji konferenci z voditelji kongresa brezobzirno napadel šoviniste, ki bi bili proti reviziji Zaupno bo izjavil, da je Anglija sicer pripravljena plačati, da pa se ne more reči naprej, kakšen bo vpliv na angleški funt. Kongres bo nosil vso odgovornost, če bi angleška valuta padala dalje in s tem nadaljevala deflacija cen na ameriškem trgu. Hoover bo dal parlamentarcem na prosto, da bi namesto dejanskega planila zahtevali samo odložitev zapadlih plačil na poseben konto. Boljševizem mami eslele zapada Pariš, novembra. Pariz ima te mesece svojo izredno senzacijo. Andrej Uide, ki se je v eni zadnjih slavnostnih izdaj literarnih revij, posvečenih Goethejev! stoletnici, sam proglasil za Goclheja dvajsetega stoletja, jo nenadoma v obliki hrupnih člankov proglasil, da prehaja v komunizem. Tomu ciničnemu panteistu vseh Čudnih negacij današnjo bolestnosti, je danes le še Moskva prava maska duhovne [>o-zitivnosti. Bleščeče izjavljanje Gideovo je že stalno izzivalo veliko odmeva v francoski literaturi, sedaj pa se je v debati oglasil tudi znani katoliški pisatelj Fran^ois Mnuriar. ki je o problemu estetike in boljševizma napisal zanimive zaključke. Nekoliko teh mudi podajam tukaj tudi za čitatelje »Slovenca«: »Mnogo francoskega delavstva se je že začelo odvračati od Moskve. Zadnji čas pa Moskva najde mnogo zagovornikov med francosko elito. Moskva privlačuje mnogo gospodov pisateljev, zelo sladkobnih in subtilnih — in med lemi, prvega med vsemi, Andreja Gidea, ki ga petletka spravlja v ffffevi delirij. < ' Pisatelji elite, ko sc obračajo h Moskvi, ztvpn-dajo globljim vzrokom. Navadno razpolagajo c vsemi ugodnostmi mnterijnlnlh dobrin, ker so stalno živeli v okviru nnše »kulture«, vendar so v bistvu najbrž stalno trpeli vsled slabe vesti? Glad iu žeja po pravici, ki jo je Kristus vsadil vsakemu človeku v srce, recimo, da jim prizadeva osobite muko in preobrate. BiH bi zelo krivični, če bi jim odrekli plemenitost v krizi, ki jih ima v oblasti. Toda ta glad in žeja jim ne bi mogla •lati oue ljubezni do boljševizma in bi jih morala kmalu odvrniti od boljševizma. Mislim pa tukaj na čisto ponižne razloge. Moje zadnje otroče ni moglo gledati enega mojih indokitnjskih prijateljev, ne da bi se mu takoj ob prihodu zagnalo v naročje: »Prav gotovo ga zelo ljubiš*, sem ga vprašal. »Ne, ne.< mi je odgovorilo dete, le bojim se ga tako zelo«. Navdušenje, ki ga danes doživljajo nekateri naši du' ovi, ni najbrž prav nič drugačnega reda. Ali se spominjate slik Jeana Cocteauja v jPoloiunku, ki slika strah dobrodušne družine Mosliner pred pošastmi, ki so imenujejo Eugcnije. prav tako se mala skupina velikih buržujev naše književnosti v opravi luksuznih potnikov približuje preštevajoč svoje korake boljSeviSke pošasti. Usta so jim polna sa-'.em-alekov in prepevajo hvalnice, od katerih nam vsaj ena dopušča pogledati globlje v to zanimivo dogodivščino. Trdijo namreč, da jih privlači to. da je komunizem napredek. To je za nje novi člen umetniškega verovanja, ki ne vzdrži kritike. Bilo bi nam pravzaprav težko jih trdo prijemati, ker je pač treba zmiraj imeti neko verovanje, osobito ko Andrej Gide ne dopušča dvomiti, da 1. človeštvo napreduje in da se 2. La napredek očituje predvsem v boljševizmu. Njegova gotovost gro tako i a leč, da dopušča, da ta napredek vznemirja »le odlične duše'. Pod temi odličnimi dušami misli Gide ruske kristjane. Gide ne priznava, da so ti kristjani preganjani. O vsem tem govori v tonu, ki je tako značilen za neko vrsto poštenih ljudi. C,. Andrej Gide, ki se drzne trditi, da samo religija preganja, si upa odrekati tnučeništvo ruskim pravoslavcem. Nič drugega da jim ni bilo zabra-njeno, ko lo, da se je zabranilo njihovim duhovnikom skruniti otrokom v šolah možgane (to si upa Gide napisati).« Toda dvignimo debato in se spovejino, da obstojajo nepremakljivi principi, o katerih je dvom nedopuščen. Je posebno on princip, ki bi ga rad 1 znesel tako preprosto, kot le mogoče: vsakdo od Ras ve, da bi lahko postal manj zloben nego je. Ni ga človeka, ki se' ne bi tega zavedal. Vsakdo ima moč, da postane boljši nego je. Toda ne prihajajte mi z nasprotjem, da je To »boljše« zelo podvrženo diskusiji. Trdim le, da ga ni na svetu, ki bi ue videl one dolčene točke, v kateri se mora posebno prenuigati, da postane, če že ne svetnik, pa vsaj poštenjak v najvišjem pomenu besede. Poslavljam princip, da je to spoznanje zagreblo v nag tolike korenine, da si moratuo storili mnogo sile, da se ga oprostimo. Trebalo pa je zato g. Gideu pol stoletja, da je temu jasnemu naziranju o notranjem napredku izpodnesel upravičenost s preobratom k naivni veri v materializem. Puslimo ob strani sporno mnenje, ali človeštvo napreduje. Toda vsekakor gre tu le za upa-ue in ue za gotovost. Strast, s katero nekateri ljudje sprejemajo ta napredek, je v direkUiom razmerju z ono strastjo, s katero §0 ti ljudje razrušili v sebi oni tribuna! vesti, ki obsoja vse zločine. Človeški napredek, kakor ga slave, jili opaja predvsem zaradi tega, ker upajo, da bo izvršil popoln preobrat v vrednotenju onih prvin, ki so jih hoteli sami preobrnili že v sebi. Ti ljudje imajo globok interes, da istovetijo ta napredek z neredom, ki ga lako silno rabijo, da lahko Izhajajo v družbi vsaj neopaženo. Ta moralni zakon, ki ga rasramujejo in ga zanikajo, upajo, da bo izginil prej, nego-li snmi narodi. Da se rodi družba,' v kateri bodo srce in duša otrok tako zelo juko-renlnjena«, da boilo popolnoma izgubili oblast ločili dobro in zlo! Kako čudovito upanje za te lepotne duhove, ustvaritev te nove družbe, v k.TteHi irikdo ne bo več trebal vzbujati kesitnje, ker žo naziv slabosti in napake bo popolnoma pozabljen. »Hotel bi prav močno Zaklicali vso svOjo simpatijo za boljševizem < piše Andrej Gide. »in moj klic naj bo slišan od vseh. Hotel bi še dovolj dolgo živeli, da bi videl uspeh toga napora; uspeh, ki ga želim iu ia.vsega sna in s katerim bj rad sod«*-loval; videl hi rad, Im] lahko ustvari driblva brtft religije, druiba, sproščena vseh spoli. Jteligija 'fn družina sta dva nnjvečjn sovražnika napredka,- " Vera. 'drflžiha; nhlrnnji napredek nikjer nc najde večje opo're ToVeJ ta notranji napredek nI samo različen od splošnega napredka Človeštva, ampak mu jo tudi sovražnik. Zdaj lahko vidimo jasno. Bilo bi brezuspešno temu neofiln dokazovati. da je boljševiška diktatura ena nhjnezno,-nej^ih. kar jih je človeštvo Imelo. Malo ga zanimajo zunanji pritiski. Edini pritisk, ki ga moderni človek Čuti, je morala, religija in družina, ki naj izgine pod trm pohodom; to je zmaga, ki dn je ni mogoče dovolj drago plačali. Danes torej obstoja na svetu košček zemlje, kjer Človek, kjerkoli da je, ne more .več storiti zla, ker je zlo in dobro izginilo pod silo dekreta. Koliko fudol »Kennst du das Land... Tukaj bi hotel živeti Notranji napredek človeštva po stopinjah Krl-stovih, malerijalni napredek po stopinjah marksizma. Zmiraj se vračamo v dva svetova, ki se sla-vitn eden proti drugemu do konca vseh stoletij. Jaz verujem v moč one, ki izgleda danes, slabcjša. Mislim na tiste rdeče vojake, ki jih Je nedavno prikazovala ona boljSeviška karikatura, kako v spancu le še mehanično delajo znamenje križa. Hkrati pa znova čitam te vrstice-Andreja Gldea v isti številki" »Nouvelle Revue ' Francalse« nekaj stavkov pred svojim r'rodo v boljševizem: »Pridejo nadine nekateri, dnevi, ko bi so naravnost zrušil, če'bi se prepustil svoji notranjosti, pred ^ oltar in pred obliajilno. mizo.. .< Za nas ima vi lem stavku vrednost Ie čustvo, dasi je izraz sam skoraj da nizkoten. G. Gide dodaja, da ga zadržuje le poštenost dulia- toda mi verujemo obenem z Bourdalonejem: »da ne zavisi od nas imeti ali pa ne imeti luč.. Sp med nami ljudje, ki bodo osvetljevani in klicani, neprenehoma, do njihovega konca.-: Drobne vesli Belgrad, 28. nov. 1. Papež Pij XI. je odlikoval Vladislava Prelerja, trgovca iz Pančeva. in pred-sedli i ka pančeVske rimsko-kntoliške cerkvene občine. z visokim, odlikovanjem reda sv. Silvestra I' viteškega reda za zasluge, ki sj jih Je pridobil za to cerkveno občino. Visoko odlikovanje bo izročil odlikovancu 27. t. ni: sam belgrajski nadškof o dr Rafael R6diČ. Belgrad, 23, nov. Prometni .niinisler je dovolil udeležencem skupščine jugoslovanskega veslaškega saveza, ki . bo. 27. novembra v Zagrebu, polovično vožnjo. Vozna olajšava volja za vse razrede in vlake, ekspresui so izvzeti. Olajšava velja od 23. do 30. novembra, t Pariz, 23; nov: 'Andreja Bouillousa Lafonta, čigar ime' se je dosti imenovalo v zvezi z afero pri družbi »Aeropostale«, so danes dopoldne aretirali, London, 23. nov. Tu so s® širile vesti, da namerava Macdonald podati ostavko na mesto predsednika vladp in na poslanski mandat. »Daily Te,-legraph« te vpsti zavrača- Ilelsingfors, 23. nov. ž. V Sovjetski Rusiji .je bil o te dni ustreljenih 16 urad n I kov tekstilnega trasi a. A g en t je GPU so opazili, da več krojačev prodaja obleke po visokih cenah. 'Aretiranih-je bilo 40 uradnikov državnega tekstilnega trusta, od katerih je bilo 10 obsojenih na smrt in ustreljenih, ostali pa so bili obsojeni na deset let težke ječe. Gnspodarsko združevanje v Podonavju Avstro- Dunaj, 23. nov. Ig. Trgovinska pO£odba med Avstrijo in Madjarsko bo podpisan* prihodnjo soboto. Menda je bil pri pogajanjih v Budimpešti dosežen rekord, ker so- ostali delegati dva dni in dve polni noči neprestano okrog pogajalne mize, tako da so nekateri že fizično onemogli. Izjave zveznega kanclerja dr. Dollfussa in podkanclerja dr. VCinklerja, ki šta oba prisostvovala pogajanjem dajejo že jasne slike o bodočih odnošajih med obema državama za razdobje od 1, januarja 1933, ko stopi pogodba v veljavo, pa do 1. januarja l<|34, ko poteče. Od prihodnje sobote do novega leta bo pogodba sicer tudi že delovala, toda neobvezno v toliko, ker bo njeno uvajanje nadzorovala posebna mešana komisija, ki ima nalog, da ob novem letu predloži svoja opazovanja in predlaga morebitni popravke, ki jih je praksa narekovala. Avstrija in Madjarska sta svoje medsebojne trgovanje postavile na razmerje 1:1 , to se pravi za vsak avstrijski šiling avstrijskega uvoza na Madjarsko bo Madjarska prodala en in pol šilinga svojega blaga. Turizem pri tem ne pride v poštev. Avstrija si je v tej pogodbi predvsem zagotovila trg za svoj les, celulozo in papir. Pogodba daje Avstriji pravici, da uvaža v Madjarsko InOO va^ gonov in 1.700 vagonov rotacijskega papirja. V trg. pogodba kolikor sc tiče suhega stavbenega in in rezanega lesa. potrebuje Madjarska letno 20.000 vagonov, katere je po večini dobavljala iz Češkoslovaške in deloma tudi iz Jugoslavije. Nova trgovinska pogodba zagotavlja Avstriji 7000 vagonov ali eno tretjino celokupnih potreb madjarskega lesnega trga. Preračunano v denar znaša avstrijski bodoči izvoz lesa na Madjarsko okroglo 12 milijonov šilingov ali 1 milijardo 200.000 Din. Madjarska pa si je zagotovila zelo ugodne kontingente za izvoz v Avstrijo svoje živine, debelih svinj, špeharjev, slanine, vina. zelenjave, sadja, perutnine, jajc in mesnih izdelkov. Tudi moka bo uživala posebne režijske ugodnosti. Pogodba uvaja pri moki kontingent 750.000 m. stolov. Glede sadja, jajc in perutnine se zviša madjarski kontingent za 50 odst. Budimpešta, 23. novembra, ž. Predsednik vlade Gombos je imel v Miškolcu zborovanje pred 5000 ljudmi. Gombos je na tem zborovanju naglašal potrebo narodnega edinstva. Počasi bo tudi svet uvi-del, da je bila Madjarski storjena krivica. Kar se tiče gospodarske politike, je Gombos naglašal potrebo sodelovanja r. Italijo in Avstrijo, zlasti v pogledu plasiranj viškov žita. Seja Narodne skupščine Belgrad, 23. novembra. 1. Današnjo skupščinsko sejo je otvoril podpredsednik skupščine dr. Hasan-begovič. Podpredsednik skupščine je nato sporočil, i da liste za odbora za proučevanje zakonskega načrta o spremembah in dopolnitvah zakona'o dru-I ttvih in volitvah narodnih poslancev še niso gotove i ter nato napruša skupščino, da prvi dve točki zaenkrat stavi z dnevnega reda. Skupjč.na je to odobrila. Nato je podal svoje poročilo dr. Ante Kun-tarič, poročevalec od1 ora za proučevanje zakonskega predloga o protokolu za turistični promet med Kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško. Dr. Kuntarič je v svojem govoru poudsril, da je imela nafta država v preteklem letu od turizma 340 milijonov dinarjev čistih dohodkov. Ta turistični sporazum s Češkoslovaško bo še bolj učvrstil in poglobil bratske odno£aje med obema narodoma. Konvencija je bila potem sprejeta v načel u in v podrobnostih z glasovi vseh navzočih poslancev. Za to konvencijo je bil Istotako sprejet zakonski predlog o začasnem trgovink«ga predloga o spremembah in dopolnitvah zakona o druttvih in volitvah narodnih poslancev. Za oba odbora sta bili predloženi dve listi: eno je postavil poslanski khib JRKD, drugo pa Jugoslovanski narodni klub. Irid volitev je bil: Za odbor za proučevanje zakonskega predloga o društvih je volilo listo Viktorja Pogačnika {JRKD) 117 poslancev, lido dr. Milana M e t i k o i a (Jugoslovanski narodni klub) pa je volilo 30 poslancev, 1 poslanec je oddal prazno glasovnico. Tako je dobila lista Pogačnik« 25 mandatov, tista dr. Metlkoša pa 6 mandatov. Za odbor za proučevanje zakonskega predloga o »premem- bah volivnega zakona ie volilo listo dr. Ninko Perica (JRKD) 116 poslancev, listo dr. Bačiča (JNK) pa 19 poslancev. Tako dobi lista dr. Perica 25 mandatov, lista dr. Bačiča pa 6 mandatov, Predsednik skupščine dr. Kumanudi je nato pozval izvoljene člane za oba odbora, da se popoldne konstituirajo, kar se je tudi zgodilo. Prihodnja seja narodne skupščine bo sklicana pismenim potom, ker morajo sedaj delati izvoljeni odbori. Belgrad, J3. nov. L V »Jugoslovanski narodni klub« je vstopil dr. Milan M etiko,., do sedaj član poganskega kluba JRKD. Obsojen na smrt in - ušel Dunaj, 23. nov, tg. Porotno sodišče v Linru je danes zvečer po dolgi porotni razpravi obsodita 4.» lelnegu mesarja Franca Le it gob« tu dosmrtno težko ječo s temnico vsakega četrt leta. ker je |«> lastnem priznanju umoril in oropui sedem žtmsk. Mnogoštevilno občinstvo v razpravni dvorani je glasno odobravalo razsodbo. Ko pa so pazniki odvedli Leitgiib«, ge jim je, ker je siluo močan, iztr-gal. skočil kot blisk na hodnik, odprl okuo in se s prvega nadstropja Hemuognal na cesto. Pred sodnim poslopjem jo stalo sicer nekoliko atotin ljudi, ki uiso mogli več v dvorano, bili |«i so vsi jK>j>olnoma presenečeni, ko Je skočil morile«' z okna in se nihče ni ganil. LeitgBb se Je pri skoku samo neznatno poškodoval pri .lesnem očesu. Takoj se Je pobral s tal in bežal dalje. Posrečilo pa se je nekomu stražniku, da ea Je dohitel, ftele jw> prati rokoborbi se je pr*rečilo obsojenca premagati in ca spravili nazaj v Ječo. K gledališki debati Slovenska opera in opereta Trenotno se mnogo pile o naši drami in prav bi bilo, da spregovorimo tudi par besed 6 naii operi in opereti Neki ljubljanski dnevnik je po ročal 4. t. m. o letošnji reprizi »Zaliubljen v tri oranže«. Gospod poročevalec je zavd svoje poročilo v svilo, baržun in žamet in to z namenom, da ne Škoduje že itak zelo pičlemu obisku naše opere in tudi letošnje operete. Do tu bi bilo v. redu. — Ker pa gre za naio opero, tradicijo naseda kulturnega zavoda in slovenskega naroda, je treba spregovoriti odkrito besedo ob dvanaitti uri. Naši operi preti pogin, zato bodimo odkrili in pošteni, slepomišenje le škoduje. — Trditev g., poročevalca, da ie bila letošnja uprizoritev »Treh oranž« mnogo boljša od one pred 5 leti, absolutno ne velja! Vsa nova zasedba partij v letošnji sezoni je bila mnogo slabša oj one pred 5 leti. Tudi operni zbor že davno ni več lak, kol j« bil nekdai. Zelo slabo je zaseden z drugimi tenorji in drugimi basi. S prvimi tenorji in prvimi basi pa ni dosti boliše. Nad letošnjo uprizoritvijo »Treh oranž« je vladala na odru kot v orkestru preoejšnja površnost in nesigurnost. — Hvalisanje slabih predstav je le v škodo zavodu in v potuho članstvu. Obiskujoče občinstvo pa si itak ustvari svojo sodbo in — izostane. Sedanja opera je komaj še senca od one izza leta 191R—1924. Nedozorele uprizoritve v opernem gledišču so na dnevnem redu. Dobre so redke in so bele vrane med' črnimi. Naša opera potrebuje sposobnega, veščega ravnateljstva, umetnika in ekonoma, ki bi znal v polni meri upoštevati tudi okus in želje obisknjofega občinstva. — Z modernimi operami pri paš za enkrat ne gre. občinstvo jih odklanja, hiše sd prazne, blagajna prav tako in članstvo trpi, kir mesece prejema plačo le v obliki akori!acije.; Nameščajo se kontraktualni 'člani, starejše prevedene in' povsem sposobne in priznahe umetniške fnoči pc se penrijonira. To se je zgodilo letos. — Čemu nameščati kontraktualne člane, za katere je določen le omejefii kredit, prevedene pa radi prfeveč kontraktualnih penzijonirati in jih naprtiti državni blagajni v novo breme. Ali je to unirto gospodarstvo in državi v prid? Zasedba opernih pevcev z ozirom na stroko stoji na. glavi. Tako n. pr. nedoslaje naši-,-operi predvsem murfValno nao^aženega opernega režiserja, kot so bili nekdaj W u r S e r„ M a rek in K n i 111, dalje dobrega junaškega tenorja, junaške pevke, operne koloraturke, operne aubrete, prvovrstnega baritona in serijoznega basa. -n Vse kar ie, se lovi iz dneva v. dan, vse tako pro lortna in po simpati'ah. Fto za enkrat. tri .dokaze: iuna-šk o. sopransko partijo ^Tosce« poje pri. nas operna altifika odnosno mezzo-sopranistinja, drugo lako partijo »Turandot« in prav tako tretjo. L j. San-tuzza (Cavalleria rusticana) itd. itd. Z opernim repertoarjem je ista. Že ^vanaist iet ee uprizariajo ene in iste opere, kakor: Fausl, Carja en, .Trubadur, Ri*oletto, Manon, Mjtfnon, Aida, Traviatta, Seviljski brivec, Bajaazo, Cavalleria .rusticana, Hoffmannove pripovedke, itd. vedj>o ena in ista poja. V tekoči sezoni se je čula doslej le ena novilela »Hlapec Jernei«,. pa : še . to ie.občinstvo odklonilo. Občinstvo si želi . Hpdskib in melodiioznih ooer, kakor: A f r t č a n k a , Ner m a iz P o r f i č e v . TT u g e n o M i, B ».1 a dama, Trobentač iz Pekinga, -Romeo In Julija, Evanifeljnik, V e s e 1 e>ž e Me \y i n d -z o rs k e itd. Za razumevanje in prenašanje tež- ke moderne onerc ni sedanji čas. Sedanji težki tati zahtevajo lažje in veselejše glasbe. Občinstvo išče v glediMu razvedrila po končanih težkih dnevnih poalih, polnih ukrbi. Sedanje operno ravnateljstvo pa vsega tega ne vidi. ne čuti z občinstvom in gre svojo pot. Občinstvo pa si nc da diktirati repertoarja /a svoj denar po želji opernega ravnateljstva. Prav taka je z našo opereto. Opereta je bila dosedaj glavni vir dohodkov in moramojo goliti. Na žalost pa letos ludi ta panoga lažje umetnosti popušča. In zakaj? V opereti so se vsi-drali nekateri, ki mislijo, da je gledališče iola ra razne začelnike-igralce in za začelnike-reiiserie brez predhodnega študija. Na tej metodi ravno hirala naša opera in opereta. — čisto napačno ie še nedavno izraženo mišljenje opernega ravnateljstva. da ie režisersko vprašanje v operi rešeno t tem, da bodo režirali opero in opereto dramski režiserji. Absolutno ne velja! Noben igralec in noben režiser ni univerzalen. Vsak se nai-bolj» udejstvuje v svoji individualni stroki, nikdar se pa ne more igralec ali režiser s polnim uspehom udejstvovati v stroki, ki ne spada v njegovo individualnost. Eksperimentiranje z dramskimi režiserji, opernimi pevci v opereti, kakor z začetniki, je absolutno v kvar opereti. Opereta zahteva zrelih veseloigernih igralcev, ki obvladajo prozo z vso zahtevajočo tehniko in nc igralcev diletantov. Pevska plat teh igralcev pa ne zahteva opern h pevcev, razen prve operetne pevke, subrete in operetnega tenorja, v klasičnih operetah pa tudi mladostnega »pevokomika. Operetnim igralcem in pevkam pa je absolutno potreben šarm, espri, ele-gan ca in virtuozno obvladanje proze, Vsega tega, osobito pa v tej sezoni bridko pogrešamo. — Zakaj? — Letošnja opereta je brez prsvega operetnega režiserja, ki smo ga doslej imeli. — Bridko se je to opazilo pri letošnji repiizi operete »Viktorija in njen huzar«, še huiše pri domači vpri-zoritvi operele »Erika«. — Vidno pada tudi naša opereta v skrajni dilentatizem. — Pa še to, naša opereta ima to sezono le enega komika, resničnega komika in to !e mladostnega, nima pa karakter-nega in ne drastičnega komika, nima operetne subrete, nima operetnega tenorja, nima komične stare. Kar se danes gibl,e v naši opereti so le suro-gali. Važne operetne vloge so zasedene s člani zbora — neigralci. _ ln operetni repertoar? Same plehke operete, opernemu ravnateljstvu niti v sanjah ne pade na um, da bi posegio po dobrih, klasičnih operetah kakor: Zvonovi korneviljskl, Caričine ^Amaconke. Donna Juanitta, Umetniška kri, Punčka, Slovaška princesa, Zakleti grad, oi starejših iz predvojne dobe: Jesenski manever. Sramežljiva Suzana, Kletar, Modra mazurka itd. _ Oglejmo si res umetniško vodeno zagrebško opere in.opereto — pa ljubljanska? — Da, da, tempora mutantur! G. upravnik, ali vsega tega ne vidite? Ali ne vidite, da se Vaši slabi svetovalci skrivajo za Vašim hrbtom? Da vse svoje odloke izdajajo pod geslom: Po naredbi g. upravnika ali po naročilu g. upravnika itd. Samo da- krijejo samega sebe! Ali vam niso znanč vnebovpijoče nerednosti v naši operi? Intrige, večni prepiri med opernim članstvom in njenim ravnateljstvom! Nedisciplinirano s t ! Kdo je temu kriv? — G. upravnik, rešite našo opero! Izostali abonenti. )