gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pisti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. Ljubljani v sredo 11. julija 1855. List Gospodarske skušnje sije šičem v y Z ogljem prešiče pitati ali debeliti. ta namen naj se ogije derv skozi rešeto pre da se pepéla očisti ; potem naj se zdrobi in pre ubijejo Vot (kit) %a porcelán in steklo. ^ , r- a tí" ^ Ce se porcelanaste ali steklene (glažovnate) posode y po skušnjah Elsnerjevih ni boljšega sredstva zvotiti kosce skupaj, kakor je sledeči vot delà v kot njaka strese da ga obljejo , kolikor jim je ljubo. Prešiči oglje radi jedó in ogl je jim spod bada želodec, da še raje jedó in povžito hrano dobro stupo zmletih žganih ostři čni h (aušterginih) lu delom štupe arabskega gu pin se zmesa z m ij a to se z beljakom dobro skup poděla da Je prebavlj « uu uu x MJ v/ j v i IJL pu r £iiiu ni (I11U U U Ml U Posebno pa jim tekne, ako se jim med vadni živež pomeša. To jih debeli, da je kaj. Za kaj pa je oglje prešičem tako tečno? Zato, ker oglj gosta zmes. Kosce, ki jih hoćeš zvotiti, namazi s to zmesjo, jih potem vkup stisni in na gorkem v hiši pu sti. da se vot počasi posusi ima lastnost da v-se. Priprešičih, kterim se obilo živeža daje koli ajde kaj kisline 5 serka in ki so zraven tega zmiraj bolj leni kakor druga živina y Deželne komisije zastran služnosti ali servitutov* Cesarski patent od 5. julija leta 1853 določuje pravila, se napravlja v želodcu in čevih mnogo kislega, kirado po kterih se imajo služnosti ali servituti: v tajem pokvarja prebavljanje in overa pitanje. Oglje pa sprav- gojzdu (borštu) les sekati ali les in druge gojzdne pridelke želod. je W v^ Ji J XV » vr PV « w »j j M w • * ^^ ^ ■ ^ ^^ v ^ i f UJ U\l u I MUI ÍJ I Ml I IVU V V li VI i I M I ft JI \j k? kisiino iz poti in ohranuje želodec zmiraj v takem (steljo, poberšino vsahnelega lesa -J « «ivjâiii V ICJ m a MAivtj v 4JVJVUVV Ciiuiiuj T Kl fl t U1 ^ O i V IJ V < |l U M Ç I H I II U V H U U 11V I Ç/^ Ct Itou ^ gobe , smolo , Max, IUVIj JV> — stanu, da veselo prebavlja. Za tega voljo gospodarji žice itd.) iz tujega gojzda dobivati, na taji zemlji živino poslednji čas prešicem prav pridno pokladajo in z velikim p ri dom. Živini merces odpraviti. g'je pasti in mnoge drage pravice nati (regulirati). 'i? od kupiti ali pa ura v V Po mnozih skušnjah poterjeni pomoček, ki je tudi dober kup, je sledeči: V bokalu tople vode naj raz topí 1 kvinteljc ali 2 kvinteljca lo pa tike (aloe) in to vodo naj se koža ušive živine ali če ima bolhe, do bro dergne. Bolj kocasti psi naj se postavijo v kopel take lopatikine vode. Ko bi trenil, pogine merčes. Prav dober pomoček je posebno ta voda, da se psom . 33. tega patenta je bilo rečeno, da za izpeljavo te postave se bode v vsaki deželi postavila dežel na komisija. Po cesarskem pismu od 20. sušca 1855 so določení za večino austrijanskih dežel predatojniki teh deželnih komisij io sicer za Kraj nsk o deželoi poglavar grof Chorinsky, za Štajarsko dež. poglavar grof Strasoldo, za Korosko dež. poglavar baroo Schloisnig, za Teržasko in Gorisko predstojnik oddelka v ministerstvu notrajnih pravi] dležne bolhe oprav dr. Gabriel Jenny, itd. Rokodelske skušnje Z đivjim koštanjem koèe strojili. Ce kerznarji z zmletim divjim koštanjem kože f . . . . .V ... . ° . ..... C. k. minister notrajDih oprav pa je vsled naj visjega pooblastenja izvolil v te komisije namestnike predstojnikov in druge komisijue ude in pa njih namestnike, in sicer Za krajnsko de&elo : Za namestnika predstojnikovega:dvornega sve- strojijo, gré to hitrejse, bolje in tudi bolji kup spod tovavca grofa Andreja Hohenwarta rok bom. 5 ? iz med političnih kakor se opravi to z navadnim ječmenovim dro- vradnikov za stanovitno ude: poglavarstvioa tajnika Vil- Kerznar Thorer na Nemškem dá kostanj y berž helma Jettmar-a in dr. Aotona Schôppl-a in pa teržiškega koje zrel, na kosce razrezati, vsak kostanj na kakih okrajnega poglavarja baron Aichelburg-a, za namestnika koseov; otroci to lahko delajo. Potem se dá v peči, pogl. tajnika Jožefa Roth-a, — izmed sodniskih vrad-kjer se je kruh pekel, sušiti, toda ne preveč, ne da ni kov za stanovitnega komisijnega uda: svetovavca deželne kosci rujavi postali, ampak da ostanejo še lepo beli; sodnije Antona Schmalz-a, za ude pomnožene komisije: svetovavca deželne sodnije Jaoeza žl. Schivizhofen-a io viteza 5 da potem se zmelejo v mlinu; pri tem je le skerbeti se lupine, kar je naj bolj moć, odpravijo. Je kostanj Lendenfeld-a, za namestnika pa svet. dež. sodnije Ernesta tako zmlet, se moka spravi kakor vsaka druga moka, Brunner-a,— za zastopnike posestnikov služnih zem in ž njo se strojijo kože po navadi. Thorer pravi, da ljis za stanovitna ada: staoovskega odbornika in grajšaka za dobro polovico je kostanjev stroj bolji kup od ječ- barona Anton Codelli-ta in grajsaka dr. Karola žl. Wurz- bach-a, za namestnika grajsaka Jož. grofa Aaersperg-a, za zastopnike vživavcov služnih pravíc: za stanovitna uda: začasnega župana in posestnika na Beli Peči menovega droba. (Polytech. Centralbl.) Z lesa odpraviti stare oljnate barve. Marsikteri rokodelec želí s kakošne pobarvane lesene stvari spraviti staro oljnato barvo. To se dá z majhnimi stroški in z majhnim trudom hitro opraviti takole: Nekoliko potašlja se raztopi v mleku v ^ Jožefa Baxbaum-a in pa posestnika Ignaca Klemencica v Kamnem Potoku, za namestnika : župana in posestnika Franca Šerko-ta v Cerknici. na ali ček noža zljic mleka toliko potaslja, kar ga gré na kon in s tem mlečnim potašljem se namaže Za Štajarsko: Za predstojnikovega namestnika: okroznega tista lesnina, s ktere hoćemo oljnato barvo odpraviti. predstojnika v Gradcu Karola viteza Staehlin-a i izmedi malo urah je raztopljena stara oljnata maz in dokler političnih vradnikov: za stanovitne ude: pogl. tajnika se mokra, se dá lahko in čisto obrisati. (Jahrb. d. Gewerbv. z. Br.) Vso to cesarsko postavo smo razglasili v 58—63. listu „Novic" 1853 Vred. 218 baron Joah. Fiiratenwaither-a, okrajnega predstojnika v učili m Irdningu Jož. Schmid-a in okrajn. adjunkta v Gradcu Franca Schtmid-a, za namestnika: okrožnega komisarja Jož. žl. Krichuber-a v Gradcu , — izmed sodniških vradnikov: za stanovitnega komis, uda : svetovavca deželne nadsodnije Jož, žl. Kerschbaumer-a, za ude pomnožene komisije : sve- tovavca dež. sodnije Jan. Zauschner-a in Karola Orrasch-a za namestnika: svet. dež. sodnije dr. Franca Seidl-a i y za zastopnike posestnikov služnih zemljiš: opata p. Ludevika Crophius-a žl. Kaiserssiega in c. k. gojzdnega svetovavca v Eisenerz-u Jožefa žl. Gerstenbranda, za namestnika pa grajšaka grofa Kottulenski-ga, — za zastopnike vživavcov služnih pravic: za stanovitna uda: posestnika Matija Oberrascher-a v Oberstorf-u in po-štarja v Mitterndorf-u žl. Janeza Paula Khaelsberga namestnika pa župana v Grobuinsru Martina Maier-a. (Konec sledí.) y za natoroznanstva. Otrinjavke in svetinje. (Konec.) Imenitno je vprašanje: od kodi da pridejo in kaj da so meteorji ali izpod neba padajoce žareče kamna? Vsaka stvar na zemlji ima znamnje svojega rodu na torej tudi svetinje, ki padajo na zemljo, po sebi ; oglejmo njih sostavnih delih. Pokazalo se je pa, da imajo meteorji zemsko rudnine v sebi; akoravno pod drugo podobo in na drugo vižo združene, so jih vendar dolgo časa za zemske stvari imeli. Terdili so, da se delajo v zraku iz delov naše zemlje. Da to ne more biti, se lahko razume. V zraku so vedne spremembe, vsaka pa prinese druge prikazke. Po zračnih pogojih se tedaj vse ravcá, kar vidimo v zraku. Ce bi se svetinje ali meteorji sploh, ki tudi iz otriojavk padajo, v zraku delali, bi se mogle ravnati po mnogoverst- nih zračnih spremembah; o gotovih časih, kakor bi bilo vsak čas pa ne, tudi ne po vsih krajih sveta. Skušnje in ogledovanja pa nas uče, da se nahajajo povsod in vsak čas naj bo kakoršno koli vreme vreme, bi se mogle delati y y naj bo v merzlih ali v toplih krajih. Posebno pa pricajo svetinje sv. Lavrenca in tište, ki pridejo mesca novembra, da niso otroci naše zemlje in da se niso še le v zraku na- redile. Svetinje , ki so padale leta 1833 ponoči od 12. do 13. novembra, so letele skoraj vstric vse iz enega kraja zvezdnega kardela, ki ga poznamo pod podobo leva. Le-ta kraj se pa ni premaknil celih devet ur, kakor dolgo so one sic; toraj svetinje niso v zvezi z vertenjem naše zemlje; toraj tudi niso stvari našega ozračja; one prihajajo z druzih svetov. Imenitni zvezdogled Eoke je prerajtal, da se zemlja mesca novembra ravno tjč verti, od kodar svetinje prihajajo. Tište, ki jih ogledujemo mesca augusta, pridejo izmed Perzeja in Herkula, tjè pa tudi zemlja ob tistem času gré. ^ Ker se otrinjavke in svetinje ob enem pomešane po-kažejo , ker gredó enako hitro, sklepamo, da so oboje tistega izvira. Ker se ne ravnajo ne po obnebji, ne po ver-tenji naše zemlje, pa obhodao dohajajo, morajo biti trupla ki krog sonca grede blizo zemlje pridejo, se v ozračji njenem vnamejo io cele na za-se, kakor zvezde (planeti) i zemljo popadajo ali se pa zdrobe in kot kamniti drobiz na tla prileté. Menijo pa, da je cei kolobar tacih zvezdinih (planetičnih) krogel okoli sonca. Tam kjer kolobar gre čez pot naše zemlje, zahaja v naše ozračje. Utegnejo pa tudi leta priti, ko zemlja ravno na prazen del tega kolobárja zadene ter jih ni viditi. Veči svetovi pa imajo tako moč do majhnih, da jih na drugo pat spraviti zamorejo, kakor se godi pri repastih zvezdah, in to se je tudi s tem kolo-barjem zgodilo, da zdaj derglej gré čez zemsko pot kot je hodil pred Kristusom, ko so že Kinezi svetinje pridno ogledovali. Meteorji so ptujci, ki dohajajo na zemljo, da bi pod se p b prebrihtaneg k 1 d lučice i k • » • prizigaj niso le p S P kice. ampak da so svetovi kakor naša zemlj y Na Dunaj Sobic, Starozgodovinski pomenki 9 Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriskih rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Konec.) Ker sem začel več pervešnjih pomot popravljati, tudi popravim izpeljavo imena reke Kolpe, in rečem y da je korenika tega imena sansk. glagol bewegen, toraj Kol pa kal", sprudeln. fliessen, reka. V ruski zemlji se tudi Y) nahajate recici Kolpa, Kolpinka. Celó ime Panoni pomeni „die Bewohner sumpfiger Gegenden". Toraj tudi per-vešnjo izpeljavo zaveržem. Korenika pan, ktera v san- skritu pomeni: „handeln" je gotovo izvirno pomenila gibati. V indoeuropejskih jezicih pa nahajamo ta prikazek, da korenike, ktere pomenijo „gibati", so stvarile poznaro-lenje za vodo, luč, zrak in žival, zato tudi korenika: a je stvarila pomene: pani „pan roka (primeri man, izvirno gibati, zato keltiški soncni zar, pa ni manare, ma nus, mana, zero i voda) in pan ka morje y je V cerkveno-slovenskem jeziku najdemo: panica toraj cisterna 2 panička, skleda urceus od ur. fliessen V ze na drugi stopnji pomćna, dalje: hydria, Wassergefâss, kakor urna , bewegen, baskijski ura y voda. Tudi v serbskem 3) jeziku se najde beseda panac po Vuku: „nekaka bela velika vodena ptica" analogično besedám: anas, Ente, hansa, sanskritski = labud, od an y han flaere, zato Anas, Unica. Hana: imena rek y ktere naravnost pomenijo: reko. Ravno to tudi pome nijo imena rek in rečic: Labe, Labnica (ktere se po vsih slovanskih deželah najdejo) od sansk. glagola: lab h fliessen, keltogerman^ki: alb, elb, elf, zato bewegen, imena reke Elbe, in v Skandinavii se vse reke velijo Elf, na primer: Dalelf, Gideoelf, Umeoeif, Piteoelf, Luleoelf, Torneoelf. Iz alb je nemska beseda Elfe povodna Vila, in alb it z ravno tako, kakor iz lab bud la albitz, hansa, panac, toraj labud ni meta drugi slo teski za belud, kakor sem jaz nekdaj in tudi vanski jezikoslovci terdili, in ne pomeni bel ega, ampak vodní v o d n e g a ptiča 4 Iz la bh je tudi La bur bog 5); zaveržem tedaj pervešnjo razklado, v kteri sem La bur a primerjal z Višnu-Narasinha-tom. Za vodno božanstvo ga dokazuje tadi mesto, kjer se je kamen s tem napisom našel, namreč pri Studencu 6) pod Ljubljano. Da je stara Pan o nia bila možnata, pričajejo rimski T) in gerški pisatelji, in znamenito je spet, da vee vece jezera imajo imena, ktere naravnost pomenijo: jezero, mužo j 1 u ž o, na primer : lacus P e 1 s o = p e I s o metatetiški pleso v ruskem jeziku lacus Luge u s baris jezero, lacus Musianus muza y luga luza u 9 V insula in Savo Metu kakor Plini piše = Med ju bare, Med bare a » zwi schen den Sumpfen Pa ne samo imena rek: Drava, Sava, Kolpa pomenijo voio, temoč tudi imena gori imenovanih jezer; 2 Glej Kuhn v „Zeitschrift fíir deutsches Alterthum;í VI. 134. Z besedami panka (zato Pancova die Sumpfstadt?), panica, 3 primeri gotiški: fa ni, staronord. fen Sumpf. 5 6 7 S Vuk, serbski rěcnik pod besedo panac. To izpeljavo tudi ima M. Rapp, glej „Grundriss der Grammatik des indoeuropaiseh. Sprachstamm." II. 163. Tudi k Sivatu so molili stari Indi: Naklon prebivajocemu v studencu in globocinah voda! Glej Upanišad Anuvàka VII. Novice" leta 1853, str. 232. Glej Vopiscus in Probo. Razumek vode tudi izrazuje ime reke Sure; v cerkvenoslo- W venšcini se še najde surov humidus, in zile, po keltiškem bi se zvala Gila, ker seviriskem narecji gil velí voda, nem 219 mislim, da v tih imenih je več, kakor domišlija n u V gori navedenih rodovih toraj nahajamo čiste najti as k < (velikega travna) čedalje merzleje prihaja, in da leto soji maj je bil naj merzleji posledujih 9 let. Srednja to imena, in tudi ti S jih podpirajo, ktere učeni plota mesca maja (naj prijetnišega pomladanskega mesca) Grimm za podlago spozna, iz ktere so od nekdaj nahajale leta 1847 je bila nekaj (4/10) čez 15 stopinj, leta 1848 t m Grimm pravi o tem: „Betrachtet man tudi nekaj (7/io) čez 15, leta 1849 tudi 15 o° v10 5 leta den G rund der Namen, so ergeben sich drei Arten in- dem si sich entweder auf einen S tam m h cine vorstehende Eigenschaft des Volkes selbst endlich auf die Gegend beziehen, in der es wohnt Vorstellung 1850 nekaj (7/10) cez 12, leta 1851 nekaj (3/10)čezl! oder auf leta 1852 nekaj (6/i<0 čez 14, leta 1853 nekaj (yi0 oder Die 9 der F r ô m m i g k e i t und des Gottesdienstes kônnte man in VroIksnamen gleichfalls erwarten, wie in Mannenamen Bezug auf Gotter erscheint" 1 13 (9/io leta 1854 nekaj (2/iol cez 12 cez 10 stopinj. j 9 čez letos pa le nekaj Smešnice mitiskih in starih zgodovinskih imen zapopasti Iz vsega tega pa se jasno vidi: ako hoćemo pomen Neki Anglež, ki se s svojo sestro nikakor zastopiti moramo be- n* mogel, ji je na smertni poste'ji dvé sto tolarckov zasedí na jedro pogledati, ker resnično je, kar oštroumni dr. gotovil, pa s tem pristavkom, da se ji ne smejo ob njenem Pott piše: „Mit dem Wachsen der Civilisation steht be- življenji izplačati, ampak po smerti, da bo spodo-kanntlich das Maas der Korperkráfte und die Schârfe der i>D0 pokopana. •Sinne keineswegs im proportional fortschreitendem Verhalt V Bremnu je zdravnik Kurici Kord imel v navadi nisse: so hat sich auch die Sprache von Geschlecht zu Ge- řeči: „zdravnikom se pripisujejo trojne lastnosti: perva schlecht mehr verdunkelt, nicht bloss, weil sie kôrperlich je angelja, kadar pervikrat k bolniku pride, ki ga v svo verderbter geworden, sondern weil auch die, welche sich jih teža vah že komaj *v * ~ pričakuje; druga Boga, ihrer bedienten. nicht mehr die 1 i ch k I a r e 9 ce je nje- prungliche sinn- govo zdravilo pomagalo in bolnika smerti otelo; tretja pa Auffassungsweise der Dinge und ihrer Beziehun- vraga, kadar svoj zasluzek terja <6 gen festhielten, und statt dessen dieselbe durch eine trakt Vergeisti o © oft mehr verwickelten ab auf hellten, und weil durch die vielen tropischen Uebertra Kako se kaj imate? je bil neki siromak vprasan, ■ od- Kaj se ki je zmiraj dobre volje in vesel bil. „Prav dobro" govori; imam česar potrebujem, in še nekaj čez". £angen, Verallgem und Verengerungen der Wôr- čudite? Ni laž; vam rečem, kar potrebujem, imam: usta ter in ihren Bedeutungen der wahrhaft pr un glich ppi ' in še nekaj čez nos. Sinn, trat" wo nicht vergessen 2 ward, doch in den Hintergrund Neki kmet na Švábskem gré iz mesta domu in doide šolarja na poti, ki je ravno iz šole šel. 55 Bi 9 dečko, šo Ozir po svetu larji se vendar morete dosti v šoli naučiti, pověj ti meni 9 t kaji Nič odgovori fantic brez pomisljenja. Omikani peslajnarji. Znani potopisnik Oskar Kessel, ki je veliko po svetu Kako Nas je preveč v šoli, in gospod učitelj imajo popotoval, da bi zvedil za mnogoverstne sege, indii v Azii je přišel tudi na veliki otok Šumat to da ne? zmiraj dosti samo z nabijanjem opraviti. Neki mesar je bil kratkoviden in je tedaj zmiraj gredé da narode in njih očale nositi mogel. Primeri se pa, da jih enkrat i 5 prebiva narod Batt v izhodnji ua sejm v bližnji terg, zgubí. Prosi svojega soseda 9 ki sicer niso • V divjaki, ampak toliko omikano ljudstvo, da prebivajo v va «eh, se pecajo s poljodelstvom in živinorejo, s tkanjem pa volnatega blaga in z izdelovanjem umetnih stvari iz kotlo mu naj svoje posodi. Te so pa vsako stvar tako povelicale da je mesar troje telet za tri pitane vole kupil. 9 po-nj Godei se zberejo na plesisču, enega pa ni. „Ajdmo ker brez njega nič početi ne moremo". Kmalo do vine in pirinača (mesinga). In kako kervoločno ravnajo ti njegove koče dospejo, in ga zbudijo. Kaj hoćete, za Boga! ljudjé s takimi, ki so jih vjeli v vojski ali ki so bili k smerti ob s oj Ob soj privezejo h kolu, okoli kterega se zbe tako kasno ponoći? Jez nikamor ne grem necoj vec ne za milijon ne a No rejo vsi vaščani. Naj popřej začnejo eni, kterim naj glad- brate! vsak bo dobil 30 krajcarjev. reče eden izmed godcev: Idi kej beseda tece gaje po njih mislih obsoj grozovito popisovati hudodelstvo, ki se n vkrivičil 9 potem stopi naj ime zega", reče, se napravi in gre z njimi To je pa kaj dru Posl. Poljanski. nitnisi moz iz zbora ali tisti, kterega je obsojenec razžalil in mu odreže konec nosa ga sné kakor ostrico mu odreže kos lica tret ji, ga pomoci v limonini sok 5 in Novičar iz austrijaaskih krajev (austrigo); za tem pristopi drugi, ki 9 ■Pi 9 in ga ravno tako sné; » Beluna na Laškem K 16. d p. m. se je ki mu iz dlana izreže mesó in ga vprico revnega terpmca in vsega zbora. Potem pa še plane za tem pride nenadoma kolera v tukajšnje izrejališče tako hudo přivlekla, > tako povžije da je v 24 urah 59 soldatičev za njo zbolelo, od kterih jih je v krátkém 28 pomerlo. Res strašen je bil pogled kdor koli more blizo priti, čez reveža, in mu izrezuje naj viditi nesrečne otročíce v velicih bolečinah se zvijati bolji kos mesa iz rame, stegna itd. Kolikor huje je po misli njim izkazana skerbna pomoč od gospod zdraviteljev, 9 vsa uči- peslajnarskega naroda hudodelstv bilo in kolikor huj r----•>------ ------«»«ww.w., v „..v, .u uviinvi uujH je icijev iu Diuúauuiivuv jo una ûboiuuj. w , «« jeza bolj veljavnih Battanov do njega, toliko dalje mesarijo zdravi ostali, smo jo hitro v grad pobegnili, ki pol ure od reveža. Tega mesarstva pa se vdeležvajo le možki in sta- mesta na nekem hribcu leží, kjer se še zdaj znajdem teljev in služabnikov je bila zastonj S temi. kteri so nam Vsi rejse zene. Kako spomlad čedalje merzleja prihaja. Dr. B erigny v Versalji (Versailles) na Francozkem je razglasil zanimiv popis, v kterem po natanjčnih zapisih dokazuje, kako poslednjih 8 let vreme mesca maja drug pa 9 dali domů kterim je strašna bolezen prizanesla, na Laško in Primorsko in tudivLjublj so se po no. Tudi mesta je že 24 oseb za kolero umerio, veliko pa jih bolnih V Pri nas že rez ski G odtod more biti beg V • . . " —— "««'v "»v. Mugcuciij po III O Cl ti ; jjuguu Tudi bled pomeni toliko kot jezero; bledsko (blejsko) pognojiti ? lezi pod varstvom zdravitelskim. Iz okolice varaždinske 6. julija žanjejo,neizrečeno lepa je, škoda le, da nektere njive je koliko toča pomlatila bila; pšenica je tudi lep 9 al tako zero je toraj pleonazm; keltiški b tere Gesch. der Deutschen" 247), nemški b Morast (Adelung „Ael- kakor rez; turšica pa tako lepo stojí, da je je le veselj Belt, der kleine B Razumek vod 01 (Glan), poljski: gl imena vaší v mokrih krajih: G1 gloma, die Flûssigkeit G1 zato der grosse gledati, in Ijudje je hembraj veliko sejejo; so pa bolj pa metni za to reč, kakor Kranjci, ki zamaknjeni v svojo ne Marbines: tudi izrazuje ime reke , zato v G1 o n i a h. '-2 Grimm „Gesch. der deutsch. Sprache" str. 82, 83 Pott „Etymologische Forschungen" II. 407. varno ajdo v lastno škodo zanemarjajo tursico. drevja po Varaždinu in okoli veliko raste; terta, pravijo, tudi ni preslaba. ' S ï Iz Ljubljane. Mikavno bo našim bravcem zvediti, leon odperl deržavni zbor; besedám Napoleonovim, po kte-kako se je letos obnesla magistratna senozet, na kteri je rih francozka in angležka vlada pricakujete, da bo austri-bila lani drenaža dokončana, potem v grnbljah zravnana in janska zdaj ž njima zoper rasovsko v vojsko sla, nasproti vsaobdelana, zraven tega pa tudi z grabni za napeljevanje vode stavlja 5. oddelk pogodbenega pisma od 2. decembra 1.1 in umetno močenje oskerbljena. Senožet ta 12 oralov velika kteri se takole glasi: „ako bi se pa na podlagi oddelka leži poleg dolenske ceste pod R a k o v n i ko m na Ijubljanskem ne dosegla mirna sprava, se bojo cesar austrijanski, močirji; na spodnjem konca je bila tako zamočena, da ni cesar francozki in kraljica angležka nemudoma posveto- bila popolnoma za nič, na zgornjem koncu posebno je bila v ali, po kteri poti bi se dal naj gotoviše namen njih zveze polna jam. Za 75 u. se je na leto komaj v najem spečala. doseći". Kar je austrijanska vlada pravi „ Wien. Zeit." Ko je bila drenaža končana, grublje s perstjo zasute in vse zravnano, se je deloma ebsejala z režjó, deteljo in semeni nasvetovala za kocčanje vojske, bi bilo peljalo k do sežbi miru travnimi, deloma pa z ovsom in travami 9 reži 9 se temu pridružiti, kar francozka in angležka se je vse- vlada več terjate od rusovske, pa austrijanska ni ne po jalo 9, ovsa pa 33 mernikov, potem 8 bokalov detelje pogodbah ne po vesti zavezana. Kakor G ors a ko v in in 62 funtov travnih semen. Stroski drenaže, zasipanja Pelissier naznanjata, se ni do 5. t. m. v Krimu nič pojam s perstjo inzravnanja, naprava grabnov za napeljevanje sebnega zgodilo. Pelissier piše od 5. t. m., da gré vse dovode, semena in obdeiovanja so v vsem skupaj znesli bro in da se armada zaveznikov čedalje bolj protiSevasto-2000 fl.; opomniti se pa mora, da stroški za vožnjo perští polju v približnicah (Approchen) pomikoje. To poterjuje so sami znesli 364 fl. — 5. dan t. m. je bil po ocitni tudi Goršakov v svojem pismu, ker pravi: „pozdeva ee dražbi letošnji pridelk te senožeti prodan, in sicer listi nam, da se sovražnik spet pripravlja za bombardovanje in del 5 ki je bil z režjó obsejan, se je spečal za 185 fl., uni náskok". Rusi so za naj huji napad pripravljeni se pise vsako razvalino bojo krepko branili ; v severne za 292 fl. 20 kr. Ta skupnina tedaj očitno kaže, da ka- terdnjave sevastopoljske se vozijo novi topovi, ker Seva z ovsom pa za 107 fl. 20 kr., tedaj v vsem skupaj iz Varne pital, ki se je za stanovitno zboljšanje te poprej močirne in ma- stopolj, ki je imel poprej 2300 topov, ima zdaj ie se 1400 lovredne senožeti obernil, ne dajè le navadne obresti (činža), dobrih. Od druzih strani pa se sliši, da še ne bo tako bi- temuč že pervo leto povracuje nekoliko na njo obernjeui tro saj pred 10 ali 14 dní ne, velika vojska v Krimu» * . . • V 'ft Vf. « . kapital, kar sledeća rajtinga sprićuje: prejšna najemšina ker francozka armada pričakuje nove pomnožitve, ktera pa 9 je nesla na leto 75 9 obresti od 2000 zboljšanje senožeti obernjeni, po 5 od 100 znesejo 100 fl., v Krimu biti. ki so bili za ker še ni davnej Marsiljo zapustila, ne more pred 15. t. m. General Simpson je namesto umerlega skupaj tedaj 175 fl.. Ker pa letošnji dohodki znesejo 292 fl. Raglan-a vojskovodja angležki izvoljen. Angleži ga hva 20 kr., tedaj ostane že letos 117 fl. 20 kr. za p o v r a č i 1 o na zboljšanje obernjenih 2000 za skušenega vojaka, ki to, lijo jih lastnih zaslugah. kar je 9 je dosegel po svo Rusi so spustili na izhodnjem morji Da se bo vprihodnje ta senožet lahko prav dobro pred Kronstadtom in drugimi terdnjavami tako imenovano v vodo, ki plavajo pod vodo, eoiz 5) peklenske mašine" v najem (Pacht) dajala, je očitno iz tega, ker ni nobe nega sledu več od tistega kislega in mahovitega rastlinja, galvaniziranega železnega pleha napravljene, zgoraj imaja ki je poprej se šopirilo po ti mocirni zemlji, in se že kaže vžigavno napravo, spodaj pa so s smodnikom nabasane, po Da so vse tù nama- dobe so kakor štok cukra, poldrugi čevelj visoke in spodaj prihodnja sladka in žlahna trava, njene številke resnične, nam smejo bravci verjeti, ker nam čez čevelj široke; če se le kaj malega va-nje zadene 9 SO jih je magistratni oskerbnik gosp. Podkrajšek podal 9 strašno razpočijo kakošen pa je se danji stan te čisto novo prerojene se- spet vnel nov punt. V 1 • « • 1 1 «V V f • • ___ Na Spanjskem se je v vec krajih Po sončnih marogah se prerokuje nožeti, se vsak sam lahko prepriča, ce gré ogledavat se- velika vročina ta in prihodnji mesec in tudi jesen nožet. Ker nam je veliko na tem ležeče, z nepristran- ima po teh znamnjih topla biti. Prerok iz Jolsve se pa še ski mi očmi slediti nasledke drenaže, bomo zvesto tudi ni oglasil. — Na Angležkem pričakujejo dobre letine. drugo leto povedali j dovoljni biti. kako in kaj. Letos smemo prav za- Slavno gledišno igravko Rachel v Parizu je minister no Novičar iz raznih krajev trajnih oprav za profesorico govorstva (deklamacije) izvolil. Slava ženstvu! r } .*••< u Stan kursa na 29. septembra 1.1. bojo c. k. o krajne vradnije po novi osnovi tudi v Galicii vođini Krakovski in vojvodini Bukovini v djanje sto in Vladimirii, v veliki voj pile. — Dohodki davkov v našem cesarstvu se bojo letos precej pomnožili; znesek neposrednjih davkov se za letošnje leto ceni na 86 mil. 792.420 fl., lani so znesli ti davki Ie 85 mil. 554.815 Obligacije deržavnega dolga 5 47 4 3 2'/ 0/ / 0 2 n v r> 2 r) 78% 68 v; 62 V4 4 1 7 '2 38' fl. 4 B 95 % predlanskim pa 84 milijonov Zajem od leta 1834 Oblig. 5% od leta 1851 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 69 • # • ^^^ 9 posrednji davki za letos so cenjeni na 722 657 134 mil. 724.561 fl., lani so znesli 133 mil. 258 002 9 99 9) 99 1839 12117 99 99 99 99 99 99 99 / 4 99 predlanskim pa Ie 130 mil. 282.412 Po banknem izkazku je konec unega mesca gotovina srebra znesla 47 mil. 924.284 fl., bankovcev pa je bilo za 395 milijonov 266.252 99 z loterijo od leta 1854 101 národni od leta 1854 » 83 3 8 99 Dunaji 9. julija 1855. Esterhaz. srečke po 40 fl. 74% fl. Windiěgrac. „ „ 20 „ 26% „ Waldstein. „ „ 20 „ 27% „ Keglevićeve „ „ 10 „ 10%* Cesarski cekini......5 fl. 45 Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 48 Suverendor.......16fl. 52 Ruski imperial..... 9 fl. 55 Pruski Fridrihsdor ... 10 fl. 16 Angležki suverendor . . 12 fl. 8 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 23% fl. med ljudstvom. Po izplačilu polletnih obrest (činzev) za deržavno izposojilo v srebru 1. dan t. m. je okoli 4 milijone gold, srebra med ljudstvo prišlo. — Iz naj novejega vojaškega imenika zvemo število vikših cesarskih oficirjev; je Loterijne srečke: V Terstu 4. julija 1855: 80. 78. 39. 90. 47 Prihodnje sreókanje v Terstu bo 14. julija 1855 namreč feldmaršalov 6; feld na Dunaj v Uradcu 7. julija 1855 88. 85. 77. 9. 20 5. 62. 3. 87. 61. cajgmajstrov v službi 23, penzijoniranih 26, feldmaršal-Jajtnantov v službi 117, penzij. 83, gencralmajorjev v službi 159, penzij. 124, polkovnikov (obristov) v službi 257 Dunajski uradni časnik „Wien. Zeit." je Prihodnje sreókanje bo na Dunaji in v Gradcu 18. julija 1855 9 Zahvala penzij. 205. Ljudoljub A.: Poslanih 20 fl. 12 kr. smo přejeli, in smo jih že te dní pretresal govor, s kterim je unidan cesar Napo- v tisti namen, ko ste nam gaodîocili, prav hvaležno obernili. B. B Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.