maše houžnosti niso prenehale leta 1945 titov referat na x. kongresu epi
BILANCA DIKTATURE TREH DESETLELI.T
Zahaj gonja proti Ccrtevi
Kdor pobliže zasleduje razmere v domovini, je lahko v zadnjih letih zaznal krožno pot razmerja med režimom in Cerkvijo. Ta pot, ki je bila v prvih letih po revoluciji za Cerkev trnjeva in polna neprilik in preganjanj, je v poznejši dobi prevzela bolj strpen značaj. Partijska vlada je iz raznih vzrokov notranjih in zunanjih koristi, zlasti zaradi zunanjepolitičnega ugleda, popuščala v svojem protisovjetskem nastopanju. Ta odjuga se je stopnjevala od prvih stikov s Svetim Sedežem, tja do protokola in končno do obiska diktatorja Tita v Rimu, ko je bil sprejet v avdienci tudi pri papežu.
Ob tem obisku se je krožna pot, katero smo omenjali znašla na smeri po-vračanja v prvotni položaj nestrpnosti. Takoj po obisku, če ne že pred njim, so se začeli pojavljati razni primeri preganjanja; najprej posamezni, potem pa vedno bolj številni; sodnijski postopki zaradi verouka, napadi zaradi socialnega dela duhovnikov ali cerkvenih organizacij, kritike zaradi „političnih“ izvajanj hierarhije pritisk na verski tisk, prepoved zbiranja sredstev za sklad „lačnih otrok“, gonja zaradi dela z mladino in še in še.
Največji globalni konflikt pa je nastal ob javni obravnavi osnutka za novo ustavo, ko je jugoslovanska škofovska konferenca (kakor tudi slovenska posebej, in tudi konference drugih republik) javno izrazila svoje pripombe, v obrambo pravic vernikov, v obrambo verske svobode. Odmev tega spopada še vedno doni po Jugoslaviji, in je prav v zadnjih mesecih sprožil nove napade.
Ti napadi so se pojavili zlasti na Hrvaškem. Tako je „Večerni list'* sprožil ostro gonjo proti zagrebškemu nadškofu Kuhariču, hrvatskemu metropolitu in predsedniku Jugoslovanske škofovske konference. In kaj je storil nadškof Kuharič, da je povzročil jezo partije? V letošnjem velikonočnem govoru se je odločno postavil za pravice Cerkve in vernikov. Takole je govoril svojim vernikom :
„Zadnji čas ste mogli večkrat brati v raznih listih določene izjave, opozorila, celo pretnje na račun enega dela cerkvenega vodstva, ki naj bi prehajal na politično področje.
Ko smo dali svoje izjave v razpravah ob ustvarjanju nove ustave, smo to storili z najbolj poštenimi nameni in s prepričanjem, da poudarimo vse razsežnosti venske (svobode. Ko smo v „Sporo-ročilu javnosti“ spet pojasnili, kako razumemo versko svobodo, in ko smo opozorili na določena dogajanja in na določene javne trditve, ki jih imamo za nasprotne uresničevanju verske svobode, smo prav tako stali na področju svoje odgovornosti. Zato moramo vsa ta opozorila, obtožbe, mogoče celó tudi pretnje mirne vesti odkloniti.
Mogoče zveni malo čudno, a dogaja se tudi to, da nam škofom preko časopisov priporočajo, naj bomo POSLUŠNI PAPEŽU. Tako priporočanje imamo, najmileje rečeno, za zgrešeno in neumestno. če gre za mir na svetu, je papež zanj in mi škofje smo prav tako zanj. Ta mir na svetu pomeni zaščitenost vsakega človeka, mir, dostojanstvo in spoštovanje slehernika na kateremkoli delu zemlje. Zato imamo tudi sporočilo, naj poslušamo papeža, za povsem neumestno in čudno. Ne dopuščamo nobene igre na račun naše poslušnosti sv. očetu.
Prav tako ne moremo razumeti, da se nam dajejo nauki o KONCILSKI OBNOVI. Na koncilu prisotni škofje smo se globoko vživljali v velike misli koncila, zato mislim, da ni potrebno, da se nam dajejo nauki, kako razumeti in kako tolmačiti koncil. Koncil gotovo ni hotel blagosloviti ateizacije sveta!
Prav tako zavračamo vsakršno DE-IiITEV cerkvenega vodstva v nenapre-dni del. To opremljanje duhovništva z nalepkami nima za nas nobenega pomena, kajti za nas je bistveno, kaj je resnica in kaj je dobro. Vse, kar je
Zadnji junijski dnevi teko, posvečeni spominu vseh žrtev, padlih med revolucijo in okupacijo v naši domovini, zlasti pa spominu dvanajst tisoč naših mož in fantov zločinsko pomorjenih leta 1945. V njih spomin in naš premislek, ¡objavljamo nekaj najbolj značilnih odstavkov iz govora, ki ga je Milan Magister imel na spominski proslavi v Slomškovem domu v Ramos Mejia v soboto, 22. t. m.
Mučeništvo se spoznava po namenu in načinu smrti, ne pa po poimenovanju, ki ga daje ubijaeev dekret. iMi vemo za resnico in kljub temu, da komunistični Kajn že 29 Tet lepi nanjo etikete laži in potvarjanja, nam ne more vzeti jasnovidnosti, po kateri spoznavam^ svoje mučence.
Ko označujemo mučeniškp naravo njihove smrti, se postavljamo v njihov melsee junij 1945, v njihovo mišljenje, v trenutkih smrti v tisti zgodovinski trenutek slovenskega nar,oda. Kdor hoče razlagati resnico s poznejšim; dogodki, dela nasilje resnici in vara sebe, svoj narod in svet.
Na krščansko mučeništvo naših junakov sijejo še druge luči. Po zakonih nadnarave je tudi njihovo smrt kakor slovenski narod zalila tema in noč. Njihov grob je zapečaten, porinjen v gozdove in kamen molka je zavaljen nanj. Teda iz vsakega morišča je Bog dopustil izhod vsaj ene priče da pripravi za mučence in za narod vstajenjsko jutro. Zrn,o je zakopano, a klije tako, da mu dogodki časa dajejo rast. Naš narod se nahaja danels ranjen, razkrojen, moralno zdrobljen, potlačen pod brezboštvom — in ravno proti vsemu temu je šel hoj naših mučencev. Komunizem je hotel uničiti krščanstvo slovenskega človeka, zato se mu je uprl. Njihova smrt je vrgla v zemljo seme novega krščanstva našega naroda, ki bo pognalo tako v domovini, kot v zdomstvu.
Našim mučenem smo globoko hvaležni. Naše življenje je bilo rešeno zaradi nojihovega junaštva v bojih, blagoslovljeno pa ho njihovi mučeniški smrti! Hvaležnost nas obvezuje da do mrt-
re3nično, pravično in dobro, je za nas sprejemljivo. Vse, kar nasprotuje resnici, pravici in dobremu poedinca, družine, naroda, za nas ni sprejemljivo.
Ni potrebno, da nas kdo uči, kako je treba LJUBITI človeka, domovino in svoj narod! Nam je tu najpopolnejši učitelj Jezus Kristus, ki je razodel naj-večjo mero ljubezni. Njegova mera ljubezni je umreti za druge.
Očita se nam, da poskušamo DELITI DRUŽBO na vernike in nevernike. Vsesplošno nravno načelo je, da ima slehernik pravico živeti po svojem prepričanju. Potemtakem vprašanje vere ali nevere ne hi smelo biti postavljeno, kadar gre za pravice vsakega človeka do kruha, stanovanja, službe, če se danes mnogi verni profesorji in učitelji ne upajo javno priti v cerkev v mestih službovanja, kdo je za tc odgovoren? Mislim, da za to ni odgovorna Cerkev.
Ponovno trdim, da človek ne živi samo od kruha. Za človekovo življenje je potrebna tudi božja beseda, potrebne so duhovne vrednote, človek ni samo telo, človek ni samo štedlka na proizvodnem traku, človek ni samo želodec, ki bi ga zadoščalo osrečiti s kosom kruha, človek je daleč globlja resničnost, božja podoba je, poklican je, da zavestno in globoko živi svojo skupnost z Bogom. To ne more nikomur škoditi, to ne more biti proti nikomur naperjeno.
Naj vsi, s katerimi se srečujemo vsak dan, občutijo da ne trosimo razdorov in delitev! Naj občutijo, da nosimo Kristusovo ljubezen, s katero želimo objeti vse ljudi!“
Tako nadškof Kuharič. In te izjave, kjer le zahteva pravice, ki vernikom pripadajo po naravnem pravu, pa tudi po pisani jugoslovanski ustavi, so povzročile kampanjo proti metropolitu in proti Cerkvi sploh.
vih nismo mrtvi in živi ne bodo mrtvi, če bo naše življenje nosilo naprej idejo, ki je bila vzrok njihove smrti in s katero je njihova smrt zadobila vrednost.
Dvoje dejanj hvaležnosti je možnih • in obveznih. V večnosti ne potrebujejo drugega kot naše molitve, v človeškem dogajanju pa potrebuje njihov vzor po-trjenja in zgodovinske jasnosti tudi tam kjer se jih ne pozna ali ne prizna. Rešen; brodolomci, ki smo begunci in rešenci iz vlakov, morišč in grobov, smo dolžni pričevati o njihovem krščanstvu in slovenstvu.
• Spominske nroslave pospešujejo transfuzijo krvi mučencev v našo osirotelo kri, da obnovimo namene, ,odloč-nost, vero v pbstoi in živost slovenskih kristjanov. Pomoč, za katero prosimo Boga preko naših mučencev, ni samo za religiozno, temveč tudi za narodno vero; za vero v moralne, etične in zakone narave. Na)š'a protikomunistična borba je 'bila proti rušenja božjih zakonov, katero je po zavladi komunizma prineslo slovenskemu narodu duhovno opustošenje. Boj proti vključuje hoj za. Smrt v borbi proti komunizmu, ki še danes največja nesreča za slovenski narod, j1'* smrt za krščanstvo, ki h,oče spolnjevati božje zapovedi, ki so edma pot v srečo človeka in narodov.
Ko je sv. Pavel v rimskih ječah čakal več let na obsodbo in obglavljenje, poroča sv. pismo — ni nihče od ječarjev odšel, ne da bi bil poučen o evangeliju. Dolžnost pričevanja o božji razodeti resnici ni odpadla, ko so padle na Pavlove rok j in noge verige jetništva.
Prav tako dolžnosti slovenskih zdomcev niso prenehale leta 1945 in nobeden ~od nas nima pravice odpovedati sip dolžnosti pričevati o dogodkih, ki so pokopali dvanajst tigfeč krščanskih in narodnih mučencev. Naj nihče, ne rojak, ne gostitelj, ne tujec, ne ječar, ne odide od nas, ne da bi bil poučen o resnici teh smrti. Bolečina spomina se ho prelila v resnico, ki bo edina pblažlla in ozdravila rane.
Ta kampanja je seveda našla svoj odmev tudi na X. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Precej je bilo tam govora o „političnem delovanju“ Cerkve. Zlasti pa je bilo razpravljanja o problemu mladine. Partijo najbolj boli, da se mladina vedno bolj številno obrača k Cerkvi, v kateri išče smotra svojemu življenju. Zanimivo je, kakor je ta problem osvetlil v kongresni „Komisiji za razvoj, idejnopolitično|, organizacijsko in akcijsko usposabljanje ZK“, delegat te komisije Dragutin Mibolček. Takole je dejal:
„Cerkev poskuša na vse mogoče načine kontaktirati z mladino. Njeno delo se ne omejuje več na bogoslužje, temveč se ukvarja z raznovrstnimi športnimi, zabavnimi in rekreativnimi dejavnostmi. Tako omogoča mladim, da se srečujejo z vrstniki, in nikakršen čudež ni, da nekatere mladinske organizacije izgubljajo veliko članov Največji problem mladinske organizacije je, kje naj se njeni člani zbirajo. V mnogih vaseh in mestih smo zgradili družbene domove, katerih namen je dobro znan, vendar jih uporabljajo kot skladišča in prodajne prostore posameznih delovnih organizacij. Da hi se izognili vplivu klera nad mlado generacijo, bo treba te domove ponovno vrnit' krajevnim skupnostim, saj bomo le tako omogočili mladini, da se ho imela kje zbirati in da bo lahko aktivno delovala. Ne smemo pozabiti, da brez vpliva ZK, brez njenega aktivnega dela z mladimi ne bomo veliko dosegli.
Kljub naporom, kljub pritiskom na vse plasti družbe, partija vidoPia izgublja svoj vpliv. Napadi na Cerkev, njene predstavnike in njene člane so le brezupni poiskusi da bi strla silo, ki raste iz naroda in za katero se narod bori: željo po svobodi. In to verski, narodni in politični svobodi.
Kakor smo pred kratkim poročali, je bil na 10. kongresu jugoslovanske KP prvi in najvažnejši govornik jugoslovanski komunistični diktator Tito.
Njegov „referat“, kakor ga uradno imenujejo, je obsegal ok. 30.000 besed, prava poplava hvalisanj tkim. partijskih dosežkov, nanadov na neprestane „nasprotnike socializma“ in razlag samoupravljanja, za katero tudi sam ne ve, kaj in kakšno je in naj bi bilo. Naslov svojemu referatu je diktator Tito dal: „Boj za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja v naši državi in vloga Zveze komunistov Jugoslavije.“
Diktator Tito je referat razdelil, odn. mu ga je razdelil Kardelj, ki ga je v glavnem sestavil, na štiri dele: 1. Spremembe v sodobnem svetu in zunanja politika SFRJ; 2. Materialni in družbeni razvoj na temeljih samoupravljanja; 3. Nadaljnja graditev druž-beno-ekonomskega sistema na temeliih samoupravljanja in 4. Uresničevani? vodilne vloge Zveze komunistov v razvoju socialističnega samoupravi;ania.
Na prvi pogled je razvidno, da diktator Tito do onemoglosti poudarja in ponavlja besedo „samoupravljanje“, kakor tudi da mu je ena najljubših besed „enotnost“ odn. „edinost“, tako v partiji kakor med jugoslovanskimi narodi. Iz teh dveh postavk si skrben bralec Titovega triurnega samogovora (ki ga ni vsega sam prebral, zaradi starosti, poslušati pa so ga morali -— in se je mnogim od dolgočasja dremalo -— partijski delegati) takoj ustvari sodbo: samoupravljanje ne steče in ne steče, edinosti ni in ni. Zato je treba o obeh toliko .govoriti, toliko pisati. In Tito to »Z žalostjo“ ugotavlja po treh deseti«-., tjib partijske diktature nad jugoslovanskimi narodi, saj sam ponavlja tudi besedico „žal“.
Titov referat na tem 10. kongresu jugoslovanske KP ni bil podoben tistim na prejšnjih partijskih kongresih. Razumljivo ker sam meni, da je verjetno to zadnji njegov partijski kongres. Zato je podal nekakšno bilanco tridesetletne partijske odn. svoje osebne diktature nad jugoslovanskimi narodi, ki jo je bil dobil iz rok sovjetskega komunističnega diktatorja Stalina.
VEČEN BOJ PROTI ..REAKCIJI“
Daši komunisti obljubljajo, predno so na oblasti, da bodo z njimi na vodstvu vsi družbeni problemi rešeni, jugoslovanski partijci s Titom na čelu na vsakem kongresu začenjajo svoje referate z besedico „boj“, „naš boj“, ki se „še vedno nadaljuje“ in nadaljuje v nedogled. Marksistični zemeljski raj se jim sproti odmika, kakor potniku obzorje, ko hiti po širni planiavi. Tako je tudi diktator Tito svoj referat začel z „Zveza komunistov je nadaljevala boi za nadaljnjo materialno, družbeno in kulturno preobrazbo... “ itd. Prav tako takoj na začetku pove neresnico: „Zveza komunistov ima veliko zaupanje delovnih ljudi in podporo vsega ljudstva“, kajti nekaj odstavkov zatem se sam udari po ustih, ko trdi, da „se mora Zveza komunistov odločno upreti poskusom tistih družbenih sil. ki napadajo temeljne cilje naše revolucije in poskušajo geslo o svobodi ustvarjanja spremeniti v politično orožje proti revoluciji...“
Da ne bi kdo dvomil v marksistično-leninistično ideologijo jugoslovanskega komunizma in partije, je diktator Tito tudi takoj v uvodu v svoj referat pribil: „Naša revolucija se je razvila in se razvija na teoretičnih osnovah marksizma in leninizma,“ in takoj doda, da ima partija v svojih rokah „oblast v imenu delavskega razreda“, ne pa delavski razred sam, nakar se zasanja v utopijo: „Stopamo h graditvi brezrazredne komunistične družbe.“
Kot samozvani vodja držav tkim. tretjega sveta, diktator Tito v svojem referatu veliko govori o tkim. neuvrščenosti. „Politika neuvrščenosti je trajna osnova delovanja socialistične Jugoslavije v mednarodnih odnosih“, da takoj zatem pobije to svojo trditev z nasle-
dnjo: „Na podlagi načel o socialističnem internacionalizmu Zveza komunistov Jugoslavije mnogostransko sodeluje s komunističnimi, delavskimi, socialističnimi in drugimi naprednimi partijami ter gibanji,“ kakor da bi on sam še vedno živel v samoprevari, da zunanji svet še vedno ne ve, da v današnji Jugoslaviji partija in.vlada in država pomenijo vse eno in isto.
POTVARJANJE ZGODOVINE
Diktator Tito po svoje kroji ne samo staro temveč tudi prav nedavno zgodovino družbenega razvoja tako Evrope kakor drugih kontinentov. Tako v svojem referatu n.pr. fašizem in nacizem označi za „najbolj reakcionarni različici kapitalizma“, dasi sam dobro ve, da sta oba zasebno lastnino omejevala in da sta dejansko enačici socializma, kakor ga prakticira v Jugoslaviji on sam.
Diktator Tito nadalje prikriva najbolj nedavna zgodovinska dejstva, med njimi Hitlerjev in Stalinov pakt ob začetku druge svetovne vojne in govori samo o „boju proti fašizmu“, za katerega da je bil „odločilnega pomena vstop Sovjetske zveze v vojno.“
Pravi cinik, kakor je vse življenje bil, se diktator Tito pokaže tudi z izjavo, da so bili „pozitivni cilji druge svetovne vojne napovedani že v Atlantski listini“, s čemer kakor da pohvali Zahodne zaveznike, ko so oznanjali svobodo zasužnjenim evropskim narodom, takoj nato pa te iste zaveznike udari: „Seveda, reakcionarne imperialistične sile se niso pomirile z izgubo svojih monopolov in privilegiranih položajev,“ ter so, spet po Titovem cinizmu, „pripeljale do hladne vojne“ in do „blokovske razcepi je-npiiti“, kakor da ne bi vedel, da edini blok, ki danes še obstoja na svetu, je sovjetsko-kitajski komunistični blok.
NEUVRŠČENOST IN NEVTRALNOST
če so doslej še morda kakšne vlade na svobodnem Zahodu dvomile v resničnost neprestanega zatrjevanja poznavalcev jugoslovanskega komunizma, da je namreč privržen Moskvi in da je vsa igra o tkim. neuvrščenosti le več ali manj taktičnega ne pr: ideološkega značaja, potem jim je, tako upamo, diktator Tito na 10. kongresu Jugoslovanske KP ta dvom za vselej odpravil. Odkrito je priznal: „Vselej smo poudarjali, da neuvrščenost nikakor ne pomeni nevtralnosti. Odnos politike neuvrščenosti do velikih sil in drugih držav je odvisen od njihovega obnašanja in delovanja v mednarodnem življenju.“ Edino pravilno pa se v mednarodnem življenju „obnaša“ po Titovem mnenju Moskva.
Nenavadno „zavezništvo“ Jugoslavije z Arabci, ki je diktatorju Titu in preko njega in njegove partije jugoslovanskim narodom prineslo že marsikatero nevšečnost in padec prestiža v mednarodnem svetu, se je pokazalo tudi ob nedavni petrolejski krizi. Arabci so tudi komunistični Jugoslaviji zvišali ceno petroleju, kakor svojim „nasprotnikom“ Zato se diktator Tito v svojem referatu ni mogel ogniti temu dejstvu, a ga je dialektično takole zavil: „Skok v cenah nafte in drugih surovin je drastično razkril globino nasprotij“ v mednarodnem gospodarstvu, s čemer se je ognil direktni omembi Arabcev, da je lahko takoj zatem zvrgel krivdo za zaostalost nerazvitih držav, med katere spada tudi njegova Jugoslavija, na industrijsko razvite države“, ki da „zlasti poskušajo razcepiti neuvrščene države s tem, da segajo po najrazličnejših mahinacijah in pritiskih.“ Tu se je diktator Tito spomnil „iztopa“ Egipta iz sovjetskega območja in sedanje egipčanske navezanosti na ZDA.
MOLK O GENOCIDIH V JUGOSLAVIJI
Kakor na nobenem prejšnjih partijskih kongresov, tudi na sedanjem 10. kongresu diktator Tito ni pozabil na Latinsko Ameriko in tu še posebej na čile, ki ga kot partijca silno boli. „Niso
(Nad. na 3. str.)
Stran
ČETRTI SVET
DVAJSET NAJREVNEJŠIH DRŽAV
Svetovni finančniki, ki so se pretekli teden zbrali v Washingtonu na zborovanju Mednarodnega denarnega sklada (International Monetary Fund-IFM), so se sicer sporazumeli o ukrepih za olajšavo finančnih problemov nekaterih držav v zvezi z visokimi petrolejskimi cenami, pustili pa so mnoga še težja vprašanja nerešena.
Dogovorili so se, da bo v sklopu IMF ustanovljen poseben tkim petrolejski sklad, v katerega naj bi vlagale svoje petrodolarje arabske in druge države, ki si grmadijo dolarje na račun visokih petrolejskih cen, nakar bi IMF iz tega sklada posojal potrebnim drža-šam. Direktor IMF, Nizozemec Johannes Witteveen je objavil, da je v prvih dneh dobil od petrolejskih držav obljub za 3600 milijonov petrodolar-jev.
Na zborovanju so se tudi dogovorili, da bodo države, ki imajo v svojih bankah velike rezerve zlata, le-tega postopoma „osvobajale“, da bodo z njim krile svoje državne proračunske prihranki jaje. Zlato v bankah je obdržalo svojo nizko ceno, medtem ko je na prostem trgu v zadnjih mesecih lanskega leta in prve mesece letošnjega poskočilo za več kot trikrat.
Toda vsi finančni strokovnjaki ugotavljajo, da so zgornji ukrepi le kratkoročni in ne rešijo večjih in težjih vprašanj. Med te spada problem proračunskih primanjkljajev visoko industrijskih držav, kakor so Zahodnoevropske države in Japonska, z izjemo ZDA in Zahodne Nemčije, za kateri ugotavljajo, da bodo primanjkljaji „strukturni“, se pravi stalni vse dotlej, dokler bodo petrolejske cene ostale visoke.
Nekateri optimistični finančniki so napovedovali, da bodo Arabci svoje petrodolarje trošili bodisi z nakupovanjem industrijskih proizvodov ali z dol-
«Ksese
goročnimi investicijami v Evropi in bi bili na ta način primankljaji kriti. Toda doslej so Arabci nalagali svoje petrodolarje le v banke na 30 dnevne ali še krajše roke. Poleg tega petrodolarji odhajajo večinoma v države, ki jih najmanj potrebujejo, kakor so ZDA in Zahodna Nemčija, medtem ko npr. v Italijo ali Anglijo Arabci še niso vložili svojih dolarjev.
Drug,, v gotovih ozirih še težji problem pa je vprašanje obstoja držav tkim. „Četrtega sveta“. V ta „Četrti svet“ spada 20 najbolj revnih in obubožanih držjav na sveta, med njimi Indija, Bangladeš, Sri Lanka ter puščavske države v srednji in zahodni, Afriki okoli Sahare. Tem državam se zaradi novih petrolejskih cen dolgovi brezupno kopičijo in nihče ne ve, kako ta problem rešiti. Arabce in druge petrolejske države, med njimi Venezuelo in ZSSR, ta problem ne zanima, zaskrbljenost pa so izrazile „kapitalistične“ države, kakor so ZDA in zahodnoevropske države.
Države tkim. Tretjega sveta imajo v svoji sredi arabske petrolejske proizvajalce in Venezuelo ter jih je sedaj Prvi svet (ZDA, Kanada, Zahodna Evropa, Japonska) in Drugi svet (ZSSR s svojim satelitskim blokom in Kitajsko) v gospodarskem in finančnem pogledu odpisal kot potrebne pomoči. To države tudi producirajo surovine, kakor kavo, kakao, sladkor, baker, cink in zlato, kar vse danes prodajajo na svetovnem tržišču po rekordnih cenah. Tretji svet je prenehal hiti reven, le da je popolnoma neurejen im se posamezne države med seboj po svojih družbenih in drugih strukturah bolj razlikujejo med seboj kakor v ostalih treh svetovih. Toda samo prosjačiti in dobivati, ne pa umno gospodariti in dajati, ne bodo mogle več. Razvoj jih vedno hitreje postavlja pred to dejstvo.
iR*BEHnaBaB»«aaanBasx*Rasinss8B*asasB«3!aa»«»a»*«*»ss*siasKai:aBaBSKBB»s>saesH*«HS*»:r»a*EiiBEsi*aK*C!Baw«.
In COMECON
OB 25-LETNICÏ
Pred 25 leti, ieta 1949, je Moskva
v protiutež zahodnoevropski gospodarski skupnosti in da bi svoje vzhodnoevropske satelite povsem navezala nase, ustanovila tkim. Comecon (Svet za medsebojno gospodarsko pomoč), v katerega so se morale vključiti vse sovjetske satelitske države. ^Titova Jugoslavija se je vključitvi izognila, ker jo je Stalin pol leta prej, junija 1948, izgnal iz Kominforma, se pravi iz sovjetske satelitske skupnosti.
Pred kratkim so se vodje držav Comecona sestali v bolgarski prestolnici Sofiji pod predsedstvom sovjetskega ministrskega predsednika Kosygina.
V	Moskvi so se dolgo trudili, da bi
prikazali Comecon kot vsaj enakovredno, če že ne boljšo gospodarsko organizacijo, kakor je Skupni evropski trg. Toda to se jim ni posrečilo, ker so razlike med posameznimi sovjetskimi sateliti prevelike, razlika med njimi in ZSSR pa še toliko večja, da bi kakor koli mogli predstavljati homogeno gospodarsko celota, kakor jo predstavlja SET.
V	SET-u je enakost med članicami popolna, ker so vse visoko industrijsko razvite države in vlada med njimi v tem pogledu skoro popolno ravnotežje. V Comeconu pa je razlika v industrijskem pogledu med ZSSR in sateliti ne-
Mednarodni teden
JUGOSLOVANSKI KOMUNISTIČNI DIKTATOR TITO je vrnil obisk Zahodni Nemčiji, na katerega ga je povabil odstopiva.' socialistični predsednik Willy Brandt, ko se je pred meseci mudil na obisku v Beogradu. Pred Titovim prihodom v Bonn je Zahodna Nemčija objavila, da je za naslednja štiri leta posodila Jugoslaviji 700 milijonov dolarjev. Komunistična Jugoslavija ima namreč z Zahodno Nemčijo velik deficit. Iz Zahodne Nemčije kupuje dvakrat več, kakor ji prodaja. Razliko Titovi gospodarski „strokovnjaki“ krijejo z milijoni dolarjev, ki jih pošilja domov pol milijona jugoslovanskih delavcev, ki delajo v Zahodni Nemčiji in z milijoni dolarjev, ki jih v Jugoslavijo letnp1 troši poldrag milijon zahodnonemških turistov. Tako se vsi milijoni dolarjev spet vračajo v Zahodno Nemčijo.
Letališče v Kolnu pri Bonnu je bilo močno zastraženo, Tito sam pa je tudi obdan z močno stražo, ker se boji atentata iz vrst protikomunistične emigracije.
TEDEN DNI pred Nixonovim obiskom v Moskvi je sovjetska KGB polovila in zaprla stotine sovjetskih državljanov judovske krvi, ker se boji, da bi na moskovskih ulicah uprizorili pred Nixonom protestne demonstracije proti sovjetskemu režimu. Sovjetska KGB te jude označuje za „aktiviste“ in jih je vnaprej obdolžila „nameravane provokacije“ ob priliki Nixono-vega obiska v Moskvi.
V AVSTRIJI so izvolili za novega državnega predsednika 59-letnega Rudolfa Kirchschläger j a, ki je bil doslej avstrijski zunanji minister. Prvič po dragi svetovni vojni ima Avstrija za predsednika moža, ki ne pripada socialistični stranki. Kirchschäger ni član nobene avstrijske stranke.
IZ KITAJSKE prihajajo v svobodni svet poročila o velikih nemirih in krvavih obračunih med raznimi kitajskimi komunističnimi frakcijami v notranjosti države. Samo v provinci Kian-
premostljiva, vključno za nekoč močno industrijske države kako1" sta bili češkoslovaška ali Poljska in v petrolejskem pogledu Romunija.
Daši. je po svoji organizacijski strulc-oturi Comecon podoben SET-u: izvršni odbor, stalni gospodarski svet, tajništvo, banka za razvoj, odbor za gospodarsko načrtovanje, itd., pa odloča samo Moskva. To pa v njenem odnosu do satelitov v prvi vrsti vodijo ideološko-politični motivi, ne gospodarski, prav tako, kakor do ostalega sveta. Ravno obratno, kar se d gaja v SET-u. V tem je ta majhna velika razlika med gospodarsko organizacijo svobodnega in gospodarsko organizacijo nesvobodnega sveta.
Cas vrti se neprestano, seka rane in zdravi.
Simon Jenko, Obujenke X.
Editorial
A la «©mtgiilsia «leí c»«ntisi.e»4e
Según la revista “Problemas de la Paz y del Socialismo”, editada en Praga, se celebró recientemente una conferencia, en la capital checoslovaca, con la participación de la casi totalidad de los representantes de los P.C. latinoamericanos, para discutir “las particularidades de la etapa actual de la lucha revolucio naria y antiimperialista en América latina”.
La táctica general dictada a los P.C. de este continente continúa siendo, obligatoriamente, la de les Frentes: en Chile se denominaba Unidad Popular, en Uruguay condujo a la creación de un Frente a comienzos de 1971, en Argentina el P.C. participa en el Congreso nacional antiimperialista, en Venezuela la táctica unitaria llevó a la formación de “Nueva Fuerza”, en Colombia se formó una Union Nacional de Oposición, etc.
En la conclusión de estos debates, se señaló: “Los participantes han comprobado que los amplios frentes antiimperialistas y demoráticos son un arma poderosa de la lucha rle liberación, un paso en la vía de la creación de la fuerza social de la revolución en los países de América latina. El éxito y la vitalidad de estos Frentes depende de la capacidad de las fuerzas que participan en ellos, en realizar una verdadera unidad de acción, en desarrollar y en reforzar su base social”. Se decidió asimismo “reforzar y desarrollar los lazos amistosos entre los P.C. latinoamericanos, encontrarse más írecuentementoe para cambiar informaciones y para coordinar las acciones”. Acciones por supuesto tendientes a conquistar para, el comunismo mundial el continente latinoamericano.
Sz ž3vS|©i?Ja fis «làgafsaBsJk v
Značilen je bil napor, pa tudi uspeh vladnih kr.cfgov, ki so pretekli teden, in še spremljajo potovanje državne podpredsednice gospe Estele Martínez de Perón po raznih evropskih državah. To potdvanje ima, poleg raznih konkretnih funkcij, ki jih gospa podpredsednica vrši, tudi namen dvigniti njen ugled v mednarodnem svetu, pa tudi znotraj Argentine, tu zlasti z vidika morebitnega nasledstva v primeru, da Perón ne bj mogel iz katerega koli vzroka voditi države.
Rekli smo, da je bil uspeh velik. Gospa podpredsednica je najprej potovala v Rim, kjer jo je italijanska vlada sprejela z vsemi čaistmi. Razni pogovori so, po poročanju časopis(ov, kar najbolje uspeli. Velik dosežek pa je bil tudi avdienca pri sv. očetu Pavlu VI., kar je gotovo tudi ublažilo razmerje med Va-
gsi je bilo po nekaterih poročilih nad 200 mrtvih. Po Pekingu so se pojavili lepaki, v katerih nezadovoljneži zahtevajo od Maocetunga, naj „uniči reakcionarje“. Največ lepakov je nalepljenih na pekinški cesti Večne revolucije.
FRANCOSKI PROTIPAPEŽ je umrl minulo nedeljo v Nancy v Franciji.. Francoski izobčeni duhovnik Michel Collin se je bil leta 1935 sam proglasil najprej za škofa, leta 1961 pa še za „papeža Klementa XV“. Okoli sebe je zbral tudi osem „kardinalov“, s katerimi je ustanovil sekto „Apostolov neskončne ljubezni“ Njegov „kardinal Emanuel“ je izjavil, da bo nadaljeval s „poslanstvom Klementa XV.“
tikanom in Buenos Airesom. Saj napovedujejo, da ho v kratkem prišel nov papeški nuncij, katerega odsotnost iz Buenos Airesa je mnoge opazovalce bodla v oči.
Iz Rima je gospa Estela Martínez de Perón odpotovala v Švico, kjer je imela poseben nagovor pred skupščino Mednarodne organizacije za delo. V tem svojstvu je bila prva ženska, ki je s tega mesta govorila zbranim mednarodnim delegatom, in s tem seveda tudi dvignila ugled in poznanje Argentine v svetu.
V Španiji pa je bila med drugim deležna najvišjega ¡odlikovanja: reda kraljice Izabele katoliške Po uradnih sprejemih je za nekaj dni počivala na rezidenci 17. ,oktober, kjer je Perón živel leta svojega jzganstva v Španiji. Drugi izidi njenega potovanja bodo gotovo bolj vidni ob njenem povratku.
Medtem pa se v Argentini stanje ni mnogo spremenilo Ekstremistični atentati se ponavljajo. V zadnjih dneh je zlasti bilo mnogo bombnih atentatov na tuje banke, in sicer v noči pred 20. ,;n pred 25. junijem.
Tudi razmerje v delavskih vrstah' ni popolnoma urejeno Ekonomska konfederacija postavlja pomisleke na plačevanje celotnega aguinalda (trinajste plače) sredi leta. Gremialisti pa imajo veliko skrbi z obnovo vodstva CGT. Vsedržavni kongres osrednje delavske konfederacije bo namreč ok. 10. julija, pa še sedaj ni razvidno, kdo bo prevzel njeno vodstvo. Opazovalci so le zedinjeni, da bo to težko ostalo v istih rokah kot doslej. Bomo videli.
saBJSSBKÏïBBeiSBSH'ISES.WBBaBaBBBBBBBBBBBHBBBBSSBBBIiafiSBaaÂBBBBBŒSBSBWaaBISaSBeBBOHB; »K»»HWM*RBBBWa®HaBegn»B.SBrSBnWSas*J!5nS«H«m3W«Sa0EO«IK»(B*IHBS'B«S»»!*KWtiB«l!BariBH«aKS«aBS«a«HHRIBva^RSr.eOBBBHJaUCHrtBaiBM
(3)
VSa^IaBslsa ELaveies Esi|Msm!lc
Odlomki in misli iz knjige „le-	dovala, ali podpisati nisem pripravlje-
gendarnih“ pričevanj, ki je iz-	na ničesar... (Str. 44)
šla v Mariboru leta 1973:	-------
„Gotovo poznate knjigo, ki so jo izdali ob 20-letniri osvobojenja? Brodnik je tedaj še sveto verjel, da gre komu za zgodovinsko resnico. A so njegov prispevek odbili. Osvoboditev kaznilnice v Gabrju so opisali po svoje. Brodnik je bil obsojen kot gestapovec, zato tudi med vojno ni mogel imeti nobenih zaslug. Njegov delež so si prisvojili drugi npr, Peter, bivši odredni komandant... Nenadoma se izkaže, da si neko vlogo prisvajajo ljudje, ki je tedaj niso imeli... Govorila sem z Malijem (Brodnikovim tovarišem). Leta, ki jih je preživel na Golem otoku in v bosenskih rudnikih, so mu vtisnila neizbrisen pečat. Med dragim je tudi začel pretiravati s svojo pomembnostjo. Očitno je v njem raslo prepričanje, da je bil informbiro le izgovor in da so se ga v resnici skušali znebiti zaradi drugih stvari. Pripovedoval mi je, da je bil tedaj v vojski, in da ga je spravil pod ključ neki provokator, eden njegovih najboljših tovarišev... Sam mu je priznal, da je moral to storiti na ukaz... Zaradi česa?... Menda je preveč vedel.. Sodeloval je pri osvoboditvi gabrske jetoišnice, kjer so zaplenili tudi pomembne dokumente. Kakšne?... O tem bi vam lahko pripove-
„Kako nastajajo stalinske pripovedke o hudobnem sovražniku ljudstva in o dobrem, partiji in ljudstvu zvestemu policistu?... Zaslužnega ali manj zaslužnega državljana, ki mora obvezno biti član komunistične partije, spravijo v zapor in zahtevajo, naj prizna svoje zločinsko delovanje, Partiji in ljudstvu naj bi bilo v neskončno korist, če hi priznal svoje zveze s sovražniki ljudstva ... Nato te zaslišujejo noč in dan, stoje, v premajhnih čevljih, na žebljih, ki gledajo skozi podplate, pri reflektorju, ki ti ne dovoli spati brez hrane, brez vode, z umetnimi pripomočki te držijo pri zavesti, čez nekaj mesecev priznaš vse, kar želijo... če ljudstvu koristi to, da te obsodijo na smrt, moraš sprejeti tudi to. Sicer pa vi vse to bolje poznate od mene...“ (Str. 49/ 50)
„Kakšno je (danes) moje stališče do vseh omenjenih vprašanj? Sodim podobno, kot večji del moje generacije. Moralno smo se začeli krhati po koncu vojne. Prej smo bili najbolj človeški del ljudstva... Mi ne odgovarjamo za tisto, kar se je izrodilo. Veste, kdo je kriv... Pri svojem delu pogosto prihajam v stik z mladimi ljudmi, predvsem s študenti. Marsikaj so že slišali...
Zdaj jim dajem nrav. Oni že sodijo in bodo sodili o naših dejanjih. Neprimerno bolj so občutljivi kot mi. Le malo takoimenovanih objektivnih dejstev so pripravljeni upoštevati. Vedo več o svetu, kot smo mi vedeli v njihovih letih... Ge Brodnika in njemu podobnih ne boste oprostili vsake krivde, se v njihovih očeh naš pretekli čas ne bo dosti razlikoval od tistega v vzhodnih deželah, ko so prirejali monstrnozne procese... Tudi v tujini so že zvedeli za to našo sramoto... Nekdo hodi po našem mestu in zbira podatke. V zamejstvu so ljudje, ki bi to poleno prav radi izvrgli pod noge tukajšnjim oblastnikom, s katerimi se bodejo že lep čas. Če to lahko škoduje našemu ugledu? Našemu? Mojemu ne...“ (Str. 52)
Priča Peter govori:
„če poskušajo zdaj drug drugemu dokazati, kdo je bil med vojno bolj rdeč, bolj pravoveren, bolj na liniji, se mi zdijo podobni kozlom, ki si merijo rogove, kateri ima daljše.“ (Str. 53)
„Lahko je plavati s tokom... Kadar se proti nekomu sproži plaz, prav nič ne tvegaš, če še ti dodaš kamenček. Pljuniti na mrliča, to ni noben pogum... Ko je bil Brodnik zvezni poslanec in okrajni sekretar, se ga je marsikdo bal... Ko so ga politično pokopali, ga je marsikdo obsojal tudi za-radil zaslug, ki jih je storil oblasti. Seveda so ga obsojali v imenu te iste
oblasti... Temu se pravi dialektika... “ (Str. 56)
„Ko so me sprejeli v partijo, sem se počutil, kot da so mi nataknili ovratnico. Ti kar jajaj in grizi, mi že pazimo nate...“ (Str. 55)
Druga priča pripoveduje, kako so mučili Gašperja, ko so odkrili, da je med partizani kot gestapovski spijon:
„Zvezali so Gašperja in zvlekli v izbo... Sedel sem in opazoval, kaj se bo izcimilo... Klofute seveda niso pomagale. Gašper je postal samo še bolj divji. Ko mu je Don strgal srajco s telesa in se je pokazala svetinjica, je že nekoliko prebledel. Don je ukazal, naj ga privežemo na mizo, sam pa je skočil v kuhinjo in se vrnil z razžarjenim pokrovom od peči. Ko ga je pritisnil Gašperju med noge, je ta zverinsko zatulil in takoj priznal, da sta bila novinca, ki sta pobegnila, poslana v bataljon... Potem se je spet zakrknil vase, dokler ni Don znova začel z razbeljenim pokrovom... Gašperja so tam blizu likvidirali. Ne, nisem bil zraven. Poznal sem pa tistega, ki ga je počil. .. Bilo je v resnici nekoliko divje. Vsa izba je smrdela po ožganem mesu. Da, trebuh in spolovila... Kaj sem menil jaz? Opazoval sem... Ne, nisem nasprotoval. Nekaj je bilo treba storiti... Gašper je bil že tako zdelan, da ga je bilo treba končati... Takšne metode?... Zdaj?... O teh stvareh je mogoče moralizirati danes, takrat pa
ne... Bilo je tako, kot sem povedal.“ (Str. 69)
„Pri nas je vsa vojna in povojna leta veljalo, da je vsak kriv, kdor je ostal živ.“ (Str. 72)
„Vsi tovariši bi morali vedeti, da v tistih časih nismo krivde merili z milimetri... Kdor jc bil sumljiv, smo ga spravili s poti. To smo vsi odobravali.“ (Str. 73)
„Mežnarjev z Brega. Fant, star komaj sedemnajst let. Vsa dolina je vedela, da je malo čez les. Bil je nor na uniformo, pa tudi za njegove starše ni bilo mogoče reči, da bi bili nam (partizanom) naklonjeni. Se razume, držali so se kruha, ta pa je bil v cerkvi. Fanta so pripeljali v štab. Lotila sta se ga z Malijem. Hotela sta izvleči iz njega kaj važnega, a se jima ni posrečilo. Poskušala sta s silo... Nič... pob je bil prestrašen, zatulil je, če se ga je kdo dotakn'1. Da bi ga še bolj prestrašil, mu je Mali ustrelil pod noge. Prebledel je kot zid in postal čisto pohleven. Obljubil je, da bo storil vse, kar bosta od njega zahtevala. Moral se je sezuti, spodila sta ga na drevo. Oponašal naj bi veverico, skakal z veje na vejo. Ko se je obotavljal, sta oba streljala mimo njega, pa tudi v njegove noge, to ga je spodbodlo, da se je zaganjal res z neverjetno silo. No, nazadnje sta ga le sestrelila in pokončala in jaz sem ga pokopal...“ (Str. 75)	(Bo še)
I« Slow«mil
LJUTOMER — Za 80-letnico ustanovitve pevskega zbora v Ljutomeru so pripravili velik pevski festival, ki so se udeležili mnogi zbori iz raznih delov Slovenije. Istočasno so praznovali tudi 10,0-letnieo konjeniškega kluba. Vse te slovesnosti so praznovali 1. junija, ki ga praznujejo kot občinski praznik.
LJUBLJANA — Društvo Ex Libris Sloveniae in knjižni klub Svet knjige sta pripravila dvodnevni izlet v Prekmurje, kjer so si obiskovalci ogledali vrsto umetnostno-zgodovinskih objektov v Bogojini, Odrancih, Selu, Gradu in Turišču. Izlet sta vodila dr, Emilijan Cevc in dr. Rajko Pavlovec.
CELJE — Slovenski strokovnjaki za nuklearno medicino so se 31. maja sešli na prvem simpoziju o nuklearni medicini. Ob tej priliki so v Slovenskem zdravniškem društvu ustanovili tudi sekcijo za to panogo zdravilstva.
TRŽIČ — Marija Faganeli—Greif je ravnateljica osnovne šole v Tržiču, razen tega pa je tudi bila kot delegatka na X. kongresu partije v Beogradu. Ob koncu kongresa je izjavila, da upa, da je kongres nakazal pot v spremembo šolskega programa. Po njenih izjavah so razmere neurejene na srednjih in visokih šolah, kjer so „sedaj take razmere, da pospešujejo socialno razlikovanje“. Učiteljica je rekla, da mnogi delavski otroci sploh nimajo možnosti izobraževanja na srednjih in visokih šolah. Kateri pa so torej tisti privilegirani razredi, saj v komunistični Titovim ni — socialnega razlikovanja, vsaj tako razlagajo oblastniki vsem po svetu, ki jih hočejo poslušati. Kdo torej laže, ali komunistka Greifova ali oblastniki, ki so tudi komunisti...
KOPER — Slikar —samouk Stojan Zafred iz Divače je 30. maja razstavil v Kopru 18 slik v olju, med katerimi je največ kraških krajin. S temi slikami se je mladi slikar, ki zaradi invalidnosti slika tako, da drži čopič med zobmi, predstavil že v Ljubljani in Postojni.
TOLMIN — Goriški muzej je. uredil prvi muzejski objekt na prostem na Tolminskem. Iz Pečin na šentviški planoti so v Tolmin prenesli 200 let staro leseno kaščo, v kateri bodo nato uredili zbirko kmečkega orodja ir posode. Kašča je stara ravno 200 let, zgrajena je bila namreč leta 1774; edino kar je novo, je slama, s katero so jo na novo prekrili.
BRESTANICA — V gradu v Brestanici (Rajhenburgu), kjer so med vojno bili nacistični zapori, po vojni pa seveda komunistični, je 30. maja Posavska pevska zveza pripravila pevski koncert. Nastopilo je 13 zborov iz sevniške, krške in brežiške občine, Letos je na tem pevskem nastopu nastopilo že nad 800 pevcev, na prvem ki je bil lani, jih je bilo le 200.
LJUBLJANA — Mladinsko gledališče se že pripravlja na sezono 74/75.
(Nad. s 1. istr.)
izključeni tudi takšni udarci imperializma in reakcionarnih sil proti svobodi in neodvisnemu razvoju držav, kakor je bil udar vojaške fašistične klike v Čilu, ki je uvedla neverjetno nasilje nad ljudstvom in surovo poteptala temeljne človekove pravice,“ je hripavo govoril jugoslovanski komunistični maršal. Jugoslovanski narodi niso pozabili in tudi vsi delegati, ki so ga poslušali, vedo, da tudi diktator Tito sam ni pozabil, kako so njegovi partijci takoj prve tedne po koncu druge svetovne vojne množično morili vrnjene desettisoče Slovencev, Hrvatov in Srbov, kako so več kot milijon ljudi po vsej državi privlekli pred ljudska sodišča, polnili koncentracijska taborišča, trpali ječe, vse pod Titovim, Kardeljevim, Rankovičevim, Ribičičevim vodstvom. Toda teh „dosežkov partije“ diktator Tito v svojem referatu ne omenja.
Diktator Tito je tudi, vse v soglasju z Moskvo, večen sovražnik Izraela: „Izrael še vedno ni dojel, da agresija in ekspanzivnost na račun sosednjih arabskih držav ne moreta biti podlaga njegove varnosti,“ je govoril, za vojno v Vietnamu pa tudi lažnjivo trdi, da „še vedno ni končana“, ker tega „noče reakcionarni saigonski režim“ in odkrito postavi Jugoslavijo na stran vietnamskih komunistov z izjavo: „Tudi v
Ta sezona se je začela že s koncem maja, ko so uprizorili premiero igre Samuela Becketta „Poslednji trak“, naslednji teden pa so zaigrali novo igro istega avtorja „Srečni dnevi“. Obe predstavi sta namenjeni že odrasli mladini.
PTUJ — Starodavni Ptuj se modernizira. V Domu upokojencev so postavili prvo dvigalo v mestu. Če pa pomislimo, da je Poetovia —rimski Ptuj— imela celo vodovod, kopališča in druge naprave, nekatere je sedanji Ptuj pred kratkim sicer dobil, pa bi bilo vprašati arheologe, če ima dvigalo res prvenstvo ...
DOMŽALE — V grobeljski cerkvici, kjer je sedaj urejen muzej slikarja Franca Jelovška, so pripravili pet stilnih koncertov v mesecu juniju. Nastopili so na teh koncertih Trio Cavaliere, Slovenski godalni kvartet, oktet Gallus in pa operni solisti.
LJUBLJANA — Edino ljubljansko javno kopališče na Miklošičevi cesti je bilo pozimi zaprto zaradi popravil. Sedaj ima hude finančne težave, pa še zastarelo je, zato mu prerokujejo skorajšnji konec. Toda nekoliko je le pomagalo pri osebni higieni Ljubljančanov: Saj je še vedno 32 odstotkov ljubljanskih stanovanj brez kopalnice.
DOBROVO — Goriška je znana med drugim1 tudi po češnjah in v Brdih jih je kar precej. Zato so se spomnili, da bi izrabili češnje tudi za turistično vabo. In to ne šele letos, ampak že nekaj let nazaj v Dobrovem prirejajo „praznik češenj“, ki so ga letos praznovali 2. junija. Na ta „praznik“ je prišlo nad
10.000	gostov, katerim so na folklorno zanimiv način prikazali obiranje in trgovanje s češnjami, sodelovalo pa je kakih 20 skupin iz briških vasi. Odprli so tudi razstavo češenj. Kmetijski zavod Gorica pa je prikazal z grafikoni „propadanje tega nekoč znamenitega goriškega sadja“. Ugotovili so, da se je pridelek v zadnjih 15 letih zmanjšal za desetino. Niso pa navedli krivca... ki pa je kljub temu znan: partija je kmeta s svojo gospodarsko politiko uničevala, sedaj pa toži nad posledicami.
LJUBLJANA — Kraški pojavi so svetovnoznani; eden teh pojavov so kra-ške jame, med njimi svetovnoznana Postojna seveda daleč prednjači. V zvezi s temi pojavi se je razvila celo panoga v geografiji, ki jo imenujejo krasoslovje. Krasoslovje je že zelo razvejano in v strokovnem slovstvu strokovnjak najde obilico izrazov, ki jih komaj še razume. Zato je katedra za fizično geografijo ljubljanske univerze izdala po večletnih posvetovanjih s strokovnjaki knjižico na 76 straneh „Slovenska kraška terminologija“. Pri slovenskih terminih so pripisali še angleške, francoske in nemške izraze, zato bo knjižica koristna vsakomur ki se ukvarja s kraškimi pojavi.
TRBOVLJE — Po štirimesečnem splošnem popravilu so 1. junija spet
prihodnje se bomo zavzemali za kar najširšo mednarodno uveljavitev začasne revolucionarne vlade republike Južnega Vietnama“. Napade tudi Washington s trditvijo, da „biti mora jasno, da je prenehanje slehernega vmešavanja ZDA... bistveni pogoj za stabilen in trajen mir v Indokini.“
Najbolj pa je diktatorju Titu, spet v soglasju z Moskvo, pri srcu mir v Evropi, toda ne kakršen koli, temveč „celovit“ kakor ga sam imenuje. „Varnost Evrope mora bitj celovita, zajeti mora vse države in vsa območja vključno tudi Sredozemlje,“ pribija Tito. Na vsak način bi rad ohranil Moskvi njen satelitski blok nedotaknjen in ji omogočil nadaljnji prodov v Zahodno Evropo in Sredozemlje.
BIVŠA CONA B
Edina postavka v Titovem referatu, ki bi jo morda mogli označiti za pozitivno je bila njegova izjava glede nedavnega italijansko-jugoslovanskega spora okoli bivše cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Dobesedno je dejal: „Vprašanje cone B ne prihaja več v poštev kot vprašanje. To je končano. Odločno zavračamo ozemeljske zahteve italijanske vlade...“ Zamolčal pa je, da tega dejstva Italija še ni ratificirala in tudi ne Moskva. Zato kljub govorjenju, da to vprašanje „ne prihaja več v poštev", tega problema ne reši. če manj drži
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Procesija sv. Rešnjega Telesa
V	nedeljo 16. t. m. je bila v Don Boseovem zavodu v Ramos iVIejia tradicionalna procesija Sv. Rešnjega Telesa, katere se udeleži vsa slovenska srenja iz Buenos Airesa in okolice. Mogočna verska manifestacija v cerkvi in po vrtu zavoda, ki nas spominja na te-iovske procesije v domovini, se je pričela ob deseti uri s sveto mašo, katero je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev za Argentino, msgr. Anton Orehar, z njim pa so somaševali še g Matija Lamovšek, g. Gregor Mali in g. Franc Barle SDB.
V	mašnem nagovoru je msgr. Orehar razvijal svoje misli o verski resnici o presveti Evharistiji. Naglašal je zlasti rojakom, kako mora biti prav Evharistija središče vsega_ našega življenja. Med mašo je bilo ljudsko petje. Med obhajilom pa so prisotni v nenehnih vrstah pristopili k angelski mizi.
Po sveti maši se je razvila po obširnem vrtu mogočna procesija. Za križem so stopali možje in fantje, nato šolski otrpci z učiteljstvom. Bile so tudi narodne noše, ki so še posebej poudarile slovenski značaj +e verske manifestacije. 'Sledil j« zbor duhovnikov z Najsvetejšim. Nato zastopniki naših društev. Domov in organizacij; procesijo pa je zaključila dolga vrsta žena in deklet.
Vsa množica je vneto m,o'lila in prepevala, medtem ko je Evharistični Jezus delil svoj blagoslov. Oltarje, postavljene ob poti prpcesije. so pripravile naše skupnosti iz buenosaireške okolice in sicer: San Justo. Castelar, San Martin-Carapachay in Itamos Mejia. Pred njimi 'Se je po slptvenskem običaju razvijal obred petja evangelijev in blagoslova-Evangelije so peli g. dr. Alojzij Starc, g. Matija Lamovšek, g. Gregor Mali in g. Ježe škerbec.
P,d zadnjem blagoslovu in veličastnem petju v cerkvi Marje Pomagaj,_ se je zaključila ta verska slovesnost, ki iz
vključili v slovensko elektriko omrežje energijo termoelektrarne Trbovlje II, .ki proizvaja 125 megavatov.
MURSKA SOBOTA — Po zvišanju odkupne cene mleka v tovarni mlečnega prahu KIK Pomurka nimajo več problemov. Sedaj dobivajo kmetje po 65 par za tolščno enoto. V letošnih prvih štirih mesecih so predelali že skoraj 6 milijonov litrov mleka in menijo, da bodo zdaj brez težav presegli načrtovani program odkupa v letošnjem letu: 18 milijonov litrov mleka,
MARIBOR — Pred tremi leti so v sedmih severnovzhodnih slovenskih občinah .— v Gornji Radgoni St. Lenartu, Ljutomeru, Mariboru, Ormožu, Ptuju in Slovenski Bistrici — uredili obrambo proti toči. Sedaj primanjkuje denarja za to obrambo. Pravijo, da bi za to obrambo morale prispevati tudi druge organizacije in podjetja in ne , samo kmetij ci. Razen tega so rakete proti toči dostikrat neustrezne, ker imajo prekratek domet.-Zato je toča 22. maja povzročila hudo škodo na nekaterih področjih. V Tivtu, kjer edino izdelujejo rakete proti toči so enostavno odgovorili, naj jih ne kupijo, če jim ne ustrezajo. V slovenskih občinah hi namreč imeli radi rakete z dometom 6.000 metrov, v Tivtu izdelane pa imajo „ura den“ domet 4.000 metrov, v resnici je še krajši.
Titova nadaljnja trditev, da „bodo naše meje, svobodo in neodvisnost Jugoslavije enotno branili vsi naši narodi in narodnosti.“ On sam in jugoslovanski sosedi imajo še predobro v spominu, kaj se je zgodilo z Jugoslavijo ob naci-fa-šističnem napadu nanjo 6. aprila 1941, ker je bila centralistično dirigirana, kakor je današnja.
Za konec tega poglavja o jugoslovanski zunanji politiki diktator Tito pripisuje Marksu, da bi jugoslovanski komunistični model prikazal čim bolj ortodoksen, idejo o neuvrščenosti, še bolj pa potvarja zgodovino lastne komunistične revolucije med drugo svetovno vojno. Med delegati se mu nihče ni smejal, ker bi se sicer znašel v zaporu, ko je trdil: „Kot aktivna udeleženka v mednarodnih dogajanjih je naša socialistična neuvrščena država vztrajala na načelih, za katera smo se odločili že med narodnoosvobodilnim bojem “ In da bi potolažil partijske delegate na kongresu in širom države, ko ugotavlja, kako se čas spreminja v njihovega sovražnika, je reakcionarnim silam zunaj in znotraj države“ zagrozil: „Naj nikogar ne navdajajo prazni upi, da bi Jugoslavija utegnila postati drugačna.“
To je bila verjetno ena izmed najbolj nepolitičnih izjav kar jib je jugoslovanski maršal izrekel v svojem življenju. Toda razvoja in spremembo z izjavami ni mogoče ustaviti, tudi v komunističnih državah ne.
TITOV REFERAT NA 10. KONGRESU KPJ
ARGENTINI
leta v leto priča o globoki veri in po božnosti rojakov do svetega Rešnjega Telesa.
CARAPACHAY
Občni zbor doma
Slovenski dom v Carapachayu je imel v nedeljo 9. junija svoj 14. redni občni zbor, na katerem je odbor polagal račune o delu v pretekli poslovni dobi.
Iz poročil vseh odbornikov je razvidno. da dom napreduje tako v duhov-no-kulturnem kakor tudi v materialnem pogledu. Vsi so pa poudarjali, da je za dosego zastavljenih ciljev potrebno širše sodelovanje, število res delujočih je majhno, medtem ko večina stoji ob strani in čaka na sadove dela drugih. Vsi so pozdravili prirastek članstva z dekleti in fanti, ki so tudi v novi odbor pritegnjeni, da se učijo vodstva za jutri.
Zadovoljstvo vseh navzočih elanov je povzročilo, da je bila v pretekli poslovni dobi dosežena pravna osebnost doma in prepisi zemljišča na njegovo ime — Asociación Civil Hogar Esloveno Sociedad Cultural. Odvetniško delo za dosego pravne osebnosti sta brezplačno izvršila dr. Vital C. Ašič in njegova gospa Dra. Rosa Tropea, katerima so vsi člani izrazili hvaležnost z aplavzom.
V novi odbor so za dobo dveh let bili izvoljeni: za predsednika Lojze Sedej, podpredsednik Edvard Škuij, tajnik Viktor Jenko, blagajnik Janez Amon, kulturni referent Ivan Žnidar, gospodar Janez Gričar, odbornika Jože Korošec in Miha Klemen, namestnika pa Rozka Klemenčič in Janez Žnidar ml. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni dr. Vlado Pezdirc, Vinko Aljančič, Ivan Sušnik, za namestnika pa Janez Pleško ml.
Ves občni zbor je potekel v prijetnem vzdušju, ki vedno vlada v našem domu in v želji, da bi vsi mladi, fantje in dekleta intenzivneje sodelovali z domom, ki je najbolj njim namenjen. Kot predstavnica društva Žena in mati je bila prisotna gospa Helena Gričarjeva,
ki je priporočala, naj začne dom delovati tudi socialno.
Novemu vodstva doma želimo uspehov pri delu za našo skupnost v carapacha j ski srenji.
SAN MARTIN
19.	junija je sanmartinska Liga Že-na-mati svoj mesečni sestanek posvetila spominu domobrancev.
Zbralo se je lepo število ljudi. Med njimi skoraj polovico moških.
Govor g. Adolfa škrjanca je dosegel globok odmev. Edinstvena je poezija, ki jo je prebral ob koncu. Lepa je bila tudi črtica gospoda Petkovška.
Po končanih govorih smo vsi skupaj zapeli domobransko: „Oče, mati...'’ Naša zahvala g. škrjancu za ves trud.
Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marko Bajuk sporoča, da bosta 6. julija predavala dijakom ga. Anica Kralj in g. Jože Košiček. Navzočnost za vse dijake .olbvezna (ob 15.301. Isti dan bo sestanek staršev ob 17. Govoril bo1 dr. Milan Komar. Zatem razgovor staršev s člani profesorskega zbora.
Zbora Gallus in Slovenske mladenke; bosta na povabilo „'Comisión de Cultura del Magisterio1“ in pod pokroviteljstvom občine San Isidro priredila samostojets. koncert v soboto. 29. junija ob 18. Kraj kohcerta ni Auditorio del Instituto de Cultura Superior, kot je bilo prvotno objavljeno, marveč „Salón de actos dc'1 Colegio Mallinckrudt“. ulica Edison 139, Martínez (višina Avda. Sta Fe 2400).
Zveza Slovenskih mater in žena. Vsem r.ojakom priporočamo nakup bonov, katere je izdala Zveza v dobrodelne namene. S prispevkom $ 5— za vsak bon je združena tudi pravica d,o žrebanja dveh slovenskih narodnih noš v miniaturi. Žrebanje bo na dnevu Zveze slovenskih mater in žena, v nedeljo, 1. septembra, v Slovenski hiši. ko bo rojakom stavljena na razpolago tudi prava avba za slovensko narodno nošo. Vse to delo pripravljajo udeleženke tečaja za ročna dela, ki je v Slovenski hiši vsako zadnjo sredo ob 18. Vse žene in dekleta, ki se zanimajo za ročna dela, so k tečaju lepo vabljene!
Od starih mapevov
Oni dan, že pod večer, me' je pot zanesla h gospej Anki v vas. „Vajo imamo nocoj“ zažvrgoli Maruška, ko me gostoljubno spremlja od vrat. Na moj vprašujoči pogled, češ, kaj pa ti?, mi spotoma pojasnjuje: „Alti še nismo na vrsti, zdaj vadijo soprani“. A tako!
Ko dospeva do vrtne hišice, že vljudno steguje roko proti kljuki, a jo naglo ustavim. Venkaj segajo še rahlo tipajoči glasi za pravšnim napevom neke prastare viže, take izza davnih davnih naših rodov. Kakšen odmev neki, pomislim, hggfcl v tej paši mladeži ob soočenju s. besedili in melodiiami, kakršne so klile iz povsem drugačnih dogajanj, vtisov in notranjih odzivov, kot jih verjetno s težavo in nemara le v redkih primerih podoživlja mladostnik iz generacije beat zvokov? So mar za te mlade pevke, otroke zdanjega časa, te melodije le slučajen skupek posameznih zvokov, ubranih v neko pevno zaporedje, ali pa jih morda res dojemajo kot zvočno izpričano povest in izročilo svojih babic in dedov? Mar v interpretaciji te povesti slepo in le razumsko reproducirajo tone bolj ali manj verno po dirigen-tkinih napotkih, ali pa se jim nemara prožiio iz vibracij čustveno, podoživete zgodbe? Kako neki je s to stvarjo?
A namesto odgovora, namah /utihne notri pesem sredi stavka in gospa Anka (Savelli Gaserjeva) odloči: „Ne tako, dekleta! Začnimo znova...“ Z Maruško pa, kot da nama je naenkrat postaio nerodno spričo prisluškovanja pred zaprtimi vrati, predlagava kbarti: „Vstopiva?“
Ponižno sedem v kot in poslušam. Zborček je zdaj že popolen, soprani s prvimi in drugimi alti. Sami brhki slovenski dekliči! Življenje kar prekipeva iz njih mladosti. In značilni slovanski glasovi, mehki, močno čustveno obarvani, nevsiljivi. Potlej pa. kot da M kipar modeliral v glino podobo s vitje vizije, postaja pesem vse bolj in boli plastično izrazita, pristnejša po vztrajnih diri,-gentkinih retušah. In tako pesem za pesmijo. Ta vesela, ona žalostna, snet draga, segava, pa nagajiva in tako naprej. Seveda se ponekod še nekai leviio a do koncerta le še tri tedne časa. dotlej bodo lahko izpilile in zgladile še te hrapavine.
Vmes pregledujem koncertni program in ugotovim eno značilnih, močno zaslužnih prvin tega zb,ora: skoro same nove pesmi, čeprav vse naše stare in prastare narodne, nekatere zbrskane_ v bogve kakih starinsko zaprašenih skrinj, druge znane, a v novih priredbah, za eno pa vidim, da jo je za svoj zbor harmonizirala gospa Anka sama. Glei jo no. dečvo!, si zadovoljno zabrundam sotto voce.
Pravzaprav je občudovanja vredna ta naša mladina, čeprav včasih sekamo po njej. Tale zborček (Slovenske Mladenke) naprimer, nastopa po slovenskih Domovih, v argentinskih dvoranah, na televiziji, poje pri mašah, pri porokah kakih vrstnic in vrstnikov, napočez kakih desetkrat letno. Pa vendar utegne naštudirati za vsak slovenski koncert skoro izključno nov program, dasiravno izmenja letno kako četrtino pevk, kar je pri mladinskih zborih neizbežno. Tako 'bomo na letošnjem koncertu (6. julija v Slovenski hiši) slišali vsaj 14 narodnih pesmi ali priredb prvič javno v Argentini in 6 od le-teh prvič v zdomstvu sploh. Od teh deklet nima nobena strokovne ali kake posebne pevske izobrazbe, kar vključuje intenzivnejše vam so pa vse zaposlene bodisi s študijem ah' poklicno ali na obe plati in — kot dekleta — še pri mami v gospodinisko pomoč. Le kaj lih žene v to dodatno pevsko dejavnost, ko jim mineva včasih po ves večer v dozdevno dolgočasnem
do mladih odmevov
ponavljanju parih taktov, dokler se vsi glasovi ne ujamejo v skladno sozvočje? Kaj jim je gibalo? Mar umišljena dolžnost, zabava, stremljivost, ali pa preprosto — ljubezen do slovenske pesmi? Bogve!
Medtem so dekleta izčrpala prvi del koncertnega programa: napevi naših rodov, nabrani po vsej zemlji slovenski. Preskočijo zaenkrat drugega in se lotijo tretjega dela: iz zibke’ slovenske, paberki iz koroške dežele, ki ni samo naša zibka, ampak tudi bogato založena skrinja s. izrednimi pevskimi vrednotami.. Skušam jim nakazati, vsaj približno, značilnosti pri izgovorjavi v koroškem narečju. Opiram se predvsem na ziljskega, a jim puščam kako pri vajah že priučeno rožansko obliko, saj sta si ti narečji med seboj razumljivi in soro-dnejši kot naprimer s podjunskim, s katerim imata na prvi žlak celo nekaj' težav v razumevanju. Naglo povzemalo, še precej dobro, čeprav ni lahko, a jim je všeč in jih prepriča. Seveda, kako ne bi, pevke, saj imajo vrojen posluh!
Tesnejše približanje koroški dikciji bo učinkovitejše tudi v posnetku na ploščo, kjer bo graviran, mislim, koncertni program v celoti. Da si omogoči izdajo plošče, b,o topot zbor Slovenske Mladenke prvič priredil svoj lastni koncert (po petih letih obstoja!). Doslej je vselej pel — sam ali skupaj z drugimi zbori in pevskimi skupinami — le v dobro te ali one ustanove...
Drugi, osrednji koncertni del: ženitvam,'e v Korotanu pa je med nami res izredna pevska posebnost. Obredne svatovske pesmi, v stoletja, nemara tisočletje starem slovenskem poročnem obredu, ki se je kot tak ohranjal in na Koroškem tudi še vršil v času med obema vojnama. Zdaj postaja doma le še materialistična atrakcija za tujce z devizami. Z zanimanjem sledim zboru: tolmačenje se mi zdi zaenkrat še nekoliko medlo. Seveda, si rečem, saj ne vedo, za kaj pravzaprav gre. Razložim, ka.i je s tem obredjem in kako z obrednimi napevi (kar bi kazalo vsaj v temeljnih potezah povedati tudi na koncertu samem). Potrpežljivo mejioslušajo, čeprav drsi večer že dobršen čas_ v noč in vedo za nestrpnost v izbi čakajočih spremljevalcev. Gospa Anka znova udari na klavir intonančni akord, doda primerna navodila — in v sobici zadoni pristno ziljsko ženitvanjsko razpoloženje. Ustvarjeno vzdušje pa daje odgovor na moja prejšnja vprašanja: Da, kljub sodobni miselnosti — še zabrani odziv v naših mladih ob srečanju z duhovnimi vrednotami, tudi s takimi iz staroveških zasnov in spočetij. In pa: gibalo, ki daje našim pevcem vztrajati, je preprosto — ljubezen do slovenske pesmi! To velia gotovo za vse naše zbore in_ (morda s kako redko izjemo, ki le potrjuje pravilo) tudi za pevce v njih.
V nasprotje tej vzpodbudni ugotovitvi se domislim druge, precej klavrne: V domovinskih publikacijah se razni avtorji (glasbeniki, narodopisci) večkrat zaskrbljivo dotaknejo teme o upadajočem zanimanju (doma) za zborovsko petje in narodno pesem kot narodno prvinski vrednoti. Vzrok temu neskladju z urojeno pevnostjo slovenskega naroda je množičen prehod kmečkega življa v industrijsko delavstvo, predvsem pa poplitvenje, ki_ ga v človeka vnaša komunistični racionalizem kot načelni nasprotnik vsakega mita iz preteklosti ter, v taki pogojenosti, prvenstvena pevska zavzetost _ za sočasne popevke minljive vrednosti...
Res, mnogostransko je naše slovensko poslanstvo v tujini! In na vaš koncert, drage Slovenske Mladenke, pridemo, seveda pridemo!
dkp.
«ccazMMinuett m
											SOCŒ'1®	B’CffiiSBEC'	
1	2	3, 1	4			5	il	6	J-1		8	'9	JOJ
ti			.	i	m ¡ÜÍV'ár*,*	12	13		¡¡§	14			|
15			¡Ü	16					17	m	18		ul
19		§¡¡	20							21	gflK	|22 !		1
	fifS mm	23									24	«P	
25	26					jSStaU .-.4		■	27			28 'j	
29						30		31				■	
	32					33	34			35			mm,m .Ai v.«/';' ,
36				37					38		39		4° ¡
41		m : V vj-hV-î*	42							43	... -.&V'-.Jfii-	44	
45							¡S	46					
ŠESTA NAGRADNA KRIŽANKA
Vodoravno: 1) Velika potna torba. 6) Srednjeveška ladja na vesla. 11) Ptica roparica. 12) Medmet, ki izraža bolečino zaradi vročine. 14) Poldragi kamen. 15) Svojilni zaimek. 16) Brlela. 18) Del obraza. 19) Kratica za centiliter. 20) Spravijo v red. 22) Osebni zaimek. 2S) Slovensko mesto. 25- Zadnji trojanski kralj. 27) ¡Na tem mestu. 29) Konkurent. 31) Tepejo z bičem. 32) Golrje (po latinsko). 33) Hoditi. 35) In (po angleško). 36) Glodalec. 37) Zlomljena. 39) Ime močnega eksploziva (začetnice). 41) Pred Kristusom (latinsko, začetnici). 42) Neumno razgrajanje. 44) Onomatopojija riganja. 45) Razpredelnice. 46) Videz.
Navpično. 1) Osnutek. 2) Plužil. 3) Znaš. 4) Kratica za člen. 5) Morska ptica. 6) Mehka bela kovina. 7) Italijanski člen. 8) Tujka za zvok v zloženkah. 9) Miočno. 19) Bolezensko zmanjšanje napona mišičja (4. sklon). 13) Del jezdne oprave. 16) Množice. 17) Spati, ležati (otroško). 20) Ulovi. 21) Cbujek. 23) Gladiš z likalnikom. 24) Tropska rastlina z bodičastimi listi- 26) Ubožica. 28) Ajdov kruh. 30) Glasbilo na strune. 31) Bistvena. 34) Lomi. 36) Izraz pri šahu. 37) Začimba. 38) Medmet, ki izraža bolečino1. 40) Vlomilec. 42) Nikalnica. 43) Junaška pesnitev.
¿njBCSBQEza
5
O V E
BRAZIL
Sao Paulo
maja se je vršila v Sao Paulo na 'sadežu slovenske župnije proslava sv. Cirila in Metoda v navzočnosti nad-■škci;; in kardinala Pavla Arnsa. Pri proslavi so sodelovali katoliški dušni pastir d slovanskih skupin, katoliških in prav osla vrnji: slovenski, hrvatski. poljski, ruski in ukrajinski. Proslava je trajala od 16—20, maša sama 75 minut.
Maša je bila v obredu sv. Janeza Krizostoma v . staroslovenskem jeziku. Mašo so peli trije ukrajinski brazilci in en jezuit, sodelovala sta ukrajinski in ruski zbor. Slovenci so zapeli pred kardinalovo pridiga kitico pesmi: „Opevajmo junaka dea“. pri obhajilu pa: „Tebe ljubi moja duša“ Tudi Hrvati in Poljaki so peli po eno pesem- Kardinal. ki je spremljal obred v prevodu, je ponovno dejal, da ga je slovanska liturgija ganila. Saj pa je tudi bilo kot v operi.
V	dvorani je slovenski^ župnik pozdravil kardinala in navzoče. Ob njem je bilo 30 otrok v narodnih nošah. Šest deklic je držalo v rokah velika lectova srca z imeni: Čehi (s,d tudi bili zastopani), Hrvati. Slovenci, Poljaki, Rusi in Ukrajinci. Po pozdravu ^so _ otroci izročili kardinalu srca in rože in se z njim pozdravljali.
Za tem je župnik Alojzij Ilc govoril o razmerah, v katerih sta delovala sv. brata.
Nato so se predstavile posamezne skupine z najbolj znano narodno podobo Matere božje in s pesmijo njej v čast. Slovenci so pokazali brezjansko podobo in zapeli tri kitice pesmi: Marija, skoz življenje. Vsaka skupina je nato šla pozdravit kardinala.
V	drugem delu so' nastopale poljske, ruske in ukrajinske ¡skupine v narodnih nošah s plesi ob nenehnem ploskanju-Skupine otrok, fantov in deklet so se vrstile na odru poldrugo uro. Vmes so nalstopali pevski zbori, eden boljši od drugega. Med tem delom prireditve so bili udeleženci postreženi s pecivom, zlasti s slovensko potico, in s pijačo, ld je je bilo na pretek. Podjetji Coca-Cola in Antartica sta darovali za prireditev vsaka po 25 zabojev pijače, t. j. 700 steklenic.
Vreme je bilo dobro, udeležba velika, razpoloženje izvrstno. Kardinal, ki bi' bil po programu odšel že ob 19, ker je imel v drugi cerkvi ob 20 mašo za časnikarje, je obsedel do pol osmih in se nato lepo zahvalil za prireditev. Med drugim je dejal: ..Dali ste mi šest src. Za vse imam pr.ostor. Vaša srca ostanejo z menoj, moje oistane z vami.“ Po» zdravil je katoličane in pravoslavne. Po njegovem odhodu ®e je prireditev nadaljevala še nad pol ure.
Opomba: Še je čas, da boš tudi ti z majhno današnjo vlogo leta 2000 milijonar!
ČETRTA NAGRADNA KRIŽANKA
Vposlanih je bilo 54 rešitev.
Prejšnjo nedeljo je ob priliki Alojzijeve proslave na Ramón Falconu ob navzočnosti komisije bila izžrebana Alenka Lovšin.
Na dan zaključka Razstave slovenske podjetnosti v oktobru bo nagrajenka prejela SLOGINO knjižico z vlogo $ 100.—, vpisano z datumom 1. junija 1974.
V SLOGI JE MOČ!
REŠITEV ČETRE NAGRADNE KRIŽANKE
Vodoravno: 1) Fantom. 6) Brumen. 11) Igor. 12) Obe. 14) Koze. 15) Gaj. 16) Prale. 18) Lot. 19) Ar. 20) Pesniki. 22) Po. 23) Besedniki. 25) Ovele. 27) P.oispi. 29) Želimo. 31) Kantor. 32) Sin. 33) Bor. 35) Ars. 36) Meč. 37) Sikaš. 39) Ata. 41) Ol. 42) Milodar. 44) NK. 45) Žaluje. 46) Eholot.
Navpično: 1) Figamož. 2) Agar. 3) Noj. 4) TR. 5) Morse. 6) Balin. 7) Uk. 8) M,ol. 9) Ezop, 10) Netopir. 13) Banda. 16) Pesem. 17) Ekipa. 20) Pelin. 21) Ikona. 23) Belič. 24) Istra. 26) Vesela. 28) Postno. 30) Obile. 31) Krade. 34) Oko. 36) Mož. 37) Sij. 38) Šah. 40) Akt-42) Mu. 43) Ro.
P O SVETU
Prireditev je dosegla lep uspeh. Doslej skoraj nepoznani imiepi sv. bratov :,t», bili sedaj spzinanh Nadškofijlski tednik „O Sao Paulo“ je dvakrat priobčil program in nato pisal o prireditvi. Mnogi domači so spoznali, kateri narodi iso slovanski. Veliko smo pridobili Slovenci, ker se je naše ime navajalo ob imenih velikih nar.odcv. Slovani smo so predstavili kot narodi z bogato folkloro in lepim petjem.
Poročilo v tedniku „O Sao Paulo“ je zlasti poudarilo ekumenski značaj prireditve: ..Prvič se je zbralo v Sao Paulo za več kot 350 članov raznih slovanskih narodov, pravoslavnih in katoliški;, obeh obredov, latinskega in bizan-
Bilo je prijetno ugotoviti, da ®o vsi
sodelovali v polnem soglasju v vseh delih programa. Vzroki te zgledne edinosti so krščanska vera. pobožnost do Matere božje. Iturgila v staroslovanskem jeziku in hvaležnost do sv. Cirila in Metoda.“
Isti tednik je v treh junijskih številkah priobčeval članek, ki ga je napisal L. Ceglar: „Sv. Ciril in Metod, apostola Slovanov.“ Bili sp priobčeni pod izredno velikim naslovom in so dali skupaj za en,o: veliko tiskano stran nadškofijskega tednika.
Od vsstpovsod
CIGARETA, NAJHUJŠA SOVRAŽNICA ZDRAVJA. Rak je bolezen naših dni. Po vsem svetu medicinski strokovnjaki iščejo, kaj je vzrok tej hudi bolezni. Ugotovili so,da nekatere vrste’ raka močno pojemajo, sunkovito pa se dviga število rakastih obolenj na dihalih in pljučih. Resni raziskovalci sodijo, da je temu vzrok kajenje. „Znanstveno zanesljive statistike potrjujejo, da za rakom na pljučih zbolijo kadilci štiri-desetkrat prej kot nekadilci,“ pravi e-den priznanih kancerologov — strokovnjak za raziskave rakastih obolenj. „Kljub temu,“ nadaljuje ta kancerolog, „pa potrošnja tobaka stalno narašča in mladi ljudje začno kaditi že zelo zgodaj. Kaj je vzrok temu? Gospodarska moč tobačne industrije. Pa tudi vlade so krive temu, ker je tobak povečin-državni monopol. Kriv je tudi tisk, k: o tem molči. Molči pa zato, ker do biva bogato plačane oglase za cigarete in pa tudi zato, ker večina časnikarjev kadi in zato o škodljivosti tobaka noč<-pisati.
PRAVIJO, DA JE VREDNO POSKUSITI — Cigarete krivijo najrazličnejših bolezni, zato bi se marsikdo rad odvadil kajenja. A za to je treba preč?! močne volje, česar pa običajno kadilcu primanjkuje. Nekateri se noskušajo odvaditi kaienju s sladkarijami. To t>p ima spet slabe posledice zaradi zvišanja
Po športnem svetu
Svetovno nogometno prvenstvo. V
nedeljo menda ni bilo človeka v Argentini, ki se ne bi vsaj posredno zanimal za nogomet. Z vseh strani si slišal radijske prenose iz Nemčije ino televizija je tudi direktno prenašala tekmo Argentina : Haiti. Toda na tej tekmi ni bilo težav za argentinsko ekip,o. Samo zmaga nad Haitijem bj agentinski ekipi prav nič ne pomaga! a. Glavno je bil rezultat tekme med Poljsko in Italijo. Italija bi se uvrstila v pol finalno tekmovanje že samo z neodločenim rezultatom. Pa ji ni uspelo. Poljaki so vzeli tekmo .,za-res‘‘ in so zmagali z 2:1 ter tako uvrstili Argentino. Argentina je zmagah; nad Haitijem s 4:1. ravno dovolj za uvrstitev: ker je imela boljšo razliko v golih. Italija in Argentina sta namreč zbrali po 3 točke. V Italiji je torej nastalo „narodno žalpVanie“, v Argentini pa „narodno veselje“. Skoraj bi mogli reči, da so v Argentini že odpustili vsem igr-dcem za ..vse, kar so gledalcem hudega storili“ in sedal že mnogi sanjajo ,01 Argentini kot o finalistu tega tel:; lovanja. Vse pa je mogoče, žoga je p tč okrogla.
Tudi Jugos avija se je uvrstila v polfinalno tekmovanje. Z neodločenima igrama proti Dražilu (0:0) in škotski (1:1) tor z v:->,	r	’ karejem
(9:0) se je uvrstila v svoji skupini na rrvo mesto, drugo je zasedel Brazik škotska na ie morala domov na škotsko z enajstimi točkami kot prejšnja dva tekmeca (4) zaradi Slabše razlike v golih. Ostali polfinalisti so še Holandija in Švedska ter obe Nemčiji.
telesne teže. Zato neki avstrijski zdravnik svojim pacientom priporoča, nai grizejo zobotrebce ali podobne lesene paličice. In pravijo, da je vredno poskusiti — grizenje lesa ne viša telesne’ teže kakor bomboni.
SPET ČRNE KOZE — V Indiji ie izbruhnila huda epidemija črnih koz. Dosedaj ie zahtevala že nad 30.000 smrtnih žrtev. Po sporočilu Mednarodne zdravstvene organizacije, je to najhui-ša epidemija, črnih koz, ki je zajela Indijo v tem stoletju. Dosedaj je bolezen napadla 103.830 oseb, kar je za 20 odstotkov več kot v vsem lanskem letu.
SPOMENIK NEKDANJIM DNEM. Kovač iz okolice Ziiricha je v spomin na čase, ki minevajo izdelal nenavadno skulpturo. Stare podkve ie sestavil v veliko podkev, v lok pa je pod ročno izdelane verige obesil nakovalo.
PROCES V VATIKANU — Po dolgih letih bodo vatikanski zapori spet dobili stanovalce. Pet uslužbencev ir) dva nekdanja orožnika so pred sodiščem .ofotožiii tatvin v zasebnih papeževih prostorih, v prostorih njegovega tajnika ter v uredništvu v Osservatore Romano. Zlikovce so zasledovali že več let preden so jim prišli na sled. Ukradeno zlatnino so namreč prodajali prav v bližini Vatikana in slučajno je nek vatikanski polica! prepoznal nekaj ukradenih predmetov. Lastnik starinarne novedal. kdo je nrinesel stvari v prode. io in druščina se ie znašla v vatikanskih zaporih
esuwew ubre
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mize rit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Áirei T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Prispevajte v tiskeviai sklad! PrldeMte mshi mve naroëitfke!
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
ES EIZA
€. SPEGAŽŽINI SAW JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS BE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem, novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo
OBVESTILA
SOBOTA, 29. junija 1974:
V	Slomškovem domu ob 18 bodo šolski otroci počastili sv,oje očete in stare očete za njihov praznik.
Na POstavi čajanka SDO-SFZ Morón ob 20.30.
NEDELJA, 30. junija 1974:
V	Slomškovem domu družinska nedelja. Ob 9 sv. maša, nato predavanje g. Rudolfa iSmertsnja, razgovor in skupno kosilo.
V	Carapachayu ob 16 družinsko srečanje s proslavo očetovskega dne.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 17 spominska pr,oslava naših junakov. Govoril bo dr. Stanko Kociper.
Na pristavi po sv maši spominska proslava v pripravi SDO-SFZ M,orón za mladino in odrasle.
V	Našem domu v San Justu ob 9.30 spominska proslava padlih junakov. Pripravila bo mladina. Govoril bo Janez Zorec.
V	Slovenski hiši ob 10 V. redni občni zbor Zavetišča dr. Gregorija Rožmana.
SOBOTA, 6. julija 1974:
V	Slovenski hiš. ob 20 koncert zbora Slovenske madenke.
V	Slovenski hiši ob 15-30 predavanje za dijake in ob 17 za starše učencev Srednješolskega tečaja ravnatelja M. Bajuka.
NEDELJA, 14. jul-ja 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu
družinsko kosilo, popoldne tekma v balinanju med moštvi Carapachay in San Martin.
Na Pristavi pripravlja SDO in SFZ veselo mestece in kres.
V	Slovenski vasi oh 15.30 sestanek' Zveze slovenskih mater in žena s predavanjem arh. Jureta Vombergarja.
SREDA, 17 Julija 1974:
Liga žena mati ima ispet svoj redni sestanek, vabljeni vsi!
Zu dobro volji®
„Lep osel sem bil, da sem se poročil s teboj."
Ona: „Nikar se ne hvali! Lep nisi bil nikoli.“
„Miha, povej mi, kdaj si spoznal svojo ženo.“
„Kmalu po poroki.“
Tone: „To je pa že preveč. Pomisli, Jaka, žena mi je danes rekla: tepec stari.“
Jaka: „Tega pa bi ti že ne smela reči. Star pa res še nisi.“
OD DOMA
Zaradi višjih, ki so se nakopičili pred menoj, ne vidim svojega cilja.
Lahko je stiskati pas iz krokodiljega usnja.
Dolg jezik — kratka kariera.
Argentino Correo Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N” 2.233.341	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 105.— (10.500) — pri pošiljanju po pošti $ 110.— (11.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa. ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425. Buenes Aires. T. E. 33-7213
MARIJA SNEŽIVA OSTERC
ZOBOZDRAVNICA
Thames 2272	7. nadstr. „E“
Prositi za uro na telefonu: 761-1730 od 10. do 15. ure
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
attiiBasMiiifaaEanar-iBBiBflRaaliBBaaKBaHaMBavHBBSSBavE
I DR. JUAN JESIfS RLASNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
I C. Juse E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure m |	telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188
m
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
i
Kdor dela, tudi greši, Zato nekateri sploh ne nehajo govoriti.
Laže spraviš opico z drevesa kot direktorja s stolčka.
Piši, kakor govoriš, in govori čim manj.
Mi se držimo načela, da je treba uvažati samo tisto, kar doma ni mogoče pridelati. No, prvi kontingent čebult je že tukaj.
Vse, kar se plazi, še ni človek.
Premoga do februarja ne bo, elektrika bo izklopljena, kurilnega olja lahko tudi zmanjka — pa bomo povabili našega poslanca, ki vedno najde za občana toplo besedo.
! !
: Ï
BBMAČE KOMNE NA PRISTAVI
V nedeljo!, 30. 6, 1974, kosilo.
Prosimo za prijave.
Koline za dom že v soboto, 29. 6. 1974, zvečer.
Vso spoštovano starino in mladino prisrčno vabijo
SLOVENSKE MLADENKE
na
PEVSKI KONCERT
Zapele bodo:
Napevi naših rodov
so stari napevi — zdaj v mladih odmevi
Ženitpanje v Korotanu
koroška svadbena šega — ki to pot v prve k nam sega
Is zibke slovenske
izbrane pevske prvine •— iz naše pradomovine 6. julija 1974 ob osmih zvečer, Ramón L. Falcón 4158