November 1963 10. LETO ŠT. 11 ACA STANOVNIK boodan pora r.ni k I. H DRAGU KftATJ ALOJZ K IVU AIL EDVARD KOCBEK IVAN CANKAR LOC MBNA5E NEŽA MMIHEll ftHI ZERDJN M. ŽVOKELJ TANJA MAVRIC ANTON INGOLIČ KrcdrsrilnLI: Tila na oblaku, v L™.crlimf. deželah, Predsednik Tito v Beli hJ£l Prlarfna srcSanja 7. jugoslovanskimi izseljenci Parlamentarci z vseRa sveta v Betisriidti Pred dvfljictlml leti Obisk v novem Kotevju Zgodba o polenti Visoka noč Po duinaiL delali Alej it Razoma (odlomek) Kulturni taplsk! Ova ¡™«l mnogih Vesel spomin nu brigado Zelene luCL od Ljubljane do Gevgelljc Bogata Jesenska ipottna letev Moji prijatelji so veI ljudje Otroci berite Draga uredni-cal rrispevkL naiih izsoLjencev za tjkupjr Vpra Janji ih odgovori SLIKA NA NASLOVNI STRANI: MARJAN CIRLIC Zhorovunjc v Kočevju ob an-ietmci Kočevskega zbora. Tudi te nove siolpuicc oh Kinži «o dokaz mlade rasli Kočevja, mesta, v katerem so jo pred dvajsetimi leti zbral uti zasedanju prvi slovenski svobodno izbrani l j miški pari a men t. Leto«, ob dvajsetletnici tefru zgodovinskega dogodka, je novi rod, ki danes živi iti dela v Kočevju, ji a jubilejnem slavju v prvih oktobrskih dndi sprejel goste iz vse domovine, Desei-tisoči so se zbrali na velikem zborovanju na trgu sredi Kočevja, Na častnem mestu, ob mogočnem spomeniku paril im, so se zbrali nekdanji odposlanci Kočevskega zboru, Zal. ne vsi. Sto (le vet im jsl. jih je padlo ali umrlo-- Spomin nanje se je pretočil v srca mladih, ki v šolah, tovarnali in delavnicah žive in delajo za jutrišnji dan. ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V LJUBLJANI Rodno grutio Izris ja Slo venska Izseljenska mo t len v Ljubljani, Izhaja dvanajstkrat na leto, T^lna naročnina za prekomorske države Je i dolarje. Poštnina ula-fuciu v gotovini, Ureja uredniški odbor. Glavna urednica ZIMA V K 3 C A J Uredništvo lp upravi: SUO- vensko Izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva vn, Rokopisov in slik, ki Jih nismo naročili, ne vračamo-Čekovni rse-un prt Komu milni bo n k L flO*-lljBO*-51 JÎRACI ROJAKI! Oh v il L‘iii (jLiiftkn h tureca kraja se usta- vite v Ljubljani, kjer vas fafkn mi novozgrajeni Ihotul LEV. Hotel l.L\ ji‘ A Luteolinje ¡ii kmi: tič) enoposteljnih soi) s kopalnico oziroma prho ter privatum WC: 1i<) dvoposteljni K sob -knjuil n ¡rip oziroma prho [or prrvH.tnim WC apartmaji (inlgvizar, rudi d, teleprinter, hladil n ikl, c.'ni ni I n ü gretji1: prisl [iv n e snlti kl uliske sobe1; liiLiiketee — n'i'i'inn1 ■ konferenčne (dvorane: MiiiiliTini kuhinja /. dQirunmi tu ¡HOJEOmuki mri I ¡tem ni 1 restavracija — Htíl-ui resta v tel-eijfi; tluminj' kimirnu — Iitiliu kmliriiil —hiiütik luir; m zimina tnriL'jui — tu rustí zu «(mile n j t: ; mciijuLmi-ti — iiiítiruuLi-ijukbi služba — ííIllIilícu — Frizerski snluib — pEirki nnh .prüstOT — podzemno ¿tutu/c; Ills Lili avtomobilski servia ■ inunjKH jH>pnu.viLu - Imksi za pse hladilnica ZÉL rl¡ V jut'ÍIlO, PnCa'klljoirni) VUS ¡n prisrčno van bi.it.....¡prejeli Bl Orft' li 1. LiíV LJUBLJANA, V^OáNjAKíijVA i Tfli'fim IH« le Ivi rum I KVHOTEL LEV Lepo uiJuuitffiTt; darilo . sorodu ritorfi prijateljem in znancem ¿no UCBE NIK SLO VENSKE GA JEZIKA V (mglecčini, francoščini nemščini in španščini s slovarčkom besed ki g a je zaioiiU Slovenska izseljenska malica Cenu izvodu je 1,10 dolarja ali $20 dinarjev Naročile gii piri ZALOŽBI MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Titova J Predsednik Tito na obisku v ameriških deželah Predsednik Socialistični; federativne republike Jugoslavije Josip Broz-Tito je s soprogo Jovan ko Broz, zunanjim ministrom Koto Popovičem in skupino svojih naj ožji h sodelavcev v septembru in oktobru obiska! Štiri deželo Tatinske Amerike; Brazilijo, Čile, Bolivijo in Mehiko, nato pa ga je 17, oktobra sprejel v Beli hiši v Wflshíngtoml predsednik Združenih držav Amerike, Na uradnem potovanju po katinski Ameriki se je najprej ustavil v novi prestolnici Brazilije — Brasi lik kjer ga j c sprejel predsednik Jono Cmilart. Tito jo prvi predsednik socialistične države, ki je stopil n n južnoameriška tla, rato je razumljivo, da so določeni desničarski krogi na vsem kontinentu, zlasti pa še v državah, ki jih je obiskoval, močno nasprotovali temu obisku in napadali državnike, ki so ga povabili. A Braziliji so vodili proti njegovemu obisku kampanjo zlasti tudi visoki katoliški krogi, medtem ko so mu vsi jugoslovanski katoliški škofi zaželeli srečno pot in poudarili njegovo miroljubno poslanstvo, Kljub tej kampanji pa so 'lita povsod zelo prisrčno sprejeli. Ko je govoril v brazilskem Kongresu, kjer so bili zbrani poslanci in Sena- [orji, s n njegov govor spremljali z na j večjo pozo most j o ¡n ga pozdravljali s ploskanjem, ob koncu njegovega govora pa je bilo slišati pripombe: »lito je uspel, t Poročajo, da so bili lo redki člani kongresa, ki sc niso pridružili splošnemu odobravanju, lito je uspel ne samo s svojo osebnostjo legendarnega voditelja v zadnji protifašistični vojni, temveč tudi zaradi politike miroljubnega sodelovanja med vsemi deželami in pobornika za enakopravno gospodarsko sodelovanje, proti izkoriščanju industrijsko manj razvitih dežel s struni velikih industrijskih sil. Med njegovim petdnevnim obiskom v Braziliji so biti poleg politične deklaracijo o pomembnih mednarodnih vprašanjih in skladni akciji obeh držav v korist miru, podpisani tudi važni gospodarski sporazumi, med katerimi je za Brazilijo gotovo najpomembnejši sporazum o izkoriščanju luke Bakar kot tranzitnega pristanišča za izvoz brazilsko železne rude v Srednjo Evropo. V Čilu, drugi etapi poti po Ameriki, So Titu in goste iz Jugoslavije na vsakem koraku sprejetim li z naj večjo prisrčnostjo. IVa letališču v Sit n ti ag n de Chile ga je sprejela mladina v ju-gaslovftnsLjh narodnih nošah- Med petdnevnim I-—-— ■*wn Tpf ^n rJf' . ■ u ' j» ' Predsednika Tita so p red fíelo hišo v lhrsJjj'íií!íffni( «prejeli z hscííu iastmi, jVa sliki.' predsednik Tito s soprogo Jooanko rn predsednik Kennedy t sestro Kuniče Shiuerr ki je žustapalu njegov o odsotni? S {¡progo ./uríjueíj'níd ir ian * VISIU no PREViDEk^ DA RfcPUBUU SOCUl 3 HDffiMiVA DA iUJCOSr .'*!* MAKKHAL JOSIP1 O fr Al BROS Ti 10 OU JI Predsednik Tito nazdmolja mm-cijti moiiMfUiitnt Roccu Jffl sprejem» za šefe diplomatskih misij o Cochabambi Ob obisku predsedniku Titu v Braziliji jwi izdiili posebna Znamke s pretlsednikorrn sliko bivanjem v tej drža Ti so mu povsod izkazovali simpatije, tako preprosti delavci kot univerzitetni profesorji, medtem ko je tisk pisal o njem kot o >bojevniku v službi mirni. Predsednik Čila Jorge Aloflsandri Rodrignez pa jo v javnih govorih med obiskom večkrat poudaril koristno povezavo, ki j n med Jugoslavijo in Čilom tvorijo jugoslovanski izseljenci, V političnih razgovorih sta predsednika lito in Alessandrl poleg splošnih mednarodnih problemov, ki zadevajo ohranitev mirit, že zlasti podrobno razpravljala o problemih mednarodne trgovine in bližnjo konference OZN 0 trgovini in razvoju, kajti Čile je ona tis lih držav, ki SO bile najbolj prizadete zaradi znižanja ten surovin na svetovnem trgu, Med razgovori gospodarskih strokovnjakov obeh držav so bili položeni tudi temelji zu večjo in koristnejše medsebojno gospodarsko sodelovanje, sklenjen je bil sporazum o prodaji naših ribiških ladij Čilu in dogovori O trgovinski menjavi, ki se bo povečala. Zelo prisrčno je bilo tudi Titovo srečanje s predsednikom Rulivije — Pazom Estenesorom. Tito se je v Boliviji ustavil sumu v Cochabambi, kjer so se prebivalci, ko se je sprehajal po me- stu, kur drenjali, okrog njega, tla hi mu lahko stisnili roko. Prišli pa so tudi iz oddaljenejših krajev. Celo po dva tisoč kilometrov daleč, da hi videli in pozdravili našega predsedniku. Tito je v svoji rezidenci v Cochabambi sprejel predstavnike sindikatov, mladine in drugih organizacij iz vse liolivije, Med sprejemom, ki gu je priredil za diplomatski zbor, se je dnlj časa pogovarjal tudi s papeškim nuncijem insgr. Carini umi] Roccom, ki jc dejal, da jo zelo zadovoljen, da sc je hi h ko srečal s predsednikom Ti ioni. ■Govorila sta o pokojnem papežu Janezu XXI lihi tudi o odnosih Jugoslavije do Vatikana. Tito je povedal nunciju, da se je naš vclepushinik v Rimu Vej voda udeležil kronanja sedanjega papeža Piivlu VI, Politični in gospodarski razgovori so bili tudi tn zelo plodni in koristili. Jugoslavija je lioiiviji odobrila tudi kredit, ki bo omogočil večjo trgovinsko menjavo mod obema državama. Na poli v Mehiko SC jc Tito na izrecno željo novega predsednika Peruja Fermmda Bel amide Terrvja za dobro nro ustavil tudi v Limi, Srečanje jr bilo posebno zanimivo in pomembno, ker med obema državama ni diplomatskih stikom Predsednik Tito v Beli hiši Preden je predsednik Tito odpotoval na obisk v štiri dežele kaninske Amerike, so mn izročili povahilo p redsednika ZUA, Kennedy j a, ki .. jo sporočil, dn bo vesel, to ga bo lahko 1'. tik tobra neuradno sprejel v Washin^ tonil. Zanimanje, ki je po svetu vladalo za srečanje med j n gos! o vauskim in ume riškim predsednikom, jo gotovo preseglo vsa pričakovanja. Pred Belo hišo je bilo v četrtek I?. oktobra opoldne zbranih rekordno število novinarje v, fotoreporterjev In televizijskih guemalccv, da bi svetovno javnost čim bul j e informirali o tein srečanju, Z balkona Bolo hiše so zadonele predsednikove fanfare v pozdrav šefu jugoslovanske države. Pozdravili so ga z enaindvajsetimi topovskimi salvami in mu izkazali vse časti, ki jih izkazujejo šefom držav ob njihovih obiskih pri ameriškem predsedniku. Ko je predsednik 'lito s svojim spremstvom stopil iz helikopterja in sc pripeljal pred Belo hišo, mu je prišel nasproti predsednik Kennedy, ki mu je izrekel dobrodošlico in dejal, da je zelo zadovoljen, tla ga I ali k o pozdravi v ZDA. »Zelo nam je drago, da ste tu v Beli in je zain dokaz zanimanja, ki ga je njegov ob jak vzbudil im vsem kontinentu. Vrhunec Titovega potovanja JK> Latinski Ameriki pa je bili obisk v Mehiki, kjer je na poti ml letališča do središča Ciudad Mexico- po ocenah mehiškega tiska našega predsednika pozdravilo nad milijon ljudi, ki so ga pozdravljali z naj večjim navdušenjem in prisrčnosl jo. Poročajo, da. Mehika ne pomni sprejema, kakršnega je tamkajšnje prebivalstvo priredile Titu, Predsednik in vsi. ki so ga spremljali, so bili globoko ganjeni nad la ko prijateljskim sprejemom. Enako prijateljstvo in navdušenje ga je spremijal.o na vsej poti po Mehiki, kjer je naš predsednik ostal dvanajst dni, S predsednikom Lopczom Mateosom. ki je bil spomladi naš gost v Jugoslaviji, pa sta takoj našla skupni jezik, ko ata govorila o mednarodnih vprašanjih, zlasti tudi o tein, dEi bi v okviru Orgdinizarije združenih naroden s posebnirni določbami prepovedali, da bi se katerakoli država vmešavala v notranje zadeve druge države. V vseh deželah Južne Amerike jc 1 ito odločno podprl tudi težnje tamkajšnjih državnikov, iln bi to področje proglasili za brc za to insko cono. hiši in n pii j n, d ei bodo rezultat vašega oh iška še trdn ejši odnosi med našimi narodi in du bodo naše obveznosti do nacionalne neodvisnosti še okrepljene«, je dejal predsednik Kennedy, Predsednik lito se jc predsedniku ZDA zsi-hvalil za prijateljski sprejem in ljubeznivost in dejal, da je jugoslovanska vlada vedno želela vzd rževaii dobre iu prijateljske odnose v Združenimi državnim Amerike. >Vesel sem, dn s(e Uidi Vi. gospod predsednik, lega mnenja,« jc dejal predsednik Tito in nadaljeval: »Nadejam se, da hode noji j razgovori prispevali k razvoju dobi'ih in stabilnih odnosov in k obojestransko koristnemu sodelovanju in da bedo izrazili tildi skupno zainteresiranost zei okrepitev miru un svetu.« Oba predsednika aia se zelo odkrito po razgovor j la o mednarodnih problemih, kakor tudi o nadaljnjem sodelovanju med ZDA in Jugoslavijo, l'o jc bilo poudarjeno tudi v skupnem sporočilu, kjer je rečeno, da so bili razgovori v prisrčnem in prijateljskem ozračju, kar Smo lahko vsaj delno videli tudi im televizijskih platnih, kajti oba predsednika sta bila videti izredno ■dobre volje. Kar sc tiče vsebino njunih razgovorov, smo iz skupnega sporočila izvedeli, da sla predsednika prišla do zaključka, da je z odločnimi napori in ob podpori vseh držav, ki želijo k le mu prispevati, mogoče zagotovili temelje svetovnega miru, Medtem k n sta se predsednika Kennedy in Tito s svojimi na j ožji mi sodelavci ra ogovarjala o mednarodnih in bilateralnih problemih, pa je Kennedyjeva sestra gospa Shriver, ki je zastopala od so me predsednikovo soprogo, razkazala soprogi predsednika Tita, Jovan ki Broz, Belo hišo iu druge zanimivosti glavnega incsiu ZDA. Med slovesnim kosilom, ki ga je priredil predsednik Kennedy na čast predsedniku Titu, j c jugoslovanski predsednik v zdravici naglasil tudi vlogo, ki jo imajo v odnosih med obema državama jugoslovanski izseljenci v ZDA. Dejal jc: »Zelo radi sinu prišli sem, ker nas s to deželo vežejo mnoge skupne vezi. [’n, na ileh. Amerike so našli svojo novo domovino (isoči Jugoslovane v. Mnogi od njih prihajajo vsako leto v Jugoslavijo in ml vidimo, ¡.hi so lojalni državljani svoje velike države.« Zaradi rahle obolelosti predsednik Tito ni obiskal Kalifornije, kakor je bilo predvideno, temveč j c po kratkem udmoru v slikovitem Wil-lininsburgu odpotoval v New York, kjer je govoril pred Generalno skupščino OZN, .Srečanje med predsednikom Titom iti Ken-nedyjem so mnogi označili kol zgodovinsko. !Jri tem so poudarili, du bodo njuni razgovori vplivali nit nadaljnji potek dogodkov in bodo prispevali ne samo k hitrejšemu zmanjševanju napetosti, temveč tudi k razširitvi sodelovanja med Vzhodom in Zahodom icr med Severom Iu Jugom. Jooanka Broz z ri-aitmi izirijenžani! na sprejemu o Sarifiagu Prisrčna srečanja 2 jugoslovanskimi izseljenci Na svoji poti miru po deželah Latinske Amerike je predsednik l ilo a soprogo in spremstvom doživel tudi številna topla srečanja, z našimi izseljenci. Naj večje je bilo v Ciin, kjer živi okrog 30,000 jugoslovanskih izseljencev, V Santiagu, glavnem mestu republike Čile, se je 25. septembra zbralo nad tristo delegatov jugoslovanskih izseljencev iz največjih čilskih mest. Prišli so, da toplo pozdravijo predsedniku ruj st ne domovine in mu zažele prisrčno dobroti oslico v imenu nosili J j udi, na tleh dežele, kjer žive in delajo, V svoji rezidenci v Santiagu jo predsednik 'I ¡to s soprogo Jovanko sprejel predstavnike jugoslovanskih izseljencev iz Brucadoa, Punte Are-uuSii, Antofagaste in Iquiquea, kt so ga pozdravili id mu izročili darila. »Prihajamo s severu in jugu tc dežele in vam prinašamo tople pozdrave vseh izseljencev iz naših naselij. Naša želja je bila. da bi prišli tudi k nam kot gostje naših kolonij, toda žal zaradi vašega k rut koga obiska to ni Idi o mogoče, c so dejali predstavniki izseljencev v pogovoru s Titom, Peter Mangušič je v imenu izseljencev ir. Punte Aren n sti, kjer so Jugoslovani nekdaj kopali zlato, izročil predsedniku Titu in njegovi soprogi spominsko darilo iz zlata. Predsednik jugoslovanskega doma v Antofagasti Pctttr Muriju ovir je izročil predsedniku i iiu diplomo častnega predsednika toga doma. Dalje je predsednik Tito prejel tudi album jugoslovanske šole v teni kraju. Od izseljencev i Fqmqucu na severu Čila, pa sta debilu predsednik in njegova soprogu v dur dve odeji, izdelani iz vikanje, mehke lani j e volne. Opoldne so predstavniki jugoslovanskih izseljencev priredili predsedniku 1 ¡tu iti njegovi soprogi slavnostno kosilo v klubu * Union* v Santiagu, Kosila se je udeležilo tristo delegatov jugoslovanskih izseljencev. Predsednika Tita je pozdravil predsednik Jugoslovanskega domu v Sautiagu Josip Bakovič. Nato pu jc predsednik l’iio nagovoril navzoče in med drugim dej ni: »Dragi naši ijrijjilclji in izseljenci, zelo sem srečen, ker se mi je po mulila priložnost sestati se z vami v vasi novi domovini, v prijateljskem Čilu, ki sem gu obiskal skupaj s svojo soprogo in svojimi sodelavci nu ljubezniv poziv vašega Cenjenega predsednika g. Jergeja Aleksandrija. Vse vas prisrčno pozdravljam in vas prosim, da bi vsein vašim sodržavljanom, ekonomskim emigrantom, po rodu iz naše domovine, poslali tople bratske pozdrave naših narodov iu moje osebne, z izrazi naše hvaležnosti za moralno in materialno podporo, ki ste nam jo zmeraj izkazovali, zlasti pa v dneh, ko j c bilo naše Ljudstvo izpostavljeno hudim preizkušnjam. Posebej se veselimo, ker smo sc lahko med bivanjem v Čilu prepričali, da ste si s svojim vztrajnim delom in drugimi pozitivnimi iu Sitnostmi, ki ste jih prinesli iz svojega rodnega kruja, pridobili splošno spoštovanje in ugled kot vrli in lojalni državljani Lc lepe dežele. Na teh tleh se vam je posrečilo spričo vaših sposobnosti in dela ustanoviti svoje domove, da bi sc kot dobri državljani vključili v vse dejavnosti Čila. V čast sc vam lahko šleje, da ste s svojim delom in aktivnostjo prispevali k izgradnji iu razvoju te dežele, v kateri ate vi ali vaši starši našli svojo drugo domovino, t Prav prisrčno je bilo tudi srečanje predsednika Tita in njegove soproge s predstavniki jugoslovanskih izseljencev v Boliviji, Delegacije naših izseljencev iz vseh delov države so pozdravile predsednika Tilu in mu prinesle razna spominska darila. V imenu jugoslovanskih izseljencev. ki žive v glavnem mestu Bolivije T.a Pazu, je predsednika Titu pozdravil Jure Donite, ki jc dejal: »To, kar sc je pred nedavnim odigralo v Jugoslaviji, jc v čast vsem Jugoslovanom. Ime rI’itu je zapisano v zgodovinskih knjigah, kot ime velikega osvoboditelju svojega naroda, danes pa je njegovo ime poznano po vsem -s ve iti kot. ime človek ji, ki je dvignil svoj na roti iz gospodarske zaostalosti, c Parlamentarci 2 vsega sveta v Beogradu Zbrani parlamentarci io z Mornftui/fUm molkom fmshmtiii «ftcmtin irteo pniresn t/ Skopju BOGDAN POGAČNIK V Beogradu, prestolnici Jugoslavije, sr j« zaključila 52. konferenca InterparlainenUnie unije, mednarodne organizacije, ki združuje zastopnike parlamentov skopaj vseli dežel sveta. Sestanki te organizacije so bili pomembni tudi žc doslej, saj so na njih poslanci iz raznih dežel izmenjavali svojei mnenja ter sprejemali skupne sklepe, ki so ji 11 potem prinašali v svoje domač* parlamente, Joda bougrajsko srečanje je bilo doslej najpomembnejše v zgodovini Interpurlameniariio unije, ic po Številu zastopanih držav, bilo jih je th2, je beograjska konferenca postavila rekord. Toda svojevrsten rekord je dosegla beograjska konferenca tudi v pomembnih sklepih in nenavadno dobrem vzdušju vza j umnega razumevanja, ki je vladalo na njej. V Beogradu je bila, kot je znano, že prod leti zgodovinska konferenca neblokovskili dežel, /daj je konferenca Intcrpar-lamentftrne unije potrdila, da je prav Jugoslavija tista dežela, ki ju najbolj primerna za to, da se v njej srečujejo zastopniki rii/.nili narodov ei% prepričanj z namenom sporazumeva n ju. Dejstvo, tla no bili nedavno podpisani sporazumi med velikimi silami o delni prepovedi atomskih poizkusov, je dajalo sedanji beograjski konferenci In-terparlamcntnme unije zelo dobro vzdušje, v katerem so vsi izražali željo po šo nadaljnji krepitvi mim im vzajemnega sodelovanju. Posebej vidna je bila strpnost, ki je vladala med ameriškimi in sovjetskimi delegati. Jugoslovanski delegati so s svojimi nastopi prispevali k nadaljnji blažitvi svetovne napetosti in hkrati k odkrivanje mnogih še nerešenih važnih vprašanj V svetu. Ob koncu so sprejeli v glavnem soglasno pomembne resolucije o utrjevanju miru in organizacijo OZN, razo rože vanj u iu b rcz&tomskih conah, o odpravljanju gospodarskih in socialnih razlik v današnjem razvijajočem se svetu, o prepovedi rasne diskriminacije in o novem pravu za vesolje, v katerem raj bi vladal mir in mednarodno sodelovanje. Razumljivo je, da so na tej konferenci zastopniki nekdanjih kolonialnih narodov poudarjali željo po razvoju, po gospodarski pomoči, da so nastopali proti ostankom rasne diskriminacije, (oda bilo je zelo razveseljivo, kor so tudi zastopniki nekdanjih metropolitanskih držav z vsem razumevanjem izražali iste želje, Helgijnlti iu nizozemski govornik atu npr. s številkami utcmc-1 je vato, potrebe po pomoči gospodarsko nerazvitim deželam. In ined mnogimi govorniki, ki so Umi predsednika ZDA senator Edmard Kennedy, ki se je kot Član udeležil konference Interpariomentarne uniji ob srečanju s predsednikom Titom in njp.gonn soprogo sc odIof:tit» zavzemali proti rasni diskriminaciji, je bil rudi mlajši brat prczidcnta Kennedvja. senator Edvard Keunedv, Niso brci razlogu vsi delegati iz tujih dežel poudarjali dobro organizacijo Jugoslovanov in njihovo že tradicionalno gostoljubnost, zaradi katere j c bivanje v Beogradu ostalo vfu-m v mij-lepšcm spominu, rte smo sc sestali tudi pri kozarcu dobrega vira in sc pogovarjali o svojih drobnih vsakdanjih stvareh, če smo gledali vaše krasne narodne plese in poslušali vaše pesmi, smo se tudi laže med seboj razumeli,« je omenila sivolas« postanka iz Danske. Na prijateljskem skupnem izletu v Novi Sad, kjer no delegate na petrova rad inski trdnjavi nadvse gostoljubno sprejeli in kjer so Se pomešali mednje domači študentje in študentke, oblečeni v narodne noše. se je razvilo še posebej sproščeno prijateljsko razpoloženje. Belci in Črnci, Azijci, Afrikanci. Američani in t.vropejci, vsi so bili drug ob drugem dobro razpoloženi: srbsko kolo so plesali zraven divjega fvrista, umirjeni dunajski valček je sledil meh ¡kanskim popevkam. Seveda s ti se na to j konferenci sestali poslanci iz raznovrstnih parlamentov, katerih sistemi in prakse niso enaki. Ameriški L n nekateri drugi zahodni delegati so v začetku celo nekoliko podvomili o parlamentih, V katerih ni klasičnih opozicijskih strank, vendar so mnogi delegati, npr. norveški in nekateri afriški, ugotavljali, da so pogoji v raznih deželah različni, zaradi česar so različni tudi parlamentarni sistemi. In med mnogimi, ki so so ob koncu zahvaljevali jugoslovanskim domačinom, poudarjajoč svojo lepe vtise iz dežele, je bila tudi voditeljica ameriške delegacije gospa Katherine St. George, ki je dejala: »Najgloblji vtis je naredilo name spoznanje, da se ljudje v Jugoslaviji srečni — a kaj je lahko vladam in parlamentom večje zadoščenje, kot to?< Vai so tudi ugotovili, da je Jugoslavija pokazala toliko večjo žrtev, ker je to dobro in bogato pripravljeno mednarodno konferenco, ki bo koristila mednarodnemu sodelovanju in miru, pripravila v isiom času, ko je morala celiti ra im minule tragedije v Skopju. Zalo pa so tudi delegati vseh narodnosti z izraz! sočutju in solidarne pomoči govorili o lej težki potresni nesreči. Ko so je vrnila iz makedonskega glavnega mesta njihova par bi men tarna delegacija in jo ugotovila, da so posledice še hujše, kot so pričakovali. so pozvali vse svojo parlamente in mednarodne ustanove, da podprejo olmovo nesrečnega mesta. Tako je hi mednarodna politična konferenca odkril« ludi široko človečansko srce, ki mora biti vse bolj tudi vodilo mednarodnim odnosom, ako želimo, da bo človeštvo zaživelo v vzajemnem sožitju in i raj nem miru. Ob prihodu p Čile na našega predsednika m njegovo soprogo prisrčno pozitrauiii irfdi Jugoslovanski izseljenci p rmrodniFi nošah. Jouanki Broz so učenke iolc ^Republika Jugoslavija*; izročile cvetja ('imjup-APl Generalna skupščina soglasno sprejela resolucijo o pomoči za obnovo Skopja N n svojem 19. zasedanju je Generalna skupščina ÜAN cine 14. oktobra soglasno sprejela resolucijo o pomoči za obnovo Skopja. Y dvourni razpravi so sodelovali predstavniki Avstrije, Bolgarije, Japonske, ZAR. ZSSR, Britanijo, Etiopije, Izraela, Turčije, Francije, ZDA, Švedske, Italije, Čila. Libanona. Indije, Liberije. Bolivije, Romunije, Nigerije, Cipra in Salvadorja. Resolucija. ki jo jo podpisalo 56 držav z vseli področij sveta in vseli političnih smeri, izraza globoko obžalovanje ob icj lmdi nesreči, ki je prizadela Jugoslavijo, tor poudarja energične in takojšnje ukrepe jugoslovanske vlade za čimhitrejšo pomoč žrtvam potresa in normalizacijo življenja v mestu, Resolucija poudarja mednarodno akcijo in dosedanjo pomoč razrušenemu mestu, ki je postalo dejanski simbol prijateljstva in bratstva med narodi. A svojem glavnem delu pa resolucija zahteva, naj generalni sekretar 1er šefi vseh specializiranih agencij in ustanov OZN, ko bodo odločali o dodeljevanju pomoči iz njihovih skladov, upoštevaje dolgoročno potrebe jugoslovanske vlade za obnovo Skopja. Dvajset let (o je zgodovina riLsti ene generacije. To je dolg niz velikih in majhnih dogodkov, ki $n sikali našo sedanjost. Zalistajino v našo zgodovino in se pzrioio nazaj ■ - zn dvajset let. September I^J-3. Kapitulacija Italije in datum množične vstaje primorskega ljudstva. Po zidovih preprostih kamni lih primorski!] hišic, si vili in prepihanih od kurje ko zaživeli napisi: Smrt Fašizmu — Svobodo narodu! j ukaj je Jugoslavija J Mi smo Titovi Tito je naši Žene, matere, dekleta in starci so jih pisali, pa možje in fantje, ki so se vračali iz. razpuščenih italijanskih bataljonov. Osvobodilno gibanje je kakor vihar zajelo Primorsko, I'Unije in dekletu, stari in mladi, so vstopali v partizanske vrste. Vsi so vedeli le eno: fašizmu se je treba upreti, ga zdrobiti, saj bi njegova zmaga pomenila smrt za primorske Proglas ¡¿Oršllega tnlboru Osonboelilne fronte, ki je fjii izdan 12, septembra 1943. ko je OF prevzela oblast im osvobojenem ozemlju rta Dolenjskem in Notranjskem Slovenci! Vsrt 0hU»l IU OSVabOjefU* jliivnrtkrti OZt«^ü «¿1 pmieü Os-ki.rb«idilpa rconlj ihnsraketa namda bi Nurndrn ■ 'ii. uhoJilna 54***fiU* lifi* iW- Nprndnii i.n.-RuJKjdilrte VnjsliC JuEUMsivlJf Slovenci in Slovenhe! V irfe imU+ k. M rtll pcprill *1 r*ip«iil*«i 11 McEifw feirfujuj. mh rm »■- 'ml ■****» ¥ iN>« -« rrvfr rf* U..MU tar* In^i. .w ihuii Hmbn sbiiVtP,- i4*u I- Cu.4iMJta hdi Mu P uidi bc uhHri «pJt+*|I ilplh tpml *■ h»« Vm uabpfri aul ml pn«l - *H*- j -..mm Mi r m«*. 4* ! ■* wn« « ta»-» * e««*-1! MiMwpw I« liriJrs« iiTTP-ij* ■ lil Id! II ■ t* ■■ iriiM ■ i*| ■»iju'iii flitli Hodu miMtllH vijiti li|iilnt|M Snet irM tewnduir In vm\ -iinalmufch narodni, MA Tltil Imrt la I lamu < IVtbftd« »J>r«4B 1 . Hi '-—ni iP a. In I II IKI I* bulU d*ur "Vir-*»4irr '■■*!* ¿taWfwp l^y“v- 5rrw jk«p Ihtav ' ton IMtf k < Pred dvajsetimi leti Dva mesecu po zgodovinskem kočevskem zboru, se je 2‘>, novembru 1947, 142 delegatov j'z ose Jugoslavije zbralo o Jajcu n Kosil i na H. zasedanju Antifašističnega svetu }i&r od ti e ij^rjiihfjfijinc Jugoslavije. Na tem zasedanju sp bili zgrajeni temelji nooe Jugoslavije, i'nJcii kamen TJ teh icillčiji/j pu wo bili (udi sklepi I, zbora odposlancev slovenskega ljudstvu v Kočevju. Rinlilu se je nova Jugoslavija — (.-¿¿ere 2fl. obletnico praznujejo fuli ljudje letos doma in po svetu z hrez-steeilnimi prisrčnimi slavji. — Nit stiki: delegati na H. zasedanju AVNOJ v ,/;jjcrj, V prvi vrsti sedita maršal Jugoslavije Josip flrnv-Tife iri predsednik Izvršnega ttdboru Osuoboililite fronte Josip Vidmar Slovence, Čeprav je vojne poleni še dolgo trajala, so naši ljudje na Primorskem v lislih zgodovinskih septembrskih dneh pred dvajsetimi leti odločili svojo zmago. Na Vogrskem, primorski vasici, ki je bila pred dvajsetimi Jeti jedro upora, je bile leios '1'2. septembra veliko spominske slavje. Na velikem zborovanju so se zbrali nekdanji borci, aktivisti. voditelji upora, med temi organizator genske fronte dr. AJoS Bebler in komandant Martin Grel f-Rudi, Prišla ju tudi delegacija Združenja italijanskih partizanov, ki je na tej proslavi zaključila svoj dvanajstdnevni obisk po Jugoslaviji. Srečanje med nekdanjimi slovenskimi in italijanskimi borci za svobodo je bile toplo, prisrčne. Prostrani griči v okolici Vogrskega so bili ta dan prizorišče napetih zanimivih borb na tretjem tradicionalnem pohodu sPo poteh goriške frönte*. Prireditve se j c udeležilo nad lisoč športnikov. Mano v telesno vzgojnih organizacij, delom ih kolektivov Zveze borcev in drugih. Segle so misli nazaj — zu dvajset let. Mladi tekmovalci, ki srt hiteli po zgodovinskih pol eh* so mislili na borce, katerili klen korak jc Stopal tod, od preffi.HD.gih so bili vmes očetje pa mn terc, in premnogih ni več. Mislili so ut borce, katerim ui bil noben napor prehud, nobena žrlci pretežka v borbi za skupno naj večjo stvar — za svobodo. Oktober 1943, »Narod si bo pisal sodbo samic je zapisal Ivan Cankar v svojih i-IIlapcih-t, Pod tem geslom, ki je najbolj zgoščen izraz tega, kar smo hoteli, se je v prvih dueli oktobra 1943 začel v Kočevju zbor odposlancev slovenskega naroda. Tisti trije oktobrski dnevi v Kočevju leta 19+3 so poslali mejnik v naši zgodovini, temelj našo svobodne, dem okra lične bodočnosti. Saj smo dolga stoletja čakali in hrepeneli, da bi lahko spregovorili svobodno, rta hi lahko sami odločili o svoji usodi. Uspelo umu je prav takrat, ko je sovražnik že menil, da nun je dokončno prisilil na kolena. Kil jo nas prvi resnično svobodni zbor, na katerem se je zbralo 372 odposlancev iz vseh krajev Slovenije. Prišli so od tam, kjer so se pokale partizansko puške in iz krajev osvobojenega ozemlju, kjer je že pugnnla korenine ljudska oblast. Bili so delavci in kmetje, rudarji, pa učitelji, pesniki, zdravniki, študentje in drugi — iz S slavja na Vogrtkem. Govori organizator goričke fronte dr. Aleš Bebler, na levi skupina bivših italijanskih pflriizflrron vseh plasti in vsakršne starosti. Za mnogimi so bile dolge, naporne ¡joti — kilometri in kilometri prašnih cest z neštetimi zasedami, skritih gozdnih poti in gorskih steza, pa široke globoke reke, ki jih je bilo ircba prebresti, V tisočerih podobah so prinesli s seboj Svojo trpinčeno deželo, vsa njihova sren, vse misli so bile zvrhane njenega. trpljenja, ko so se zbrali tnin v dvorani, ki j C imela 'la čelu preroški napis »Narod si bo pisal sodbo sumit >Vum nihče ne more udi'zeti mandata, da predstavljate slovenski narod,c je rekel takrat prvi podpredsednik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije Edvard Kardelj, »izšli ste iz borbe, ste organ narodnoosvobodilne borbe. Prav zn rad J tega no moro biti danes bolj demokratičnega organa ljudske oblasti od lega zbora, l judska oblast, ki rase iz sedenje borbe, ni vsiljena od zgoraj. Zrasla je iz ljudstva samega, ustvaril jo jc slovenski nared v svoji najtežji, najbolj junaški borbi in zate najbolj ustreza volji ia težnjam našega ljudstva.« Dvajset minulih lut j c resničnost teli besed polno potrdilo. Lotos ob dvajsetletnici prvega svobodno izbranega slovenskega parlamenta, je Kočevje, ki danes živi v polnem utripu sedanjega čaSft, Spet doživelo svoj veliki dan. Deseitisuči so s s zbrali na velikem množičnem zborovanju, ki je bilo ena glavnih prireditev na proslavah tega zgodovinskega dugodku. Na častnem inesin ob mogočnem spomeniku padlim, ki stoji sredi trgu, so sc zbrali nekdanji odposlanci. Žal, ne vsi. Sto devetnajst jih ju padlo ali umrlo. Namesto njih pa je prihitel mladi roti. ki sc jc rodil in živi v svobodnih dneh. Spomin nanju su jc pretočil v arca mladih, ki v .šolah, tovarnah in delavnicah žive in dulujo za jutrišnji dan, Zborovanje je bilo prav v časn, ko jc predsednik Jugoslavije tovariš Tito na svojem potovanju po deželah Imtinskc Amuriku doživel triumfalen sprejem od mehiškega ljudstva. Tja v daljno Mehiko so inu zborovalci iz Kočevja poslati pozdravno brzojavko, V kateri pravijo med drugim : »Dragi (nvariš Tito! V rojstnem kraju prvega slovenskega parlamenta si v duhu z nami tudi 'M, veliki borec za svobodo zasužnjenih narodov, za lepši svet in za mir. Čeprav si daleč na velikem potovanju miril, st obenem navzoč na tem množičnem zborovanju, kjer praznujemo 20-lul-nico prelomnega îgod o vi riškega dogodka, v katerem je vtkano tudi dvoje ime, Z razila 1 ju dvajsetih let se nam zde odločitve zbora od poslanec v slovenskega im roda še veli-častnejše. Nanje gledamo skozi dvo desetletji boja za lepše iti boljše, ki nas jc nagradil s silnim na p red k oni, vrednim žrtev in naporov. Pred d vaj- Dobrnič pri Trebnjem, kjer je pred 20 leti zasedal prid kongres A tliifiiiisttene Seimkp. znpjftr »utimi leti am» prisegli na boj proti okupatorju in domačini izdajalcem, danes še trudi mu, da bi našo državo čimprej uvrstili med razvite industrijske dežele, Med Lojem smo e globoko ljubeznijo in neomajnim zaupanjem izgovarjali Tvoje ime, ki nam je pomenilo simbol svobodo iu praviCuejšu Človeške družbe, Danes si zei nas in eu milijone ljudi po vsem svetu tudi zgled borca za mir, ki odi ni lahko izpolni upe človeštva v srečnejšo prihodnost.,.* Se d veli pomiMidin i ti dvajsetletnic smo sc spominjali letos v oktobru: nekaj dni po Kočevskem zboru, 10, oktobra 1943. jc bil v Kočevski Reki prvi kongres Zveze mladine Slovenije. Na kongresu so st zbrali zastopniki skoraj vseli organi- zaeij Zveze slovenske mladine. \'as je bila za mlade zbo rov alee praznično okrašena. Vse jo bilo pripravi j eno — dvorana, prebrana iu prenočišča. Za vnrnost pa so poskrbeli domači pionirji, ki so okrog vasi postavili straže. V dnevih 17. in 18. oktobra pa je v Dobrniču pri Trebnjem zasedal prvi kongres pro (¡lasi s lične žensko zveze. Največ delegatk na kongres n je prišlo z Dolenjskega, iz Nutranjske in Bele krajine. nekaj pa jih je prišlo tudi iz Ljubljane, k j or jo hi 3 prehod že bolj otežkočen, iu orl drugod- Zborovalkc .so razpravljalo o sklopili, ki jih je sprejel zbor odposlancev v Kočevju, zlasti o sklepu, ki je bil takrat najvažnejši; boriti SC j c treba dokonča in streti rasizem. DPACO KRALJ Obisk v novem Kočevju Nikoli Sc nismo rekli, da j c Kočevje novo, toda zdaj je ta beseda — novo — povsem na mestu. Res je tako. Zgodovina in razvoj nistn bila temu mestu nikoli preveč naklonjena. Nemški priseljenci, ki so jih gospodje ortenburški tu naselili v XIV, stoletju, «c nikoli niso tod prav posebno dobro počutili Ccprnv sredi gozdov iu odmaknjeni od sveta, so vendarle bili prepogosti cilj turških napadov, prepogosto žrtev požarov in kuge, ki jc tod morila bolj kakor kjerkoli drugje na Slovenskem, Od vseli »lovon.skih mest se jc Kočevje rnzvijulo in raslo najbolj počasi, n ek akti neubrano in krčevito. Tudi nov čas, leta pred zadnjo vojno, uiso prinesla Kočevju velikega razcveta. Ko pa se j c začela vojna, se je mesto kmalu /našlo sredi pravega bojnega me teža, Nemški priseljenci so leta 1941 odšli v kraje, ki jih je zasedla Nemčija. Kočevje pa je ostalo kar prazno in opustelo. V gozd ovili okrog mesta so se zbirali partizani in ko jc leta 1943 Italija razpadla, so partizani Kočevje in večji tlel Dolenjske tudi osvobodili. Takrat, niti ne mesec dni po kapitulaciji ital i jr:, pa je bilo Kočevje prizorišče pomembnega dogodka: tam se je sestala prva slovenska ljudsko skupščina: zbor odposlancev slovenskega naroda. dom teli'soc killfure, Jri je bit tett/s ttogmjp.n U ¡¿učenju MiikIli nobeno slovensko mesto ni bilo mod vojno («ko razdejano, kakor ravno Kočevje, V letu \944 so se v mestu I( hudi boji med Nemci in pariiKiltiI. \ pouličnih Spopadih, ko jo šel hoj za vsako hišo, je hilo mesto skoraj povsem mučeno. 5c posebej pa je utrpel veliko škodo kočevski grad. ki je stal «redi mesta. Danes ga ni vee, kar je ostalo ruševin, so jih odstranili in 11 a tistem mestu uredili lep park in v njem postavili spomenik. Med ten ko so ruševine kar naglo zginile z obličja drugih slovenskih mest, pa so v Kočevju ostale še razmeroma dolgo. Precej let. po voj tli je Kočevje osialo nekako oh strani in si jo le počasi celilo rane, ki mu jih jo prizadejala vojna, fo je bilo seveda tudi razumljivo. Preden so se ljudje naselili v mestu, ki je hilo razdejano in pusto, je minilo nekaj časa. Ljudje j>a so prihajali in odhajali in preden so obstali tisti, ki so mesto zares vzljubili, je tudi minilo nekaj let. Mesto pa lahko grade in skrhe zanj Je tisti, ki ga zares ljubijo, ki g« imajo *« svoje! 'li časi so sedaj mi ni Ili; popotnik, ki jc bil v Kočevju pred petimi leti, sc danes lahko sninn čudi.,, Lepo urejene in tlakovane so glavne ulice, povsod so nasadi in parki. Toliko novih hiš, da so se stare kar porazgubile med njimi. Ob Rinži, tej najbolj romantični reki v Sloveniji kakor trdijo Kočevarji ■ pa so nasproti cerkve zrasli trije .sedemnadstropni nebotičniki, ki so ponos i sega mesta. Danes ima Kočevje tudi lep hotel, pravkar so zgradili telovadni dom in poštno poslopje. Imajo tudi novo železniško postajo, graditi pa so pričeli tudi zdravstveni dom. Samo v letošnjem letu sp zgradili okrog 200 stanovanj, ! o pa jo za mesto, ki Ima s svojo bližnjo okolico vred komaj bOOO prebivalcev, kar lepa številka, Tudi kočevska industrija je precej napredovala in gozd ni več edini vir dohodka in bogastva. Iz kočevskega premogovnika, ki je bil eden najbolj zaostalih in n ee j slabše opremljen ib v Sloveniji, so pred dobrim letom odstranili poslednjemu konja, ki je pori zemljo vozil premog. Ves rudnik so modernizirali. Imajo tekstilno to varno, c ti o od obeh, ki so obstajale že pred vojne. Imajo tudi dve kovinski podjetji, ki Izdelujeta kovinsko galanterijo, prikolice za tovornjake in betonarne, iîolo aktivni sta tudi podjetji »Zidar*, ki je znano po vsej Dolenjski, jn pn a vtopre vozniško podjetje, katerega tovornjaki prevaža j o blago po vseli jugoslovanskih cestah, in še daleč v tujino, predvsem v Italijo. Najpomembnejše industrijsko podjetje poleg lesnega pa je kemična tovarna, ki je pr«v zdaj dobil« ime MK! AMIN, jjo proizvodu, ki ga izdeluje. Ta tovarna je naj mlajša, saj pravzaprav še ni pričela z redno proizvodnjo. Najpomembnejši njen proizvod so melftpan-ploSčt, ki jih danes rabimo povsod pri Opremi stanovanj. Te plošče so zelo kakovostne, ker jo tovarna moderna. Ob koncu pa še beseda o kočevski delavski univerzi, ki ¡in« veliko dela, l'a ustanov« skrbi predvsem za šolanje odraslih, ki nimajo zadostne izobrazbe. Organizirali so mnoge večerne šole, fnko osnovno, gimnazijo, srednjo tehnično, srednjo ekonomsko in srednjo tekstilno šob». Ib Jelo p« je začela v Kočevju delovati tudi višja agronomska šola. Podružnica take šole iz Maribora bo v Kočevju vzgajala strokovnjake za kmetijstvo, ki se v okolici mesta selo pospešeno razvija. In še Cest«! To dolgih letih in sedem let potem, ko je stekla kočevski železnica, je to mesto ob Rinži dobilo tudi moderno asfaltirano cesto. I'c ccstt niso naredili tako, d« Sji le asfaltirali staro cestišče, temveč so od Škofljice, to sc pravi od avtomobilske cesto Ljubljana -Zagreb potegnili skoraj ravno črto mimo Turjaka, Velikih Lašč in Ribnice do Kočevja. V načrtu pa imajo tudi podaljšati to cesto preko Kolpe do Delnic, kjer že teče mimo nova avtomobilska cesta iz Zagreba ti« Roko, Tako bo Slovenija dobila mn n dobro Cestno zvezo z morjem, ki bo prav primerna za izletnike tudi iz drugih delov Evrope, ki potujejo na Jadran, Tako Kočevje ne bo več Zn kote n kraj sredi gozdov, tCmVCÈ bo postalo mesto ob veliki cesti k morju. Dum kačeptkih rudarjev je prav prijetno družabno zbirališče sio BURJA je kdaj pa kdaj butnila v dimnik s ¿ako silo, da se je njen piš dotaknil ognja na ognjišču in rahlo razpihnil pepel, Xra,j ognja je drema] n mačka, vsa oprhu jena s pepelom. Katarina je sedela iui pručki in mešala poleni o v bakrenem k pl tiču, ki jo visel na sajasti verigi. Gez pleča je bila ogrnjena s starim p[edom z dolgimi resicami. Njen. izmučeni obrne je bil iemno rjav, kakor izrezan iz stare limfitovino. in rnzoran s Širokimi gul>anii_ Živela je sama. Mož ji je umrl za poslej Eca mi prve svetovne vojne; nojstnrcjaeg« sina so- Rali-jani odvlekli v A besi ni jo in je tam padel; drugi sin je padel nekje v Grčiji; tretji v Rusiji; najmlajši pa je bil nekje pri partizanih. Od časa do časa je s suhimi borovimi češarki pod netilu sveža borova polenu, ki so siguln in sc dimila. Vonj po smoli se je mešal z vonjem po polenti iz koruznega zdroba. Ko jo je skuhal el. jo je izsula na lesen pladenj. Prav tedaj je vstopilo pot ImrCev, partizanska patrulja. »Muti Katarina, dolicr večer vam želimo,* je rekel Ljubo. »O, lani jele jc vzkliknila prijetno presenečena. »Ja, kaj pa vas nosi okrog y takem mrazu?! »Vojaki smo, pa moramo tja, kamor treba,* jc rekel Ljubo in si z robcem obrisal rdeče pod-plute, od bnrje opikane oči, »Suj. Saj.* je razumevajoče rekla Katarina. sNo, le posedite malo in se ogrejte! Sedi, Ljubo, Franci, Vido — dajte. posedite, fantje, soj ste sami stari znanciIc Razposedli sp sc okrog mize, ki jo slabi blizu ognjišča. Njihove nosnico je napolnil vonj po dobri polenti in njihovi pogledi so bili uprti v polento, ki je ležala na pladnju in so kadila. Vido je prenesel pogled im Katarino in vprašal: »Kiiko pa drugače, mali Katarina?* »Težko jc zame in vu vas, Fantje moji aduti. Težko čase preživljajmo, o, težke, težke! Vi po svoje, jaz pa po svoje, (j, kaj vse sem. žc pred tem doživela, fantje, moji! Ge bi vam povedala vse. k sir sem že prestala — pa bi rekli: Saj ni mogoče, iln bi človek toliko prenesel!* j Da, človek veliko prenese,* je rekel Riko, »O, veliko, veliko-t Ce pomislim samo na (gitji£i:n •! IF >:i I ii: An tLL K. m r i: ■ 1 vozilo kakih trj-sio Nemcev. Tlak ¡m; je ustavil. V tem je med potniki nastal liepojhscn prepluli. Krogli: k-Ulskih mitraljezov so z lahkoto prebijale .strehe vagonov in med jjotniki jc bilo več mrtvili, še več pa ranjenih. fina izmed krogel je šinila skozi Katarinin nahrbtnik, ki je bil im prtljažni politi ir nato zadela v glavo furlansko kmetico, ki je sedel u Katarini nasproti. Mrtva ženska je omahnila h Katarininim nogam. K Hita'rimi je vsa iz sel>e pograbila nahrbtnik i'n ¡¡e pomešali! med potnike, ki so rinili [trotj izhodu, tla hi s* kamorkoli že skrili prod kroglama, Nekateri so s red i neznanskega lika in krika poskakali skozi okna in se zatekli jjod vagone v upanju, da Irodo ondi varnejši prod krogla tu i, Kat arina se jo končno prerinila iz vagona in se stisnila podenj. Čez čas so sc letala oddaljila in ljudje so se nekoliko pomirili. V tem bo sprevodniki sporočili, da vlak ne more dalje, dokler ne popravijo razrušene proge. Tedaj se je Katarina odloči Ih, tla pojde dalje peš. Ko si jc lioteln oprla (i nahrbtnik, jc opazila, da sc ji je že precej zdroba izsnlo skozi luknjo na dnu na h ribnika, ki ju jc naredila krogla. Odprtino je zadrgnila s končkom motvoza, si zadela nahrbtnik na rame in krenila proti Kršen, Nekje je naletela na nemško patruljo, Nemci so jo S polnočjo nekega kmeta, ki je za silo lomil nemščino, spraševali, kaj in kako je z njo. Ko jim je dopovedal«, da je prišla kupit moko za svoje lačne otroke, ji niso verjeli, marveč *o še dalje hoteli izsiliti iz nje priznanje, dn nese zdrob partizanom. Končno pa fio jo le pustili dalje. Uro kasne j o je od daleč ugledala drugo patruljo. Io su bil e rojinliliknnski Fašisti, tako imenovani masovci. Misleč, da j c niso opazili, jo nagloma osuknila in zavila v drugo amer. Toda fašisti so jo opazili iti jo začeli pozivati, naj se u.slavl. Ker pa je hitela dalje, ko pričeli streljati za njo, Tedaj j« vsa preplašena obstala in čakala, da so pr utekli k nji. Načeli so jo spraševati to in ono. hoteli so vedeti, zakaj sc jim je hotela izogniti. Kok la je, da je slabovidna pa jo mislita, da Su italijanski partizani in so jim je hotela ognili, da ji ne id uplenili zdroba. Toda niso ji verjeli, in so jo otlpeij ali v vas, kjer jo bil« postojanka. Tu so jo pahnili v neko soho. Za pisalno mizo je sedel poveljnik posadke. Na sieni za njim je viselo Mussolinijeva slika, pod njo pa je bilo napisano latinsko geslo: MEMENTO AUDEKE SEM PR E, (Tom ni: tvegaj vedno!) Začetnice teh besed so tvorile naliv vojaške fon nacije, ki jo jr osnoval Mussolini po septembrski kapitulaciji. s N o, kaj je s to žensko?« je vprašal oficir, ko si je oglodal Katarina. Fašist, ki jo jc privedel, jc povedal kako in kaj, s Kako je torej s tem zdrobom? Ga nesete partizanom ali ne?« iNesoni ga svoji lačni družini,« je trdila Katarin a. Oficir jc še nekaj časa tiščal vanjo, da bi rekla, da jc zdrob namenjen partizanom, naposled pa jo je izpustil. Trudna in lačna s copatami na nogah, se je vlekla čez Kras. Cez čas je začutila, tla je nahrbtnik postal tako lahek, da ga komaj še čuti. Sne ¡a ga je in si gn ogledala. Tedaj je uzrla drobno luknjico, $ko*i katero ji je uhajal zdrob. To luknjico jc naredil« ena izmed krogel, ki so jih izstrelili Fašisti, Predrla je nahrhtnik, ne da bi to opazila Katarina, in skozi luknjico se je po malem izsulo toliko zdroba, da ga je zdaj ostalo le še za dobro polento. Razočarana je Katarina zamašila luknjico in nadaljevala pot. Domov se je vrnila v mraku. Hudo zdelan« od dolge poti je zakurila in pristavila kotile, d« si skuha polente. Ko jc sipala zdrob v kottič, je v njem našla tisto fašistično kroglo. »Moti Katarina,« sc je spet oglasil ljubo* »vprašal sem vas, ali ste sami pridelali lako dobro koruzo?« »Ne, to ni moj pridelek, n vas naj to ne moti, fantje moji zbili,« je odvrnila Katarina s pogledom, uprtim v svinčenko, ki je ležala k m j ogilju. EDVARD KOCREK VHtolur trne Bos kakor nekoč stopam iz domače hiše nu podstenje sredi noči, ko je mesečina že poševna, in pridržujem dih. Vse je fcttkor nekoč, nočni prostor Pidu je n brezbrečnern trajanju in varni čas šumi od sanjskega plipkanja. Prebujen sem zn abripnogi rit igrio hit kor mesečnik. In že sem mi starodavnem morju in o hipa sem pred stenami kakor uvesti krmar na krovu ladje in ne morem več z nje. In če potujem z njo in razkoračen z obema roka rut obračam milo krmilo, kakor ga za.inčem, lako me uboga. Ko se vzdigne sapa it snujočega sadovnjaku, zaokrenem rc.i levo in rožmarinov grm se zamaje, tu ko zasumi pod hribom, kjer zadeva noč ob strmi gozd, obrnem na desno, da bi prerezal nalove, in ko Disoki oreh nad hišo nenadoma uplahne kakor jadro in ite ladja zn hip pogrezne o plimo in se scela strese, zaškripljejo stene in skozi okencu zaslišim vzdih starega kapitana, spečega očeta. \/. zbirki' »tfraz^c, Stav putiki] m:iličil, LjiibLja.ua 11%^ Delavci it Kemične inirume p .tJoiiidi u Ljubljani vpisujejo posojilo ta obnovo Skopja Ameri š bi izšel j cnec-po vr at nik je vplačal 15 milijonov ljudskega posojila za Skopje Ljudsko posojilo za obnovo Skopju, ki je bilo razpisano v Jugoslaviji, jc štiri dni preti zaključnim rokom — 11, oktobra — ut* !e doseglo, temveč t.u nad milijardo preseglo določeno vsoto. Vpisanih. je bilo za nad 51 milijard dinarjev., Med posamezniki so se pri podpisu posojila nekateri res častno odrezali, Meti temi tudi naši izšeljenei-povratniki, ki doma preživljajo večer svojega življenja, INuj vam tukaj omenimo le dva izmed njih. Jože Šušteršič, ki je bil 55 let rudar vr Sudbury ju v Kanadi in sc jc prod dvomu letoma vrnil v svoj rojstni kraj Hruševec pri Straži, je takoj v prvih dneh podpisal sto tisočakov posojilu za obnovo Skopja, p S posojilom bodo gradili hiše. Kadar sc gradi kaj novega, je treba pomagali. loliku bolj pa še v teni primeru, ko so tisoči Ostali brez strehe,« jc dejal, ko je s krepko reko podpisal posojilo. Prav vse posameznike pa je po višini posojila daleč prekosil 72-Jetni upokojenec ameriški povratnik Florijan Lotar iz vasice Svibovee pri Varaždinskih Toplicah. Florijan Lotar jc prišel V Nurodno banko v Varaždinu in dejal, d n bo vpisal vse svoje prib ran ko — 15 milijonov — kot posojilo za obnovo Skopju, Lotar je 44 let trdo delal v Ameriki v San Petini kol p riala niški delavec. V domovino se je vrnil leta 1956, A banki je povedal, da ga je katastrofa Skopja globoko prizadela in zalo je sklenil, d« vpiše kut posojilo vse svoje prihranke in s tem pomaga s svojim denarjem, ki ga je težko in trdo prislužil, pri gradnji novih domov za nesrečne Skopjfloce, Do zaključka roko, to je do 15. oktobra, jc skupna vsota vpisanega posojila po podal k ib, ki pa zdaj, ko to pišemo šc niso dokončni, dosegla nad 40 milijard dinarjev, kar je izraz globoke zavesti in solidarnosti državljanov. Posojilo jc vpisalo blizu 4,350,000 državljanov. V Sloveniji je bilo vpisanih 6 milijard 202 milijona in 8% tisoč dinarjev, v Bosni in Hercegovini nad 4,6 milijarde, v Črni gori nad 7H0 milijonov, rm Hr-vatskem nad 9,4 milijarde, v Makedoniji nad 5,2 milijarde in v Srbiji noti 15,3 milijarde dinarjev ljudskega posojila, JiigiijrJmMinifcu-karriufsii gospodarski razgovori so bili o sapic m o Beogradu. Izraženo je biro obojestran- sko rflrifmaa;e za povečanje blagovne izmenjave. Kanada sc zanima za proizvode lesne, tekstilne in rz3Tt/i±r-ske industrije, nekaterih nekovin. Ud. Jugoslavija pa za nekatere stroje in drugo industrijsko opremo S posebnim letalom je septembra pripotovala v Jugoslavijo skupina 139 jugoslovanskih izseljencev iz Kanade in ZDA, ki so se 21. septembra udeležili posvetitve nove pravoslavne cerkve V Glini, Staro cerkev v Glini so med vojno porušili ustaši, nova cerkev pa je bila igraj ctlu 3 prispevki naših rojakov E/. Kanado in ZDA, po domači deželi 3U Septembra so v Dobrepolju dobili novo moderno že le z.] lisko postajo. Stavba je veljala okrog 45 milijonov dinarjev, zg radii o pti jo je dolenjsko gradbeno podjetje iz Grosupljega. V Dobrepolju so po osvoboditvi dobili mungo novega, le na železniško postajo so morali k ¡ir dolgo Čakati. Poleg stare apneniške peči je zrasla nova. zrasel je jiov obrat tovarne iskra. Stolarna. ki je edino lesno podjetje v dobrepoljski dolini, psi i* leta v leto povečuje svoj obrat. 'I udi potniški promet jo narasel. Vsak dan sc vozi nn delo v Ljubljano in drugam okrog 400 domači nav. Veliko mladine pa sr vozi v inle- Vi nog rad e znamenite Gadove jKiči. kjer je rojstni kraj na j bol j Sega cvičku v Sloveniji, nameravajo obnoviti. Strokovnjaki so namreč ugotovili. da so kljub skrbni negi trsi že precej izčrpani in odmirajo. Kmetijska zadruga v Kostanjevici ima že izdelane načrte za obnovo fi2 ta vinogradov v Gadovi peči in drugih predelih tega območja. 'L obnovitvenimi deli so že začeli. Obnovljeno cesto čez Gorjancu, ki voze Metliko z Novim mestom, asfaltirajo. Računajo, da bodo do 1. novembra cesto asfaltirali do gostilne Zaje na novomeški strani. Tako bodo v dobrih treh mesecih asfultirali še 9 km. Producent turističnih filmov "Lcslic K. Eby iz ZDA, ki je bival poleti na Keki in v Opatiji, je tam posnel več kadrov za svoj novi film, ki ima naslov »Pridite v Jugoslavijo«. Gospod Eby snema pri nas na lastne stroške. V Reli.li vodah nad Travnikom blizu Loškega potoka so po leti začeli gradili turistični dom. Računajo, da bodo do zime zgradili temelje in klet, ker turistično društvo v Loškem potoku So nima dovolj s red s te v za dograditev doma. Zato bo društvo Sc naprej zbiralo denarna sredstva, obljubljena pa mn j c tildi pomoč. Jz doma, ki bo stal na nadmorski višini 950 m, sr odpira krasen razgled na Snežnik, na Male irt Veliko Reto stene, pa še na Karavanke in Julijske Alpe, Okolica, kjer je žc gorska flora, nudi oljilo možnosti za razvoj zimskega turizma in lova, V Lipnici blizu Krope pod mogočno Jelovico so lansko ¡eto dobili veliko naročilo za tujino, lovoma ifskra«, ki izdeluje štcvilčuike za električne števce, jc tc dni izpolnila naročilo ir dobavila indijski tovarni v Jajpuru 100.000 šle Vilčnikov za električne števce. Nedavno jc tovarna v Lipnici dobila novo naročilo od iste indijske tovarno za novih 100.000 Slcvileiukov. V V sedmih m in ni ali bodo predelali cel kamion grozdja! Ta uspeh bodo kmalu dosegli v Vipavi, kjer že nekaj časa gradijo veliko vinsko predelovalno klet z najsodobnejšimi kletarskimi napravami, kot so hidravlične stiskalnice, mlini in d m ge pri prave, V kleti bodo lahke uskladiščili kakih 4|>0 vagonov vina, zlasti pa bodo tu hitro predelovali grozdje. Prej so morali vsako jesen kmetje in drugi vinogradniki dolge ure čakati, da sc prišli v vinski kleti na vrsto. Moderne naprave pa bodo »pospravile« zvrhan kamion grozdja v sedmih minutah in ga predelale v pristno vinsko kapljico, Šempeter pri Gorici bo kmalu dobil sodobno urejen rastlinjak na površini 12.000 kvadratnih i ne j rev. Zn gradnjo in opremo rastlinjaka sc porabili 15» milijonov dinarjev, Zc letos decembra bo iz tega rastlinjaka prišla prva zimska zelenjava, predvsem razne vrste solate, ohrovt, cvetača in druga povrtnina. Zagreb je dobil novo tovarno za proizvodnjo g ranic ionskih plošč. Dubravk predmestju Zagreba, so septembra odprli novo tovarno, ki bo lahko po najmodernejših tehnoloških postopkih izdelala letno približno Id milijonov gramofonskih plošč. Od 7. ti o 22. septembra je bil v Zagrebu f)5. mednarodni velesejem, ki je ena naj večjih sej eniških prireditev tia svetu. Letos so nn lem ogromnem sejmu, ki zavzema 165.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora iti ima 35 velikih sejemskih paviljonov, razstavljala podjetja iz 43 držav. Na sejmu je bilo zbranih 6126 razstav-Jjuleev, Na zagrebškem nulenejmu je bifn razstavljena tudi tule montažna hiia, ¡icJelei.- ataribarske tovarne tMarlest. Ima trt $obe in. pjr pritikline, oelja pa okrog 4 milijone dinarjev IVAN CAN1LAH .llf^Ñ il'OIII fff fr rol* |A fragment) IVAN CANKAR it Ies Razom (Odlomek) Vrhnika, prečuden. krhjl V mfihkem domotožju mi zakoprni srce ob misli nate. Kdo te je videl z hedcčimi očmi, kdo te je spoznal? Sli so mimo, videli ko bede Coste, bele hiše, in šli so daljo. J1/ [ill s Ciil ti pogledat v obraz kakor Ijiiblj onemu d oklo ui io zdaj je m3je srci bolno po tebi,,. Kraj ravni pod gozdom, pod temnim, mogočni en Raskorcem sedi jata golobov; bele peruti sc leskč-če jo v soočil, ‘ram jo V ritniku, zibel mfija, mati in mladost. Ccz bore, čez 1)6je, od lihega Krasa, od morja kuuii burja, plane v ravan, pojtaoe. vz-tropeče, osupla in tolažena ob toliki lepoti- Rola kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po iilieni sanjajočem močvirju, do Žalostne gčre in do Krima. Zamolkla pesem, kakor vzdih iz globoke zemlje, od visokega neba, protrčse jasno tišino; aa Žalostni gori je za|jAI velild zvon, ki kraljuje od Krimu do Ljubljanskega vrba. Pod pesmijo n ud ravnino trope La jdče se lesketajo vasi, ugajajo isi se užigajo v čisti lepoti; blešči so jim ¡iod m-lddim soncem; kakor ob prt ust ranem jčzem leže, bole, tihe; a i-c jezera, v tišini sanjajočega, se dvigajo su[notni Olčki, nizke, S slamo krito kolibe, gruče; brez in vrb in visokili jagnedi. Onkraj cesarske ceste spi Močilnik: v globoki kotanji, v včini senci. Kdo izmed vos, ki je videl Močilnik, ne sdnja o njem vsako noč? izpod skale Sumi črna voda; zasumi in takoj utihne, ¡«sgrčzne se v globoko strugo, skrije se pod vrbe in molči v?« tem n n. Kdaj bo že drdral mrij voz po široki cesdr-ski cč-sti, kdaj bo že zavil pod Logom, da te zagledajo moje koprneče oči,., Vrlmiku, you wonderful place! At du1 thought of you my hearL yearns with tender nostalgia. Who has seen yuo with wakeful eyes, who has recognized you? Vein have passed by, seen the white roads, the white houses, aud gone on. let I have Looked at your Fane as it 1 looked at my beloved girl, ujid now mV Liu art Is sick for yon .,. A flight of pigeons sits along the plain under the forest at the foot oF the dunk, imposing ilasknvee; their white wings glitter in the sun. There is VTh-nikii, the cradle of mine, my mother and iny youth. Over pines, over firs, from the silent Karst, from the seu, the north wind rustics, rushes iota the plain, stops, (¡illvers, amazed and Mooched because of such great beauty. White as a bride glistens isv. Trojica (Holy Trinity) on the hill, views the sunny plain, the silent dreamy marsh, aLl the way to Znlostna gora (Rad Mountain) ajid Krim. A dull .si mg, like a sigh from the depth of the curLh, from the height of the sky, stirs up die clear silence; the big church-bell, which reigns from Krim to Ljubljanski vrli (Ljubljana IVukj. has started to ml] on bud Mountain. Villages, quivering in tins sotig, skimmer above the plain, waver in darkness and light until they 'kindle up in pure beauty; they are dazzled in the young sun; they are lying white and silent us though tEicy Wire at ike aide of a vast lake; aud rising from the laike, dreaming in silence, are lonely islands, low, thatched huts, clusters of birelies, willow-trees, and. high black popinrs- Moeiluiik sleeps across Flic imperial rend in a deep gorge in eternal shade, Is there anybody among you who lias seen Mctidnik and doesn’t dream of it every might? ill nek water ihiuihiiufs below the rock; its murmur ms ties up mu! abates iuitiiCil lately, it immerses in. the dcap si ream, hide?« under willows, calms down in its darkness, When, Oh when, will my car clatter along tin: imperial mud, when will it lake I he Lu ruing under Log, when will my yearning eyes perceive you .,- 'Itsin Iy LkI tiy N. ViltlUlif IVAH CANKAR jlfrÑ ift’ lf((£Ot' (Fragmento) ¡Trhnika, lugar divino! Se llena de suave nostalgia mí corazón al pensar en ti, ¿Quién te ha viste con los ojos despiertos y quién te conoció? Pítsaroo por tri lado, vieron la? calles IiImcm, blaucui casas y siguieron su camino. Yo, sin embargo, te miré a la cura como a la mujer amada y se enfermó tt»í corazón por ti... Rajo el oscuro y poderoso Raskovec, el final de la llanura junte a la selva se posó una bandada de I>1 ancas palomas. Sus alus brillan al sol. Allí está Yrhmka — mí cu mi, mi madre y mi juventud, — Desde el mar, pasando el silencioso Cerso, metiéndose por los pinares y abetales llega ol viento del poniente, se Lanz-Ii a la llanura, se tic tic lie tem- Moroso, todo maravillado y con sol ¡ulo con lanía Lo He^a- Blanca, como la novia, b ti 11 a la Santa Trinidad en la colina, mitEmdo a su alrededor la llanura bailada fio sol, el pantano silencioso y somnol lento [¡no llega liustu el Mentí; Triste y IusIei Krim. Uim voz sorda, como un suspiro desdi: lo más hondo de la tierra liasta lo alto del firmamento conmueve este claro silencio; en el Monte Triste re su en fi la campana grande y SU cu lición si; éi tiendo desde Krim lias la Jas Colínas de Ljubljana. Bajo el son que vibra sobre la llanura ccntellenn las aldeas, arincándose y encendiéndose en su diáfana belleza: les ciega el sol primaveral; blancas y silcitcilbm purnceri rrCnsiuks junto u un vasto lago; y de él, que suena en silencio, se yerguen isla-s solitarias, cabañas cubiertas de paja, grwpoa de abedules, y sauces, y a lit*; álamos, temblones. En la otra parte de la carretera principal duerme Moüi'lnilt en un* profunda hondonada, e« ]¡i sombra eterna. ¿Quién de lus que huu visto 21 Mucilnik lie sueña con él por la noches? Debajo eu la roca susurra el agua negra, susurra un sólo instante y enmudece htmd ¡endose en el cauce profundo, esecui- ibémlesE; lia jo tus siufiis, turnia l:jj su OSCU ridait, —- ¡Cuándo correrá mi coche por la carretera ancho, del Emperador, cuándo doblará la Curra bajo el Log, para que te veou mis ojos sedientos .,.! Traducción; Topada Kvas IVAtt CANKAR il*» IftCOl' (Fragment} Vrhnika, lieu ad mira bief Dans une douce nostalgie, mon coeur tressaille en pensant à toi, Qui t'a vu de ses yeux vigilants, qui la reconnu? Ils ont passé devant, ils ont vu les routes blanches, les mations blanches, et ils ont poursuivi tenir chemin. Mais moi, je t’ai regardé ü la tare coin me on regarde la jeune fille aimée cl maintenant mon coeur est malade de toi ... Au bout de lu plaine sous ta forêt, âons le sombre et imposant Raikovec est assise une volée de pigeons; leurs blanches ailes scintillent au soleil. Là-bas est Vrhuiika, mon berceau, ma mère et ma jeunesse, A travers les pins, les sapins, Ju Ka-rat silencieux, de la mer bruit le bora, il s'élance dans lu pleine, s'arrête un instant, frémit, stupéfié et Consolé devant une telle beauté- blanche comme une mariée, Sveta Trnjica (Suinte Triai lé) brille sur la colline, jetant ses regards sur la plaine ensoleillée, sur le «■¡[enoieux marais rêveatr, jusqu'à lu Èatoslna gora (Mont triste) et jusqu'au Krim, [Jji chnsii éiouflé, comme un soupir venu de la terre profonde, du ciel élevé, ébranle le clair silence; sur la Üalostna gora a’iïst mi h à cli au ter le bourdon, qui règne il a Krim au Ljubljanski vrli (Sommet de Ljubljana). Sous ce chant, frémissant au-dessus de la plaine, les village* scintillent, s'étei g ni! nt et s'allument dans la part beauté: ils sont éblouis sous le jeune soleil; comme auprès d’un vaste lac ils gisent, blancs, silencieux; et du lac, révaut dans le silence, s’élèvent des ilôts solitaires, tics chaumières busses, couvertes de chnu- 111e, (les groupes de bouleaux et de saules et de hauts pcuplicrs- Dç l'jmlrr; côté ¡le la route impériale, le Močilnik d-ort dans une profonde cavité, dans une ombre perpétuelle. Qui d'entre vous, qui a vu le Močilnik, n'en rêve chaque nuit? De dessous le rocher bruit Tenu noire; elle commence à braire et a u šesilût Se lait, clic s'enfonce dans le lit profond, se coche sous les saules et se taii toute sombre. Quand donc ma voiture roulera-l-elJe à grand lirait sur la large rail te impériale), quand donc tournera-[-elle au pied du Log. pour tpie mes yeux ardents t'aperçoivent,., Tradali ¡mr V. JmclU: IVAN CANKATl ilff.V ¡Z tttiZltVH (Ein Bruchstück) "V rh nihu, ein wuiuderswiler Ort, Dpi nur gedenkend, lechzt mein Hen in weicher Sehnsucht uach dir. Wer sah dich mit wachenden Augen, wer war cs, der dich orkanntef Sic schritten vorüber, sahen weiße Straßen, weiße Häuser und sie schritten weiler. ich blickte aber in dein Antlitz wie in ein vielgeliebtes Mädchen und nun verschmachtet mein Hera nach dir. Dort am Runde der Ebene unterhalb des Waldes, des finstern, mächtigen Raikovec, siUt ein Tauben-schwarm; die weifiin Flügel schimmern im Sonnenlicht. Dort ist Yrhuika, die Wiege mein, die Mutter und die Jugend mein. Uber die Föhren und Tannen hinweg rauscht die Bora vom stillen Karst, vom Meer herüber, stürmt in die Ehern: hinab, halt an, erbebt, erstaunt und beschwichtigt durch so viel Schiin heit. Weiß wie eine Braut leuchtet auf dem Hügel Sv eia TrojicH. (die hciligo Dreifaltigkeit) und Mit Umschau über der sonnigen Ebene, über dem leise träumenden Moor, bis hinüber zur Znlostun gora (Trauriger Berg) und zum. Krim, Ein dumpfes Lied, gleich einem Seuf-2er ans Hon Tiefen der Erde und von den Höhen des Himmels, läßt die klare Stille erbeben; uuf der Zalostna gora erklang die große Glocke, vom Krim big zum t.jubljuriflkt i rh (Laibacher Gipfel) wie oin König herrschend. Unter den über der Ebene zitternden Klängen glitzern die Dorier, erlöschen wieder, um sich an der reinen Schönheit aiifa neue zu entzünden: unterhalb der jungen Sonne wird es ihnen wohl blenden; sie liegen wie an einem ausgedehnten See, wtsilä und arill; aus dom Io, der Stille träumenden See Erber tauchen einsame Inseln auf, dann niedrige, mit Stroh gedeckte Hätten und Gruppen von Birken und Weiden und hohrm iJu]jpeln, ln einer tiefen Mulde jenseits der kaiserlichen Straße: schlaft der dunkle Mocilnik, ewig im Gehalten, Wer voii euch, der Mncilnik gischen hat, träumt nicht jede Macht von ihm? Unterhalb des Felsen quillt rauschend schwarzes Wasser hervor, tosend bricht es mis, um sofort wieder zu verstummen, versinkt in sein (iidi^ Wasserbett, verbirgt sich unter den Wurden* gehüllt in sein finsteres Schweigen. Wann wird endlich mein Wagen über die breite kaiserliche Straße rasseln, unterhalb Log embiegen, amf dafl meine sehnsüchtigen Augen dich erblicken ,.. Pbcrsetil von JJot* Vndulk IVAN CANKAR (1876, Frhttfka — Í918, Ljubljana) f* the greatest Slovenian writer. lie included in his murks all the Fiafionaf and social aspects of our people. He is a master of psychological sketch and story, of representing social life of humble people, of children, students, workers, íJrc#srf¡a-kers, artists, teachers, vicars, etc. The tendcrcst pages in his murks are dedicated to fits TíiofJiíT. His main works are: Erotica (poems), stories On the Slope, Martin Kačur, sketches My Life, Images from Dreams, the social story Bailiff Jernej and His Right, plays For the Nation's Welfare. King on Betajnova, Scandal in St. Pierian Valley, Sycophants, and Beautiful Vida. EXPLANATION OP Til IT TEXT prečuden, -prelep, prevelik, premajhen; The profile »re- can either emphasize an adjective (very wonder-mi, very beautiful) or evpross cxe-rtss tir* bit?, too small) oko (eye), očesa, očesu, oko, pri očesu, z očesom oči, oči, očem, oči, pri Očeh, z. očmi uho fear), ušesa, uiwii, uho, pri ušesu, t. ušesom ušesa, ules, ušesom, pri ušesih, z ušesi srce je bolno po tebi (phrase) — my iieart is sick for you (longing for) k m j tívttdí, ob ravni — beside, by, ut, along konec rnvmi — 'konec (the end) sometimes used as i)reposition: at the end of; konec vasi, -konec leta 1.1 Urja — a cold Win;! from the north cesarska cesta: the main road Yienna-Ljirbljana-Trieste; main communication roads in Austria were usually called ;■ imperial roads< IVAN CANKAÍ1 (1876, Vrhnika — 1918, Ljubljana) es ei más destacado escritor esloveno. En íuí ubres abarcó :tiritis los temas de la vida nacional y sueial de sit pueblo. Cantar fué un wniatferü Maestro en cuentos y noneías cortas psicológicas, en la des-cripcióu de la oída social de la gente modesta: ¡lirios, estudiantes, obreros, modistas, artistas, maestros, curas párrocos, ele. Sus mejores páginas fas dedicó a su Madre. Sus principales obras son: Dersos >Eroticat: novelas ->Na Klancus (En la cuesta), jiíarfírt kactire,- cuentos >.)foje zj'nfje-ftjet (Mi vida), iPodobe iz sanj< (Visiones de. ensueüo); nooein social *IIIapec Jernej in njego-oa pravica* (El criado Bartolomé y su derecho); dramas jZa narodoo biagort (Por et bien del pueblo), >i.Vaf) na BetajnuvU (El Rey de flefaí-nova), il'ohtijsunjc p dnítni Sení/farjdtPijfcír (Perversión en el palie de San Florianj, i ffl&pcit. (Lacayos) y j Lepa Vidas (La bella Vida). EXPLICACIONES DEL TEXTO EJ prefijo pre- unido a los adjetivos significa siempre demasía: preveíale, premajlien, prcvioí, etc. (demasiado grande, pequeño, ea Liento, etc.) La primer acepción de íurlen eh: exlraíío, pero Cantar lo nsn tEiTnbién en el sentido de bello, hermoso. Srcc je búlno po LeLi; frase poética que significa uiíorunzn. Hiirja; vendaval frío que se formo sobre el Mar Adriático y llega a Eslovenia (en invierno). Cesarska cesta; antiguo carretera principal, Leskeiati se; brillar, centellar, presente: se leskeíc, se lesketa: las dos Formas son equivalentes. Se conjugal) cormi pisad y detall. IVAN CANKAR (1876, Vrhnika — 1918, Ljubljana) est le plus grand ^criuakt ifouène. Il a fait un tableau admirable de la vie nationale et sociale du peuple sfonèiîË. Cankar est maître dans le conte psychologique et ¡a nouvelle, dans la représentation de la vie sociale des petites gens: des en fan-fs. des étudiants, des ouvriers, des couturières, des artistes, des instituteurs, des curés, etc. Il a consacré aes pires heil«* pages à sa mère. Ses oeuvres principales sont: Erotica (poèmes), les récits Nu Klancu, Martin Kačur, tes contes Ma vie. Images des râües, hi nottoeJJif scciufe Le valet Barthélemy et sa justice. Je* dru mes four le bonheur du peuple, Le roi de Betajnova, Le scandale dans ta vallée de Saint-Florian, l.es valets et La belle Ffda. EXPLICATION DU TEXTE Le préfixe pre a deux sens en Slovène; avec certain.1; adjectifs (aimmq prelep, prečuden, il exprime le superlatif absolu, alors que dans d'autres adjectifs comme prevelik, premajhen, il signifie trop (= preveč), prelep - très heau, magnifique; prečuden = admirable, merveilleux, revelik = trop grand; premajhen ■■ trop petit, ree je bolno po lebi = inuu coeur est malade de teri (en mal de toi). Te bora (en sloy. burjn) est un vent froid et violent qui souffle du nord-est sur l'Adriatique et le Littoral Slovène, IVAN CANKAR (1876, Vrhnika — 1918, Ljubljana) ist der grüßte slowenische Schriftsteller, ln seinen Werken umfaßt er affe Seiten des nationalen und sozialen Lehens des ilormnischen Volkes. Cankar ist Meister der psychologischen Skizze imd No-oelle und in der Darstellung kleiner Menschen: der Kinder, Studenten, Arbeiter, Näherinnen, Künstler, Lehrer, Pfarrer u. a. Die schönsten Seiten seiner Werke sind jene, die er seiner Mutier gewidmet hat. Seine Hauptwerke sind; Erotika (Gedichte); die Erzählungen Na Klanen (Auf der Steige), Martin Kačur; die Skizzen Mojc življenje (Mein Leben), Podobe iz sanj (Traurnbiider); die soziale Novelle Hlapec Jernej in njegova pravica (Dor Knecht Jornej und sein liecht); die Dramen Za narodov blagor (Für das Wohl des Volkes), Kralj na Betajnovi (Der König pon Betajnova), Pohujšanje v dolini Šentflorjanski (Das Ärgernis im Sankt Florian Tul), Hlapci (Knechte) in Lepa Vidu (Die schöne Vida). SPRACHLICHE BEMERKUNGEN ZIJ.V1 TEXT prečuden kraj: ein höchst sonderbarer Ort prelep: prelepa slika — okt herrliches Bild; to je prelepo f.aui tj — (Li en: ist tu schiiu für mich prodrHg; predraga sestra — liebste Schwester; čevlji kO predragi — dir: Schuhe sin ZU teuer 13as du re ft die Vorsilbe pre- gebildete liegen-schaf tswurt^ kanu^ das Höchstmaß, aber auch das Übermaß einer Eigenschaft bezeichnen. die Rnre, ein kalter Nordostwind, der vom Adriatischen hfeer ttber dus Land wcltl kraj: der Ort; kraj Ceste -- an der ftlraHc; ¡in kraju sveta — ¿im Ende der Wolt kulturni 2apiski PREMIER A »SAMORASTNIKOV* Z veliko nestrpnostjo stnu ttoifikali slavnostna premiero novega slovenskega filma, nagrajenca na ]juIjskem festivalu. in zadnje dni septem- bru smo ga labko videli — lo malce smuci&voju lil ms k o priredbo čudovita [io vesti Prežihovega Voranca o brezupni ljubezni Hudabivškc Mete clo bogatega Kurmčnikovega Ožbeja ter o n j n-nili j>Ktili o(rotili — samorastnikih. Poročali smo žc, da je dobila Majda Potokarjeva ¡ičlutu areno« za svojo odlično igro, idej pa še dodajmo, da tudi drugi glavni igralci niso bili slabši. Gledališki igralci Rudi Kosmač, Sava Severjeva, Vladimir Skrbinšek, Lojze Rozman in drugi &t> skupaj z režiserjem Igorjem Pretnarjem, komponist oni Bojanom Adamičem ter scenografom ing- Mirkom Lipnžičem doprinesli k novemu uspehu slovenske kinematografije ter napravili film, ki jo prav gotovo mod n«jboljšimi, kar smo jih posneli v naši republiki. JUGOSLOVANSKE KNJIŽEVNIK t /A PORUŠENO SKOPJE Književniki širom po Jugoslaviji so sklonili, da bodo po svojih močeh pomagali književnikom Skopja ob veliki nesreči, ki jih je zadela, Sklenili se, da bodo postavili barako, v kateri naj bi začasno delovalo Združenje književnikov Mali sdoni j c in kjer bi imele svoj sedež redakcije kulturnih časopisov »Razgledi«, iSaVremenosU in i-Jchon«, Zadolžili so tudi republiška združenja književnikov, naj prirode literarne! večere v korist makedonskih pisateljev. Pomagali bodo knjižnici, ki je bila tudi uničena med potresom. Pobrigali se bodo za makedonske književnike, ki so izgubili stanovanje ter jim tudi drugače pomagali, JESENIČANI V (TALIJT Že lani je jeseniško amatersko gledališče »Tone Čufar« zastopalo jugoslovanski dramski amaterizem na drugem mednarodnem festivalu amaterskih gledališč v Moiibcu. Zaigrali so Drži-eevo komedijo cTripče de L tolče« ter dosegli tak uspeh, da so bili letos povabljeni v Italijo. Tam so v septembru sodelovali na festivalu v Tesari in dosegli prav tako prodoren uspeh ki j Tih temu, da občinstvo našega jezika ni razumelo. Razumelo pa je izdelano igro jeseniških gledaliških ljubiteljev ter duhovitost, ki jo izžareva lo znano Držieevo delo. Štirideseto obletnico smrti slovenskega pisatelja Jasnil Tanča rja so njegovi ožji roja .ti Skofjetočnni počastili s prvimi škofjeloškimi poletnimi prireditvami, ki so izredno lepo uspele. 7Ao.sk Delikt? obiskoz/alceo so fmeic uprizoritve. Visaike kronike p'n Cocija u jeseni. Obe igri so igrati domači Igralci. SkofjeloSntli in prebivalci okoliških vasi. ¡Siid dvesto jih je nastopilo mj iiDfjrjjčti škofjeloškega gradit. — Nu si it p prizor itt Visoške krvnike Knjige Slovenske matice v letu 1963 EEIAjJOK BERNIK Slovenska matica, naša najstarejša založba znanstvene in leposlovne literature, je pripravilo za letos precej obsežen in pester knjižili program, Ta razširjena založniška dejavnost in intenzivnejše društveno delo sta v zvezi s stoletnico, ki jo bo praznovala Matica v prihodnjem letu, Matica donos- sicer ni več naša osrednja kulturna institucija, kar je bila vse dotlej, dokler na Slovenskem nismo imeli ne univerze ne akademije znanosti in umetnosti, vendar sc je prav z izdajanjem širše zasnovanih, sintetičnih del v zadnjem ca su spet povzpela med najvidnejše s! o venske kulturne ustanove in založbe. Poglejmo, katera dela bo založila oziroma je že Izdala letos! Maročniki redne zbirke bodo v začetku oktobra dobili za sorazmerno nizko ceno (4500 din) tri knjige, dve znanstveni in eno leposlovno: Dt. Antona Slodnjaka četrti del Zgodovine slovenskega sloustoa, v katerem obravnava avtor kratko naturalistično obdobje v naši literarni preteklosti in tiste realistične pesnike in pripovednike, ki so umetniško ustvarjali v tem intermezzu in v dobi moderne. Druga redna knjiga je bogato ilustrirana publikacija dr. Emilijana Cevca Areifrije-oeška platttiku ns Slovenskem (I, del}, knjiga, ki prinaša nove izsledke, med katerimi bo zlasti zanimivo poglavje o kiparstvu na Ptujski gori. Tretja, leposlovna knjiga je roman Mire Miheličeve no s simboličnim naslovom ümk in struga. Kraj do-gajEinj« jo reku Kritji z okolico (Otočca, čas doga-j dinja p,u sedanjost, čoprav jo pisateljica pritegnila v zgodbo tu rti osebe, kat e rili usodo zasleduje še iz časov po prvi sveiovui vojni. V Irmi ustanovljeno zbirko Razprlioe m eseji, v kateri sta doslej izšli dve [¡tern ni o godovi n sir i deli (študija dr. Bernika Lirika Simona Jenka in razprava dr, Padem u ja Estetske osnove Levstikove literarne kritiko}, jo h-lns vključenih troje publikacij: Obsežnejša razprava Dušana Moravca Ve%i med tloomskó in Seiko dramo, v kateri pisco opisuje gledališke stike med luirni in Celil v preteklik več kol slo tel ib. Dr. Jože Pogačnik sc v razpravi Stritarjev literarni nazor loteva enega temeljnih problemov naše literarne zgodovine in ga rešuje z modernih le posl ovni It teoretičnih vidikov. Dr. Marijan Britovšek pa v bogato dokumentiran] študiji z naslovom Prehod iz /V?r>ri(iJrN?¿rfl na indmidunlno kmetijstvo r*it Kranjskem pojasnjuje nenavadno za ti b nivo obdobje v kmetijskem gospodarstvu XY111. in XIX, siololju, Prvi dve knjigi .sta že iziti, Že pred drugo svetovno vojno jc Matica začela izdajati v zbirki Vezana beseda prevode najkvalitetnejših del iz svetovne književnosti v verzi 11. Največkrat je posegla po Shakespearu in tudi Icios lio v okviru te serije knjig izšla ena njegovih najbolj znanih tragedij Kralj Lear v poslove-nitvi Mateja Bora, Kot druga knjiga je v Vezano besedo uvrščen« pesniška zbirka Edvarda Kocbeka z naslovom Croza, y kateri imajo znaten delež zlasti pesnikove partizansko izpovedi. I a pesniška zbirka je že n a knjižnem trgu. Po osvoboditvi so ustanovili zbirko Filozofska knjižnica in v sklopil te serije knjig je Matica doslej poslala svojim bralcem pet pomembnih prevodov s področja starejše, pred marksistične filozofije. Lotos jc nn vrsti delo. ki ga Slovenci ŽC dolgo pogrešamo, Sp inOzova Razen na vodenih del bo Matica leto« izdala še tri izredno publikacijo; Eseje, članke in. zapiske Frana Levca, prvega urednika Ljubljanskega zvona tn dolgoletnegEi predsednika Slovenske matice, L' me in ost južnih SlouunoD izpod peresa dr. Yoje-Slavn Moleta, našega rojaka in upokojenega profesorja umetnostne zgodovine na krakovski univerzi, (er geografsko študijo dr. Igorja Vrišerja TfidiJnrííbn menta 7,agorje, Trbovlje in Hrastnik, Ce primerjamo letošnji knjižni program Slovenske matice z njeno založniško dejavnostjo v prejšnjih, zlasli prvih povojnih lelih, lahko ugotovimo ne samo to, tla se j c izd a j atol jsk« aktivnost n ase na jstarejSc založbe razširila in razrasla na skoraj vsa področja humanističnih ved in leposlovja, ampak opažamo v njem tudi več načrtnosti, več sistematike. Slej ko prej pa si Malica prizadeva nuditi bralcem izvirna domač« znanstvena in leposlovna dela, Y lej težnji sc Slovenska matica čuti prigovoru o do svoje pozitivne tradicijo in do imena, ki ga nosi. Božidar Jakac: tAvtoportret n ko-feiu*. Risba z ogljem (nastala 7. jtm-i‘m v Semiču). '/,u »ogledalom je sluzila kanit o skodelici Naši umetniki Dva izmed mnogih 1.P0 MENASE Prva ljubljanska umetnostna razstava po osvoboditvi je bila Rostova alovenskilj umetnikov partizanov julija in anglista 1947 u- Jakopičevem paviljona. hiu njej sn aooja graf (¿n a d it risitraša dela pokazali toan Čargo, Alenka Gerlovič-Globočnik, Vito Globočnik, Božidar Jakac, Lado Jordan. Dore Klemenčič, Tone Kralj, Jane/, Eajouec, Lojze Lavrič, France Mihelič, Nikolaj Pirnat, Juan Scljak-Copič, France Slanu, Ive Šubic, Janez Vidic, Drago Vidmar in. Nande Vidmar, Po tej razstavi, ki jo je organiziral □ partizanih nasadi Slovenski umetniški klub (ki je poleg Ukoonikoo združeval tudi druge rimetnike), srno xe še istega leta na posebni prireditvi spomnili tudi mi svobodo padlih umetnikov: Hinka Smrekarja, fj-anjdi Goloba. Lojzeta Sušmelju, Janeza Wetssa-Belača d'n tik po osvoboditvi paneifri-čene Milene Dolganove. Toda seznam ridisnttifi frkoo- [ifpicrf/tfjiiwj, ki î4> aiî ukiinnv udeležili narodnoosvobodilnega boja. je seveda mnoga obsežnejši. Med iigiiitii, li so delali, trpeti in se fjnjev/tli za osoobo-diteo spojega ljudsioa — v p2ir|i zanlh, ilegali in kan-cenlracijsLiEi taboriščih — so friifi Stojan Batič, Jakob Bazelj, Bogdan Borčič, Mire Cčfilt, Jože Ciuha, Ivan Čofefli, Marjan De Reggi, Zoran Didck, Jfiepika Er2ei2-Šuštaršič, France Godec, Boris Kalin, Marjan Keršič, Han ja Keržič. Slane kerllč, Marija Knren, Slavko Kore», Marn Kralj, Slavko Krajnc, France Ktipiaucr, Slane Knm&r, Vladimir Lakovič, Vladimir f.amut, Vladimir Makuc, Rafael Nemec, Polde Oblak, Nikolaj OmresB, Dušan Petrič, Miha Pirnat, lïoiu Piščanec, Marjan Pogačnik, Jože Polajnko, Oton Polak, Čila Potokar, Miloš Požar, Milan Rijavec, Evgen Sajovic, Anton Sigulin, Viktor Snoj, Coro Skodlar, Murko Šuštaršič, France Uršič, Alojzij Zaoolovšok, Zlatko ZeL Klavdij Zornik in Gabrijela Žugelj. Ne domišljamo si, da je naš spisek popoln, poleg legu pa je ireba poudariti, da našteva samo slikar je, grafike in kiparje, ne pa tudi arhitektov. Predlanskim dvajsetLetnica ljudsko revolucija, lotos isl o Število let od Kočevskega zli or a in Dru-£c£ei zasedanja AVNOJ - ob * scU teli obletnicah Se posebej razmišljamo in Se spominjamo... Resnični umetniki su vselej v zgodovini, ob vseh nuj težjih p rest nanj ah, bili na strani zatiranih: predvsem s svojim umetniškim dcioiu, a tudi kot drugače dejavni bojevniki za socialno in nacionalno svobodo, kot sinu vi svojega ljudstva, kot hrabri državljani in tudi kot pravi revolucionarji, lodu v vsej dolgi preteklosti, no pomnimo, da bi kdaj lake pomembno — oljen cin množično in neposredno — sodelovali v sume in zgodovinskem razvoju, kut so je to dogajalo v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov in med njimi posebej Slovencev. Tega sc zavedamo (udi tedaj, ko govorimo o posameznikih, tistih, ki jih moramo zaradi čisto urn c in ustnega pomenu njihovega tlela obravnavati kot osebnosti in jih tedaj nekam po krivem vidimo izločeni! iz na videz brezimne množice. Dva med našimi živimi sodobniki vsekakor zasl;ižita posebno pozornost tudi 1 tem okviru: J ti kat in Mihelič, Božidar Jakac je do danes nedvomno ustvaril najbolj obsežni umetniški opus, kar jih poznamo v umetnosti naših narodov. Selc prihodnji rodov j bodo mogli pravično oceniti njegovo izredno pričevalno vrednost. Kmalu bo pol stoletja, kar rutin je prvič pokuzal svoje delti iti od takrat pa do danes ni miroval niti za hip, Nagrmadil si je nalog, na katere si drugi niti pomisliti ne bi upali, ustvaril pravo portretno galerijo svojih slovenskih, jugoslovanskih in drugih sodobnikov, kul turnih delavcev in neznancev', prepotoval in upodobil pol sveta, raz- stavljal po vsem svetu od Amerike do Kitajske, tako rekoč spotoma Opravljal več poklicev in funkcij k«i kateri koli drugi jugoslovanski umetnik, zraven pa ostal všekdar enako prijazen, hudomušen in zavzet človek, ki se nikdar ne prevzame in tudi nikdar ni prepričan, da je dovolj naredil. Zgodovina slovenskega in sploh jugoslovanskega partizanstvo hi bila brez njegovega prispevku precej manj bogala: ohranil tiam jo je v svojih risbah in grafikah, a tudi s fotografijami in filmi. Ta, ki je bil med nami pravi pionir na vseh teh področji h, je mladeniško neugnan pioniril tudi v našem najtežjem in najslavnejšem času, .Po drugi strani France Mihelič, kol človek vsaj tako piker in dvomeč kol Jakac navdušen, kot. umetnik lik rali vsaj 1 olik ti naturalističen in fantastičen kot oni romantičen in realističen, z razmeroma malo smisla za portret, pa toliko več za karikaturo. Tudi brez njega hi naše veliko obdobje bilo brci cuc svoji!: najbolj dragocenih človeških sestavin. Tako pa se je v Miheličevem delu kur najbolj naravno nadaljevalo naša p rod voj na umetnost, lista podoba naše stvarnosti, ki si jo je izoblikoval v stiku s hrvat-skn »Zemljo* in jo po svoje obarval z bridko otožno domišljijo, ki ju jc med vojno samo še izčistil in po osvoboditvi stopnje m a dvigal do čedalje večje likovne tehtnosti. Dva umetniška obraza izmed mnogih, Jakčev, obraz velikega vedrega pričevalca (svet je mikaven, tudi čc ga gledaš od blizu), in Miheličev, ob raz nezadovoljnega naturalističnega sanjata (življenje je trpko in nekoliko grozljivo, tudi če premišljaš o samem sebi), dve risbi in dva človeku, ki bi sc kot posameznika, različna kot sta, bržkone težko ujela, a sla se s svojo udeležbo v velikem času vendar znašla v isti znameniti vrsti. France. Mihelič: .Obiski, Peruriabn. JS57 {okrušena glava na mizi je s!i-knrjeo ituloporirel) Antuninhitnku Cesta It'iiL'i: 7,lili k ■> Dtaiia) ¿»■■i T «. "S m • ¡¡j " „ .j. Vesel spomin na brigado NEJA JtAURER Tovorni vlak je sopel mimo pol; in vasi. Stala sem pri odsloo jenih vratih in glodala ven. Tud sem se že dostikrat vozila, n danes je bila pokrajina zanimivejša. Morda zato, ker smo se vozili počasneje, ati pa zato, ker sem vedela, da bomo zavili od Zidanega inoshi proti Zagrebu in nato dalje in dalje. Morda je bilo zaradi občutka daljave vse drugače. V vagonu nas je bilo dobra polovita Gete, okrog petnajst brigadirjev. Večina je klepetala in se smejala. Nikogar nisem poznala, ker So bili iz drugih šol. Sicer je pa na vlaku lepo biti sum. Vsak lup švigne mimo kaj zanimivega, ti pa gledaš in molčiš. Vožnja se je vlekla in mladež je pogrnila odeje ier posedla. Povabili so iudi mene. Kdor se se ni vozi! v tovornem vlaku, ne ve, kakšen užitek je lo: lahko sediš, lahko sloniš, napol ležiš, .skratka, si kot doma, mimo tebe pa potuje svet. V Zagrebu se nam je pridružila še ena liri gada. Udobnost se je nekoliko zmanjšala, kajti odslej je vsaka četa imela samo en vagon, bili smo na tesnem. Pripekajočo sonce je la občutek še povečalo. Veter ob vlaku ni mogel pregnati soparice. Edina n teh a nam je bil ogromen lonce vode v kotu vagona. Toda zaradi sunkovite vožnje se je dragocena tekočina razlivala in bilo nam je hudo, ko smo gledali lužo, ki se je večala in večala. Pot bo Sc dolga in žeje je hude stvar. Eden izmed brigadirjev ju zaskrbljeno nagrbančil čelo in dejal: »Treba bo pij liska nje vode uskladiti z gibanjem vlakah Začeli smo tuhtati, kako. Vzmeti rimamo, jopic pa ne bomo dajali pod lonec, da nam jih zmoči, »Privežimo lonec na strop, pa bo nihal po sunkih vlaka,* je dejal debelušen fant. ftili smo navdušeni- Hitro smo preiskali vse žepe in nahrbtniku in rea našli dvo močni vrvici. Pritrdili smo vsako na en ročaj in obesili lonec na kavelj sredi vagona. Voda se je zdaj enakomerno ziba hi nad nami, mi pa smo pori njo na odejah sede uživali razgled. Vozili smo se skozi kroje, ki jih ec nisem videla, zaio sem se pomaknila k vhodu in obždelli-Tudi drugi so mirovati. Zmagala sta nas vročina in ena kom črno pozibavanje v bika. Dremali smo z odprtimi očmi in kot v sanjah so potovala mimo nas slavonska naselja: neslišno, Inhkotlib, enakomerno. Tramtatam, tramtatam je vmes pel vlak lulikolno in enakomerno, Nenadoma pa: Čof! U-šššSšššš! lu nato kriki: *L urnimi! Zdaj pa imamo! Cisto mokra senil Odejo mi trgaš! Moj nahrbtniki JJu*i, čevlji so tul Halmbahaha! Uiiiiil Konec mc Jud l.aliko bi si mislili kaj Laki-ga! Čakaj, da siožmem Jase! Jak dvigni žu odejo, saj jo bodo uničili! 1 Iahahaha, la je pa lupa! Uiiiiil* Začudeno sem od vrat strmela v direndaj sredi vagona. Zakaj nenadoma ta vik hi kitk? Potem h'22 [■'MU ÍEnDIfí Zelene luči od Ljubljane do Gevgelije Fred petimi leli je predsednik republike povedni jugoslovanski mladini: »Zgradite avtomobilsko testo od Ljubljane do Gevgclije.« Mladinci teh besed niso vzeli kot ukaz, temveč kot izkazano zaupanje. Le nekaj dni poznajo so sc tisoči mladincev i% vseh republik prijavljali za prostovoljno delo na avtomobilski cesti, prijavi !o sc jih je celo vet, kot jo bilo potrebno. Tako so leto za lotom rasli asfaltni kilometri čez Makedonijo, Srbijo, Bosno, llrvatsko lit Slovenijo — vse do 20. oktobra letos. Zdaj kitijo kolone avtomobilov po asfaltnem traku od Ljubljane do makedonskega mesta Gcv-gelijH, ki Jezi tik ob grški meji. Jugoslovanski sever in jug sta se zbližala s to cesto, prav tako pa sc je zlili zalo nad 250,000 brigadirjev iz vseh jugoslovanskih republik, ki so se .spoznali ob delil, se učili, usposabljali zn poklice in deluli-Mladinci namreč niso prihajali v brigade Je delat, tem več so se im tečaj ih tudi izobraževali. pa sent p ml sabo začutila mokroto in doumela. Usta so st: mi kljub izgubi dragocene vode široko raztegnila. Kako tudi ne: kup mokrili ljudi se sredi mokrih odej, zavitkov in nahrbtnikov preliva, vpije, smeje, snva — nad vso to glasno zmedo pa liho in enakomerno niha lonec na eni vrvici. Ugotovili smo, da sc j c druga strgala, ker je bila papirnata. Najhuje ju je skupil lani, ki jo predlagal, naj obesimo lonec, Zdaj je stal kraj njega in s tožečim glasom ponavljal: »To je moja usoda, 'o je moja usoda, Pa j c mama mislila, da bu V brigadi bolje! Doma sem vse pulil od mleka do juhe. Tu se pa kar samo zliva name! Moja nesrečna usoda.« Med jadikovanjem se je slačil, kos za kosom, dokler ni ostal le v rdečih hlačkefi. cepetal in tožil: »Kaj naj naredim? Tudi te so mokre,« Fa je našel rešitev. Priprl je velika krilna vrata, se z rokami prijel na vsaki strani, se uprl Z nogami v tla in zadnji del telesa pomolil ven. Di'ugi smo sušili kruh in prepečenec, odeje in obleke, kakor smu vedeli ih znali. Na žejo pa ni ni [¡če več mislil, kajti v vagonu je pustule sveže. Nenadoma je vlak zavrl. Ustrašila nem se za lan la v rdečih hlačkah In ga zaprosila: i>Cuj, nc visi tako. I.atiko ti roku. zdrsne, pa padeš ven.« V hipu je bil pred menoj, globoko se je priklonil in rekel: zlivala za skrb. Ime mi jc Pacek, Na znanje dajem, da sem vedno samo polit, nikoli pa nc pobit. A čc se bojiš zame, bom stal sredi vagona.« Zardela sem, drugi pa so se smejali. 20, oktobra so končali zadnja dela in brigadirji so se na okrašenih vozilih pripeljali v Beograd, po cesti, ki so jo sami zgradili. Avtomobilska cesta »Bratstva in enotnosti« sc imenuje la cestn. Poteka skoraj skozi vse republike, gradilo jo je pol milijona mladih rok \/, vseh republik in zalo je ponos VSe jugoslovanske mladine. S svojim delom so podarili domovini svoje najlep-šc darilo, sami pa so sc na avtomobilski cesti veliko naučili. Zgradili so nad tisoč kilometrov avtomobilske ceste iti s icm prihranili več milijard, važnejše pa je to. da so delo opravili v zelo kratkem času. Lotos jih jo oviral dež, uckaj .brigad je pohitelo im pomoč razrušenemu Skopju, svojo obljubo pa so vendarle izpolnili, saj so ob na povedane m roku zagorele zelene luči im vsej cesti ud Ljubljane do Gevgelije. Avtomobilska cesta — to je izkaznica njihove mladosti. TRAFFIC LIGHTS FROM LJUBLJANA TO GEVGELIJA It was five years ago when our President told the Yugoslav youth In build I he highway from Ljubljana to Gevgelija, Otir young people got these words right, they knew they expressed trust in thorn rather than demand. Already a few days after, thousands of young people from all the repu¡dies reported themselves for voluntary work on the highway so Unit iheir number even exceeded the need. Since then kilometers On the asphalt road had been increasing across Slovenia, Croatia, Bosnia, Serbia, and Macedonia, until the sol chile October £0, t9(V5r Now columns of motor vehicles ore running along the asphalt road from Ljubljana to the Macedonian town of Gevgelija, lying close to the Greek frontier, Not only has the new road brought near the north and the south of I he country, it lias also drawn together more than 250.000 young people from all the Yugoslav republics who made Friends there, learned, worked and qualified themselves for Iheir future occupation. 1’he you ill did not come to work only, they also came to get educated in special courses organized fur them. The finishing touches to ihe work wore dotio on October 20, when Ihe young builder6 mounted decorated vehicles which took them to Belgrade along the road they themselves had built. The highway is called the Bead of Brotherhood and Unity. It rims through nearly dll of the republics dud has been built by half a million of young liaiK.li: from eiI I the repu hi ics. Thai's why it is pride of all the Yugoslav young people who have thus given ilieir greatest present to their native country Cvilile ihev themselves learned a lot while working on i<- They not only built more than a thousand kilometers of the road thus .saving several milliard dinars, they also finished the task in a very short time. Although rain has interfered with their work almost Constantly tins year, and in .spite of (he fact that several brigades left their work on the road when the ruined Skopje needed them, they nevertheless kept their promise so that traffic lights lit up all the way From Ljubljana to Gev-geliju at the appointed term. Bogata jesenska športna žetev M. ZVOKJiLJ Imi Daneua (leuo), najboljšemu košarkarju Jugnuiii-uijc, brnrtUd niso oüirti pri doseganju KOSCU ifornaïi LeSek je r> sJt(jJt-u s palico najoiiji nn Balkanu. Jesen «tu sezona je tisti letni cns, ko prihajajo športniki v vseh panogah razen v zimskih športih v vrhunsko formo. Tako so v tem času nn višku .svojih zmožnosti atleti, plavalci in igralci številnih kolektivnih iger, Državna prvenstva, balkanske igre in mediteranske igre so bila področja, kjer so merili svoje moči naši športniki. 'L veseljem lahko ugotovimo, da so bili jugoslovanski tekmovalci povsod uspešni in da so v jugoslovanskih vrstah slovenski športniki dodali levji delež k temu, da bomo ostali vpisani v liste nosilcev medalj in zmag. Bogato jesensko žetev je otvoril Andrej Bol-težil r iz T j nhljane z zmago na kolesarski dirki .Po Jugoslaviji*. Uspeh je še tem večji, če vemo, da je to ena n a j večjih amaterskih kolesarskih dirk v Evropi in da se jo moral na naših cestah boriti z odlično ekipo Nemške demokratične republike, ki j c imela v svojih vrstah bivšega svetovnega prvaka F.eksleiua, in enako dobrimi vrstami Italije, Bolgarije in Anglije. Za Iü50km dolgo progo je porabil nekaj več minut kot 31) ur. Najboljši tekmec je za njim zaostal celih 5 minut., Čc o kakšni panogi v tej jeseni lahko govorimo samo v superlativih, je to naše plavanje. Ji l ¡trav tu so bili najuspešnejši slovenski ali bolje ljubljanski tekmovalci. Cc bi na državnem prvenstvu rekorde pozdravljali z dviganjem slovenski? zastave, potem bi jo morali v začetku septembra v Splitu, kjer je bilo državno prvenstvo. dvigniti nu jurbol, kaT 2t)-krat. Tod a s tem lista uspehov še ni izčrpana. Najboljša slovenska plavalca Da iti Vrbovšek in Zlat« Trtni kova sta se št štirikrat vpisala kot državna rekorderja. Vrbovšek jia jc S svojim rezultatom dosegel tudi peto mesto na evropski tes tv ici najboljših plavalcev hrbtnega sloga, V svetovnem merilu najkvalitetnejši pa se bili uspehi naših košarkarjev in orodnega telovaden M im Cerarja, Potem ko sq košarkarji na svetovnem prvenstvu osvojili drugo mesto, so se sredi Septembra podali v vroče Atene, lam za njih ni bilo vroče zgolj zaradi podnebja, temveč tildi, ker so jih druge reprezentance na ha!kanski h igrah v košarki pričakovalo dobro pripravljene, saj so si vse želele zmage nad vieesUntpio-nom s vela. Tega uspeha niso doživelo, kajti ju-gosi ova nski knš-Fi rkarji so brez težav zasedli prvo mesto uu balkanskih igrali. Gonilna sila le reprezentance je bil odlični !vo Dancu iz Ljubljane, ki že nek it | bt sodi med najboljše evropske igralec, M im Cerar, skromni športnik z največjim številom zlatih kolajn z evropskih In svetovnih prvenstev, Indi lo jesen kljub neprestanim nastopom ni zatajil, Nu mediteranskih igrah v Neaplju je spet zmagal v mnogoboju na vseli Šestih orodjih. Mimo lega pa j c Sc V najtežjih okoliščinah in bolan osvojil zlato kolajno na svojem nujlj nhsciii orodju, konju z ročaji. MILLONAKIA ¥ OTONAL COSECHA DEPORTIVA Los campeonatos nacionales, los juegos balcánicos y los juegos mediterráneos, donde midieron bus Tuerzas nuestros deportistas, fueron saiisfac-torios. Cotí alegría podemos asegurar, que loa deportistas yugoslavos tuvieron éxito en lodos partes. En la carrera de bicicletas por iodo Yugoslavia. la victoria se la llevó Andrés BOLTE ZAR de Liubliana. El éxito es mayor al saber que es ésta, Lina tío las más grandes c ioteresanles carreras, ciclistas para ama teres en Europa. En la misma, los corredores tuvieron que luchar cu nuestros caminos pt>r el primer puesto, con el excelente equipo de la República Democrática Alemana, quien tenía en sus lilas al ex-campeón tiiuiuliaí Ek,SITIEN. y con los igualmente buenos equipos de Italia, Bulgaria e Inglaterra, Los 1.250Jkiti, de la Jurga ruta, Jos recorrió el Jiuhlía-líense Andrés BQLTE2AR en jÜ horas y minutos, A principios de septiembre tuvo lugar en Splii el campeonato nacional du natación. Los mejores nadadores eslovenos Da ni lo VRHOVkEK y ZJala TRTN1K se clasificaron cuatro veces con records nacionales. YRHOV&EK alcanzó d quinto puesto, en la escala europea, outjr los mejores nada dures del estilo espalda. Ln el Urden mundial, Jos tle mejor calidad fueron los éxitos de nuestros basquetbolistas y del gimnasta en aparatos Miro CERAIL En el campeonato mundial, n iiest ros basqueIbolistas alcanzaran el segundo puesto. En septiembre, en ios juegos mediterráneos, que tuvieron lugar en Atenaí-Grecín, los basquetbolistas yugoslavos conquistaron el primer puesto. Ganador fue el excelente jugador Jvo DA-NELf de Liubliana. El gimnasta esloveno Miro CEBAR, en los juegos mediterráneos en Nápolcs-l tulla, triunfó en ios seis aparatos. Bajo las condiciones más adversas y además enfermo, a pesar de esto, ganó la medEi.Ha do oro sobro su aparato más apreciado; caballo con argollas. Entre ios atletas tpie concurrieron ei los juegos mediterráneos, fue Romano LESEE ríe Celio, el que tuvo mayor éxito. En d aulló Cou garrocha mejoró su propio record nacional en Sofíu-Rulgaría y después un Ñapóles. ñeatiiajylietnii tltiltt/itú rt'ktirtii'rka n ¡jiauUnjii 7.1 ala Trtnik »Ne vem, kaj vse bt lahko imenovala svoje prijatelje, Ves svet je moj prijatelj. Ljudje, s katerimi se srečujem, travniki, gozdovi, planine, živali iti knjige. Enkrat bi objela oe» svet, sončen in nesel, drugič pa so pogreznem o molk in si želim biti čisto sama, brez ljudi, V teh mojih sončnik in črnik TANJA mavric «rii/i si zbiram in zaželim različne prijatelje.< Tako je napisnla 13-lcina Ljuba Rabič iz 1. j u ti ] j m i c v aaûe [Un svojega, scenarija. Scenarija? Da, Ljuba je letos posnela svoj prvi diafilm z naslovom iMoji prijatcljii. Ko je zvedela, da ho v Beogradu festival pionirskih filmov, to je filmov, ki so jih posneli otroci sami, je sklenila, da sc tega festivala udeleži tudi sama. Med številnimi fotografijami, ki jili je posnela na izletih, na ulici pa tudi doma, je izbrala najboljše. Ni ec mogla odločiti, katere fto te in tako je ostalo končno kar 37 slik. Fed te slike jc napisala tekst in vse skupaj poslala v Beograd. Nekoliko jc bila presenečala, ho je izvedela, da je dobila prvo nagrado. Bila je edino, ki je iz Slovenije dobila nagrado za posameznike na tem festivalu. Skupinsko nagrado so dobili samo še šolarji iz Murske Sobote, Radi bi vam predstavili Ljubo Babič. Preden nani Sama pove kaj o sebi, obrnimo nekaj listov njenega scenarija; Kako točno določa sv-oje prijatelje; pMoji prijatelji so iisi ljudje, ki hodijo in sc vozijo po ulicah, tisti, ki jih srečujem na poti v šolo, v trolejbusu, v trgovini ¡n na trgu, ali kjerkoli drugod. Vsi so moji bežni prijateljic Se veliko zanimivega ji: napisanega v Ljuhi-nem scenariju, še veliko takega, kar bi tudi vas zanimalo. Ljuba piše in opisuje svoje prijatelje («ho iskreno, tla jih tudi brez slike lahko spoznamo, I ukole jc opisala kravo, ki jo je nekoč slučajno srečala na svoji It počitnicah, ko je s fotoaparatom tavala okoli in iskala primernih motivov, »Ob, ta uljoga žival! Pravimo ji krava! S tem lepim imenom obiuctujCino tudi svoje prijatelje, Osel in krava morata vedno presoj ari imena ljudem in se uvrščata v besedni zaklad posameznikov. Ta čctvcronožoc mi je prijatelj. Pred leti pa me je predstavnica te živalske vrste nabodla trn roge. Ko sem se ji dobrikala, se je meni nič, tebi nič zakadila vame in me nabodla na izrastke na glavi, Bila je hudobna krava, ki ne zasluži niti besedice vce,< Tako, spoznali smo Ljubi ne prijatelje, sedaj pa bo p ra v. če spoznamo še njo samo. Zastavili smo ji nekaj vprašanj, £jui m, k d« j si začela fotografirati? To je bilo p« že pred leti, ko jc očka dobil nov, zelo drag, in tudi dober aparat, Tnkmt sem hotela tudi jaz slikali. Verjemite, očku sem delala najprej lepe preglavice, potem pa sem sc počasi naučila iu mi je šlt> vedno bolje. Sedaj imamo doma še temnico in tudi slike razvijam sama. Kako pa ioy da sl poslala svoj film ua ia festival? V Pionirskem lislu jc bil razpis. Ko sem ga prebrala, sem sc takoj odločila, da se ga udeležim indi sama. Rada bi namreč vedela, kaj bo mislila kritika o mojem filmu. Najbrž jim je bil všeč in so mu podelili prvo nugrado. Na žalost pa sc sama nisem mogla udeležiti podelitve te nagrade in mi jo je prinesla kar mama, ki jc bila ink ral slučajno v Beogradu. Ljuba, kdo pa je vseeno tvoj najboljši prijatelj? ležhobi se odločila. Bada imam svojega majhnega bratca Matjaža, babico* našo pomočnico, pa prijateljico ¡z sosednje ulice. (Sedaj rvei slučajno sprti.) No, vse drugo pa ste prebrali v mojem scena rij n. m otroci berite FERDO GOLU N A vJ/f/o uti fjo/jmrfi upi ?** Ce te kdo poprosi za nož, žlico ali vilice in mir tugu jedilnega orodju ne znaš izročili po pravilih lepega vedenju, potem ima tvoje lepo vedenje- velikansko razpoko, Jaz se ne morem pohvalili k jem, da odlično poznam pravila lepega vedenja. Vendar hi znal ponuditi nož. žlico ali vilice po vatli pravilih celo kralju Matjažu, če hi se ta /.luidil iz spanja iti hi bil lačen, Naučil sem sr izročili jedilno orodje od učitelja Peternela, Kadar je učitelj videl, tla naše vedenje v razredu sep«, nam je nehal vtepeli v glave računstvo, zemljepis in zgodovino. »Za danes je dosti tega,« na ul je rad rekel. »Lepo vedenjr človek prav tako potrebuje.* Pri urah lejtegu vedenja nismo imeli časa razgrajati, metati papirčkov po razredu in sc brcali pod klopmi. Učitelju Peternelu smo morali namreč mi pokazali, kako sc je treba lepo obnašati. Seveda, (ti je bilo z« nas težko. Učitelj je lepo vedenje Jahto dobro poznal, saj je prehodil že polovico sveta. Nekoč je spet. rekel, d« je dovolj računstva in da bomo začeli z lepim vedenjem. Knjige in tablice smo pospravili, L cit elj je stopil na sredo razreda med klopi. Vprašal je: v Kdo mi posodi nož?« Vsi. ki srno imeli nože, smo planili pokonci. Iskali smo jih po žepih. Nismo pa slutili, da n Etin je s tem vprašanjem postavil past, v katero smo sc vsi do zadnjega ujeli, V s« k je hotel napraviti učitelju Peternelu uslugo, zato je pohitel. Kozlarjev Jzidor je bil učitelju najbliže. Zato nas je vse prebite!. Nož je odprl, ga prijel za rezilo in ga ponudil učitelju. Učitelj Peternel ni takoj posegel z« nožem, Čakal je nekaj času, da j«; ves razred videl, kako mu je Izidor ponudil nož. Potem ju rekel: vClej, Izidori Nož si prijel za rezilo, .Maloprej pa si si s prstgm v nosil vrtal.« Ves ras«red je osupni!. Takoj smo pomislili na to, če smo si tudi mi malo prej vrnili * prstom v nosil. Nože s n i o kar hitro začeli spravljati nazaj v žepe. KlIu bi naj vedeli kako je treba pn pravilih lepega vedenja ponuditi nož, če ic zanj kilo prosi. Izidori n je učitelj pon ude ni nož le vzel. Prijel ga ju potem lam, kjer se neha držaj in kjer se začne rezilo. Pred vsem razredom ga je uči- telj Peternel po pravilih lepega vedenja vrnil Izidorju. »ViS, Inko se ponudi nož, žlica ali vilice.« jo pravilo lepega vedenju smo si seveda za zmeraj zapomnili. Jaz se vedno po njem ravnam, Ce mi ne verjameš, dragi bralec, me preizkusi. Kadar boš z menoj v družbi, me poprosi za nož, žlico ali vilice, Boš videl, da se ne bom zmotil. Dul bi ti jedilno orodje po pravilih lepega vedenja, tudi če bi bil ti sam kralj Matjaž. fjiHon Jfiimpiii l/louemSet SONCE POČIVA, MEGLA ZAKRIVA DREVJE IN HIŠE. BELI PLAMENI, PALČKI OGNJEN!, GODBO V PEČI. VETER SE DRAMI -KMALU ZA NAMI BO DOLCA JESEN. utori iiirn l Shmcnska cevke d D Dl‘)WW, Cobrado Spomenik pesnika Ivana Zormana u ku/iiirnem parku n Clevelanda Oh vriulvi o domov »¡<1 pruiatsm njun jjt Rodni grudi pu Izseljenskemu koledarju lepe pozdruve naših ameriških rojakov. Kjer koli #c nfroei, ki komajda razumejo besedila pesmi, ki jih pojo. Toda melodija jim je domača in ljuba. S kakšnim veseljem prida klijejo naši rojaki gosto* vanje Sktpenflbega okteta! Izredno živa pa je tudi pez, ki Peze naše rojake na staro domovino in Jift ose, kar je domačega. Sad lepotami paše domo-oine, slovenske in širše jugoslovanske, r*i™ navdušeni samo starejši ljudje, prva, izseljenska generacija, marveč tudi druga. rojena že o Ameriki, pu tretja in četrta, kdor je bil enkrat pri nas, bo še prišel. M a rsikat eri rojak mi je. rekel: >ŠeIe zdaj vem, kako lepo deželo sem rnorul zapustiti iit iti s trebuhom ztr kruhom, 7’etJflj sem poznal samo domačo vas r. domačo revščino, zdaj, ko -frnr k ženo prevozila vso Slovenijo in pol Jugoslavije, šele vem, kako lep in velik je siari kraj. O, še tam priiel/s. Videl sem ciklame, prinesene s Slovenskega, in drugo cvetje pa ki je zraslo iz slovenskega semenja. In na desetine drobnih predmetov, ki jih imajo rojaki po stanovanjih, da jih spominjajo vsak dan, vsako na njihovo si aro domovino, fiadi jo imajo in ponosni so nanjo. Njeni uspehi jih vesele, njena stiska globoko prizadene. Za nesrečno Skopje zbirajo prispevke kat za svoje mesto. Ponosni sina lahko nanje in moramo jih imeti radi. Dovolite, tovarišica urednica, da se jim preko vašega Ušla iskreno zahvalim za gostoljubje in za ose, i‘ar' so mi pokazali m povedali ter da jih prav loph> pozdravim! Pozdravljam pa tudi pa« ¿n želim vašemu listu kar največ uspehu pri nas domu in povsod tam. kjer žive naši ljudje! A n ion Ingolič V Ana Krama, urednica r Glasa riarntl ut 13 jVtilf Vtirlcu V Ljubljani, /, oktobra 1963. Štirideset let nase naselbine v severni Franciji Dne 2-0. okt obril je bilo v Sallaummesn v severni Franciji pomembno slavje, ki ga je organizirale «aSc izseljensko društvo Združen je Jugoslovanov v severin Francij], L njim so proslavili 40, obletnico našo naselbine v SalImuniiiesn in Nordu, obenem pa tudi 2I)-Ill1 uieo SI K Jugoslavije. Dogodek jv razgibal vso našo naselbino. ^ es Sallau-mineš se je pripravljal na proslavo, ki je bila pod pokroviteljstvom jugoslovanskega poslanika Mite Miljkoviča iz Pariza, prirojena \ mijlepši dvorani v Sallauminesit, Pred proslavo je bil n n mestni oboi ni b večati Sprejem, ki ga j c priredil župan Snllauminesa g. Jules Tell, ki je velik prijatelj nasili izseljencev. Nei proslavo so bili povabljeni tudi DPD Svoboda ll iz 1'rbovelj in predsednik trboveljske občine. Na tem slavju je bila uresničena obojestranska želja: rudarska krajii naše Trbovlje in Salla umines, kjer živi in delu največ Jugoslovanov — sta st1 pobratila. Ker zak Ij učiijiiiio to stev i L k o zc ti). oktobru, burno podrobneje o tem pomembnem slavju poročali prihodnjič. Izseljensko naselbino v severni Franciji so ustanovili slovenski rudarji, ki jih je gospodarska kriza pregnala z domačih tal. Lota 192~ so se prve naše družine iz zasavskih revirjev naselile v Pas de Calaisu i ji Kordu. V naslednjih letih, predvsem v letih od 1926 do J9150 sla bo naselbini zdo povečali, Nasi ljudje so se na tujih tleli hitro udomačili, mnogi sn si tam ustanovili družinska ognjišča, \ letu 1936 so jugoslovanske naselbine v severni Franciji štele 45-000 Izseljencev, fJn osvoboditvi se je večina vrnila v Jugoslavijo, Veliko pa jih jo tudi pokosila neusmiljena rudarska bolezen silikozu. Danes živi tam še okrog Lei lisoč Jugoslovanov, ki uživajo pri domačinih velik ugled. Večina naših rudarjev je včlanjenih v Generalni konfederaciji dela, Mnogi se zelo aktivno udejstvujejo v društvenem in polil ¡Snopu življenju. S staro domovin* so poveznili z izredno 1 op lini i i ji čvrstimi vezmi, kar nam dokazujejo njihovi številni vsakoletni olj is ki v p o letu ih mesecih ter sla Sna in prisrčna dopisovanja posameznikov tu njihovega društva — Združenja Jugoslovanov v severni Franciji s slovensko in hrvuisko izseljensko matica. Že v prvih povojnih letih pa smo sc dobro spoznali tudi z. njihovo mladino, ki je Sodelovala pri številnih i n In tl i liski Ei gradnjah v naši deželi, kakor upr. prt gradnji proge !irčko-l la novici, proge Samac-Sarajevo, Avto ceste bratstva in enotnosti itd. Krepko povezanost v dobrem in hudem z deželo, kjer so sc rodili, pa so naši izseljenci iz severne Francije dokazali tudi ob nedavni katastrofi v Skopju. Saj .st je že naslednji dan po potresu oglušilo na našem poslaništvu v Parizu odposlan sivo naših rudarjev iz Pas de Calais« in Kordu s prvimi denarnim i prispevki m\ Skopje» V Merlcbachu skupna proslava našega državnega praznika Anton Škruba, naš dopisnik in znani društveni delavec iz Mcrlehacha v Franciji nam poroča: Tudi letos bodo naša društvu v Merlebuchu skupaj proslavila jugoslovanski državni praznik — 29, november. 1’ako smo sklenili ua sestanku, ki je bil 14. oktobra ¡n so se ga udeležili predstavniki vseh štirih naših društev: »Slavčka.*, »Save«. »Triglava* in »Sv, Barbare« iz Joimnc tl'Are. Kavzoč je bil tudi jugoslovanski generalni konzul iz Strasbourga Franc Žugelj. Sklenjeno jc bilo, da bo letošnja proslava našega državnega praznika v nedeljo I, decembru popoldne v dvorani Denny v Merlebuchu. Letošnja proslava ob 20-lctnici nove Jugoslavije bo posebno lepa, Fri programu bodo sodelovala vsa šliri naša društva in drugi. Sklenjeno jo bilo lati i, da sc bodo na proslavi pobirali prostovoljni prispevki za olj no v o Skopja, Za prizadete v Skopju smii med člana Ivom še izvedli nabiralno akcijo. Zbrali tunu 500 N F, katero smo I. septembra odposlali na jugoslovanski konzulat v Strasbourg, Na proslavo smo povabili rojake od blizu in daleč, s«j hu tudi z« lisi e, ki žive daleč in imajo svoje avtomobile, prav lepa priložnost, da se udeleže proslave in se obenem spoznajo in pogovore s svojimi sornjaki, J^ne 14. oktobra zvečer so v FrCymiugu predvajali vesel slovenski film »Tistega lepega tl ne*, ki je zelo ugajal. Pred tem filmom so predvajali dokumentarni film o potresu v Skopju, ki nas jc vse zelo pretresel- Ob icj priliki so zbirali nidi prostovoljne prispevke z« Skopje, Zelo bi želeli, da bi spet kmalu videli tukaj kakšen naš domači m Dl. m Dan SNPJ v Universalu Največja vsakoletna priredite? Slovenske narodne [iftlpor-ne jedncde v ZÍ3A je glavna proslava dneva SNPJ, ki je vselej združena tudi .* praznovanjem Delavskega praznika (Labor dny). ki ¿fu v Ameriki praznujejo 2. septembra. Letos jr bilo to slavje v dnevih od 3(1. avgusta do 2. su^tto rob ra v prijaznem mestu I¡wívürsalo v PonnsylvJinijí, kjer je 'bila glavna pr r vsa leta doslej, je Lila titrli letos glHvnn atrakcija velikega pikniku hNPj izvolitev Miss -SNPJ za leto 19*4. Za tu častni naslov je odbor izbral kakor lani dva ducatu kandidatk — zalih deklet slovenske krvi, Ko smo v Prosveti -i. dne 21, avgusta videli njihove fotografije, smo tudi spoznali, kako težka je bila izbira, izmed samih lepih rožic izbrali najlepšu. Tute rut smo tudi ugotovili, da so se zbrale kar iz petih ameriških držav. Na j ve S in to kar štiri naj* i jih je bilo iz Fennsylvanije, štiri iz Ohia, tri iz Illinoisa, Mladi člani SNPJ p Nfjmsuii, Florida K ¿¡run Solomoit, Mis* SNPJ Í064 dva iz Michigana jn ena_iz Montane. Zmagala je prikupna temnolasa lepotica Karen Solom on, članica društva UT iz llevminic v Penuavlvaniji. Torej ljubka Karen bo prihodnje lete Miss SNPJ. v letti 1963 pa bo njena podoba krasila kuhal n ir te organ izuri je, '/.a. njo jc prejela največ glasov Cel rol Kuni s]], člnn.ien dru-šIvll 13f? ¡Z Stniham:, Pji, Nji drugem mestu je Karen Tirrkovioh, članica društva 157 iz Euclidn. Ohio, na tretjem pa f.ois Sv obod h, članica društva 715 iz Uni-versflla. Pa, Za Mlss nadarjenosti v letu 1064 je bila izbrana Loie Svoboda, članica društvu 713 iz Universnln, hel drugem mestu je El len Rutko vi eh, člunacu d rušiva 539 iz Chicaga na tretjem pa nu Ji0vy izvoljena Miss SNPJ 1%4 Kure n £*>] Ornim iz, Hertniltie, Miss društvene aktivnosti zn leto I'ifi4 so; Elizabeth Highberger, članicn društvo tt7 iz Hermini e Pa., K h reli. Jurko vic h, čl sni ca društva J 37 iz Euclida, Ohio in KHthy Kratof-tl. članica društva 7 iz Claridge, Pa. i i Izvolili so tudi Miss prikupnosti, Ta častni naslov in zraven lep transi*tor je prejela Pulriein Yurgee, članica društva 639 Hz St. Louis» v Montani. SNPJ ieštttamo k tukif lupi irt tiipesnj prireditvi! EfifltrJ četiiiumu ritma hvaljenim Mina. LETO 19*4 — JUBILEJNO LETO SNPJ Prihodnje Jelo slavi Slovensko narodna podporna jednotn. ki ima svoj glavni društveni srnici v Chicagu. 6Q-lclnico, Za jubilejno tete bodo društva pripravila vrsto proslav. Glavni na 1111:11 v.seti |>;l bo pridobivanje: novih članov. Takn jc Hkltmil p lavni odbor tia svoja pet te Lni sejt v letošnjem avgust n, Vse priti min j l: let n bo v zn amoniju nove k »m pan je za pridobivanje novih članov. V aprilu 19*4 bo Ezšla slavnostmi jubilejna številka Prosvete, julijska številka mladinske revije Yoicc of Youth pa bo prav tako vsa posvečena Jednotinemn jubileju. Naknadno bo še določen kraj, kjer lio glavna jubilejna proslav» ob 60-lctnioi SNPJ, ENAJSTA KONVENCIJA HRVATSKE BRATSKE ZAJEDNLCE Stjp to rotira jc bil» v Sin venskem narodnem domu v CtcveljimliL enajste redna konvencije 'II mitsko brniške iftjednice, katere se je udeležilo nad Iristc delegatov in glavnih odJjornikov. JiBZ je največja bralska podporna organizacija med ameriškimi Jugoslovani. Ta organizacija si je pred dobrim letom zgradila pri Pittsburghu nov glavni um J. V Piltsbnrglm mia- jo tudi lastno tiskarno, kjer tiskajo svoje plašilo »Zajedničan. Zu novega predsednika so izvolili Vjekostavu Mandiča, Na konvenciji so tudi sklenili, da organizacijei [HKlje v pomnit Skoifiju 5(>Llt) dolarjev. JUBELEJ AMER JSKE BR ATftK E Z V EZE Letos praznuje ta organizacija 63-lctuico ustanovitve. Jii 11i[i'j]]o slavje je Lilo avgusta v Ely j n, v Minnesoti. Slavnostnega tu n Letu h tu se udeležila tudi zHuluja n sto nov it el ja zveze, ki še? živita — StMctin Jobu Malkovich in S4-letni Joseph Festal, Glavni eovormk na banketu je bil predsednik zveze Frank Kress iz Pi'tlsbargha, glasb c» ■ program pa je vodita marljiva Mar V Hutur, Slavja so si? udeležili tudi v si glavni odborniki Ameriško bratsko zvCZC, NOV ODBOR AMERIŠKE SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE ASKJ je v prostorih svojega glavnega urada v Jnlieni III. v ilucv ib 2t, in 22, avgusta imela zborovanj o. na k utorom so razpruvlju I i t) bodočem delti organizacije. Glavni predsednik j. Nemanich je v svojem goveru navedel, du ima ta naša izseljenska organizacija v državi Wisconam federacijo z devet društvi, ki. imajo tiad 3600 članov, v državi Illinois federacijo ji društev t. mul 10,!XW čluiri. v PennevI-vanijt 3f* društev z n n d 7600 čJant in v Ohiu 24 društev Z nad 11,400 Slani. Kmalu pn turski organizirani federaciji društev v Goloradu z devetimi društvi, k:i l>odo zajela nad 3200 članov in v Minnesoti z It) društvi in nad +300 člani. Izvoljen je btl nov odbor, Ku predsednika so izbrali Franka J, Kočevarja, podpredsedniku Alberta Remsiea, tajnico Frances Lokar, zapisnikarico Katerim? Trdinu, blagajnika Franka Simoniča in v nadzorni odbor: A tl tein e L Le StELVilohar, E, Rosonberger in John Fisher. NAS MLADI ROD SE USPEŠNO UVELJAVLJA Na De Paul univerzi v VDA je nastopila n n koncertu kot solistka mlada slovenska pevka Morija Kraiujc in «c zelo izkazala. Letos poidi je ta pevka bila nagrajena s šolnino za študij polja v Franciji. 'f.a 7-dravTi,iku je promoviral Peter Fišiirger, ki je obenem prejel štipendijo 5CKK! dolarjev 7.n u uda t jeva nje študija. Brat mladega z tl ravnika Andrej pa je im univerzi dosegel naslov »Mas ter of Science c. NOVO KUHARSKO KNJIGO 110)30 IZDALI Častna predsednica Slovenske ženski? zveze gospa Marie Prislandova napoveduj® v avgustovi številki zvezinega glasila s Zarisa novo kuharsko knjigo, kš je že v tisku. Prvo kuharsko knjigo je zveza 'izdata pred il v h jeet t m i leti. Napisala jo je gtmna tajnica ga, Albina Novakova, Knjiga je doživeta štiri naklade, skupno 20.000 izvodov. ki so biti vsi Litru razprodani. Nova kuharska knjiga bo v m ur k ¡čem [^¡j-ci-polnjejm, Predvsem bo imela tudi kratko vsebino žgano vrne Slovenske ženske zveze, kar je res dobra zamisel, saj st? b& na ta način zgodovina dejavnosti ic organizacij je oli ranila tudi bodočim rodovom. Novi L odo tmlt številni kuharski zamsi ter poglavje o nekaterih naših ljudskih običajih. Knjiga bo spisana V angleščini, ker je predvsem n orni: n j en EL [hladim gospodinjam, ki zelo žele razveseliti svoje družino s el o venskimi jedili. IZSELJENCI IZ TORONTA V KANADI ZA GRADNJO NOVE SOLE V SKOPJU I/. Kanado smo preidi nekaj zanimivih dopisov od na šib prizadevnih Odbornikov Kanadske- j ll gostov nilskega združenj n »Bratstvo in judinstvo«, Pišu la itn nam sekretar združenja g. Mihič in g. Leon Fister 'listi, ki so nas letos poleti obiskali, so se vrnili polni lepili vtisov. Pravijo, tla so se zelo težko ločili od domače dežele in ilu se kmalu spet vidimo. Seveda smo veseli t egi L Zagotovita, Dne I. septembru st* se naši K n i liidČEi a i zadnjikrat V letošnji sezoni zbrali V Weltarnlpcirlii nn farmi »Beograd I, ki je tast majorja Willi Elma Ji mesa. Piknik, Ki se ga je udeležilo okrog 12(3 obiskovalcev, je bila prav prijeliia družabna prireditev. Postregli sp k pečenimi prašički, uu ražnju pa 30 SC vrteli tolsti ja n jeki. Tudi žejo so si la ti k o pogasili Z raznimi pijačami. Naši ljudje pst precej pogriiSajo alkoholno pijače, M jih na formi no smejo točiti. Zbranim je sporočil pozdrave ju Rostovu n škili izseljenskih malic g, Jolm Divjak, Za njim pn je n svojih vtisih iz domovine obširno spregovori! vodja letošnjih izletnikov iz Kanade, sekretar »Brala L vu in j edina t vat ff, BrHiiko Mihič. ZliTJUii *H* z Utrpelo |>0Z0 r liost j o sledili njegovi nt btiHodum, saj hr> v mislih z njim potovali ipo lepih domačih krajih. Za njim je govoril g. BoSto Milutinovič o Skopju. Govoril je o svojem obisku v tem nesrečnem, nekoč luko lepem modernem mestu pred potreseni. Koučno je ¡pozval vse jugoslovanske izsrljunce v KanüLÜ, tla sodelujejo pri iikrijt z h pomoč Skopju. Navzoči so lito sklonili, da bodo mcddrnšlvcmurrn odbo-ru, ki zbiira prispevke za pomoč Skopju^ predlagali. da sc z zbranimi prispevki zgradi v Skopju nova šola, To jo res i>rav lepa, plemenita in hvalevredna zamisel. Čcsti lame in želimo ?'&o srečo pri izvedbi to akcije, ki naj bi našla med našimi izseljenci posnemovalce tudi v drugih deželah m* svetu. Na pikniku je govoril tudi mujtir Jones, ki je nagi P sil p rije tel jstvo med narodi Kanade in Jugoslavije ter posebej poudaril, da bi se v lem pogledu dalo še maislkaj storili. Na'prireditvi so naši izseljenci zbrali 130 dolarjev za pomoč Skopju, Na slavju naših izseljencev v Wellandpnrhi p ktatwili na farmi majorja Joiicsa je bite tudi lepo urejena razstava publikacij Slovenske in Ilrvatske izseljenske malice NASI V ARGENTINI jVaša društva -in kulturne ¡¡kumine jeo ne že več mesecev pripravljalo zei nastop im letošnji proslavi jugoslovanskega imr^n^ praznika — 2(t, novembra. Priivijto, flij morn bdti (u proslava olj 2p-leiIliči ,1 iLjffjnluvLje k?fti«, kakor so bile vse dosedanje, Prav tekU jim verjamemo, da takšna -Uuli bo in Itom« n njej seveda se obširneje izročali, Društvena dejavnost naših društev v Argentini je bila v poletnih mesecih, p m v živahno rušilnimi, slirvoriiko podporno tlru&lvo Edini« U: v Gorilo tri je z« delavski praznik prva mu j pripravilo imeniten asa d o. Vsega je bilo dovolj: rajnega vira, pripravljenega iz grozdja t rlomnčili brajd, pa pečenke, Židane volji: In vesele rloinnee pesmi, Junij« je priredilo društvo »Zarja« it. JJneno>: Airesa velike kulturno prireditev, katere so se udeležili naši rujfiki ,iz Mar [Ji1] 1’isLt«, Kosaria in celo iz Cordobe, V bogatin n «[hjrinili so |ii[o plesne Ui pevsko tofikth, kot srdi st je /«pel baritonist Slavko Furlan, Slo ven sk ¡i društvo »Vzajemna pomoči [z, Sim-bnnm v Buenoe Airesu je za člane pri redilo asado P, julij« - v počastitev praznika argentinska neodvisnosti. Isti dan je tudi društvo -■ Zarja* za «vojc člane priredilo sprejem, V avgustu j c; slavilo naj starejše slovensko društvo »Ljudski oder* 'iH-detnico s kultu rti im festival um. ki je nadvse topo uspel, Svoje-vratna, lepa prireditev ¡e bila n. septembra popoldne h- prostorih Slovenskega podpornega društva v Devete. 15 kolin milu programom, ki ga je organizirat in pripravi] poseben od In )r našiti rojakov, SO iničaslili ne mrl je «ko. bolniško sestro Orli Iti ob "»j-letnici njenega čl o v irko t j luE] utrga dela v bolh lišnici A Ive ar. Na prireditvi so 7.birali tudi prostovoljne prispevke za ji a k up zdravniškega «parata, ki nnj bi bil skupno darilo in izraz hvaležnosti naše naselbine bel mišnici in sestri Odili, ki v ujej Že [.oliko let požrtvovalno dela. PRISPEVKI NAŠIH IZSELJENCEV ZA PRIZADETE V SKOPJU Uk ud nega 26, juliju »o ysi argon tinski večerni časopisi, iiid to in televizija posvetili prve sl ra ni potresu v Makedoniji. Argentinska vlada ¡u vso prebivalslvo je pod vtisom te nesreče izrazilo žulju, d« pomaga prizadetim. Nnj globlji odmev l>« je imela katastrofa v Skopju v jugoslovanski li naselbinah, Jugoslovunsko-argentinska trgovska zbornica v li uči]os Airesu jo že dan po potresu izročilu jugoslovanskemu veleposlaništvu lOtH) dolarjev zn prizadeto. Sledila ji jo Jugoslovanska patriotska komisij n v Argentini s 1(10 dolarji, ki jih je poslala Srbski izseljenski matici. Komisija jc obenem vzpostavila slike z argentinskim Rdečim križem za izvedbo enotno fikcije na. pomoč. Argen tinsko nogometno združenje je po predsedniku kluba »River Fiate« v Buenos Airesu predložilo, tla naj se v prilog žrtvam potresu priredi nogometna tekma. Jugoslovanska patriotska komisija je po časopisu sTipn«, ki ga vodita upravnik F. J a tu Še k in n rednik E. Kure M o. ter v mi glasbe Jugoslovan- vodi j. Prodan, organizirala .široko ¡ikoijo zn pomoč. Jugoslovanski izseljenci v Buenos Airesu, Rosariu, Mendozi, Cordobi, Rio Negro, Mar del Plati, Bafiii Blanci. Comodorn Rivadavii, Chacu in drugod zbirajo prispevku IHj mestnih četrtih, trgovinah in lokalih svojih društev. Pri tej akciji -So na primer rosnrijski izseljenci zbrali ¡100 dolarjev, A' Cordobi »■ Argentini so so naši rojaki na povabilo društva »Edinost« in »Hrvatskega kulturnega društva« dne 4, avgusta zbrali in ustanovili skupni odbor, ki zbira prispevke za Skopje. Predsednik odbora je Zdravko Luši nič, tajnik Anton Goveduik, blagajnik Ivan Oven. odborniki pa so: Josip Fir, Peter Žagar, Frane Tončič; Josip Zto-paša. Ivan Gašperovic in pregledovalca računov: Ksirel Gregorič in Marjan Liovic. Jugoslovanska in med temi tudi slovenska izseljenska društva v Argentini so h, oktobra v Buenos Airesu priredila filmski in umetniški festival v korist Skopja, Peter Mirtič in Marija Rcrlcc i z W!itersclieiu v Belgiji stu med slovenskimi izseljenci iz Gcuka in okuiicc zbrala za Skopje 1375 belgijskih fr. Vsoto sta poslala Slovenski izseljenski matici. Na isti naslov in v isti namen je poslala slovenska rojakinja Anic Žibcrt-T)eleroi>; 7(H) belgijskih fr. Zraven jc tl« pisala v pismu: i Čeprav mi je bilo komaj dve leti. ko sem odšla s starši v Francijo, mi je težko, če pomislim, da ljudje moje krvi trpijo, Zalo sem vzela s seboj v službo škatlico in sem pri kolegicah, ki /. menoj delajo v pedjo tj u Vuylstcku v l.iiigrie, Belgija, ¡d;ralu vsoto, ki vam jo pošiljam.« Slovenski pevski zbor »Jadrnii« v Ch&rlčroi v Belgiji je skupno s požrtvovalnimi Belgijci priredil v Dampremv koncert slovenskih pesmi. Prispevke od koncerta so odposlali v Jugoslavijo za prizadete v Skopju. V Pittsburghu ho v septembru prikazovali dokumentarni m m, ki je bil posnet v Skopju takoj pn potresni katastrofi. Ob lej priložnosti je bil izvoljen poseben j u gos) o va us ko-ameriški odbor za zbiranje pomoči z« prizadete v Skopju, /ti predsednika tega odbora j c bil izvoljen pittsburski župan Josip Bnrr. Odbo-r za pomoč Skopju i Vancouveru R. C. v Kanadi je isti Film pri k a iov el 6, oktobra v Olirupi« Theatrc, Hastings and Nauairno Str. Ob prikazovanju tega pretresljivega filma so zbirali prispevke za pomoč Skopju. Glavni odbor Slovenske narodne podporne jedilnic v ZDA je na svoji polletni s«:j j sklenil, da se iz društvene blagajne nakaže za prizadete v Skopju 5.000 dolarjev. Druga društva in prijatelji SNPJ pa so prispevali nadaljnjih 5.000 dolarjev. Nakazilo zei 10,000 dolarjev je bilo odposlano Slovenski izseljenski matici. m Če nam je hladtiti, poglejte tule sliko; prao prijetno no se imeli letim poleti rti ju ki iz Pruncije itn Mišem Jadranu V New Torku so imeli predstavniki jugoslovanskih društev ju organizacij več skupnih seStankov, m katerih ho razprav]jali o ukrepih z.a zbiranje pomoči Skopju. V in tinmen je bii izvoljen poseben odbor, ki je takoj znosi z akcijo m zbiranje prispevkov, obenem pa je pri mestnih oblasteh zaprosil za potrebno dovoljenje za to svojo akcijo. Slovenski izseljenski malici je poslal nakazilo za 107 dolarjev za ponesrečence v Skopju Klub slovenskih upokojencev iz Euclid a, Ohio. Sto dolarjev jc prispevni klub, 5 d e J, I'rank Popotnik, 2 dok pa Frank Kovačič. Jugoslovanski rojaki zbrani na prosi n vi 1. septembra na farmi majorja Jonesa v Wellandportu v Kan odi so zbrali 150 kanadskih dolarjev. Jugoslovansko ¡(druženje > Ura is tv o* iz Urugvaja, Montevideo, j c 29. avgusta odposlale že četrto zbirko za pomoč Skopju, V 33 dneh so zbrali in odposlali v ta plemenit namen: 31. julija 7.003.00 pezosov, T. avgusta 10,010,00 pezosov, 16. avgusta S.00S.0Q pezosov in 25. avgusta S.019.00 pezosov. Na centra!tii zbirni center za pomoč Skopju so do 23. septembra poiluli prispevke naslednji rojaki: Marion Polič, lllinos, 50 dolarjev, Brun ko Rn-dole, Adelaide 4 kit., skupin« j ugaslo venskih izseljencev, Sydney 023 Lstg,. Rumnno Kraljevič, Cairns, A vsi rali j a. 75.58 Li t., Dušanka Lazič, Chi- cago, 1Û dolarjev, Mila n lin lat, Cleveland, 30 dok, Vladimir Šoštarič, Victoria, Canada, 15 do L, Ivan Stumpfi, Fariennea 200 Bfrs., Milan Fejovic, Avstralija, 20 Lit, Toma Pavkovič, Canberra, 4 Lit., Sima Skrega, De Burgh Read Sa vesi m m W. A, 3 Lit., Emil Antončič, ïangalcamp PO. NSW, 7,19 Lit., John Evkovič* Chicago, 190 dol., skupina jug. izseljencev l.apaza, Bolivija, 3.361.63 dol., Ladislav Hor vat, London, (m Lstg, V as il Kačubovski, London . 10 Lsig., M. Prokič, MaitLand, 8 Lstg., Steve Vnlamu, Canberra, 5 Lstg,, Ivan Magdnleuič, Ma-rrinellc, 3,350 RfrS, Stjcpnn MilIhiMč, Ili'nOnuilI, 20 dol., Sam Bojano vic, Chicago, 91 dol., Milo sa v Tomič, Avstralija, 7.97 Lstg.. Z. IL Stojanovič, Avstralija, 5 Lstg,* Ivan Pelgar, Dunaj, 30,000dinarjev. Draguljub Prokič, Bonn, HI0 DM, Zdravko Marušič, Anglija, 20 funtov, Brigita Cia-lowicsc, Nemčija, t0 DM, skupina izseljencev Kosar ia, Argentina, 200 dol., D j uro Lati nov ič, Avstralija, 15 funtov, Pasuge Jaroševič, Avstralija, 3 fantov, Kuzme Petrovič, Avstralija, 30 Lstg, Teo lil Stefanovič, Avstralija, 4,70 Lstg., M ¡losu v Tomič, Avstralija, 7(19)4 funte, V'oja ju Danica Tiranič, ZDA, 10 dok, Sam Bojanovič. ZDA, 15 dob, Ste va Vojnovič, ZDA, 10 dol., Vojislav Kapetane vic, ZDA, 10 dol,, J o v o Lalič, ZDA, 10 dol.. Djuro Masluč, ZDA, 5 dol.. Konta Radič, ZDA, 5 dni., Jova Jelič, ZDA, 5 duh, Nikola Brčic, ZDA, 3 dol. Spasoju Bujčctič, ZDA, 5 dol,. Ana Paoli, ZDA, 2 dob, Kristina Jemerson, ZDA, 2 dol., Georgette Gordon, ZDA, 2 dol., Damjan Rielič. ZDA, 2 dol., George Kasiu, ZDA, J dol., Luis Pinko, ZDA, 1 dol., Drago je Gr n buč, ZDA, 1 dol,, Jovan Vidakovič, ZDA, 5 dol., Jovan Bjelogrlič, ZDA, 3 dol., Milivoje in Mira TomaSe vic, ZDA, 20 dol., Stje-pun in Mura Matošec, ZDA 20 duh, iadija Milutinovič Francija, 100 frankov, Mate Kolanovič, Francija, 10 frankov, George IIoegler, Francija. 10 frankoi, Lija KosUdac, Francijo* 20 frankov, Milan Spoljurič, Franciju, 20 frankov, Nikola Pavlovič, Franciju, 10 frankov, LjuEiiša Jovičič, Francija, 10 frankov, Lroš Djukič, Francija, 20 frankov, G. Simič, Francija, 20 frankov, Ranko Brkič, Francija, 10 frankov, MiJornd Jevtič, Francija, 10 frankov, Viktor Blatnik, Francija, 5 frankov, Dine Konsiadinnvič, Francija, 10 frankov, Milovan Aleksijevič, Francija, 43 frankov in 3.700 dinarjev, Stevo Strilič, Kalifornija, K)0 dol., skupina izseljencev iz Sydneyei. Avstr«liju, 161 Lstg,, litju Borina vski, Mayfield, 9,19 Lstg, Od rojakinje Rest! Marolt iz Sudbury* Ont, K n mi da, j c Slovenska LbcJ jenska matica prejela ček z« 104 kanadske dolarje, To vsoto je Rose Maroltova zbrala med rojaki v Sudburyjm in okolici za prizadete v Skopju. PaSamezna imena darovalcev in druge zbirke objavimo prihodnjič. T. B„ Ljubljana Neki uit) j prijatelj l>i se rad vrnil ¿u s tu! im v Ju-gosiavijo, Alj bi> t Jugoslaviji lahko prejemal iune-riSko po-kojtiitio in kafcu naj to uredi? /fUliltin pa. kake ba mcMijunral USA dolarje, kdaj Ln kje mora zabrusiti zn rhivnljenje o stalni naselitvi ler kaj mora storiti, da rluhi spet jugoslovansko državi j B-ufitvo, Prosim, sporočite mi pismena, du bom UlIikn pravilno odgovori! svojemu prijatelju, ali .pa objavite v Rodni gruda, ^ aS prijatelj, ki se želi vrniti v Jugosluvijo. mora So pred Svojim odhodom i/. ZDA urediti vse pfttrcbno, da mu ho tamkajšnji zavarovalni zavod pošiljal pokojnino na njegov naslov v Jugos lavi j o, Noša država sicer ni m n 7 ZOA socialno konvencije, vseeno pa povratniki doslej redno ¡1 rej c maj o vf. Ameriko pokojnino v tekili, ki jih potem eumenjajo v Narodni banki po kurzu 75(1 dinarjev za 1 USA dolar, \sako leto izpolnijo predpisane formularje ameriške zavarovalnice, ki jih prejmejo in spel vrnejo preko tukajšnjega predstavništva ZDA, llojak, ki se misli vrniti, lahko zaprosi zn dovoljenje o stalni naselitvi 1 Jugoslaviji že pri našem diplomatskem oziroma konzularnem predstavništvu v ZDA, Prosi naj vsaj pol leta pred Svojim odhodom, ali pa takoj pu svojem prihodu v Jugoslavijo na okrajnem tajništvu za tuj t rali je zadeve. USA dolarje bo lafiko naložil v Narodni banki na devizni račun, ali ¡ja jih menjal po 750 din isft dular, bodisi da jih bo prinesel v gotovini, bodisi v travel ali bančnih čekih. Ni nujno, da hi upokojeni izseljene ¡-povratniki menjali državljanstvo, Tistim, ki jim bolj ustreza, da obdržijo fujo državljanstvo, zadostuje dovoljenje e stalili naselitvi, kdor pa bi želel prevzeti nazaj jugoslovansko državljanstvo, ne bo imel težav glede tega. Uredil 1)0 lo hihku pri Tajništvu za notranje zadeve občine, v kn-ieri bo stanoval. A. S., h'muci ja V It ih [ni grudi SL-uj bral, da la Siku izseljenci kupujejo v j ugnali! vi ji h tujimi pl učil nitmi sredstvi, pri čemer imajo lili")® [popust, Kakšne predmete je nio-g ute kupiti s Suje vabilo in ali i.iliku kupujemo sumu s čeki? Zakaj ne moremo kupiti (udi za efektivna sredstva? Ne samo mene. ampak tudi druge izšel jun-cc v Franciji, ki bodo letos prišli na obisk v domovino, zanima, Ce bomo lili ko kupovalii blago nuli s francoskimi franki, zato vas prosim, da -objavile odgovor v Rodni grudi, \ su, kar je bilo objavljeno v 2, številki Rodne grude, velja tudi zn francoske franke, če jih bo- sle imeli 1 ček ih, Ro naj no vej šib navodilih Narodne banke SFRJ v Beogradu pa boste lahko kupovali ra zim industrijsko blago, knjige i» izdelke domače obrti — izvzemsi živila, tobak in gorivo za motorna vozila — tudi s francoskimi franki v bankovcih. Narodna hnnka S10 pooblastilu nekatere trgovine v glavnih mestih republik En v večjih turističnih krajih, ki bodo lahko prodajale E) hi go zn tuja plačil n 11 sredstva, V Sloveniji bodo npr. take trgovino ) Ljubljani, Postojni, Kopru, Novi Gorici, Portorožu; pa tudi v I Irvatski v Rovinju, Poreču, Pitli in Opatiji. Pravico du popusta bodo imeli vsi tujci, ki hode začasno bivali v naši državi, kakor tudi listi, ki bodo potovali skozi Jugoslavijo. Druga devizna sredstva, s katerimi je mogoče pri nas kupovati, ser USA d okuj j, kanadski dularji, fimtšterlingi, nemške marko, liro, hohmd-ski gnidi nar ji. belgijski franki, švedske krone, norveške krone, švicarski franki in danski franki. VODNIK PO PRAVNIH PLÍKOPIRNI ZA JUGOSLOVANSKE IZSELJENCE Koordinacijski odbor izseljenskih matic Jugoslavije je nedavno izdal zelo koristmi brošuro Vodnik jio pravjiih predpisih za jugoslovanske izseljence«, [’a knjižica, ki je namenjena jugoslovanskim izseljencem, ki živa \ raznih deželah po svetu, na zelo poljuden in lahko raz a ¡ulj iv II uči 11 pojasnjuje vrsto zakonskih predpisov, s katerimi je Jugoslavija uredila vrsto vprašanj, ki zadevajo nase izseljenec in povratnike. Pobudo za izdajo to knjižice so dali naši izseljenci sjiiui. Iz njihovih razgovorom in pisem izseljenskim maticam, v katerih so prosili pojasnil v razni h pravnih zadevah, se je oblikovala njena vsebina. V tein priročniku so obdela n n vprašanja, za katera se je zanimalo največ izšel j anee v v tujini in po vrnitvi v domovino- To so vprašanja s področja zdravstvenega, pokojninskega i 11 invalidskega zavarovanja, tlela in delovnih razmerij, dalje Carinski postopek za izseljence (lisie, ki prihajajo na obisk in tiste, kr sc za stalno vračajo), način pridobivanja nepremičnin - - hiš in smiiovanj, pogoji za varčevanje jugoslovanskih bankah, popusti pri nakupili blaga za lujo valuto in druga vprašanja, na katera so naši izseljenci največkrat želeli iKijiisiiil. Priročnik je izšel v slovenskem, srboh rv (¡iškem in makedonskem jeziku. Slovenska izseljenska matica je slovensko izdajo priročnika odposlala n a roen ikoni obenem z oktobrsko številko Rodne grude. |i/5c|V* ličim ZA VASE KRASNO IN DOBRO DELO Pošiljam vani ~J8Ji f.sig z.u enoletno naročnino RODNE GRUDE, kar m\ je več, naj bo za iiskooni ¡tfclftj oziroma Zfl Mie krasno JFi dobro delo. Tuhajanji Slovenci smo zbrali iudi znesek 68 Lstg — zn Skopje, A-fir oan? peiii/iifpio posebej. Sočustvujemo s težko prizadetimi Makedonci, Aiifr.rt Srrbinct: Pj Cnomr p Avstraliji ¿EU) SEM BILA PRESENEČENA Najprej ime skupaj n domačem kraju, lepo pozdravljam! Zeto xp.ni bila presenečena, ko me je znanec tu n tujini seznanil z vašo revijo RODNA GRUDA, Izredno mi je ršeč in na* prosjpn., da mi ju redno ¡msi-Ijate. Čeprav pph je dobra n tv j Inf, me se vedno vleče p rojstni kraj iit prav zato ei aefini brali nekaj doma -čepia iz domovine, Že v naprej .ne vam leva zahvaljujem za pošiljanje, in želim še veliko napredka in iripefpop v delu Slovenske izseljenske matice. Marija Hi tič ii d Seedvki l>A BT POSTALI ZVESTI NAROČNIKI Sporočam pjppi, da se nenehno trudim, da bi pridobil iiopi? čitatelje DiiiJt publikacij. RODNO GRUDO Seni poku ¿01 že šiinjiijiim t uka jan jim Slovencem iti JO priporočal, dime* pn mm pošiljam neka; njihovih naslovov z željo, da bi postali zoesif naročniki te lepe in zanimive revije- _ Zelo me je pretresla pesi e? Deiiki ppesreči o Skopju. Najraje bi takoj odšei tja in .pomagal reševati ponesrečence. S tem bi najbijlje izrazil svoje sožalje Irfie.-iemti (jiitfsfpu Skopja, Sporočite, čimprej, kum nuj pošljemo priSjievke 7.u pomor, žri nam potresa, ifoiidur {'mar iz ’č.uffr.nfisuttns n ftrm/iji ČTIVO V MATERINEM JEZIKU JE POTREBNO Zelo mi je drago, da mi je prišla v roke prelepa reoiju RODNA GRUDA, saj je eiooekri, ki je dolgo in daleč a In JEKLO - ŽELEZO - ALUMINIJ - AVTO MACHA *■ BREZ ZNANOSTI NI NAPREDKA - KIDRIČEVE NAGRADE ZNANSTVENIKOM Husi niuz-rnith It It J f li11‘4» po vojni ■= Uiffarjfllrtost liiHttKitih Kfccntrtlh KmeirtfliOP it zadnjih ZV Setih im jszit ji lirevo, hi zmerom odganja ~ Pregled s!ove.nska povojne ¡Jriti = Razvoj slovenskega filma linjuIti, Prtthmurel! O ¿poji oiji domovini, O ujinem jiUFrfdfctr boste brali in rt mislil r Eosfi? s pel rforrrir t Knme. Račič unm je (Tfljjif iifi prijetno, in iuljivO zgodbico iz mffliiiL dni i? Beli krajini Ubitih pri pnrralnihih n« \ulrtrnjnlc t'in Skrb istieljenskv muli<*<> sta ■‘nfulti« V' tH i*li slavijo 40 Jefniio afcroanste nffiilhini Sloventi v Hnnestli .1 preteklih letih * O rrftiiii »pfčlflf/ih« l) rtmenltfi je. impiinai JrJijIPO zgodbo France Magajna l*w i|n«»i (itEvlif ko boste iirufi o političnem pomenu iti ugledu voli Jom □ d p n i r ki jo uživa d spifu, * O so-Jtffnje! prvega slovenskega parlamenta O 20-letnici Uttanovltva hote Jugoslavije - Kirke ¿litij* njftuiJnp ttf it ri jj t tl e pri nas - O tragediji v Skopju, ki je pretresla ves sneF Primorci JCtjiji ut Soč m?Hl bodo obudili spomine na mlade dni = Ko/tr?tr iridišifl ifoui nitign Primorja spreminja iz drieitn * dan svojo podoba /k in (litimi riilju Sla zapovedi in sto prepovedi Zaplotnilfil novinar - Nil vodovodni liniji Se danes pišite na: SLOVENSKO IZSELJENSKO MATICO LjHfcijfrn-ii, Ci?n)rJ|fjtjpii i li i n d ii s L i' i j ;i k n e t e: li t r n m i; h a n 1 h u, 1i: h: k 11 m u n i k a c l j e, ¡1 v t n 111 h 1 i k 11 i 11 i: I it i: f r n 11 i le 11 1' r O i 'i. v ii j u ; kiu-aprujuktorzu normalni in «zki irjrfc, aTtinnatske telefonske centralo in telefonske iiimrutr v ve£ iHinnlt. aparature za ozvočenja, dcLtriinf! števce za CnolAItli in trifazni Itlk, selcnjke ufimerniske naprave. u vl(M*lok.lrii:]i(s strsttiv tu: d tri e. elektronske merilne instrumente, signalno vitrdOStnir tmpruVc /n CCS-tlli in železniški promet, radijsko sprejemnike in televizorje, ¡nduistrijsko televizijske naprave in sestavne tlele Zunanji ir;f ztistopu; 1 k r. ji \ I lil 1? li R I - E N 1* H U T R H i \ ,1 Kidričeva +11, telefon: Vi-21 ^Lirttšt JZjubtj ana se priptmičit - tvojimi obrati /I .ATOJtOi, IN GOSTILNO DALMACIJO- Ut" lav rtu jj u Zlu iti rogi, Zupančičeva 4 stalno tituli razne lovske speciuliletc, . kakor tudi druga jedilu po želji Gostilna »Dtvfrna-dja-. Trubarjeva 2"s nudi rihje speci a [E tolp ter priti mi dalmatinska vinu. TELEVIZIJA, RADIO. KINO. GLEDALIŠČE so v današnjem čusu nadvse iuMreliitu iu nujna TJizvmlrilu POGLOBITI SE V BRANJE LUPE KNJIGE sum. v kotu toplo sota'. j c užitek doji rečeni j i ve vrednosti IN ČE JE TA KNJIGA IZ KRAJEV, KJER Sl POGNAT KORENIN L IZ ŽIVLJENJA LJUDI TVOJE K RA 1. je še vse lutlij tlra^Mtam, saj je del telic itaineg-iif Ttikn knjiga, je Slivenski izseljenski koledar 19(i4 .Sestra, brat! NAROČITA SI G At SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA I j II hi j anu, C ji likarjev a J /11 Trška gora pri Novem mestu unit h'inji Novembrski motlo it ¿'dizjEJijnfa1 iltiiine n tli! zubtopnUii Oglejmo si zemljevid Združenih držav Amerike, Ce. bi na njem zarisali kraje, v katerih žive Slovenci, l»i se n«, zemljevidu zbralo lepo število označb. Zanje bi seveda vedeli šele tedaj, če bi nam se vsi rojaki javili. Zanesljivo vemo ie zn liste, lili nam pišejo in za tiste, ki so naročniki RODNE GRUDE, Le-ie pa imamo v enaintridesetih državah ZDA. Pisma in naročnine prihajajo iz državi Alabama, Arkansas, California, Colorado, Connecticut, Dacota. Florida, Georgia, Illinois, Indiana. Iown, Kansas, Louisiana, Montana. Minnesota, Missouri, Michigan, Maryland, Nevada, New York, New Mexico, New Jersey, Ohio. Oregon, Oklahoma, Pennsylvania, Utah, Washington, Wyoming, Wisconsin. WTcst Virginia, Ce hi naštevali kraje, mesta vseh teh držav, v katerih živijo Slovenci, ki niso pozabili rojstne domovine, ki nam pišejo, ki prebirajo nošo revijo in naš koledar, bi napolnili z imeni nekaj strani. Zakaj pa naštevamo vse te države? Zato, ker so prav gotovo tudi v ostalih državah ZDA naši ljudje, Veseli bi bili, če bi se nam javili, ker bi tako imeli boljši pregled, kje vsepovsod živi naš človek in kam vse bi morali še pošiljati RODNO GRUDO, Pa še zato navajamo gornje države, da bi naši naročniki zbrali zastopnike tam, kjer jih ni, kjer pa «¡n, pa povečali njihovo število — ker Ie tako bomo povečali tudi število bralcev RODNE GRUDE, Med dosedanjimi zastopniki v ZDA so vsa leta požrtvovalno delali: Frank ALESH iz Fontane. Mary MATTAZICH iz T.os Angelesu; oba iz Californie. Dalje Frank CVETAN iz Tire Hill, John KAPELAR iz Herminia, Philip PROGAR iz Pittsburgha; vsi v državi Pennsylvania. V Barberton u st« najbolj agilna John SLANOYEC in Jennie TROHA, iz Clevelanda Anna JESENKO: vsi is države Ohio. "V Clevelandu nam je smrt v se prerano vzela odlično, požrtvovalno, vedno skromno in delavno zastopnico — nepozabno Josephine TRATNIK. Med rojaki, ki so zastopstvo morali opustiti zaradi težkih zdravstvenih in drugih razmer j ne .smemo pozabiti Frances LOArSLN iz Detroita v državi Michigan. Y Chisholm«, Minnesota je delavcu in vesten zastopnik F rank KLUNE Žal, ni več prostora, da bi navedli še številne roffike, k:i nenehno skrili |o in se trudijo, da bi RODNO GRUDO in SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR spoznalo in vzljubilo čitnveč Slovencev v ZDA. v v