Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
uhaja r pondefjek, sredo io petek popoldne.
Rokopis % se vračajo.
Z uredništvom se more govoriti r*Rk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. !ia
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Celo leto..................12	K
Po) leta	6	K
Četrt leta..................3	K
Mesečno ................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
*
se računijo s 15 vin. od 6 redne petit vrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Maribor, dne 5. januarja 1910.
Letnik II.
Ogrska kriza.
Politično obnebje na .’Ogrskem je že črez leto dni zastrto B temnimi oblaki, skozi katere včasih za trenutek posije 'solnčen žarek, ki pa v hipu že tudi zgine in 'tema je za tem še gostejšia in mujčnejša, oblaki Še bolj grozeči. Plaho pričakuješ katastrofe, pa že zopet prisije iz nasprotne strani zastrtega nov žarek, včasih rahlo in drhteče, včasih veselo in zmagonosno. Trenutek — pa, si zopet v temi.
Kdaj bo končala tai zanimivla naravna prikazen; kdaj bo pehal boj med Krono in oblastnimi ma-žarskimi voditelji? Ali bodo razpršili .dosedanji politični Voditelji težko meglo, s katero so sami zastrli vso deželo in potem zmage in slave ponosni kakor polbogovi zasedli ona mesta na solncu, za katera se borijo?
Nočemo prerokovati, a ako znamenja ne vara-Jo, mislimo, da ne. Poglejmo si te vodilne gospode nekoliko «(d bližje. Kossuth,, {A.nvfoassy, Justh, We-cjkerle. Težko, da bi prvi igral v ogrski javnosti tako Vlogo; ako bi ne nosil ime mažarskega heroja, oeteta-revolucijonarca. V zasebnem življenju precej blaziran bonvivani, ki v izbiranju sredstev, da, si pridobi udobne razmere, ni ravno natančen in sfcru-pntezen, v politiki brezobziren lisjak, ki fsi je % zvenečim. imenom, pri katerega vporabi ni kazal rjav n o preveč pijetete, priboril začasno vodstvo in moč, gotovo nima toliko domovinskega Čustva, da, bi se žrtvoval za pilje in ideje, o katerih vrednosti gotovo sam pe sodi previsoko. Nesimpatičen značaj, ki hor ce politične moči, ker to vteši njegovo častihlepje in mu omogoči brezskrbno življenje.
Sicer je njegova zvezda že zelo zatemnela, --Justh, ta politični vitez ogrski, tip pruskega jun-kerja, ki se vrže y politične boje, ker mn gospodarsko blagostanje dovoljuje brezdelavnost, in si potem s politiko č)a.s preganja, mu je vzel vodstvo neodvisne stranke. !Mi se moramo tega le veseliti. >— Justh je sicer brezobziren in ne ppzna nobenih za1-prek, ako so mu na potu do njegovih ciljev, je pa odkrit in pošten. Njegove ideje so smejte in fantastične-. Radj bobnečih fraz pozabijo on in njegovi pristaši, na faktične rajzmere in gosjpodars,ke posledice ; seveda 'ti gospodje ne bodo nikoli preveč trpek. Toda nad to ne briga. Akb hočejo gotovi lju-
dje vT pogubo, Jul jim tjega ne hranimo. Ogrska našo polovico že leta in leta Ogromno stane. Edino z našo podporo se branijo gospodarskega potema. Ako se pa gospodarsko ločimo, bo imelo to za drugo polovico usodepolne posledice. Nam| mora biti io pa le prav. Cim Šibkejša je Ogrska, tem lažje se je bo Hrvatska otresla, A sak korak pa; ki ga napravimo našemu cilju nasproti, morajmo z viešeMem pozdraviti.
Drugič je pa Kbssuth z zmag« Uusthovo brez ortejga dalekiosežnega političnega vpliva, kakor*jedil poprej in njegov Škodljiv vpliv na krono se jej zelo zmanjšal. To je pa tudi korak naprej, — k boljšemu.
Tretji teh' vodilnih parlamentarcev je Andre s-jsy. Kot sinu slavnega tičeta so mu že ob ^ifbelki prerokovali ministrsko [predsedstvo. Kariero Jje začel dobro. Njegova prva služba je bila državno tajništvo. Avanziral jo m ministra. Ministrski predsednik pa še ni bil in pravijo, da to silno žali samoljubjje njegove sestre. (V Budimpešti namreč vistike aristo-Krajtke kaj r,aide politizirajo in in^mgirajo.) Visok aristokrat, ki igra tv prvi vrsti zato važno vlogo, ker je slučajno sin slovitega očeta in ki je duševni oče žalostno znanega načrta Za volilno reformo, gotovo np bot ivj preveč veliki meri vžival naših sim-, patij. Upajmo, fla se želja njegove sestre ne si resnici !
Weckerle in še marsikateri drugih sedanjih Roditeljev, vsi so mirno, bnekz hrupa in brez posebnih sledov zapustili politično areno. Kako bodo tudi politiki, ki naše dni ne umevajo demokratičnih teženj, ki jim je ljudstvo 'skrivnostna knjiga, zaprta z nebrojnimi pečati, zapuščali za sabo globoke zareze. Nemogoče! Kakor jsvjezda, ki; 'se'utrne. Hip časa zažari, trenutek lahna sled in potem tema.
Prihajajo ipa že novi rešitelji. Dr pi. Lukacs je :že designirani ministrski predsednik brez stranke, brez večine. Dolga so bila pogajanja, dolge konference in večkrat se je že zdelo, da bo Lukacs le omagaj. Tudi intet Khuen-HederVary je Včasih za-plamtelo za moment na političnem obnebju, da hitro zopet izgine. Mesece in tedne smo čakali, slišali najrazličnejše predloge, čitali silovito zavite formule, konc koncev je bila pa zopet tema, nejasnost.
Je pač umljivo. Demokratični princip Je prodrl
vsepovsod. Kdor se mu upira, posnema smešno vlogo španskega viteza. Na ’Ogrskem je še mnogo, večina jakih Don Kišotsv. Te spraviti naijprvc k pameti <tb pa med pqlitiöne mrtvece, pa bo šlo. Kc bo (ljudstvo zavladalo, oprijelo se bo sjnalnk z jasnimi programi, zgrajenimi na njegovih željah, potrebah in zahtevah, ‘vtemeljenih v njegovi duši: zavrglo bo pa (politiko raznih polbogov, ki iz sebičnosti in častihlepja, našopirjeni s tujim perjem, oblastno stopalo po politični areni.
(Ravno zajdnja poročila, ki pa, nam dohajajo, opravičujejo upanje, da merodajni krogi res mislijo odločno poseči v razdrapane razmere in napraviti red, Lukacs, kateremu se ni posrečilo spraviti skupaj, pyrlaimmtariie večine, naj hi ne odstopil od svoje misije, ampak napravil ministrstvo, razpustil državni zbor in razpisal nove volitve. Nova zbornica naj bi potem pa napravila novo, pušteno, sedanjim zahtevam primerno volilno reformo.
Načrt je v bistvu gotovo dober, samo pri sedanjih žalostnih in koruptnih razmerah precej težko izvedljiv. Upajmo, da se posreči in da prostor na solncu, ko bodo pregnani ohlaM, ne bodo zasedli razni polbogovi;, ampak ljudstvo.
Deželni zbor.
Gradec, ,4. jan.
Poslanci Slovenske kmečke zveze so polnoštevilno v Gradcu navzoči. Njih uzorna disciplina imponira tudi nasprotnikom. Čeprav sovraženi, ker so Slovenci, vendar tudi to priznanje se jim ne odreka, da je ravno med njimi izredno veliko zan manja in treznega razumevanja javnih zadev.
Dianes je utemeljeval dr. Benkovič svoj predlog zaradi volllng dolžnosti. V lahti in spretni besedi je izvajal volilno dolžnost iz volilne pravice, ki ni samo individualna pravica, ,ampak javna funkcija, socialna naloga. Vsakdo je dolžan, upiivati s svojim glasom na ureditev javnih razmer. Pri sedanjem načinu volitev se pa najrajše zdržujejc volitev najboljši elementi, ker se hočejo ogniti strankarskim bojem. Tudi so stranke, ki morajo iskati svoje vo-i lilce po bregovih in gorah, nasproti strankam, ki imajo svoje volite e v (mestih in in dust ri jaöjbih! krajih
PODLISTEK. Strogi sodnik.
(Dalje.)
—	Cas hiti, Laszlo; nikar se aie obotavljaj! čisto miren bodi; dolžnost tvojo prevzame tvoj žrtvujoči prijatelj!
i— Hvala, srčna hvala, potfratiine moj! — Da, grem, Še enkrat jo moram videti v» tem mojem življenju!.
—	Daj mi dnevni ukaz !
—	[Tu je, prijatelj! Jutri (pano sem zopet tu! Konja, Barabas, za naju, najboljša!
In’ krasna žival dirja skokoma <s svojim gospodarjem, kot bi vedela, kam, ga ponese.
Spozabil se je bil vojščak, zastav d življenje, a yeč nego to, svojo čast, da še vidi enkrat svojo zvesto ženo.
Ziadnji trenutek že dospe tja.
Umirajoča soproga, zagledavši mujenea, si otrne solzo v očesu, jezik ji že več ne služi.
Ziadnji poljub, zadnjič si sežeta. v roko — in drage oči ,se zapro za vselej.
Ubogi vojak! Ubogi soprog.
III.
Rano zjutraj napade sovražnik taborišče. Ma la četa je že dospela na odmefnjteno mesto.
Krvav; boj se vname.:
Vrag se obupno brani, ter skuša predreti jezdece, katerim bi imel načelovati Laszlo.
Stari general ne moro verjeti svojim očem, vidi skozi daljnogled,, da iLajszlu izrečeni konjeniki pešajo in se umikati j am® jo.
—	Ni mogoče! Laszlovi vojaki so vendar naj-hrabrejši vsega taborišča! Strela božja! (Se četrt urje, pa, je vragu odprta pot, da se otme!
Ä v lem se prikaže na bojišču Laszlo.
—	Naprej! Naprej!, zagrmi, visoko vihtevši meč, ter popafljp svoje konjenike k, novlemu navalu. Kot bi vojščake prešinil nov duh, jo vdero nja| sovražnika, ter ga zaženo v prejšnjo nevarno stališče, zavirajo ga, da ne zamore razviti 'svoje moči.
Brzo se določi Vojski ustita. ' Sovražniki, vi-devšd, da se ni mogoče ustavljati, se spuste v divji beg-
Ret globokih ran je dobil Laszlo.
A’ najbolestejša, divje krvaveča, je v 'srcu, in le te se ziajveda; te to čuti. Druge bo zdravil ča«s, a ta ne zaceli na veke.
Vsi, ki so mu bili v boju v bližini, niso zapo-padli drzne hrabrosti, burnega junaštva. Vsi so trdili, da se le oni zamore takta bojevati, ki z naklepom išče smrti,
Vsakfđo se raduje danes težko priborjene zmage, le dva moža. si ne delita vzajemnega veselja.
Prvi — stari general, drugi — kapitan Laszlo.
Malo ur po bitki je že bilo vso voljno Krdelo uvrščeno. (General prijezdi v krasni opravi, ter veli narediti cet.verokot. iNikdo ne, ve,, kaj se bo sedaj zgodilo.
—	Vojščaki, japie stari vojskovodja med brezglasno tihoto, vojščaki, hvala vam za dobljeno zmago. Vjelel seta vam, zbrati se, da nadarim najhrab-rejše v imenu domovine. Gospoda češiniSivo! Komu pristoja, prvo znamenje zasluge?
Enoglasno se imenuje njegov sin.
—	Kapitan .Laszlo izstopi iz vrste!
Hasste — smrtnobled, 'komaj ga spoznati — stopi iz vrste.
Niti besede ne izpregovori general, pnpevsi mu slavno znamjenje na levo stran prsi, Kajbo {se li trese roka staremu očetu.
Vsestransko grome slavokliei M višino.
Vjsi, ki so bili1 obdarovani s slavnim Zname-
njem, so se vespiiti, le kapitan Laszlo je ostal tih, miren.	.
General veli pripeljati dve bateriji.
Zvedavo pogledujejo vojščaki drug 'drugega; nikdo ne sluti, kaj namerava, stari gospod,
Topovi se nabijejo ter uavstrično nastavijo s progami. Topničarji zanetijo vžigalice Jer čakajo na-daljnega povelja.
Ko je vse prirejeno, prijezdi ‘general v sredmo četverokota, rekoč:
Vojščaki! Ropreje šem nadairil vašo hrabrost, a sedaj moram kaznovati onega, o katerem imam vzrok, tožiti ga m zamudo najsvetejših dolžnosti!	.. . .	’	.
V tem trenutku ni bilo med hrabrem vojak*, enega; ki ga ne bi presunila bridka bolest. Krute besede izustite so se tako nenadoma, da se vsak jame tresti. Godrnjaje se sliši v vrstah:
i—t Kdo je neki zakasnil! ?
A general nadaljuje:
Zločinstvo onega moža, onega častnika, m oprostiti. Vojščak, zabivši svoje, dolžnosti, zapusti vojaški pirap)or, svoje tovapfše jv taajjvečji nevarno-sti ter se odtegne obupnemu boju. Odveč bi bilo navajati, kaka (kazen ga zafdene, dobro znate vsi. Le io obrnilujem, 'da je bil prvi med vami, šle bolj pa,
da je - moj sin!	.
Vse oči se obrnejo na te besede na mladega Častnika, ki je generalov govor mirno poslušal do
konca.	.	,	^ ,
—	Gospod kapitan Laiszlo — izstopite!
Laszlo izstopi.
—	V tem trenutku, nadaljuje gjeneral, ne stoji sin pred očetom, temveč zločinec pred sodnikom. *^-
Včeraj ivam je bilo ukazano, da prekoračite M are so, in obidete sovražnika. Ni li tako?
—	Da. gospod genocid!
(Konec prihodnjič.)
skupaj izbrane, že zaradi tega v slabšem položaju. Enakje pravice, enake dolžnosti!
Načelna izvajanja dr. Benjkovjič^ ; so našle v zbornici ugoden odmev in predlog je bil odkazan političnemu odseku.
Poslanec Ozmec je podpiral prošnje občili ptujskega okraja, ki želijo, da se razširi bolnišnica in, hiralnica v Ptuju. Mnogi potrebni bolniki ne najdejo prostora v njej.
Deželni Odbornik Robič se Je izrekel za razširjenje bolnišnice ter povedal, da je edina ovira še to, ker predmestje Kaniža. ni kanalizirano.
Poslanec dr. Korošec je poročal v imenu odseka o prošnji paznikov prisilne delavnice v Mesen-dorfu, ki želijo enakost s pazniki c, kr. jetnišnic.
Poslanec dr. Verstovšek je v finančnem odseku poročal o podkovski (Šoli v Gradcu.
Glede doklad na pivo se je mnenje v Gradcu precej spreobrnilo. Vse priznava, da je bilo stališče slovenskih poslancev korektno in da bi bile doklade na direktne davke mnogo bolj odiozne.-
Politični pregled.
Deželni zbori.
V n i ž j e a v s t r i j s k e m deželnem zboru so v seji (dne 3. t. m. nemški nacionalni zopet vložili nujni predlog, s katerim zahtevajo vpeljavo nemškega učnega jezika v vseh nižjeavstrijskih 'šolah. Pridružili so se jim tudi krščanski socialci in pa veleposestniki.
Deželni zbpr g aliSki je sklican na 11,, —-
dežel:u zbora koroški in dalmatinski pa na 17, t. m.
Notranje-političen položaj.
Se vjedno se oglašajo glasovi,: ki se bavijo z izpremenjeno politično situacijo. Predsednik Slovanske Unije, češki agrarec Udržal, je spisal zen novoletno številko „Venkova“ zanimiv članek, v katerem izvaja med drugim:
t„Smer naše notranje, kakjor tudi zunanje politike se mora spremeniti. 'To ni le naš|e; prepričanje, ampak tudi ono Jugoslovanov in pa Poljske ljudske stranke, ki hoče radi tega skleniti premirje z Rusini, 'da potem lahko združeno nastopimo proti skupnemu sovražniku — germanizaciji, O 'tej novi smeri naše politike bomo že še pravočasno govorili na kompetentnem mestu. Za sedaj je potrebno v prvi vrsti vstvariti delomožnost češkega deželnega zbora.
* Prepričan sem, da se bo to dalo doseči. Slovanska Unija dela v tem smislu z vsem svojim vplivom. Potrebna pa je krepka slovanska solidarnost, ako hočemo doseči posameznim slovanskim narodom in pa državi ugoden in zdrav federalizem. Pripravljajmo se, čas se bliža! “
Poslanec dr. Mias ary k je tudi vporabil novoletno številko svojega „Časa“, da je povjotdal, kakšno stališče zavzema v sedanji politični konstelaciji:
On meni, da je sporazumljenje med Nemci in Celii najbližja in najvažnejša naloga. Cehi morejo priti samo s kulturnim in gospodarskim napredkom do veljave. Le s tako praktično slovansko politi ko nasproti Nemcem bodo kaj dosegli.
Tako ta dva češka poslanca, Splošno pa je zanimanje za naš notranje-političen preobrat precej padlo. Napori zadnje zgodovinske 86urne seje so nekako utrudili poslance in medi ‘prazniki ni bilo nikjer kakšnih velikih političnih zborovanj. Tudi priprave za (deželne zbore dajo našim parlamentarcem obilo dela in odvrnejo pozornost od drž. zbora.
Časopisje, zlasti nemško, se pa obširno bavi s položajem na 'Ogrskem, Kakor že na prvem mestu označeno, stavijo sedaj ysi, ki resno ljubijo red, svoje upanje v Lukacsa. Zadnja poročila, ki smo jih ravnokar prejeli, potrjujejo naša; domnevanja. Lukač# je imenovan ministrskim predsednikom in bo že v prihodnjih dneh sestavil ministrstvo, Ali se mu bo' posrečilo sprjaJTiti zavoženi ,voz v pravi tir, se seveda Še ne ve.
Konflikt radi Krete. — Turčija mobilizira.
„iReJchsjpost“ prihaßa ,vest, da je turški ministrski svet sklenil mobilizirati B. vojni /kor in vložiti diplomatiškim potom pri grški vladi protest proti dopustitvi in udelfežbi kretiških poslance,v na grški narodni skupščini.
Vojaška liga na Grškem je ponovno zahtevala od vlade, naj odstavi grške diplomatične zastopnike v Parizu, Rimu, Berolinu in na Dunpju, in jih nadomesti z drugimi. Liga je radi tega proti njim, ker poslaniki nočejo delati po ukazih vojaške lig©.
Portugalska.
Kralj Manuel je dne 2. januarja sveoanostno otvoril novo sezijo Kort. V otvoritvenem govoru je omenil kralj tudi zadevo radi določitve meje Ma-kaua. Kitajska vlada je v tej zadevi vročila portugalskemu poslaniku noto, kjer se Odločno ustavlja temu, da bi se to vprašanje izročilo kakemu razsodišču velesil, ampak se mora rešiti samo med obema državama jedino, ker nimajo druge države nič opraviti pri tem vprašanju. Dalje je kralj omenil tu-
di -prisrčen; sjppeifem povodom njegovega potova’ inozemskih dvorih v Madridu, Londonu in Crez nekaj dni zasedanja se bodo Kortii odfe„
Raznoterosti.
Novi -občinski svet mariborski je imel dne 8, t. m. svojo prvo sejo. Kupanom je bil zopet izvoljen dr. Schnöderer. podžupanom pa dr. Mally, ki je tudi Čutil potrebo govoriti o 'Mariboru kakor narodni in svobodomiselni obmejni trdnjavi. Boljše bi pač bi. lo po našem mnenju, ako bi naši skrbni mestni očetje malo manj govorili b svobodomiselstvu in svojem nfemšitvu, malo več pa o tem, kako bi svoje zavoženo mestno gospcjlarstvo vsaj nekoliko sanirali.
Benkovič — obglavljen.; Dr. Kukovec je baje z osebnimi napadi dne 30. grudna v deželni zbornici obglavil dr,. Benkoviča, in res, liberalni uredniki so se takoj vsedli, da napišejo nlekrologe ža svojega hudo sovraženega nasprotnika. Bombastična poročila, ki jih pošilja dir, Kukovec o svojem delovanju v deželnem zboru celpikim list.om, zavnela so urednikom fantazijo tako močno, da so tudi tako obglavljenje smatrali za možno ter je registrirali med velikanske uspehe svojega, šefa v Gradcu. Dr. Benkovič obglavljen, ubit, mrtev, obsojen k večnemu molčanju! Liberalne duše so plavale v morju veselja. Toda glej čudež! Dne 4. jan. že vstane dr. Benkovič /zopet v zbornici in med splošno pozornostjo razvija nazore svoje stranke o; volilni dolžnosti. Vse ga posluša in' glasuje zla njegov predlog. In tako stojimo sedaj pred zagonetko, da je dr, Benkovič v Celju obglavljen, v Gradcu pa uživa ugled svoje stranke in nasprotnikov! Erkläret mir, Graf örindur, diesen iZwiespalt der Natur!
Za obmejne Slovence so darovali Mohorjani ?: Ljubnem 33 K,. Mohorjani v SOlčfepi 20 K, Mohorjani v Ribnici 10 K,
Posojilnice, pozor,! Naša nam tako ^naklonjena“ vlada zopet pripravlja naipad, ki bije v obraz objektivnosti. Gospod finančni komisar dr. Jos. Povalej je prestavljen’. Pri tukajšnjem; finančnem oddelku ni nobenega slovenskega uradnika več. Gotovi krogi pa bjodo poskušali vriniti kakega, zagrizenea, ki naj bi potom seveda nadzoroval 'tudi naše posojilnice. Da se ta „prijaznost“ naše pristranske- vlade ne uresniči, poživljamo našie posojilnice,, naj z uradni-kom-Nemcem, če bi prišel kateri nadzorovat, govore samo slovenski in »zahtevajo to tudi od njega. Mogoče bo vlada počasi vendar uvidela, da spadajo med slovensko ljudstvo slovenski uradniki..
Za izobrazbo naroda. Naši nasprotniki nam kaj raidi. očitajo, da smo proti izobrazbi ljudstva, da hočemo samo mračnjaštvo in terno in še mnogo, takih strašnih reči. Posebno trde to o naši požrtvovalni duhovščini. Neštetokrat so bile te klevete že ovržene z dejstvi. Začetkom letošnjega leta jih je pa župnik v Mariji Bistrici na Hrvaškem dr. Juraj Žerjavič osramotil z velikodušnim darom. Sporočil je hrvjaški vladi, Ida daruje Mšc na vogalu Gunduličeve in Rajner-jeve ulice v Zagrebu, vredno 200.000 kron, s pogojem, da. ustanovi višjo hrvaško tehniško šolo. Duhovnik podpira s takimi svotami najmofder|nejšie vede, pa govore o nasprotnikih napredka. Pa ne le to. Prej je že sezidal svfo.jim župljanom dve ljudski šoli, vredni 80,000 kron. To je gotovo preveč za kako vneto prepričano liberalno srce.
Veenemšeinar Kukovec .napada v nemškem jeziku svoje slovenske rojake, pos|ance K- Z. v deželnem zboru. To dejstvo docela osvetljuj i- smer in cilj njegove politike. Mi smo na tem stališču, (da medsebojni (napadi slovenskih poslancev sploh ne spadajo v dieželrto zbornico. Za take reči imamo drugod bojišča dovolj. Najmanj pa bi smel kiak slovenski ppslaneo svojega tovariša-rojaka v deželni zbornici napadati v nemščini. To je z narodnega stališča neodpustljivo in služi zgolj egoističnemu namenu, svojemu slovenskemu tovarišu pri nemški večini vzeti ugled. To politično grdo ravnanje dr, Kukovcevo so strogo obsojali eeto nemški poslanci. In če nato napadeni tovariš, ki je bil v tem slučaju dr. Benkovič, s primerno odločnostjo in ostrostjo zavrne take strastne nap ajde, potem pla pride po svoji „finesi“ proskili „Narodni Dnevnik“ ter javka, da naši poslanci in naši listi zmerjajo. Taka hinavščina je preočita, kakpr da bi napravila kak' utis. V, zmerjanju vam ne bomo sledili, pač pa b(oste pri nas vselej našli odločen in občuten odpor.
Tržaški škof dr. Nagi je imenovan za pomožnega škofa dunajskemu kardinalu Gruscha s pravico nasledstva. Kardinal Gruscha je dobil ob tej priliki lastnoročno cesarjevo pismo, v katerem se vladar spominja, njegovih mnogobrojnih zaslug in se mu toplo zahvaljuje. Obenem mu podeli veliki križ reda sv. Stefana.
Stenografski tečaj S. Kj. S. 71. se začn|e v
sredo dne 12. t. m. ob 8. uri zvječer v Mariboru.
Dr. Kukovec je avanziral za upravnika wNa rodnega Dnevnika“ in pošilja kot tak pisma posojilnicam, tudi klerikalnim“1, v katerih • prav milo prosi, da ji a,j inserirajo svoje podjetje v ,„N.ar. Dnevniku.“ Grozno steka mora presti „(Narodnemu Dnevniku“, da mora tako silno beračiti. Uverjeni smo, da
ne bo nobena posojilnica tako naivna, da bi naisela pra/znim obljubam upravnika „Narodnega Dnevnika“ — dr. Kukovca.
Upravnik („Narobnega Dnevnika.“ dr. Kukovec piše, da je, liberalno Časopisje vsem slovenskim denarnim zavodom brez dvoma mnogo koristilo. Hujše ne more dr. Kukovec posojilnic ža norca imeti, kakor s jakimi neresničnimi trditvami. Saj npenda ni nobene prave slovenske posojilnice, katere bi j,Nar, Dnevnik“ nje napadel, dočjm je posojil/iiipe nasprotnikov puščal pri miru. Ko se gre za tov na insera-fe, zataji dr, Kukovec svoj .„Narodni Dnevnik.“ Radovedni smo, koliko nese mesto upravnika „Narodnega Dnevnika.“
Liberalna Zadružna zveza v Celju odpoveduje tudi drugim posojilnicam kredit; govori se, da je odpovedala kredit tudi svoji zvesti članici v Ljubljani, katera je kljub temu, da je v Ljubljani lastna liberalna zveza, še vedno ostala pri njej, Ali je odpovedala; kredit že tudi Narojlni založbi in Lastnemu domu, zadrugam z omejeno zlayezo, naj pojasni gospod Jošt in nova moč liberalste Zadružne zveze v Celju, gospod Mirnik.
Dva dni. Prejeli smo sledeč popravek od gospoda dr. Ploja: Sklicujoč sejna § 19. tisk. zakona zahtevam z obzirom na notico „Dva dni“ v Vašem lista od 10. decembra t. L, da prinesete sledeči popravek: Ni res, da sem jaz glasoval za avstro ogrsko nagodbo; ni res, da sem jaz glasova! proti predloga Dr. Bajna, naj se pride preko ogrske nagodbe na dnevni red; ni res da sem jaz, koje bilo glasovanje, da se preide v specijelno debato o ogrski nagodbi, odnesel pete io se nisem upal, ne za ne proti glasovati; ni res, da je vedno moja politika, da se ne upam v najvažnejših trenotkik pokazsti tor ve; ni res, da sem jaz pri speeijelni debati glasoval za postavke nagodbe. Res j e namreč, da sem jaz v celej debati glasoval proti ogrski nagodbi in sicer ravno tako, kakor Roblek, Ježovnik in Hrvati; da nisem bil navzoč pri glasovanja, da se preide v specijelno debato, ker sem bil 12. in 13. decembra od Dan^ja odsoten in sem svojo odstotnost, kakor se razvidi iz steno-graftčnega protokola, že naprej opravičeval; da je moja politika vedno bila v važnih trenotkih barvo pokazati. Dunaj, 29. decembra 1909. S spoštovanjem Dr. Ploj.
(Opomba tiskarskega vajenca): Velika čast je za me, da smem zopet enkrat staviti popravek gospoda hofrata, in se zelo veselim, da smem tudi jaz staviti za „Stražo“, katero gospod hofrat tako pazljivo bere. Dovoljujem si samo ponižno prošnjo, naj gospod hofrat z „obzirom“ na me bolj razločno pišejo, kadar bodo zopet enkrat spisali kak popravek z „obzirom“ na poročilo v „Straži“.
Škod S» 1L Z. v Studenicah*
"O sijajnem shodu v Studenicah smo dobili še tole poročilo:
Na nedeljo 'dne 2. jantarja napovedani, s ho ji se je lepo vršil. Prišja sta poročat o delovanju državnega in deželnega zbora ‘gospoda; poslanca Fr. Pišlek in P. Novak. Velika in /prostorna soba pri g. Fr. Koropcu je bila docela polnaj poslušalcev,: mož in mladeničev iz Studenic, Makol in Poljčan. Zbo ropanj e je lepo vodil (gospod Kupan Jožef Prešern.
Gospod Hi Šok poljudno razjasni od vlade nameravani, za; vinogradnike uničujoči zaikon o obda-Čenju »Vina. Nato razloži te drobno novo dobro postavo glede živinskih kužnih bolezni, ki je ravnokar stopila v veljavo. Najdalje raztolmači korist nove me-lioraene postave, ki nudi ža osuševanje, močvirnih travnikov vsakoletnih; osem milijonov kron podpore in razpravlja o hibah' pooblastilnega, zakona in nadomestilu za naše živinorejce, ter svetuje, kako naj si ga v prid obračamo.
(Gospod Novak se zahvali za1 izkazano mu zaupanje, raztolmači prajv jasno in na uprav osoljeni način pjoslovnik in ves red v ‘deželnem zboru, delovanje slovenske manjšine za narodne in gospodarske pravice slovenskega, ljudstva. Posebno obrazloži. kalko so se poslanci "S. K. Z. pobegnili zoper nore veh ko doklade.
Zborovalci so p a zn o sledili poročilom obeh gospodov poslancev in živahno pritrjevali njunim izvajanjem.
Po govorih se je razvil precej dolg razgovor, kjter so volilci stavili razna vprašanja, in prošnjo glede na postavo o živinski 'kugi, o brezobrestnih posojilih,1 b naročilih na seno in sol, o prodaji vina, o /zaostajanju pisem na poštah in drugo.
Poslanci so padi dali potrebna pojasnila.
Sprejete so bile z navduišenfem tri (resolucije, ko jih je dal predsednik na glasovanje:
1. Zborovalci dne 2. januarja (iz 'Dravinjske doline, v obilnem številu v Studenidah, zbrani, se dodela strinjajo z delovanjem svojih poslancev S, K. 71. v državnem in deželnem zibom, se jim iskreno (zahvaljujejo za njihovo prizadevanje, doseči slovenskemu' ljudstvu vse pravice na političnjem in gospodarskem polju, jim izrekajo svojo popolno (zaupanje in tir jejo ud njih odločno vztrajati-n,a; tej poti.
’ 2j (Zjlla'sti se zahvalijo zborovalci kot poljedelci in vinorejeji svojim poslancem (za možati in odločni nastop za naše kmečke koristi, posiefbno ker so se tako krepko uprli, ko je hotela vlada vpeljati sedaj splošni davek na vino, v dje/elnem zboru pa namerava,, da poviša doklade na dlrpkjtni dhjvek.
Pridobivajte nove naročnikeI
3.	^Na naSe posliće apeliramo, 'da uplivajo, da se Kruna začne brž ko brž deliti. Posfebno naj se kszära Se na naš po suši občutljivo prizadeti slovenjebistriški okraj. Želimo tudi, naj nam poslanci izposlujejo solnih odpadkov..
S trikratnim živio na rtaŠp poslance in pa na našega prevzvišenega vladarja se že v temi zaključi lepo triurno 'zborovanje.
Štajersko.
Slovenci!
Trbovlje. Mnogokrat Čitate po časopisih, kako kruto' ravnajo koroški Nemci s koroškim slovenskim (ljudstvom. Na svojih rodnih tleh jim ne dovoljujejo govoriti v, svojem materinem jeziku. / Ravno tako hočejo s kruto brezobzirnostjo oropati maše severne Štajerske brate njijhove gruflp, njihovega jezika in njihove vere s, tem, da naseljujejo ok’oli St. lija trde nemške protestante iz Prusije,
A krivic in nevarnosti, ki nam prete., še ni dovolj. Na jugu slovenskega Stajerja razširja namreč brezverska socialdemokracija, kateri je vse eno, ali hodijo otroci v nemške ali slivenske Šole, ali hodijo v cerkev ali ne, svoje pogubonosne nauke.
In ta socialdemokracija ima svoj glavni sedež v Trbovljah. ,Kakb močna, da je ta nudeča organi-ss^eija, ,se vidi iz lanskih- deželnozborskih volitev, ko tse je oddalo za socialdemofcratična kandidata — okoli ,1300 glasov samo. v trbovljski okolicu Z h ovim letom so otvorili sodrugl „Drušveni dom — Arbeiterheim.“
Vsajk ve, kolikega pomena je taka hiša za utrjevanje in VazŠitrjevanje sociaijdemokratienihSidej. Imamo sicer v Trbovljah, tudi slovensko, katoliško organizacijo delavstva, toda ta |e Še mlada, brez moči, ker nima nobene zaslombe. Nima namreč no-behih lastnih prostorov za organizacijo,, lakoravno Šteje delavsko društvo pajznikjov krog 30, delavsko društvo rudarjev krog 60, katoliško izobraževalno društvo črez 120, Orel pa 20 članov. Kjer pa ni prostora, za izobrazbo na krščlgniskp-fsjociiallnj podlagi, kjer ni prostora za predavanja; igre, veselice in telovadbo, 'tam hi življenja, tam mora, tudi vse jaaspati.
Ali naj torej pustimo vse? Ne! Ako -opustimo nepolitično organizacijo, propademo tudi v političnem boju. Prihodnji naš poslanec je potem rdeekar.
Zato pa na krov, -somišljeniki, prijatelji dobrega krščanskega delavskega in kmečkega, ljudstva! Pomagajte nam s tem, da nam pošljete delež za 10 K, -ali več deležev; če- pa tega- ne zmorete, pa kak prostovoljen dar.
Na severu bo kmalu trdno stal šentiljski dom, na jugu pa mora kmalu stati na straži Društveni dom v -Trbovljah,
Zrno do zrna pogača,
Kamen do kamna palacaj!
Prispevki naj se pošiljajo har, kmečko-delavsko hranilnico in posojilnico v Trbovljah.
Za Društveni dom v Th-bovljaK so darovali: Amalija Puci 2,40 K; gospod župnik Hirsche v Radečah 10 K; gospod Ivan Zupan starejši, paznik, nabral 10 K; gospod Jospf Lončarič, kaplan v St, Juriju ob Taboru, 3. obroik, SO K; gospod Anton VSeternik, župnik na Dolu pri Hrastniku, 10 K, — Pomagajte, pomagajte, sami si ne moremo veliko pomagati!
# *
&
Maribor. S. K. S, Z. priredi v nedeljo dne
16.	t. m. v prostorih katoliškega delavskega društva dve gledališki predstavi.
' ; Ljubljanske Zadružne zveze oddelek v Mariboru šteje z {dnem 1. januarjem 1910 na Spodnjem Štajerskem 96 zadrug. V letu 1910 upamo, da dose-. žemo število 100. Vsi za resničen gospodarski napredek ljudstva vneti zadrugarji se zbirajo pod okriljem ljubljanske -Zadružne zveze, ki ima svoj oddelek v Mariboru.
Iz Maribora. Slovanska Citalniqa v -Mariborn je zaključila občnim zborom dne 23, .grudna poslovno leto 1909. Poročila, posameznih odbornikov so se vzel-a z zadovoljstvom na .znanje, ( «zlasti poročilo blagajnika gospoda Stegnarja. 'Z;a prihodnje leto se je izvolil naslednji odbor: predsednik gospod dr. V. Sernee, tajnik gospod Tone Hohnjee, blagajnik gospod Al, Rakovec, višji opicijal juž., Ižel. v p., odborniki gospodje:	dr, Anton Medved (podpredsed-
nik), Vil j. Berdajs, Vek.. Bahovec, I.vajn Aš-ič, Srečko Stegnar in dr. iLj. Pivko.
Leitersberg. V nedeljo /dne 9. t. m, predava c. gospod dr. Hohnjee v društveni sobi Alwiies ob ’/TO. uri dopoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Rupert v Slov. gor, Gospodič, ki se Je pred par dnevi v celjskem glasilu v mene zaletel, je poročal neresnico, Sainjai ba.mr)eč o mOjih besedah, kakoršnih neka oseba baje še nikdar ni slišala. Ne pove pa: komu, koda j In kako!-? Ker mi po receptu liberalne gonje podtika dr. Jegliča, sklepam iz toga» daj ap gre z.ai pod,uk ženina- in (neveste. Mirnim .srcem mu povem, da. (Je za tak napad ne .zmeni ne dr, Jeglič, pa tudi jaz nadajlj-e ne — maigari „njegov učenec.1“ — Iv, Pajtler.
Trbovlje. Dne 29. decembra 4909 je umrja tukaj gospa iUrŠula Jordan, paznikova žena. Bila je vzgledna krščanska soproga, kar je pričal tudi njen mnogoštevilen pogreb,: Sveti ji naj večna luč!
Sv. Rupert v Slov., gor. Dopisniku, ki se v .„Narodnem Dnevniku“ z dne 30, decembra 1909 norčuje celo iz siv. Plorijana, odgovarjamo, da je potemtakem njegova hiša tudi bila v sovraštvu s sv. Florijanom, ko je svoje dni nekaj precej zgorelo. Nie norčujte se torej! Znalo bi Še enkrat udariti — in kako žalostno bi gledali, ko bi zastonj klicali sv Florijana!
Brežice. .Vi nedeljo dne 9. L m., ob 3, uri popoldne, bo y Narodnem domu občni zbor tukajšnjega krščanska-soci alnega1 izobraževalnega društva s poučnim govorom in običajnim sporefdom,: Naj bi vsakdo širil zanimanje za to za našo okolico velepomembno 'društvo, K obilni udeležbi vabi uljudno društveni odbor.
Za nos ga je zvodil. Iz Arnovža nam poročajo o neki dogodbijci, ki sle je dogodila pled kratkim: Stražnik je moral aretirati nekega delavca in ga oddati orožniški patrulji. Kjer je pa deževalo in sta bila oba mokra, je stražnik aretovanca odjpieljal mesto v ječo — v gostilno K gorki peči, 'Stražnik je šel ven, da si je sezul mokre Čevlje; a ko je prišel nazaj y gostilniško sobo, je opazil, da aretovanca ni nikjer, uporabil je namreč to priliko in hitro izginil.
Celje. Tukajšnja dr, Kukovtec-dr. Božičeva politična liberalna) Zadružna zveza računa za I 1909 malim kmečkim posojilnicam letnega prispevka 100 kron, dočim je leta 1908 računala t— „samo“1 50 K. Ti gospodje vedno povdarjajo, da pospešujejo zadružništvo, a njih dejanja nasprotujejo besedam. — Kmečke posojilnice, ki niti nimajo 100 K čistega dobička, morajo zvezi prispevati -100 K, da more ona rediti par — liberalnih agitatorjfev, Ker liberalna Zadružna zveza leto za letom nazaduje, bo menda leto .za. letom zviševala prispevke. Članice celjske Zadružne zveze, pazite!
Nova cerkev. Bralno društvo ima v nedeljo dne 16, januarja 1910 popoldne po večernicah svoj redni letni občni zbor v društvenem prostoru. Mladeniči in dekleta, udeležite se ga v velikem številu, pa tudi vsi prijatelji društva! —- Odbor,
Žalec. L„Narodni Dnevnik“1, nezmotljiv evangelij naprednegn Robleka, piše: V trgu Žalec in v celi okolici je splošno znano, Hajko vzorno versko živi ravno poslanec Roblek in vsa njegova rodbina,“ — Ljube duše, ali mari ne živi tudi Pepi 'Sirciai, Baumeister. pek Senica in veliko drugih Žalčanov vzor-no-versko? iZakaj' bi pa ..Narodni Dnevnik“ le teh vzgledov krščanske popolnosti ne pohvalil ? Žalski dopisnik, le bolj nepristranski bodi! O Roblekovi pobožnosti bode- pa vsiejedno 'moralo skonaj kaj pisati „Cvetje1“1, glasilo tretjeredniikov. Mi pa že kar danes pribijemo, da vzorni kristjan Roblek z denarjem podpira list, ki piše: ,„Krščanska vera je mistična bajka, ki se je razvila iz ognjenega kulta, in ^ ki priporoča Macharjevo knjigo, katera imenuje krščanstvo „strup iz Judeje.“ Mož, ki take liste plačuje, je vzorno“ pobožen, Hrrment pobožnost!
Žalec. Po žalskem misijonu j|e> prišel nadučitelj. Petriček v župnišče protestirat, da so se misijonarji (drznili zoper svobodno Šolo govoriti. Gospod župnik mu je dal pravi odgovor in Petriček je skesan Odhitel. Nje/k gospod učitelj pa se je vendar tolikjo pregrešil (zoper nadredno in svobodno mišljenje, da se je v svrh povišanja plače baje obrnil na nekega! klerikalnega poslanca, Tu$i svobodomiselno, kajneda?
Sv. Križ pri Ljutomeru. Naše bralno društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 9. januarja popoldne po večernicah v bralni sobi.
Shoda v ljutomerskem okraju. V nedeljo dne 9. januarja po rani msši priredi g. poslanec Roškar shod v St. Jurjn ob Ščavnici. — Popoldne po večernicah je shod v Sv. Križu na Morskem polju pri g. Hauptmanu. Somišljeniki, agitirajte za obilno udeležbo!
Gomilške. Naše katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljo 16 januarja, svt-j občni zbor, na katerem bo govoril prof. dr. Htihnjee iz Maribora. Somišljeniki se na to zborovanje že v naprej opozarjajo.
Kranjsko.
Zvršilni odbor V. L. S. je zboroval v ponedeljek dne 3, januarja v Ljubljani. Razpravljalo se je o vsem političnem položaju in so se' sklenili primerni koraki za bodočnost. Zborovanja sta) se udeležila v imenu koroške politične organizacije dr, Brejc In štajerske dr. Korošec, Zvršilni odbor je sklenil, da zboruje vodstvo iV, ,L. S, prihodnji mesec v Ljubljani.
Ljubljana. Z žalostjo sem Čftal častniška poročila v (Zadnjem Času o nečuvenih činih žalskih ne-mimožev o priliki sv, misijona. Vsak pošten človek se zgraža nad podivjanostjo liberalne mjladine, in to takozvano inteligence. Liberalni voditelji se lahko roti ujejo tega, tako izvrstno uspelega sadu, ki so si ga vzgojili, to paß kaže vzgojo Narodne stranke. Mirne ljudi napafdati ter kričati, kakor da bi bili obsedeni, to znajo. Da, resnično obsedeni se nam zde oil libe-ralno-framasonskega ferrerstva ter hrepenijo po tem, da bi cerkev ošfcodilf, ali pa bolje, uničili, pri tem
pa ne pomislijo, da si bodo svoje puhle butice razbili ob cerkvenih zidovih, To vendar ni prava inteligenca. Sliši se mnogokrat od raznih strani:; zarobljeni kmetavz, kmečki tepec itd,, izjavljam pa, dasta kmečki mladenič, kmečko dekle, bodisi po dobrih knjigah ali naših izobraževalnih jdruštvih, omikana, mnogo inteligentnejša od marsikaterega mestno-trškega ^razumnika“. Nek gnani govornik se jje na nekem shodu izjavil: „Vsak sliši rad, Če se mp reče» da je ^inteligenten“, in Čimbolj je neumen, tembolj -ga to veseli.1' Zdaj so pa prišli učenjaki in so rekli:- -Tisti, ki živi kakor žival, M nič ne veruje,, ki taji Boga, ki pozna cerkev samo od zunaj, gostilno pa od znotraj,? tisti je „inteligenten“ Človek.: Kdor gre pa raje v cerkev, pa moli, tb je pa neumen Človek, mračnjak, ki sedi in živi v srednjeveški temi, to je zabit človek. Seveda popolnoma naravno je potem, da zlasti tisti ljudje, kateri so ali sploh zelo neumni, ali pa, ki so le napol o-mikani, da so kje povohali kaj v kako Šolo, morda celo v kako srednjo šolo, da tisti prav posebno radi slišijo, kako so „inteligentni“-? Vsled tega so se ravno tisti napol omikani, napol izobraženi elementi, katere je dr. Janez Bleiweiss v svojih b,Novicah“’ imenoval „branjevce omike“, da so se ravno tisti elementi poprijeli z velikim navdušenjem tega novega nauka, in so tako kar čez noč postali „inteligenca“. Skoro isto se godi naši liberalni „inteligenci“. Liberalni dijaki mesto da bi bolje Študirali in dokončali svoje, študije, zabavljajo po svojih listih zoper vero, cerkev in duhovnike ter Čez kmečko stranko in njene voditelje. Njihovi svobodomiselni verniki pa se ravnajo po njih naukih, kar vidimo na njih,posledicah. S tem se je pokazala liberalna stranka v pravi luči.
Primorsko.
Gorica. Grof Coronini umrl. Minulo nejdeljo je preminul v Gorici tajni svetnik in bivši nekdanji deželni predsednik solnograški, grof Karol CoponinL Kronberg. Grof Coronini je bil delaven tudi na leposlovnem polju in’ je spisal precej novel.
Umrl je v Podgori vodja pripravnice gosp'ođ Justin, Bil je daleč naokoli znan kot, dober katoličan in vzgojitelj.
Istrska deželna razstava. Za to razstavo v Kopru vlada že sedaj veliko zanimanje. Razne inozemske in domače velike tovarne- so že priglasile udeležbo za poljedelske stroje in industrijski oddelek, za katerega se bo moral Še poseben paviljon postaviti na Kapucinskem trgu. En del razstavo poljedelskih strojev se bo nahajal na Frančiškanskem trgu. Za gozdarski oddelek se je priglasila pogoizdo-valna komisija za Kras ter bo razstavila gozdne rastline, posebno one, ki so za one- lege najbolj prikladne. "V paroplovnem oddelku bodo razstavili Sta-bilimento teehmico, Lloyd, trgovska akademija in nautična akademija v Trstu. Tržaško ribiško društvo bo razstavilo bogato tvarino; orodje itd., zoblogič-na postaja bo pa napravila svoj akvarij. Po vseh trgih bodo napravljeni razstavni paviljoni in obeta biti razstava zelo uspešna.
Kotorski škof kot književnik. Katoliški škof v Kotorju, dr. Franjo Uccelini je pričel pred nekoliko leti prevajati na hrvatsko Dantejevo glasovito delo: „La divina comedia“. Sedaj je presvitli škof prevel zadnje stihe tega divnega pesniškega umotvora in ga dal v celoti natisniti. Delo bo izšlo v prevajalčevi založbi.
Razgled po svetu.
Ljudje ki se hranijo z metulji. Vsakdo je že slišal govoriti o ljudeh, ki jedo kače in razne druge take živali, a to se še ni slišalo, da žive ljudje, ki se hranijo z metulji. V Avstraliji žive namreč plemena, katera ob času vročine žive izključno samo od metuljev. Milijone in milijone teh živalic, ki žive v goratih krajih Avstralije ulove domačini ia se hranijo ž njimi. Da pridejo do teh živalic, prirejajo domačini posebne love in to na sledeči način: Na mnogih mestih se zapali ogenj, v katerega namečejo vlažna drva in zelenjad. Kakor pri nas privlači svetloba plinove ali električne svetilke nočae metuljčke in veše, tako tudi tam privleče svetloba ognja stotine in stotine raznih metuljev, ki nekaj časa begaj o okoli ognja in potem popadajo na tla, omamljeni od svetlobe, pare in dima. Ljudje jih potem pobirajo v košare in vreče. Doma jih pomečejo v nalašč za to pripravljene peči, da se posuše, potem jih pre-šajo na sitih da odpadejo perotiee in metuljčki so gotovi.
Kralj banan sir Alfred J-ones je Umrl v Liver-, polu. Umrli milijonar ima jako zanimivo preteklost.: S 15 leti je prišel kot mali strežnik k nekemu ladjarju v Liverpol in je tam služil mesečno približno 70 krop našega denarja. Ko je dosegel starost 26 let;,, je bil že ravnatelj in vodja cele paroplovbe, in jdve leti pozneje pa že samostojen. Ko je jela trgovina s Kanarskimi otold in Jamajko pešati, jo je Jones dvignil zopet s tem, da je vpeljal na trg banane v velikem številu. Dosedaj so bile banane; na {evropejskih trgih ta-korekoč nekak luksus, To je bilo pred nekakimi 30. leti. Danes je pa banana, posebno na Angleškem, že tako udomjačena, da težko izhajajo brez nje. Sir Alfred Jones je, imel v svoji službi 160 ladij in je vodil šest velikih paroplovnih družb. Za velike zasluge, ki si jih je Jones stekel za prospeh ahgješke trgovine, ga [je kralj Edvard povzdignil med plemiče.
obnovili naročnino ?
registrovana zadrnga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4% % brez Posojila n» sempSda po 5% do o1/," odbitka rentnega davka.	in z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na zastavo vrednostnih listin.
plačno.	Osebni kredit na menice in v tekočem
„	..	, ....	, '	,	.	pod najugodnejšimi pogoji.
Hramlne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertaoija vkufiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	Šimi stroški.
= Osferbuje »vojlnt član««« i/JerjeranJe Hjilg«vftt terjafer.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjiča» itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
O Meloiatelj cerkvenega orodja in posode 0
Brzojavi: „Kamnoseška in dnstrijska zadrnga Celje“
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Edino narodno kamno-
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
seško podjetje v CELJU.
Stavbena in nmetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :
Izvrševanje vseb stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podo-j barski atelje za nmetna cerkvena
j dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ■ •’:	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih eenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ;rodbinskih grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom,	:::
Izdelovanje pohištvenih piošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseli oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Alojz Šnmenjak
Maribor, Tegetthoffova ulica št. 31
priporoča svojo
trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi razne žganjice.	226
od motorja oddaje 100 kg. po 25
Marna sy. Cirila y Maribora.

Pri belem volu v Celjn
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
priporoča za obilni obisk«
Splošno priznana
najboljša postrežba po Žibernih cenah :: :: edino le pri domačem brivcu :: ::
S. Ulčar-ju
Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne.
Za dijake najugodnejše cene. 233
Restavracij® XXJOC&
arodni dem
gxxxx
Nai
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi« Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih -del pri cerkvah in pri vatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsoiidiipa ta točna postrežba!
la debelo.	la drobne.
Preki!©
Zastonj v Celje!
Na poziv celjskega trgov, gremija sem primoran vstaviti povrnitev vožnje in bodem začasno, dokler ne bode pritožba pri višjih oblastih rešena, dajal potrdilo čez plačane račune ali pa iste zneskč daroval za sklad obmejnih Slovencev.
St* Sfenueckš,
narodni trgovec v Celju.
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročil» različnih moštranc, kelihov, ciborijsv, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalmh pisem na razpolago.
Svoji k svojim« 38 Svoji k svojimi
Ignac Božič
narodni krojač y Maribora,
TegethofOYa ulica 16, y M dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi.
		m		w—	
	MALA NAZNANILA ki se -prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor žeti pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v	
	inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko	
—	10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.	
Prodajo se tri obleke, smoking	V Hov! vasi pri Mariboru na Sp.
in sako, vse popolnoma novo in	Badvanski cesti St. 21 je posest-
moderno po zelo nizki ceni. Teget-	vo, ki obsega 1 oral njive, vrt,
hofova centa 32. I. stopnice na	hiša s tremi sohami» 2 kuhinjami,
desno.	241	1 kletjo, se proda. Natančneje
^mmwmmmmm pove bišni gospodar.	951
Svoji k svojimi
Urar, očalar in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni.
P m nirvn A 8 scenskimi ploščami, čistim in OTI cilJ-lUlUlltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.