922. štev.
V Ljubljani, sobota dne 11. Julila 1914.
Leto III.
Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1'70 K. ?a zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 K, četrtletno 5 50 K, mesečno 190 K. — Naročnina se pošilja upravništvu.
Last in tisk »Učiteljske Tiskarne".
Telefon številka 118.
Neodvisen političen dnevnik.
Posamezna Številka »Dneva« stane 6 vin.
'Miifvo in upravnico: Ljubljana, Frančiškanska ulita M 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma so ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgo-vor je priložiti znamko.
•\ Odgovorni urednik Radivoj Korene. /, Telefon Številka 118.
110 D DOKL
Poročila mažarsklh listov. — Sumljive vesti. — Nakane Židov in Turkov, _ Kako izgloda v Sarajevu. — Vlada bo poravnala škodo? — Posledice!
Nekateri »ladjarski listi, ki se že sramujejo svojili »uspehov« doseženih s pisarjenjem hujskajočih člankov poročajo sedaj, da so bili izgredi inscenirani od same sarajevske policije, ki je hotela tem potom izprati raz sebe težko odgovornost radi prerane smrti nadvojvode Franca Ferdinanda.
Pa tudi po drugih mestih, kjer so se vršile demonstracije, so hujskali v prvi vrsti agenti provokatorji in z njimi nahujskani in pod-plačani elementi madjaronskih in klerikalnih strančic, katerih naloga je že itak, da skušajo z vsemi sredstvi ovirati razvoj naprednih jugoslovanskih strank.
Madjarski časnikar Fro’ilich. ki je po atentatu obiskal Sarajevo, opisuje svoje bivanje in doživljaje ter pravi med drugim, kako mu je šel povsod na roko šef tajne policije, bivši njegov znanec, kateremu se ni zdelo potrebno skrivati svoje škodoželjnosti nad provzročeno škodo.
V Sarajevu samem je 550 policijskih organov. Med temi je lahko dobiti ljudi, ki so za pohvalno besedo svojih šefov zmožni tudi vseh slabih činov.
Da je bil vandalizem res organiziran, je posneti tudi iz tega, ker ni bilo v nedeljo celo popoldne in celo noč po atentatu nikakih manifestacij.
Sele v pondeljek proti osmi uri dopoldne so se začeli zbirati dijaki Stadlerovci, med katerimi so se nahajali sumljivi elementi, ki so se pozneje celo hvalili, da so zaslužili po pet kron na dan in pijače kolikor so hoteli iz kleti Zidov in Turkov.
Posebno Judje so porabili to priliko, da ubijejo konkurenco srbskih hgovcev in potem si je lahko misliti ono na umetni način proizvedeno »ogorčenje«.
Med klici:	»Živela	Avstrija!
JDole Srbija!« je švigalo kamenje v izložna okna srbskih trgovin in pod krinko »avstrijskega patrijotizma« se je kradlo plenilo in razbijalo ter na ta način profaniralo spomin visokega pokojnika.
Ko je bilo v eni trgovini vse razbito, je prišla policija in potisnila de-
monstrante v drugo ulico, kjer je bilo »čisto slučajno« uredništvo »Srpske Riječi«.
Ko se je začelo razbijati tudi tu, je policija »energično« posegla vmes toda, ko je slišala pevanje avstrijske himne, je imela na drugem kraju dovolj opravila in se je vrnila šele tedaj, ko je zvedela, da v uredništvu ni več druzega kot gole stene.
Nato je zopet potisnila demonstrante — čisto slučajno — pred srbsko pravoslavno občino in tako je šlo dalje do večera.
Kdor se ni pustil pobiti od nerazsodne mase, ta je imel opraviti s policijo.
Ker pa je zavzemalo to pobijanje vedno večje dimenzije in je bilo z opravičenostjo pričakovati reakcije od strani Srbov, je vlada pro-klamirala obsedno stanje, to pa še le tedaj, ko že ni bilo nikjer več nobene stvari, ki bi se dala poškodovati ali uničiti.
♦
Veliki francoski in angleški listi prinašajo fotografije, kako je izgle-dalo mesto Sarajevo po atentatu.
V dolgih člankih opisujejo priza-našanje in popustljivost policije in oborožene sile, ki je vse to gledala, dasi je bilo mogoče takoj v korenu zastaviti vse nerede in izgrede.
Po ulicah more človek hoditi po razbitem steklu, po razlitem olju in petroleju, radi česar nastaja nevarnost ognja. Tiskarske črke in drugi predmeti so raztreseni po ulicah.
Skratka uničeno je vse, o čemur se je vedelo, da je lastnina Srbov.
Škoda je ogromna in mnogo Srbov je sedaj po nedolžnem na beraški palici.
Vlada priznava svojo krivdo, ker hoče poravnati škodo in to vsaj onim, ki so najbolj potrebni.
Kako bo izgledala ta podpora in kdo jo bo dobil, to je po obljubi še drugo vprašanje, katero bo težko prav rešiti.
Najpravičneje bi pač bilo, da se povišajo občinske dokjade vsem onim, ki niso trpeli nobene škode, in se pobirale tako dolgo, dokler ni pokrita vsa škoda, prizadejana v posameznih občinah.
Na ta način bi bili — vsaj posredno — kaznovani tudi oni, ki so provzročili nerede, oni, ki so se jih aktivno udeležili in oni, ki so jih s svojo apatijo tolerirali.
Seveda prave krivce, bo težko prijeti in jih prisiliti k odgovornosti.
Kdo pa poplača fizične in duševne bolečine posameznikov, kdo
poplača škodo onim, ki so za vedno izgnani iz Bosne in Hercegovine?
*
Princip si pač ni bil svest škode, ki jo je napravil s svojim činom, brez ozira na osebo pokojnikovo.
Atentat je napravil na vse jugoslovanske kroge najglobokejši vtis ker je potisnil našim najhujšim sovražnikom orožje v roke, s katerim bi mogli prizadejati mnogo škode Jugoslovanstvu in isto otresti v samem temelju jugoslovanske misli.
Toda slabo uslugo državi so napravili oni, ki so angažirali politično gonjo!
Razkrinkani in osramočeni stojijo pred kulturnim svetom oni ljudje, ki so v družbi najnižjih barab in razbojnikov ob hinavskem pevanju državne himne, ob profaniranju državotvorne ideje, provzročali vandalske napade na življenje, čast iti imetje svojih sodržavljanov.
Hrvatski sabor je ž njimi že deloma obračunal in hrvatsko-srbska koalicija je izšla iz teh kritičnih dogodkov pojačana in z vtrjenim zaupanjem naroda.
Iskreno obžalujemo tragično smrt nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove nedolžne soproge in ravno vsled tega je prav, da se gotovim krogom ni posrečilo popolnoma onečastiti njegov spomin z nečastnimi dejanji in z vnebovpijočimi krivicami, ki so bile sicer izvršene nad nedolžnimi podaniki naše monarhije, j toda le od majhnega števila nahujskane poulične druhali.
Klerikalno-židovska sodrga je sedaj zopet za en neuspeh bogatejša.
Tirdi vojna nevarnost, katero je hotela na vsak način izzvati čifut-ska banda in »Reiclispost« et Comp. je odstranjena.
Vseučiliščni profesor dr. Chvo-stek je v »Češkem Slovu« izjavil, da so resnične vesti nekaterih listov, kako je srbski poslanik na Dunaju — po naročilu svoje vlade — svaril avstrijskega prestolonaslednika po zunanjem ministru grofu Berchtoldu, naj se ne podaja v tem času v anektirano ozemlje.
Omeniti je treba, da je bil dr. Chvostek pred to izjavo brzojavno poklican k srbskemu kralju Petru, ki se sedaj nahaja bolan v Vranjski Banji.
Ta okolnost daje gornji izjavi neprecenljivo vrednost.
Tudi srbska nota poslana vsem velesilam radi napadov od avstrijske strani, se izraža skoro v istem smislu.
Vsled te note so intervenirale potom svojih poslanikov na Dunaju pri avstrijskem zunanjem ministru Rusija, Francija in Anglija v prilog srbske države in srbskega prebivalstva v Avstriji.
Tako se bo ves hrup in prah, ki so ga dvignili židovsko-klerikalni šmokovski listi zopet polegel in polagoma popolnoma pokril črno kugo, ki je grozila okužiti celo Avstrijo.
V tem mnenju pričakujemo novih določb z Dunaja.
Koroško.
Celovški Vsenemci so se dne 8.
t. m. zbrali v gostilni »pri Trstu« in so seveda odobrili sklepe celovškega obč. odbora proti novim odredbam na železnicah. Na celem Koroškem bi po njih mnenju na smelo biti na železnicah niti enega slov. uslužbenca, kaj šele, da bi se slovensko govorilo. Vsenemci so sklenili, da bodo začeli nov boj proti vsemu, kar je slovenskega.
Celovec je bilo nekoč slovensko mesto, to priča njegovo slovensko ime. Okoli 1. 1880. je bilo še nad polovico slovensko, 1. 1852. še po dve tretjini. To dokazujejo tudi imena. Sedaj so potomci bivših Slovencev — nemški janičarji. Nemško ime »Klagenfurt« je prišlo od tega, ker so se Celovčani od nekdaj pritoževali. Ko je prišel nekoč neki kralj v mesto, se je baje par priseljenih Nemcev pritožilo, da je vsa okolica slovenska in da je v mestu polno Slovencev. »Sie klagen furt«, je rekel kralj. (»Vi vedno tožite«). Od te dobe je dobilo mesto nemško ime Klagenfurt. Zaradi par Nemcev pa se je ves Celovec ponemčil.
Na gorečem kolesu, sta se vozila te dni dva potnika čez Predil. Voz se je vnel vsled vročine. Ogenj je uničil pol kolesa.
Po vrhovih ob labodski dolini je padel sneg.
Prepovedana ljubezen. Nekega čevljarja je zapusiila žena. Čevljar
n
! Ne pustite se premotiti I
L M
Kupite po nizki ceni in dobro pri svetovno-znani solidni tvrdki
.6.
Zahtevajte novi povedani cenik zastonj In poštnine prosto.
H. Suttner,
Lastna protok. tovarna ur v Švici.
Tvrdka h. suttner nima nobene podružnice
v L ubljani in ne drugje.
LISTEK.
M ZEVAKOr
Visoka pesem ljubezni.
Nadaljevanje romana »Srce in meč«. (Dalje.)
Mislil je, da ga je tlačila mora. In prvo, česar se je spomnil: potipal se je z obema rokama za ušesa.
Ni jih bilo več!
Iljko je zaječal tako žalostno, da bi se bil še kamen smilil.
»Kaj pa tarnaš?« je prašal stric s porogljivim glasom kakor satan v starih legendah.
»Gorje mi!« je odgovoril Iljko. »Kako bom zdaj poslušal!«
»Osel!« je dejal IIj.
To je bila vsa njegova tolažba ubogemu pohabljencu! Prijel pa ga je za roko, pomagal mu vstati in ga spravil na noge. Hoteč zapustiti to klet, kjer se je bilo zgodilo toliko reči, sta seo brnila proti stopnicam ob poslednjih plamenčkih ugašajoče
plamenice.
Toda ob znožju stopnic sta se ustavila, eden bolj piestrašen ko
drugi.	..	,
Nekdo je stal pred njima!
In ta nekdo je bil — maršal Dan-vilski!
»Svetlost!« je vzkliknil lij in padel na kolena.
»Zdaj je pa zares po meni!« je zastokal Iljko, onesvestil se iznova in se zgrudil na tla.
»No,« je izpregovoril Danvil z mirnim glasom, »kaj se godi?«
»Ah, svetlost! Strašna nesreča nas je zadela! Prisežem vam, da je nisem kriv. Čul sem in pazil, kakor ste mi ukazali ob svojem odhodu; toda usoda in tale malopridni tepec sta pokvarila vse!«
»Izrazite se jasno, mojster lij!« je velel Danvil s strogim glasom.
»Ah, vaša svetlost — jetnici! Prekleti Pardajan ve za njuno zavetje ... in dvoma ni, da sta ob tej uri že v njegovi oblasti...«
»In ti nisi zakrivil tega izdajstva?«
»Svetlost, kolnem se vam, da ne. Toda blagovoltie prašati tega falota, ki sem mu pravkar porezal uhlje.«-
»Ni treba lij. Verujem ti. Le vstani.«
»Ah, svetlost,« je vzkliknil oskrbnik, »te vaše besede so mi bogatejša nagrada nego tisti dan, ko ste mi podarili naenkrat petsto tolarjev!«
»Torej mi ostaneš zvest?«
»Do smrti! Govorite! Ukazujte! Moje življenje je vaše!«
»In si pripravljen storiti vse, da popraviš nesrečo, ki mi jo javiš?«
»Ako je treba potočiti srčno kri
do zadnje kapljice — pripravljen sem!«
»Pojdi z mano! Tvoje krvi ne potrebujem, a to, kar hočem zahtevati od tebe, bo težje nego umreti.«
»Pripravljen sem svetlost!«
Starec se je vzravnal. Maršal je bil rekel, da zaupa njemu, lakaju! Kakor da bi bil plemič!... Maršal govori z njim kakor enak z enakim!
Ilj je čutil svojo prekanjenost kakor podeseterjeno; gorel je nestrpnosti. da bi se lotil naloge, gledaje v duhu na koncu svoje borbe sijajno zmago in kot venec te zmage srečo, blagostanje, bogastvo — novo ploho rumenjakov!
Danvil je stopal zamišljen po stopnicah navzgor.
»Svetlost,« je prašal Ilj, »kaj pa s tem tepcem?«
»S katerim tepcem?«
»Z mojim nečakom,« je rekel starec, kažoč na Iljka, ki je ležal še vedno v nezavesti.
»No ?«
»Ali ga naj zakoljem po vseh pravilih?«
»Ne. Koristil ti bo pri tvojem podjetju. Pojdiva!...«
III.
Astrolog.
Pustimo maršala Danvilskega v njegoevm sovraštvu in gnevu, naj išče sredstev, kako bi zadel Parda-jana na smrt ter se polastil Ivane, da jo skrije do dne, ko zgrabi rodbina
Lorenskih svoj prestol na razvalinah hiše Valož, do dne, ko padeta Karel IX. in njegov brat Henrik Anževin-slci zadeta od morilnih krogel in ko ovenča Henrik Giški svoje čelo s francosko krono. Pustimo tudi Franca Monmoransiškega, ubogo blaznico in Lujzo v hiši učenega Ramusa; naša povest nas povede itak kmalu k njim nazaj.
Tri dni po dogodkih, ki so se pravkar odigrali, tri dni po triumfalnem povratku Karla IX. v njegovo prestolico, ko je bila ura pri Sv. Germanu Okseroaškem ravno deveto zvečer, sta korakali dve senci počasi po. temi, ki je odevala vrtove novega kraljičinega dvorca.
Tam, kjer stoji dandanes trgovska borza, se je dvigal nekdaj Soa-sonski dvorec, nedaleč od Nelskega dvorca. Ulica, ki ji pravijo danes Koikjerska, je bila takrat Nelska ulica; tako so jo nazivali po dvorcu istega imena. Soasonski dvorec je mejil ob Pečno, Grenelsko in ulico Dveh Tolarjev ime ulice Haš, kamor je držala tudi Prečna ulica.
Na obširnem prostoru nekdanjega Soasonskega in Nelskega dvorca si je bila dala Katarina de Medičis zgraditi palačo, istočasno, ko je gradila še večjo, Še bolj veličastno in kraljevsko palačo na prostoru nekdanjih Tuilerij.
Katarina de Medičis je ljubila posest. Posedovati zemljo, je bilo velika radost tej podjetni ženski, in
s pravcato genijalnostjo je snovala neprestano gradbene načrte.
Katarina je bila torej pokupila širne vrtove in pusta ozemlja okrog razpadajočega Soasonskega dvorca. Dala je porušiti razvaline; na njihovem mestu so se pojavili celi polki zidarjev, in kakor izpod čarodejne palice se je dvignil iz tal nov, sijajen dvorec, eleganten in velikolep obenem ; armada vrtnarjev pa je posadila okolico kraljičine hiše z rastlinjem, grmovjem in cveticami.
V teh vrtovih je bila dala Katarina, ki je žalovala vse svoje življenje za Italijo, nasaditi z velikimi troški tudi pomarančevce, citronovce in cvetlice s silnimi vonjavami, ki rasto samo pod žgočim solncem lombardskim in pijemontskim.
Ljubila je naslado, pijanost in vonjave, ljubila kri, ljubila cvetje... Na koncu teli vrtov, v kotu nekakšnega dvorišča, ki se je vleklo tja proti Luvru, se je dvignil po Katarininem načrtu in ukazu dvorski steber. ki stoji še današnji dan.
Ta steber ali bolje, stolpič, j«> bil zgrajen nalašč za kraljičinega astrologa.
Temu stebru sta se bližali senci, ki smo ju opisali:	Rudžieri in
Katarina. Stopala sta molče, oba oblečena v črno, in radovednež — če bi bile straže, ki so čuvale vse vhode, pustile katerega v park — bi bil mislil gotovo, da vidi le dvoje prikazni.
KSSEKiSBKMH!
Danes v soboto zvečer ob
pol 7. uri *w
na igrišču pod Tivoli
I. klasifikacijska tekma
reserve »ILIRIJE*1 proti »OUMP1JI11
Vstopnina: Sedeži 1 K,9stojišča 40 vinarjev. Dijaške in vojaške vstopnice 20 vinarjev. Blagajne odprte ob 6. uri zv.
je imel šiiti otroke. Ženo' so povsod iskali. Te dni so zasledili mlad par V hotelu pri Spod. Dravogradu. Izkazalo se je, da je on neki mizarski pomočnik, ona pa žena onega čevljarja. Fanta so zaprli, ženo pa so poslali nazaj k možu in otrokom.
Štajersko.
Komedija se nadaljuje — Wa-stlan zopet mariborski podžupan!
Minolo sredo je imel mariborski obč. svet svojo izredno sejo, koje edina točka je obsegala izvolitev novega podžupana. Z veliko napetostjo so pričakovali vsi izid te javne seje. In prišlo je veliko presenečenje: Rezultat volitev je bil, da je Wastian zopet izvoljen mariborskim podžupanom. Navzočih je bilo 26 občin, svetovalcev. Od teh je 24 oddalo svoje glasove Wastianu, eden Tutterju, eden pa je ostal brez glasu. Svojo odsotnost je upravičil obč. svet. dr. Orosel in — Wastian. Ostali so izostali brez upravičila. Morda so vedeli v naprej za izid volitev? Govori se, da! Pri ožjih Wastianovih prijateljih je seveda ta izvolitev Vzbudila velikansko veselje, pri drugih ogorčenje. pri tretjih in to pri Večini pa splošno neodobravanje... Ur. Orosel je tekom par let moral že dvakrat resignirati. Zanj in za simpatije, ki jih uživa, je to gotovo zelo značilno. Oni, ki so proti izvolitvi iVVastiana, mislimo tu na par občin. Svet. in širšo javnost, imajo res uva-ževanja vredne pomisleke.
Maribor. Mestni magistrat in njegova policija pridno love Slovence, če se kateri prikaže s slovenskim znakom. Vsak še tako priprost znak pomeni — tudi če nima trobojnice
— na slovenskih prsih veleizdajo, dočim nosijo nemški dijaki in drugi slobodno vsenemške znake. Pred dnevi je neki policaj prisilil Slovenca da je snel sokolski znak, sam ta policaj pa se je zvečer po mestu šče-peril s frankfurtarco za klobukom in drugimi izzivalnimi znaki ob traku. Dvojna mera naše vladajoče klike in podrejene ji policije postaja že naravnost nečuvena. Kdaj se zganejo Slovenski naši merodajni krogi proti takim nasilstvom? Menda nikoli, zlasti pa še sedaj ne. Rojeni smo za
— ponižnost in tako ostanemo, pa naj se potem po nas hodi ali pa — pljuva...
Maribor. Razpis termina za nadomestne državnozborske volitve je pričakovati vsak trenotek in tudi občinske volitve imamo kmalu. Radi bi vedeli, ali se je z obojim v naših političnih krogih kaj bavilo ali ne? Zdi se nam, da bi bi! vsaj za prvo Že skrajni čas. Ali pa se bo zopet odlašalo do zadnjega hipa. Mislimo, da je povoda dovolj pričeti že enkrat tudi od naše strani z vsem za to potrebnim!
Kle je »Marburger Zeitung«? Za nesramne napade je dobila »Marburger Ztg.« od vseh strani zaslužene odgovore. Kljub vsemu pa se ne gane, da bi odgovorila. Ce se to ne zgodi kmalu, bomo govorili drugače!
Kuraen pri Št. Lovrencu nad Mariborom* 141etni Ivan Vezjak je pred dnevi vzel posestnici Alojziji Juhart iz omare več razstrelnih patron. Te dni 5. t. m., se je z eno igral in jo z iglo prebodel. Dinamit je eksplodiral in odtrgal fantu tri prste leve roke.
Št. Marjeta na Dravskem polju.
(Pretepača.) Minolo nedeljo so v gostilni Mačun igrali fantje Turk in Ertl ter Finšgar prepovedani »mau-. šel«. Kmalu so se tudi kregali in se vrgli na Finšgarja. Mačun, krčmar, pa je Ertla in Turka ven trgel na kar mu je Ertl grozil, da ga bosta zaklala. Ertla in Turka so zaprli.
Poljčane. Minolo sredo popoldne je posestnik Gaberc tako neumno podil s svojimi konji, da sta
Erišla pod voz prevžitkar Lovrenčič i njegov sin. Oba sta ranjena.
Sevnica. Hlapcu Francu Gobecu Sta se konja splašila in ušla. Ker so bili vajeti obešeni na komatih konj. Jih Gobec ni mogel ustaviti. Koneč-no se je še voz zvrnil. Gobec je priletel z glavo ob neko drevo in si težko natolkel lobanjo. Našli so ga nezavestnega.
Celje. Tukaj je otvoril v hiši g. Diehla na Graški cesti (gostilna pri Mestu Gradec) novo narodno trgovino s papirjem in drugimi v to stroko spadajočimi predmeti — bivši I8letni faktor v »Zvezni tiskarni« g. L. Černe. Govori se tudi, da name-Tava g. Černe istotam pričeti obrat e novo malo (akcidenčno) tiskarno. Vrlemu narodnjaku veliko sreče pri novem poklicu, sl. občinstvu pa se to novo slovensko podjetje toplo priporoča. — Odpuščeno osobje pri »Zvezni tiskarni« vložilo je prošnjo za. novo tiskarno v Oaberji, torej morda bodemo v kratkem imeli v Celju štiri slovenske tiskarne. Ker gotovi gospodje trdijo, da sedanje podjetje ne more izhajati — smo radovedni — kako bode izhajalo šele potem.
Trbovlje. Velika slavnost CMD. se preloži na 19. t. m.	r	,	■■■
——^\ Goriško.
»Novi Čas« je menda v velikih skrbeh za svoj obstoj, ker drugače ne bi tako »brezpogojno« zahteval od svojih koštrunov«, da pomagajo uničiti »Dan«. Zvedeli smo, da go-riški Slovenci prav pridno pošiljajo nazaj novostrujarsko cunjo, katere itak nihče noče čitati! Zato nam je tudi jasno, zakaj se gospod pri »Novem Casu« tako jezi čez napredno časopisje in posebno še čez »Dan« Njegove besede so kakor bob ob steno. Bolj ko jih meče, bolj se odbijajo! Sicer pa je tako pisanje najboljše priporočilo za »Dan«, ki je na Goriškem tako razširjen, da bi lahko izhajal samo za goriške Slovence!
Ob priliki bomo prinesli zanimive podatke, kako podpira vlada no-vostrujarski »Novi Čas« in zakaj!? Se poznamo, kaj ne?
Nenravni zločinec je neki Evgenij Kocijančič iz Gorice, kateremu je prišla policija na sled, da je zakrivil v mestnem vrtu celo vrsto nenravnih zločinov. Ko je pa Kocijančič zavohal policaje, je previdno zginil čez mejo.
Radi veleizdaje so baje aretirali nekega Antona Mrez iz Št. Ferjana. Koliko je resnice na tem, dožene sodnijska razprava. Našim ljudem pa priporočamo, da se ne dajo zapeljevati od plačanih ljudi, ki iščejo političnih zločinov potom nepremišljenega govorjenja. Zlasti pa naj ne či-tajo klerikalnih časopisov, ker ti poročajo le laž in tako provrzočijo napačno umevanje političnih dogodkov.
Posledice pijančevanja. Fran Goljat se je napi! vinske kapljice tako močno, da ni vedel več, kje hodi. Ker se mu je v glavi vrtelo, je pade! tako nesrečno, da si je zlomil roko. Zdravi se v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici.
. Strela je zadela Alojzija Nardin iz St. Andreža in ga nevarno ranila. Ponesrečenec je delal v času nevihte na polju, kjer ga je doletela nepričakovana nesreča.
Nesreča. Uslužbenec na gori-skem državnem kolodvoru Josip Kocijančič iz Podgore se je na jeseniški postaji ponesrečil in si precej poškodoval glavo.
»Lega nacioiiale« In kavarna »Corso« v Gorici! Z zadoščenjem sporočamo, da je dosegel naš opomin takojšen uspeli, lakoj drugi dan so zginile Legine vžigalice, kar je edino umestno v lokalu, katerega obiskujejo Slovenci v tako velikem številu.
»L’ Eco del Litorale« pravi, da je slovenska gimnazija v Gorici nepotrebna, ker jo obiskujejo večidel dijaki izven Gorice. Take modrosti pa še nismo* slišali! Vsak dan nekaj novega! Samo en slučaj in ta je imeniten. V Gradiški ne bi smelo biti laškega učiteljišča, ker so učiteljišč-niki večinoma izven Gradiške! Navsezadnje pa se je tem ljudem že začelo kaj kisati!? Ravno tako je seveda z drugimi laškimi zavodi, ki povrh vsega stoje še na naši zemlji in so potem takem popolnoma nepotrebni. E, klerikalci so »kunštni«!
Četrtkova predstava v cirkusu »Charles« je bila nekaj posebnega. Vzpored je bil tako mnogovrsten, da je ugajal vsakemu. Lepi so bili nastopi dresiranih konj, katerih lepoto in »umetnost* je občudovalo občinstvo, ki je napolnilo vse cirkuške prostore. Zanimiv je bil tudi nastop slonov pod vodstvom g. Fernando. kakor tudi predvajanja sibirskih kamel in afrikanskih čeber pod vodstvom g. Ferry Rappa. Nadvse zanimiva pa je bila ruska trojka, ki je občinstvu menda najbolj ugajala. Čarovnije in akrobatika urnih Kitajcev in Arabcev je žela splošno pohvalo. Jako težavne predstave z levi in tigri so napolnile gledalce deloma z občudovanjem, deloma s strahom. Zdi se, da tigri niso preveč dobro dresirani, kar je seveda silno težko, kar pa povzroča tudi nevarnost za njihovega »Dotnpterja«. Konec pa najbrž nobenemu ni posebno ugajal. Take reči se težko predstavljajo v cirkusu. Splošno je bila predstava nekaj posebnega za občinstvo, ki je vsem umetnikom dolgotrajno ploskalo.
Kai pravi Jeftano-vič?
Budimpeštanski list »Az Est« je poslal v Sarajevo svojega posebnega poročevalca, da mu poroča o ta-mošnjih dogodkih. Poročevalec je obiskal, seveda, tudi Gligorija Jeftanoviča, najbogatejšega človeka v Sarajevu, ki mu je katoliški in muslimanski mob vse razbil in oropal, četudi je notorično znan kot skozinskoz lojalen državljan.
Jeftanoviča je našel poročevalec v nleeovi razušeui hiši in Jefta-
novič mu je pfavfl, da Je samo Slučajno ostal živ, ker Je bil v celi hiši sam. »Na srečo vodijo v mojo pisarno« — tako je govoril Jeftanovič — »železna vrata, ki sem jih hitro zaklenil. Telefoniral sem sinu, da pripelje pomoč. On je takoj poklical vojaštvo in orožništvo (vojakov in orožnikv je bilo v Sarajevu kot listja in trave), ali nihče ni prišel — prišli so šele potem, ko je bilo že vse uničeno. Proklet naj bo, kdor pravi, da smo imeli kaj skupnega z atentatom.«
Ko je Jeftanovič to govoril — pravi poročevalec — ni bil nič razburjen, ali razdražen. Govoril je suho, mirno, naravnost z nekim nad-močnim, porogljivim izrazom.
Na dvorišču *je fotograf fotografiral strašne sledove opustošenja.
Vprašam Jeftanoviča — pravi poročevalec — ako bo dal vnovič zidati.
»Ne bom« — odgovori ta — samo dve sobi pripravim za sebe in za sina, drugo naj ostane tako kakršno je. K meni prihajajo v obiske tudi gospodje od vlade, najvišja gospoda in ta naj vedno gleda, kaj se je zgodilo v času njenega vladanja; ko bo začelo vse propadati, bom odnesel ostanke na dvorišče mojega hleva in nad temi ostanki sezidam kapelo, na vrhu z velikim križem, ki ga dam prinesti s tuzlanskega pokopališča, kjer so nam opustošili tudi grobnico. (To so katoličani!)
»Poglejte sem!« me je opozoril Jeftanovič in dvigne s tal z nogami poteptan, umazan, ali fin papir.
»To je podelitveni dokument vi-težkega reda Frana Jožefa: »In An-erkennung seiner sonders loyalen Haltung.. « (V priznanje njegovega posebnega lojalnega držanja ...)
»Dobil sem ta dokument 1. 1888., na njem je cesarjev podpis in dvorski pečat. Trak in križ sta bila v omari, ki so jo razbili in oropali, eden razbijalcev je pa vzel trak in križ, obesil si to okrog vratu in tako je dalje rušil hišo »posebno lojalnega« podanika...
»Evo vam podelitvenega pisma. Dam ga vam ... Odnesite ga v Budimpešto in naj tam vidi milijon ljudi kako so postopali s podpisom in pečatom svojega vladarja ...
Dnevno.
Posledice atentata. Kakor zatrjujejo najnovejše vesti ne bo prišlo do nikakšnih diplomatičnih zaplet-'jajev in ukrepov'proti sosedni državi, ker je vladar za mir in ker preiskava dosedaj še ni podala dokaza, da bi bila sosedna* država kriva, kakor tudi ne, da bi bili krivi njeni odgovorni činitelji. Pač pa je vladar odobril vse ukrepe, ki se nanašajo na zatiranje vsesrbske agitacije, s katerim imenom hočejo merodajni krogi označiti vse gibanje, ki stremi za narodnim edinstvom, ki je čisto nekaj druzega kot vsesrbska agitacija in je ravno proti tej agitaciji. In ukrepi ne bodo polovični. Kakor se govori bodo prepovedani tudi vsi stiki med jugoslovanskimi kulturnimi društvi in organizacijami. To vse se nanaša na celi avstrijski slovanski jug. V Bosni in Hercegovini sami bo prišlo pa še do drugačnih stvari. Kakor poroča »Srbobran« (po K) se misli v Bosni in Hercegovini osnovati vojna krajina Po vzoru nekdanje hrvatske vojne krajine. Raztezala se bo ob celi meji do Kotora. V tej vojni krajini bodo naseljeni avstrijski (nemški) in mažarski kolonisti, odsluženi vojaki, ki bodo vojaško organizarani, da bodo lažje pazili na mejo. Škoda, ki bo s tem povzročena srbskemu narodu v Bosni in Hercegovini, bo velikanska, ker jih bo silno mnogo moralo odstopiti svoje ozemlje. Na Hrvatskem ne bo oživo-tvorjena vojna krajina, ker temu brani zakon, zato pa bo zavaroval mejo močnejši orožniški in vojaški kordon. Izjemno stanje v Bosni in Hercegovini v notranjosti bo že enkrat preklicano, na meji bo pa ostalo trajno. Pametna in umestna ta pot ni.
Nemčija revidira avstrijsko politiko. Te dni se je mnogokrat slišalo, da namerava grof Berchtold z energ. noto nastopati proti sosednji državi in zahtevati, da bi preiskavo na tleh sosedne države vodili avstrijski organi. Tisti, ki se na take stvari razumejo, pravijo, da bi bil takšen korak kršenje mednarodnega prava, ki bi moralo povzročiti vojno. Kaj bi bilo? Ali je res hotel Berchtold to storiti? Odgovor daje berlinski dopisnik »Ruskega Slova«. Piše namreč: Iz poučenega vira vem da se je nemški diplomaciji posrečilo v zadnjem trenotku Berchtolda pripraviti do tega, da je opustil nameravani agresivni korak proti sosedni državi. Pričakuje se sedaj, da se obrne Berchtold v najbližjih dneh v Belgrad z noto, ki bo pisana v mirnem tonu s orošnlo. da bi sosedna
država pomagala zasledovati Krivce. Dobro vem. da je grof Berchtold opustil agresivni korak le na pritisk z Berlina. »Bolezen« cesarja Viljema in hitra izprememba v potovanju Henrika na Dunaj, vse to je v tesni zvezi s tem dogodkom. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se pripoveduje, da so med Dunajem in Berlinom zopet resne diference. Cesar Viljem se je upiral, energičnim agresivnim dunajskim načrtom in želi, da ni nikakšnih zapletk. — Tako ruski list. Cela štorija, kakor bi bila pomerjena. Kadar judovski šuntar maže s tinto, sablje rožljajo, uradni tisk molči ali pa priliva olje, ko je vse navdušeno za »krvave buče« takrat pride an-gelj miru in rešnik iz Berlina. Tako ie bilo tudi to pot. Posledice bo čutila avstrijska trgovina in industrija.
Primerjajmo! Naši klerikalni listi se škandalizirajo radi pisave listov v Srbiji, ki niso mogli molčati, ko je katoliški in muslimanski mob v Sarajevu ropal in kradel po srbskih trgovinah. Listi v Srbiji so reagirali, ampak avstrijskega vladarja nobeden ni žalil in vendar je »Slo-veaec« pisal o sirovem pisanju srbskih listov! Sedaj pa primerjajmo naše klerikalne liste in spomnimo se Susteršičevega govora v »Unionu«. Kako divjaško, naravnost kanibalsko se je zaletaval dr. Šušteršič in za njim »Slovenec« in »Domoljub« — ne v sarajevske atentatorje, temveč naravnost v srbskega kralja, ki je težko bolan in se zdravi v Vranjski banji, na sarajevskem atentatu je pa ravno toliko kriv kot dr. Šušteršič! To je ena primera, primera med srbskim in avstrijskim t. zv. patriotič-nim časopisjem. Primerjati pa moramo še nekaj družega. — Kakor smo že omenili, se v Srbiji ni našel list, ki bi žalil sivolasega avstrijskega cesarja, tudi sarajevski atentat so vsi ostro obsodili, pisali so pa odločno samo radi sarajevskih vandalizmov. Vlada tega ni mogla preprečiti s silo, ker je časopisje v Srbiji svobodno, ampak vlada je povabila na razgovor vse urednike in jim je toplo priporočala, naj pišejo bolj zmerno. Pri nas se pa »Slovenec« in »Domoljub« ne zadovoljujeta samo s„ *e.'.n’ a psujeta po krivici Srbe in Srbijo, temveč uprav kanibalsko napadata težko bolnega srbskega vladarja in vse to navzlic strogemu tiskovnemu zakonu, ki je v Avstriji v veljavi. Konštatiramo ta dejstva brez vsakega komentarja, ker si bodo čitatelji sami lahko ustvarili sodbo o tem, kje so kanibali.
Sarajevski nadškof Stadler spada med one, ki so insiprirali sarajevske vandalizme. Njegov »Hrvat-ski Dnevnik«, ki ga on vzdržuje s svojim (ali cerkvenim) denarjem, je najbolj hujskal in hujska proti Srbom. Proti volji in brez dovoljenja nadškofa Stadlerja »Hrvatski Dnevnik« ne bi mogel hujskati in čisto mogoče je, da je marsikateri onih hujskajočih člankov potekel izpod peresa samega fanatičnega Stadlerja. Ko je sarajevski katoliški in mu-shuanski mob, nahujskan po »Hr-•\atskem Dnevniku«, že izvršil svoje, ko je že razbil in oropal vse srbske trgovine in ko se je Stadler prepričal, da ni več kaj razbijati — tedaj še le se je Stadler obrnil do svojih vernikov in jih opomnil, da katoliška vera ne dovoljuje sovražiti drugih ljudi radi vere, »Slovenec« je to omenil, češ, glejte, kaki so katoliški škofi in kaka je katoliška vera! Da, da, katoliška vera je že dobra, ampak sarajevski nadškof Stadler je prav slab katoličan. Da je nadškof Stadler prepovedal »Hrv. Dnevniku« hujskati na ropanje in razbijanje in da se je takoj obrnil na svoje vernike in jih opozoril, da je njihovo početje nekrščansko, bi za- I služil vso hvalo. Ampak on se je ! spomnil na svojo dolžnost katoli- ' škega nadškofa nalašč še le potem, ko so bili njegovi opomini že — prepozni. Sicer pa, saj vidimo novodobno, klerikalno »katoličanstvo« v »Slovencu< in »Domoljubu«, ki sta tudi katoliška lista, pa pišeta kakor bi bila glasili — kitajskih boksarjev. Na takem katolicizmu se vsak kulturen in sploh pošten človek lepo zahvali.
Odgovorite! Klerikalci vedno govorijo, da so demokrati, da so prijatelji ljudstva in kmetov. V Bosni kmet ni prost, tam so take razmere, kakor so bile pri nas pred 1. 1848. Razlika je samo ta, da je našega kmeta šibal nemški graščak, krščanske kmete v Bosni pa Šibajo turški begi — §e danes, na sramoto dvajsetega stoletja! V bosanskem saboru so se našli ljudski zastopniki, ki zahtevajo, da se ta sramota odpravi. Ti ljudski zastopniki so Srbi in so stavili vladi kot pogoj, pod katerim jo bodo podpirali, da to sramoto odpravi s posebnim agrarnim zakonom. Temu se protlvljo muslimanski (begovskl) In katoliški (!) poslanci, ampak morali so odnehati in letos v ieseni bi orišla ored bo-
sanski sabor tozadevna zakonska predloga. V tem je prišel sarajevski atentat in katoliški kakor muslimanski poslanci so hitro odhiteli na Dunaj prosit, da bi se sabor takoj razpustil, potem pa naj bi se vladalo samo s katoličani in muslimani — brez Srbov in proti njim, samo da bi ostal bosanski kmet še nadalje suženj turških begov in tako politiko zagovarja naš »Slovenec«, tako protikmetsko, turško politiko zagovarja nekronani kranjski vojvoda dr. Šušteršič, »katoliški« demokrat, dr. Krek itd.! Le poglej si svoje prijatelje —- ljudstvo slovensko! Ti tvoji voditelji so zato, da ubogega bosanskega kmeta še na dalje iz-žeina turški beg in aga! Odgovorite klerikalci na to! Naj nam »Slovenec« pove, ako katoliška vera zahteva, da mora biti krščanski bosanski kmet suženj turških ag in begov! — Oni, ki tako politiko zagovarjajo, ne morejo biti prijatelji nitf našega kmeta, našega ljudstva!
Kako piše »Domoljub«? Nad vse klerikalne liste se je i>ovspel ta list, ki piše: Mlade, neizkušene fante so lovili liberalni agitatorji, češ, da gre za to, da snio Slovenci in Hrvatje en narod. (Ali niso isto trdili klerikalci?) Šlo je pa samo za to, da bi katoliški Slovenci in Hrvati iskali svoje bodočnosti v srbski državi, na katere prestolu sed! kralj s krvavo umazanimi rokami. Z umorom je začel in od umorov živi. Obenem je bila pa s to agitacijo besna gonja proti katoliški cerkvi. V imenu narodne edinosti so hoteli hujskači ubiti katoliško prepričanje med nami, obenem pa izdati in uničiti Slovence in Hrvate sploh. Slepec vidi, da ni v srbski državni misli niti pičice slovanstva. Saj so pol mlijona Slovanov krog Soluna mirne duše vrgli Grkom v žrelo samo, da so dobili od njih pomoči pro-it slovanskim Bulgarom. (Ali res?) Liberalni Lah in Madjar drži s srbsko državo, in kadar na Laškem zarjovejo proti Slovencem in Hrvatom, vedno pristavljajo, da se mora razlikovati med njimi in Srbi. (Laž!) Ko bi se uresničila srbska državna misel, bi pač. padla njim v roke Bosna, Hercegovina, Dalmacija in kos Slavonije;- ostalo bi pa razkosal! med seboj Madjari, Nemci in Lahi. Hvala Bogu, da je ta reč neizpelji-va. Misel Velike Srbije je pač le norost velika; agitacija zanjo je pa za nas vendar najhujša nevarnost Meša nam mladino in jo podivjava zavira naš razvoj, okužuje in zastruplja vse naše življenje. Tudi srbsko vprašanje se da rešiti; tudi srbski narod mora doseči svojo edinost; moremo se tudi mi ž njim bratski združiti, toda edino le v Avstriji, edino le pod habsburškim žezlom. Črna nehvaležnost! V stoletnem boju Srbov s Turki sO bili avstrijski vladarji edini tolažniki in pomočniki srbskega naroda. Z denarjem neštetih milijonov in z oboroženo silo so jim izkazovali svoje dobrote in tisočem in tisočem njihovih beguncev so dali v svoji državi zavetje in domovino. Obogateli so tu, najzaupnejše, najvišje službe so imeli in jih še imajo; zadnjih 60 let jim je vsa politika pri nas stregla na škodo katoliškim Hrvatom v Bosni, na Hrvaškem in Ogrskem. (Neverjetno!) In v zahvalo more! Slovensko ljudstvo se obrača s studom od teh hujskačev in se sramuje, da so Slovani tako podivjani. Tu ne pomaga nič drugega, nego jasen in odkrit boj. Agitacije za srbsko državo pri nas ne sme biti, in kjer je kdo, ki ji služi ali jo hinavsko podpira, proč z njim!« Tako nizkotno pisanje bo obsodil vsak dostojen in razsoden človek. Slovensko ljudstvo se bo obrnilo s studom od teh hujskačev in se sramuje, da so klerikalci tako podivjani. To naj si »Domoljub« zapomni. Niti noben nemški list ne očita srbskemu kralju, »da živi od umorov«. Čudimo se, da državno pravdnlštvo pust! take stvari pisati o kronanih glavah.
Tudi katoliki in mohamedancl med zarotniki. Katoliki bi se silno radi olej)šavali. Srbi, Srbi so morilci in zarotniki, tako so kričali. Preiskava je pa dognala, da je bil v zaroti male gruče tudi en katolik-Hrvat in en mohamedanec. Pri obeh so bile najdene bombe. Sedaj pa imajo klerikalci prosto pot kričati, da so katoliki atentatorji in morilci.
Kako se vodi preiskava. Vsa preiskava se vodi silno tajno. O rezultatih preiskovalni sodnik poroča vsaki dan Potiorku in ta poroča kabinetu ter skupnemu finančnemu ministru. Preiskava bo končana že ta teden in potem bo rezultat predložen tudi javnosti.
Že pred tednom je pozval ka-varnar »Narodne kavarne« v Zagrebu onega frankovca, ki mu Je pri demonstracijah v imenu patriotizma odnesel srebrn podstavec za posodo, naj mu ga vrne, a dosedaj nismo čitali še v nobenem listu, da hi bil
Ne more reči: N
3 dejanja polna zdravega dotipa.
Eno uro Soboto 11. bučen smeh f Nede,Ja 12
Ponedeljek 13. 9
V sobote in nedeljo
vojaška godba,
oni navdušeni frankovec ta podsta-yec vrnil. Najbrže ga kavarnar ne bo več videl. Taki so klerikalci.
Danes promovira na univerzi v Gradcu za doktorja filozofije starešina »Tabora« g. France Ramovš iz Ljubljane. Iskreno častitamo!
Surov hlapec. 171etnemu hlapcu Pavletu Faturju, ki je uslužben pri posestniku Alojziju Urbančiču v Baču pri Litiji, je naročil te dni njegov gospodar, naj pripelje iz gozda pa-njove. Ker ni mogel konj potegniti, ga je hlapec najprej pretepal z vejo, na kar je zgrabil sekiro in udaril konja večkrat po hrbtu in po nogah. Konj je bil tako pretepen, da najbrže ne bo mogel več vleči. Posestnik Urbančič ima s tem škode 300 kron.
Tatvina. Te ^Ini je ukradel neznan tat iz ogljarske koče v gozdu »Količ« pri Javorniku več moške in ženske obleke ter živeža v skupni tvrednosti 70 kron. Govori se, da so tatvino izvršili cigani.
Dolgo so ga Iskali, pa so ga vendar dobili. Za Andrejem Butaličem iz Lahovč je izdalo sodišče že leta 1912. zaporen ukaz radi težke telesne poškodbe. Vkljub temu ni moglo doslej niti orožništvo, niti policija priti pobeglemu Butaliču na sled. Šele predvčerajšnjem ga je orožništvo prijelo, aretiralo in izročilo okrajnemu sodišču v Kamniku.
Levo nogo sl le zlomil. Učenec ljudske šole v Žužemberku si je te dni zlomil levo nogo.
■m,
Ljubljana.
.	•— Včerajšnji »Slovenec« Je ob-
sodil gonjo Vsenemcev proti Slovencem na Koroškem. Pravi, da je to protiavstrijsko. To je res. Čudimo se pa, da »Slovenec« odobrava gonjo drugod in da ne prizna vsem enakih pravic. Dokler bodo klerikalci na jugu počenjali take stvari, se bodo iVelenemci na Koroškem lahko izgovarjali, da delajo po klerikalnih vzorih.
— Piše se nam. Včeraj ste prinesli članek »Bomba iz Celovca*. Stvar je tako važna, da bi se morali zanjo zavzeti vsi listi in vse stranke, nudi drugi nemški listi so o tem mnogo pisali, kar dokazuje važnost celovških sklepov. Naš »Slovenec« pa je imel toliko dela z drugimi stvarmi, da v četrtek ni utegnil nič o tem pisati. Prej so bili vedno na Vrsti Korošci — zdaj pa so naenkrat pozabljeni, ker se klerikalci boje zamere. Njim se zdi pač več vredno, če se jim posreči dobiti kako zmago nad naprednjaki. Kaj je njim sloven. narodna stvar!
— Klerikalni volkovi. Prejeli Smo: Klerikalci se že rijejo k mestni blagajni! V zadnji seji obč. sveta je Štefe kot agent za 2 klerikalni društvi zahteval, izplačilo podpore, urgiral pa tudi izplačilo podpor raznim drugim klerikalnim društvom. »Denar sem,* kriče klerikalni ga-vrani in volkovi, ki radi »žro« iz več korit naenkrat, najrajše pa seveda f— iz liberalnih! Kdor klerikalnih Volkov še ni do zdaj poznal, naj si }ih iz teh navedb pogleda. Pa kriče ti rimskokatoliški požeruhi, da »žro« naprednjaki uradniki. Saj dobro poznamo take-le klerikalne samo jede! Zatorej:	Klerikalcem nič denarja! Kadar bo deželni odbor dal kaj subvencije tudi naprednim društvom in zavodom, potem naj da klerikalnim tudi — mestna občina! Punktum!
— Klerikalci skrbe za svoje lju-tli. Da znajo klerikalci vabiti in izvabiti marsikaterega slabotnega človeka, ki si ne more kruha drugod Idobiti, na svojo stran, je znana stvar, pa ga tudi primerno ali pa še prav dobro plačajo. Pred kratkim je ponujal dvema naprednima absolventi-tijama trg. tečaja nek klerikalec do-*»ro službo v enem njih zavodov,
p° go K mesečne plače, če Vstopita, pa starši niso pripustili. Ni malo tudi dijakov, ki iščejo službe. tVse te polove klerikalci za dobro plačo v svoj krog. Ta taktika je klerikalcem že znatno in zdatno pomnožila njih armado. V kratkem se zgradi v Ljubljani nova deška šola. Koga bo večina dež. šolskega sveta tam kaj nastavila? Same Slomškarje. Sp. Šiška ima na svojih šolah 5 šestin Slomškarjev. Posledice tega? Z Bogom napredna večina v mestnem Šolskem svetu. Torej: naprednjaki, pozor!
—Klerikalci sl znajo pomagati!
Zdaj pokrivajo na novo frančiškanska zvonika. Frančiškanski samo stan se je obrnil na kranjsko »Spar kaso«, ki je prispevala za te stroške 1000 K. Klerikalci dobe pri kranjski »Šparkasi« dovelj denarja, zato pa delajo ti tudi Nemcem usluge!...
Čemu Jeziti se? V »Slov. Narodu« se nekdo pritožuje, da je imel zdravo hčerko, ki jo je dal kot gojenko v uršulinski samostan. Iz sa-
mostana je prišlo dekle jetično, ker pač vladajo v tem samostanu v zdravstvenem oziru naravnost obupne razmere. Mož se, seveda, jezi v »Slovenskem Narodu«, mi se pa temu čudimo: čemu je pa dal svojo zdravo hčerko k uršulinkam? Saj je vendar že zdavnaj znano, kake so zdravstvene razmere in kaka je vzgoja v tem zavodu! Ampak to je: ljudje ne verujejo, potem se pa kesajo. Najiepše je pa to, da ravno naprednjaki prav radi pošiljajo svoje hčerke v uršulinski brlog. Kdaj se bodo spametovali?
— Kaj pa je to? Pri neki obravnavi pred tukajšnjim deželnim sodiščem je bila včeraj poklicana priča, policijski stražnik Valant. In izkazalo se je, da Valant sploh ne razume slovenskega jezika. Izpovedoval je seveda nemško. Torej: V slovensko Ljubljano je dalo policijsko ravnateljstvo stražnika, ki ni niti najmanj zmožen glavnega deželnega jezika. To je škandal prve vrste in si ga mpremo razlagati samo z dejstvom, da so pripeljali v Ljubljano državno policijo naši klerikalci.
— Zenski telovadni krožek Sokola I. nastopi 19. julija na javni telovadbi z zveznimi in župnimi vajami. Poleg članic nastopi tudi naraščaj.
— Za srečolov Sokola I. na vc-
selici 19. julija je veliko zanimanje in so se Sokolu I. darovali že krasni živi dobitki od porednih mačic do ponosnih petelinov in meketajočih koz. A dobitki se še vseeno sprejemajo. Prosimo lepo! Oddajo se pri Gorupu v Prešernovi ulici in v gostilni Zupančič, Ahacljeva cesta.
— Cvetke za veselico Sokola 1. dne 19. julija sprejema ga. Bajželj na Mar. Terezije cesti (Kolizej. g. Bizjak na Poljanski cesti in gdč. Dolenčeva v Prešernovi ulici.
— Vstopnice 7,a predprodajo k javni telovadbi in veselici Sokola I. dne 19. t. m. se dobe od torka 14. t. m. naprej pri gdč. Dolenčevi, Prešernova ulica in v trgovini J. Samec, Mestni trg.
— V naši redakciji se je zglasil gosp. K. Reyer-Castagna, ki se bavi z vprašanjem, kako bi se ustvaril enoten pravopis in enotna gramatika za vse jezike. Mož je italijanskega rodu in je izdal že več kratkih navodil za učenje jezikov. Sam obvlada več jezikov. — Poskusi so vse hvale vredni, vprašanje je seveda, koliko bodo imeli uspehov. Stvar je v zvezi z- britansko biblijsko družbo.
— Včerajšnja predstava v Kino-Metropolu je bila zelo zanimiva. Drama izumiteljev je pretresljiva, šaljive točke pa so vzbujale obilo smeha. Oglejte si danes predstavo.
— Razglas. V smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 18. junija 1914, št. 18.285, ponavlja mestni magistrat kot obrtna oblast svoj razglas z dne 6. septembra 1910, št. 22.262—1910 in naroča na podlagi § 52 obrtnega reda ponovno, da mora imeti vsak obrtnik, ki izvršuje gostilničarski in krčmarski obrt na podlagi podeljene mu koncesije ali kot zaupnik, bodisi v celem obsegu § 16 obrtnega reda, bodisi samo posamezne pravice tega paragrafa, — cenik jedil in pijač prilepljen na vidnem mestu v vsak. prostoru, v katerem se shajajo gostje ali pa razpoložen po mizah, tako, da si ga lahko ogleda vsak gost. Cene same morajo biti določene po kakovosti in količini jedil in pijač. Gostilničarji in hotelirji, ki prenočujejo tujce, morajo v vsaki posamezni sobi označiti ceno sobe oziroma postelje. Kdor bi se odredbi ne pokoril, zapadel bode kazni v smislu § 131 obrtnega reda. — Mestni magistrat ljubljanski kot obrtna oblast.
— Razstava »Jugoslovanska žena« se otvori nepreklicno 14. avgusta. Stvari je poslati najkasneje do 20. julija ter adresirati izključno le na: »Internat Mladika v Ljubljani«.
— Klub slovenskih kolesarjev »Ilirija« priredi v nedeljo, 12. t. m. izlet skozi Črnuče, Sotesko v Dolsko in nazaj. Odhod točno ob 2. uri izpred Bavarskega dvora na Dunajski cesti. Vabimo vse kolesarje.
— Ustanovni občni zbor »Podružnice Narodne Socialne Zveze za Kočevje In okolico« se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Josipa Be|jana v Ko_
cevju. Narodni delavci v Kočeviu in okolici! Udeležite se občnega zbora polnoštevilno ter pristopite vsi k novi podružnici N. S. Z., saj je njen edini namen zboljšati socialno stanje kočevskega narodnega delavstva. Čim močnejša bo podružnica, tem silnejši boste tudi vi!
— Narodna Socialna Zveza v Ljubljani ima uradne ure v društvenih prostorih Narodnega doma vsako sredo in soboto od 6. do 8. zvečer in vsako nedeljo od 10. do 12. ure
dopoldne. Knjižnica je odprta med uradnimi urami v soboto in nedeljo.
— Narodni Socialni Zvezi v Ljubljani se je posrečila neka akcija, ki nudi članom velike ugodnosti in ki bo ne malo zboljšala socialno stanje narodnega delavstva. Poživljamo vse člane, katerim še stvar ni znana, da se zglasijo v soboto ali nedeljo med uradnimi urami v društveno pisarno, kjer dobe potrebna pojasnila, sezname in izkaznice.
— Klasifikacijske tekme. Ljubljansko občinstvo opozarjamo na današnjo I. klasifikacijsko tekmo rezerve »Ilirije« in »Olimpije«. Ker je začetek tekme določen na pol 7. uro in vstopnina znaša samo 1 K za sedeže, 40 v za stojišče in 20 v za dijake in vojake, priporočamo našemu občinstvu, da se številno udeleži te tekme, ki bo gotovo zanimiva že vsled svojega značaja. Vsako moštvo bo stremelo za tem, da se izkaže za boljše in da tako tudi lahko še tekmuje jutri proti »Slovanu«. Posetite številno te tekme in s tem pripo-magajte k razvoju in napredku športa v našem mestu!
— Max Llndner kot čarovnik se kaže v Kino Metropolu. Njegovi nastopi vzbujajo obilo smeha. Sinoči je bila predstava prav dobro obiskana.
— Ne more reči: ne! Krasna veseloigra v treh dejanjih, v kateri ne manjka tudi fine pikanterije, predvaja se danes v kinematografu Ideal. Igrokaz je zelo dovtipen, sem in tja vidijo se nežne ženske nožiče, poljubi skačejo kar tako od ustnic do ustnic tako, da so v najkrajšem času vsi moški člani, poslaništva v najintimnejši zvezi. To povzroča mnogo veselosti in smeha. Pri večernih predstavah v soboto in nedeljo ob pol 9. oziroma 9 spremlja slike vojaški orkester, kar bode gotovo mnogo pripomoglo, da bode večer tim bolj užitka poln.
— Na naše cenjene bralce! Naši današnji izdaji smo priložili krasno ilustrirano prilogo brzoparnika »Cesar Viljem Veliki« Severno nemškega Lloyda v Bremenu. Povod k temu nam je dalo zanimivo dejstvo, da je ta prvovrstna ladja sedaj sijajno opremljena izključno le za popotnike 3. razreda in medkrovja, ki potujejo v Severno Ameriko.
Trst.
SMRTNA NESREČA NA PARNIKU.
V četrtek, okrog poldneva se je pripetila v Drosti luki velika nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Pred skladiščem štev. 3: je razkladalo več delavcev lito železo iz spodnjih prostorov parnika »Casti-lian« na krov in od tam na železniške vozove. Nesreča pa je hotela, da se je pri dviganju enega izmed kosov litega železa utrgala vrv in železo je zdrčalo s krova zopet v spodnje prostore parnika, v globočino kakih 10 m, kjer so bili zaposleni nekateri izmed delavcev, ki so nakladali železo.
70 kg težak kos.
Ko je pričelo padati železo v globočino, so zakričali delavci na krovu, toda bilo je že prepozno. Kos je priletel enemu izmed delavcev na glavo s tako silo. da mu je zdrobil vsa vratna vretena. Revež je bil v hipu mrtev. Nesrečnežu je bilo ime Evgen Giacoirtim, 50 let star, iz Trsta. Bil je poklican zdravnik, toda ta ni mogel storiti drugega, kakor potrditi smrt nesrečneža. — Po ogledu komisije je bilo prepeljano truplo v mrtvašnico k Sv. Justu.
Krčmarju ukradli gostje listnico s 700 kronami. Krčmarju Henriku P., ki ima gostilno v ulici Giosue Carducci, so odnesli neznani lopovi v sredo zvečer listnico, v kateri je tičalo 700 kron v bankovcih. Listnica se je nahajala v suknjiču in ta je visel v gostilni na enem izmed obešal. Krčmar je pozabil vzeti listnico iz suknjiča, ko se je povrnil domov; ko pa se je spomnil zvečer na bankovce, je segel v žep — a bil je na njegovo veliko žalost prazen. — Tatvino je takoj prijavil na policiji. — Včeraj zjutraj okrog 4. ure pa je zapazil stražnik Degrassi na ulici sumljivega človeka, ki je takoj zasukal pete, kakor hitro ga je zagledal. Stražniku pa se je to zamalo zdelo, pohitel je ža njim, a ta se je zmuznil v ulico Pondares, kjer je izginil. Stražnik pa ga je kmalu nato zavohal v veži štev 6., skritega pod stopnicami. — Izvlekel ga jew izpod stopnic ter ga odpeljal na policijo, kjer se je izkazalo, da se imenuje aretiranec Karol Pizzul, star 22 let, stanujoč v ulici della Toretta. — Ko so ga preiskali po stari šegi, so našli pri njem 226 K, ni pa znal povedati,
kje je dobiL denar. — Menda je eden izmed dobrih krčmarjevih gostov.
Narodna - socialna mladinska organizacija. V soboto se vrši sestanek v dvorani NDO. ob 8. uri zvečer. Na sestanek so vabljeni le člani. — Kdor se hoče vpisati v »Nar. soc. mlad. org.«, naj se zglasi za mesto: v NDO. ob uradnih urah, za Sv. Jakob pa pri bratu Široku, Čarbola zg. 11., priti.
Ogenj na parniku. V četrtek zjutraj, okrog 9. ure je nenadoma nastal požar na parniku »Melpome-ne«, ki je zasidran v prosti luki na pomolu štev. 4. — Prihiteli so gasilci, ki so kmalu vdušili ogenj. Škode ni velike.
Spaka. Na kolodvoru Sv. Ana državne železniške proge Trst-Herpelje stoji tabla s sledečim napisom, od zunaj: Eingaug, Entrata, Izhod; od znotraj: Ausgang, Uscita, Vihod. — Brez komentarja!
Kosit ni hotel iti.
Kdo pa? Lojze Cotnian iz Šma-rije. Ni hotel iti, pa ni hotel. Njegova gospodinja Kraškovic ga je tako prosila: »Lojze, na, tukaj je kosilo, najej se, pa deni koso na ramo in pojdi!« mu je rekla. Gospodinje navadno ne prosijo tako svojih hlapcev in Lojze je postal ošaben. Tudi v glavi ga je imel precej. Šnopsa seveda.
Pa ni ostalo samo pri tem. Lojze se je tako daleč izpozabil, da je začel svojo gospodinjo zmerjati.
Tu pa se je postavil zatijo njen sin France. Ta je pa bolj korenjaško nastopil napratn Cotmanu.
»Kaj, ti boš zmerjal mater?« je zagrozil France Lojzetu in je začel nekaj iskati.
»Ne grem kosit, pa ne grem. Če se oba na glavo postavita.«
No, pa Kraškovičeva se nista postavljala na glavo. France, ki je masa nagle jeze, je zgrabil poleno in počil Lojzeta po glavi, da se je temu prikazalo kar troje nebes. Ko so ta izginila, je skočil Lojze v Franceta, prijel ga je za vrat in ga začel mikastiti, da je bilo veselje. Nobeden njiju ni hotel odnehati, vsak je želel postati zmagovalec.
Toda nikogar ni zadela ta čast, ne Lojzeta, ne Franceta. Saj sta se slednjič še nekako «poglihala». Pa ne popolnoma, l^meljito ju je »pogliha-lo« šele sodišče, ki jima je dalo tudi »žavbe« za pogiihanje: Lojzetu dvanajst, Francetu pa štiriindvajset ur.
Franc Bečan in razbito okno.
Iz Sadinje vasi že dolgo čaša nismo slišali ničesar. Kakor da bi bila ona vas izumrla, kakor da bi vsi njeni prebivalci prodali svoje domačije in šli v Ameriko. Šele predvčerajšnjem smo slišali o enem prebivalcu iz Sadinje vasi.. Ta prebivalec je osemnajstletni France Bečan.
France Bečan je fest fant, kar potrjuje dejstvo, da je bil že štirikrat kaznovan, čeprav mu je šele 18 let. France je dober prijatelj znanca alkohola. In kadar pride France z njim v stike, je vselej huda ura, pa če je nebo še tako čisto.
France ima tudi to lepo navado, da je trmast. Hudo trmast. Kadar se ga pa nažehta, je naravnost neznosen. Tako je bilo tudi oni dan.
France se ga je nekje navlekel in je prišel sladko ginjen tudi v Ovnovo gostilno. Tam ga pa niso nič kaj z veseljem sprejeli. »Glej jo, klado pijano! Kjer si si ga naložil, tam ga tudi pusti,« so si mislili.
Toda France je bil čisto drugačnega mnenja. »Človek mora vendar pokusiti, kje imajo najboljše vino, je govoril sam pri sebi. »Mene vendar ne smejo od nikoder poditi, če plačam pijačo. Ta bi bila lepa,« je modroval in popolnoma pozabil, da dobro ve, kje je najboljše vino.
Gostje v gostilni so se kar namrdnili, ko je stopil pijani France v sobo. Nastala je mučna tišina in vsak je pričakoval, kaj bo France izblek-nil. Tudi France je bil iz kraja tiho. toda kmalu se je razvila v njem pijanost, ki se je koncentrirala posebno v njegovih besedah. Zdaj je šel k temu, zdaj k onemu. Bil je nadležen kakor avgustov brencelj.
Gostje so se kmalu naveličali njegove modrosti in vsak se je obrnil od njega. To pa ni Franceta prav nič motilo.
»Če nočete govoriti z menoj, pa molčite, — si je mislil. Ampak če menite, da gremo iz gostilne, se zelo motite.«
In France je zakolovratil v bližnjo čumnato, kjer je sedal na stol s takim hručem, da so vse muhe v nji začudeno zazijale.	*
Gostilničarju Ovnu ni bilo nič všeč to čudno Francetovo obnašanje. Stopil je k. njemu in mu ie poias-
nil, da je njegova najsrčnejša želja, da se France blagovoli odstraniti iz krčme.
Toda v Francetu je vzklila trma in kmalu tudi vzbrstela.
»Jz bom tukaj, pa amen v oče-našu!«
»Pa ne boš. Frače !«
»Pa bom!«
Pa ni bil. Kmalu se je izprehajal zunaj pred hišo. »Ti prokleti ljudje,« je godrnjal in stiskal pesti. »Ampak jaz jim že zagodem, da bodo pomnili.
Sklonil se je in kmalu so za-žvenketale šipe na oknu Ovnove gostilne in so se razsule. Ovnova družina, ki je bila zbrana v čumnati in ki je pobožno molila, rožni venec, se je silno prestrašila. Mislila je, da je prišel nazadnje sam Prenk Bib Doda.
Prenk Bib Doda pa se je zunaj škodoželjno smejal. Pa se ni dolgo smejal. Sodišče mu je naložilo en mesec in smeha in štorije je bilo konec.
m
DUNAJSKI ŠUNTARJI ZOPET NA LAZ POSTAVLJENI.
Dunaj, 10. julija. Dunajski listi, židovska N. Fr. Presse, Tagblatt, Journal, tako lažejo, da Jih mora že c. kr. korespondenčni urad zavračati. O sklepih ministrskega sveta in o avdijenci Berchtolda pri cesarju so razširjali imenovani šuntarji z -»Reichspost« vred takšne vesti, kakor bi Jutri imela izbruhniti že vojna. Tein lažem nasproti izjavlja danes c. kr. korespondenčni urad: Kakor smo poučeni, so vse vesti o poteku skupne ministrske konference in o rezultatih Berchtoldove avdljence pri cesarju brez vsake podlage. — To pomenja, da židovski in klerikalni listi lažejo in so vse vesti o energični akciji dunajske vlade v Belgradu neresnične. Nemška, židovska in klerikalna žurnalistika ie mojster v pro-hazkovinah.
UKREPI SRBSKE VLADE.
Belgrad, 10. julija. Srbska vlada je razposlala svojim zastopnikom v inozemstvo sledečo noto:
Vsa oficielna in neoficiefna Srbija je atentat najodločnejše obsodila. Srbska vlada ue trpi na svojetu ozemlju nikakršnega zbiranja anarhističnih elementov in tudi ne bo trpela. Zakon proti anarhistom Je že pripravljen in stopi v jeseni v veljavo. Obenem so pa storjene že tudi vse podrobnosti, da se onemogoči vsako gibanje prenapetih elementov, ki se tu nahajajo.
AVSTRO - OGRSKI POSLANIK V BELGRADU.
Dunaj, 10. julija. Avstro-ogrskl poslanik v Belgradu, Giesl, se je danes vrnil v Belgrad.
BIVŠI KONZUL SCHLIEBEN.
Kolin, 10. julija. Vest, da se vrne bivši nemški konzul Schlieben v Belgrad, se zanika.
BILINSKI V AVDIJENCI.
Išl, 10. julija. Skupni finančni minister Bilinski je dospel danes semkaj in bo jutri sprejet v avdi-Jencl.
PREISKAVE PRI JUGOSLOVANSKIH DIJAKIH NA DUNAJU.
Dunaj, 10. julija. Preiskave pri Jugoslovansikh študentih na Dunaju so se danes nadaljevale. Nekaj Jih ie bilo zopet aretiranih, med njimi tudi Slovenec Kozak.
KATOLIŠKO - TURŠKA NAMERA
SE JE PONESREČILA.
Sarajevo, 10. julija. Na podlagi najvišje odločitve se Je 4 zasedanje bosanskega sabora zaključilo. Predsednik sabora Je o tem poslance tele-grafično obvestil. To zasedanje je trajalo od 29. decembra 1913 do sedaj In se Je s pomočjo srbske Di» movičeve stranke rešilo celo vrsto predlogov, ki Jih je srbska stranka koncedirala zato, da bo sprejeta tudi agrarna predloga, s katero se srbski kmet reši mohamedanskega suženjstva, pod katerim še vedno tiči. Katoliki In Turki so mislili, da se Jim bo T)osrečllo doseči razpust sabora in s tem preprečiti nameravano agrarno predlogo. Pa so se vrezali.
VARNOSTNE PRIPRAVE ZA
NADVOJVODOVO POT.
Przemlsl, 10. julija. Ob priliki tukajšnjega bivanja nadvojvode Lu-dovika Salvatoria so ukrenila obla-
Danes soboto 11. | Jutri nedeljo 12. J
Petek specijalni večer z dramo Sanje po opiju Soboto veseloigra „Ne more reči: ne!“
V
L
stva velike varnostne priprave na kolodvoru, po ulicah in vseh bližnjih cestah, ki so bile vse policijsko in od orožnikov zastražene. Pred nadvojvodovim avtomobilom se je vozil policijski avtomobil. Vsi ti varnostni ukrepi so bili storjeni vsled glasu, ki se je razširil, da je nekaj Srbov odšlo v Galicijo, da napravijo atentat na nadvojvodo.
BOLGARSKA OPOZICIJA.
Sofija, 10. julija. Združena opozicija je priobčila komunike, v katerem odločno obsoja pogoje, pod katerimi ie bilo sklenjeno bolgarsko posojilo. Ti pogoji so za sedanjost naravnost poniževalni, za bodočnost pa usodepolni.
Mali oglasi.
Beseda E vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem ie priložiti znamko 20 vlnariev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-nanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Učenka se takoj sprejme, biti mora pridna in poštena. Nadaije dobe osebe, ki znajo šivati, stalno delo na doni. Več se izve v modni trgovini Engelbert Skušek, Ljubljana, Dunajska cesta 7.	671—4
Gospodična z dobrini trg. izpri-čevalom želi primerne službe. Ponudbe iiod šifro »Vestna« na upravo »Dneva«.	672-3
Proda se 11 parov finih golobov
(Tiirkische Purzeltauben) in 2 vrtni svetilki na stebrih po zelo nizki ceni. Vpraša se na Vrtači št. 3, II. nadstr.
Proda se večja množina kislega zelja in repe, istotam se proda več praznili steklenic (buteljk). Naslov pove »Anončna ekspedicija« Jos. Hočevar, Ljubljana.	678-2
Proda se kompleten elegantno vezan »Ljubljanski zvon« letnik 1881—1913. Naslov pove »Anončna ekspedicija« Jos. Hočevar, Ljubljana.	677-2
Abiturient želi mesto domačega učitelja. Ponudbe i>od »Abiturient 6« na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani
KORESFPONDENCA.
Gospod želi zabavne koresiion-dence z gospodično. Pisma pod »Jubilej 1914« na »Anončno ekspedicijo v Ljubljani.
iSANATORlUM-EMONAl
i ZA- NOTRANWE^^OTl^^CNE • BOLEZNI, j
] LlIUBLtJANA ■ kome nskega- ulica • 41 ' .^ZPfWNiK:PRimRiJ-DR-FR.DERGANC'
Mednarodno spedicijsbo podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TJstanovijemo 137©.	Telefon,	štev.	©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspediciia in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . * . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na jnino Železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
3:
Konfekcija '*
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ——------- tvrdke	R.	MJKLAUC —________
»Pri Škofu" :3
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : Fcseten cd-delelc v prvem macSetro-pyvNV -Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
lU
3:
Kavarna Krapš, Škofje ul. 10
priporoča vsak dan sveži sladoled in ledeno kavo; ravno tam se oddajo sledeči časopisi:
»Laibacher Zeitung", »Grazer Tagblatt", »Reichspost", »Arbeiter Zeitung", »Fremdenblatt", „Extrablatt", „Dan-zers Armee Zeitung", »Osterreichische Rundschau", »Tier und Gartenwelt", »Gartenlaube", »lllustration", »Moderne Kunst", »Osterreichische Illustrirte Zeitung", »Karicatu
ren
nost"
»	*	j/
»Kikeriki", »Slovenski Narod", »Slovenec". Soča", „Dan“.
„Edi-
•> »
F. I. ura. mh liMin, Minili ob n. i.
Puške, samokresi, avtomatične pištole, lovske priprave, popravila.
□cmaoauDnnaaa	nnoonnannooan
Priprave za lihištvo! Umelalni ogenjI L kr. prodaja smodnika! Pišite po novi ceniki
K. LINHART
urar
Ljubljana, Marije Ter. c. 7.
Zaloga vseli vrst žepnih ur, zlasti „0inega‘s, nikljaste In srebrne, dalje ur na nihalo, stenske ure in budilke. Specialist za popravila.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
J Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
P	Neprekosijiva v
j otroških oblekcah
*• ‘ ‘
I V\r * *
Bjf
in rojstni opravi
Išče se za takoj
potnik
kateri je privatnih strankah že uveden, za prodajo že dobro upeljanega predmeta in kateri je povsod neobhodno potreben. Tudi dame lahko to zastopstvo prevzamejo.
Ponudbe pod »Priden" na »Anončno ekspedicijo" Hočevar, Ljubljana.
75.000 url!
Vsled balkanske vojne sem primoran 75.000 komadov imit. srebrnih ur z v\	izbornim 36 ur ido-
A i Cim anker-rem. kolesjem na rubinskih kamenih tekoče, ki so bile pripravljene za Turčijo, prodati za smešno nizko ceno:
1	komad	K	3*—
2	,	,	580
. . •6	.	.	13‘80
41etna pismena garancija. Brez rizika,
zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Razpošilja po povzetju Centrala ur
J. GELE), Novi Sandez 66.
Lasu« kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado .hferip po 2 jn 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec In lasničar
Ljubljana, Rod Trančo Št. 1,
(vogal Mestnega In Starega trga).
Izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in okusno. Kupuje-zmešane iihrezane ženske lase.
Sprejme se • iv
za v kolodvorsko restavra-cijo v Št. Petru na Krasu. Nastop takoj.
Prednost imajo one, katere so že v tej stroki delale ali pa imajo trgovski tečaj in znanje kontrolne blagajne.
Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v M
««" "»!!?! A. & R. Skabon«
Mestni trg štev. 1®.
■VelUsa, IzTbira!	Solidna,	postreižTsa!
Zaradi pozne sezije.
Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko znižanih cenah. «
MINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg Stev. 21.
Pozor stavbeniki!
Pozor občinstvo!
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah
Rudolf Geyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, — stopniščne In balkonske ograje, i: rastlinjake, 1.1. d., ter vsa popravila. ::
......... :
Dobro in poceni KAVO priporoča
M. SPREITZER, skladišče
Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši
v Ljubljani.	Telefon	št.	245.
Velika zaloga kave v Ljubljani in v Trstu.
Telefon št. 245.
St. 1. Santos .....
.	2.	Rio	naravna	.	.	.
»	3.	„	zelena	.	.	,
,	4.	„	naravna	.	.	.
„ 5. Minas...................
„ 6. Santos Superior ,
»	7.	„	Primes	.	.
» 8.	„	Perl	naravna
» 9-	„	„	zelen .
. 10. Lave...................
. II. Prima naravni . . . „ 12. Salvador naravni ,
Surova kava:
K
2-—
2-16
2-20
2-30
2-40
260
2-70 3*-
3-10 2-80 3-— 3-20
SL
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
Salvador zeleni . . „ ze'o fina . „ najfinejša . uuatemala . . . .
Portoiika fina . . .
•	n •	•	«
. najfin. Piraldi
CeyIon...................
Ceylon, zelo fina . . Ceylon najfin. . , Cuba, zelo močna .
K
Pražena kava:
St- l’ • - K 264 II St. 3. . . K 3- || St. 5. . . K 340 || St. 7. „ 2. . . „ 2-80 II . 4. . . „ 3-20	,6...3 60
3 — 3-10 3-20
3 —
3 10 320 3-30 3-60 3-30 3-50 3-80 3-60
K 3-80
Naročil po pošti od 4V2 kg naprej, ter po železnici v vrečah od S 25 kg do 60 kg franko Vaša postaja.	:
Zamofstsfe se ne računa.
Radi minule sezone —H
prodaja
Mestni trg S-6.
| Spre-ema zavarovanja človeška življenja pp n.ajtaz-■.aviV.iejšIb kombinacijah pod tako ugodnim’ pogoji,, ko nobena druga zavarovalnic^
i
i
L
ZLsti v ugrdnci'zavarovanje n« doživetje '.i smrt z manjšajočimi se vplačili.
Rezervni londi K odškodnine in
46 J.432*
e m
& B\ A W B JS rfk i t Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše _ drfave z vseskozi slovansko-narodno opravo, banka v Pragi,
ant
&
znvarov aJ n a
Vsa pojasnila daje ■
Generalno zastopstvo v Ljubljani
čigar pisarne so v lastni bančni hiši
Gosposka ulica Št,
2
Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim ško-i dam po rrafnižjlh cenah. Škode ccnjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini ‘to> ugjMnfmi pogoji. — Zahtevajte prospekte.