m ^^ Četrtek, 22. januarja 2004, št. 4, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR Demokracija "Dok se ne civilizirate" Umiranje nacionalke na obroke iški predsednik Georgje VU. Bush je nji teden napovedaPvflflVfčne polete ljudi na Luno, v naslednjih desetletjih pa tudi polet na Mars s človeško posadko. ■l! i d: OSEBNOSTI ¡n slovenske državnosti POLITIKA Nadaljevanje kulta osebnosti INTERVJU Dr. Andrej Umek Nisem imel namena širiti nestrpnost Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu In kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij »psmiSm- v;.'. tttti S" ! • ■S?lil mm: * tretja stran S- I ? Kaj bo storila BB? V razgretem ozračju, ki ga povzroča problematika t. i. izbrisanih, džamija, je nekoliko v ozadju ostala novica, da se je vrhovna državna tožilka in nekdanja predsedniška kandidatka Barbara Brezigar prijavila za mesto nacionalnega predstavnika v uradu Eurojust, ki koordinira delovanje sodnih oblasti držav članic EZ in ima svoj sedež v Haagu. Če bo v Sloveniji dobila podporo za opravljanje te funkcije, bo svoj mandat nastopila z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo maja letos. Poleg Brezigarjeve se za to mesto poteguje še širši slovenski javnosti nezana višja državna tožilka Malči Gabrijelčič. 0 tem, katera bo odšla službovat v Haag, bo odločal državni zbor na tajnem glasovanju (treba je dobiti podporo šestinštiridesetlh poslancev). Nedvomno je odločitev Barbare Brezigar, da kandidira za tožilsko mesto v Haagu, presenečenje. Prav gotovo zato, ker se je v predsedniški tekmi zelo dobro odrezala in v drugem krogu prejela kar 44 odstotkov glasov. Nedvomno bi, če bi imela enako močno finančno zaledje kot Janez Drnovšek in če bi bila volilna tekma daljša, zmagala. Kandidatura Brezigarjeve je torej presenečenje, ker se z velikim političnim kapitalom, ki ga je zbrala leta 2002, umika iz javnega delovanja. Njena kandidatura očitno tudi pomeni, da se ne namerava vključiti v letošnje politično dogajanje, ko bodo junija v Sloveniji prve evropske volitve in jeseni slovenske državnozborske volitve. Kaj je Barbaro Brezigar vodilo k tej odločitvi, je seveda vprašanje. Sama pravi, da je v preteklosti z vidika tožilstva sodelovala v veliko primerih mednarodnega kriminala, in ker ima ustrezne izkušnje, ki so za Eurojust potrebne, se je odločila za omenjeno kandidaturo. Priznava tudi, da je k njeni odločitvi pripomoglo spoznanje, da v Sloveniji še ni dozorel čas za nove ljudi. Nedvomno ima Brezigarjeva prav, saj sedanja vladajoča nomenklatura drži vse vzvode oblasti trdno v svojih rokah in poskuša vsakega, ki bi lahko ogrozil njeno moč, uničiti. To je v preteklem letu občutila tudi sama. Po zelo uspešni predsedniški kandidaturi se je v začetku lanskega leta močno angažirala v civilni pobudi Nekaj je treba storiti, da bo v Sloveniji končno zaživela demokracija. Skupaj s sopodpisniki je postavila zahteve, ki so težile k ustvarjanju razmer za razcvet polne, ne samo formalne demokracije. Seveda je to vladajočo nomenklaturo in z njo povezano paradržavo vznejevoljilo. Sredi minulega leta so jo prek množičnih medijev začeli blatiti. Iz zaprašenih predalov so potegnili njeno odločitev, da ovadbe, vložene proti vpletenim v zadevi Depala vas, zavrže, in ji očitali, da je pri tem ravnala politično. V kontinuitetnih medijih so nato razvili celo zgodbo, da je Brezigarjeva sodelovala pri načrtovanju aretacije policijskega špiclja Milana Smolnikarja pri Depali vasi leta 1994, in še bi lahko naštevali. Pri tem so si dali nehote tudi avtogol, saj je vodja policijskih specialcev Vinko Beznik priznal, da so v času Depale vasi brez uradnega dovoljenja (po nalogu paradržave) nameščali na svoje policijske oklepnike celo protitankovske rakete. Vrh napadov na Barbaro Brezigar je sledil septembra, ko je generalna državna tožilka Zdenka Cerar na zahtevo poslanca Zmaga Jelinčiča sprejela odločitev, da odredi strokovni nadzor nad delom vseh okrožnih tožilcev, ki so sodelovali v zadevi Depaia vas. "Strokovni nadzor" je bil seveda namenjen predvsem Barbari Brezigar. Pri tem ne gre prezreti dosedanje prakse na tožilstvu, da se o uvedbi strokovnega nadzora nad posameznimi tožilci javnost ne obvešča. V tem primeru pa je bila javnost nasprotno nemudoma obveščena, seveda z namenom diskreditacije Brezigarjeve. Od uvedbe strokovnega nadzora, ki ga opravljajo vrhovni državni tožilci (Franc Mazi, Katja Urbanija, Mirko Vrtačnik), je minilo že več mesecev, kljub temu pa Izsledki javnosti še niso znani. Je to morda zato, ker nadzorniki Brezlgarjevi ne morejo očitati nič spornega? Če bo Barbara Brezigar v naslednjih mesecih odšla za tožilko v Haag, bo nedvomno nomenklatura dosegla svoj cilj - njeno izločitev iz letošnjega volilnega leta. Nekaj podobnega bi se zgodilo, če bi odšla za evropsko komisarko v Bruselj, kar pa je samo špekulacija, saj bo predsednik vlade Anton Rop podprl kandidata, ki je po meri LDS. Po drugi strani ne dvomimo, da bi Brezigarjeva s svojim vstopom v volilno tekmo močno pripomogla k vzpostavitvi demokratičnega ravnotežja v Sloveniji (hkrati pa bi se seveda politično izpostavila, kar ima določene posledice). Če bi na primer kandidirala za evropos-lanko, bi lista, na kateri bi nastopila, po vsej verjetnosti brez večjih težav dobila veliko podporo (najmanj enaindvajset odstotkov glasov, kar bi pomenilo dva poslanca), saj bi s svojo kandidaturo pritegnila poleg opredeljene tudi "spečo volilno bazo". Nekaj podobnega bi se lahko (kljub medijskim napadom) zgodilo tudi na jesenskih volitvah. Le kako se bo Brezigarjeva odločila? V vsakem primeru bo njena odločitev povsem legitimna. Metod Berlec Če bo Barbara Brezigar v naslednjih mesecih odšla za tožilko v Haag, bo nedvomno nomenklatura dosegla svoj cilj -njeno izločitev iz letošnjega volilnega leta. Po drugi strani ne dvomimo, da bi Brezigarjeva s svojim vstopom v volilno tekmo močno pripomogla k vzpostavitvi demokratičnega ravnotežja v Sloveniji. Demokracija • Četrtek, 22, januarja 2004 O kazalo "Bleščeča prihodnost" Če komunisti ne bi s svojimi recepti za "bleščečo prihodnost" ustavili uspešnega gospodarskega razvoja pri nas, nam ne bi bilo treba dandanes govoriti o trudu, da pridemo med najbolj razvite. 11 Politično kadrovsko betoniranje 12 Nadaljevanje kulta Nekdanji predsednik države Milan Kučan niti več kot leto dni po izteku mandata ne miruje. Se več, na lestvicah priljubljenosti znanih Slovencev je v samem vrhu. 15 Manipulator s Kardeljeve ploščadi 16 Umiranje nacionalke oke Temperature znotraj sveta RTV Slovenija se bližajo vrelišču. To dokazujejo odstopi treh njegovih članov - Rosvite Pesek, Milana Dekleve in Aleša Bergerja. Ključni razlog za odstop je pri vseh enak: trojica je nezadovoljna z vodenjem zavoda RTV Slovenija. 18 Glasnik slovenske državnosti 31 l\la Luno in na Mars Je potovanje ljudi v vesolje spet v modi? Lansko leto se je začelo slabo, saj so Američani zaradi nesreče Columbie začasno prizemljili svoje raketoplane in prevoze ljudi v vesolje prepustili obubožanim Rusom. Toda zanimanje za vesoljska potovanja se spet povečuje. Lani so Kitajci prvič poslali človeka v vesolje, letošnje leto pa se začenja z barvnimi slikami z Marsa in ameriško napovedjo človekove vrnitve na Luno in v prihodnosti tudi na Mars. 34 Nikakor nisem imel namena širiti nestrpnost 42 44 56 Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Ivo Žajdela; kolumnisti: dr. Janez (uhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, Esad Babačic; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačic, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Soper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Florjančič tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 10.800 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Krekova banka d. d. Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Reuters Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, St. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za tujino znaša 230 evrov oziroma 240 ameriških dolarjev. Gorje premaganim l^^^fiŠSg Nov nogometni center Realna opcija bi bil novi celjski stadion, na katerega naj bi po optimističnih napovedih na koncu spravili 13.000 gledalcev. Pogovor z dr. Andrejem Umkom Nikakor nisem imel namena širiti rasno in versko nestrpnost. Želel sem poudariti, da glede graditve tega objekta obstajajo pomisleki, ki so legitimni, in da je treba o teh pomislekih demokratično razpravljati. Ne verjamem, da javna razprava z argumenti za ali proti vodi k rasni in verski nestrpnosti. Prav obratno... pogovor "Dok se ne civilizirate" S predsednikom Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Aleksandrom Todorovičem smo se pogovarjali o razlogih, zakaj ni zaprosil za slovensko državljanstvo. Zakaj leta 1991 niste hoteli zaprositi za državljanstvo? Zdaj ne vem, ali se to nanaša osebno na mene ali na skupino izbrisanih. Ne, vprašanja, ki jih postavljamo, se nanašajo prav na vas. Torej vam moram odgovarjati o svojem stališču. Ja. Lahko rečem, da za državljanstvo nisem zaprosil iz osebnih razlogov. Ne gre se za mržnjo, ne gre se za nelojalnost, ker sem na plebiscitu bil za Slovenijo. Razmišljam pa tako: če ste me povabili na plebiscit, to pomeni, da sem vaš. Če sem vaš in sem glasoval na plebiscitu, je nelegalno, da od mene zahtevate, da stopim v vrsto tujcev oziroma čefuijev. Razumete to? Tudi tujci smo glasovali za tako pomembno stvar, osamosvojitev države. To so ti načelni razlogi. Kolikor mi je znano, vi niti danes ne želite pridobiti slovenskega državljanstva... Ko se ta država spremeni v res pravno državo, ko smo dokazali, da vse, kar so naredili, je bilo nezakonito, neprav-no, ne obstaja noben zakon o brisanju, izbrisani smo bili brez zakona, brez kakršnega koli pravnega akta, mislim da kar po telefonu. In danes takoj vzamem slovensko državljanstvo, ko se ta država res spremeni v pravno in normalno civilizirano državo. To ne pomeni, daje država in ljudstvo necivilizirano, ampak so necivilizirani ljudje, ki so izbris izvajali. Precej huda je bila tudi vaša izjava v eni od televizijskih oddaj, in sicer o necivilizirani državi Sloveniji. To izjavo nisem nikoli izrekel, tako kot jo drugi interpretirajo, ali pa jo vi mogoče niste razumeli. Pogledajte posnetke za nazaj. Takrat sem direktno Janši rekel "dok se ne civilizirate", ne pa država. Torej ste konkretno mislili na gospoda Janšo? Jaz sem konkretno mislil na gospoda Janšo in njemu podobne, kateri so takrat, ko se je pravna znanost sprostituirala s politiko in naredila to, kar je naredila. V vsakem primeru gre tu za zločin in vi to ne poznate. Če bi poznali to; kar jaz poznam, potem ne boste spali. Vi govorite, da bo vaša odškodnina samo simbolna. 0 kolikšni višini je govor? Verjetno ste si že kaj izračunali? Moja osebna, mislite? Ja. Moja osebna odškodnina ne bo simbolna. Jaz ne bom tožil države za izbris. Jaz bom tožil državo zato, ker mi ni dovolila delat. Jaz sem dokazal, vi tega ne poznate, jaz sem, preden sem ustanovil društvo izbrisanih, dokazal pred sodiščem, da imam pravico dela. Niso mi dovolili delati. Imam papirje, imam potrdilo, da so me hoteli zaposliti, in država mi ni dovolila delati in zato bom zahteval svoj brutodohodek, ne neto, ker mi ne morejo plačati zdravstveno zavarovanje za nazaj. Ne rabim ga, ker dandanes ne morem popravit gripe iz leta 1996. Zato bom zahteval svoj osebni dohodek za ves čas, ko mi niso pustili delati. Verjetno ste si izračunali, koliko naj bi to zneslo? Mislim, da za obdobje petih let z obrestmi vred znaša 10 milijonov. Ob koncu bi vas prosila še za komentar. Vaš društveni kolega gospod Balaban z Raven na Koroškem naj bi zahteval 227 milijonov tolarjev odškodnine. Se vam zdi to realno? Mislim, da je to, hm, hm, hm, težko bi to komentiral. Mogoče je res nerealno. Ne vem, kako bi to komentiral. To je poteza obu-panca oziroma človeka, kateri je hudo jezen, ker so mu uničili firmo, ko ni mogel ustvarjati dohodek za svojo družino itd. Mislim, da je to bolj naredil zaradi heca in zaradi spodbujanja kon-fliktne zadeve, ker on je to naredil samoiniciativno, brez društva. In naredil je, preden je bilo društvo ustanovljeno. In to je bila njegova potreba, da izzove konflikt z državo, ker s konfliktom nekako lažje pridemo do besede. Mihaela Praprotnik Zamolčani (Stran 8) Za enakomerno zastopanost spolov (Stran 14) Uzakonitev ljudske volje (Stran 22) Išče se Griljev naslednik (Stran 23) Kdo ogroža manjšino? (Stran 24) Kdo zavlačuje? (Stran 26) Prepovedane letalske družbe (Stran 28) Stoletni dolg (Stran 30) Ukradeno otroštvo (Stran 38) Točka ironije (Stran 39) Za mizo s knapi (Stran 40) Iskanje samega sebe (Stran 48) Krvoločni navijač (Stran 55) Slab zgled najstnicam (Stran 58) Venera z Beverly Hillsa (Stran 60) Arhitekt Jože Plečnik (stran 62) Zmedena, strahopetna "vrhuška"! (Stran 65) Predvolilna cvetka Vodja poslanske skupine evropske liberalne stranke v evropskem parlamentu Graham VVatson je pred kratkim dejal, da je med kandidati za novega predsednika evropske komisije tudi slovenski vladni predsednik in predsednik liberalne demokracije Anton Rop. Ker liberalci v evropskem parlamentu igrajo obrobno vlogo, nima Rop nikakršnih možnosti, da bi res postal predsednik evropske komisije. No, strankarska pomoč in brezplačna reklama iz tujine pa Ropu seveda prav pride. Letos jo bo še močno potreboval. Demokracija • Četrtek, 22, januarja 2004 O tri pike... Naključja Zadnje čase se je v tej državi razpasla zelo čudna oblika demokracije. Velja namreč, daje demokrat tisti, ki ima enaka stališča kot liberalna demokracija in združena lista, vsi drugi pa so bodisi fašisti, bodisi skrajneži. Vzemimo na primer ljubljanskega mestnega svetnika Mihaela Jarca, ki je pred kratkim samo omenil, da bi rad referendum o graditvi džamije, pa so že skočili nanj. Označili so ga za ksenofoba, fašista, protiislamista, belogardista in kdo ve kaj še vse. Se dobro, da ni rekel, da mu bodo podpise v podporo referendumu pomagali zbirati somišljeniki in somišljenice, kajti če bi rekel to, da so mu jih pomagali zbirati somišljeniki, bi ga lahko hitro razglasili za toplega bratca. Nič bolje kot Jarcu se ne godi Andreju Bajuku in Janezu Janši. Prvega so z vsemi mogočimi -izmi in -isti tako ali tako obmetali, že ko je pognal komunistom strah v kosti in leta 2000 napovedal, da bo prevzel pomladno vlado, drugega pa seje poleg male četice eldeesovcev in združenega listja lotil še varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek (to je tisti, ki je vedno videti, kot bi bil malo nažgan), ko je njega in njegove somišljenike (Janše sicer ni poimensko navedel, je pa zagotovo misli nanj) v Trenjih primerjal z nacisti. Kot je dejal, ga takšno ravnanje spominja na čas nacistične Nemčije, kjer so z obličja Zemlje zradirali četrtino svojega prebivalstva in bi ga še nadaljnjo četrtino, če jim ne bi tega skupaj z zavezniki preprečili kleni slovenski enobejev-ci. Slednjega sicer ni rekel, je pa znano, da se rad udeležuje njihovih prireditev, na katerih potem skupaj s klenimi revolucionarji ob kruhu in klobasah obuja junaške spomine. Kar se tiče borcev ZZB NOB, so se na zadnji proslavi v Dražgošah znova hvalili, da so oh in sploh in da brez njih praktično ne bi bilo zmage nad naciozmom. To seveda ne drži. Splošno znano je, da je bila njihova vojaška oprema predne-andertalska celo za takratne razmere in da jim puške niso nosile dlje kot do bližnjega plota. Tu in tam so mogoče zadeli tudi kakšnega vrabca ali veverico, pa še to le tedaj, če je naboj zgrešil svoj cilj. Slednje seveda ni nič hudega, huje je, če nas ■ zdaj skušajo nekateri prepričati, da je bila usoda tistih nekaj tisoč med vojno in po njej pobitih podobna usodi teh vrabcev in veveric - da so bili torej ustreljeni po naključju. O tem so nas v dokumentarni oddaji, ki so jo pretekli teden predvajali na nacionalki in je govorila o medvojnih pobojih civilistov, skušali prepričati nekateri člani in somišljeniki ZZB NOB, ki so govorili, da med vojno ni bilo množičnega pobijanja civilistov, ampak so bili to samo posamezni ekscesi, le izjeme in naključja. Manjkala je le še ugotovitev, da so se ti nesrečniki pravzaprav sami pometali v jame, komunisti, veliki človekoljubi, pa so jih nato na njihovo željo samo zasuli z zemljo. Ker jim seveda nismo nasedli, čakamo, kdaj nas bodo označili za fašiste. Aleš Kocjan diktafon h-umor "Vraževerna nisem, a očitno tudi v sodstvu delujejo zakoni, ki jim rečemo Murphyjevi." (Sodnica Andreja Toš Zajšek ima primeren razlog za to, da gre v sodstvu vse narobe.) "Tudi Angleži niso več tisto, kar so bili." (Adetinja Jolanda Čeplak je spoznala, da so za-tegnjeni Angleži ogrožena vrsta.) "Mi, Albanci? Praznujemo? Nikoli." (Albanec Saban, varnostnik, ne pozna počitka.) "Krščanstvo je manjše ribe pohlepno požrlo, ne da bi jih dobro zgrizlo, zato v njegovem trebuhu še dandanes otipamo oprsje pred-krščanske efeške bogorodice, zajeten kos sončnega boga Mitre, razne antične kavelj-ce in korenine." (Sociolog religije Marjan Smrke se pri svojem poklicu očitno največ ukvarja s požrešnimi ribami.) "Ko poslušalec posluša mojo ploščo, je pod mojo hipnozo." (Raper Klemen Klemen je prepričan, da ima na svoje poslušalce zelo velik vpliv.) "V filmu ne igraš, da te boli, mora te boleti." (Režiser Metod Pevec ne prenese blefiranja.) "Tudi če vas kliče še tako pomembna oseba -pa naj bo to samo vaš šef ali angleška kraljica, v taki situaciji NIKOLI ne odgovarjajte na klic." (Jasna Repa v Sončni pesmi meni, da je opravičljivo zavrniti telefonski klic angleške kraljice, če vas pokliče ob neprimernem času in ste na neprimernem kraju.) "Dame in gospodje, volitve so pred vrati, zato o nabiranju volilnih točk na temo izbrisanih le teh nekaj vrstic. In še te so na koncu." (Novinar Rok Kajzer ostaja ob aferi "izbrisani" skoraj brez besed.) "Takih namreč, ki bi vas, gospodje politiki iz te dežele, z veseljem predelali v vvhiskas - pa svetost življenja gor ali dol." (Svetlana Makarovič meni, kakšno srečo ima vladajoča elita, ker je ljudi njenega kova tako malo.) "Goni se u p. m., majmune!" (Ermin Brkič po obsodbi na 30 let zapora ni var-čeval z besedami.) "Moški odpre ženi vrata avtomobila, če ima nov avto ali če ima novo ženo." (Tajda Lekše ugotavlja, da so moški kavalirji samo še ob posebnih priložnostih.) O Demokracija • 4/2004 zgodbe Igor Košar, direktor Slovenske odškodninske družbe or Kušar odgovoril Pretekli teden smo v članku o dogajanju v Zavarovalnici Triglav iskali odgovore na nekatera vprašanja tako pri Jožetu Leniču, predsedniku uprave Zavarovalnice Triglav, kot pri Igorju Ku-šarju. direktorju Slovenske odškodninske družbe (SOD). Ker do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli, smo to tudi zapisali. Potem pa smo prejeli vse odgovore direktorja SOD. Zal odgovorov s strani Jožeta Leniča do torka, ko mora številka tednika v tisk, še vedno ni bilo. Igor Kušar nam je dejal, da so na SOD prejeli tri zahtevke pravnih oseb za pridobitev delnic, izdanih za nenominirani kapital. Na vprašanje, koliko vlog upravičencev sploh pričakujejo in katere, je pojasnil, da ima pravico do vložitve zahtevka in nakupa delnic zavarovalnice približno 4.000 upravičencev. Ali bodo vsi zahtevke tudi vložili, je odvisno od njihove presoje o primernosti naložbe denarja v zavarovalnico. Kušarja smo vprašali, kolikšne stroške bo SOD obračunavala za skrbništvo nad deležem v zavarovalnici in komu bo izstavila račun. Pojasnil nam je, da so stroški skrbništva določeni v uredbi o višini in načinu plačila stroškov, do katerih je upravičena SOD kot skrbnica delnic upravičencev do lastninjenja. Znašajo 1,75 odstotka zadnje znane knjigovodske vrednosti delnice zavarovalnice, zdaj je to 111 tolarjev za delnico. Stroške skrbništva je dolžan pred pridobitvijo delnic plačati vsak upravičenec. Zanimalo nas je tudi, kako SOD kot skrbnica 85-odstotnega državnega deleža premoženja sodeluje pri vodenju in nadzoru nad poslovanjem zavarovalnice. Kušar nam je odgovoril, da svoja lastniška in skrbniška upravičenja SOD uresničuje na skupščini delničarjev s pomembnim vplivom na glasovanje pri sprejemanju skupščinskih sklepov. Med pomembnejšimi sklepi je bilo imenovanje nadzornega sveta. Ta ima pristojnosti po zakonu o gospodarskih družbah, člani nadzornega sveta pa so za svoje odločitve osebno odgovorni in morajo pri sprejemanju odločitev ravnati v korist zavarovalnice. Ker od vodstva zavarovalnice nikakor ne moremo pridobiti nobenega odgovora, smo vprašanja, kot so na primer plače in nagrade poslovodstva, ukrepi zavarovalnice zoper Nado Klemenčič in podobno, naslovili tudi na SOD. Igor Kušar nam je svetoval, naj se za vse to obrnemo na upravo zavarovalnice in na predsednika nadzornega sveta, ki edini lahko sporoča te podatke. To smo seveda storili, z odgovori pa bomo bralce seznanili v eni od naslednjih številk. V. K. Kongres SDM V petek je v Dobrni potekal deveti kongres Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladka Slovenske demokratske stranke (SDS). Izvolili so novo ožje vodstvo stranke, na čelu pa še vedno ostaja dosedanja predsednica Alenka Jeraj. Poleg volitev je bil kongres zaznamovan tudi s sprejemanjem resolucije Slovenija, dežela mladih. V njej je mogoče prebrati, da so v SDM razočarani nad elitizmom in političnim kadrovanjem v evropske institucije. Pri tem so izpostavili program intenzivnega izobraževanja ministrstva za notranje zadeve, imenovanega Fast stream, ki je namenjeno predvsem izbrancem, izobražujejo pa se med delovnim časom in na račun davkoplačevalcev, medtem ko imajo navadni državljani le možnost, da si za nekaj desettisočakov privoščijo enodnevni seminar. V SDM so kritični tudi do stanja na področju izobraževanja, zato od vlade zahtevajo, da ovrednoti znanje in iz- Brisanje civilne družbe? llenka Jeràj ostaja predsednica SDM. Znano je, da nobena dosedanja Drnovškova vlada ni bila naklonjena Slovencem po svetu. Prvič zato ne, ker tam živijo predvsem volilci tako imenovane pomladi, drugič pa zato, ker jih je tranzicijska levica imela za izdajalce, ki so med drugo svetovno vojno in po njej zapustili državo in odšli v tujino (čeprav so po priznanju zgodovinarjev Slovenijo zapustili predvsem zaradi komunističnega terorja, ki ga je nad njimi izvajala komunistična oblast). Nekateri zadnji dogodki kažejo, da je Ropova vlada Slovencem po svetu še manj naklonjena, kot so jim bile Drnovškove, saj je v proračunu za leto 2004 krepko oklestila sredstva, ki jih država vsako leta namenja Svetovnemu slovenskemu kongresu (SSK). Slednji je zoper tako ravnanje prejšnji teden ostro protestiral. Kot so zapisali v posebni izjavi za javnost, so v zadnjem letu organizirali nekaj pomembnih srečanj Slovencev doma in po svetu (pokroviteljstvo nad enim od takšnih srečanj je prevzel tudi predsednik države Janez Drnovšek), zato se jim zdi nedopustno, da jim skuša vlada z odvzemanjem sredstev za redno delo in zavlačevanjem razpisov za programsko modrosti tedna "V ozadju 'davka' na duhovniško delo je še vedno neurejen položaj Cerkve v Sloveniji in posebno vprašanje statusa, mesta in službe duhovnika v naši državi. Pod komunizmom je bil obrtnik, zdaj pa ga državne institucije ne znajo umestiti nikamor (obravnavajo ga npr. za samostojnega kulturnika, raziskovalca ali športnika). Tako skušajo pristojna ministrstva in republiška uprava z zakonskimi odločbami krojiti položaj duhovnika čisto po svoje in brez pravega dogovora s Cerkvijo." (Urednik Družine Franci Petrič) • •• "Svojevrstna 'strpnost' je državna akcija označevanja krajev, kjer ležijo po II. svetovni vojni pobiti. Ne dajo jim križa, večina njihovih svojcev nima pri tem nobene besede. Tisti, ki so jih pobijali, njihovi fizični in duhovni dediči, jim sedaj oblikujejo in pišejo napise na spominska znamenja. Srednjeveška inkvizicija, ki nam jo tako radi očitajo, je proti vsemu početju nekdanjih-sedanjih oblastnikov otroška igrača!" (Zgodovinar dr. Stane Granda) obraževanje in da poveže slovenske centre nastajajočega znanja in gospodarstva po zgledu naprednejših evropskih držav. Hkrati vlado pozivajo, da aktivneje spodbuja prve zaposlitve mladih in da ustanovi sklad za subvencioniranje najemnin za stanovanja mladih, zlasti družin. Na kongresu je prišlo tudi do statutarnih sprememb. Tako se bo starostna meja s sedanjih 30 let premaknila na 33, kar bo pomenilo, da so odslej člani podmladka stari od 15 do 33 let. Po novem bo mogoče sklicati t. i. programski kongres, in sicer med volilnima kongresoma, prav tako pa se bo povečalo število članov izvršilnega odbora, in sicer s šest na osem. M. P. financiranje onemogočati njihovo dobro in intenzivno delo. Prav tako se jim zdi nedopustno, da je vlada v parlamentarni postopek poslala zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja, ki civilnim organizacijam odvzema del dejavnosti, ki so jih do zdaj opravljale na tem področju. To po njihovem mnenju pomeni počasno brisanje civilne družbe. V vladi se na protest SSK še niso odzvali, glede zmanjševanja sredstev za SSK pa pristojni za Slovence po svetu pravijo, naj ne bi šlo za zmanjševanje sredstev, ampak le za računsko pomoto, do katere naj bi bilo prišlo pri preračunavanju delitve sredstev za nevladne organizacije, ko so načrtovali proračun. Napako bodo seveda popravili. No, videli bomo, ali jo bodo res. A. K. Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 O pro&contra Nestrpnost V zadnjem času je bilo mogoče iz ust predstavnikov tranzicijske levice kar nekajkrat slišati, da smo Slovenci eden izmed najbolj nestrpnih narodov v Evropi. Po mednarodnih raziskavah (le katerih?) naj bi bil odnos do različnih manjšin v Sloveniji (Romi, homoseksualci) tako rekoč katastrofalen. Zanimivo pa je, da se o slovenski nestrpnosti prej sploh ni govorilo, to je postašlo aktualno šele zdaj, ko je v ospredju političnega dogajanja afera "izbrisani". Postavlja se vprašanje, zakaj je tranzicijska levica posegla po tem podatku. Je morda v ozadju vsega tega poskus, da se dokaže, da je večina Slovencev še vedno pod močnim vplivom nestrpne "desnice" in da bo treba Slovence odločneje "odrešiti" desničarske drže? Če na to vprašanje odgovorimo pritrdilno, potem bi morali omenjeni du-šebrižniki odgovornost za nastali položaj pripisati predvsem sebi in svoji politični opciji, ki vlada že od leta 1992, da večdesetletne komunistične diktature niti ne omenjamo. Dosje - zamolčani, ki ga je pripravil TV-novinar Jože Možina. Novinarju in njegovemu izdelku praktično ni kaj očitati, nasprotno: omenjena oddaja je širšemu krogu gledalcev osvetlila "temno stran meseca", to je tragične posledice stalinistične revolucije na slovenskih tleh. Ker gre za zelo občutijivo vprašanje iz polpre- Prejšnji torek je Televizija Slovenija vendarle predvajala dokumentarec Zamolčani- moč preživetja, ki ga je režiral Jože Možina. Dokumentarec je logično nadaljevanje Možinovega (nagrajenega) dokumentarca izpred dveh let, kije govoril o žrtvah povojnih pobojev pri Slovenski Bistrici. Zdaj se je lotil med- Zamolčani tve še danes niso uradno priznane. Ne le to, tudi za glavne medije, kot so vodilni časniki, radio in televizija, čas medvojne revolucije in njenih žrtev vse do danes ni obstajal. Posledično se seveda ne smemo čuditi, da praktično ni slovenskega intelektualca, ki bi bil zmožen kritično priti dlje od povojnih pobojev. Povojni po- TV Slovenija je potrebovala 14 let, da je nekaj pozornosti namenila medvojnim žrtvam revolucije. tekle zgodovine, je bilo mogoče pričakovati, da se bodo o tem vnele različne debate. Seveda so te teijale svoj davek, saj so v njih sodelovali tudi tisti, ki še vedno trmasto vztrajajo pri komunistični mitologiji in agresivno napadajo vsakogar, ki si upa podreti mit o NOB. O tem bi lahko veliko povedali moderatorji spletnih forumov (še nekaj dni po predvajanju oddaje so imeli veliko dela z brisanjem žaljivih in nestrpnih prispevkov, v katerih so nekateri celo trdili, da so revolucionarji svoje delo opravili še premalo temeljito (!) in da bi morali pospraviti še več civilistov). vojnih žrtev komunistične revolucije, najbolj zamolčanih žrtev, ki so še danes, ko teče petnajsto leto po demokratizaciji Slovenije, povsem nepriznane in zunaj zakona, saj jim nobeden od petih t i. vojnih (spravnih?) zakonov, ki so bili sprejeti v zadnjih letih, ne prizna nobenih pravic. Medvojne žrtve revolucije so bili izbrisani z obličja Zemlje, kot da jih nikoli ni bilo. Tako velja uradno še danes. Teh žrtev seveda ni deset ali nekaj deset niti samo sto ali nekaj stotin, ampak gre njihovo število v tisoče. Uradno je danes ugotovljenih 4.100 imen ljudi, civilistov, ki so jih Medmrežje je postalo tako razširjen medij, da ne smemo podcenjevati njegovega vpliva. Vendar seje mogoče z oceno nestrpnosti v Sloveniji vsaj delno strinjati. Znano je, da je v naši državi še vedno veliko nestrpnosti do drugače mislečih. Tovrstna nestrpnost (ki jo psevdoliberalni dušebrižniki kaj radi prezrejo) je namreč že uveljavljena praksa zlasti v tistih komunikacijskih kanalih, kjer lahko nestrp-neži ostanejo vsaj delno anonimni. To je zlasti internet kot čedalje bolj razširjen medij in zaradi možnosti anonimnosti zelo priljubljen pri ne-strpnežih vseh vrst, ki se ponavadi oglasijo ob kakšnih izrednih dogodkih. Takšen dogodek je bil na primer predvajanje dokumentarne oddaje Pri vsem tem bo marsikdo zamahnil z roko, češ, kdo pa sploh resno jemlje internet. Toda prav medmrežje je postalo tako razširjen medij, da ne smemo podcenjevati njegovega vpliva, tudi kadar gre za teme, kot sta revolucija in NOB. Problematično pa je dejstvo, da je internet tako svoboden medij, da je mogoče na zelo lahek način komu odvzeti ugled ali pa objaviti nestrpne vsebine. Ker obstaja veliko nemoderiranih forumov, kjer lahko vsakdo piše, kar hoče, in se pri tem skrije za lažnim imenom, postaja ta problem čedalje bolj žgoč. Gašper Blažič komunisti in partizani umorili med vojno brez kakršnega koli dokazovanja krivde ali možnosti obrambe. Številka je strahotna, saj je vsak od teh ljudi predstavljal posebno socialno enoto, za katero so ostali številni otroci, sorodniki, sosedje, sovaščani. Namen revolucionarnega terorja namreč ni bil samo odstranjevanje političnih nasprotnikov, ampak tudi sejanje strahu oziroma zastraševanje. V ljudeh je še danes veliko strahu. Nekateri pričevalci v Moži-novem dokumentarcu so prvič govorili o svoji neizmerni bolečini. Sramota za slovensko državo je, da te na neki način najpomembnejše žr- boji so bili »le« logično nadaljevanje medvojne revolucionarne morije. Medvojni čas je še vedno zaklenjen z mitom NOB. Del tega mita pa je de-monizacija žrtev revolucije. In to kakšna demonizacija?! Govoričenje o ko-laboraciji in prisegi. Besedi, ki sta še danes mit in pomenita samodejno obsodbo. V resnici pa gre za zlorabljena termina, za katerima ni praktično nič, kaj šele kakršna koli krivda, za katero bi lahko ljudi ubijali. Televizija Slovenija je potrebovala 14 let, da je nekaj pozornosti namenila tudi medvojnim žrtvam revolucije. Vse zasluge za dokumentarec ima seveda Jože Možina. Televizijski uredniki so si celo drznili, da so skušali predvajanje oddaje preprečiti (ali prestaviti na kakšno pozno uro), in to s poceni izgovorom, da je nekaj minut predolga. Kako dolga pa so bila življenja ljudi, o katerih dokumentarec govori, pa zatajevane solze in resnica o teh ljudeh? Menda ne deset piškavih minut? Seveda, saj ne gre za deset minut. Gre za resnico. In za mit, veliki slovenski mit, ki s to resnico pade. Samo etični drži nekaterih mladih novinarjev se lahko zahvalimo, da bo laž, s katero je prepredena naša domovina, končno začela hoditi po čedalje krajših nogah. Ivo Zajdela O Demokracija • 4/2004 kolumna Dr. Ljubo Sire V govoru na proslavi dražgoške bitke je predsednik državnega zbora Borut Pahor dejal: "Imamo priložnost, da v mirnem, varnem in razvitem okolju EU našo državo popeljemo med najbolj razvite." Komunisti nam torej spet ponujajo bleščečo prihodnost kakor v slavnih Stalinovih časih, le da je bil takrat recept precej drugačen. "Bleščeča prihodnost" Gospod Pahor se tega mora zavedati, saj je nedvomno preučeval zgodovino svoje stranke, ki je zrasla naravnost iz komunistične partije, to je zveze komunistov. Če komunisti ne bi s svojimi recepti za "bleščečo prihodnost" ustavili uspešnega gospodarskega razvoja pri nas, nam ne bi bilo treba dandanes govoriti o trudu, da pridemo med najbolj razvite. Med njimi bi že davno bili in nam ne bi bilo treba šele dohitevati Grčije in Portugalske, ki sta bili leta 1941 na isti gospodarski ravni kot Srbija, to se pravi na jugoslovanskem povprečju. Slovenija je seveda imela v tistem času dvakrat višjo raven na prebivalca. To prednost smo izgubili zaradi komunistov, h katerim se slejkoprej prišteva tovariš (pardon, gospod) Pahor, ko nam pripoveduje pravljice. Da so tako uspešno ustavili razvoj, jim moramo biti po njihovem mnenju celo hvaležni. Hvaležni bi jim morda morali biti celo za vse zločine, ki so jih storili, da so se povzpeli na oblast in osrečili Slovenijo s svojim veriže-njem zgodovine in gospodarstva. Navduševali so se za pakt Sta-lin-Hitler, ki je omogočil nacistom, da so zasedli skoraj vso Evropo. Ko je Hitler kljub Stalinovemu prijatejstvu napadel Sovjetsko zvezo, so iz protiimperialistov postali protifašisti, in sicer tako navdušeni, da je bilo njihovo geslo: Žrtve morajo biti! Slo je za to, da so hoteli pritegniti pozornost nase ne glede na to, ali je kaka operacija imela vojaški smisel in koliko je bilo slovenskih žrtev. Hudo je pisati o tem, saj smo bili vsi proti nemški okupaciji, bili smo v pravem smislu vsi protifašisti, toda komunisti so hoteli na protifašizem in seveda oblast monopol. Komunistični voditelji so hoteli hegemonijo zato, da so lahko prali možgane idealnim ljudem, ki so želeli braniti domovino. Namesto za domovino so padali za komunistični sistem, ki so ga poznavalci imeli za zablodo in ki je kot potrjena zabloda padel pred našimi očmi leta 1989. Predsednik Pahor se navdušuje nad "odprto družbo in več-kulturno Evropo", ne da bi se ustavil in pomislil na tiste, ki so jih njegovi komunistični vzorniki pobili, ker je bilo dovoljeno verjeti le v komunizem, v vojnem času samo v stalinizem. Namesto o odprti družbi je bil že jeseni leta 1941 govor o razrednih sovražnikih, ki jih je bilo tre- miti, da ni tako preprost, da bi verjel v komunistično bleščečo prihodnost? Takega je bilo treba ubiti. Zato je Ribičič pobijal partizane na Pohorju, tako so končali primorski padalci, ki so jih Angleži poslali v pomoč partizanom. Pri vsem tem si upa Pahor govoriti o "mirnem, varnem in razvitem okolju EU". Tiste, ki so tako govorili, smo nekdaj vsaj zaprli za dolga leta, če jih že nismo ubili. Vsem nam je postalo jasno, da so zahodni zavezniki v Leninovem jeziku samo "začasni" zavezniki, v resnici pa razredni sovražniki. Zakaj Pahor igra komedijo? Zakaj so vsi komunisti postali komedijanti, ki nas prepričujejo, da je belo črno? Če niso več komunisti, naj razpustijo partijo in naj se nehajo norčevati iz poštenih Slovencev. Na proslavi komunistične vojske v Dražgo-šah govoriti o "odprti družbi" je Če komunisti ne bi s svojimi recepti za "bleščečo prihodnost" ustavili uspešnega gospodarskega razvoja pri nas, nam ne bi bilo treba dandanes govoriti o trudu, da pridemo med najbolj razvite. ba pomoriti, ker so bili na primer trdni kmetje. Namesto o Pahor-jevi "Sloveniji dveh hitrosti" smo že v letih 1941 in 1942 dobili Slovenijo komunistov in Slovenijo razrednih sovražnikov. Komunisti so vojno proti nacistom spremenili v medsebojno ubijanje Slovencev. Mnogim zavednim Slovencem niso pustili drugega izhoda kot kolaboracijo. Sploh pa kolaboracija za komuniste ni bila prvo vprašanje. Vprašanje je bilo: Koga je mogoče su- nizkotno. Nevarnost je seveda, da nas komunisti spet skušajo prevarati, da bi prišli v Evropo in jo začeli izpodkopavati. Najlepše je, da se nam Borut Pahor ponuja, da nas on in njegovi popeljejo med najbolj razvite. Njegova partija je kriva, da Slovenija toliko zaostaja za sosednjo Avstrijo. A Slovenci so, upajmo, dovolj bistri, da jim bo to zgodovinsko spoznanje prišlo do zavesti. Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 O dogodki Dogovarjanje politikov o "izbrisanih" Politika ne najde skupnega jezika, kako rešiti vprašanje t. i. izbrisanih na način, ki bo prinesel zadovoljstvo tako vladni kot opozicijski strani, predvsem pa popravo morebitnih krivic, ki so bile storjene. Zadeva okoli vprašanja "izbrisanih" je prišla tako daleč, da se pri vprašanju, kaj je najbolje, predvsem pa pravno dopustno narediti, zatika domala celotni najvišji pravni stroki. Prvakom političnih strank ni preostalo drugega, kot da se usedejo za skupno mizo in najdejo dogovor. Svoje predloge za rešitev je ponudila tako opozicijska stran oziroma koalicija Slovenija kot vladna stran, kazalo pa je že, da se bodo skupaj odločili, da državni zbor sprejme ustavni zakon, kar bi omogočilo, da se problem "izbrisanih" reši na pravičen način znotraj ustavnega reda. Poleg vprašanja, ali sprejeti ustavni zakon ali ne, pa se postavlja tudi vprašanje njego- ve vsebine, kar se je za stranke izkazalo kot trd oreh. Ponedeljkova pogajanja med opozicijo in vladno stranjo niso prinesla ničesar omembe vrednega. Vladna stran je pripravila predlog, ki je pravzaprav prepis odločbe ustavnega sodišča, ki je med drugim naložilo izdajo dopolnilnih odločb o stalnem prebivanju "izbrisanim" za nazaj, od izbrisa leta 1992. Prvak opozicije Ja- nez Janša je prepričan, da si vladna stran, predvsem LDS in ZL, želi, da se dopolnilne odločbe izdajajo tudi tistim, ki v Sloveniji sploh niso živeli, čemur pa opozicijska stran nasprotuje, saj meni, da bi bilo to krivično do vseh tistih, ki bi morali za to plačevati visoke odškodnine. Razhajajo pa se glede retroaktivnosti in višine odškodnin. SDS predlaga, da imajo osebe, ki jim bo izdana od- ločba o stalnem prebivališču za nazaj (tisti, ki bodo dokazali, da si stalnega prebivališča niso mogli urediti iz objektivnih razlogov in ki so dejansko od leta 1992 nepretrgano prebivali v Sloveniji), pravico do odškodnine, ki pa ne more preseči 150 tisoč tolarjev. Pogajanja so se nadaljevala tudi v torek, vendar do zaključka naše redakcije še niso sprejeli končne odločitve. M. P. Opozicijska in vladna stran sta se usedli za skupno mizo, da bi rešili vprašanje t. i. izbrisanih. Dogovora še ni. Grožnje Jožetu Kreuhu na Koroškem Ob koncu lanskega leta se je v Mežici začela akcija zbiranja podpisov za odvzem državljanstva Marku Peraku in Mladenu Balabanu. Pobudnik akcije Jože Kreuh je prepričan, da sta tako Perak kot Balaban povsem neupravičeno dobila slovensko državljanstvo. Zbral je skoraj 1.400 podpisov (danes se ta številka vrti okoli 1.500; vsi, ki želite podpreti njegovo pobudo, lahko izjavo dobite na internetni strani http://izbrisani.sgn.net) in jih naslovil na ministrstvo za notranje zadeve skupaj z zahtevo, da se razveljavita Perakova in Balabanova odločba o državljanstvu. Čeprav je bilo v nekaterih medijih mogoče zaslediti zapise, da je Kreuhova akcija nesmiselna, ker se državljanstva preprosto ne da odvzeti, meni Kreuh drugače. Zakon o upravnem postopku namreč omogoča, da v primeru, če upravni organ Izve za nova dejstva oziroma dokaze ali če je odločba izdana na podlagi krive izpovedbe prič ali neresničnih navedb stranke, lahko začne s postopkom razveljavitve nezakonite odločbe. Kreuh je prepričan, da obstajajo razlogi zato. Pri vsem tem pa mu še vedno ostaja uganka, zakaj tisti, ki so po Kreuho- vem mnenju dobili sporna državljanstva, in to skoraj sočasno, le-teh niso dobili na upravni enoti na Ravnah na Koroškem, temveč na upravni enoti v Ljubljani, kjer jim je očitno šel nekdo zelo na roko. Tudi to, kdo vse stoji za dodeljevanjem državljan- «•• © ■ a a ts ,"•<-»•« > C i^rm« e ¡3- . ~ fci.. a«, • i}«* ¿¡NBv.llufMnfeb ¿JUr*l IS*.»« ¿j Mu.itMm* ' Qco *tf* r, Q • Ponvam vse Scvence in Slovele, de se pridručjo akci, za zbiranj podpise*za off/zem driav^ansNa osebam. w so bojno delovale pr osamosvgiM Slovenje na stran JLA In vsem "izEmsanim". ki so kr&i zatone Slovenje m pndotub dizsvtjansNo Slovenije na nepra^len naCin Pisma s podpero posule na našle* JoieKreiii Polena 18 2392 Mežica Koroški podjetnik Jože Kreuh kljub grožnjam nadaljuje z akcijo zbiranja podpisov za odvzem neupravičeno pridobljenega državljanstva. stva, bo prišlo na dan, pravi Kreuh, ki zdaj čaka na odgovor MNZ na zahtevo o odvzemu državljanstva. Kot nam je dejal, v mesecu dni ni dobil še nobenega odgovora. Zato pa dobiva grozilna pisma In grožnje po telefonu. Očitno je koroški navezi t. i. izbrisanih stopil na prste, zato ga želijo prestrašiti. V pismih ga primerjajo s Hitlerjem, pasjo gnido, kurjim drekom, grozijo mu, da bo bankrotiral, da bo z njim in njegovo družino konec in da je bolje zanj, da se ne vtika v nekaj, kar ga ne briga. Z grafitom so mu popisali hotel, katerega lastnik je, In sicer z besedami: Slovenci smo od vsepovsod. Nismo pleme-niti rod. Prejel pa je tudi kartico, napisano v cirilici, na kateri mu ano-nimneži voščijo srečno novo leto. Kreuh je vse zadeve izročil koroškim kriminalistom In zdaj čaka, da bodo slednji storilce odkrili. Grožnje, ki jih dobiva, so neprijetne, In če se mu bo dejansko kaj zgodilo, bodo, kot pravi Kreuh, z glavami plačali tudi tisti politiki, ki so to zakuhali. M. P. © Demokracija • 4/2004 naslovna zgodba Kadrovsko betoniranje Slovenska vlada je pretekli teden na hitro sprejela predlog notranjega ministra Rada Bohinca In na mesto generalnega direktorja policije imenovala Darka Anželja. Pri tem se postavlja vprašanje, aH je smiselno tik pred volitvami na visoke položaje postavljati nove funkcionarje, katerih mandat traja pet let. Notranji minister dr. Rado Bohinc (na sliki levo) je "končno" postavil na mesto generalnega direktorja policije Darka Anželja, človeka po svoji meri. Izbira novega generalnega direktorja policije še najbolj spominja na še eno politično kadrovsko betoniranje, katerega cilj je predvsem želja, da si tranzicijska levica v primeru morebitnega neuspeha na volitvah na čelu policije zagotovi lojalnega človeka. Končno so se znebili Pogorevca Pretekli teden se je končno uresničilo tisto, kar so nekateri na tranzicij-ski levici že vse od leta 2000, ko je notranji minister postal Rado Bohinc, od njega zahtevali: da v najkrajšem času z mesta generalnega direktorja policije odslovi Marka Pogorevca. Pripadnike tranzicljske levice je motilo predvsem to, da je Pogorevca na ta položaj Imenovala vlada Andreja Bajuka, da se je Pogorevc v uniformi pojavljal pri slovesnih mašah in da je stopil na prste nekaterim njenim vidnejšim pripadnikom. Bohinc je z nameravano zamenjavo dolgo odlašal, verjetno se je spričo nekaterih odmevnih akcij policije zbal negativnih odzivov javnosti. Priložnost za zamenjavo je končno našel v novem zakonu o javnih uslužbencih (zdi se, da je bil zakon napisan samo za to), z uveljavitvijo katerega je vsem vodilnim javnim uslužbencem prenehal mandat in so do imenovanja novih direktorjev postali vršilci dolžnosti direktorja. Anželjeva vrnitev v velikem slogu Javni razpis za generalnega direktorja policije, ki ga pri Izbiri vodilnih javnih uslužbencev po novem predvideva zakon, je bil v dnevnem časopisju objavljen sredi lanskega septembra, nanj pa se je prijavilo 20 kandidatov. Natečajna komisija, ki jo je imenoval uradniški svet (oboje prav tako določa omenjeni zakon), je izbrala šest kandidatov, ki naj bi izpolnjevali vse pogoje za novega generalnega direktorja, svoj predlog pa nato posredovala Bohincu, ki naj bi izmed šestih izbral enega In ga kot novega generalnega direktorja policije predlagal vladi. Ugibanj o tem, kdo bi to lahko bil - v ožji Izbor so se uvrstili svetovalec v kabinetu notranjega ministra Darko Anželj, Boštjan Hožič iz pravne službe ministrstva za obrambo, direktor murskosoboške policijske uprave Aleksander Jevšek, Drago Kos z urada za preprečevanje korupcije, nekdanji direktor policije Borut Likar in vodja sektorja za državno mejo in tujce na Generalni policijski upravi Anton Travner -, je bilo veliko, še največ možnosti pa so poznavalci dajali Aleksandru Jevšku, Darku Anželju In Dragu Kosu. Jevšek je odpadel v tistem trenutku, ko so nekateri mediji objavili anonimko, naj bi bil na enem izmed sodišč v kazenskem postopku (kar je Jevšek odločno zanikal), in ko se je menda začel hvaliti, da mu je Bohinc obljubil želeno mesto. Kos se zaradi nekaterih svojih dejanj v preteklosti (predvsem nezakonite pridobitve izpiskov telefonskih klicev novinarja Tomaža Ranča) ni zdel najprimernejši kandidat, tako da je Anželj nekakšna logična Bohin-čeva poteza. No, vsaj za nekatere, kajti tisti, ki bolje poznajo dogajanje znotraj policije in notranjega ministra, pravijo, da je bil Anželj v resnici že od vsega začetka predviden za to mesto. Dejstvo je namreč, da se je leta 1999 povsem umaknil iz policije in se vanjo vrnil šele na Bohlnčev poziv, naj prevzame mesto državnega podsekretarja na notranjem ministrstvu. Na tem mestu naj bi si, kot pravijo poznavalci, najprej nekaj časa nabiral potrebne izkušnje, nato pa se zavihtel na že prej obljubljeno mesto generalnega direktorja policije. Čemu dragi razpisi? Če slednje drži, se seveda postavlja vprašanje, čemu je treba izvajati dolgotrajne in zapletene postopke Izbire najprimernejših kandidatov za položaje direktorjev javnih institucij in pri tem zapraviti kup denarja (natečajna komisija in uradniški svet zagotovo nista zastonj), če je na koncu izbran kandidat, ki je bil vnaprej določen. Poleg tega temeljnega vprašanja se postavlja tudi vprašanje, na katerega je takoj po Anželjevem Imenovanju na tiskovni konferenci opozoril prvak SDS Janez Janša. Spraševal se je namreč, ali je primerno, da se eden ključnih funkcionarjev v državi, katerega mandat traja celih petih let, Imenuje tik pred volitvami. Odgovor bi se lahko glasil: nI primerno. Nobene škode namreč ne bi bilo, če bi Bohinc in vlada Izbiro novega generalnega direktorja prepustila novi vladi, ki bi si na ta način lahko izbrala človeka, s katerim bo lahko sodelovala in bo za njegova dejanja navsezadnje tudi (vsaj posredno) odgovarjala. Ker sedanja vlada tega nI storila, izbira novega generalnega direktorja policije še najbolj spominja na še eno politično kadrovsko betoniranje, katerega cilj je predvsem želja, da si tranzicijska levica v primeru morebitnega neuspeha na volitvah na čelu policije zagotovi lojalnega človeka. Aleš Kocjan Demokracija • Četrtek. 22. januarja 2004 v mobile. Približno deset pa ?l§fr ^H»- Jv H urZll so jih že tudi obtožili. ^Bj-i - V moskovskem uradu V ' - * prometne policije so krili v okviru preiskave neke-t ^ sodelavca moskovskega »v dišat, ki Je prejemal podkupnine. O Demokracija • 4/2004 globus Napovedovalka brez obraza Prvič v zgodovini se je. na savdski televiziji pojavila ženska napovedovalka, vendar gledalci niso mogli oceniti lepote Batin An-Nasr, ker je bila ročen. Po podatkih društva za rojstvo dvojčkov in drugih večkratnih rojstev, ki ima sedež v Veliki Britaniji, je bilo do novembra lani po vsem svetu le 129 primerov rojstva šesterčkov, vendar pa je večina otrok umrla ob rojstvu ali kmalu po njem. Druge najstarejše šesterčice na svetu so sestre Walton, ki so se rodile novembra 1983 v Veliki Britaniji. Izmišljena zgodba Američanka Elecia Battle, ki je pred dnevi zatrjevala, da je izgubila dobitni loterijski listek, vreden 162 milijonov dolarjev, je priznala, da se je zlagala. 40-letnica iz Cle-velanda je pojasnila, da si je laž izmislila, ker je želela osvojiti multi-milijonsko nagrado na loteriji. Za zdaj še ni znano, ali bo Battlova za svoje laži morala tudi plačati. H Sinji llsJtAt^Jj Si RJI Qual ArjJj Sinu •.'.JJI AtjJJ Co-^ o-1 Vuäva. (jw V" kowv«. •S-VtO-kV t»-»- - i ^O-vV ^ Vi. ^o. cuuU tt*~o~ Potovala 21 let Razglednica, ki jo je neki deček staršem poslal s šolskega izleta, je na pravi naslov prispela šele po 21 letih. Izračunali so, da je razglednica v 7.814 dneh prepotovala 830 kilometrov s povprečno hitrostjo devet metrov na dan. Razglednica, poslana 28. jtiiija 1982 z juga Švedske, je prispela na svoj cilj v Sundsvall 19. decembra lani. Medtem ko je razglednica prestajala svoje dolgo potovanje, sta naslovnika že umrla, zato jo je prejela njuna hčerka. Na znamki je bil upodobljen danes 57-letni švedski kralj Kari XVI. Gustav, kije bil takrat še bolj mladostnega videza. Za znamko je bilo pred 21 leti treba odšteti 1,65 švedske krone, danes pa bi stala 5,50 krone. 70. let, ki so si ga plesne šole v avstrijskem glavnem mestu izbrale za modni ples letošnjega leta. Dunajska plesna šola gaje že uvedla v cesaričini dvorani na gradu Schonbrunn. Znanje plesa je na Dunaju še vedno nuja in plesni tečaji so priljubljeni bolj kot kadar koli. prekrita s tradicionalno ruto. Nasro-va je napovedala začetek dela nove televizijske postaje Al Ahbarija, za katero v Riadu upajo, da bo postala dostojen tekmec najpopularnejšima arabskima satelitskima kanaloma Al Džazira in Al Arabija. Nova televizijska postaja bo sprva predvajala 12-umi program, februarja pa bo prešla na 24-urni delovni čas. Najstarejši šesterčki Najstarejši šesterčki na svetu, rodili so se 1974 v južnoafriškem Kapstadtu, so praznovali 30. rojstni dan. Šesterčki so se rodili, potem ko se je njihova mati po rojstvu prvih dveh otrok zdravila s hormonsko terapijo. Šesterčki danes živijo v Južnoafriški republiki, na Irskem, v Veliki Britaniji in v ZDA ter delajo kot informatiki, terapevti, modni oblikovalci in vizažisti. Nihče od njih ni po- Najelegantnejša ženska Bralci britanske revije Hello so za "kraljico svetovne elegance" oziroma za najelegantnejšo žensko na svetu v letu 2003 izbrali jordansko kraljico Ranio. Revija je odgovore zbirala skozi vse leto, za ta častni naslov pa so se potegovale ženske kraljevskega rodu, igralke, manekenke in ženske, zaposlene v zabavni industriji. Za kraljico Ranio kot najelegantnejšo žensko je glasovalo 32 odstotkov bralcev revije Hello z vsega sveta, medtem ko sta drugo in tretje mesto zasedli igralki Catherine Zeta Jones in Nicole Kidman. Monaška princesa Caroline je zdrsnila na sedmo mesto. Vrhunski manekenki Elle Mac-Pherson in Jasmin le Bon sta na seznamu desetih najelegantnejših žensk na svetu pristali na dnu. Izmenično v šolo Starši dvojčkov na zahodu Ki- sprejme 2.600 potnikov, ki bodo med drugim imeli na voljo gledališče, restavracije z več kot tisoč sedeži, nekaj plesnih dvoran in plane-tarij pa tudi bazen. Ladja ima 21 nadstropij, visoka je dobrih 74 metrov, široka 41 metrov in dolga 345 metrov. Sicer pa bo Queen Mary 2 na poti čez Atlantik nadomestila ladjo Queen Elizabeth 2, s katero so potniki lahko pluli od leta 1967. Na 150.000 ton težki ladji je skupno 1.310 kabin, med drugim tajske so iz varčevalnih razlogov pred oblastmi hlinili, da imajo le enega otroka. Starši so dvojčka v šolo pošiljali izmenično - en dan enega, naslednji dan drugega. Uvedli so celo pravilo: enega od sinov so v šolo pošiljali ob parnih dnevih, drugega ob neparnih. Učitelji v osnovni šoli v mestnem območju Chongqing so bili šest mesecev prepričani, da gre samo za enega fanta, dokler niso odkrili prevare. Krst največje ladje Slovesnost in blišč sta zaznamovala britansko pristanišče Sout-hampton, kjer je britanska kraljica Elizabeta II. krstila 880 milijonov vredno in največjo potniško ladjo za štirje kraljevi apartmaji in šest pod-križarjenje na svetu, Queen Mary strešnih apartmajev. Običajne kabi-2. Razkošna čezoceanka, ki bo plu- ne so velike 58 kvadratnih metrov, la pod britansko zastavo, lahko 955 kabin pa ima tudi balkone. Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 (Si THE TIMES CORRIERE DELLA SERA NEW YORK TIMES JAPAN TIMES Levji bog Egipt še naprej ostaja večno neizčrpna zakladnica za arheologe: mumija leva, ki so jo francoski arheologi prvič odkrili v egipčanskih grobnicah šele leta 2001, je po raziskavah potrdila domnevo, da so imeli stari Egipčani leva za sveto žival. Nekateri znaki kažejo, da so leve imeli v ujetništvu in jih, potem ko so poginili naravne smrti, mumificirali in pokopavali z vsemi častmi. Čeprav so opisi klasikov in sodobnih piscev nakazovali na domneve, da so stari Egipčani poleg drugih živali gojili leve, vse do tega časa za to niso našli nobenih dokazov, to je levjih skeletov ali mumij v grobnicah. Po mnenju francoskih znanstvenikov so imeli leva za utelešenje boginje mačke Bastet, znane tudi pod imenom Bubastis ali Sekmet. Mogoče pa je tudi, da so ga imeli za njenega sina, boga Mahesa Ali Meisisa. Zdi se, da najdena mumija leva spada v obdobje, ko so ljudi pokopavali skupaj z mumijami živali, navadno iz družine mačk. Leve so imeli v ujetništvu večinoma egipčanski svečeniki. Stoletni dolg Nemčijo vznemirja genocid, ki ga je zagrešila v času kolonialnih vojn. 12. januarja pred sto leti je namreč kolonialna nemška vojska okrutno zadušila vstajo plemen He-rero in Nama v Namibiji. V enem letu je pod nemškimi streli pomrlo okrog 70 tisoč ljudi, moških, žensk in otrok, ali pa so pomrli od lakote in žeje v puščavi oziroma bili ubiti v koncentracijskih taboriščih. Sedaj pleme Herero od Berlina zahteva uradno opravičilo in dve milijardi dolarjev odškodnine. "Radi bi, da se zgodovina ne bi zamolčala," pravi sedanji voditelj Hererov Kuaima Riruako. Zahtevo po odškodnini 2 milijard dolarjev je Riruako predložil ameriškemu sodišču že leta 2001. Čeprav so berlinske oblasti priznale moralno odgovornost Nemčije za ta genocid, pa se ne nameravajo vpletati v odškodninsko tožbo. Poleg tega je nemško ministrstvo za zunanje zadeve izrazilo pripravljenost povečati pomoč Namibiji. Odkar je slednja leta 1990 razglasila neodvisnost, ji je Nemčija dala pomoč v vrednosti 500 milijonov evrov. Literatura v številkah Franco Moretti, profesor angleščine in primeijalne književnosti v Stanfordu in direktor univerzitetnega centra za študije romana, vztraja pri zamisli, da bi morali strokovnjaki za literaturo nehati brati knjige in začeti namesto tega šteti, izdelovati grafe in zemljevi-de.Tak premik bi lahko prinesel nove poglede na literaturo. Zagovarja torej literarno teorijo, osvobojeno besedil, knjig in člankov iz prejšnjih obdobij. Prav zdaj je Moretti v novembrski izdaji revije New Left Review, britanske revije za politiko in kulturo, izdal prvi del manifesta: Grafi, zemljevidi, drevesa: abstraktni modeli literarne zgodovine. Dva dela bosta sledila v naslednjih številkah. Moretti trdi, da je bila literarna veda do sedaj nesistematična. Za vsako obdobje so se strokovnjaki za literaturo osre-dinili na določeno skupino nekaj sto besedil, na kanon oziroma uveljavljene tekste. Potem pa so predstavljali zelo ozko gledan pas literarne zgodovine kot celotno sliko. Različni pogledi Na Japonskem, v Južni Koreji, Ameriki, Nemčiji in na Švedskem narašča število mladih, ki menijo, da je japonsko gospodarstvo manj ekspanzivno, Japonci pa manj pridni delavci, kot so bili nekoč. Kot so pokazali podatki ankete, ki so jo izvedli organi japonske vlade med japonsko mladino, staro od 18 do 24 let, na Japonskem in v drugih državah konec leta 2003, ima Japonsko za gospodarsko bogato državo občutno manj vprašanih kot v letih 1993 in 1998. Na vprašanje o značajskih značilnostih Japon* cev je večina vprašanih odgovorila, da so zelo pridni, vendar se je število tako mislečih v primerjavi z anketami iz prejšnjih let prav tako zmanjšalo. Tako spremembo v mnenju o Japoncih pripisujejo za zdaj le izboljšanim anketnim vprašalnikom. Lani je japonska vlada izvedla tako anketo že sedmič. Najprej so jo opravili leta 1972, nato pa vsakih pet let. Temeljni cilj ankete je primerjava predstav o Japonski, ki jo imajo mladi Japonci in mladina iz drugih držav sveta. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. 1 milnica î p T. ij|p - jm j mdm:] - ijjli iap 'ijr|jjbbu|i Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek: datum rojstva: ulica: kraj, poštna št: pošiljati začnite dne datum: podpis naročnika: Davčni zavezanec: □ da Q ne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: Q upokojenec □ invalid Q brezposeln □ študent ali dijak : 550 SIT O Demokracija • 4/2004 tujina Posnetek Marsove površine z vozila Špirit: kdaj se bodo po tej rdeči puščavi sprehajali ljudje? ; s ' "C* mm Na Luno in na Mars? Je potovanje ljudi v vesolje spet v modi? Lansko leto se je začelo slabo, saj so Američani zaradi nesreče Columbie začasno prizemljili svoje raketoplane in prevoze ljudi v vesolje prepustili obubožanim Rusom. Toda zanimanje za vesoljska potovanja se spet povečuje. Lani so Kitajci prvič poslali človeka v vesolje, letošnje leto pa se začenja z barvnimi slikami z Marsa in ameriško napovedjo človekove vrnitve na Luno in v prihodnosti tudi na Mars. Ko je ameriški predsednik Geor-ge W. Bush prejšnji teden napovedal vnovične polete ljudi na Luno med letoma 2015 in 2020, vzpostavitev stalne človeške navzočnosti na Luni in v naslednjih desetletjih -brez napovedi letnice - tudi polet na Mars s človeško posadko, so bih odzivi v ZDA in po svetu zelo različni. Časi vsesplošnega navdušenja, značilnega za čase Johna F. Kennedyja, ko so Američani skoraj brez pomislekov pozdravili predsednikovo vizijo pohoda v vesolje, so vsekakor minili. Od posmeha do navdušenja Nekateri komentatorji so Bus-hev nastop takoj označili kot predvolilno potezo, kot obljubo, ki mu je niti ne bo treba uresničiti, saj gre za dolgoročen načrt, ki sega daleč prek Bushevega morebitnega drugega predsedniškega mandata. Nekateri drugi so ideje sprejeli s posmehom: da bo Bush na Luni in na Marsu iskal orožje za množično uničevanje (Dennis Kucinich) ali pa da za takšne polete ne bo težko najti prostovoljcev, saj si bodo milijoni želeli čim prej zapustiti naš planet - potem ko bo Bush novembra znova izvoljen za predsednika (John 0'Farrell v britanskem Guardianu). Spet drugi so v Bushevem načrtu videli drzno, ambiciozno, vendar koristno in uresničljivo vizijo, kakršnih v zadnjem času tako primanjkuje. Poleti v vesolje s človeško posadko na Luno in kasneje na Mars naj bi bili že sami po sebi izraz človekove želje po odkrivanju in spoznavanju neznanega. Okrepili bi ameriško nacionalno samozavest, hkrati pa bi lahko rabili vsemu človeštvu. Nekateri omenjajo konkretne koristi, kot so razvoj tehnologije, ki je potem uporabna tudi za bolj zemeljske namene, iskanje in pridobivanje novih energetskih virov ali pa morda vesoljski turizem. Zanimivo je vprašanje, zakaj prihaja do takega predloga prav zdaj. Tudi tisti, ki ga zavračajo kot prazno predvolilno obljubo, bi morali pojasniti, zakaj naj bi vesoljski poleti prav zdaj postali smiselna predvolilna tema. Pri tem se je treba spomniti na zgodovino vesoljskih poletov, ki je vsekakor precej nenavadna. Po zelo hitrem in drznem začetku ji je namreč sledilo dolgo obdobje postopnejših in previdnih potez. "Velikemu skoku za človeštvo", kot ga je označil Neil Armstrong, prvi človek na Luni, so sledili zelo počasni in precej manj spektakularni koraki. Vesolje in hladna vojna Tak potek dogodkov lahko razumemo v povezavi s hladno vojno. Od konca druge svetovne vojne pa do konca osemdese- tih let prejšnjega stoletja so se Američani in Sovjeti skrbno izogibali neposrednemu oboroženemu spopadu, ki bi pomenil nepopravljivo katastrofo, zato pa so se nenehno merili med sabo na številnih področjih. Tako so tekmovali v obsegu in zmogljivosti oborožitve, v širitvi območij svojega vpliva, v mednarodnem prestižu. Vesoljski poleti so bili vsekakor del te tekme, ki je bila tudi glavna motivacija zanje. Vesoljska tekma se je začela z uspehi Sovjetske zveze, ki je v vesolje prva poslala umetni satelit in človeka. Konec šestdesetih let seje to obrnilo, ko so Američani zmagali v tekmi za "osvojitev" Lune. Za potovanje človeka na Luno so si prizadevali tudi Rusi, vendar so ta prizadevanja takrat zanikali, saj bi z njihovim priznanjem priznali tudi svoj neuspeh. Vsekakor Luna, potem ko so nanjo leta 1969 prvi stopili Američani, za Ruse iz prestižnih razlogov ni bila več zanimiva, saj bi lahko samo še sledili Američanom. Pa tudi Američani, potem ko so naredili prve stopinje po Luninem prahu, postavili svojo zastavo, se malo sprehodili in pobrali nekaj kamenčkov, niso več vedeli, kaj naj bi z Luno pravzaprav počeli. Njihova domača javnost se je že kmalu po navdušenju ob prvih korakih na Luni začela dolgočasiti. Že tretje odprave ljudi na Luno mediji niso več prenašali in je postala "zanimiva" samo zaradi okvare, ki bi skoraj povzročila tragično nesrečo. Že leta 1972 je tako Luno zapustil zadnji človek, tako da so bila vsa potovanja ljudi v vesolje v zadnjih tridesetih letih omejena na Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 O tujina kroženje v najožji okolici našega planeta. Daljša potovanja so postala naloga sond brez človeške posadke. Upad navdušenja Tak potek dogodkov je pravzaprav razumljiv. Z vidika boja za prestiž, ki ga je terjala tekma med ZDA in SZ, so bili najpomembnejši spektakularni dogodki - poleti s človeško posadko. Vrh tega je bil prihod na Luno. Poleti ljudi k ciljem, ki so bolj oddaljeni, kot je Luna, so bili vsaj v bližnji prihodnosti neizvedljivi. Bili so preveč oddaljen cilj, da bi lahko pripomogli k trenutnemu ugledu katere od velesil. Tega so se zavedali tako v ZDA kot SZ, zato so načrte za polet na Mars s človeško posadko zavrgli ali vsaj odložili za nedoločen čas. Osrednji del vesoljske tekme seje zato končal kar dvajset let pred koncem hladne vojne - z ameriškim pristankom na Luni. Zanimivo je, da je bil prvi ameriški predsednik, ki je poskušal Američane takoj po koncu hladne vojne spet navdušiti za ambicioz-nejše vesoljske polete, zelo podobne sedanjim predlogom, oče sedanjega predsednika George Bush starejši. Toda potem ko pravega tekmeca, močne Sovjetske zveze, ni bilo več, mu za ta načrt ni uspelo dobiti politične podpore. Odločilen razlog, zakaj je ameriški kongres pobudo zavrnil, je bil denar, saj naj bi projekt stal astronomskih 400 milijard dolarjev. To seveda ne pomeni, da so pomembne vesoljske raziskave v zadnjih tridesetih letih zamrle. Postale so manj odmevne, zato pa je bila večja pozornost namenjena znanstvenim potrebam kot pa politiki, prestižu in javni odmevnosti. Sonde so raziskovale različne planete našega Osončja. Dobili smo posnetke Jupitra, Saturna in njunih lun. Skoraj hkrati z Bushevo predstavitvijo prihodnosti vesoljskega raziskovanja je začelo po Marsovi površini voziti majhno robotsko vozilo, ki nam je prvič poslalo barvne fotografije planeta, za katerega zdaj resnično vemo, da je rdeč. Naša bližnja okolica Posebno pomembna spoznanja je prinesel Hubblov vesoljski teleskop, ki iz zemeljske krožni-ce omogoča natančnejše opazovanje vesolja kot kateri koli teleskop na Zemlji. Po njegovi zaslugi danes poznamo natančnejšo starost vesolja, vemo, da so prve galaksije in planeti starejši, kot smo mislili, in začenjamo bolje ra- zumeti fizikalne zakonitosti vesolja, na primer učinke prej praktično neznane "temne energije". Nekdanja ruska vesoljska postaja Mir je omogočila številne poskuse in pokazala na značilnosti in probleme dolgotrajnega človekovega bivanja v vesolju. Njeno delo naj bi nadaljevala Mednarodna vesoljska postaja, ki jo gradijo in bi po nekaterih napovedih prav tako lahko postala odskočna deska za kasnejša daljša vesoljska potovanja. Toda če Bushev govor pomeni novo vizijo, je vsekakor dobrodošel. Zadnja leta namreč po mnenju strokovnjakov vesoljskim raziskavam očitno manjkata tako dolgoročen načrt kot finančna sredstva, pri čemer je seveda prvo povezano z drugim. Odsev krize je tudi usoda teleskopa Hubble. Takoj po Bushevem nastopu je Demokracija • 4/2004 ameriška vesoljska agencija NASA sporočila, da odpoveduje vse izboljšave in popravila na tem vesoljskem teleskopu in ga torej prepušča usodi. Dokler bo deloval, bo deloval, popravili pa ga ne bodo več. Raketoplan Space Shuttle bo namreč letal samo še do Mednarodne vesoljske postaje. Na prvi pogled se zdi, da gre za posledico Bushevega nastopa, torej preusmeritev prednostnih nalog iz neposredne bližine Zemlje k poletom na Luno in na Mars. Toda vzdrževanje Hubbla bi morali v vsakem primeru opustiti iz varnostnih razlogov. Po nesreči Co-lumbie so namreč obveljali strožji varnostni standardi, ki zahtevajo, da je ob vsakem poletu na razpolago tudi "rešilni čoln", če se raketoplan pokvari. Tega Mednarodna vesoljska postaja ima, Hubble pa ne. Potovanje namesto tekmovanja Bushev načrt predvideva, da bi poleti s sedanjim raketopla-nom trajali le še do leta 2010, najkasneje do leta 2014 pa bi ga moralo nadomestiti novo "raziskovalno vozilo s posadko", za katerega sicer še ni jasno, kako naj bi bilo videti, vsekakor pa bi moralo biti namenjeno tudi potovanjem na daljše razdalje, na primer do Lune. ZDA bi kljub usmeritvi k bolj oddaljenim ciljem izpolnile tudi sprejete obveznosti do tujih partnerjev pri skupni graditvi Mednarodne vesoljske postaje. Verjetno eno od najpomembnejših sporočil Bushevega nastopa je trditev, da načrtujejo "poto- RADIO U NI VOX 107.5 MHz vanje in ne tekme". Logika hladne vojne naj bi bila torej stvar preteklosti, mednacionalno tekmovalnost v raziskovanju vesolja pa bi morali zamenjati s sodelovanjem vseh zainteresiranih. Rusi, še posebno pa Evropejci so to sporočilo in prek tega tudi celoten Bushev načrt sprejeli z velikim zadovoljstvom in že nakazali pripravljenost za sodelovanje. Pri takšnih projektih je to tudi najbolj smiselna pot, saj ni razloga, da bi morali iste probleme reševati večkrat. Nekdanja tekmica Rusija je lahko pri raziskovanju vesolja koristna zaveznica: zaradi svojega gospodarskega stanja si ne more privoščiti ambicioznih lastnih projektov, lahko pa prispeva dragocene izkušnje. Svoje znanje in tehnologijo lahko prispeva tudi Evropa, čeprav sama nima izkušenj s poleti s človeško posadko. Morda bi sodelovanje v vesolju olajšalo tudi reševanje sporov na Zemlji. Toda čeprav je sodelovanje najboljša pot, se lahko za velikimi podvigi kot temeljni motiv vendarle skriva tekmovalnost ali pa vsaj strah, da te ne bi kdo prehitel. Verjetno namreč ni naključje, da je Bushev načrt sledil prihodu prvega kitajskega državljana v vesolje. Sila, kot so ZDA, si preprosto ne more privoščiti niti najmanjše možnosti, da bi jo v vesolju kdaj prehitela Kitajska - pa čeprav šele čez nekaj desetletij. Pri tem je v ozadju tudi skrb, da bi Kitajska svoj napredek pri prodoru v vesolje uporabila za vojaške namene. Koristi in stroški Nekateri strokovnjaki opozarjajo na raznovrstne koristi vesoljskega raziskovanja. Omenjajo možnost pridobivanja vode in velikih količin sončne energije na Luni in celo možnosti, da bi to energijo uporabljali na Zemlji. Za zdaj slabo raziskani helij 3, ki ga je na Luni v izobilju, v zemeljskih razmerah pa ni obstojen, bi lahko predstavljal jedrsko gorivo, ki za seboj ne bi puščalo jedrskih odpadkov. Po drugi strani pa je vprašanje, kakšne koristi prinašajo - razen publicitete - dolgi poleti s človeško posadko in ali bi lahko enake naloge podobno kakovostno opravili tudi stroji. Zadnja tri desetletja so namreč zaznamovali prav veliki uspehi sond brez posadke. Majhno vozilo Špirit, ki se v teh dneh počasi premika po Marsu, lahko na primer poleg tega, da nam pošilja lepe fotografije, opravlja tudi podrobne geološke raziskave, ne da bi moral za to na Mars stopiti človek. Bi bilo - že iz varnostnih razlogov - na dolga potovanja res smiselno pošiljati ljudi ali pa bi lahko njihovo vlogo opravili roboti, še bolj izpopolnjeni od sedanjega Špirita? Verjetno glavni problem Bus-heve vizije pa je vprašanje, ali med RUMENE STRANI SLOVENIJA TEL tujina Američani - pa tudi v drugih državah, ki naj bi pri tem sodelovale - v resnici obstaja volja za kaj takega. Bi bili ljudje pripravljeni zaradi tega na primer plačevati višje davke ali pa se odreči kakšni drugi državni storitvi? Raziskave javnega mnenja nakazujejo, da bi večini Američanov ta čas bolj ustrezalo reševanje "zemeljskih" problemov kot pa poleti v vesolje. George W. Bush je zaradi tega zelo previden, tako da njegov na- črt ne prinaša posebnih obremenitev za sedanje davkoplačevalce. Proračun NASE, ki že tako ali tako ni posebno velik, naj bi se za zdaj povečal samo za pet odstotkov, potencialno zelo veliki stroški pa naj bi se razporedili skozi daljše časovno obdobje. Mnogo več si pri ameriškem rekordnem proračunskem primanjkljaju niti ni mogoče privoščiti. Pri tem pa se spet postavi vprašanje uresničljivosti in običajen očitek, da imamo že dovolj težav na Zemlji. Toda tudi Kolumb se je odpravil čez ocean, čepravje imela Španija vpetnaj-stem stoletju ogromno notranjih problemov in finančnih težav... Gjyle Vishaj INTER MARKETING www.rumenestrani.com Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 O intervju Diplomiral je iz gradbeništva. Nekaj časa je delal v Nemčiji in Švici. Leta 1970 je dobil Fulbrightovo štipendijo in 1971 odšel na podiplomski študij na Illinois Institute of Technology. Doktoriral je iz mehanike kot prvi v svojem letniku. Po vrnitvi domov se je zaposlil na Univerzi v Ljubljani, vendar stalne zaposlitve ni dobil, ker ni imel ustreznih "moralno-političnih" kvalitet. Zato se je zaposlil na novonastali Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, kjer je redni profesor. Januarja 1989 se je pridružil Slovenski demokratični zvezi. V letih 1991 in 1992 je vodil ljubljanski Demos. Z večinskim delom SDZ se je po kongresu jeseni 1991 preimenoval v Narodne demokrate in bil na koncu njihov predsednik. Po njihovi združitvi s SKD je bil član SKD in podpredsednik. Od združitvenega kongresa SLS+SKD je član in funkcionar SLS ter njenega ljubljanskega odbora. Leta 1996 je bil minister za znanost in tehnologijo in leta 2000 minister za okolje in prostor. V začetku meseca ste - prav tako tudi vaši strankarski kolegi na lokalni ravni - razburjenje in presenečenje povzročili z izjavami na tiskovni konferenci ljubljanske SLS, da bo z zgraditvijo džamije Ljubljana vede ali nevede širila tudi infrastrukturo Al Kaide in drugih terorističnih organizacij. S čim to utemeljujete? Poudarili smo, daje to možnost, verjetnost. To ni nujna posledica. Daje ta možnost realna, sodimo predvsem na podlagi poročil v medijih. Na tej podlagi je očitno, da so podobni objekti v Evropi, v Nemčiji, v Veliki Britaniji in drugod rabili za organiziranje dejavnosti teh združenj in organizacij. Do teh pojavov torej lahko pride tudi v Sloveniji. To želimo preprečiti. Po mnenju vašega strankarskega kolega Jožeta Jeraja naj bi se z džamijo povečalo tveganje za veliko večino prebivalcev prestolnice. Pri tem se je skliceval na nekakšne evropske varnostne študije. Kaj natančno je imel v mislih? Na omenjeni tiskovni konferenci je bilo tudi rečeno, da bo graditev džamije nesporno povečala trgovanje z mamili v Ljubljani in okolici. To se je govorilo samo pod pogojem, da se v taki džamiji usidrajo pripadniki prej omenjenih organizacij. Ti se financirajo v pretežni meri z nelegalnim denarjem. Glavni vir tega denarja pa je trgovina z mamili. Zato smo izrecno poudarili, da želimo jasno finančno konstrukcijo graditve takega objekta. S tem bi bilo mogoče v večji meri preprečiti, da bi do česa takega prišlo. Se bojite, da bi ob postavitvi džamije poleg pretežno bošnjaških muslimanov v Slovenijo prišli še nekateri drugi, ki pripadajo bolj radikalnemu islamu? Ne samo da bi prišli, ampak da bi te skrajne organizacije s svojo finančno pomočjo pri graditvi džamije dobile moč soodločanja. Če bi denar prihajal od teh skrajnih islamskih skupin, mi tega ne vemo, ker ne poznamo finančne konstrukcije, potem bi one v zameno nekaj zahte- bi kdaj kasneje prišlo do tega, da bi nekatere organizacije izstavljale račun za svoj prispevek. Kako pa komentirate izjave nekaterih predstavnikov islamske verske skupnosti, da so muslimani lojalni slovenski državljani in da so taki strahovi neupravičeni? Ne trdim, da niso. A če so lojalni slovenski državi, potem bi morali biti prvi zainteresirani, da graditev tega objekta poteka po istih principih, kakor gradijo hiše posamezniki in sem jo moral zgraditi tudi sam. Treba je imeti gradbeno dovoljenje, ki je usklajeno s prostorsko ureditvijo, treba je imeti imeti finančno konstrukcijo, ki je popolnoma jasna in pregledna. Tiskovna konferenca je izhajala iz dveh zahtev, ki so jih naši mestni svetniki postavili v mestnem svetu; to je, da se preveri in oceni varnostna situacija. Nismo si vzeli pravice, da bi to sami preverjali, ampak smo predlagali, da bi uradni organi te države, ki so za to pristojni, preverili in ugotovili, ali so ti strahovi upravičeni oziroma neupravičeni. Druga stvar je urbanistično-arhi-tektonska umestitev objekta v prostor, pri čemer smo tudi imeli pomisleke. Objekt je bistveno predimenzioniran, je veliko večji kot mošeja na Dunaju, čeprav je tam veliko več pripadnikov islamske veroizpovedi. Sprašujemo se zakaj. Spoštujemo njihove verske pravice in pravice do opravljanja njihovih verskih obredov. Ali ne bi bilo bolje, bolj v smislu spoštovanja teh pravic, da bi namesto enega predimenzioniranega objekta, ki zbuja pomisleke in odpor, zgradili nekaj molilnic v Ljubljani in po Sloveniji? To je tudi predlog pobudnikov referenduma o prostorskem aktu, ki omogoča graditev džamije v Ljubljani. Kako komentirate izjavo muftija Osmana Dogiča, da bi bil referendum o tem protiustaven? Nikakor nisem imel Pogouor z dr. Andrejem Umkom namena širiti nestrpnost Teh evropskih varnostnih študij nisem videl. Nikoli nisem bil v krogih, kjer bi mi bile te študije dostopne. Slišal sem, da obstajajo. Lahko se sklicujem edino na poročila medijev, na članke in TV-reportaže. Iz njih je razvidno, da so se džamije izrabljale za rekrutiranje novih članov eks-tremističnih in terorističnih organizacij, za njihovo uveljavljanje in financiranje. vale in imele seveda pravico odločanja. To pa bi mi radi preprečili. Dejstvo je, da se v Bosni niso bojevali samo Bošnjaki, ampak tudi mudžahe-dini iz tujih držav, da so bili financirani iz tujine. Govorilo se je tudi, da je del denarja in orožja za njihovo preskrbovanje tekel tudi prek Slovenije. Vsekakor bi želeli, da je finančna konstrukcija tega objekta popolnoma jasna, da ne Mislim, da ta referendum ne more biti protiustaven, saj ni primerno, da se celotna prostorska ureditev v tistem delu južne Ljubljane prilagaja enemu objektu. Objekt je treba zgraditi tako, kot je zahtevano v prostorskih načrtih. Veliko pomislekov bi odpadlo, če objekt ne bi presegal višine okoliških zgradb. Tam imate pošto in podjetje Astra Chemo; če bi bil objekt v višini )) Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 intervju ) teh zgradb, bi še šlo. Če se samo zaradi višine enega objekta spreminjajo prostorski načrti, urbanistični red, je to nesprejemljivo. Ne zdi se mi prav, da večinska koalicija v Ljubljani odloča na svojo roko, brez privolitve ljudi. Urbanistični načrt je nekaj, o čemer naj bi se strinjala večina ljudi. Ljudje imajo pravico povedati svoje mnenje. Treba je izraziti pomisleke, odpreti širšo razpravo in ponuditi tudi drugačno rešitev, ki ne bi trčila ob te naše pomisleke. Čudim se mestni oblasti, da ni pripravljena o teh stvareh razpravljati, da ni pripravljena popustiti niti za milimeter. Ta objekt ima skoraj dvainpolkratno višino okoliških stavb. Zakaj, če vemo, da je bila pri večin novozgrajenih cerkva izrecna zahteva, da zvonik ne presega višine okoliških objektov. Se vam zdi, da bi s postavitvijo džamije v Ljubljani prišlo do nekakšnega trka civilizacij v Sloveniji, o čemer je pisal Samuel Huntington? Njegova knjiga je izredno zanimiva. Ne morem se strinjati z vsemi njegovimi trditvami, vendar je knjiga vseeno zasnovana na nekaterih realnih opažanjih. Ta realna opažanja so v bistvu kolizija različnih civilizacijskih krogov, so trenja med civilizacijskimi krogi. Da bi se izognili črnemu scenariju, ki ga napoveduje Huntington, je nujno vzpostaviti dialog in iskati za vse sprejemljive rešitve. Najslabše, kar se lahko zgodi, je, da trenutna večina ne dopušča medsebojnega dialoga in da ne želi upoštevati manjšinskih mnenj. Mislim, da je županja in vladajoča koalicija v mestnem svetu storila prav to - ne vodi dialoga, ne dovoli v javnosti široko disku -tirati o teh problemih. In če kdo pripomore k trenjem med različnimi kulturnimi krogi, so to prav odločitve večine v mestnem svetu. Zelo sem presenečen, da se je forum združene liste vrnil h Ste torej mnenja, da je vladajoča koalicija, ki jo vLjubljani sestavljata LDS in ZL, s svojo, netolerantnostjo in neposluhom za predloge opozicije povzročila zaplet? Prepričan sem, da je tako. Z njimi smo se pripravljeni kadar koli pogovarjati. Tudi pri predlogu o oceni varnostne situacije smo predlagali, naj to preverijo pristojne službe in o tem obvestijo javnost. Želimo si dialog. Dialog tudi z islamsko skupnostjo, da tako ena kot druga stran ne bi imeli več pomislekov oziroma bi bili ti čim manjši. Nepopustljivo stališče vladajoče mestne koalicije je vodilo do jasnega obvestila javnosti, da obstajajo pomisleki proti graditvi džamije, da mestna oblast ni pripravljena na odkrit in javen razgovor o njih. Tudi referendum razumemo kot željo po bolj demokratičnem odločanju, da se ponudi ljudem Mi smo poudarili, da je to možnost, verjetnost. To ni nujna posledica. Daje ta možnost realna, sodimo predvsem na podlagi poročil v medijih. Na njihovi podlagi je očitno, da so podobni objekti v Evropi, v Nemčiji, v Veliki Britaniji in drugod rabili za organiziranje dejavnosti teh združenj in organizacij. Do teh pojavov torej lahko pride tudi v Sloveniji. To želimo preprečiti. možnost, da povedo, ali se strinjajo oziroma ne strinjajo s takim reševanjem, kot ga predlaga vladajoča mestna koalicija. O vsem tem se v mestnem svetu ni bilo mogoče ustrezno dogovoriti. V Mladem forumu ZLSD so se odzvali na vaše izjave in vložili proti vam ovadbo na podlagi 300. člena Kazenskega zakonika, ki govori o širjenju rasne in verske nestrpnosti. Vas ovadba preseneča? V bistvu me je presenetila. Nikakor nisem imel namena širiti rasno in versko nestrpnost. Želel sem poudariti, da glede graditve tega objekta ob- po toliko letih demokracije Mladi konceptu verbalnega delikta. stajajo pomisleki, ki so legitimni, in da je treba o teh pomislekih demokratično razpravljati. Ne verjamem, da javna razprava z argumenti za ali proti vodi k rasni in verski nestrpnosti. Prav obratno, do nje pride tam, kjer ni mogoča javna razprava. Zelo sem presenečen, da seje po toliko letih demokracije Mladi forum združene liste vrnil h konceptu verbalnega delikta. Zaradi izjav, ki ste jih dali skupaj s svojimi kolegi, se je od vas distanciral predsednik vaše stranke Janez Podobnik Zatrdil je namreč, da so izjave predstavnikov ljubljanske SLS neprimerne, pri čemer je presodil, da takšna argumentacija ne sodi v javno razpravo. V SLS je bilo tudi nekaj drugačnih pogledov. Njegova kritika se ne nanaša toliko na bistvo razprave, ampak je pomembno, kako je bila izjava podana. Podobnik meni, da bi bilo treba izjavo bolj tankočutno podati, da je bila preveč direktna. To je seveda njegov pogled na zadevo. Mi mislimo, da je bolje, če se problemi odpirajo jasno in v vsej svoji ostrini. Bolje jih je prediskuti-rati in iskati najbolj sprejemljive rešitve, kot pa jih pometati pod preprogo. Bolje je o teh stvareh govoriti, kot pa jih potiskati na stran, četudi bi bili naši strahovi povsem neupravičeni. Podobnik je tudi poudaril, da vaše izjave nimajo podlage v nobenem stališču stranke, čeprav ste član izvršilnega odbora stranke. Kako to komentirate? Stranka o tem ni sprejemala nobenega stališča. To je stališče ljubljanskega odbora. Večkrat smo dobili namig, da je graditev džamije . problematika strankinega mestnega odbora, da se stranka v to ne namerava vpletati in naj se odločimo po svoji najboljši presoji. In to smo naredili. Svobodo, ki nam je bila dana na organih stranke, smo pač izkoristili. Stranka o te-m problemu ni sprejela stališča, ker je menila, da to ni slovenski, ampak mestni problem. Na splošno sem zasledil, da imate pri nekaterih stvareh v nasprotju s svojimi strankarskimi kolegi precej radikalne, ah če rečem drugače, odločne poglede, čeprav zbujate vtis zmernosti. Tako v enem izmed intervjujev pravite, da Istra ni bila nikoli hrvaška in da bi Slovenija morala dobiti nazaj najmanj krajevni skupnosti Kaštel in Savudrijo. To ni samo moje stališče, ampak je stališče Narodne zveze pri SLS, to so sklepi zadnjega strankinega kongresa. Istra do leta 1945 nikoli ni bila hrvaška. To je nesporno dejstvo. Meja v Istri se je potegnila na podlagi avnojskih sklepov, potegnili so jo na celi črti, razen na območju takratnega Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). Ko je bilo STO razdeljeno z londonskim memorandumom med Italijo in Jugoslavijo, je Jugoslavija ozemlje, ki ji je pripadlo, razdelila med Slovenijo in Hrvaško. Pri tej delitvi in njenih kasnejših popravkih bi morala Jugoslavija upoštevati z londonskim memorandumom dogovorjena pravila. Pravna interpretacija, ki jo je napisal g. Mitja Deisinger, nekdanji predsednik vrhovnega sodišča, nedvomno govori o tem, da je bila izločitev krajevnih skupnosti Savudrija in Kaštel iz občine Piran nezakonita oziroma neskladna z londonskim memorandumom. In ker je slednji prišel v zakonodajo nekdanje SFRJ in prek te v zakonodajo obeh držav, Slovenije in Hrvaške, pri tem ni nobenega dvoma, da bi morali ti dve krajevni skupnosti pripasti občini Piran. Ste doktor znanosti, bili ste minister za znanost in tehnologijo. Na zadnjem kongresu ljudske stranke ste s svojim govo- Demokracija • 4/2004 intervju kovanega nacionalnega interesa. V tem primeru, prepričan sem, bomo Slovenci uspešni tako v globalnem kot tudi evropskem merilu. Na prepočasno modernizacijo Slovenije pa verjetno vpliva še ne doseženo demokratično ravnotežje v Sloveniji, ki ohranja obstoječe monopole. Kako gledate na zahteve koalicije Slovenija in civilno pobudo z začetka lanskega leta Nekaj je treba storiti po uresničitvi demokratičnega ravnotežja v Sloveniji? Vsi monopoli so v nasprotju z načeli demokracije, svobode, gospodarske in intelektu- Poglejte, vodstvo stranke se voli na kongresu. Možnost je bila zahtevati izredni kongres. Možnost je bilo to vodstvo zamenjati, če ni imelo večinske podpore. Zakaj niso šli v tej smeri? Lahko bi iskali še druge izhode. Ne sprejemam pa tega, da se delimo in capljamo za liberalno demokracijo. Kako vidite problematiko t. i. izbrisanih? O tem imam tudi precej radikalno mnenje, ki marsikomu ne bo všeč. V zadnjih Trenjih o "izbrisanih" je to problematiko dobro osvetlil nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek. Z nje- Menim, da bi bilo treba jasno spregovoriti o napaki ustavnega sodišča in politika bi si morala zadati nalogo, da to napako ustavnega sodišča odpravi. rom kar nekako izstopali, saj so skoraj vsi drugi govorili o konkretnih stvareh, postavljali pretežno kmečko-sindikalne zahteve, vi pa ste govorili o drugačnih nalogah, skratka, izstopali ste kot intelektualec, ki naj bi gledal nekoliko širše. Slovenija in vsa Evropa sta na tako hudi preizkušnji, v tako prelomnem obdobju, da moramo vsi, ki imamo to državo in Evropo radi, pozabiti za trenutek na naše sindikalne zahteve, kot ste jih označili. Moramo se usmeriti k prihodnosti, četudi pri tem ne bo izpolnjena kakšna socialna zahteva. To smo dolžni zaradi svojih otrok in vnukov. Zame je temeljno vprašanje, v kakšnem svetu bodo živeli. V teku je prehod iz industrijske v postindustrijsko družbo. Slovenija nima kritične mase, da bi ta prehod vodila in oblikovala, v njenem interesu pa je, da se nanj odziva. To je globalni proces, ki bo na novo razdelil revne in bogate. Za Slovenijo je bistveno, da ta prehod izpeljemo mehko in z njim ne zamujamo. In če to hočemo, moramo potegniti nekatere poteze. Industrijska revolucija je trajala okoli dvesto let. Prehod v postindustrijsko družbo se bo odvil v dvajsetih letih. Ne preostane nam drugega, kot da izpeljemo miren in uspešen prehod v postindustrijsko družbo, ki bo Sloveniji zagotovil mesto v razvitem in bogatem delu sveta. Sam sem kadar koli pripravljen svoje osebne interese podrediti temu skupnemu nacionalnemu cilju in mislim, da je to tisto, za kar si je SLS vedno prizadevala, da zastopa nacionalni interes. V okviru strankinih organov skušam ta nacionalni interes oblikovati in mu dati politični izraz. Nacionalni interes vidim kot interes velike, pretežne večine prebivalcev. To se nanaša tudi na vse prejšnje točke. Vlogo ljudskih strank vidim predvsem v tem, da postavljajo nacionalni interes nad interese ozkih socialnih ali profesionalnih skupin. Da se oblikuje nacionalni interes in konsenz, je treba nekatere, včasih tudi neprijetne stvari jasno povedati. Treba je iskati rešitve in zanje dobiti podporo večine. O problemih, strahovih in konfliktih, o vsem tem, o čemer sva danes govorila, je treba odprto razpravljati in jih ne pometati pod preprogo. S tem v zvezi se odpirajo za Slovenijo novi izzivi ob bližajočem se vstopu naše države v Evropsko zvezo. Izzivi odpirajo tudi možnosti. Jaz raje vidim slednje. Moramo se zavedati, da niti ena evropska nacionalna država danes nima kritične mase za samostojen razvoj. Skupaj, oprti na kulturne tradicije evropskih narodov, smo lahko gospodarsko in intelektualno najuspešnejši del sveta. To je priložnost, za katero se je vredno potruditi. Za Slovenijo je tu še dodatna priložnost, da spore med Zgornjo in Spodnjo Šiško zamenja prizadevanje za uresničitev demokratično obli- alne, ter enakopravnosti. Vodijo v zaprto in na daljši rok neuspešno družbo in tako škodujejo vsem. Zato je zavzemanje za odpravo monopolov upravičeno in pozitivno, vendar pri tem ne smemo pozabiti na samokritičnost. Verjamete, da je po letu 2000 oziroma po vsem, kar se je zgodilo, še mogoče sodelovanje med t. i. pomladnimi strankami? To, kar se je takrat zgodilo, izrecno obžalujem. Takrat je bila velika možnost, da bi ljudje, ki so gledali na en problem različno, na večino pa enako ali podobno, še vedno delovali skupaj naprej. Problem bi morali reševati na načelih znotrajstrankarske demokracije, ne razkola. Pred združitvijo SLS in SKD ste bili krščanski demokrat. Kako to, da po razkolu v združeni stranki poleti leta 2000 niste vstopili v Novo Slovenijo kot velik del nekdanjih krščanskih demokratov? Odhod sem smatral kot neupravičen, ker je rušil koncept, o katerem sem vam govoril, saj menim, da morajo ljudje, ki imajo podobne poglede, čeprav se ob kakšnem vprašanju razhajajo, vztrajati skupaj. Ne smejo se deliti in s tem slabiti. Stranka, ki je imela takrat relativno večino, je razpadla na dve skoraj nepomembni stranki. Takšnega harakirija v svojem življenju še nisem videl. Ne glede na upravičenost razlogov enih in drugih se mi zdi, da je bilo razbitje stranke relativne večine na dva dela pred slovenskim volilnim telesom neupravičeno in neodgovorno dejanje. Tega neodgovornega dejanja preprosto nisem mogel sprejeti, to se upira mojim moralno-etičnim načelom. Tisti, ki so ustanovili Novo Slovenijo, so s tem izrazili svoje nezadovoljstvo, ogorčenje nad ravnanjem vodstva stranke, ki se je ob konkretnem vprašanju volilnega sistema povezalo z levico. govim stališčem se je strinjal tudi predsednik naše stranke. Problem "izbrisanih" vidim kot največjo krizo slovenske demokracije od nastanka slovenske države. Tu bi bilo treba odločno braniti slovensko demokracijo. Menim, da ustavno sodišče ni imelo pravice razveljaviti 13. člena temeljne ustavne listine. Ustavno sodišče lahko presoja skladnost nekega zakona z ustavo, ne sme pa spreminjati temeljne ustavne listine in ustave. Po mojem prepričanju je ustavno sodišče s tem močno prekoračilo svoja pooblastila. Menite torej, da problema ne bi bilo, če ustavno sodišče ne bi pretiravalo pri svoji odločitvi? Problem bi lahko bil. Pozdravil bi odločbo ustavnega sodišča, ki bi na problem spoštovanja človekovih pravic opozorilo in zahtevalo od zakonodajalca rešitev. Razveljaviti en člen Temeljne ustavne listine, pa je preveč. Kaj bi se zgodilo, če bi na primer jutri razveljavili še prvi člen Temeljne ustavne listine, ki govori o tem, da je Slovenija samostojna država? Se vam zdi, da je ustavno sodišče pri tem vprašanju ravnalo preveč politično oziroma daje preveč podvrženo določeni opciji? No, vsekakor mislim, daje sestava ustavnega sodišča preveč "enobarvna". To nikakor ni dobro za organ, ki bi moral biti po načelu uravnotežen. Kaj je tu prevladalo, ne vem. Upam, da se je zgodila napaka. Mislim, da bi bilo treba jasno spregovoriti o napaki ustavnega sodišča in politika bi si morala zadati nalogo, da to napako ustavnega sodišča odpravi. To bi moralo biti primarno. Potem pa se lahko pogovarjamo še o vsem drugem. Še za konec. Ali pričakujete ob koncu leta kakšne spremembe? Mislim, da bi bile lahko. Zelo optimističen pa v tem trenutku nisem. Metod Berlec Demokracija • Četrtek, 22. januaija 2004 © popkultura 'v Arne Hodalič V Cankarjevem V tujini pa tudi pri nas. Prav tako je vanju si pretrpel veliko hudega,' va- mu ni bilo več treba premikati sa- _ pripravil vrsto samostojnih in sode- bi Arne Hodalič v svoj svet z beseda- mo z vojaškim spremstvom. Njego- " ' loval na skupinskih razstavah doma mi iz ljubezenskih zgodb Tisoč in ene ve pripovedi niso obremenjene z ad- fotografij, ki SO nastajale V invtujini. Objavil je več samostojnih noči. In človek mu sledi z zavedno renalinom, kije tako zelo mikaven, ali soavtorskih knjig, sodeloval pri več naivnostjo z največjim veseljem." a tudi zelo varljiv. Zgodb se je lotil zadnjih letih V različnih filmih in prejel številne nagrade. Arne Hodalič je fotografiral v takrat, ko je imel dovolj časa in deželah kjer morajo otroci za Bosni, Albaniji, Afganistanu, Iraku, prostora za svoja vprašanja in za Ob razstavi Palestini in vendar ga ne smemo odgovore tistih ljudi, ki edini lah- preživetje opravljati poklice Meta Krese je v razstavnem kata- uvrstiti med klasične vojne fotore- ko nanje odgovorijo: otroci, ki naj- odraslih Pretresljive zgodbe ki Hodaličeve fotografije označila porterje, ki jih razburljivi dogodki večkrat sploh ne razumejo, zakaj so za očarljive in zapeljive. "Z ubranost- velikokrat nehote potegnejo, pa če se znašli v zaporu, starši, ki so iz- nikoli ne pridejo na naslovnico, jo barv in s skrbno izbranimi motivi so nanje še tako zelo pripravljeni, v gubili sinove, ker so metali kamne Arne Hodalič ro en leta 1955 e nasPonesevsla™nostne'a'aje>kiPr'" središče svojih lastnih zgodb in ta- in ne papirnatih avionov; otroci, ki po poklicu biolog (leta 1980 je dip ietno dišijo po razkošnem in ra- ko sami postanejo najpomembnej- ne vedo, da je lahko življenje zanir , ■ , D. . , . r , .. doživem Orientu, odišavljenem z ši akterji. Irak je obiskal, tik pre- mivo tudi brez puške v rokah, lomiral na Biotehniški fakulteti na ' . ,.,,,,. r .. ,, , , ...... , . rožno vodo, mešano z mošusom, m den so razsuli baedadski muzej, v Te fotografije ne laskajo in se ne oddeleku za biologijo), vendar se uk- ° ' , ..,,.. r t ^ _ ovitem v damastni prt, izvezen z zla- oblegano Sarajevo je prišel takrat, dobrikajo. Ne prinašajo prijetnega varja izključno s totoreporterstvom . ... t .... . . . . , . . . . . . in poklicno fotografijo. Od leta 1990 je živel v Lozani v Švici, deloval v Parizu kot novinar in sodeloval s številnimi agencijami (Gamma Press, Explorer, Saola Press...). Od leta 1993 je gostujoči predavatelj za fotorepor-terstvo na Parsons School of Design v Parizu, eden od avtorjev multime-dijske agencije Corbis in podvodni fotograf za firmo Sector No Limits. Fotoreportaže je snemal v števil-, nih, zlasti eksotičnih krajih v državah Evrope, v Rusiji, Združenih državah Amerike, Avstraliji, Argentini, Afganistanu, Kolumbiji, Boliviji, Paragvaju, na Kubi, Egiptu, Sudanu, Tanzaniji, na Madagaskarju, v Omanu, Dubaju, Abu Dhabiju, Gazi, Iraku, Zanzibaiju, Indiji, na Kitajskem, Tajskem, v Nepalu, na Filipinih, Indoneziji, na Baliju in Papui Novi Gvineji, v Kambodži, na Maldivih. Fotografije in besedila je objavljal v številnih uglednih časopisih in revijah timi nitmi. 'Vstopi, arabski knez, in ko je že lahko sam iskal svoje zgod- kramljanja. Prikazujejo samo res-se spočij, kajti nocoj in na tem poto- be; v Afganistan se je odpravil, ko se ničnost. Barbara Kavtičnik o Demokracija • 4/2004 kultura Potuje po svetu in nihče ne ve, kje bo končala. Dobro je videti na steni. Lahko jo uporabiš za zavijanje daril. Je premična razstava. Ko preseže sto tisoč, doseže industrijske številke. Gre za majhno evolucijo v umetnostnem svetu. Point d' Ironie - to je dober klub! Mednarodni grafični likovni center predstavlja francosko publikacijo Point d' Ironie, ki je prvič na ogled v Ljubljani in prvič v ga- Točka ironije Messager, Chen Zhen, Rosemarie dobi elektronske komunikacije po- Trockel, Ken Lum, Matthew Bar- Point d' Ironie je nastala v disku- nudijo umetnine na papiq'u, ki jim ney, Hanne Darboven, Claude siji z umetnikom Christianom Bol- je usojeno pojavljanje in izginjanje, Closky, Yoko Ono in drugi. tanskim, njen namen pa je, da se v dotikanje, branje (ali ne), razstavlja- lerijskih prostorih sploh. Gre za publikacijo, ki jo od leta 1997 v Parizu izdajata agnes b in kustos Hans Ulrich Obrist. Slednja šestkrat na leto vabita umetnike k ustvarjanju projektov. Publikacija izhaja v 100.000 izvodih, ki so brezplačno na voljo po svetovnih muzejih, galerijah, šolah in po vseh butikih agnes b v Franciji in drugod po Evropi, ZDA in Aziji. Do danes je izšlo več kot 30 številk, ustvarili pa so jih avtorji, kot so Christian Bol-tanski, Claude Closky, Gilbert & George, Luise Bourgeois, Annette Najpomembnejša nizozemska filmska naorada Nizozemski filmski režiser Paul Verhoeven bo za svoj opus prejel najpomembnejšo domačo filmsko nagrado, imenovano po nizozemskem dokumentalistu Bertu Haanstri. "Ta ustvarjalni filmski avtor izziva in vzbuja čustva ter nikogar ne pusti hladnega," je zapisano v utemeljitvi nagrade, ki jo bodo letos podelili četrtič od njene ustanovitve leta 1996. "Paul Verhoeven je obiskovalce kinematografov po vsem svetu vedno znova presenetil in jim pripravil čudovita doživetja," so zapisali podeljevalci nagrade. Od svojega debuta leta 1960 je Verhoeven zrežiral 24 filmov, med njimi leta 1973 film Turško sadje (Turks Fruit), ki velja za najboljši nizozemski film vseh časov. Med filmske klasike so se uvrstila tudi njegova druga dela, denimo Nizozemski vojak (Soldaat van Oranje, 1977), RoboCop (1987) in Pninski nagon (Basic Instinct, 1992), oba posneta v ameriški produkciji. Nagrada znaša 45.000 evrov, cineas-tu pa jo bodo izročili 30. marca v Amsterdamu. nje, uokvirjanje, arhiviranje, metanje stran ali zavijanje daril. Gre za umetniški projekt na osmih straneh izboljšanega časopisnega papirja, ki je po formatu in obsegu vsakokrat enak, zaradi novega ustvarjalca pa vsakokrat drugačen. Carte Blanche prejemajo umetniki, filmarji, arhitekti, glasbeniki, fotografi, pisatelji. Point d' Ironie je ponovitev in razlika; je hibridni časopis, ki je delno revija, delno plakat. Razstavo bo pospremil simpozij o zgodovini drugačnega tiska v Sloveniji (22. januar), sicer pa bo odprta do 29. februarja. Barbara Kavtičnik Demokracija • Četrtek, 22. januaija 2004 popkultura Dober tek s knapi! Skozi govorico hrane lahko podamo pogled na način življenja skupine ljudi v določenem času in okolju. Odlična knjiga Knapovška košta zato ne ponuja le pregleda jedi, temveč v širšem kontekstu povzema rudarsko tradicijo. V knjigi Knapovška košta je avtorica Brigita Rajšter, etnologinja in kustodinja Koroškega pokrajinskega muzeja iz Slovenj Gradca, opisala prehrano rudarjev zgornje Mežiške doline in njihovih družin v20. stoletju. Poleg opisov prehranjevalnih navad vsebuje knjiga tudi številne recepte za pripravo jedi, ki so jih avtorici skozi enoletna srečanja odkrile starejše gospodinje iz Mežiške doline. Vsebinsko odlični knjigi sta primerno težo : "Ob skupnih obrokih so za mi- 10 sedeli družinski člani vsak na svojem določenem mestu. Kljub temu, da je bilo kosilo že pripravljeno, so počakali in začeli jesti šele tedaj, ko se je za mizo usedel oče. Pred obroki niso molili. Hrano je na mizo prinašala gospodinja oziroma žena in jo običajno tudi razdelila. Posamezne jedi je vsakemu posebej naložila na njegov krožnik. Jedi, kot so na primer žganci ali solata, so jedli iz ene sklede. Njen mož, rudar, je imel prednost in je prvi dobil hrano..." i — _ J prispevala oba sodelujoča grafika, oblikovalec Uroš Grabner in fotograf Tomo Jeseničnik. Izid Kna-povške košte sta podprla Rudnik svinca in cinka Mežica v zapiranju in slovenjgraški muzej. Avtorica se je pri predstavitvi prehranjevalnih navad omejila na čas v 20. stoletju in ga razdelila na pet obdobij, ki se končajo okoli letal970. "Težko delo rudarjev in ljenjeje bilo tesno povezano z rud- še zagotovilo, da je knjiga nadvse omejeni pogoji za pridelovanje nikom, si izjemno prizadevajo za dobrodošla v svetu kulinarike. hrane v tem okolju so vplivali na izbor jedi, a knapovške žene so ohranitev te dediščine. Leta 1997 so za obiskovalce odprli turistični ibra za VSe! rudnik in muzej Podzemlje Pece, Po besedah prof. Janeza Boki je do danes postal ena najpo- gataja, ki je sodeloval pri predsta-membnejših turističnih točk na vitvi knjige, ta ni pomembna le Koroškem. Knjiga je tako sloves- za stroko, ampak tudi za sam kraj no ugledala luč prav v okolju pod- in Slovenijo. Dejal je še, da je av-zemlja, pospremil pa jo je prije- torica s knjigo pokazala, daje poten kulturni program in pokuši- jem kulturne dediščine širok in na knapovških jedi. Zadovoljni da je tudi prehrana njen del na obiskovalci so nedvomno najbolj- nekem območju. Pa dober tek! Barbara Kavtičnik tudi iz skromnih sestavin ustvarjale okusne obroke," je v uvodu knjige zapisala Suzana Fajmut Štrucl, direktorica Rudnika svinca in cinka Mežica v zapiranju. Poklon tradiciji Knjiga pomeni svojevrsten spomenik več kot tristo let stari rudarski tradiciji. Vsi, katerih živ- ItAINO VEimil? Naš čas. d.o.o. Kidričeva 2a. Velenje tel- 03/ 897 50 03. fax: 03/ 5863 263 o Demokracija • 4/2004 Pravo in literatura Prešernova drožba Knjiga obravnava razlike med pravom in literaturo, ki korenini-jo v različnih funkcijah literarnih in pravnih besedil, raziskuje pa tudi stične točke obeh področij. Avtor Richard A. Posner, ki je eden izmed vodilnih ameriških pravnih teoretikov in filozofov ter deluje kot univerzitetni učitelj Richard A. Posner PRAVO IN LITERATURA (Chicago Law School) in zvezni apelacijski sodnik, izpričuje izostren posluh za etična spoznanja, ki jih bralcu ponuja vrhunska literatura. Knjigo, izšla je v zbirki Pravna obzorja, je prevedel Jure Potokar. 365 x slovensko Založba Družina Jezikovni kotiček v koroškem cerkvenem glasilu Nedelja, ki ga piše France Vrbinc, velja za zelo brano in priljubljeno rubriko. Rubrika izhaja že 13 let, nabralo seje okrog 650 "kotičkov" in zdaj je izbor objavljen v knjižni obliki. To je priročnik za vse, ki jim je slovenščina blizu, saj se Vrbinc ukvarja z vprašanji pravilnega jezika. Na primer: kdo se še ni kdaj spotaknil ob dilemi svoj ali njegov, kdo še ni kdaj pozabil na zanikani predmet v drugem sklonu, kdo se še ni kdaj spraševal dva piva, dve pivi... ali morda le tri, kdo še ni v pogovoru z otroki razmišljal o c-ju pri otrocih itd.? Kdo je France Vrbinc? Po vojni se je umaknil na Koroško, bil tam vodja Mohorjeve tiskarne, urejal je Naš tednik, bil urednik knjižnih izdaj Mohorjeve družbe, urednik mesečnika Družina in dom, veliko je sodeloval pri radijskih oddajah in bil urednik slovenskih oddaj ORF v Celovcu in še in še. Prešernov koledar Prešernova drožba Uvodoma Prešernov koledar 2004 prinaša prispevek Andreja Guština o astronomskih dogodkih iz zadnjega obdobja. V koledarskem delu je predstavljenih dvanajst slovenskih mest. Letošnji koledar prinaša pet izčrpnejših prispevkov. Sandi Sitar, urednik koledarja, razmišlja o evropskem (ra)združevanju. Pod naslovom Veda o podzemskih jamah seje rodila na Slovenskem Andrej Kranjc piše o 150. obletnici izida knjige (v nemščini) Jame Postojne, Planine in Loža avtotja Adolfa Schmidla. Tisoč let podobe raja. Bled 1004-2004 je naslov zanimivega prispevka Tineta Kristana. Darinka Kladnik piše o akademskem slikarju Stanetu Jagodiču, Jelena Sitar pa na zanimiv način o praznovanju rojstnega dne otroka. 0 Koranu Cankarjeva založba Ob izboru odlomkov iz posameznih sur delo Koran o Koranu, Bogu, islamu... analizira različne poglede na obravnavano tematiko in tako bralcu omogoča vpogled v sporočilno večpomen- skost svete knjige islama Korana. Na ta način se razpira idejna in vrednotna podlaga islama in njegov položaj v sodobnem svetu. Knjigo je uredil in uvodno besedo napisal dr. Marko Kerševan. Izbor in prevod koranskih besedil iz klasične arabščine ter opombe je napisala mag. Nina Svetlič. Latinska književnost Založba Goga Latinska književnost, delo enega najvplivnejših francoskih latinis-tov 20. stoletja Pierra Grimala, je sintetičen, vendar dovolj izčrpen pregled latinske besedne ustvaijal- Pierre Grima! Latinska književnost nosti. Obsega celoten lok razvoja latinske književnosti od njenih arhaičnih začetkov do Cicerona, od vrhuncev avgustejskega obdobja do njenega počasnega zatona. Toda Grimalov pregled ni suhoparen seštevek avtorjev in njihovih brezštevilnih (velikokrat žal izgibljenih) del. Avtor prek posameznih, izstopajočih imen latinske književnosti (čeprav zadovoljivo predstavi tudi druge) osvetli pomembne tokove rimske literarne ter hkrati politične in duhovne zgodovine. Turni smuki Planinska zveza Slovenije Za ljubitelje turnega smučanja je zdaj pravi čas. Andraž Poljanec je napisal vodnik, ki je napisan po vseh pravilih tovrstnih (planinskih) vodnikov. Uvodoma so navodila za uporabo vodnika, sledi pa jim 117 vodniških enot, ki lahko nosijo ime gore (npr. Grintovec), sedla (npr. Kotovo sedlo), koče (npr. Vodnikov dom) ali ustaljeno ime turnega smuka (npr. Triglavski smuk ali Za Debelim vrhom). Nekaj je tudi primerov veznih tur med posameznimi planinskimi postojankami. Vsaka enota ima kratek uvod, ki predstavi glavne značilnosti smuka, navaja dodatne možnosti in po potrebi opozarja na nevarnosti. Težavnostna lestvica ima šest različic. Podana je višinska razlika, dolžina smuka, lega, navedena so zavetišča, izhodišče, vzpon, spust, časovni potek in predlagani zemljevidi. V zadnjem delu vodnika je obširna priloga z lepimi barvnimi fotografijami, na katerih so vrisane predlagane proge. Ljubljanske slike Založba Rokos Spisi Jakoba Alešovca (1842— 1901) so preprosto pripovedni, brez umetniških prizadevanj, a z veliko hudomušnosti in šegavosti. Bil je bister opazovalec in dober pripovedovalec. Izdajal je satirični časopis Brencelj. Njegove Ljubljanske slike, založba jih je ponatisnila v novi zbirki Skriti klasiki, na napol realističen, napol ironično satiričen način piše o ljubljanskih stanovih in tipih. Pisanje je ostra socialna in politična obtožba, v kateri razkriva zlasti negativne strani značilnega ljubljanskega meščanstva, predstavnikov gospodarskega življenja, inteligence, zdravnikov, advokatov, učiteljev, celo pisateljev in pesnikov. Vsekakor zanimivo branje, ki nam marsikaj pove o (ljubljanski) preteklosti in sedanjosti. I. Ž. Andraž Poljanec TURNI SMUKI Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 o zgodovina Dvorec Štrovsenek pri Gomilskem. 26. oktobra 1941 je Štajerski bataljon, ki ga je takrat vodil Franc Rozman-Stane, v tem dvorcu začel "osvobajati" Slovenijo. Franc Rozman je bil, potem ko se je kot komunist polni dve leti in štiri mesece bojeval in vojaško kalil v Španiji na strani revolucije, zaprt v francoskih taboriščih, kjer se je več kot dve leti, do junija 1941, ideloško utrjeval. Iz taborišča je lahko redno pisal domov in domačim je poslal kar okoli sto svojih fotografij, ki pa so kasneje med požarom strehe zgorele. S skupino internirancev se je prijavil za delo v Nemčiji z namenom seveda, da poskušajo od tam pobegniti. V Meissnu je delal v neki pekarni, toda pot domov ni bila lahka. Tja jih je prišla reševat KPJ, ki je v Nemčijo v ta namen poslala Cvetka Venčeslava Floresa. Ta jim je organiziral beg oziroma vožnjo domov. Z vlakom se je Rozman s skupino nekdanjih španskih sobor-cev julija 1941 pripeljal v bližino Šentilja, tam so izstopili, ilegalno prešli mejo in prišli v Maribor. Vprega v revolucijo Slovenija je bila takrat že okupirana in razdeljena na okupacijske cone. V Ljubljano je zato lahko prišel najvarneje le prek Zagreba. Franc Rozman se je v Španiji bojeval 30 mesecev. V Slovenijo se je vrnil po več kot štirih letih in pol. Bil je prekaljen v boju, in to ne v "normalnem" boju, ampak v revolucionarnem, ki je nekaj bistveno drugega od "čistega" vojevanja. Revolucionarni boj služi ideologiji ene politične stranke, v tem primeru komunistične partije. Ta boj je seveda vedno prekrit Štajerski bataljon z gosto mrežo visokodonečih in celo demokratičnih gesel. Takoj po prihodu v Ljubljano se je povezal z vodstvom revolucije. Srečeval se je s Tonetom Tomšičem, Borisom Kidričem in Francem Les-koškom ter s svojima španskima so-borcema Alešem Beblerjem in Dušanom Kvedrom. Partija je Rozmana določila za vojaškega inštruktorja pri "glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet", ki mu je načelo-val Leskošek. V okolici Ljubljane je obiskoval partizanske skupine. Na vrsto je prišel tudi obisk Kamniškega bataljona, ki je bil severno od Ljubljane, vendar na nemški strani nove mejne črte. Konec septembra je mejo prekoračil nekje pri Toškem čelu. Ponoči seje oglasil na domu pri bratu v Spodnjih Pirničah. Z njim je bil Marjan Dermastia, kasnejši partizanski vojvoda. Njun cilj je bil Kamniški bataljon oziroma njegova Ra-šiška četa, ki pa je tik pred tem, 18. septembra, pri Rašici iz zasede napadla nemški avtomobil, v katerem so bili nemški in slovenski geodeti iz Kranja. Avtomobil in potnike v njem so prerešetali, nato pa še zažgali. To je Nemce tako razbesne-lo, da so se maščevalno znesli nad bližnjo vasjo Rašico. Prebivalstvo so izselili na Hrvaško, vas pa 20. septembra 1941 požgali. Poleg tega so območje obkolili, da bi Rašiško četo, kije to povzročila, uničili. Komunistom pri izvedbi njihovega glavnega cilja z revolucijo zavladati ljudem nikoli ni bilo žal še tako velikih žrtev. Odhod na Štajersko Prav v sredo tega dogajanja sta prišla Rozman in Dermastia. Nemci so Rašiško četo razbili, pri čemer so ubili ali zajeli in nato ustrelili kot talce 17 njenih borcev. Rozmanu ni preostalo drugega, kot da seje prebil nazaj v Ljubljano. Tam so mu dali novo nalogo. Določili so ga za komandanta Štajerskega bataljona, ki je medtem nastajal na obrobju Savinjske doline. Enoto bi lahko okrepili le z ljudmi in orožjem iz Ljubljanske pokrajine. Oktobra-je v spremstvu Sergeja Kraigherja odšel na Štajersko. Pot ju je vodila čez Litijo in Trbovlje na Dobrovlje. Tam se je srečal s Štajerskim batraljonom, ki se je vrnil s svoje prve večje akci- je, vodil jo je Miloš Zidanšek, "napada" na Šoštanj (8. oktobra). "Napad" na Šoštanj je bil v resnici navaden roparski, morilski in razgra-jaški pohod. 10. oktobra so Nemci v Šoštanju ustrelili deset talcev. Z Dobrovelj so hodili na razne akcije v Savinjsko in Zgornjo Savinjsko dolino in samo vprašanje časa je bilo, kdaj jih bodo Nemci izsledili. To se je zgodilo 26. oktobra, potem ko je Rozman odobril akcijo v dvorcu Štrovsenek pri Gomilskem. Tam naj bi "kaznovali" zakonca Ivana in Štefanijo Cmak, ki sta živela v graščini, in njunega vrtnarja Ivana Bobka, ki so jih obtožili protinarodnega delovanja. Umor graščaka Z roparsko skupino je v dolino šel tudi Rozman, a se je v dolini odcepil in odšel k terenskim aktivistom. Skupina partizanov je vdrla v dvorec in začel se je peklenski ples, eden od neštetih podobnih med drugo svetovno vojno in revolucijo na Slovenskem. "Skupine so med tem polnile nahrbtnike z živili in raznimi potrebščinami. Med akcijo je Jože Han-žič-Švejk igral v sobi na klavir. Iz hle- © Demokracija • 4/2004 zgodovina va so pripeljali krave in tri konje, na katere so naložili vreče s hrano. Zaklali so tudi osem svinj. Pred odhodom so porinili iz garaže Cmakov avtomobil in ga zažgali. Medtem so pripravljali vse potrebno za zažig žage. Ko je bilo vse gotovo, je kolona s Cmakoma in njunim vrtnarjem ter s konji že odšla proti Dobrovljam, zadnja skupina borcev pa je medtem zažgala žago in skladišče lesa. Zagorelo je z močnim plamenom, daje bilo razsvetljeno daleč naokrog. Zgorela je velika moderna žaga, velike skladovnice desk, hmeljska sušilnica in gospodarsko poslopje." (Rado Za-konjšek, Štajerska 1941, str. 459.) Nemci so šli z lahkoto po sneženi sledi za partizani. Navalili so na Dob-rovlje in bataljon se je s težavami izmaknil iz obroča. Po težavnem pohodu čez zasnežene hribe južno nad * u r Sv. Katarina na Čreti na Dobrovljah. Tu je Franc Rozman začel svoj značilni partizanski boj: ropanje, umori, številne nedolžne žrtve civilnega prebivalstva. so ga Italijani na svoji strani meje razbili. Tako se je neslavno končal prvi partizanski pohod na Štajersko. Tudi Rozmanov pohod s Štajerskim bataljonom proti spodnjemu Knezu-Silasu in komisarju Borisu Čižmeku-Boru, oba sta se čez dve leti in pol na Koroškem in na Pohorju proslavila kot krvava revolucionarja. Silas je poleg številnih drugih nedolžnih ljudi ubil celo svojega brata, zato so ga poklicali na Dolenjsko in ga tam sami usmrtili. Bor pa je postal štajerski sopotnik Mitje Ribičiča in skupaj sta vojno preživela in nato dočakala visoka leta, v katerih sta uživala pridobitve revolucije. Medtem je bila 28. novembra 1941 vGoijanahpriPodsre-di uničena tudi Brežiška četa, ki jo je vodil Dušan Kveder, Rozmanov španski soborec. Kveder bil klobuk, ki smo mu svoj čas rekli je bil še pred Rozmanom poslan iz pinc in je bil okrašen z gamsovim pe- Ljubljane na Štajersko. V spodnje Po-resom, krasile pa so ga še mnogotere savje je odšel iz Mislinjske doline. Tudi planinske značke. Potlej sem opazil, Kveder je kot prekaljen komunist (od da je bil lastnik opisanega klobuka ob- leta 1933), španski borec in revoluci- •«-• f Hi Posavju se je hitro končal. Na poti se lečen v prevelik usnjen površnik, iz- onar takoj začel kot Rozman za seboj Savinjsko dolino se je zatekel v Gri- mu je v Bovšah, vzhodno od Vojni- pod katerega so bahavo štrlele široke puščati trupla "likvidiranih" Sloven- že, tam pa jih je že čakal komandant ka, pridružil njegov novi partizanski pumparice, ki so bile na prvi pogled cev. Kot komandant Brežiške čete je Rozman. Nemci so blizu taborišča na sopotnik Peter Stante-Skala (komu- videti kot žensko krilo. Od vratu do Čreti našli ubita zakonca Čmak in vrt- nist od leta 1933). Poglejmo, kako je pasa pa je bil večkrat navzkriž pre- narja Bobka. In seveda domačine na v svojih spominih Stante opisal svoje pleten z jermeni, ki so lajšali breme Čreti, nad katerimi so se hudo znaša- prvo srečanje z Rozmanom: "Šele te- samokresa, torbice za topografske li. Med drugim so aretirali kmeta Iva- daj sem si lahko natančneje ogledal karte, daljnogleda in kompasa. Pre- 17. novembra v Sromljah, severno od Brežic, ustrelil župana Sušo. Srečanje treh velikih Rado Zakonjšek, partizanski pro- na Strožiča, očeta dveh majhnih otrok, moža, ki je bil tisti trenutek v središču jkone je takšna oprema bila vsakomur pagandist in pisec več obsežnih knjig, splošne pozornosti /padel je s kozol- v oči, ne samo meni. Kasneje sem si je 24. 10. 1981 v Delu objavil članek ca, op. I. Ž./. Zdelo se mi je, da ni vi- natančneje ogledal še njegov obraz, s ob 40. obletnici "prve bitke slovenskih deti preveč ugleden. Oblečen pa je katerega so žarele prodorne, stroge in partizanov z nemškim okupatorjem" bil še prav posebno smešno, vsaj po obenem nadvse prijetne oči, da se mi na Čreti z naslovom Ne zmaga nepo-mojem okusu, čeprav sam zase vem, je človek zazdel že na prvi pogled pri- raz, a izjemna spodbuda. Končal ga kako sem se v tistih časih lahko ob- kupen. Tudi njegova izrazita spod- je z naslednjimi besedami: "Zavzetje tizansko vodstvo naredilo načrt, da lačil po modi. Pred mano stoječi mo- nja čeljust se je skladno ujemala z Šoštanja, prvi tovrstni partizanski pobi tja poslalo večjo enoto, ki bi z na- žak si je posadil na glavo klobuk, ki obrazom. Šele nato sem opazil dogo- dvig v Sloveniji, in frontalna bitka na padi izzvala vstajo. Prav zaradi tega mu je medtem nekam zletel. To je revajoči ogorek v kotičku njegovih in ga 30.10.1941 ustrelili v Mariboru med 30 talci. Družino so izselili. "Pohodi" v Zasavje Da bi preprečilo izganjanje Slovencev iz spodnjega Zasavja, je par- je Rozman odšel v Savinjsko dolino, Aleš Bebler, Miha Marinko, j. Gašperšič in T. Marinček pa na Dolenjsko. 28. oktobra so Nemci na Golčaju razbili Radomeljsko četo, ki je bila na poti na Dobrovlje, kjer naj bi okrepila Rozmanov Štajerski bataljon in ga oskrbela z orožjem. Na zborno mesto na Otavni-ku je od predvidenih 150 prišlo le 31 borcev, iz katerih so omenjeni štirje ustanovili Dolenjski bataljon. Najprej je bataljon napadel nemško postojanko na Bučki, 12. novembra je prešel mejo, vendar so ga Nemci pri Dolah pri Litiji nagnali nazaj, čez dva dni pa v spomin i Ivanu Strožiču po domače zakrajšku. kot prvi žrtvi druge svetovne vojne nacizma in komun17-ma v Savinjski dolini. sočnih ustnic, zaradi česar se mi je zdel še bolj simpatičen." Ob tej priložnosti je Rozman Stantetu podaril plašč in klobuk. Toda tega Rozman ni Čreti, prav tako prva v Sloveniji, ter tako imenovani brežiški pohod so bili največji dosežki partizanstva na Slovenskem leta 1941." Takšne partizanske "dosežke" Slovenci še danes čutimo. S temi porazi so nastale razmere kupil v trgovini, ampak so ga za srečanje treh velikih poveljnikov pred tem njegovi partizani revolucionarne partizanske vojske -slekli ubitemu graščaku Čma- Rozmana, Kvedra in Stanteta. Franc Rozman je zapustil Savinjsko dolino, zdaj prvič, saj se je vanjo kasneje moral še vračati, in se napotil na dolgo pot čez hribe nazaj v Ljubljano. Pred zbranim vodstvom OF je podal poročilo. Toda ku. Blizu Slivnice, vzhodno od Celja, so Nemci Rozmanov bataljon razbili in "v štajerskem revolucionarnem ognju so ugasnili dragoceni pla-menčki", kot je v spominskem Domači so na pročelje cerkve sv. Katarine na Čreti pritrdili ploščo v spomin Ivanu Strožiču, žrtvi Rozmanovega Štajerskega bataljona. zapisu napisal Stante. Ostanek ni bil ne grajan ne kaznovan, am- bataljona se je po dolgem po- pak so mu naložili novo nalogo, hodu vrnil nazaj v Griže, kjer Nadaljevanje prihodnjič ga je Rozman predal Rudiju Ivo Zajdela Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 @ revolucija Kako so lastninili celjsko Cinkarno, ki je v komunizmu odigrala zelo pomembno vlogo onesnaževalca okolja in "sanatorja" območja taborišča in grobišč na Teharjah? Do druge svetovne vojne je bilo Celje cvetoče industrijsko in kulturno mesto, po vojni pa so ga slovenski "tujci" spremenili v ekološko in mentalno degradirano mesto. Edini minister, ki se je odzval na moje pobude, je bil Miha Jazbinšek, kije zemeljsko napeljavo cevovoda za titanovo brozgo prek grobišča "pregrada 2" razglasil za črno gradnjo. Toda kmalu zatem je vso zadevo popravil takratni minister za gospodarstvo Izidor Rejc. Mislim, da se je tukaj nekdanja Udba potrudila in da se je s strani Cinkarne pojavila že prva korupcija pri naši mladi vladi. Kot poslanec sem na seji skupščine občine Celje predlagal, da se Cinkarna podržavi, kajti njen vsestransko negativni vpliv na Celje je tako velik, da bi se zadeve v dobro Celja lahko .poravnale samo prek države. Takrat me je podprl delavski predstavnik Cinkarne Franc Zalokar-Sablja, šef transportnega oddelka v Cinkarni. Ta svoj utemeljeni predlog sem med klopmi parlamenta predstavil tudi takratnemu ministru za gospodarstvo Izidorju Rejcu. Razložil sem mu, da Cinkarna ne more dobiti obratovalnega dovoljenja niti za cevovod niti za novo odlagališče Za travnikom, dokler državne ustanove ne raziščejo njene grobarske vloge pri taborišču Teharje in njenega zaskrbljivega vpliva na zastrupljenost zemlje, hrane in zraka v celjski kodi- Vzorno urejena grobišče za nemške (okupatorske) vojake na celjskem pokopališču. Kdaj bo urejeno opata Friderika Kolška, po mojem mnenju pa podtaknjenec Udbe. Prav tako sem izvedel, da je Cinkarna od ministrstva za gospodarstvo že pridobila obratovalno dovoljenje za odlagališče Za travnikom. Na dovoljenju je bila podpisana gospa Košakova. Čez nekaj dni sem ministru Rejcu dejal, da je dopustil, da se grobišča po njegovi zaslugi spreminjajo v uradna industrijska odlagališča. Zatrjeval mi je, da ni vedel, da so to storili njegovi uradniki mi- mo njega. Njegov pogled mi je spet govoril drugače. Marjan Prelec, direktor Cinkarne, je zdaj uporabil svoje prvobitne ljubljanske zveze, pridobljene pred svojo levitvijo. Potrdilo za svojo ugotovitev sem dobil naslednji teden, ko sem bil vabljen na sejo vladne komisije za Kočevski rog in Teharje, kjer je bil kot član navzoč tudi opat Friderik Kolšek. Navzočim sem dejal, da mora Cinkarna predvsem povrniti škodo, ki jo je s svojo dejavnostjo storila Celjanom in Celju v korist komunistične Jugoslavije in komunistične Sovjetske zveze, zato naj svoje proizvodne obrate za titan in žvepleno kislino zapre in se usmeri na drugo proizvodnjo, primerno za celjsko kotlino. V spominski park Teharje naj se najprej postavijo stražarski stolpi na tistih štirih mestih, kjer so že bili. Ti stolpi so z mitralješkimi gnezdi bili stalna smrtna grožnja zapornikom. Na moje predloge se je odločno odzval opat: Cinkarna mora ostati, mora delovati naprej, prav je, da je dobila dovoljenje za novo deponijo, saj je Marjan Prelec sposoben direktor, stražne stolpe pa bi lahko prikazali samo z enim, simboličnim stolpom. Takrat še nisem vedel, da za opatovimi stališči ni. Begajoči pogled ministra, ki me med pogovorom niti enkrat ni pogledal v oči, ampak je s svojim bega-jočim pogledom vsaj desetkrat preletel prostore dvorane od vrha do tal, mi je dal vedeti, da se v ozad j u z vednostjo ministra že nekaj dogaja. Nagrada Cinkarni Ko sem prišel v Celje, sem po dveh dneh izvedel, da sije Cinkarna za cevovod prek grobišča "pregrada 2" pridobila pisno mnenje nekega inštituta iz Ljubljane, za katerega sploh vedel nisem, da obstaja, v katerem piše, da na območju teharskega taborišča ni grobišč, ampak naj bi bilo tam pokopanih samo okoli 400 domobrancev, ki so so umrli zaradi bolezni ali izčrpanosti. Pisno mnenje, ki ga je podpisal dr. Mitja Fe-renc, mi je izročil pokojni Silvester Drevenšek, nekdanji učitelj, kadrovski sekretar Tovarne umetnih gnojil Ruše, član vladne komisije za Kočevski rog in Teharje, občinski funkcionar, član Slovenskih krščanskih demokratov in zaupnik celjskega o Demokracija • 4/2004 revolucija Na Teharjah se že dolgo izživljajo tudi "motoristi". kmalu sedemkrat narasla. Tako velika kraja nekdanjega družbenega premoženja je bila omogočena predvsem zaradi nekaj desetletnih grobar-skih zaslug vbežigrajski in teharski ta- radi uspešnega lastninjenja na grobiščih pripravili še igrišče za golf, saj jim je Maijan Podobnik, takratni podpredsednik Drnovškove vlade, ker so ga pripustili v lastništvo Kmečke družbe, dovolil dve luknji za golf na samem grobišču (po besedah dr. Franca Zagožna). Domobranskemu društvu Novi slovenski zavezi pa je Marjan stoji Milan Kučan in vsa dediščina Matije Mačka. A to je že druga zgodba, ki bi tudi bila vredna obdelave. Nastop voluharjev Kmalu se je po Celju razvedelo, da se bo Cinkarna lastninila, saj je vodilnim v Cinkarni uspelo od takrat že združene Nemčije, ki je prek državne ustanove Treuhand urejala lastništva propadlih in ekološko spornih tovarn, odkupiti 49 odstotkov vsega cinkarniškega premoženja za 11.500 nemških mark, ki jih je bila nekdanja Nemška demokratična republika na račun obresti dolžna Cinkarni. Takratni celjski župan Jože Zimšek je občinskim svetnikom začel razlagati, kako velikodušna je stavljanju farnih plošč. Seveda oblju-Cinkarna, saj bo občini podarila biti in dati je preveč. Takšna je bila ruševine stare cinkarne skupaj s 14 in je še uravnotežena politika SL3. hektarji zemljišč. Ni pa povedal, da bo občina dobila v last tudi vsa tri odlagališča s cinkarniškimi odpadki vred. To je kasneje povedal Maijan Prelec, ko so se prebivalci Bukovžla-ka ustrašili, ker so se na severni strani druge pregrade jezera titanove brozge, tam, kjer je bil zakopan sporni cevovod, odtrgali površinski plazovi. Zdaj Cinkarna ne odgovarja več za varnost pregrad, ker je lastnik postala občina Celje, je poudaril Marjan Prelec. Očiščena bremen strahovitih količin odpadkov in obogatena s Tre-uhandovim nemškim darilom se je Cinkarna lastninila. Voluharji nekdanje partije in nove države Slovenije, med njimi Kmečka družba, predvsem pa vodilni v Cinkarni, so bili pravočasno obveščeni, da so pokupili poceni delnice, katerih vrednost je na, kjer bo napis, ki ga bo izbrala Nova slovenska zaveza. Simbolizirani straž-ni stolp pa predstavlja smrtnjo grožnjo taboriščnikom. Kučan bo dal prvih sto milijonov, njegova hčerka, ki boriščni dolini. Cinkarnaiji so v znak je bila izbrana skupaj z Mušičevimpro-grobarske zvestobe in hvaležnosti za- jektom, pa bo z zasaditvenim načrtom uredila površine zahodno od spomenika, kjer so grobišča; pravtako vzhodno od spomenika, kjer so pod sme-tiščnimi odpadki tudi grobišča. Končno stanje pa je: vrh spomenika je grška črka ornega, ki je zadnja črka v grški abecedi, kar pomeni zadnje dejanje zmagovalcev, to je poboj premagancev. V podnožju ni Podobnik obljubil deset milijonov kostnice, ampak sarkofag kot simbol tolarjev za povračilo stroškov pri po- umrlih vladajočih pomembnežev, ki so vodili taborišče. Nad vhodom ni nobenega napisa. Prav tako ni nobenega stražnega stolpa kot evropskega in svetovnega simbola taborišč. Zahodno od spomenika je igrišče za golf, pri prvi pregradi piritne deponije, kjer je žveplena kislina prežr-la vgrajeno zeleno galico, pa nastaja odlagališče gradbenih trdih odpadkov, kakor piše na tabli pri vhodu. Cinkarna in Komunala Celje sta relief nekdanjega taborišča in grobišč na Teharjah povsem spremenili, površinsko ni ostalo nič, razen prvotnega križa iz leta 1990, ki pa bo tudi odstranjen. Spominski park bo spominjal na Draž-goše ali Sutjesko, nikakor pa ne na krščansko simboliko, za katero so pobite žrtve slovenskega rodu, ki so politično pripadale SLS, toliko dale in vanjo verovale. Komunisti so si tudi tu s pomočjo Matije Mačka, Milana Kučana, Cerkve, krščanskih demokratov in sedanje SLS posta- Omega zmagovalcev Opat Friderik Kolšek nam je v Celju razlagal simbolno sporočilo spomenika na Tehaijah. Na vrhu spomenika bo Kristusova krona, v podnožju pa oltar s simbolno kostnico vseh žrtev teharskega taborišča in prostor za maševanje v primeru slabega vreme- «»^ACMu "8SM ODLAGALIŠČA- 0DUGUlš([ ZA HBUVUH OOHUMff ČAS OBRATOVANJA: Od 7 do I ure Za cinkarniško sadro zdaj na območju grobišč odlagajo še "gradbene trde odpadke". vili spomenik v svojo slavo. Milan Kučan ni zastonj odlikoval opata Friderika Kolška in finančno prek nekdanjega Mačkovega kapitala podprl Podobnikovih projektov. Zmagoslavje mogočnih Koncentracijsko taborišče Teharje bo postalo spomenik komunističnim zmagam nad krščanstvom, ne pa žrtvam njihovih zločinov. Domobranski Novi slovenski zavezi spominski park ne bo veliko pomenil, saj so njihovi člani pustili tukaj samo neizmerne telesne in duševne muke. Večina njihovih trupel počiva v rudniških udorinah Starega Hrastnika in v jaških laškega rudnika, kamor so jih v nočnih urah vozili po levi strani Savinje vse do Tre-merja, kjer je bila Savinja v sušnem junijskem obdobju tako nizka, da jo je bilo mogoče, čeprav ni bilo mostu, prebroditi s konjsko vprego, še laže pa z ameriškimi tovornimi džem-si. Manjšina njihovih trupel je zagre-bena v pregradi Za travnikom, Bežigrajski dolini, v Grižah in Košnici. Toliko zla, toliko krvoločnosti in uničujočega komunističnega primi-tivizma je bilo Celje deležno predvsem zato, ker je leta 1940 bilo eno najbolj gospodarsko, finančno in kulturno obetavnih mest v Srednji Evropi. Seveda ne po okusu komunistov-revo-lucionarnih brezdelnežev in njihovega predstavnika Franca Leskoška-Luke, ampak po zmožnostih in uspešnosti evropsko usmerjenih celjskih meščanov, ki so bili slovenskega in nemškega rodu. Celje so uničili slovenski komunistični primitivci, ki so bili politično in službeno delegirani v naš kraj. Janez Črnej Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 @ diskurz Gotovo se je mogoče strinjati, da časa ne moremo spreminjati po svojih željah. Naj se še tako trudimo, naša prizadevanja vedno zadenejo na mejo, ki je ni mogoče prebiti. Onstran nje teče čas po svoje, ne moremo vplivati ne na njegovo smer ne na njegovo hitrost. To vsi dobro vemo. Ne vemo pa tako dobro nečesa drugega. Naša nemoč spreminjati čas nas tako prevzame, da nam izgine izpred oči in nam ostane skrito tudi to, kar je v naši moči. In v naši moči je to, da čas razumemo. Res ga ne moremo spreminjati-sploh pa ne v celoti - lahko pa doženemo, kakšen je. Naša mi- sel ima to moč, da čas za trenutek ustavimo in mu ukažemo, da sname masko ali vsaj eno od svojih mask. To lahko naredimo, ker je to odvisno samo od nas: od naše osredotočenosti in prisebnosti, od čistosti naših vprašanj. Skratka od nas, od stanja našega duha. Kako pomembno je to, nam bo postalo jasno, če premislimo naslednje. Če čas razumemo, ga, čeprav ni po naši meri, že tudi obvladamo. Prav to, da ga razumemo, nam daje možnost, da smo nad njim - da nas ne zagrne in zalije. Daje nam, če uporabim moderno besedo, suverenost. Čeprav nam stvari, kakor se odvijajo, ne grejo na roko: čeprav so krivične, žaljive in nesramne, čeprav se valijo proti nam in ni nobenega dvoma, da nam grozijo, smo vendar, če le vemo, kaj se dogaja in zakaj se dogaja, kar se dogaja, suvereni. Smo nad situacijo, ki jo je ustvaril čas. Aha, pravimo tedaj, tako je torej s to reč-jo! Za to torej gre! Vsi vemo, kaj človeku pomeni, če lahko tako reče. Res publica? Da se v demokratični državi, ki smo jo skupaj postavili pred desetimi leti, ne počutimo dobro, je ena stvar. Veliko ljudi se v tej državi počuti tako, da ne bi bilo nesmiselno reči, da to ni njihova država. Ali je torej Slo-venijarespublica-skupna stvar, stvar vseh Slovencev? Ali smo torej državljani te države enaki pred zakonom in ustavo? Ko eni dobivajo milijardne dotacije za potrebe, že zdavnaj in nič kolikokrat pokrite, drugi pa kljub muki nimajo dovolj, da bi opravili naj-nujnešja civilizacijska dejanja! Ali smo v tej državi dvoji ljudje? Saj se v njej celo mrtvi pokopavajo v grobove prvega in drugega razreda. Ali je potem Slovenija modema, demokratična država ali pa fevdalna, predmoderna ideološka tvorba s privilegiji, utemeljenimi na negotovem mitu? Druga pa je širša, mnogo širša. Vedno bolj namreč prihaja na površje, da ne vemo, kaj bi s sabo počeli. To misel je nedavno izrazil dr. Ivo Urbančič, eden naših najvidnejših intelektualcev. To je tako pomembna stvar, da je enaka ali pa celo presega tisto, o kateri sem govoril prej, da nismo enaki pred ustavo. Če namreč drži, da ne vemo, kaj bi s sabo počeli, potem je to zato, ker ne vemo, kaj smo: kot družba, kot skupnost, kot narod. Tu smo zdaj pri pravem vprašanju: Kako pa to, da ne vemo, kaj smo? Prikritje identitete Če hoče skupnost kot narod dognati, kaj je, mora biti znotraj te skupnosti svobodna, ustvarjalna in avtentična komunikacija med deli te skupnosti na eni strani in deli in celoto na drugi. Na vseh točkah družbene zavesti mora nastopati spraševanje in odgovarjanje. To je ena reč. Toda narodova skupnost ima tudi svojo elito, in če ima narod državo, je to politična elita. Politična elita pa komunikacijo, o kateri sem govoril prej, lahko pospešuje ali pa ne. Lahko ji dovoljuje, da raste iz resničnosti, ali pa jo usmerja po svojih potrebah, tako da komunikacija ne prinaša realnih sporočil, ki nastajajo v narodovi skupnosti kot živem organizmu, ampak samo tista, ki ustrezajo vladajoči politični eliti. To je usodno zlasti takrat, kadar politična elita ni nastala po naravnem izboru, ampak se je uveljavila iz zunanjih in umetnih razlogov. Tu smo zdaj pri jedru stvari. Slovenci ne vemo, kaj bi s seboj, ker ne vemo, kaj smo. Kaj smo, pa ne vemo, ker se vladajoča politična elita boji vprašanj, kaj smo. Ker se boji, bi morali reči, vprašanja, kaj je ona sama. Ko bi se namreč razkrilo, kaj je ona sama - kaj je njena identiteta bi se namreč takoj in nujno in nemudoma začel njen razkroj. Izkazalo bi se, da takšna, kakršna v identitetni resničnosti je, ne more biti elita duhovno živega, svobodnega, ustvarjalnega in demokratičnega naroda. Desetletna prizadevanja vladajoče politične elite gredo torej v smer, da ostane prikrita njena avtentična identitetna forma. Svoboda, resničnost ... Temeljni problem slovenskega naroda in slovenske države je ta, da jo obvladuje in usmerja politična elita, ki se boji razkritja svoje identitete. Posledice so lahko zelo hude in se na dolgi rok lahko končajo s katastrofo. Vprašanje identitete, vprašanje tega, kar narod je - njegova zgodovina, njegov jezik, njegova kultura, njegova duhovnost, njegova vera, njegovo samozavedanje, je temelj- © Demokracija • 4/2004 no vprašanje naroda. Narod nima identitete, če se je ne zaveda. Poleg tega pa identiteta ni nekaj nespremenljivega, za vse čase danega, ampak se spreminja in postaja nekaj čedalje globljega, nekaj v čedalje večji resničnosti zagledanega. Identiteta ni nekaj, kar je shranjeno v dosjejih narodove zgodovine; iskanje identitete ni arhivsko opravilo. Identiteta ni najdevanje - ni samo najdevanje, ampak nenehno poglabljanje vedenja o sebi. Preiskovanje svoje identitete, bi morda morali reči, je nenehno samoustvarjanje naroda - v svobodi, resničnosti in odgovornosti. In ta proces narodovega samozavedanja in samoustvarjanja je v sedanjosti blokiran. Vse, kar nas v prostoru duha, kulture in politike vznemirja in žali, kar nam ne dovoljuje, da bi polno živeli, vse to je posledica te blokade. Če se spomnite, smo v začetku rekli, da časa ne moremo spreminjati, lahko pa ga razumemo. _J 9 ■ Pri založbi Mladinska knjiga je izšel prvi zvezek Slovenskega velikega leksikona, ki obsega gesla od A do G. Vsebuje jedrnata gesla, ki na razumljiv način predstavljajo splošna znanja z vseh področij človekovega ustvarjanja. Je sodoben, informativen in zanesljiv, skupno, v treh zvezkih, pa bo prinesel kar 58.000 strokovno, a razumljivo napisanih gesel. Gre za pomemben založniški projekt, saj združuje znanje 180 izključno slovenskih avtorjev in sodelavcev, ki so se kar deset let trudili, da bi širšemu slovenskemu občinstvu čim popolneje predstavili kopico dejstev, podatkov in informacij. Projekt sta vrsto let vodila urednika Marta Kocjan-Barle in Drago Bajt, ki pa sta bila tik pred koncem zamenjana, kar se je založba odločila izdajo leksikona pospešiti. Slovenski veliki leksikon je prvi iz-virni splošni leksikon na Slovenskem, saj je v celoti plod dela do- G —_ i 1 j mačih avtorjev in se ne naslanja na nobenega od tovrstnih tujih leksikonov. Svet in nas v njem prikazuje s stališča Slovencev, kar pomeni, da ponuja informacijo na način, ki ga pričakuje in potrebuje slovenski uporabnik: premišljen izbor gesel, fonetična izgovorjava posameznih pojmov, vplivi na naš prostor itd. Veliko splošnih pojmov dodatno razlaga tudi s slovenskimi primeri. Pomemben delež Slovencev Leksikon na poljuden način, vbe-sedi in sliki, v treh zvezkih predstavlja, razlaga in prikazuje temeljne pojme z vseh področij človekove civilizacije, kot se je oblikovala in razvijala skozi zgodovino. V njem je zajetih 7 velikih tematskih sklopov (naravoslovje, znanost in tehnika, geografija, družboslovje in humanis-tika, kultura in umetnost, splošno), pomembni pojmi, dogodki, podatki, temeljna terminologija različnih strok in ved, panog in disciplin, najnovejši dosežki, splošne tujke itn. Prikazuje množico svetovnih osebnosti, ki so železni repertoar vsakega 1 ■ 1 splošnega leksikona, vendar ne prezre niti najnovejših imen sodobnikov. Poleg tega predstavlja tudi stvari in dosežke, ki so v leksikonih sicer redke, kot so na primer številna umetniška dela (knjižna, likovna, glasbena, arhitekturna), različne ustanove in organizacije, šport, film, novinarstvo, umetna obrt, tekstil-stvo, kulinarika. Posebej je v leksikonu poudarjen delež in prispevek Slovencev doma in v svetu, predstavljena pa so tudi dejstva, ki se na- našajo na slovensko zgodovino, kulturo, umetnost, znanost in šport. 58.000 gesel Celotni leksikon (v treh zvezkih) bo skupno obsegal približno 58.000 gesel, ki so napisana strokovno, hkrati pa na vsakomur razumljiv način. Razlage gesel bo še obogatilo približno 1.200 barvnih in črno-belih kakovostnih fotografij ter 1.000 barvnih in črno-belih risb, izdelanih posebej za leksikon. Dodanih je tudi okoli 200 barvnih zemljevidov in kart ter 250 preglednic, besedilo pa bogatijo še številne formule, sheme, tabele in grafi. Leksikon ni samo vir informacij, temveč tudi poučno delo, ki lahko bistveno pripomore k bralčevi splošni izobrazbi. S prvim izvirnim splošnim Slovenskim velikim leksikonomseShvend na področju leksikografije pridružujemo drugim evropskim narodom. Prvi zvezek zajema gesla od črke A do G in obsega 694 strani velikega formata (cena prvega zvezka je 29.800 tolarjev). Drugi zvezek s črkami od H do O bo sledil letos jeseni, zadnjega pa založba načrtuje za pomlad leta 2005.1. Ž. Kočevski rog Če pa ga razumemo, ga tudi obvladamo. Če vemo, kaj se dogaja, če vemo, zakaj se dogaja, kar se dogaja, smo dosegli določeno suverenost. To je življenjskega pomena. Zakaj pohujšanje je veliko in velika je nevarnost, da se nas polastijo lovke večinskega kaotičnega časa. Če pa vemo, kaj se dogaja in zakaj se dogaja, kar se dogaja, smo nad dogajanjem in su- Sedanjost in prihodnost Razmislimo naslednje! Filozof dr. Ivo Urbančič je v tedniku Demokracija 11. decembra 2003 v intervjuju izrekel nekatere stvari, ki jih zunaj miselnega dometa NSZ ni povedal še nihče. Kolikor vem, v taki obliki, tako določeno in tako naravnost niti on sam ne. Rekel je, da so medvojni in povojni dogodki nedeljiva celota; da je medvojno in povojno dogajanje temeljni problem slovenskega sedanjega časa; da mora biti vsako dogajanje in vsako stanje utemeljno v enem, v eni stvari; da domobrancev ni mogoče razumeti zunaj tega, kar jih je izzvalo; da se v Evropi ne bomo prav umestili, če ne doženemo, kaj smo; zdaj rad povedal, je naslednje. Kako žalostno, klavrno in naše preteklosti nevredno bi bilo, če bi zaradi pritiska sedanjega večinskega, žaljivega in nesramnega časa nehali govoriti, kar v naših papirjih piše, da moramo govoriti, potem pa bi čez deset, dvajset, trideset let prišel človek, ki bi povedal in uveljavil stvari, ki so bile nam poverjene, da jih ohranimo, a smo nanje pozabili. To razmišljanje nas je utrdilo v vedenju, da je prihodnost naša. Naša je zato, ker se nimamo česa bati in ker ne potrebujemo nobenih manevrov. Mi se svoje identitete ne bojimo. Ko se bo razkrila, bo naša stvar dobljena. Tisti, ki stojijo za sedanjim videzom, pa se bojijo. Odvisni so od manipulacije. Te pa življenje na dolgi rok ne prenese. Justin Stanovnik diskurz vereni. Ohranili smo svojo da je modema kriza kriza smisla in neodvisnost in samobit- perspektive; da moderno levičarstvo nost. Svojo identiteto, ki je nosi sovraštvo, ki hoče razdreti vse, tu-del narodove identitete. di tistega, ki ga nosi. In tako dalje. Kar sem si ob tem mislil in kar bi Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 © film Nasmeh Mone Lise je zgodba o ženskah, ki skušajo najti same sebe v svetu, ki jim je vloge v njem že vnaprej določil. Katherine Watson, igra jo Julia Roberts, jeseni leta 1953 iz Kalifornije pride na Univerzo Wellesley v Novi Angliji poučevat umetnostno zgodovino. V povojnem času od študentk, najbistrejših in najboljših v državi, pričakuje, da bodo izkoristile priložnosti, ki se jim ponujajo. A kmalu po prihodu Katherine spozna, da se ugledna univerza strogo drži uveljavljenih norm. Po mnenju profesorice Nancy Abbey (Mar-cia Gay Harden) je zaročni prstan na prstancu mlade ženske večja na- grada kot dobra izobrazba. Katherine svoje študentke spodbuja, naj mislijo s svojo glavo, zato se zameri konservativnemu vodstvu univerze kot tudi nekaterim nekdanjim študentkam, na primer bogati Betty Warren (Kirsten Dunst). Pred kratkim poročena Betty postane nevarna nasprotnica, ko Katherine prepriča njeno najboljšo prijateljico Jo-an Brandwyn, naj se prijavi na pravno fakulteto na Yaleu - čeprav Joan čaka, da jo bo fant zaprosil za roko. Bistri in izzivalni Giselle Levy (Maggie Gyllenhaal) Katherine postane vzornica, ki jo je nujno potrebovala, in mentorica. Ljubka in plaha Connie Baker pa s pomočjo Katherine najde samozavest in premaga negotovost. V svetu, ki jim je zapovedal, ffi^HHHBHHHHHi i Mona Lisa Smile Režija: Mike Newell Producenti: Elaine Goldsmith-Thomas, Paul Schiff, Deborah Schindler Scenarista: Lawrence Konner, Mark Rosenthal Igrajo: Julia Roberts, Kirsten Dunst, Julia Stiles, Juliet Stevenson Maggie Gyllenhaal, Ginnifer Goodwin, Dominic West, Premiera: 22. 1.2004 Distribucija: Continental film kako naj živijo, jih Katherine uči ubirati lastna pota. Po drugačnih, kot je pričakovala, pa se poda tudi sama. Navdihujoča generacija Pred leti sta scenaristična partnerja Lawrence Konner in Mark Rosent-hal prebrala članek o letih, ki jih je Hillary Rodham Clinton v šestdesetih preživela na Wellesleyju. "V šest- desetih je bil urnik Wellesleyja že posodobljen in študentkam so se njihove izbire zdele nekaj samo po sebi umevnega," pravi Rosenthal. "A spraševala sva se, kako bi bilo, če bi se pomaknila za eno generacijo nazaj, preden so ženskam izročili slovar feminizma." V tej generaciji, kot sta odkrila scenarista, je bil urnik precej drugačen. "Dopoldne so Plačilo Za svoj najnovejši film Paycheck se je John Woo zgledoval po kratki zgodbi Philipa Dicka, enega najbolj priljubljenih in cenjenih avtorjev znanstvenofantastičnih zgodb. Gre za zelo "človeški" akcijski tri- ke tehnologije. Pri vsakem od teh ler, ki izpostavi človekovo soočanje projektov je Jennings pogodbeno s samim sabo, spoznavanje samega vezan na strog pogoj, preden lahko sebe in odkrivanje ljubezni. prejme svoje bogato plačilo: njegov Michael Jennings je na begu pred spomin od začetka projekta do se- preganjalci,asplohnevezakaj. Jen- danjosti bo izbrisan in z njim vsi nings je svetovno znan tehnik, ki ga podatki o metodi izdelave poseb- mogočne korporacije najamejo za nih projektov. Za najnovejši pro- posebne projekte na področju viso- jekt, ki je trajal tri leta, pričakuje Jen- rJ ¿J © Demokracija • 4/2004 film se učile o francoski književnosti in fiziki, popoldne pa, kako moževemu šefu postreči s čajem," pravi Konner. Scenarista sta se še bolj poglobljeno lotila preučevanja ženskih ko-lidžev v letih po vojni. Niti napredne izobraževalne ustanove se niso izognile konservativnemu valu, ki je zajel državo po strahotah vojne. Od žensk, ki so prav tako sodelovale v vojni in opravljale fizično zahtevna dela, medtem ko so možje, bratje in sinovi branili državo, so pričakovali, da se bodo odrekle službam, se vrnile domov in skrbele za družino. nings neverjetno plačilo v znesku najmanj 10 milijonov dolarjev. Toda ko je skrivnostnega projekta konec, je vse, kar dobi, navadna ovojnica s predmeti, ki mu ne pomenijo popolnoma nič. Uslužbenka v banki, kjer naj bi dvignil svoj denar, ga opozori, da je svoje plačilo sam preklical. Jennings se seveda ne spomni ničesar, kar se je zgodilo v zadnjih treh Konner in Rosenthal sta obiskala tudi Wellesley, ki velja za akademsko enega najzahtevnejših in prestižnih ženskih kolidžev, ki jim pravijo Sedem sester. Poleg Rodham Clintonove so ga obiskovale Madeleine Albright, Diane Sawyer, Ali McGraw, Cokie Roberts in gospa Čankajškova. V knjižnici Wellesleyja sta Rosenthal in Konner odkrila fotografijo iz šolskega časopisa iz leta 1956, ki je sijajno ujela dilemo, s katero so se soočale ženske tiste dobe. To je bila fotografija mlade ženske v lepi oblekici in z biserno ogrlico, ki je v eni roki držala ponev, v drugi pa knjigo. "Naslov se je glasil približno takole: Raziskava pokazala, da so poročene ženske najboljše študentke," se smeje Rosenthal. "Kakšno nasprotujoče si sporočilo. Po eni strani je šola sporočala, da se po akademski plati lahko primerja z moškimi institucijami, kot je na primer Harvard. A temu je sledil P. S.: 'Glavni cilj ženske v življenju je, da se poroči.'" D. U. letih, in je popolnoma izgubljen. A sčasoma spozna, da so predmeti, ki jih ima v ovojnici, pravzaprav ključi do njegove preteklosti. S pomočjo lepe Rachel, sodelavke, ki jo je tri leta ljubil, se Jennings spusti v boj proti času, da bi sestavil posamezne drobce svoje preteklosti, in proti svojemu nekdanjemu delodajalcu, ki ga hoče ubiti. D. U. mmmmmmmm Paycheck Režija: John Woo Producenti: Terence Chang, John Davis, Michael Hackett, John Woo Scenarista: Philip K. Dick, Dean Georgaris Igrajo: Ben Affleck, Uma Thurman, Aaron Eckhart, Michael C. Hall Premiera: 22. 1. 2004 Distribucija: Karantanija Cinemas na kratko Richard Gere je dobitnik letošnjega priznanja Ameriškega inštituta gibljivih slik, ki ga podeljujejo osebam, katerih umetniško delo vpliva na razvoj medijev gibljivih slik in filmske industrije v celoti. Gere je devetnajsti dobitnik priznanja, med njimi pa najdemo še Jamesa Stewarta, Roberta De Nira, Ala Pacina, Stevna Spielberga, Robina Willi-amsa, Martina Scorseseja, Dustina Hoffmana, Toma Hanksa, Stevea Martina, Mela Gibsona in druge. V izjavi za javnost je zapisano, da si je Gere prislužil nagrado z vlogo v filmu Oficir in džentelmen, Ameriški žigolo ter Čedno dekle. Njegov najnovejši film, v katerem ob njem igrata Jennifer Lopez in Susan Sarandon, bo v kinematografe prišel konec letošnjega leta. Nagrada ameriškega združenja režiserjev je prvi pokazatelj, kako bo videti podelitev Oskarjev, še vedno najuglednejše filmske nagrade. Na vrhu lestvice nominirancev vodi Peter Jackson, ki bo najverjetneje na koncu požel vse nagrade za ekranizacijo Gospodarja prstanov. Sledi mu veteran Clint Eastwood s Skrivnostno reko, nato Sofia Coppola, ki se vrtoglavo vzdiguje s filmom Izgubljen v prevodu, in Peter Weir z Gospodarjem in bojevnikom. Spisek nominiranih bo letos brez Antoho-nyja Minghelle (Angleški pacient) in njegovega filma Cold Mountain. Spomnimo se: lanski zmagovalec je bil Rob Marshall za muzikal Chicago. Nagrada za življenjsko delo gre letos v roke režiserja Mikea Nicholsa. Julia Roberts je že devetič osvojila nagrado People's Choice kot največja ljubljenka Američanov. Nagrade za najboljše dosežke v svetu filma, televizije in glasbe podeljuje ameriška javnost. Za najboljšo televizijsko humoristično serijo so bili razglašeni Prijatelji, medtem ko je njihova zvezda Jennifer Anniston razglašena za najbolj priljubljeno televizijsko igralko. Mel Gibson je postal priljubljeni ameriški igralec, medtem ko je Tom Hanks izglasovan za zabavljača vseh časov. Za najbolj priljubljeno komedijo je bil razglašen Vsemogočni Bruce, v katerem Jim Carrey igra osebo z božjo močjo. Nagrado za najboljši televizijski "talk show" je osvojila Oprah Winfrey. Na veliko presenečenje so Pirati s Karibov premagali Gospodarja prstanov. V glasbeni kategoriji sta si Beyonce Knowles in Faith Hill razdelili nagrado za najbolj priljubljeno pevko. Ameriški filmar Ken Vrana je v zadnjih treh letih in pol prepotoval več kot 250 tisoč milj z namenom, da bi zbral okoli 570 intervjujev za dokumentarec o kralju rokenrola Elvisu Presleyju za naslovom Tribute. "Službeno: zbrali smo vše intervjuje; neslužbeno: še vedno imamo seznam želja z velikimi imeni, kot je Paul McCartney, zato se bomo trudili, da bi jih vsaj nekaj od njih dobili," je dejal Vrana za Billboard.com. Sodelujoče sestavljajo Elvisove nekdanje partnerke in člani benda, glasbene legende, kot sta Bill Monroe in B. B. King. VStockholmu je v 77. letu starosti za posledicami raka umrla švedska igralka Ingrid Thulin. Zaslovela je z vlogo Ester, ene od dveh sester v filmu Molk (Tystnaden) Ingmarja Bergmana. Poleg tega je igrala v Bergmanovih Divjih jagodah ter Krikih in šepetanjih (1972) skupaj z Liv Ullman in Harriet Andersson. Z Luchinom Viscontijem je leta 1968 posnela film Somrak bogov (La caduta degli dei), v katerem je igrala z Dirkom Bogardom in Helmutom Bergerjem. Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 o tv program PETEK, 23.1.2004 Kanal A Slovenija 1 a 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.40 10.00 10.35 11.15 11.30 12.05 13.00 13.30 13.30 14.00 15.00 15.55 16.30 16.50 17.15 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 20 JO 21.35 22.00 22.45 0.00 0.50 1.10 2.00 4.00 5.40 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 tedenski izbor kultura odmevi dobro |utro (vps 07.00) poročila (vps 09.00) tedenski izbor e. vogelnik: makalonca lutkovna igrica 0dda|a za otroke na lini|l,odda|a zamude jasno in glasno: najšibkejši člen, kontaktna oddaja mladi virtuozi: harmonikar borut zagoranski zenit: mokrišča mcle0d0vi hčeri, avstralska nadaljevanka, 16/22 poročila, šport, vreme tedenski izbor osmi dan tone partljič: 0 težavah s kalmanovim truplom in neprimerni ljubezni med frančekom in gelo, izvirna tv igra (vps 14.00) vsakdanjik in praznik, ponovitev mostovi-hidak (vps 15.55) poročila, Šport, vreme (vps 16.30) pleme, angleška nanizanka, 3/26 (vps 16.50) iz popotne torbe: pogum (vps 17.15) skrita področja znanosti, ameriška dokumentarna serija, 15., zadnji del (vps 17.40) žrebanje deteljice (vps 18.30) risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik šport, vreme, magnet najšibkejši člen, kviz (vps 20.00) praksa ameriška nanizanka 12/22 (vps 20.55) zvočnost slovenske duše: poleti (vps 21.35) odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) polnočni klub (vps 22.50) dnevnik, šport, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 01.00) skrita področja znanosti, ameriška dokument. serija 15., zadn|i del, pon. biti človek, ameriški film, ponovitev (vps 02.10) polnočni klub, ponovitev koncert skupine don mentonv band (vps 05.40) 9.15 9.20 10.10 11.00 12.30 13.00 13.50 14.40 15.30 16.00 16.55 17.25 17.55 18.25 18.30 20.00 20.55 21.45 22.15 0.15 TV prodaja Xena, 4. sezona, ponovitev 17. dela am. nad. Varuhi luke, 5. sezona, ponovitev 15. dela avstralske nanizanke Non Stop Music, ponovitev TV prodaja Xena, 4. sezona, 18. del ameriške nadaljevanke Mladi in nemimi, 3. sezona, 64. del am. nad. Obala ljubezni, 3. sezona, 194. det ameriške nadaljevanke TV prodaja Varuhi luke, 5. sezona, 16. del avstralske naniz. Hal: Otroci ne lažejo, 3. sezona, 14. del ameriške humoristične oddaje Sami doma, 1. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke Oh, ta sedemdeseta, 4. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke XXL premiere Non Stop Music Nori na petek: Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija ^ Najiokantnejii posnetki na svetu 2, dokumentarna oddaja ^ Osbournovi, 2. sezona, ll.deldokumentarne serije Lumpje, ameriški film Sov jerryja Springerja, pogovorna oddaja 10.30 TV prodaja . 11.00 Videallstl, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.30 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Življenje ob jezeru, ponovitev 14.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 15.00 Koncert 16.45 Rad igram nogomet 17.15 Automobille 17.30 Sijaj, ponovitev 18.00 Sto izložb, sto strasti, 114. del italijanske telenovele 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Kako preživeti (Survivor), 10. del 21.00 Komet 13, zabavnoglasbena oddaja 22.00 Strto srce - Nekoč so bili bojevniki 2, novozelandska drama, 1999 ^ 23.55 TV prodaja 00.25 Videostrani SOBOTA, 24.1.2004 Slovenija 2 Slovenija 1 a Pop TV PO> 7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.15 Nova ljubezen, ponovitev 84. dela mehiške nadaljevanke 9.10 Skrivnost ljubezni, ponovitev 94. dela venezuelske nadaljevanke 10.00 TV prodaja 10.30 Čudež življenja, ponovitev 91. dela venezuelske nadaljevanke 11.20 Družinske vezi, ponovitev 21. dela brazilske nadaljevanke 12.15 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 22. del brazilske nadaljevanke 15.55 Čudež življenja, 92. del venezuelske nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, 95. del venezuelske nad. 17.55 24UR-vreme 18.00 Nova ljubezen, 85. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Akcija: Obračun, ameriški film ^ 22.15 Teksaški mož postave, 5. sezona, 21. del ameriške nanizanke 23.05 XXL premiere 23.10 Gromska strela, hongkonški film 1.10 24UR, ponovitev 2.10 Nočna panorama Slovenija 2 TevePika n«i 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 07.50 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.35 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYOT" ALATT, PONOVITEV 10.05 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 11.20 KITZBUEHEL: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN|U, SUPERVELESLALOM (M), PRENOS (VPS 11.20) 13.00 TV PRODAJA 13.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 16.40 TV PRODAJA 17.15 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 17.45 SKOZI ČAS (VPS 17.45) 18.00 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA 21/ 158 (VPS 18.00) 18.25 KOPER: EP V ROKOMETU (M), SRBIJA IN ČRNA GORA ■ FRANCIJA PRENOS (VPS 18.25) 20.00 CELJE: EP V ROKOMETU (M), SLOVENIJA • ČEŠKA PRENOS (VPS 20.00) 22.30 EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU, ODDAjA (VPS 22.30) 23.00 UGRABITEV PATTY HEARST, AMERIŠKI FILM (VPS 23.00) 0.40 SLOVENSKA |AZZ SCENA: WAYNE SHORTER QUARTET, 1. DEL (VPS 00.40) 1.25 TERMINATOR, AM. FILM, PON.(VPS 01.25) 3.05 VIDEOSTRANI 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Maxim Krylov, vodi: Jana Debeljak, pon 10.00 Poslovni dnevnik, oddaja o gospodarstvu 11.00 Vldeo top 30, lestvica glasbenih spotov 17.30 Živeti zdravo, vodi: Milka KrapeZ, pon 18.00 Šola na Jupitru, pon 18.30 lana, oddaja o pozitivni strani Življenja, pon 19.00 24 UR, prenos v Živo 20.00 Glasbeni koncert. Športna dvorana Tabor 21.00 Predah v gibanj, gostja: Damiana Heinz, prvič 22.00 Posnetek svečane razglasitve Slovenca leta 2003, Športna dvorana Litija 23.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III v3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 08.00 TV prodaja 08.30 Risanke 09.00 TV prodaja 09.30 Življenje ob jezeru, ponovitev 10.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 7.30 8.15 9.55 9.55 10.45 11.55 13.00 13.25 13.25 13.55 14.20 14.45 15.55 16.30 16.50 17.15 17.20 17.45 18.15 18.40 18.55 19.00 19.25 19.35 19.50 20.00 20.35 21.05 22.30 2155 23.30 0.25 1.05 1.25 1.50 2.45 4.25 5.40 TELETEKST TV SLOVENIJA do 07.20 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLJKE POD KLOBUKOM KINO KEKEC: POLLYANNA, ANGLEŠKI FILM (VPS 08.20) TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEIŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR MARCEL BUH - JURIJ PERVAN|E: VRT1ČKARJI, TV NANIZANKA 2. EPIZODA: ŠPORTNIK RAD IMAM LUCY, AMERIŠKA ČB NANIZANKA 159.EPIZODA FRASIER, AMERIŠKA NANIZANKA 20.EPIZODA MCLEODOVI HČERI, AVSTRALSKA NADALJEVANKA 18/22 (VPS 14.40) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE (VPS 17.15) ŠIV V ČASU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA 5/13 (VPS 17.20) ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE (VPS 17.55) ČEBELICA MAJA, RISANA NANIZANKA, 21/26 (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT UTRIP VREME MARCEL BUH - JURIJ PERVANJE: VRTlCKARJI, TV NANIZANKA 3. EPIZODA: OČKA ZDA| IŠČEMO (VPS 20.00) SO LETA MINILA, ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA 5/6 (VPS 20.20) JAKOVE ŽENSKE, AMERIŠKI FILM (VPS 20.30) PRVI IN DRUGI (VPS 22.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.25) OZ AMERIŠKA NADALJEVANKA 3/8 (VPS 22.55) ^ DNEVNIK, ŠPORT, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEjSKE TV (VPS 00.35) NA VRTU, ODDAjA TV MARIBOR, PONOVITEV ŠIV V ČASU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA 5/13, PONOVITEV ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, PONOVITEV PIRATI V METEORJU, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 02.20) PRVI IN DRUGI, PONOVITEV KONCERT SKUPINE BIG FOOT MAMA (VPS 05.40)_ 7.35 TELETEKST TV SLOVENIJA do 07.55 7.55 SAPPORO: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 07.55) 9.40 MARIBOR: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 09.40) 10.50 OČE ZLATE LISICE - DUŠAN SENČAR, ODDAjA TV MARIBOR (VPS 10.50) 11.20 KITZBUEHEL SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), PRENOS (VPS 11.20) 13.05 MARIBOR: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN|U, VELESLALOM (Ž), PRENOS 2. VOŽNjE (VPS 13.05) 14.15 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, POSNETEK IZ SAPPORA (VPS 14.15) 16.00 TV PRODAJA 16.30 ŠPORTNI FILM 17.15 40 LET ZLATE LISICE, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 17.15) 18.00 ŽREBANJE ZA SLALOM 40. ZLATE LISICE, PRENOS IZ MARIBORA (VPS 18.00) 18.45 GOREN|ČEV VZPON NA POHORjE, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 18.45) 19.55 LJUBLJANA: EP V ROKOMETU (M), HRVAŠKA - DANSKA, PRENOS (VPS 19.55) 21.45 DANIEL DERONDA, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2/4 (VPS 21.45) 22.35 EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU, ODDAJA (VPS 22.35) 23.05 SEKS, LAŽI IN VIDEOTRAKOVI, AMERIŠKI FILM (VPS 23.10) 0.40 SOBOTNA NOČ (VPS 00.45) 2.40 POLNOČNI KAVBOJ, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 02.15) 4.30 VIDEOSTRANI Kanal A 8.55 TV prodaja 9.25 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 190. dela ameriške nadaljevanke 10.15 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 191. dela ameriške nadaljevanke 11.05 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 192. dela ameriške nadaljevanke 11.55 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 193. dela ameriške nadaljevanke 12.45 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 194. dela ameriške nadaljevanke 13.35 Goodyear liga, oddaja 14.00 Dannyjeve zvezde, v živo 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.55 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.55 Goodyear liga, Union Olimpija: Crvena zvezda, prenos košarke 18.40 Legende nogometa, dokumentarna serija 19.10 Herkul, 6. sezona, zadnji del ameriške naniz. 20.00 Kriminalka: Zadnja kapitanova pot, ameriški film ^ 21.45 Znova na prostosti, 18. del ameriške nanizanke 22.45 Intimnosti z nezemljanom, ameriški film ^ 0.10 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.10 Vrbja vas, sinhronizirana risana serija 8.35 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 8.45 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.50 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 9.15 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.25 Hikarian, sinhronizirana risana serija 9.50 Sandokan, sinhronizirani risani film 11.05 Rudijevo moštvo, risana serija 11.30 Galidor - varuh na vesoljski meji, 13. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 12.55 Varovalka, ameriški film 14.25 Močno zdravilo, 3. sezona, 14. del am. naniz. 15.20 Diagnoza: umor, 7. sezona, 17. del ameriške nanizanke 16.15 Zvezde v divjini: Dalton in volkovi, dokumentarna oddaja 17.15 24UR - vreme 17.20 Ukradeni otroci, ameriški film 19.00 24UR Demokracija • 4/2004 tv program 20.00 Filmski hit: V pajkovi mreži, ameriški film 21.55 Zgodba iz Los Angelesa, ameriški film 23.40 24UR, ponovitev 0.40 Nočna panorama TevePika EZB 10.00 Spekter, študentska oddaja, pon 11.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 11.30 Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 12.30 Sašine slaščice iz zabavne pečice, vodi: Saša Lendero, pon 13.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 18.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 19.00 Vita fit, oddaja o zdravem načinu življenja, pon 19.30 Z glavo na zabavo, prvič 20.00 Posnetek svečane razglasitve Slovenca leta 2003, športna dvorana Litija, pon 22.00 Šola na jupitru, pon 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.30 Veliko platno, oddaja o filmu, pon 0.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 110. dela 09.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 111. dela 10.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 112. dela 10.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 113. dela 11,00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 114. dela 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Štiri tačke, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Ženitev, gledališka predstava KUD Miran Jarc, Škocjan 15.30 TV prodaja 16.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 17.30 Moderna orožja, ponovitev 18.30 Automobille 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 V iskanju svete gore, ameriška drama, 1996 ^ 22.10 MTV European Music Awards 2003, posnetek 00.10 TV prodaja 00.40 Videostrani Slovenija 1 u 7.05 TELETEKSTTVSLOVENI|A do 06.20 7.30 ŽIV ŽAV: MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 4/26; TRNOVO ROBIDEVjE, LUTKOVNA NANIZ., 5/8; CRIMMOVE PRAVLJICE, RISANA NANIZANKA, 20/26 (VPS 07.30) 5 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV 5 SLEDI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.55) 10.25 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 10.25) 10.55 SIROTE DIVJINE, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/6 (VPS 10.55) 11.20 OZARE, PONOVITEV 11.30 OBZOR|A DUHA (VPS 11.25) 12,00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 13.15) 13.15 SKRITA KAMERA 13.20 ČLOVEK IN POL 13.30 NEDELJSKO OKO 13.40 GLAS LJUDSTVA 13.45 KULINARIKA 13.55 PET MINUT SLAVE 14.00 PLANETV 15.00 ČLOVEŠKI FAKTOR 15.10 VABILO ZA DVA 15.30 KISLO JABOLKO 15.45 ŠPORT NA DANAŠNJI DAN 15.55 FENOMENI 16.00 GLASBENI DVOBOJ 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.45 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.45) 16.50 LORELLA 17.05 PREDMET POŽELENJA 17.20 DRUŽABNA KRONIKA 17.35 VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 17.35) 18.30 ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 ŠPORT 19.35 ZRCALO TEDNA 19.50 VREME 20.00 EMA 04: PREDIZBOR 03 (VPS 20.00) 21.00 PETI ELEMENT (VPS 21.05) 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.30 SLADKA IRMA, AMERIŠKI FILM (VPS 22.35) 0.50 DNEVNIK, ŠPORT, PONOVITEV 1.30 DNEVNIK ZAMEISKETV (VPS 01.35) 2.20 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV Slovenija 2 7.35 7.5S v3 15.20 15.50 17.25 17.55 20.00 22.30 MEDELJA, 25.1.2004 Kanal A 9.20 TV prodaja 9.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 60. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 61. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 62. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 63. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 64. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde, posnetek 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.55 Oprah Shovv, pogovorna oddaja 16.50 Čarovnice, 3. sezona, 9. del ameriške nanizanke 17.40 Izganjalka vampirjev, 6. sezona, 17. del ameriške nanizanke 18.30 Planet 10 19.00 Non Stop Music 20.00 Družinski film: Ponovno na ledu, ameriški film 21.40 Odvetnik z ulice, 2. sezona, 21. del ameriške nanizanke 22.35 Goodyear liga, Krka: Budučnost, posnetek košarke 0.25 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Katka In Orbi, sinhronizirana risana serija 8.10 Vrbja vas, sinhronizirana risana serija 8.35 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 8.45 Nas mali svet, sinhronizirana risana serija 8.50 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 9.15 Mjav! Mjavl, sinhronizirana risana serija 9.25 Hikarian, sinhronizirana risana serija 9.50 Heidi, slnhronizirani risani film 10.45 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 11.10 Rudijevo moštvo, risana serija 11.35 Calidor - varuh na vesoljski meji, 14. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.55 Ujemi mel, ameriški film 14.15 Oh, ta osemdeseta, 1. del ameriške humorlstične nanizanke 14.45 Močno zdravilo, 3. sezona, 15. dei ameriške nanizanke 15.40 Diagnoza: umor, 7. sezona, 18. del am. naniz. 16.35 Zgodba o AlisonameriSki film 18.15 24UR-vreme 18.20 Triki Jamleja Ollverja, 2. sezona, 10. del angleške dokumentarna oddaje 19.00 24UR 20.00 Nedeljski film: Ljubezen Iz sanj, ameriški film 21.55 Športna scena 22.55 Izdaja, ameriški film 0.40 24UR, ponovitev 1.40 Nočna panorama TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, POSNETEK IZ SAPPORA (VPS 07.55) MARIBOR: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Z), PRENOS 1. VOŽNjE (VPS 09.20) KITZBUEHEL: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN|U, SLALOM (M), PRENOS 1. VOŽNjE (VPS 10.25) MARIBOR: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 11.45) KITZBUEHEL: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN|U, SLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 13.10) SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, POSNETEK IZ SAPPORA, PONOVITEV TV PRODAJA SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANjU, SLALOM (Ž), POSNETEK IZ MARIBORA SNOWBOARD MAGAZIN (VPS 15.50) VELENIE: EP V ROKOMETU (M), ŠVEDSKA - RUSIJA, PRENOS (VPS 17.55) CEL|E: EP V ROKOMETU (M), SLOVENIJA - MADŽARSKA, PRENOS (VPS 20.00) EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU, ODDAJA (VPS 22.30) DRUGSTORE COWBOY, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 23.00) VIDEOSTRANI TevePika EE 9.30 Sašine slaščice iz zabavne pečice, vodi: Saša Lendero, pon 10.30 Veliko platno, oddaja o filmu, pon 11.00 Poslovni dnevnik, oddaja o gospodarstvu 12.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 12.30 Predah v gibanj, gostja: Damiana Heinz, pon 13.30 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 18.00 Jana, oddaja o pozitivni strani življenja, Duhovna Univerza, pon 18.30 jana, oddaja o pozitivni strani življenja, dotik, gostja: Meta Fonda, pon 19.00 Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.00 Orfejček, zabavno glasbena prireditev 22.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 22.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, vodi: Jana Debeljak 23,00 Spekter, študentska oddaja, pon 0.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 10.30 10.55 11.55 12.30 13.00 13.15 13.30 13.30 14.00 15.00 15.55 16.30 16.50 17.00 17.15 17.30 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 20.55 21.25 22.00 22.50 23.40 0.15 1.05 1.30 2.25 2.55 3.20 5.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR EMA 04: PREDIZBOR 03 ENIGMA FOERSTER, DOKUMENTARNI FELJTON PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME VIDEOSTRANI TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: KOŠ (VPS 16.50) BEŽEČI ZVOKI, KRATKI IGRANI FILM (VPS 17.00) ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA, 4/26 (VPS 17.15) OBRISI V PUŠČAVI, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDA|A (VPS 17.35) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.30) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET JULIJA, AVSTRIJSKA NADALJEVANKA, 2/13 (VPS 20.00) GOSPODARSKI IZZIVI (VPS 20.55) PISAVE (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLADIATORJI 2. SVETOVNE VOJNE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/13 (VPS 22.50) MARCEL BUH - JURIJ PERVANJE: VRTIČKARJI, TV NANIZANKA, 3. EPIZODA: OČKA ZDAJ IŠČEMO, PONOVITEV DNEVNIK, ŠPORT, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.05) OBRISI V PUŠČAVI, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA, PONOVITEV GOSPODARSKI IZZIVI, PONOVITEV PISAVE, PONOVITEV OBUPANO IŠČEM SUZANO, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 03.20) EMA 04: PREDIZBOR 03, PONOVITEV 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Pokemonl, sinhronizirane risane serije 11.00 Rokomet, moja igra 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.30 Automobille 14.00 Sijaj, ponovitev 14.30 TV prodaja 15.00 Večer, ko oči mislijo - slikarska razstava Tomaža Perka 17.00 Ekskiuzivni magazin 17.30 Komet 13, ponovitev 18.30 Nas vrt 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev zabavnoglasbene oddaje 21.30 Reporter X 22.00 VH1 20 Women Who Rock, posnetek 23,00 K 1, Športni program 00.00 TV prodaja 01.00 Videostrani PONEDELJEK, 26.1.2004 Slovenija 2 7.45 TELETEKST TVSLOVENIIA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV 10.00 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 21/158 10.25 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 11.00 TV PRODAJA 11.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 13.25 TV PRODAJA 13.55 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 18.00 SKOZI ČAS (VPS 17.50) 18.10 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 22/ 158 (VPS 18.05) 18.35 PREPOVEDANO!, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.35) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 21.55 GORAN VOJNOVIČ: FUŽINE ZAKON, KRATKI IGRANI FILM AGRFT (VPS 22.00) 22.10 HANA KOVAČ: UKRADENI OTROCI, KRATKI DOKUMENTARNI FILM AGRFT (VPS 22.15) 22.25 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) ^ 22.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.35 VABA, FRANCOSKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.35) 2,25 VIDEOSTRANI Slovenija 1 6.10 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 6.30 TEDENSKI IZBOR 6.30 UTRIP 6.45 ZRCALO TEDNA 7.00 D08R0 JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09,00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 IZ POPOTNE TORBE: POGUM 9.25 PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 3/26 9.50 ODDAJA ZA OTROKE 10.05 RAZPOKE V ČASU: PREKLETSTVO BOGATE GROFICE, 4/17 JJ Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Xena, 4. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 5. sezona, ponovitev 16. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Xena, 4. sezona, 19. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 65. del ameriške nadaljevanke 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 195. del ameriške nadaljevanke Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 $ tv program 15.30 TV prodaja 09.30 Življenje ob jezeru, ponovitev 9.05 NAŠE SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 17.55 24UR - vreme 16.00 Varuhi luke, 5. sezona, 17. del avstralske nanizanke 10.00 10.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev TV prodaja 9.35 9.35 TEDENSKI IZBOR DOBER DAN, KOROŠKA 18.00 Maščevanje ljubezni, 2. del španske nadaljevanke 16.55 Ha!: 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 22/158 19.00 24UR Otroci ne lažejo, 3. sezona, 15. del ameriške 11.45 Automobiile 20.00 Preverjeno humoristične oddaje 12.00 TV prodaja 10.30 VIDEOSTRANI 21.00 Življenjska zgodba: 17.25 Sami doma, 1. sezona, 15. del ameriške 12.30 Risanke 11.00 TV PRODAJA Starševska pravica, ameriški film humoristične nanizanke 13.15 "TV prodaja 11.30 VIDEOSTRANI ■ VREMENSKA PANORAMA 22.40 XXL premiere 17.55 Oh, ta sedemdeseta, 4. sezona, 24. del ameriške 13.30 Življenje ob jezeru, ponovitev 13.20 TV PRODAJA 22.45 Na kraju zločina, 1. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 14.00 Prenos seje D2 RS 13.50 TEDENSKI IZBOR nanizanke 18.25 XXL premiere 18.00 Sto izložb, sto strasti, 115. del italijanske 13.50 GORAN VOJNOVIČ FUŽINE ZAKON, 23.35 24UR, ponovitev 18.30 Non Stop Music telenovele KRATKI IGRANI FILM AGRFT 0.35 Nočna panorama 20.00 Filmski ciklus z Melom Gibsonom: 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.05 HANA KOVAČ: UKRADENI OTROCI, 22.10 Odkupnina, ameriški film Mikser: 19.00 19.30 20.00 Videalisti, glasbene lestvice Kati Turkova v besedi in glasbi Moderna orožja, dokumentarna oddaja 14.20 KRATKI DOKUMENTARNI FILM AGRFT STUDIO CITY TevePika I !•! Vsi županovi možje, 3. sezona, 18. del ameriške 15.20 VIDEOSPOTNICE ^ humoristične nanizanke 21.00 Agencija, 11.del ameriške nanizanke 15.55 EP V ROKOMETU (M), PRENOS (VPS 15.55) 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Košarka - 1A liga moški, Zagorje BZ: Koper, posnetek tekme, pon Jana, oddaja o pozitivni strani življenja, dotik, gostja: Meta Fonda, pon 22.40 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 24. del 21.45 Donator, ameriški triier, 1998 ^ 17.50 SCHLADMING: ameriške humoristične nanizanke 23.30 KI, Športni program SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 9.30 23.10 Domače kraljestvo, 3. sezona, 21. del ameriške 00.30 TV prodaja SLALOM (M), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 17.50) humoristične nanizanke 01.00 Videostrani 19.00 ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE V TENISU, 11.00 23.40 Sov )erryja Springerja, pogovorna oddaja ^ POSNETEK IZ MELBOURNA (VPS 19.00) 1 OPEK. 20.00 LJUBLJANA: EP V ROKOMETU (M), PRENOS (VPS 20.00) 11.30 12.00 Vita fit, oddaja o zdravem načinu življenja Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič Video top 30, lestvica glasbenih spotov Veliko platno, oddaja o filmu rop IV — - — -j 22.30 EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU, ODDAJA (VPS 22.30) 12.30 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Nova ljubezen, ponovitev zadnjega dela mehiške nadaljevanke 27.1.2004 23.00 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU: 18.00 8.45 SLALOM (M), POSNETEK 2. VOŽNJE IZ SCHLADMINGA (VPS 23.00) 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 9.40 Skrivnost ljubezni, ponovitev 95. dela Slovenija 1 1 23.50 SKUPAJ BOMO UMRLI, FRANCOSKI FILM (VPS 23.50) 19.00 24 UR, prenos v živo venezuelske nadaljevanke 20.00 POP TRAX, oddaja o najnovejši pop glasbi, vodi: Matjaž Kosi 10.30 TV prodaja 1.35 VIDEOSPOTNICE (VPS 01.35) ^ 11.00 Čudež življenja, ponovitev 92. dela venezuelske 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 2.05 UGRABITEV PATTY HEARST, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 02.05) VIDEOSTRANI 21.00 Jana, oddaja o pozitivni strani življenja, Šola nadaljevanke 6.20 TEDENSKI IZBOR 3.45 čustvene inteligence 11.50 Družinske vezi, ponovitev 22. dela brazilske nadaljevanke Športna scena, ponovitev 6.20 6.30 KULTURA ODMEVI 21,30 Z glavo na zabavo, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 22.00 12.40 7.00 DOBRO jUTRO (VP5 07.00) Kanal A A 22.30 A to je to!?, oddaja o kuhanju "da padeš dol", 13.40 TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja 9.00 POROČILA (VPS 09.00) vodi: Alenka Strnad - Reza, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, 14.10 9.05 TEDENSKI IZBOR 23.00 15.00 Družinske vezi, 23. del brazilske nadaljevanke 9.05 RADOVEDNI TAČEK: KOŠ 9.15 TV prodaja pon 15.55 Čudež življenja, 93. del venezuelske nad. 9.15 BEŽEČI ZVOKI, KRATKI IGRANI FILM 9.20 Xena, 4. sezona, ponovitev 19. dela ameriške 23.30 Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov 16.55 Skrivnost ljubezni, 96. del venezuelske nadaljevanke 9.30 9.40 ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA, 4/26 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, 10.10 nadaljevanke Varuhi luke, 5. sezona, ponovitev 17. dela 00.30 17.55 24UR - vreme RISANA NANIZANKA, 39., ZADNjA EPIZODA avstralske nanizanke 18.00 Maščevanje ljubezni, 1. del španske nad. 10.05 ODDAJA ZA OTROKE 11.00 Non Stop Music, ponovitev Kanal III Tf3 19.00 24UR 10.35 OBRISI V PUŠČAVI, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAjA 12.30 TV prodaja 20.00 Pasti velemesta, ameriški film 13.00 Xena, 4. sezona, 20. del ameriške nadaljevanke 21.40 Sedma nebesa, 6. sezona, 21. del ameriške 11.25 VSAKDANJIK IN PRAZNIK 13.50 Miadi in nemirni, 3. sezona, 66. del ameriške 06.00 Videostrani nanizanke 12.20 PISAVE nadaljevanke 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija Risanke 22.35 Urgenca, 9. sezona, 21. del ameriške nanizanke 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 196. del ameriške 07.30 23.30 XXL premiere 13.15 TEDENSKI IZBOR nadaljevanke 08.00 TV prodaja 23.35 Na kraju zločina, 1. sezona, 13. del ameriške 13.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.30 TV prodaja 08.30 Risanke 0.30 nanizanke PODOBE IZ SREDNJE EVROPE 16.00 Varuhi iuke, 5. sezona, 18. del avstralske 09.00 TV prodaja 24UR, ponovitev 13.45 GOSPODARSKI IZZIVI nanizanke 09.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev Prenos seje DZ RS Sto izložb, sto strasti, 116. del italijanske 1.30 Nočna panorama 14.15 GLADIATORJI 2. SVETOVNE VOJNE, 16.55 Ha!: 10.00 ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SESI|A, 2/13 Otroci ne lažejo, 3. sezona, 16. del ameriške 18.00 TevePika Q3*l 15.05 JULIJA AVSTRIJSKA NADALJEVANKA, 2/13, humoristične oddaje telenovele PONOVITEV 17.25 Sami doma, 2. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 18.30 Pokemoni, risani film Naš vrt, ponovitev 15.55 MOSTOVI ■ HIDAK: 19.00 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, POTEPANJA ■ BARANGOLjSOK (VPS 15.55) 17.55 Oh, ta sedemdeseta, 4. sezona, 25. del ameriške 19.30 Videalisti, glasbene lestvice pon 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) humoristične nanizanke 20.00 Preprosto nepremagljiv, ameriška romantična 9.30 Posnetek svečane razglasitve Slovenca leta 16.50 PRAVLJICE MIKE MAKE: 18.25 XXL premiere komedija, 1999 2003, športna dvorana Litija, pon KAJ DELAJO STARŠI, KADAR OTROCI NE 18.30 Non Stop Music 21.45 Vsiljivec, ameriški ZF triier, 2002 11.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon VIDIJO?, OTROŠKA NANIZANKA, 13/26 20.00 Akcija: 23.25 Ekskluzivni magazin, ponovitev 11.30 Šola na jupitru, pon (VPS 16.50) lekleni psi, ameriški film 23.55 Automobiile 12.00 Jana, oddaja o pozitivni strani življenja, 17.00 ZLATKO ZAKLADKO: PALAČINKE TREH DRŽAV 21.40 Mikser: 00.10 TV prodaja Duhovna Univerza, pon (VPS 17.00) Vsi županovi možje, 3. sezona, 19. del ameriške 00.40 Videostrani 12.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 17.15 KN|IGA MENE BRIGA - JANEZ STREHOVEC: 22.10 humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 25. del ameriške humoristične nanizanke 13.00 13.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov UMETNOST INTERNETA, PONOVITEV (VPS 17.15) KAMNIŠKA JAMA, DOKUMENTARNA ODDAJA < SREDA. 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Maxim Krylov, vodi: Jana Debeljak, pon 17.40 22.40 Domače kraljestvo, 3. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke " (vn I/.4U) 23.10 28.1.2004 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, 18.10 PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.10) Šov (erryja Springerja, pogovorna oddaja ^ živo 18.40 RISANKA (VPS 18.40) P TV gJ> 19.00 24 UR, prenos v živo 18.55 VREME (VPS 18.55) Po 20.00 Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane šalamon 19.00 19.40 DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET Slovenija 1 21.00 A to je to!?, oddaja o kuhanju "da padeš dol", 20.00 TARČA (VPS 20.00) 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 21.30 vodi: Alenka Strnad - Reza, prvič Košarka - 1A liga moški, Zagorje BZ: Koper, posnetek tekme 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 1. dela Španske 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 22.50 JEAN MOULIN, FRANCOSKA DRAMA, 2., ZADNJI nadaljevanke 6.20 TEDENSKI IZBOR UCL ZZ.3UJ 9.40 Skrivnost ljubezni, ponovitev 96. dela venezuelske nadaljevanke 6.20 6.30 KULTURA ODMEVI 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, 0.20 DNEVNIK, ŠPORT, PONOVITEV 23.30 pon 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE IV (VPS 01.20) 10.30 IV prodaja 7.00 DOBRO |UTRO (VPS 07.00) Vita fit, oddaja o zdravem načinu življenja, pon 1.30 KAMNIŠKA JAMA, 11.00 Čudež življenja, ponovitev 93. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 23. dela brazilske 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 2.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV PRISLUHNIMO TIŠINI, PONOVITEV TARČA, PONOVITEV JEAN MOULIN, FRANCOSKA DRAMA, 11.50 9.05 9.05 TEDENSKI IZBOR PRAVLJICE MIKE MAKE: Kanal III ~t/3 2.30 4.45 12.45 nadaljevanke Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 21. dela ameriške nanizanke KAJ DELAJO STARŠI, KADAR OTROCI NEVIDI|0?, 2., ZADNJI DEL, PONOVITEV OTROŠKA NANIZANKA, 13/26 06.00 Videostrani 13.40 TV prodaja 9.15 BABAR, RISANA NANIZANKA, 11/13 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija Slovenija 2 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 9.35 SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 24/26 07.30 Risanke 15.00 Družinske vezi, 24. del brazilske nadaljevanke 10.00 ZLATKO ZAKLADKO: 08.00 TV prodaja 15.55 Čudež življenja, 94. del venezuelske PALAČINKE TREH DRŽAV 08.30 Risanke 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 nadaljevanke 10.15 KNJIGA MENE BRIGA ■ JANEZ STREHOVEC: ,09.00 TV prodaja 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 16.55 Skrivnost ljubezni, 97. del venezuelske nad. UMETNOST INTERNETA Demokracija • 4/2004 tv program 10.40 KAMNIŠKA JAMA, DOKUMENTARNA ODDAJA Pop TV PCP 6.30 ODMEVI 7.25 Sami doma, 2. sezona, 3. del ameriške 11.05 PRISLUHNIMO TIŠINI SLEDI, ODDAIA TV KOPER-CAPODISTRIA 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) 7.55 humoristične nanizanke Oh, ta sedemdeseta, 4. sezona, 27. del ameriške 11.35 9.00 12.05 POMAGAJMO SI, 9.05 TEDENSKI IZBOR humoristične nanizanke ODDAIA TV KOPER-CAPODISTRIA 7.55 kicki Lane, ponovuev pogovorne oaaaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 2. dela španske nadaljevanke 9.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ 8.25 XX L premiere 12.40 KULINARIKA Z LEONOM L45 9.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.30 Non Stop Music 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 10.25 ODDAJA ZA OTROKE 10.00 Krimič: Sosedovo dekle, ameriški film 13.30 TEDENSKI IZBOR ?.40 iKnvnost i|UDezni, ponovitev aeia uono7iiokLcs naHalipvankp 10.35 VEM ■ VEŠ 21.40 Tajni agenti, 1. sezona, 4. del angleške naniz. 13.30 13.55 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ŠIV V ČASU, 0.30 1.00 TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 94. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, pon. 24. dela brazilske nad. Preverjeno, ponovitev TV prodaja 11.30 SIROTE DIVJINE, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/6 22.40 Naravnost fantastično, 4. sezona, 4. del angleške humoristične nanizanke FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/13 12.00 JABOLKA V SNEGU, 23.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 14.25 TARČA, PONOVITEV 1.50 DOKUMENTARNA RETROSPEKTIVA (VPS 12.00) 15.55 MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME Pop TV 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.50) 2.45 3.40 13.25 CENA LJUBEZNI, KANADSKI FILM, PONOVITEV (VPS 13.30) 16.50 4.10 5.00 5.55 16.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 25. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 95. del venezuelske nad. Skrivnost ljubezni, 98. del venezuelske nadaljevanke 17.45 VEM-VEŠ (VPS 17.45) 15.00 PETI ELEMENT, PONOVITEV 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 3. dela španske nadaljevanke 18.40 18.55 RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) 15.55 MOSTOVI • HIDAK: KANAPE - KANAP... (VPS 15.55) S.45 19.00 DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET SEDMI PEČAT: MUZA, AMERIŠKI FILM (VPS 20.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 3.40 Skrivnost ljubezni, ponovitev 98. dela 19.40 17.55 24UR - vreme 16.50 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE venezuelske nadaljevanke 20.00 18.00 Maščevanje ljubezni, 3. del španske nad. (VPS 16.50) 0.30 TV prodaja 19.00 24UR 17.25 ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.25) 1.00 Čudež življenja, ponovitev 95. dela venezuelske 22.00 20.00 TV kriminaika: 18.10 MODRO (VPS 18.10) nadaljevanke 22.50 0.30 OMIZJE (VPS 22.55) DNEVNIK, ŠPORT, PONOVITEV Obsedenost, ameriški film 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 1.50 Družinske vezi, pon.25. dela brazilske nad. 21.40 Tretja izmena, 4. sezona, 20. del am. naniz. 18.55 VREME (VPS 18.55) 2.45 Tretja izmena, 4. sezona, ponovitev 20. dela 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20) VEM - VEŠ, PONOVITEV AGNES BROWNE, ANGLEŠKI KOPRODUKCIJSKI FILM, PONOVITEV (VPS 02.35) 22.35 XXL premiere 19.00 DNEVNIK ameriške nanizanke 1.40 22.40 Na kraiu zločina. 1. sezona. 15. del am. naniz. 19.40 ŠPORT, VREME, MAGNET 3.40 TV prodaja 2.35 23.30 ».30 24UR, ponovitev Nočna panorama 20.00 21.00 TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) 4.10 5.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 26. del brazilske nadaljevanke 4.05 6.00 OMIZJE, PONOVITEV LITTLE LATER: TEXAS, 21.30 KNJIGA MENE BRIGA. UMBERTO ECO: BAUDOLINO (VPS 21.30) 5.55 Čudež življenja, 96. del venezuelske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, 99. del venezuelske nad. 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 4. del španske nadaljevanke 24UR GLASBENI DOKUMENTAREC (VPS 06.00) TevePika Ea« 22.00 22.45 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER 16.55 7.55 18.00 Slovenija 2 9.00 9.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon, pon A to je to!?, oddaja o kuhanju "da padeš dol", vodi: Alenka Strnad - Reza, pon Sašine slaščice iz zabavne pečice, vodi: Saša 22.45 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA: P. RAMOVŠ, S. VREMŠAK (VPS 22.50) 23.25 PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH ■ SLOVENSKA 19.00 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 KLAVIRSKA GLASBA, 8/9 (VPS 23.30) 20.00 Trenja 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 0.05 DNEVNIK, ŠPORT, PONOVITEV 21.30 Popolni četrtek: 9.35 MOSTOVI - HIDAK: 10.30 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE IV (VPS 01.00) Seks v mestu, 5. sezona, 7. del ameriške POTEPANJA - BARANGOLjSOK, PONOVITEV 1.15 ŠTAFETA MLADOSTI, PONOVITEV nanizanke 10.05 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 11.00 1.55 MODRO, PONOVITEV 22.05 Alias, 1. sezona, zadnji del ameriške nanizanke 11.00 TV PRODAJA VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA Lendero, pon 2.25 TEDNIK, PONOVITEV 23.00 XXL premiere Na kraju zločina, 1. sezona, 16. del ameriške 11.30 12.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Veliko platno, oddaja o filmu, prvič Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje 3.20 OSMI DAN, PONOVITEV 23.05 15.45 TV PRODAJA 17.30 18.00 4.25 NEČISTA KRI, FRANCOSKI FILM, PONOVITEV nanizanke 16.20 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV W (VPS 04.25) 0.00 24UR, ponovitev 16.55 ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE V TENISU, živijensko obdobje, prvič 1.00 Nočna panorama POSNETEK IZ MELBOURNA (VPS 16.55) 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 24 UR, prenos v živo Slovenija 2 17.55 19.45 EP V ROKOMETU (M), PRENOS (VPS 17.55) SKOZI ČAS (VPS 19.45) LJUBLJANA: EP V ROKOMETU (M), PRENOS 19.00 TevePika GTïl 20.00 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež Center za zdravo in kakovostno življenje Šola na Jupitru, živo Predah v gibanju, gostja: Damiana Heinz, pon 7.45 TELETEKST TV SLOVENI|A do 08.00 (VPS 20.00) 20.30 21.00 21.30 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, 22.30 EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU, ODDAJA (VPS 22.30) 9.05 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.30 pon jana, oddaja o pozitivni strani življenja, Šola 23.00 EVROLIGA V KOŠARKI (M): 22.00 9.35 MOSTOVI • HIDAK, PONOVITEV čustvene inteligence, pon BARCELONA - UNION OLIMPIJA, 23.00 rosiovni siuaio, anevno iruormauvna ouudjd, 10.05 VIDEOSTRANI • VREMENSKA PANORAMA 10.00 Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane POSNETEK IZ BARCELONE (VPS 23.00) pon POP TRAX, oddaja o najnovejši pop glasbi, vodi 10.35 TV PRODAJA Šalamon, pon 0.30 VIDEOSPOTNICE (VPS 00.30) ^ 23.30 11.30 VIDEOSTRANI ■ VREMENSKA PANORAMA 11.00 ŠKL, šolska košarkaška liga, prvič 1.00 NOČ LOVCA, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 01.00) Matjaž Kosi 15.45 TV PRODAJA 12.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija 2.30 VIDEOSTRANI 00.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 16.20 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ Klariča, pon 16.55 ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE V TENISU, 12.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal A A Kanal III T/3 POSNETEK IZ MELBOURNA (VPS 16.55) 17.00 Vita fit, oddaja o zdravem načinu življenja, prvič 17.55 EP V ROKOMETU (M), PRENOS (VPS 17.55) SKOZI ČAS (VPS 19.45) LJUBLJANA: EP V ROKOMETU (M), PRENOS 17.30 Predah v gibanju, gostja: Damiana Heinz, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 9.15 TV prodaja Xena, 4. sezona, ponovitev 20. dela ameriške nadaljevanke 06.00 Videostrani 19.45 20.00 18.30 9.20 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija (VPS 20.00) 19.00 24 UR, prenos v živo 07.30 Risanke 22.30 EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU, 20.00 Sašine slaščice iz zabavne pečice, vodi: Saša Lendero, živo 10.10 Varuhi luke, 5. sezona, ponovitev 18. dela avstralske nanizanke 08.00 TV prodaja ODDAJA (VPS 22.30) 08.30 Risanke 23.00 EVROLIGA V KOŠARKI (M): MONTEPASCHI - 21.00 Jana, oddaja o pozitivni strani življenja 11.00 Non Stop Music, ponovitev TV prodaja 09.00 TV prodaja KRKA, POSNETEK IZ SIENE (VPS 23.00) 21.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 09.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 0.30 VIDEOSPOTNICE (VPS 00.30) ^ 22.00 Spekter, študentska oddaja, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, 13.00 Xena, 4. sezona, 21. del ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, 67. del ameriške nadaljevanke Obala ljubezni, 3. sezona, 197. del am. nad. TV prodaja Varuhi luke, 5. sezona, 19. del avstralske nanizanke 10.00 Prenos seje DZ RS 1.00 VRZI KOCKO, 23.00 13.50 18.00 Sto izložb, sto strasti, 117. del italijanske telenovele KANADSKA NADALJEVANKA, 1/6, PONOVITEV pon (VPS 01.00) 23.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 14.40 18.30 Pokemoni, risani film 1.45 VIDEOSTRANI 15.30 19.00 Videalisti, glasbene lestvice Kanal III T& 16.00 20.00 Lisice, 11. del jugoslovanske serije Kanal A Á 21.00 Sijaj 16.55 Ha!: 21.30 23.10 O kot Othelo, ameriška drama, 2001 ^ Reporter X, ponovitev 06.00 Videostrani Otroci ne lažejo, 3. sezona, 17. del ameriške 9.15 TV prodaja 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija humoristiCne oddaje 23.40 TV prodaja 9.20 Xena, 4. sezona, ponovitev 21. dela ameriške 07.30 Risanke 17.25 Sami doma, 2. sezona, 2. del ameriške 00.10 Videostrani nadaljevanke 08.00 TV prodaja humoristiCne nanizanke 10.10 Varuhi luke, 5. sezona, ponovitev 19. dela 08.30 Risanke 17.55 Oh, ta sedemdeseta, 4. sezona, 26. del ameriške / :etrtek, avstralske nanizanke 09.00 TV prodaja humoristiCne nanizanke V 11.00 Non Stop Musk, ponovitev 09.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 18.25 XXL premiere 12.30 TV prodaja 10.00 Prenos seje DZ RS 18.30 Non Stop Music 29 1 2004 13.00 Xena, 5. sezona, 1. del ameriške nadaljevanke 18.00 Sto izložb, sto strasti, 118. del italijanske 20.00 Ekstra magazin SJ 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 68. del ameriške telenovele 20.50 Ruby WaxO, angleška pogovorna oddaja A* S • • ^ V/v jt nadaljevanke 18.30 Pokemoni, risani film 21.30 Mikser Vsi Zupanovi moije, 3. sezona, 20. del 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 198. del ameriške 19.00 Kati Turkova v besedi in glasbi, reportaža ameriške humoristiCne nanizanke Slovenija 1 [j nadaljevanke 19.30 Videalisti, glasbene lestvice 22.00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 1. del ameriške humoristiine nanizanke 15.30 16.00 TV prodaja Varuhi luke, 5. sezona, 20. del avstralske naniz. 20.00 21.40 Teksaški rangerji, ameriški vvesteren, 2001 Sovražnik po krvi, ameriški triler, 1999 @ 22.30 DomaČe kraljestvo, 3. sezona, 23. del ameriške 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.20 16.55 Hal: 23.40 Automobille humoristiCne nanizanke 6.20 TEDENSKI IZBOR Otroci ne lažejo, 3. sezona, 18. del ameriške 00.55 TV prodaja 23.00 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 6.20 KULTURA humoristiCne oddaje 00.25 Videostrani Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 $ radijski program PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Porodila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 PoroCila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Porodla 09.15 Napovednik 10.00 PoroClla 11.00 Kratke novice, Vaja pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 1Z00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Porodla, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 PoroClla, VaSa pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 KlasiCna glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 SreCno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INEO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi PoroClla, VaSa pesem NaS gost Porodila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliCe 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. mase 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voičila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu In domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega ■ izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Nas gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 05.10 05.00 Pogumno v novi dan 05.30 05.10 Vreme, ceste 05.45 05.30 PoroClla 06.00 05.45 Napovednik programa 06.10 06.00 Svetnik dneva 06.20 06.10 Biser za duSo 06.30 06.20 Prognostik 06.35 06.30 Kratke novice 06.45 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 07.00 besede z razlago) 07.15 07.00 Zvonjenje 07.30 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 07.50 Jezikovni brevir 08.00 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 08.30 Koledar prireditev 08.45 08.45 Spominjamo se 09.00 09.00 Sobotna iskrica 09.15 10.30 Poročila, VaSa pesem 10.00 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mlčejo 11.00 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 11.15 12.00 Zvonjenje 12.00 12.05 Biser za duio 12.05 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 1Z15 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.30 13.00 Glasbena voSčila 13.00 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Iz založbe TDO Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi_ 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2.0 šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 2100 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste PoroClla Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duio Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom PoroClla+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Biser za duSo VoSCilo PRO-jevcem PoroClla, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voSčila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, VaSa pesem Šport na Radiju Ognjiiče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. LuC v temi, 3. Vstani In hodi 2.4. In 5. luretov veCer Mozaik dneva 1. In 3. SonCna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 KliCemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 PoroCila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 PoroClla 10.15 SreCno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 PoroClla, VaSa pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voSCIla 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva 1. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan Demokracija • 4/2004 športna kolumna Esad Babačič Pred časom sva se s prijateljem spominjala časov, ko je bila ljubljanska publika pojem za kritičnost. To je veljalo predvsem za koncerte glasbenih skupin, ki so imele upravičeno tremo pred nastopi v slovenski prestolnici. Glede na to, kako močna je bila takrat alternativna scena, je bila takšna kritičnost bolj ali manj na mestu. Krvoločni navijač Ustvarjalnost je imela ceno in nikomur ni padlo na pamet, da bi poskusil s kakšnimi zvarki ali polizdelki. Kdor ni imel izvirne ideje ali svojstvene poetike, preprosto ni mogel stopiti na oder. Če je bilo takrat vse slabo, je danes vse dobro, tako je vsaj videti na prvi pogled. Liberalizacija medijev je prinesla popuščanje v postavljanju kriterijev in tako lahko danes tudi najslabše skupine ali pevci mirno nastopajo po širni Ljubljani. Nekaj podobnega velja tudi za filme, ki so vsi po vrsti dobri, pri čemer izstopajo tisti z jugonostalgičnim nabojem; dovolj je že ena kletvica v jeziku nekdanjih bratov ali malce pri-mitivnejša gesta in žeje slišati salve smeha in splošnega odobravanja, pri čemer je resnična vrednost umetnine na zadnjem mestu. Treba je priznati, da je ljubljanska publika razvajena, tudi ko gre za košarko, ki je bila - v nasprotju z nogometom - od nekdaj doma v Ljubljani. Samo spomnimo se vseh zlatih generacij Olimpije, ki je bila tudi v močni jugoslovanski ligi strah in trepet za nasprotnike. Olimpijina šola, ki je črpala tudi s Kodeljevega, je bila od nekdaj cenjena pri nasprotnikih, ki se niso veselili gostovanj v Tivoliju. Zgodba o uspehu se je nadaljevala tudi v devetdesetih, vse do današnjih dni, ko je naše najboljše moštvo na eni največjih prelomnic v svoji zgodovini. Po lanskih čudežih, ki so bili labodji spev prejšnje uprave, je prišla streznitev. Seveda je zaradi krčenja proračuna in plačevanja starih dolgov prišlo tudi do osipa kakovostnih igralcev. Samo spomnimo se, s kakšnimi košarkarji je Sagadin dolga leta grozil najbogatejšim evropskim klubom. Sašo Filipovski je nasledil ranjeno Olimpijo, ki nima realnih možnosti, da se približa izidom iz bližnje preteklosti. Tega se zavedajo vsi, ki že dlje časa spremljajo Olimpijo in njene uspehe. Pa vendarle se del navijačev očitno ni znebil starih navad, da pljuva po vsem, kar ni dovolj dobro za njihov okus. Enoje realna kritika, nekaj povsem drugega pa je odkrito sovraštvo do igralcev. Kar se je dogajalo na tekmi proti Pau Orthezu ni nič drugega kot izživljanje najnižjih strasti. Seveda mislim na šikani- bi, če je ves čas pod lupo tistih, ki bi ga morali spodbujati. Res ne vem, kdo je sprožil takšen val nezadovoljstva, ki je prerasel zdravo kritičnost. Če kdo misli, da mu, s tem ko ga zatira v domači dvorani, pomaga, se grdo moti. Ni večje kazni za igralca, kot če ga sovražijo njegovi navijači. Edino če hočejo, da se Petrov spakira in odide v kakšen drug klub. Če je tako, potem jim sporočam, da jim je že uspelo, kajti po takšnih izlivih se bo Simon težko pobral. Seveda bi lahko vodstvo Olimpije apeliralo na navijače in vsaj poskusilo zavarovati svojega igralca. Tako pa je videti, da si nihče ne želi, da bi ostal. Glede na to, da mu daje Filipovski več minutaže kot na začetku, bi lahko sklepali, da trener računa na njegove usluge. Imeti prestrašenega igralca v prvi po- Res ne vem, kdo je sprožil takšen val nezadovoljstva, ki je prerasel zdravo kritičnost. Če kdo misli, da mu, s tem ko ga zatira v domači dvorani, pomaga, se grdo moti. Ni večje kazni za igralca, kot če ga sovražijo njegovi navijači. ranje Simona Petrova, ki resda ne deluje najbolj prepričljivo, vendar to še zdaleč ni razlog, da bi ga dajali v nič, kot to počne domače občinstvo. Moram priznati, da sem bil precej zgrožen, ko je del publike izžvižgal nesrečnega igralca vsakokrat, ko ga je hotel trener poslati v igro. Poskušal sem se postaviti v njegovo kožo in ugotoviti, kako neki mu je pri srcu, ko sliši proteste lastnih gledalcev. Morda res ne igra, kot bi od njega pričakovali, toda kako tudi stavi, gotovo ni pozitivno za moštvo, ki mora svojo formo še izboljšati, če želi še nekaj časa prebivati v Evropi. Najzahtevnejši del ljubljanskega občinstva je svoje moštvo že odpisal in vse, kar bi bilo več kot izpad iz nadaljnjega tekmovanja v evroligi, bi imeli za čudež. Če bo obramba takšna, kot je bila v drugem polčasu srečanja proti Orthezu, je tudi ta mogoč. Za konec naj še enkrat ponovim: biti kritičen še ne pomeni, da si lahko zloben. Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 © šport 0 Vodafone' Q Vodafone" Pf«7Z< 1 •• • -- " immtt i tits mobil [KIPA i Kl PA. SIK »mobil »mobil T|l|»'-'' I I Na novi celjski stadion naj bi po najbolj optimističnih napovedih na koncu spravili 13.000 gledalcev. 13.000 gledalcev. Nov nooometni center Delegacija Nogometne zveze Slovenije (NZS) se je zadovoljna vrnila iz Rima, kjer se je z zastopniki Italije, Škotske, Norveške, Belorusije in Moldavije dogovorila o urniku kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu 2006 v Nemčiji. veda ni jasno, kam bomo spravili takšno število gostujočih privržencev, če vemo, da ta čas ne premoremo stadiona za deset tisoč ljudi. Je rešitev Celje? Realna opcija naj bi bil novi celjski stadion, na katerega naj bi po najbolj optimističnih napovedih na koncu spravili 13.000 gledalcev. Torej bi bilo najbolje, če bi Skoti ostali kar doma, saj ne bo prostora niti za združene slovenske navijače. NZS mora Celjanom zagotoviti gostiteljstvo vseh kvalifikacijskih tekem in večine drugih do leta 2010 in 2 milijona evrov, kolikor bi potrebovali za dograditev stadiona, bi bilo poplačanih. Seveda je tukaj kar nekaj velikih čejev, največji pa je gotovo povezan z dobrimi izidi, saj brez njih ne bo tujih navijačev. O tem, kaj dogovor med Celjem in zvezo pomeni za graditev novega stadiona v Ljubljani, tokrat ne bomo razpravljali. Septembra gre zares Slovenija bo prvo tekmo kvalifikacij odigrala proti Moldaviji 4. septembra letos na enem od slovenskih stadionov, to gotovo ne bo v Ljubljani, nato bo 8. septembra gostovala na Škotskem, 9. oktobra bo gostila Italijo in 13. oktobra gostovala na Norveškem. V Malce težav bi lahko imeli edi- no s Škoti, ki bodo v prvem krogu HKaP^^Vj^^^L^^ MH■<":■ |PI] H^ „ prosti in bodo v Glasgovvu spočiti ^^ ^VPR pričakali Slovence. Organizacijsko - * j j. , jffijj najtežja naj bi bila prav zadnja kva- £ ^ ® ^t» V™ lifikacijska tekim, ko bodo oktob- " ^ ^ dalcev, ki potujejo po Evropi, ko Slovenija bo prvo tekmo kvalifikacij odigrala proti Molda- Italija je že rezervirala prvo mesto in neposredno uvrstitev na SP, za igra njihova nacionalna vrsta. Se- v'j' septembra letos na enem od slovenskih stadionov, drugo pa se bodo verjetno udarile Slovenija, Norveška in Škotska. Demokracija • 4/2004 RADIO ÎTAJOtW VAL, D.O.O., SMARJS PRI JCLŠAH ASKfRČSV TR9 21, 3240 SMARJS PRI JCLŠAH (/KRAVA: (03) 117 12 10, STUDIO: (03) BI 71 230 WWW.RADtO-S7AJtRSKI-VAl.SI šport letu 2005 bo Slovenija igrala doma 30. marca proti Belorusiji, 3. septembra proti Norveški in 12. oktobra proti Škotski, gostovala pa 4. junija v Belorusiji, 7. septembra v Moldaviji in 8. oktobra v Italiji. Dober razpored pa bi bil lahko kaj slaba tolažba, saj je zdaj že jasno, da smo se znašli v najtežji kvalifikacijski skupini, iz katere nas lahko spet rešijo edino čudeži. Italija je že rezervirala prvo na kratko Evropski klubi pretiravali z nakupi "na kredo" Po izračunih nemškega časnika Kicker so se evropski nogometni klubi v preteklih letih z nakupi igralcev "na kredo" zadolžili za okoli sedem milijard evrov. Pri tem naj bi samo finančne obremenitve italijanskih klubov znašale dve milijardi evrov, v podobne višave pa naj bi se vzpenjali tudi dolgovi španskih prvo- in drugoligašev. Kot pravi UliHoness, menedžer munchenskega Bayema, kluba, ki naj bi se zadolžil za 700 milijonov evrov, je ta usodni zaplet napovedal že pred nekaj leti. "Klubi bodo morali znižati plače igralcev, k temu bodo preprosto prisiljeni. Igralci se bodo morali soočiti z resničnostjo, saj mislim, da živijo v sanjskem svetu. Tako bi se stvari v nekaj letih lahko normalizirale," pravi Honess. Pobuda za razpravo o Planici Kot vse kaže, se bo razprava o zapletih v Planici kmalu preselila v parlament. Poslanska skupina SDS je namreč na seji parlamentarnega odbora DZ za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport pretekli te- mesto in neposredno uvrstitev na SP, za drugo pa se bodo verjetno udarile Slovenija, Norveška in Škotska. Že prej smo vedeli, da nam Skandinavci ne ležijo, nič lažjega dela pa ne bomo imeli niti z bojevitimi Škoti, ki so v kvalifikacijah za EP premagali velike Nizozemce. Tudi Belorusija ima v svojih vitrinah nekaj velikih skalpov in je na dobri poti, da postane nova Latvija. Esad Babačič den predlagala razpravo o pripravi in izvedbi svetovnega prvenstva v smučarskih skokih februarja v Planici in tudi razpravo o širši problematiki Planice kot simbola slovenske identitete nasploh. Člani odbora sicer niso sprejeli predloga, da razpravo opravijo že na isti seji, strinjali pa so se, da je problematika tako žgoča, da bi o njej veljalo poglobljeno razpravljati na eni od prihodnjih sej. Kot je dejal Jožef Jerovšek, se Slovenci že dolgo soočamo s klavrnim stanjem športnih napravvPlanici, podrta Blo-udkova skakalnica pa je prava sramota. Po njegovih besedah bi bilo Razpored tekem_________________ Sobota, 4. september: Slovenija - Moldavija Italija - Norveška Sreda, 8. september: Škotska - Slovenija Moldavija - Italija Norveška - Belorusija Sobota, 9. oktober: Slovenija - Italija Škotska - Norveška Belorusija - Moldavija Sreda, 13. oktober: Norveška - Slovenija Italija - Belorusija Moldavija - Škotska Sobota, 26. marec 2005: Italija - Škotska Moldavija - Norveška Sreda, 30. marec: Slovenija - Belorusija Sobota, 4. junij: Belorusija - Slovenija Norveška - Italija Škotska - Moldavija Sreda, 8. junij: Belorusija - Škotska Sobota, 3. september: Slovenija - Norveška Škotska - Italija Moldavija - Belorusija Sreda, 7. september: Moldavija - Slovenija Belorusija - Italija Norveška - Škotska Sobota, 8. oktober: Italija - Slovenija Škotska - Belorusija Norveška - Moldavija Sreda, 12. oktober: Slovenija - Škotska Italija - Moldavija Belorusija - Norveška treba ugotoviti, kdo je kriv za sedanje stanje, saj je videti, da gre v tem primeru za načrtno uničevanje Planice kot simbola slovenske identitete. Kje bo stal nogometni stadion? Čeprav se razmišljanja o graditvi novega stadiona vlečejo že vsaj od zadnjega evropskega prvenstva, še vedno ni jasno, kje naj bi stadion stal, kaj šele to, kdaj bi ga začeli graditi. O tem je pretekli teden razpravljal ljubljanski mestni svet, ki pa se ni mogel dogovoriti, kje naj bi stal novi stadion: v Stožicah ali pa bodo obnovili sedanji dotrajam objekt za Bežigradom. Kljub temu se je na seji le pokazal napredek, saj so svetniki sprejeli sklep, da Ljubljana potrebuje stadion, ki bo ustrezal mednarodnim standardom. O primerni lokaciji naj bi odločali, potem ko bodo prejeli ustrezna gradiva. Rodman za 850 $ na teden Nekdanji zvezdnik severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA Dennis Rodman, ki je bolj kot po svoji košarki (čeprav mu seveda košarkarskega znanja pod obročem nihče ne očita) znan po svojih izgredih, Fotografiji: Reuters seje očitno naveličal pohajkovanja in popivanja zadnjih treh let, zato se je odločil, da bo znova zaigral na parketu. Ta čas igra za moštvo iz nižje lige, Long Beach Jam, s katerim je nedavno podpisal pogodbo, da mu bo za njegovo igro plačalo vsega 3.500 dolarjev na mesec. Trener moštva Earl Cureton pravi: "Začeli bomo počasi. Od njega ne pričakujem, da bo takoj najboljši igralec z največ točkami. Dennis se je odločil, da bo prihajal sem za 850 dolarjev na teden. Kot kaže, si res želi igrati. Če želi napredovati na naslednjo stopnjo, ne verjamem, da bi počel nekaj takega, kar bi mu škodovalo." Ekscentrični Rodman se bo za začetek moral zadovoljiti z 850 dolarji na teden. Problematika Planice se bo znašla tudi pred poslanci. Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 The best of Spice Girls . Ena najbolj znanih britan- ^fl^. H skih popskupin Spice Girls bo k a. izdala zbirko svojih največjih V ^l^E^g-uspešnic. Po poročanju britan- JBBr^®' skih medijev naj bi bilo na zgoščenki zbranih vseh devet V ^ J®l^^vf pesmi, ki so se uvrstile na vrh . Jp^^BF v uradne britanske glasbene lest- V vice največjih uspešnic. Enima T »i»* Bunton, Victoria Beckfiam, j MelC,MelBinGeriHallivvell > se še niso odločile, ali bodo po- 4-*' ^JtMi^^B snele še kakšno novo pesem, s f^J Jfei katero bi predstavile ploščo. Dekleta so sicer imela različen uspeh s svojimi samostojnimi karierami, z napovedjo zbirke uspešnic pa bodo očitno prelomile svojo obljubo, da ne nameravajo več nastopiti skupaj. popkultura osebnosti sodobne glasbe, direktor L. A. Raid. Ta je mesto zasedel po odhodu Clivea Daviesa pred štirimi leti. Čeprav je v tem času naredil zvezdi, kot sta Pink in Avril Lavigne, pa je založba v zadnjih dveh letih naredila kar 100 milijonov dolarjev izgube. Prav to je povzročilo odhod L. A. Reida. Naslednika v založbi še niso izbrali. Alanis z novim albumom rancev za nagrade. Tisto, kar že na prvi pogled pade v oči, je dejstvo, da so tokrat umetniki R&B in rapa popolnoma nadvladali pop- in rokglas-benike. Največ nominacij imajo Be-yonce, Outkast in Pharrell Willimas (tri ima kot posameznik, tri pa z Ne-ptunes),sajsevsi ponašajo s po 6 nominacijami, s po 5 pa jim sledita Justin Timberlake in Luther Vandross. George Michael -končno album! Letos dva CD Erica Claptona Eric Clapton bo to leto izdal kar dva nova albuma. Prvi bo vseboval prepeve pesmi Roberta Johnso- na in bo izšel marca, medtem ko bo na drugem njegov novi material, ki bo objavljen konec leta. Clapton je že v preteklosti zelo rad snemal pesmi Roberta Johnsona, med katerimi so pesmi Crossroads, Rambling On My Mind, in Kind Hearted Woman. Robert Johnson seje imel za legendo bluza, čeprav je umrl že leta 1927, star komaj 27 let. so tudi, naj bi imeli deklici zelo razvit smisel za zaslužek, saj sta od vsakega fanta, ki je slednje želel videti, zahtevali tri evre. Starši obeh deklic so privolili, da bosta 12-letnici začeli obiskovati otroškega psihologa. Avstralija je Cliffa Richarda počastila s tem, da je po njem poimenovala vrtnico. Njegovi občudovalci so prišli v Adelaidski botanični vrt, da so ga lahko videli, kako je to bahavo lepotico posadil. Sir Cliff Richard je bil nad častjo navdušen, svojo vrtnico pa je opisal kot privlačno, a nikakor ne zahtevno oz. domišljavo. "Resnično sem mislil, da bodo našli neko starinsko vrtnico, kar ko- AlanisMorissettebo 12. aprila letos v trgovine poslala svoj novi album z naslovom So-Called Chaos. To je prvi album po njenem Under Rug Swept iz leta 2002. Novi material je bil posnet v Santi Monici, producira-la pa ga bo kar sama Alanis skupaj z Johnom Shanksom. Za prvi singel so izbrali pesem z naslovom Everything in ga bo mogoče kupiti 5. aprila, medtem ko se bo na radijskih postajah začel vrteti že v začetku marca. Grammyji 2004 V Los Angelesu bo 8. februarja že 46. podelitev glasbenih nagrad gram-my. Ameriška Recording Academy je decembra objavila spisek nomini- George Michael končuje snemanje svojega tako dolgo pričakovanega novega studijskega albuma. Pati-ence, kot je naslov novega CD, bona policah trgovin pojavil marca. Pni singel z naslovom Amazing bi se moral po radijskih postajah vrteti že konec tega meseca. Patience bo prvi album po njegovem 8-letnem glasbenem premoru in dve leti po izdaji sin-glov Freak in Shoot The Dog. Podatki o novem materialu in produkciji za zdaj še niso znani, znano pa naj bi bilo, da ena izmed njegovih novih pesmi nosi naslov John and Elvis (Are Dead), v kateri Michael igra na klavir Johna Lennona, ki ga je za 1,5 milijona funtov (okoli 500 milijonov tolarjev) kupil na dražbi. Roža z imenom Cliff Richard Slab zgled Britney in Madonna naj bi bili ne-agitven zgled najstnicam. Iz neke kanadske osnovne šole so namreč izključili dve 12-letni deklici, ki naj bi bili dečkom zaračunavali gledanje njunega poljubljanja, kot sta videli pri Madonni in Britney. Deklici, katerih identiteti nista znani, sta idejo o poljubljanju dobili, ko sta po televiziji videli, kako sta se na lanski podelitvi nagrad MTV poljubili Britney Spears in Madonna. Odkrili nec koncev niti ni tako slaba zamisel. Za te starodavne rože, tiste resnično stare, je znano, da zelo lepo dišijo. Ampak če je že vrtnica poimenovana po meni, mislim, da ne bi smela biti preveč dišeča..." Odhaja legenda Iz ene največjih založb na svetu Ariste odhaja ena najpomembnejših k _ (71/J ELEKTROPROM EVJ ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.o.o. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica 1412 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 56 S7 ISO ♦ trgovina EVJ Center fax: 03 Í6 71 488 ♦ elektroinstalacije o ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje Demokracija • 4/2004 oglasi KNJIGA ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE JE ENA NAJBOLJ ISKANIH KNJIG. Razkriva podrobnosti slovenskih komunističnih tajnih služb vključno z imeni njenih članov. Zajema obdobje od zametkov ustanavljanja teh služb leta 1941, obdobje revolucije in druge svetovne vojne in obdobje povojnih pobojev. Konča se z letom 1950. ZA KNJIGO, KI OBSEGA 520 STRANI, BOSTE ODŠTELI SAMO 3.500 TOLARJEV (SKOPAJ S POŠTNINO 4.480 TOLARJEV). Knjigo lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte: obzoria.narocnine@siol.net horosko PODPORA i (Ime in priimek) Podpiram državljansko pobudo Barbare Brezigar, Draga Demšarja, Draga Jančarja, Vaška Simonitija, Rudija Šeliga, Aleksandra Zorna in drugih podpisnikov NEKAJ JE TREBA STORITI. Dne Podpis L. . Brezplačni oglas Naslov: Nekaj je treba storiti p. p. 4429 1001 Ljubljana ' "1 Vodnar {20. januar - 18. februar) Vaše družabno življenje vam ponuja nekaj dobrih možnosti. Planeta Mars in Plutonbosta imela precejšen vpliv na vaše interakcije z ljudmi. Nekateri bodo na vas izjemno pozitivno vplivali, saj vas bodo spravili v dobro voljo in vam zbudili optimizem. Ribi (19. februar - 20. marec) Razmerje med vašimi financami in kariero se bo zanimivo preobrnilo. Morali se boste truditi na vso moč, da vam bo uspelo obdržati vse stvari na svojem mestu. Dobro poznate svoje zmožnosti, zato vam zagotovo nihče ne bo mogel škoditi. Oven (21. marec - 20. april) V zraku boste čutili moč in v tem tednu boste v svoji bližini začutili nekaj čudežev. Počutili se boste sposobne za vse, toda ne pretiravajte in ne obljubljajte več, kot lahko naredite, ker boste tako ali tako dosegli veliko. Sledite svojemu srcu. Bik (21. april - 21. maj) Začetek tedna bo bolj ali manj primeren za delo s strankami, če še niste v službi, pa za urejanje domačih odnosov. Korajža velja, zato se ne bojte povedati svojih zahtev oziroma želja zelo razločno. Zagotovo ne boste obžalovali. Dvojčka (22, maj - 21. junij) Vaša razmerja z ljudmi bodo tekla po načrtih, seveda če nimate prevelikih zahtev in poleg svojih upoštevate tudi potrebe drugih. Dejavno boste vzpostavljali nove zveze in stike, veliko, skoraj največ pa vam bo pomenilo biti skupaj s svojo klapo. Rak (22. junij - 21. julij) Nova luna bo premaknila finance v središče vaše pozornosti. To bo tudi področje, na katerem boste največ pridobili. Sicer pa se potrudite, da bo delo opravljeno tako, kot mora biti. Posvet na to temo ne bo odveč. V petek se sprostite. Lev (22. julij - 21. avgust) Počitnice ali poslovno potovanje vam bo prineslo uspeh. Po potrebi pojdite na kakšno sprostitveno urico - počnite tisto, kar počnete najraje, tudi če vas bo stalo nekaj tisočakov. Sicer pa vam priporočamo čim večjo zbranost pri delu. Devica (22. avgust - 21. september) Potovanje vas prenavlja in nenadoma se vam ne zdi vse tako grozno, kot ste mislili, da bo. Ugotovili boste, da ste se navsezadnje le pravilno odločili. Naredili boste nekaj sprememb doma, sicer pa boste morali veliko delati pri sebi. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Odnosi postanejo zelo pomembni zlasti takrat, ko sicer ni kakšne posebne sreče v službi. Vendar pa bi jih morali gojiti v vsakem primeru. Vedno se torej potrudite. Dobro bi bilo, če bi si vzeli nekaj več časa za počitek in sprostitev. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Znašli se boste pri pogajanjih za neko pomembno zadevo. Nikar ne popuščajte, sicer vas bo drago stalo. Dobro voljo ohranite, tudi če vam tisti trenutek ne bo šlo tako dobro, kot bi moralo. Energije za vse skupaj imate veliko na zalogi. Strelec (22. november - 20. december) Čutili boste, da imate izjemno veliko energije, toda ne obljubljajte več, kot lahko storite. Uporabljajte svojo moč realistično in odkrili boste čudovite rešitve. Finančno vam bo šlo dobro. Dosegli boste povišanje osebnega dohodka. Kozorog (21. december - 19. januar) Pripravili boste nove varčevalne načrte, kar vam bo vlilo nove energije. Bodite kar se da dobro pripravljeni na ljubosumne izbruhe. Ne bo vam škodilo, če bi se le malo manj izpostavljali. Tako si boste izboljšali življenjski standard. Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 moda íü ^-m ' ß t: IM Lo. — i 1—j 8 _J Richard Blackwell je objavil svoj tradicionalni, že 44. seznam najslabše in najbolje oblečenih zvezd v preteklem letu. Na vrhu najslabše oblečenih se trdno drži zvezda t. i. reality showa Simple Life Paris Hilton. Blackwell, nekdanji modni oblikovalec in današnja neprekosljiva tračarska zvezda Hollywooda, vsako leto med osebami ameriškega družabnega življenja izbere tiste, ki so pri oblačenju udarili mimo, in tiste, ki jim mnoge ženske zavidajo. Za Paris Hilton sta na seznamu najslabše oblečenih oseb v letu 2003 Madonna in Britney Spears, ki si delita drugo mesto. Tako Madonna kot Britney sta stari znanki s seznama gospoda Blackwella in sta na račun svojega oblačenja slišali že marsikatero krepko. Prezrl ni niti njunega poljuba na podelitvi glasbenih nagrad, zaradi njunega sloga oblačenja pa je pozval, naj kdo aretira "poljubljajoči se sestrič-ni modnega zločina". Samooklica-ni modni guru ni bil prizanesljiv niti do letošnje "zmagovalke", za katero je dejal: "Paris je videti, kot da bi hodila z reflektorjem, ki te slepi, in govorila - izberite mene. Bila je najbolj naravna kandidatka za prvo mesto." Hiltonova je postala tudi internetna ikona, ko je na svetovni splet prijadral domači seksvi-deo, ki ga je posnela s takratnim partnerjem Rickom Salomonom. O dekletu, ki ne pozna meja in sramu, je Blackwell dejal še naslednje: "Pokrijte si oči, prihaja Paris. Od kiber-netske sramote do ohladitve na rdeči preprogi - Paris je priskutna in plehka Venera z Beverly Hillsa!" -T,v ; Prvih deset deklet s seznama je Blackwell poimenoval titane modnega terorja, ki so leta 2003 brez razloga šle od staromodnosti do razvratnosti in vseh vmesnih pretiranih različic. Na tretjem mestu je Shania Twain, predstavnica podeželskega kiča, sledijo Diane Ke-aton, Jessica Simpson, Céline Dion, katere oblačila dajejo videz pol okrasnega strašila, pol načičkane-ga akrobata, Missy Elliott, Melanie Griffith, Courtney Love in Lara Flynn Boyle. "Ne želim jim sveto- Hirr rm iV a ñ — vati, kako naj se oblačijo, samo želim povedati, kaj menim o njihovem slogu. Številne zvezde so bile v minulem letu videti zelo dobro," je izjavil Blackwell. Na vrhu njegovega seznama najbolje oblečenih so Nicole Kidman, Jennifer Garner, Diane Lane, Salma Hayek, Oprah Winfrey, Katie Holmes, Tippi Hedren, Beyonce, Faith Hill, Sarah Jessica Parker in vojvodinja Wes-sexa Sophie Rhys-Jones. Najbolje oblečene je označil kot pravljične modne neodvisnice. D. U. m*i I'm! HV sf spozna na petje in oblačenje. Nicole Kidman Demokracija • 4/2004 nagradna križanka n KNJIŽNI KLUB SAMOROG sestavil: miran erceg geslo vrsta višnje romulov brat slovenska pevka športnica, ki leti olga kacjan j Dalmatinova 1,1000 Ljubljana £ H i '/'Y.«oct kar ima čarovno moč (knjižno) ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU zguba pri merjenju i w „ w ^ j CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH i vrsta tkanine levi pritok donave ' .. K 1 POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% r ^feC^55^ i «S^gsa^ f nataša ralijan reka na tajskem rafko irgolič » i župančičeva pesnitev telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com kraj v čadu y prepir, spor južno-italijanski ljudski ples nekdanji igralec raner kraj na norveškem (iz črk sen) italijanski nogometni klub slog plomba pevka kodričeva igralka bonisegna otok v kvarnerju pisatelj gide kozmo-navika tereškova anton čehov smučarka flemmnova vrsta beljakovine B atenski državnik sani ameriški literat mailer roman clauda aneta jožica avbelj plemensko znamenje pisatelj pelin it. slikar (valerio) mesto v zambiji (iz črk dolan) simfonija rimskega korsakova janez ovsec jezero v etiopiji kdor poklicno napravlja drva H režiser browning kraj pri poreču it. filozof (giuseppe) H kos blaga izredna lepota jap. pevka (yoko) nekdanji avstrijski srebrni kovanec kenijski politik (daniel arap) igralka rina znak za aluminij španski pisatelj (mateo) britanski filmski režiser (ken) muslimansko žensko ime ameriški filmski režiser (bučk) kemijski znak za natrij Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 © tempus fugit včeraj, danes, jutri... • 19.1.1736 se je rodil škotski inženir James Watt, ki je leta 1765 izumil prvi zares uporabniparni stroj. • 19.1.1809 se je rodil Edgar Allan Poe, najpomembnejši ameriški lirik, novelist in literarni teoretik. • 19.1.1884 je pisatelj Ivan Tavčar kot šesti slovenski odvetnik v Ljubljani odprl svojo pisarno. Bil je deželnozborski in državnozborski poslanec ter devet let ljubljanski župan. • 20.1.1760 se je v Gradcu rodil slovenski zdravnik, cesarski svetnik in osebni kirurg Vincenc Kern. Za slovensko medicino je bil pomemben, ker je v času epidemij uvedel uspešno sistematično cepljenje proti kozam. • 20.1.1952 je na "spontanih demonstracijah" v Novem mestu, kot so to imenovale oblasti, eks-tremist z bencinom polil in zažgal ljubljanskega škofa Antona Vovka. • 21.1.1597 sta prišlav Ljubljano prva jezuita, marca pa še dva. Jezuiti so že v maju začeli pouk v drugem in tretjem razredu gramatikalnega razreda. • 21.1.1905 seje rodil francoski modni ustvarjalec Christian Dior. • 21.1.1950sov ameriški zvezni državi Indiana z zakonom prepovedali prodajo knjig o Robinu Hoodu, ker naj bi šlo pri jemanju bogatim in dajanju revežem za komunistično propagando. • 22.1.1561 se je rodil angleški filozof in politik Francis Bacon. Ko so ga vprašali, katera starost je najprimernejša za ženitev, je odgovoril: "Vseeno. Vedno ti je žena ljubica, dokler si mlad, tovarišica, ko prideš v leta, in guvernanta, ko ostariš." • 22.1. 1788 se je rodil eden največjih angleških pesnikov lord George Gordon Noel Byron. Rekel je: "Od človeških občutkov traja najdlje sovraštvo. Ljudje ljubijo hitro, sovražijo pa brez naglice." • 23.1.1878 se je v Vinici rodil slovenski pesnik Oton Župančič. • 23.1.1899 je družba Bayer patentnemu uradu prijavila aspirin. • 24.1.1844 je dr. Janez Bleiweis v svojih Novicah pohvalil "peč z železno cevjo" za ogrevanje. Gre za primer vzgoje bralcev, ki so ji Novice posvečale veliko pozornost. • 25.1.1874 seje rodil angleški pisatelj in dramatik William Somerset Maugham. Ko je dopolnil 80 let, so ga vprašali, kaj je počel, da je tako čil dosegel visoko starost. Pisatelj je pojasnil: "Vsak dan sem naredil dve težki vaji: zjutraj sem moral vstati, zvečer pa leči v posteljo." kronika časa Napnimo fagot... Slovenska literarna zgodovina je Valentina Vodnika dolgo razglašala za prvega slovenskega pesnika, ker je izdal leta 1806 svoje Pesme za pokušino. V resnici je bil prvi Slovenec, ki je izdal zbirko posvetnih pesmi, Pavel Knobel, ki seje rodil 24. januarja 1765 na Orehku pri Postojni, saj je izdal svoje pesmi že leta 1801 v Kranju. Prvenstvo mu še vedno neradi priznavajo. Očitno je bil Knobel tudi prvi zamolčani slovenski pesnik, vendar iz povsem drugih razlogov, kot so to počenjali komunisti. Poglejmo. Naslov Knoblove zbirke je "Štiri pare kratkočasnih novih pesmi od Pavla Kno-belna skovane inu Kranjcem v spomin dane". Zapisal je: "Tukej morem naprej za-merkat, de v eni tovaršiji pred ludmi pe-rdeti je vendar vselej nespodobnu. Kdur te-dej za volo zdravja perdca zaderžat ne smej, nej ga saj iz kašlenjam ali vsekvanjam sprejmi, da se ne bo slišal." S tem je pospremil svojo pesem Od perdca, za katero bi danes rekli, da je bila humoristično vzgojna. Za "pokušino" poglejmo prvo kitico in refren, ki se ponavlja skozi pesnitev. Prva kitica: Kdur enga jetnika / Iz ječe spusti / Ga hvala velika / Povsod doleti. Refren: Napnimo fagot, / Perdimo povsod, / Tiberju na čast, / K' je dal to oblast! No, pa oprostite! Pavel Knobel leta 1801 seveda ni mislil na našo današnjo oblast. Beseda skrije misli Eden največjih francoskih književnikov Marie Henri Beyle Stendhal je bil predstavnik kritičnega in psihološkega realizma (Rdeče in črno, Parmska kartuzija). Rodil se je 23. januarja 1783. O ljubezni je rekel: "Ljubezen je kot vročica. Prikaže se in izgine, ne da bi imela volja pri tem najmanjši vpliv." Da ni vse v videzu človeka, pove prvo srečanje Stendhala s pisateljem Prosperjem Merimeejem. Ko ga je Stendhal prvič videl, je rekel: "Kdo pa je to grdo človeče zlobnih oči s privihanim nosom?" Prosper Merimee o Stendhalu ni razmišljal dosti drugače: "Kdo pa je tisti debeluh z velikanskimi zalisci in mesarsko glavo?" V zadnjem času se je v Sloveniji uveljavilo nekaj politikov, ki veliko na dolgo govorijo in zelo malo ali pa nič ne povejo. Zanje velja Stendhalova misel: "Beseda je dana človeku, da lahko skrije svoje misli." mm^mmmtmMKmsn Jože Plečnik 23. januarja 1872 se je rodil v družini mizarja Andreja Plečnika v ljubljanskem predmestju Gradišče slovenski arhitekt svetovnega slovesa Jože Plečnik, ki je eden od slovenskih kandidatov za blaženega. Pomanjkanje pridobitniškega smisla ga je prisililo, da se je odločil za profesuro na praški umetnostnoobrtni šoli. Deset let je Plečnik praktično živel samo za to šolo in sploh ni projektiral. Leta 1921 seje umaknil v Ljubljano, kjer je sprejel profesuro na novoustanovljeni fakulteti. Ko je Plečnik zapustil Prago, ga je češkoslovaški predsednik Masaryk imenoval za projektanta Praškega gradu in mu naročil njegovo prenovo. Med vojno je snoval načrte za prihodnjo Ljubljano. Po vojni najprej ni bil v milosti pri oblastni- 49 P Iv J: kih, podelitev Prešernove nagrade leta 1949 pa je bila hkrati njegova politična rehabilitacija. Zadnjih deset let življenja se je pretežno ukvarjal s sakralno umetnostjo, vendar zaradi draginje in nerazumevanja političnih oblasti ni mogel uresničevati svojih monumentalnih del. Demokracija • 4/2004 poštni predal 4315 C^ ■ O ^reiic Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- Df.Sh>V Ijamo v skladu z ? 8 «S načelom profesi- * • | onalne novinarske J* m etike, katere na- J men je služiti inte- * 41 resom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli Ij drugo prepričanje. DEMO^RACTJA Bo BoMae izdajal kšs nezakonite odločbe? 3 fr Kdo nam vlada? ljuje meščane z graditvijo musliman- zaslepljeni volilci skega verskega centra. Nič jih ne za- spoznati, da so v nima volja meščanov oziroma Ljub- Sloveniji nujne ljančanov. Enako je v vladi in v dr- spremembe. Za-žavnem zboru. Vsilili so dnji dogodki so t. i. tehnični zakon, pri če- še pika na i. Vla-mer se niso ozirali na državni svet in na malošte-vilčno opozicijo. Vladajoča garnitura je arogantna in vsemogočna. Tako imenovanim izbrisanim človek niti ne zameri. Vladajoča kasta jih dobesedno vzpodbuja. Pri tem ji ni prav nič mar, kaj to pomeni za prihodnje ro- dove in sedanjo generacijo. Več sto-milijard odškodnin tistim, ki so bili leta 1991 sovražno razpoloženi do de in državnega zbora oziroma vladajočih strank ne zanimajo potrebe lastnega ljudstva in njihovo temeljno načelo je ostati na oblasti. Delavstvo so uničili, večina upokojencev živi v bedi, vladajoča oligarhija pa je skupaj s peščico novih kapitalistov pograbila večino "družbenega" kapitala. Ne glasujmo več zanje! Alojz Dragoš, Ljubljana Zadolževanje brez meja Dolg Slovenije je konec leta 2003 znašal že 12,8 milijarde evrov (!). Prvič doslej po mnenju Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti tolikšen dolg glede na slovenski brutoproiz- Vladne stranke in drugi posa mezniki iz preteklosti so pokazali naše države, naj sedanja oblast pla- pravi obraz. "Izbrisani", džamija so čuje za njihovo nelojalnost ali celo so- poleg vsega drugega morda le odprli vražnost. Opozicija je večkrat pred- oči slovenskim volilcem. lagala, da je treba preveriti vsakega Vladajoči stranki LDS (skojevci) posameznika, toda vladna večina je in ZL (komunisti) vsiljujejo Slove- vse predloge dobesedno povozila, vod ni več majhen. Samo od začet- niji, Slovenkam in Slovencem novo Enako je bilo v mestni občini Ljub- ka maja leta 2003 smo najeli za več veliko breme 18.300 novih državlja- ljana. Meščani in mestna opozicija kot 800 milijonov evrov posojil. Od nov, ki zahtevajo odškodnino, in si- nimajo nič proti muslimanom in nji- prihoda LDS na oblast spomladi leta cerzato, ker so leta 1991 pozabili, da hovim molilnicam. Prepričan pa 1992sejezadolženostSlovenijepo- je Slovenija samostojna država. Ljub- sem, da veliko večino moti velik ver- večala za skoraj 12 milijard evrov, ljanska županja (ZL) in mestni svet ski in politični center, ki ne sodi v našo kar pomeni v povprečju dobro mi- oziroma svetniki LDS in ZL so izglasovali, da bodo muslimani zidali svoj verski in politični center - DŽAMIJO! To sta le dva primera poleg SIB in vsega drugega. Zanimivo je, kako to počnejo. Razni Krivici, Potrči, Školči, Anderliči in kompletna garnitura poslancev LDS in ZL se bojujejo proti lastnemu ljudstvu. Slovenci arhitektonsko in zgodovinsko dediščino. Naš zgled naj bo Švica! Imajo približno 8 odstotkov tujcev, tudi muslimanov, vendar se morajo vsi prilagoditi večinskim narodom, ki že stoletja živijo v konfederaciji. Tukaj imamo Slovenci in Ljubljančani lep primer, kakšno vlado in mestno oblast s(m)o izvolili leta 2000. Tako aro-imamo največje sovražnike v lastnih gantne in uničujoče vladne struktu-vrstah; to so sedanji in nekdanji ko- re nismo imeli že vse od Titovih ča-munisti in njihovi sinovi in hčere, sov. LDS in ZL vodita tako uniču-zbrani v LDS, poleg posameznikov, jočo politiko, da morajo tudi najbolj kot je g. Krivic, ki prav tako nastopa proti liltf* """ ujunr.radiodur.si lastnemu narodu. Vsi, ki smo nekoliko starejši, poznamo metode tako komunistov kot njihovega podmladka, nekoč imenovanega SKOJ oziroma ZSMS. Ljubljana je specifičen primer. Rdeče vodstvo na čelu z Danico Simšič posi- nijmo naji>cčji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 ____—____ lijardo evrov najetih posojil za vsako leto trajanja "zgodbe o uspehu". Bolj kot sama velikost posojil zaskrbljuje struktura njihove porabe. Vsi iz vsakdanjega življenja vemo, da se mora navaden človek močno zadolžiti, če si hoče v doglednem času sezidati hišo. Vendar potem v tej hiši običajno živi pet generacij iste družine, tako da ni nič narobe, če še kak potomec graditelja odplačuje posojila za hišo, v kateri preživi vse svoje življenje. Od slovenskih posojil je bil le majhen del porabljen za kakršne koli gradnje ali razvoj, glavnina je bila porabljena za vzdrževanje socialnega miru, torej za izplačevanje plač in pokojnin ter socialnih podpor v višini, ki ni bila utemeljena z obsegom družbenega prihodka. Skratka, ta denar smo Slovenci preprosto pojedli. Navidez Sloveniji sicer zelo dobro gre - če pogledamo supermarkete po državi, so ti polni kupcev ob sleherni uri. Hkrati pa slišimo, da proizvodnja čedalje bolj peša, čedalje več podjetij zapira vrata. Od kod ljudskim množicam toliko denarja? Jasno, od posojil! Kdo bo odplačeval to pojedino, ko bo zadolženost Slovenije dosegla mejo, prek katere nam nihče ne bo hotel več posojati denarja? Zdi se, da se ponavlja zgodba iz nekdanje Jugoslavije. Tudi tam smo bili priče večdesetletnega "gospodarskega čudeža", ki pa je temeljil, kot se je izkazalo na koncu, le na najemanju zelo poceni posojil. Ko teh ni bilo več mogoče dobiti - ne zaradi Titove smrti, ampak zaradi prevelike zadolženosti in spremembe zunanjepolitične situacije, je Juga razpadla in utonila v krvi in nasilju. V Sloveniji se dogaja podobna zgodba, tudi poraba posojil po svoji nerazvojni naravnanosti spominja na tisto najslabšo v bratskih republikah rajnke SFRJ. Le da je sedanja zadolženost v Sloveniji na glavo prebivalca že nekajkratno presegla ono iz nekdanje Jugoslavije. Je pa takšen, kratkoročen, način vzdrževanja navidezne blaginje politično zelo uspešen. To dokazujejo čedalje boljši volilni uspehi slovenske levice, zlasti LDS. Njeni voditelji si ne belijo glave s tem, kaj bo potem, ko bo po jugoslovanskem zgledu nekoč konec zadolževanja in bo dolgove treba z velikimi obrestmi vračati. V nasprotju z nekdanjimi jugoslovanskimi so bila slovenska posojila najeta po precej visokih obrestnih merah, kakšnih odpisov pa ni mogoče pričakovati. Ko bo izbruhnila kriza, bodo oni preskrbljeni, za rešitev države pa se bodo morali pobrigati drugi - tako kot leta 1990 ob začetku razpada Jugoslavije. Takrat je popolnoma zavoženo situacijo, v katero je spravil Slovenijo prejšnji režim, reševal in rešil nekdanji DEMOS. Ko je bila kri- ' Demokracija • Četrtek, 22. januaija 2004 © poštni predal 4315 }} za mimo, so oblast spet prevzeli "ta-pravi", to so seveda prejšnji. Znake prihajajoče krize je že mogoče opaziti. Poleg omenjene velike zadolženosti, ki se z nezmanjšano hitrostjo povečuje, je viden zelo velik zunanje trgovinski primanjkljaj, ki narašča, ravno tako se ne zmanjša proračunski primanjkljaj. Proizvodnja peša, konkurenčnost podjetij pada, brezposelnost in inflacija se ne zmanjšujeta, razen s statističnimi in računovodskimi triki. Dohitevajo in ponekod prehitevajo nas vzhodnoevropske države, ki so še nedavno bile gospodarsko daleč za nami. Vstop v Evropsko unijo pomeni zaostritev gospodarske konkurence, ogroženih je na desettisoče delovnih mest v slovenski industriji in kmetijstvu. Samo od trgovine in gostinstva lahko živi le malo ljudi, dolgoročni temelj gospodarskega uspeha je proizvodnja. Tega dogajanja naša politika noče videti, rajši se ukvarja z "izbrisanimi", s katerimi si levica poskuša povečati svojo volilno bazo, z džamijo (kot da nam manjka samo še ta), spremembami volilnega sistema, nihče pa ne razmišlja, kaj bo potem, ko se bo dokončno razpočil balon t. i. zgodbe o uspehu. Za svoje preživetje bo ljudstvo moralo poskrbeti samo. Lahko se tolažimo le z obče veljavno filozofsko mislijo, da imamo takšno oblast, kakršno si zaslužimo. In v nedogled upamo na boljšo prihodnost Andrej Muren, Ljubljana Superposli za posameznike (1) Odzivamo se na članek z zgornjim naslovom, ki je bil objavljen v 2. letošnji številki Demokracije. Minister za obrambo RS dr. Anton Gri-zold ni podpisal pogodbe za proiz- RADIO.J. ^^ ___■■ i ■ 96,4 MHz ||f CW\0(BK\0 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovence gorice Is (MtKfoe 5,2230 laot, ni 02/729 02 20,720 73 24, te 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® raditnsg.si, MET STRAN: www.radi(Hsg.si vodnjo 36 novih lahkih oklepnih vozil valuk za Slovensko vojsko. Pogodbo sta podpisala direktor STO Ravne Jože Studenčnik, z Ministrstva RS za obrambo pa vodja Urada za logistiko mag. Zvonko Kremljak. Minister dr. Grizold je s predsednikom uprave Slovenskih železarn gospodom Si-monko podpisal sporazum o tehnič-no-tehnološkem sodelovanju na področju oklepnih vozil. O vsem tem so korektno pisali slovenski mediji. Ko se je MO odločilo za reorganizacijo Slovenske vojske v majhno in gibljivo vojsko, je v razvojnih programih v tem smislu predvidelo tudi nabavo lahkih oklepnih vozil. Ministrstvo je iskalo ustrezne ponudnike takšnih vozil. Ponudba edinega slovenskega proizvajalca lahkih oklepnih vozil STO Ravne je precej ugodnejša od podobnih ponudb proizvajalcev lahkih oklepnih vozil iz tujine, treba pa je poudariti tudi prizadevanje RS in posredno ministrstva za obrambo, da s svojimi naročili in sredstvi davkoplačevalcev v prvi vrsti podpira domače proizvajalce in slovensko gospodarstvo ter tako posredno pomaga k ohranjanju delovnih mest oziroma odpiranju še dodatnih delovnih mest in ustvarjanju nove vrednosti. Se enkrat poudarjamo, da ministrstvo za obrambo v ničemer ni povezano s privatizacijo Sistemske tehnike. Edina povezava ministrstva z omenjenim podjetjem je ta, da smo kupec njihovih izdelkov in da skrbi- mo za to, da se izvedejo pogodbene obveznosti (proizvodnja, dobave in prevzemi vozil) in s tem zagotovijo načrti opremljanja Slovenske vojske. Taka opremljenost namreč SV omogoča sodelovanje v mednarodnih enotah, za kar se je Slovenija zavezala že v pristopni časovnici vključevanja vNato. Privatizacijski postopek je potekal po zakonu o lastninjenju Slovenskih železarn. Vsako povezovanje MO s postopki prodaje Sistemske tehnike, z novimi lastniki in vsem drugim nima zveze s pogodbo za dobavo lahkih oklepnih vozil za opremljanje SV. V okviru svojih razvojnih projektov ministrstvo za obrambo načrtuje še nadaljnje opremljanje z lahkimi oklepnimi vozili. Konfiguracija (sistemi 6 x 6 ali 8 x 8) pa je odvisna od koncepta formacije enot. Načrte razvojnih programov pripravljajo v Ge-neralštabu Slovenske vojske, Urad za logistiko MORS pa te načrte skladno z zakoni in s predpisi izpelje od nakupa do prevzema in predaje v enote Slovenske vojske. Služba za odnose z javnostmi pri Ministrstvu RS za obrambo Vladna božičnica za neuspešne? "Vlada je zatišje prazničnih dni izkoristila za to, da je finančno podprla nekaj neuspešnih podjetij," poroča Nedelo 4. januarja 2004. "Inles bo dobil 80 milijonov tolarjev nepovrat- nih sredstev, dobrih 160milijonovto-larjev mu še dve leti ne bo treba vrniti, slabih 40 milijonov pa je vlada spremenila v kapitalski delež obetajočega' podjetja." V kronično prazni blagajni so našli sredstva za podjetja, ki pri poslovanju očitno niso blestela. S takšnimi posegi naj bi jih umetno ohranjali pri življenju. Na račun davkoplačevalcev seveda. Zaposleni na Onkološkem inštitutu pa niso prejeli božičnice, čeprav se tam tare bolnikov. Pred božičem so na ambulatno zdravljenje na 10 postelj sprejeli 41 bolnikov, radiološki inženirjipa so obsevali 259 bolnikov, dva turnusa, do sedme ure na božični večer. Ker zdravijo več rakavih bolnikov, kot jim zavarovalnica s pogodbo priznava, imajo seveda izgubo. Zato ne dobe božičnice in zato tudi v naslednjem letu lahko pričakujejo manj denarja Tako je opisal stanje Matjaž Zvvitter v Sobotni prilogi Dela, 3.1.2004, pod naslovom "Dobrodelnost s pomislekom". Pravilneje bi temurekli-dvoj-na merila in morala. Bogate božičnice na račun tudi bolnih davkoplačevalcev pa ni dobil samo ribniški Inles, temveč tudi drugi nekdanji "paradni konji" Mura, Steklarna Rogaška, Peko itd. Ribnišld Inles pač že dolgo poznam. Podjetje sedaj daje kruh 600 zaposlenim. Zato bi morala reči: Hvala Bogu in vladi! Toda čigav denar deli vlada? Denar davkoplačevalcev. S katerim kapitalom gospodarita uprava in nadzorni svet? S kapitalom dav- RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz © Demokracija • 4/2004 poštni predal 4315 tako mislim koplačevalcev, drobnih delničarjev, tudi zaposlenih in nekdanjih zaposlenih. Njegova delnica že vrsto let kotira nizko, dividende pa... Od kod bodo rente? O Inlesu že vrsto let berem, da se "uspešno prestrukturira", odkar ima novo upravo. Vlada gaje zato verjetno ocenila za "obetajoče" podjetje. Ne vem pa, ali je vlada "strokovno ocenila", kako uprava "uspešno" uresničuje tudi svoj načrt, to je pogodbo, ki jo je zelo slovesno podpisala ob 50-letnici podjetja, v vrednosti 404 milijone DEM. To naj bi pomenilo 85 odstotkov prodaje proizvodnje In-lesa v naslednjih petih letih, to je do konca leta 2003. O tej pogodbi ni duha ne sluha, čepravje tedaj novi predsednik uprave g. mag. Andrej Mate izjavil: "Toliko vredna pogodba doslej v slovenski lesni industriji še ni bila podpisana!" Javno je znano, da je v preteklih 12 letih "prostovoljno-spo-razumno" zapustilo Inles veliko zaposlenih, tudi univerzitetno izobraženih kadrov. Med temi tudi moj mož z magisterijem, opravljenim v ZDA, in to "prostovoljno" kot tehnološki višek. Samo v letih nove uprave in "realizacije pogodbe" naj bi Inles zapustilo še 10 univerzitetno izobraženih kadrov, med temi dve magistri marketinga. Ali je bil to del "uspešne poslovne strategije" uprave, potrjene s strani NS, za realizacijo "pogodbe stoletja"? Ali pa je to merilo vlade za "obetajoče" podjetje? Na nedavnem srečanju predsednika GZS g. Jožka Čuka s predstavniki ribniške politike, gospodarstva, kulture in drugih ustanov na temo Pripeljati več življenja v Ribnico je predsednik uprave Inlesa g. mag Andrej Mate dejal: "Podjetje smo v petih letih celovito sanirali. V Ribnici pa se nihče ne vpraša, zakaj se tako malo ljudi, ki gredo študirat, vrne v Ribnico. S tem ko bi se širil intelektualni potencial, bi se izboljšale tudi naše možnosti razvoja. Tem ljudem bi morali zagotoviti možnosti za življenje." Zal pa ni dejal, da bodo vlagali v socialni in intelektualni kapital in izobraženim ponudili delo v "obetajočih" podjetjih, kot sta Inles, Riko... V Delu, 27.12. 2003, piše: "Inles iz Ribnice bo dobil subvencije za kadrovsko prestrukturiranje." Z ribniško-kočevskega konca se nam- reč na delo drugam vozi približno 5.000 ljudi. Inles je imel pred 20 leti 1.700 zaposlenih in 15-odstotni delež na trgu. Bilje močno razvojno naravnan, z visokim inovativnim in tehnološkim kapitalom, eden največjih izvoznikov v branži. Izvažal je celo lastno razvito tehnologijo in opremo. Odprt je bil za izobražene, cenil je intelektualni kapital. Kaj so danes merila za uspešnost, za "obetajoče" podjetje in za božičnico? Zakaj je podjetje zapustil intelektualni kapital? Ali je danes uspešen tisti, ki mu država daje, ne pa tisti, ki daje državi? Tudi za onkološki inštitut! Stanka Hitij Hočevar, Ribnica Ne živite v lažeh Človek težko verjame, da je med nami, po preteku 62 let, še vedno ogromno ljudi, ki ne poznajo resničnih dogodkov v Dražgošah v času od 9. do 11. januarja 1942. Prek medijev smo bili seznanjeni, da so tudi na letošnji dražgoški proslavi dne 11. januarja udeleženci poslušali ponavljajoče se nelogične konstrukte o slavni in hkrati vnaprej izgubljeni bitki. Se vedno indoktrini-rani in zavedeni udeleženci proslave so izražali zadovoljstvo in srečo ob prepričanju, da so se partizani tako junaško bojevali za nas. Celo znani in priznani dramski umetnik je rekel, da je "človek prav hvaležen tem ljudem, ki znajo razumeti to borbo za svobodo". Od slavnostnega govornika, predsednika DZ Boruta Pahorja, sem pričakoval, da se bo vendarle zamislil in koga vprašal, kaj se je pravzaprav v Dražgošah takrat zgodilo. Ali je že vnaprej izgubljeno bitko s tolikimi nedolžnimi človeškimi žrtvami smiselno praznovati in poveličevati? Znova predlagam, naj državni zbor RS določi skupino znanstveno objektivnih strokovnjakov, ki naj bi analizirali dražgoško bitko in učinkovitost, smiselnost in posledice takega partizanskega bojevanja. Čas je, da se vsaj v evropskem letu streznimo in določimo prave kriterije za slavja in žalovanja. Slišim Aleksandra Solženicina, kako je leta 1974kri-čal v rusko temo: "Ne živite v lažeh!" Ive A. Stanič, Kočevska Reka Zmedena, strahopetna "vrhuška"! Saj nismo prvič priče kaotičnemu spornemu obnašanju oblastnih struktur Slovenije. Takemu stanju botruje poprejšnja pripadnost parlamentarne večine in vlade določenemu svetovnemu "rdečemu" nazoru. V to zvrst zmedenosti spada tudi izjava notranjega ministra Rada Bohinca, da bodo začeli izdajati odločbe "izbrisanim" brez zakona, izključno na podlagi popolnoma spolitiziranega ustavnega sodišča. V vseh teh že kar kriminalno zavoženih dogajanjih so prvi vlada in koalicijska večina v parlamentu oziroma jugonostalgjki. Notranji minister Rado Bohinc je bil SE leta 1992 skupaj z Živkom Pregljem in Rastkom Močnikom član vodstva socialdemokratske unije, podružnice Markovičeve projugoslovanske stranke. Večina takratnih članov LDS seje do konca upirala sicer decembra 1990 na plebiscitu sprejeti odločitvi, da se junija 1991 razglasi samostojnost NOVE države Slovenije. Koliko teh kričavih, pa nagrajenih mladcev je skupaj z drugimi državljani proslavljalo slovesnosti pred parlamentom? "Najboljši" med temi so tisti večer popivali v gostilni Kirn pod Krimom. Ko so zjutraj zvedeli za pohod jugotankov iz vojašnic, je najpogumnejši med njimi, Jaša Zlobec, vpil, koga vse je treba obesiti. Seveda člane takratne vlade! Pisalo se je celo pismo vdanosti tej jugoarmadi. Vedno servilni do ljudi, od katerih je bilo pričakovati korist, danes to zahtevajo do sebe in s korupcijo to tudi dosežejo. Oglasil se je še predsednik države Janez Drnovšek, sicer dolgoletni usmerjevalec in vodja eldeesovcev pa tudi združenolistnikov. Pozval je k ustavljanju konjev, vendar bi moral, če bi si upal, reči, naj ustavijo ponorele vladne furmane, kot je rekel poslanec SDS France Cukjati. Furmani poganjajo ali ustavljajo konje. Javna predstavitev mnenj 12. januarja v državnem zboru , kamor so bili vabljeni mnogi, ne pa tisti, ki bi lahko "motili" izbrisance, je dokazala, da je Slovenija glede tega vprašanja razdeljena, kar pa je popolnoma normalno. Seveda bi ustavno sodišče, odbor za notranjo politiko, predvsem pa "izbrisani" na čelu z Matevžem Krivicem želeli, da bi stvar potekala po njihovih željah. Pa seveda ni. Mnogi povabljeni niso prišli; ni prišel nobeden od ustavnih sodnikov, ne varuh ne vem kakšnih pravic, ne predsednik države, ne mnogi, ki so se pred tem v javnosti vneto oglašali in branili "človekove pravice". Raje bodo počakali, saj je laže delovati iz ozadja in še bolj učinkovito. Nekatere nastope je bilo vredno notirati, kot npr. "presunljivo" zgodbo eldeesovca Biščaka o tisti muslimanski deklici, ki ni smela v šolo. Koliko deklic pa hodi v šolo v Afganistanu pa Iraku in v vseh teh ubogih muslimanskih deželah, kjer se od otroških let morajo zavijati kot mumije? Vsega, kar je bilo tega dne povedano v parlamentu, ni mogoče nanizati. Izbruh Matevža Krivica, ki meji na histerijo, njegove laži na račun nekdanjih ustavnih sodnikov Toneta Jerovška in Petra Jambre-ka in takojšen pisni odgovor prizadetih pa je omembe vreden. Matevž Krivic si je dovolil trditi, da A. Todorovič ni rekel, da Slovenija ni civilizirana dežela, temveč je bilo to namenjeno le J. Janši. Napaka je bila samo v navedbi tv-oddaje, to ni bila Tarča, temveč Popova Trenja. Takrat je protestiral tudi tam navzoči notranji minister Rado Bohinc in rekel, da Slovenija ni necivilizirana. Mar tokrat, prav tako navzoč v parlamentu, ni imel poguma ali pa ni smel potrditi takratnih Todorovičevih besed? Morda zato, da ne bi zmanjšal zadnje zmedene odločbe ustavnega sodišča? Omeniti je treba še spektakularni odstop Roberta Battellija iz parlamentarnega odbora italijanske manjšine. Kje in kdaj italijanska manjšina nima zagotovljenih pravic? Da se otroci med seboj zmerjajo? Ja, to je pa res nesprejemljivo, saj te otročke lahko zaznamuje za vse življenje. Kaj pa ko v Trstu slovenske otroke zmerjajo s "sciavi"? Vse to je posledica deset- in desetletnih grehov. Vsa leta od 1945 naprej so bili poslanci slovenske manjšine v italijanskem parlamentu izključno člani komunistične partije in jim je bilo slovenstvo "figo mar". Uradni predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji pa so tudi komunisti. In tako je krog sklenjen. O "zamolčanih-pobitih" v naslednjem sestavku. O proslavljanju v Dražgošah, ki se ponavlja kot po-vestica brez konca, je še enkrat treba ponoviti, da so Dražgoše take, kot jih častijo, SAMO plod domišljije obskurnega pisca, ki ni bil niti blizu tragediji vaščanov te žrtvovane vasi. Marija Vodišek, Ljubljana Demokracija • Četrtek, 22. januarja 2004 © mejniki S0REN KIERKEGAARD Ali-ali Soren Kierkegaard V zbirki Claritas, izdaja jo Študentska založba, je izšlo obsežno delo Sarena Kierkegaarda Ali-ali. Kierkegaard (1813—1855) se je rodil v Kobenhavnu, študiral je teologijo, filozofijo in svobodne umetnosti, nemir pa ga je iz predavalnic gnal v središče družabnega življenja, zabave in gostij. Leta 1841 je promo-viral s tezo Pojem ironije v nenehnem pogledu na Sokrata. Istega leta se je ločil in se odločil, da bo svoje življenje posvetil pisanju. V naslednjih letih je napisal številne razprave (spodbudne govore) in filozofske spise, med njimi mnoge s psevdonimi. Odklanjal je heglovski racionalizem in abstraktne miselne konstrukcije ter v redišče postavil eksistenco kot povsem negotovo in celo paradoksno posameznost, očiščeno vseh abstrakcij. Resnica je po njegovem obstajala samo v subjektivnosti. Na podlagi teh stališč in prepričan o svojem božjem poslanstvu je kritiziral doktrinarno krščanstvo in razvil solipsistično religijo. V 20. stoletju je postal eden središčnih mislecev, znan zlasti kot predhodnik eksistencializma. Ali-ali je najzgodnejša Kierkegaardova mojstrovina, pa vendar briljantno, strastno napisano delo, ki že na začetku daje ton celotnemu opusu tega izjemnega in tako posebnega misleca, čigar paradoksalne (nesistemske) misli danes ni več mogoče prezreti. Če filozofija začenja z dvomom, Kierkegaard začne z ironijo in humorjem, ki ju je polna tudi ta knjiga. Knjiga ima 620 strani, prevedel jo je in spremno besedo napisal Primož Repar. Papež Janez Pavel II. Ob 25-letnici papeževanja Karola Wojtyle je založba Učila prevedla in izdala Reutersovo monografijo z naslovom Papež Janez Pavel II. in podnaslovom Srce, ki ne pozna meja. ljudsko m umEino-duh obraza USTUHRiRLnOSTI Ljudsko in umetno Monografija Ljudsko in umetno - dva obraza ustvarjalnosti, napisala jo je dr. Marjetka Golež Kaučič, v zbirki Folklo-ri stika pa izdala Založba ZRC, v osmih poglavjih sistematično predstavlja ujemanje in razločke med ljudsko in t. i. umetno ustvarjalnostjo. Teoretsko modeliranje razmerij med ljudskim in umetnim pesništvom povezuje z njegovimi zgodovinsko-in-terpretativnimi prikazi od razsvetljenstva pa do sodobnosti - z obsežno mrežo avtorjev sodobne slovenske poezije, ki so si za svoje odnosnice izbrali prav slovensko ljudsko pesem. Delo obravnava še fenomen ponarodele pesmi, poseben pojav medbesedilnih nizov, ljudsko pesem v poeziji Svetlane Makaro-vič, Vena Tauferja in Gregorja Strniše ter v proznem delu Fuga v križu Jožeta Snoja. Knjiga naj bi prav z vzporejanjem in povezovanjem dveh tako različnih ustvarjalnih tokov predvsem strokovni, a tudi širši javnosti predstavila izjemen pomen slovenske ljudske pesmi, ki jo je imela v preteklosti in katere fenomen se je v sodobni poeziji na postmodernistični način še okrepil. Literarizacija ljudske pesmi je morda eden novih načinov življenja ljudske pesmi danes, čeprav še vedno živi v svoji prvotni obliki. Zbrana dela Primoža Trubarja II Založba Rokus je izdala že drugo knjigo Zbranih del Primoža Trubarja; vseh naj bi bilo deset. Trubarjevo zbrano delo je zasnovano kot sodobna znanstvena tekst-nokritična izdaja, v kateri se prirejeval-ski posegi v besedila omejujejo na minimum. Podoba besedil v zbranem delu se razlikuje od Trubarjevih izvirnih tiskov predvsem v črkopisu. Z uveljavitvijo takšnega načela je sedanjemu bralcu omogočeno, da zaradi rabe sedanje pisave zlahka prebira Trubarjeva besedila. Zbirka bo obsegala deset zvezkov, v katerih bo zajetih 19 Trubarjevih knjig in vsa ohranjena pisma. Sestavni del zbirke bosta tudi samostojna monografija o Trubarju in glosar Trubarjevih danes manj znanih besed. Prva knjiga, ki je izšla lani spomladi, je prinesla tri izdaje Abecedariuma in dve Cate-chismusa. V drugi sta objavljena Trubarjeva katekizma iz let 1567 in 1575, s čimer je zaokrožen katekizemski del njegovega opusa. Vsi katekizmi nosijo podobne katekizemske vsebine, vendar se tako po vsebini kakor po obliki in obsegu zelo razlikujejo. Prvi katekizem v tej drugi knjigi iz leta 1567 je zelo kratek po obsegu, saj ima vsega šestnajst listov. Izšel je v Derendingenu in je bil namenjen predvsem otrokom. Drugi katekizem iz leta 1975 Catechismus z dveima izlagama pa je zelo obsežno delo, ki hkrati predstavlja vrh Trubarjevega slovstvenega ustvarjanja. Besedila je transkribirala, prevedla in uredila mag. Fa-nika Kajne Vrečko. Urednik Zbranih del je dr. Igor Grdina. I. Z. V tej knjigi so pri Reutersu zbrali 150 fotografij iz svojega bogatega arhiva in jih pospremili z besedili, ki nam iz "novih" zornih kotov prikazujejo papeževo življenje in delo. Knjiga je zasnovana na znanju številnih Reuter-sovih strokovnjakov in vatikanskega dopisnika Philipa Pullelle, priznanega poznavalca papeža in ustroja njegove majhne, toda vplivne države. Govori tudi o nasprotju med reformističnim papežem, ki gradi mostove med zgodovinsko sprtimi Cerkvami in se dotika src po vsem svetu, in "konservativnim" papežem z neomajnimi stališči do nekaterih vprašanj, ki jih libe-ralistični pogled dojema kot "napredne". Galerija fotografij prikazuje širok razpon dogodkov - od veličastnega vatikanskega obredja in papeževih potovanj do papeževe globoke vdanosti Bogu in njegove iskrive duhovitosti. V sklepnem delu knjige avtorji govorijo o papeževi zapuščini, razmerah v Katoliški cerkvi in o njegovem nasledstvu. Uvodni besedi sta napisala Mihail Gorbačov in Lech VValesa, politika držav, ki sta v času papeževanja Janeza Pavla II. doživeli korenite spremembe. Demokracija • 4/2004 Pripoved o življenju, v katerem je avtor doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. Napeta avtobiografska pripoved Dušana S. Lajovca, zavednega Slovenca, uspešnega poslovneža in nekdanjega častnega generalnega konzula Republike Slovenije na Novi Zelandiji. Pripoved o življenju, v katerem je avtor doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. Mnogokrat je ostal živ in zdrav predvsem zato, ker je tudi v najtežjih preizkušnjah ohranil vedrino in smisel za humor, ki ga spremljata še danes. Sin znanega ljubljanskega tovarnarja Lajovca, ustanovitelja Saturnusa in Tube, se je skozi burno obdobje druge svetovne vojne prebijal kot ilegalec Kraljeve vojske v domovini, kot obveščevalec za potrebe zaveznikov v boju z nemškim okupatorjem in komunističnimi partizani. Po vojni je delal za angleško obveščevalno službo, pomagal demokratični emigraciji v zamejstvu, študiral v izgnanstvu in nato odšel v Avstralijo, kjer je začel novo življenje kot navaden delavec. Komunistična policija mu je doma zaprla starše in zaročenko, ki jo je grobo zasliševal znani udbovec in donedavni svetovalec Milana Kučana dr. Zdenko Roter. Avtor opisuje tudi novo življenje v Avstraliji, kjer postavi na noge Impact International, uspešno podjetje s tovarnami po vsem svetu, in svoje vezi z domovino, ki je za desetletja potonila v močvirje komunističnega enoumja. Ob osamosvojitvi se prvič vrne v domovino Knjiga obsega 350 strani napetega in zanimivega branja. Priloženo naročilnico pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzorja.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. in doživi napad JLA na Slovenijo junija 1991. Z vsemi močmi dela za mednarodno priznanje Slovenije in Avstralija ter Nova Zelandija predvsem po njegovi zaslugi Slovenijo priznata med prvimi. Postane častni konzul na Novi Zelandiji in še naprej pomaga demokratičnim procesom v Sloveniji. Prizadeva si za resnico o preteklosti in zbere številne dokumente in druge dokaze o kršenju človekovih pravic v času komunističnega režima. Spozna ljudi, ki so bili nekoč na drugi strani in želijo sedaj popraviti napake iz preteklosti. Veliko ve o ljudeh, ki so v Sloveniji še vedno na oblasti. Kako je prišel do seznamov Udbe, na katerih je tudi sam kot strogo nadzorovana oseba, ki ji je bil vse do leta 1990 prepovedan prihod v domovino? Vse to in še več v knjigi, ki posveti v doslej temačne kote slovenske polpreteklosti. V knjigi je objavljen tudi obsežen seznam glavnih sodelavcev Udbe. Po posebni založniški ceni 6.200 SIT nepreklicno naročam knjigo Dušana S. Lajovca MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO ime in priimek: datum: ulica: kraj, poštna št.: podpis naročnika: V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Lifp Ilaifl arm živlipnip- Í7iip|pk 7a I ifp ¡7 Pivnvarnfi L