PROSVETA JTO-TBAB GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDN01M CHICAGO. HX., PONDELJEK. 20. JUNIJA (JUNE 20), 1938 t. lm. BubMilpUon |6.00 YMrlj UNS atflkt ta apravnlikl prartarii K Ml Soutk LavMlak A v*. *•» —■■— ■ OfflM of PublloftUoo t M »T South UwndaU Av«. f IV »lopkoM. &ookw«U 4004 8TEV.—NUMHER 120 Aecvptaae« for •t apMial raU of postat« prorickd for ki ooetlon 1103, Aot of Oet. t, 1017, aathortiod o« Jttno 14, 101«. Jugoslovanske oblasti zatirajo propagando Hitleijevcev Voditelji organizacije, ki zahteva avtonomijo za nemško manjšino, aretirani. Nacijska propaganda se razširja, odkar je Hitler okupiral Av-i tri jo in Velika Nemčija postala soseda Jugo-slavije. Premier Stojadinovič bo morda resig niral Pariz, 18. jun. — Odkar je 'eliki Nemčija z okupacijo Av trije postala soseda Jugoslavi-dela nemška manjšina veli-preglavice jugoslovanskim vtoritetam. Poročila, ki priha-ijo v Pariz iz Belgrada, pravili, da so oblasti alarmirane. Po Hitlerjevi oikupiaciji Av-rije je bilo ustanovljenih več jijskih organizacij v Sloveni-in Banatu, kjer so nemške anjftine, kar razburja Slovence Hrvate. Ko je glasilo nacij-rih grup, ki izhaja v Osjeku, »javilo člalnek, kaJterem jo ■glasilo, da hoče nemška manj-slične pravice kot jih za-teva Konrad Henlein, vodja na-jske stranke v Češkoslovaški, jugoslovanski minister dal »tirati voditelje nacijov in pepovedal širjenje nacijske pro-Igtnde. Glavni stan organizacije nem-manjšine je v predmestju eigrada, glavnega mesta Ju-joslavije. Ta pošilja svoje a-snte v Berlin, odkoder se poni vračajo v Jugoslavijo s pol-i žepi denarja. S tem denar-naciji kupujejo posestva ob teniških progah v obmejnih »jih in v Slovenijj^ Nedavno, > so se agentje vrnili iz Berli-»o jim naciji priredili pro-ve v Sloveniji, Banatu in ce-v Belgradu. Uprizorili so tu-demonstracije, v katerih so sili zastave z znakom svasti- krajih, kjer so Hitlerjevi lentje najbolj aktivni, so Ju-»lovani ustanovili organizacija pobijanje nacijske propa-«de. Zdaj so se pričele širiti di govorice, da bo ministrski tednik Milan Stojadinovič, ijatelj nemškega diktatorja, »*iu resigniral. Zadnje vesti MII.es CITY, MONT—Štiri tridenet oseh je mrtvih, 65 ra-»»h in 2« jih še pogre&ajo, ko *zovUk Olvmpian linije Chi-lo. Nilwaukee & St. Paul, ki je •N iz Chicaga v Tacomo, včeraj ijutraj padel v re-» CoKter v bližini tega mesta. Nt w jt podrl pod vlakom. *AR( K,X)NA _ Fašistični P*»iki poškodovali ameriški i parnik Wiaconain v tu «1*1. Ifcmths je naredila ™ hAnjo na krovu. •KHMN.-Naciji pravijo, da *"*acije Cehov izzvale no-n« žlde v Nemčiji. kolere v Indiji fcV; 1«. jun. - « J razsaja že več tednov h dmtrlktih, je doalej f^U 15.CHK) jjU(li. V nekato-E* umori^ vse prebival-* v^lno razširja. Praz-J''" iimoranca ljudstva o-F^napr^e a,Reških zdrav- P*tyte bolezni w pod krnici Me potopili |TaJ| Domače vesti Obiski Chicago. — Andrej Antonič z ženo in Mike Zakrajšek ml. ženo iz New Sheffielda, Pa„ so v petek obiskali gl. urad in uredništvo Prosvete. Milwaudke novice Milwaukee. — Zadnje dni je za pljučnico umrl Anton Murn, star 35 let in rojen tu. Zapušča starše, tri brate in sestro.—Poroke: Anton Florjan in Mary Kure, Raymond Konthrade in Mildred Grahek, A. J. Serjanc in Ana Blatnik, Ervvin Škafar in Ana Seitz, Anton M. Kastelec in Florence Serjak. — Sheboy-gan: V kliniki bratov Mayo v Minnesoti je te dni umrl sheboy-ganski rojak Mike Skok, eden pionirjev te naselbine, star 53 let in doma iz Savinjske doline na Štajerskem. Bil je 26 let gostilničar in tu zapušča štiri hčere. — Dalje je umrl Jos. Mihe-ličnik, star 84 let in rojen v A-meriki. Zapušča mater in štiri brate. — Poročila sta se Arno Kulow in Josipi na Poženel. Nov grob v Pennl Hutchinson, Pa. — Po kratki in težki bolezni je tu umrla Barbara Vrtačnik, roj. Juvan, stara 37 let in doma iz Vač pri Litiji. V Ameriki je bila okrog 18 let in tu zapušča moža in hčerko, strica in teto, nekje v Wyomin-gu pa očeta; v starem kraju zapušča mater in sestro. Bila je Članica društva 683 SNPJ. Clevelandske vesti Cleveland. — Samomor je izvršila 16. junija vdova Mary Brus. Zadušila se je s plinom. Menda se ji je omračil um zaradi neprestanega žalovanja za možem, ki je umrl pred tremi leti. Stara je bila 44 let. — Jennie Velikonja je pri čiščenju sten padla z lestve in se težko pobila. Zdravi se doma. — Staršem Mathu in Juliji Haller je umrla edina hčerka Mary, stara 15 let. Oče je Hrvat iz Karlovca, mati pa Slovenka od Kostanjevice. Umor v Kanadi Sudbury, Ont., — Nika Lončarja, hrvaškega delavca, so 15. t. m. našli zunaj naselbine ustreljenega. Na njegovem truplu so bili znaki težkih udarcev, iz Česar se sklepa, da je bil umorjen namenoma. Nov alovenaki zdravnik Chicago. — Frank Grill, mladi rojak, je zadnje dni dobil doktorat zdravilstva. Dr. Grill je sin znanega Fr. Grilla, doma od Toplic na Dolenjskem, ki vodi pralnico Parkview. Vesti iz Južne Amerike Buenos Airea, Arg.—Dne 11. maja je tu umrl Valentin Vuga. star 40 let in doma iz Solkana pri Gorici. Zapušča ženo in dva mladoletna otroka. Nacijski navali na židovske trgovine Židovski bankir pod policijskim nadzorstvom Berlin, 18. jun.-^acijska drhal je uprizorila več navalov na židovske trgovine, pretepla lastnike in namazala šipe v oknih s protižidovskimi gesli. Veliko število trgovin je zaprlo vrata po navalih. Vsa znamenja kažejo, da nacijska drhal uprizarja navale na trgovine po načrtu in z odobravanjem avtoritet. Napadalne čete so formirale posebne grupe, ki vodijo protižidovsko kampanjo jn teroristične akcije. Poveljniki napadalnih čet poudarjajo, da se bo gonja nadaljevala. 2ide je treba preganjati, da bodo spoznali, da nimajo istih pravic kot drugi nemški državljani. Dalje pravijo, da jim je vlada dala nove in posebne privilegije pri persekuciji Židov. Prestiž rujavosrajčnikov je padel po krvavi "čistki" 1. 1934, ko je bilo več voditeljev u-streljenih na obtožbo, da so skovali zaroto proti Hitlerju, sedaj pa hočejo oprati madež s teroriziran jem Židov. London, 18. jun.—adu v soboto zjutraj. Nekaj minut predno je zavosil na most se je utrgal oblak in narasle vode potoka so omajale stebre mosta, ki se je podrl pol.___:___T hrr.h Uo > članov poaad- skupaj na ma-J" * vršili na morju Mk Mehanično srce začelo dihati New York, 18. jun. — Mehanično srce, ki sta gs zgradila Charles A. Llndbergh, slavni a-meriški letalec, in dr. Alexis Carrel, ki je držalo organe žive zunaj telesa, je bilo še bolj izpopolnjeno in zdaj tudi diha. Tako je poročal dr. Richard Bing. načelnik departmenta kirurgije na univerzi Columbia v New Yorku. . Roosevelt pohvalil člane kongresa Obsodba pobijanja civilistov v Španiji in na Kitajskem Waahin«ton, D. C., 18. jun,— Tretje zasedanje kongresa je bilo zaključeno v četrtek zvečer, ko ao bili kongresnlkl In senatorji informirani, da nima predsednik Roosevelt nadaljnjih priporočil glede aakonodaje. Pred zaključenjem je bilo članom kongresa prečitano Rooseveltovo pismo, v katerem se jim Je zahvalil za konstruktivno delo, ki so ga opravili v tem zasedanju. Nekaj minut pred zaklj učenjem je bila v senatu sprejeta resolucija, katero je predložil senator Pittman in katera vsebuje žgočo obsodbo pobijanja civilnih prebivalcev v Španiji in na Kitajskem. Glavna zakonodaja. kl Jo bila sprejeta v tem zasedanju kongresa, Jo: Amendiranje stanovanjskega zakona, kl določa federalno garancijo hipotek do 90 odstotkov vrednosti posestva, ako vrednost ne znaša čez $6000. Farmski zakon o kontroli produkcije pridelkov. Ti uključujojo pšenico, koruzo, bombaž, tobak in rlš. Revizija davčnega zakona in davčne strukturo, kl je znižala davke na nerazdeljeno profite korporacij, katerih lotnl dohodki znašajo $25,000 in več. Zakon minimalno mezdo in makaimal-nega dolovnlka. Ta zakon bodo izvajali administrator, ki ga 1 menujo prodaadnik, in adminis- Lojaiistične teta so prešlo v pro- tratorju podrejeni odbori. Doti ofenzivo na fronti ob reki Mi- datne aproprlacije za financira- nje gradnje relifnih projektov in javnih del. V te avrhe je kon gres dovolil vsoto $3,723,000, 000. Povečanje delokroga federalne korporaclje za rekonstruk cijo financ. Ta je dobila večjo oblast glede posojevanja denar Ja industrijskim korporacijam. Zakon glede ustanovitve aepa ratnega sistema brozposelnost-negs zavarovanja za Železničarja. Doslej ao železničarje krili sistemi brezpoaelnostnega zavarovanja, ki so bili ustanovljeni v posameznih državah v soglasju s federalnim zakonom socialne zaščite. Na podlag! toga zakona, ki bo stopil v veljavo kakor hitro ga bo predsednik podpisal, bodo delavci in delodajalci prispevali tri odstotke od mezd-nih izplačil v brezposelnostnl sklsd. Stavka pri dveh listih v Pittsburghu Oba sta prenehala izhajati Pittsburgh, Pa., 1«. Jun. — Dva plttsburška dnevnika—8un-Telegraph In Press—sta prene-hala izhajati včeraj zaradi atav-ke pisarniških delavcev, članov unije Office VVorkers. Htavkar-j| so pričeli pikatirati urada o-beh listov in delavci, k I so upo-aleni v tiskarni, in člani uredniških štabov niso hoteli iti skozi vrste piketov, Unija pisarniških delavcev je šla v boj, da IzvoJuJe zaprto delavnico, zvišanje plače i" lajšanja delovnih |*»goJev. V stav-kl Je prizadetih okrog 2000 da-iavcev. Svetlin* zaapasja. (Nartaal Jergor.) Ugrabitelj in morilec dečka obsojen v §mrt Mlami, Fla.. 18. Jun.—Frank-lin P. McCall, ki Jo ugrabil in umoril Jamesa Casha, pet let starega dečka, sina bogatega trgovca v Princetonu, Fla., jo bil obsojan v smrt ns električnem stolu. Obsodbo Jo izrekel sodnik H. F. Atkinson. chamberlain opravičuje napade na indijce Domačini so posvarjeni pred napadi, je dejal premier ŽENSKE V OBRAMB-NI SLUŽBI London, 18. jun.--Ministrski predsednik Nevillo Chamberlain je v parlamentu zagovarjal angleško letalce, ki napadajo z bombami vasi v severozapadni Indiji v zvezi s zatiranjem ro-volto domačinov, ki jo vodi fa-kir Ipi še več lot. Chamberlain je pojasnjeval, da ss napadi vršijo v drugačnih okolnoatih kakor v Španiji,1n na Kitajskem, proti katerim jo njegova vlada še večkrat protoatirala. Domačini so posvarjeni, naj Izpraznijo vasi 24 ur pred Vsakim napadom. Promier Je v svojam govoru dejal, da Je kazentfka akcija proti robelnim domačinom upravičena, ker zastrupljajo pitno vodo, unitujsjo šoloznlške progo in ceste ter napadajo iz zasede angleške vojake in policaje. V nedavni bitki so domačini ubMl nekega angleškega sodnika in štiri vojako v dlstriktu VVaziriatanu. Chamberlain Je opravičeval bombne napade v odgovoru na vprašanje, katerega mu Jo ata-vil taborit Arthur Hondsrson. On ja hotel vodotl, ali bo njegova vlada podprte sugestijo sme-riškoga državnega tajnika Hul-la glede akupnega nastopa proti Japoncem iu španskim fašistom, ki iiobljajo civilne prebivalce, zaeno pa je zahteval pojasnila o napadih angleških letalcev na domačine v Indij L Chamberlain Je v svojem odgovoru priznal napade. Klici: "{Sramota!" so so pričeli razlegati v parlamentu, ko jo premier opravičeval bombne napade. "Ns verjamem, da bi imeli Indijci v tistih krajih po-težkoče pri iskanju zavetja," je cinično izjavil premior. "Informiran sem, da Jo tam dosti jam, v katerih se domačini lahko skrijejo . . ." Ijondon, 18. Jun.—Načrt glede potegnitve jail milijona žensk v obrambno službo v slučaju, da se Anglija za|ilete v vojno, Je objavil notranji minister Samuel Hoare. V to aluftbo bodo lahko stopile žensko v starosti 17 do 65 let. Minister Je naslovil tudi aH na ženske, naj se prostovoljno prijavilo v obrambno služita). Demobilizacija češke rezervne armade Vlada namerava podaljšati obvezno vojaško službo — ! Prags, 1M. Jun. — Češkoslovaška rezervna armada, ki je bila pozvana |iod zastavo 21. maja, ko je pretila ne varnost, da bo Hitlerjeva (rfnirošena sila prekoračila mejo, Je bila včeraj razpu-ščena. To je dokaz, da se jo napetost nifd češkoslovaško in Nemčijo, ki so Jo proglasila za zaščit-nico sudctskih Nemcev, |ailegla. Okrog 70,000 reservlatov Je bilo pozvanih pod orožje. Takrat mi |*>ročali, da Je četka ar-meda štola pol milijona mož. Kljub demobilizarijl rezervne armade ne ho češkoslovaška oborožen« sila dosti zmsnjšans. Fantje, ki so bili potrjeni v tem lotu, bodo takoj stopili v službo. Avtoritete zdaj ssetavijajo tudi zakon, da ss obvozno vojaška služba podaljša na tri ista. PEOSVETA PROSVETA Tli mUGHTBNMIDVT m umiNA ILIJIBMn Hi OM^gg) d IMI m t^ U N •• H I«, ti« • M Mil kObM 9IJS m m* m* M « - S* M»l • lilii ! ' ter D.IU4 Šteta* (mm M* OfcMte M-te omm .giMf- v« « ta iBiniMa PROHVKTA >41 ta UvMUU ittiel IM Dat«« 9~uklm*J* iTv^mmt (Mar »rt« »»•«•• im— m nrl— 4« w* t» • taM tatu«*« »ot*la »*• SLAJŠE rr.^, te - — M tata«!. _ Boleče posledice Naj manj tega dvoma ni, da je • konfliktom med organiziranim delavstvom v Ameriki najbolj udarjeno delavstvo aamo. Le slopcl, fanatiki, ne vidijo tega. . ' , Žalostne posledice razkola se v teh momentih najbolj razodevajo na političnem polju. Kakšno pobudo naj ima velika neorganizirana delavska masa za lastno politično akcijo, ko pa vidi, kako oba nasprotna si tabora delavaldh unij pobijata drug drugega v politični areni kapitalistične demokratske stranke? Kakšne zglede naj dobe nezavedni in neizobraženi delavci za lastno politično samooavoboditev, ko, pu vidijo, kako voditelji delavskih unij ropo-čejo na političnih shodih demokratske stranke proti voditeljem drugih delavskih unij? Kapitalistični tisk z največjim zadovoljstvom poroča, kako Bili Green, predsednik Ameriške delavske federacije, te dni potuje iz države v drŽavo, kjerkoli sc pripravljajo primarne volitve, in ugltlra za ono skupino demokratskih kandidatov, katera nasprotuje drugi akupini demokratskih kandidatov, za katero agitira John Lewia, vodja unij CIO. Green ae baha, da je on porazil Uwisa v Pennsylva-nijl in pred nekaj dnevi v lowi. In kaj je bistvene razlike med principi, socialnimi in ekonomskimi principi kandidatov, ki Jih na eni atrani zagovarja Green, na drugi pa pobija Lewls, in narobe? Nobene! Nobene bistvene razlike ni. Na obeh straneh so demokrate iu culo newdeaiskl demokrat je, na obeh atraneh ao nekakšni progresivci in na obeh straneh so podporniki sistema privatnega prof ita! Oba tabora delavakih unij se poslužujeta late politične atranke, kateru je po avoj i ideologiji izrazito kapitallatlčna. Da to vpliva silno demoralizujoče na nezavedno, neorganizirano maso delavcev, ni treba niti omenjati — kakor ni trebu omenjati, da ameriška reakcija pridno izkorišča razkol med organiziranimi delavci In napeljava vodo na avoje mline. Kdor ni dokraja slep, lahko vidi, da republikanski reakcionarji zdaj, ko so v teku primarne volilne bitke, najbolj koncentrirajo svoje politične sile v — demokratski stranki; yes — zdaj se tepejo za "dobre" demokrate, dočim bodo v prihodnjem novembru napeli vse svoje sile. dn porinejo "dobra" republikance v kon-grea. Delavci, organizirani v unijah, imajo probleme in naloge, ki apadajo le v unije in ne drugam, todu razkol je kriv, da se ti unijski problemi in naloge danea "rešujejo" na politični fronti — in "rešujejo" jih tudi ljudje, ki aploh niao mezdni delavci ln ki sploh nimajo kvalifikacij, da bi bili člani kakšne unije. Tako daleč je prišlo z razkolom. Industrijske unije CIO ao še lani obetale najboljšo bodočnost ameriškemu delavstvu. V resnici Jih Je moral sleherni najzavednejši delavec veselo pozdraviti. Obetale so boljšo bodočnost ne samo v industrijah — kjer smo pričakovali, da bodo še pred koncem leta zajele veČino vaeh delavcev —- temveč tudi na političnem polju. Kaj je bolj naravnega kot m.sna delavska stranka, neodvlana od vseh starih kapitalističnih strank, kl se nujno razvije iz maa-ne organizacije industrijskih unij ? I>eto* ni več tega obetanja in na politični fronti je največja zmešnjava. Odkod ta zastoj in celo preobrat na slabše? Odgovor bi mogli dati le voditelji. I+ voditelji na obeh straneh razkolnega plota, ki ne vprašajo de-lavtev, čsas si šele — ki ae ne brigajo dosti zs demokratične metode — bi Ishko pojasnili, zakaj so obrnili hrbet načrtom za masno delavsko stranko, aamostojno stranko ameriškega delavstva, in zakaj pode delavsko maso nazaj v puščavo kapitalistične politike. ftpor msd oUma taboroma unij bi bil lahko še lani končan in organizirano delavstvo Amerike t»i lahko zdaj nastopalo enotno v politični borili. Ce bi bil spor končsn, ne bl bilo letos vzroka za Greenovo "isdajsko" in l*wlsovo "diktatorsko" početje. Zakaj nI bil spor končan, bi tudi voditelji na obeh straneh plota lahko pojaanill. Delavstvo noče razkola, ker ve, da mu škoduje. Delavci nočejo razkola — kljub temu Je razkol z vnemi tragičnimi poledicami. Kdino glavni voditelji ua obeh atraneh plota bi lahko pojasnili, čemu se razkol Ae vsdno nadaljuje — lahko bi, a ne bodo. S pota v Chicagu fti Waukeganu Barberton, O. —.Tukajšnje delavske razmere so bolj slabe ln ne svetujem nikomur sem hoditi za delom, ker imamo še mi tukaj stanujoči dovolj brezplačnih počitnic. f U delj časa »va z ženo nameravala obiskati prljateljejn sorodnike v Chicagu in Waukega-nu. Nudila se nama je prilik* na 28. maja. Zjutraj, kosemj»maI avto, je bilo vfeme zalo s po voljne in tUo jš zelo prijazno voziti po gladki cesti po državi Ohio, Še lepše pa po Indiani, pa tudi Illinois ima lepo urejeite cesta, fie isti dan sva se srečno pripeljala pred glavni'urad SNPJ. Izstopiva is vozila, da se malo odpočije-va. Na voglu Je bilo večje ite, vilo rojakev in med njimi*Lov« renc Gvadišek, pomožni tajnik SNPJ. Izmenjava par besed, na to pa na 26. cesto k prijatelju Justinu Pavlin u. Njegn ni bilo doma, njegova žena pa naju je prijazno sprejela In nama postregla s pravo dolenjsko kapljico. Nato sva šla na severno stran mesta k bratrancu moj« žene Johnu Sajovcu. Coete polne avtomobilov, tako da bi mi trda predla, ako ne bi bil imel vodnika oziroma vodnice mrs. Pavlin ln njene fcčerke, zakar se ji ma moram toplo zahvaliti, da sva se pripeljala do cilja brez neprilik. Zopet veselo svidenje in besed nam ni zmanjkalo pozno v noč. Naslednji dan je bila nedelja in malo sem si oglodal okolico, oddaljil pa se ni«em, ker sem bil sam in okolica mi nf znana, Johna Sajovca pa influ enca nI pustila od doma. Dne 90. maja sva se odpravila v VVaukegan. Bila nas j« lepa skupina—mr. in mrs. Pavlin, mrs. Sajovec in J. Sajovoc ml. Pripeljemo se na cilj in se ustavimo pri družini Govekar; mrs. Govekar je sestrlčna moj« soproge Zopet veselo svidenje — po 33 letih in povedati so si imele zelo veliko. Ogledal sem si našel bino ln se oglasil v Narodnem domu; krasna stavba in Sloven ci so lahko ponosni. Nato sem obiskal nekdanjega Barbertonča-na Johna Skirblja in ženo; izrazil se je povoljno glede delavskih razmer. Po več letih m je bilo zopet mogoče sestati se s prijateljem in nekdanjim sošolcem Alojzijem Župcem in s Frankom Župcem. Beseda je dala besedo in tako Je minilo popoldne v veseli družbi. Moral smo se ločiti in odpotovati v mi lijonsko mesto Chicago. Časa je bilo dovolj ln ogleda sem si mesto, parke in sverinja-ke v Chicagu. Časa jo še preosta-jalo in obiskali smo gl. urad SNPJ in Prosvet«, namreč pod pisani, žena in mrs. Sajovec. Sprejeti smo bili prijesno. Oskar Godina nas j« spremljal ln nam pokazal prostora v uradu in tudi tretje nadstropj«, ki je bilo dodelano pred dvema letoma. Moram reči, da akoro naprej vsak napredek, je poča-sen. • Potom volitev bi delavci lahko pridobili vso moč, ako bi posUvili 'V javne urade svoje zastopnike, kateri bi delali za interese vsega delovnega ljudstva. Ako pogledamo na svetovno pozornico, vidimo, da zveri v človeški podobi morijo nedolžne ljudi. Mečejo bombe na neoborože-na ljudstva in uničujejo mesta. KapiUlizem se je v zadnjem hipu zatekel h krvoločnemu fašizmu, da se ohrani na površju. To mu je za nekaj časa uspelo, ampak dolgo ne bo trajalo. Ka-piUlistlčni sistem je pač Uk, da ne gleda na človeške žrtve, da se ohrani iri da izkorišča. To je postranska stvar. Glavni so mu proflti in nadvlada nad vsem. Toda njegovi stebri so se pričeli rušiti in ne bo dolgo, ko se bodo Besuli v prah. Takrat pa bo zavladalo ljudstvo, kajti njemu edinemu pripada bodočnost. Joseph Ule. Dohs Izkoriščanj* In ubijanja Mllwaoke«. Wla. — Vsaka človekoljubna oseba, ki čiu v II | stih vesti o svetovnih dogodkih, se gotovo prlmo za glavo in vpra ša: ali je res narava dala življenje zverinam v človeški podobi | zato, da na debelo morijo nedolžne ljudi Ione, otroke in {starčke? Na to vprašanje l>o gotovo vsak odgovoril, da ne. Kajti narava Je dala človeku življenje zato, da bi mimo in pošteno ži vel med vso človeško družbo ln jo varoval pred vsemi človeku škodljivimi elementi. Dala mu Je hrano In ob rojstvu še nerazvito pamet, katera so mu razvi Ja atopnjema. Vae pogoje torej dobi vaak lahko potom ratvoja, Uko da po-sUne. kadar doraste, vreden življenja med mirno In pošteno čk>. Spomin na atavko Monroe, Mich. — Bilo je leta 1936, ko je CIO začel organizi rati industrijske delavce na pobudo Johna L. Lewisa, predsed nika UMWA. Sprva je šlo težko, ko pa je bilo vidno, da je vlada naklonjena organiziranju industrijskih delavcev, je šla stvar hitreje naprej. Prišel je Wagner-jev zakon in vrhovno sodišče ga je potrdilo. Sledil je vladni delavski odbor, ki ima veliko moč pri odločanju v raznih industrijskih sporih. Z organiziranjem delavcev so začeli v Flintu in Detroitu in po-malem so zmagali. Treba je bilo dosti dela in treznega premišlje-nja, predno so se upognili tako veliki tiči kot so industrijski magnatje. Delam pri tukajšnji Newton Steel Co., ki je del Republic Steel Corp. V tisti tovarni nas dela 3400 delavcev. Dne 28. maja 1937 smo pustili delo vsi, čim smo bili obveščeni, da je pri Republic Steel Corp. oklicana sUvka. V tovarno vodi le ena pot in to smo zaprli oziroma zastražili z močnimi pike-tl. To je "U večje" fante razjezilo in so se Ukoj vrgli na delo, da organizirajo svojo kompa-nijsko unijo. Našlo se jih je med delavci precej, ki so rekli, da Lewisova unija je "no good." Po kratkem preudarku se je zbralo 200 mož, kl so zasedli 60 avtov in U karavana se je odpeljala v glavno mesto Lan s ing. Dne 6. junija se je vršil shod in avditorij je bil nabito poln. Tu so prisegli zastavi, nato pa so nastopili govorniki, trije moški in ena ženska — "Devica Orleanska." Vsi štirje so strahovito u-drihali po radikalcih, proti delavski tajnici, governerju in predsedniku, množica pa jim je ploskala. Po končanem shodu so izdelali načrt. Pozvali so mladeniče in jim nekaj obljubili. Pristopili so seveda vsi legionar-ji in vsi skupaj so se oborožili s količki. Eden med organizatorji je bil črnec i4 Indiana Harbor-ja. Ob desetih je šel na pošto pO informacije. Kot govornik in organizator CIO je bil zelo dober. Ko se je Vračal s pošte, ga je župan nahrulil, kaj Um išče, pa mu je odgovoril, naj se ne vtika v naše zadeve. Takrat so ge pa vigilanti zagrabili in odvlekli ven ter udrihali po njem. Bilo jih je čez sto. Ker je možak močan, se jim je iztrgal in stekel k avtu, ampak avto je bil že posko. dovan. Spet so ga prijeli in ge odvlekli daleč ven iz mesU ter ga tam pustili. Našli so ga člani CIO in ga odpeljali v bolnišnico v Toledo. Ob treh popoldne jel bilo kakih sto avtov z delavci, da gredo delat, piketov pa okrog 200, nekaj žensk in simpatičarjev. Prišla je mestna policija s sto vigilanti, vsi oboroženi s krepeljci in količki. Legionarji so medtem zaprli vse vhode v mesto. Piket' so se nadejali zunanje pomoči, ali zaman. Policijski načelnik je parkrat ukazal piketom, naj se umaknejo, češ, da se jim lahko kaj hudega zgodi. Pogajanje je trajalo od 4.30 do 6. zvečer, U krat pa so začele deževati sol zavke. Vse križem je letelo, vrišč otrok in žen je bil strašen. Na tisoče ljudstva se je zbralo. Vse je bežalo, kamor je kdo mogel, pred smradom plina. Kakor sem že omenil, se je to godilo zadnje dni v maju 1937. Bilo je dne 31. maja lani, ko so vigilantje od governerja zahtevali, naj jim dovoli, da gredo skozi piketno linijo. On jim je povedal, da piketiranje je po-sUvno. Ko so se vrnili od governerja, so sklicali shod in Um izjavili, da bodo vzeli postavo v svoje roke. Sklicali so shod za 9. junija. Na 6. junija je bil plačilni dan. Medtem so delavci sklicali shod v mestnem parku in prišel je tudi župan, ki je nagovoril navzoče, naj gredo v mestno hišo glasovat o stavki. Piket niso glasovali. Pod Ukimi razmerami in pritiskom je glasova nje izpadlo proti stavki, kakor je javnosti že znano. Dne 9. junija t. 1. sq detrolt-ski listi prinesli vest, da je gori omenjeni črnec, čigar ime je Leonidas McDonald, bivši organizator CIO, vložil tožbo za odškodnino za poškodbe, Tci jih je utrpel v lanski stavki v Monroe-ju, proti županu D. A. Knaggsu in 17 drugim osebam. V tožbi zahteva $200,000 odškodnine. McDonalda, kakor že omenjeno, so napadli, ugrabili in izgnali iz Monroeja na povelje župana, policijskega načelnika in šestnajst drugih oseb, kakor navaja obtožnica. Obtožnica je prizadete docela iznenadila. Vložena je bila pred zveznim sodiščem v Detroitu. Poročevalec. /■ag P0NDEUEK. 20 ittvtu Pogovor t temi in onimi Ivam Kolek * KAM POJDEJO .ONI, KI VERUJEJO V PUSKOt Silna radovednost me je prijela. Kam dejo zdaj oni naši komunisti, ki so trdno pričani, da brez puške ne bo svobode Za 1! ca? Kje bo zdaj njihovo mesto? V ameriški komunistični stranki nimajo meoUl Ameriška komunistična stranka pravkar napovedala odločen boj vsem onim verujejo v puiko in nasilje sploh! Amen' komunistična stranka je sprejela menjševj program, program mirne in demokratične e lucije — čeprav je istočasno poslala uda no« brzojavko Jožetu Stalinu v Moskvo! (Ta vti kontradikcija ameriških komunistov je za čisto logična,) ... Ko sem prečiUl te najnovejše in vrtogl sklepe ameriške komunistične stranke aem spomnil svojega "prijatelja" v Coloradu in skrbelo me je. Kam pojde zdaj U revež? ni sva skupaj osebno debatirala o komuni; In Rusiji in moj "prijatelj" me je živo Uvljal, da brez puške ne ibo svobode za del ca. Kaj bo demokracija! Demokracija je n večji humbug pod sOlntem! Puška, puška to je tisto, ki prinese delavcu politično moč ekonomsko blagosUnje! Zivio puška! Mož je govoril iskreno; govoril je tako, k kor so govorili komunisti vseh dvajset let do lani. Ampak on ni vedel, da bodo'komunistih papeži čez noč presedlali s tigra revolucije jagnje demokracije. Kako naj ve? ... Kaj bo zdaj z njim? Ali ae tudi on prelevi zažene puško v tisto motno reko? —- Stvar taka. Ce je dober komunist — kot sta Bro der in Foster — bo zagnal puško v kalno vo in za vpil z njima vred: Živio demokraci Zivio veliki demokrat Stalin! — In vse bo right. Ptički bodo peli in rožiee bodo cvetele. Ako pa je moj "prijatelj" slab komunist, obdržal vero v puško — in tedaj bo zletel ski najvišje okno ameriške komunistične stran na proato. In kam pojde? Samemu ni dol biti, je rekel prerok. Drugam mu ne kaže 1 med — trockiste. Trockisti so še edini kon nisti, ki verujejo v puško . . . Toda jaz dobro poznam svojega "prijatelj In on dobro pozna — komuniste. Dobro ve, komunisti rečejo eno — delajo pa drugo; dob ve, da ameriški komunisti so danes za den krači jo v Ameriki, osUnejo pa do konca < za — dikUturo in rdeči teror v Rusiji Puška se umakne za hrbet — spredaj v w pa ameriška zastava in demokratska glasovi ca! Dvfrobreza! I In če bo treba — bodo trije, štirje obrazi Nič več me ne skrbi za one, ki verujejo puško! — k Ali živali mislijo? Da imajo neke živali sposobnost za pret šljevanje, je dokazal pred kratkim neki ii panz iz kalkuUkega zoološkega vrta. Neki otrok, ki se je rad mudil pred klet Mmpanza, mu je prinesel nekega dne kokoi oreh. Opica je sad veselo zagrabila, toda or je bil prevelik, da bi mogel skozi palice v m ži. Opica je vrUla oreh v rokah, poskušala je odpreti in ker to ni šlo, je začela na njei vem edinem mehkem mestu z zobmi vrtati li njo. Bila je očitno žejna in ji je šlo samo mleko v orehu. V Ker so bili vsi njeni napori zaman, s« obrnila s prosečim pogledom k ljudem, ki radovedno opazovali njeno početje.. Prijel« vžigalico, ki so ji jo bili vrgli, in je skuiali njo razširiti luknjo. . Vžigalica se je zlomi žival se je spet obrnila k ljudem. Neka |W ka ji je sedaj podala močno pilo, s katero šimpansu končno uspelo, da je dosegel svoj t men. Zadovoljno je popil mleko, gledalci mu plookali. Simpanz je že petnajst let v ujetništvu, • je po vsej priliki spomnil, ksko je imel pr davnimi leti v proetosti navado, da je pil « ko iz kokosovih orehov. Sledovi pradavnega človeka Angleški arheolog dr. Robert Broorrije sterkfonteinskih jamah v bližini K™*™* v Transvalu našel gornjo čeljust P™"™ človeka, o katerem meni, da gre » llnk", vmesni člen med človekom in opico, vmesni člen so iricalt že dolga deset«* Broom je namreč iz svoje najdbe je imel ta človek v primeri z drugimi velike sekavce kakor limpanz ali goril*. \ lem pa kaže čeljust tipične človeške ms" Pred dvajsetimi leti Edvard •», p r ed »tednik (e. v volilni koči v Pragi. Občinske volitve so bile mir-be Nemčija invadlrala češko republiko. (Iz Prosveto s dne 20. junijs 191* > Domače vesti. V Milwsukeej«i je Jezemlk, aUr 50 tet in doma iz IM skem, član SNPJ. ' l0- Delavke vesti. Predsednik W HsoejMJ ral na delavce in podjetnike, naj ^ F federalnih posredovalnic sa uposieva , Svetovna vojna. Avstrijska ' ^^ živa v lUliji je bila docela u^vlj«*^ je v vedno večji kr«; velike proti vladi so na Dunaju In druftn stih na dnevnem redu. sttjn Sovjetska Rueija. It L^ndona P^ ^,, so se ruski f*lo*—tniki sshvsM. ** okupacijo Bele Rusije. fo. jvnim^ esti s Primorskega H" ciEKTRICNA CEN- končana ln rprine8el obsrfen -Sih pri graditvi pod- X JSrtf* centrale PJ 0 teh delih smo že rLm listu, ko so priče-K S^J se ta dela £ koncu. Letos bodo i CL na kar bodo slovesih to zanimivo centralo. Sarja, da je to največja Coa centrala v Ev-7 je grajena pod zemljo. Lu« del se pričenja od SS v Sočo in so gotovo Sja dela te vrste v li V tem delu bo Soča zaje-5 tu to nastalo umetno je-Sboi»elo6 milijonov kub. 1 vode. Od jeza so napra-tooo n dolg predor na des-Lni struge, čiji presek je ? »etrov in po katerem bo lf0daiz reke do podzemske ^e. Pri delih je zaposle-00delavcev. V kratkem ča-gv. Lucija zgubila svojo ut Stala bo na rtiču je-|b' vse prepade in strmine voda. Divjega pogleda 4u na peneče se valove v prepada ne bo več. Tudi 1» Idrijce bo preplavljen, tod do Modrejc se bo raz-i jezero, ki bo s svojimi je-olgo 7 km, a srednja širina 700 m. Največja globina 50 m. Jez -bo prav ta-50 ra, a širok le 40 m. ja morajo kopati do 25 m to dokler ne pridejo do ži-ile. Tudi železniška proga ri Hrani reke bo prišla pod umetnega jezera. Da preprečijo, bodo napravici do mesta, kjer se žeti tir ne dvigne nad pred-površino vode, betonski Tunel so napravili v živi i da bodo stene gladke, so ntirali. Skozi ta tunel bo t 1 sekundi 90 kub. metrov Za vaak bubični meter kosi kamenja v tunelu so po-1 kg dinamita. Izkopali pa nanj kot 40,000 kub. met. tja. Od zunaj se ne vidi l&sar, kar bi dalo slutiti ika ogromna dela. Vidi se alopje, kjer bodo uradi, električna centrala, ki jo adaj gradijo, bo pred Ka-Tu ne bo voda tekla sko-Ml ampak po kanalu, ki bo Predvideno je, da bo-dve centrali dajali ob kon- 215 milijonov kwh. je prav za prav aamo del ln». ki si ga je začrtala Societa Adriatica di Elet-katere predsednik je roIpi di Misurata. V zvezi Mo električno družbo je jena družba dobila konce-iraditev *e drugih štirih >1 v območju Soče: kobari-»trala z bazenom 40 mili-m vode in 80 m viso-Ijj. i padcem vode 65 m Akcijo 90 milijonov^ kwh* ^ centrala z bazenom 6 km in padcem od 30 m, 1 ^ zgrajena naproti " in na leto bo dala 40 J* kwh; svetolucijska ■ (o kateri smo govorili), ' "5 milijonov kwh; ka-^■Ptavuka centrala bo dajanj kwh; zadnji centrali * ena na Prevalu in dru-mmi, voda iz Soče bi »Jana po predoru do Pre-kjer bi biloumet-p «Wrtiarna bi bila pri , * ^ tekla voda po lT^i*ko k zadnji elek-je zamišljen na-™ Soče in aicer ta-'' * napravilo predor P*'« do elektrarne, ki ■Pri Gorici. fjl? pri 8v. Luciji in 'p^ali Hektrično SL*** h Trst. V ta na-CT Wnoma prenovili iSl" ^inah za 'r«d.l. nov tranafor-UkTJ*.upm,*«>Janekim trt^kemu mestu. M* ob Soči " Imeli v V..,'r .......priliki C» «*f " * zbralo V, °Jakov vaeh voja-' tu J™* V Zastavah, ker * prilel na Ui proslavo tudi prestolonaslednik Humbert in so zato svečanosti dobile še večje obeležje. Qb tej priliki solbivši bojevniki podarili goriškemu mestu veliko zastavo. Prestolonaslednik si je med slav-nostmi ogledal vojni muzej, sprejel darove Goričanov in po končanem programu nadaljeval pot protrSv. Luciji, kjer si je ogledal še nedovršeno podzemno elektrarno. Tu ga je sprejel knez Volpi, predsednik električni družbe, ki gradi centralo. Od tu je odšel v Tolmin, kjer je pregledal vojaštvo in se vrnil preko Kobarida in Čedada v Videm. Umetno jezero na Prevalu Poročali smo že o umetnem jezeru, ki ga bodo napravili iz močvirja Preval s tem, da bodo napravili tri visoke jeze in do vedli vodo iz Soče. Osuševanje Prevala se je vršilo že dolgo pred vojno in končalo se je šele po vojni in sicer je bilo delo večkrat ustavljeno, toda po dolgem času je 'bilo vendar le dovršeno skoro v popolnosti, kajti neosušenega je ostalo le 10 odstotkov, t. j. 100 ha površine. Od ostale posušene površine pa tvori 700 ha njiv in 200 ha travnikov. Pridobljena Zemlja je zelo rodovitna in je prav prišla Bricem, ki imajo zelo malo zemlje, poleg tega je globoka in ne pozna suše. Na eni njivi (3652 kv. met.) se je zadnja leta pridelalo 15 kv. koruze, 12 kv. pšenice in 45 kv. umetne trave. Po drugih računih umetno jezero ne bi zavzemalo 10 kv. km površine, temveč mnogo več in sicer kar 15. Od tega bi največ trpeli vinogradi, a drugo bi odpadlo na gozd. Vsa površina bi bila odvzeta kmetu proti gotovi odškodnini, da napravijo umetno jezero. Kmetje se bodo morali izseliti kdo ve kam. Gotovo jih bo požrlo mesto, kjer bodo postali, ako dobe delo, skromni delavci po tovarnah. Zato je umevno, da je zavladala velika skrb v krajih, kjer bo umetno jezero. Postojnska jama na biakoAti Postojna. — Tudi letos so pričakovali, da bo za binkošti obiskalo Postojnsko jamo nekaj tisoč ljudi kot vsako leto. Na leto obišče jamo okoli 200,000 ljudi, katerih četrtina je iz Julijske krajine. Pripravljenih je bilo precejšnje števjlo vlakov iz vse Italije, a tujci večinoma pridejo z rednimi vlaki in avtobusi. Ze i-tak močno razsvetljavo so povečali za 80,000 sveč, za praznike pa je še posebej prirejena velika bakljada. Obiskovalci lahko v ja* mi pregledajo vse, ker povsod vodijo dobre poti, poleg tega pa je jamska uprava postavila večje število paznikov in vodnikov. Poleg raznih zabav je bila tudi ljudska veselica, kjer so domačini nastopili v narodnih nošah s posebnim programom oflt> priliki 120 letnice odkritja te znamenite jame. . Kmetijski strokovni tečaji Zadnje dni maja se je zaključilo v goriški pokrajini večje število kmetijskih strokovnih tečajev, ki jih zadnja leta prireja fašistična kmetijska zveza. Poleg kmetijskega strokovnega pouka so na teh tečajih podajali udeležencem tudi osnovne pojme sindikalizma in fašističnega političnega sistema. Krajevne fašistične organizacije so poskrbele, da se je tečajev, v okviru ka- FB08TI9K terih so bila vsa predavanja v italijanščini, udeležilo čim več domačih kmečkih ljudi. Ob koncu tečajev so udeleženci morali napraviti neke vrste izpitov in oni, ki so jih dovršili z dobrim uspehom, so prejeli posebne nagrade. Pred dnevi so se svečano za: kij učili taki strokovni tečaji tudi v Prvačini, Oseku pri Sempa-su in Crničah na Vipavskem. "Gazzettino" o b j a j a imena vseh udeležencev, ki so prejeli za nagrade poljsko orodje in druge potrebščine. Izmed 185 objavljenih imen, je bilo le 14 tujih. Svečanosti v Prvačini je prisostvoval tudi pokrajinski tajnik stranke. Nove odredbe o krušni moki "Gazzetta Ufficiale" je zadnje dni objavila dekret o novi mešanici moke za peko in testenine. Pšenični moki bo treba odslej primešati najmanj po 10% koruzne moke, pripravljene iz krompirja ali drugih takih pridelkov. Že pred meseci so bili izdani ukrepi, po katerih se je pšenični moki za peko in testenine primeša valo doslej po 10% koruzne in krompirjeve moke. Tedaj so listi ugotovili, da je bila lanska žetev v Italiji sicer tolika (znašala je 84 milijonov stotov pšenice), da je bila prvič po dolgih letih krita vsa domača potreba po pšenični moki, da pa je vlada sklenila, vsaj 6 milijonov stotov pridelka .prihraniti za prihodnje leto. Presežek letine je znašal 3 milijone stotov. Z uvedbo omenjene mešanice so prihranili po navedbah listov še nadaljnje 3 milijone. Očitno pa bodo glede na najnovejše odredbe sedaj prihranili za slabe čase kar okrog 8 milijonov stotov pšenice. Pred goriškim sodiščem se je moral zagovarjati 28-letni Gori-čan Josip Juretič, ki je bil obtožen, da je brez potnega lista odpotoval v tujino. Izpovedal se je, da ga je zamikalo potovati po svetu in da se je kar tako odpravil čez mejo le zaradi tega, ker ni imel sredstev, da bi si preskrbel vse potrebne dokumente. Juretič je bil obsojen na 4 mesece zapora in poravnavo sodnih stroškov. Pogojna obsodba. Ivan Kosovel, star 26 let, in doma v Crničah na Vipavskem, se je moral zagovarjati pred goriškim sodiščem, ker se ni pravočasno odzval pozivu k na/boru. Obtoženec se je branil, češ da ga je zadržalo doma nujno delo na polju. Sodišče ga je obsodilo pogojno na šest mesecev zapora. Soške elektrarne. Dne 22. maja je tržaški "Piccolo" objavil daljše poročilo o velikih, deloma podzemskih hidrocentralah, ki jih gradijo na Soči. le proti koncu preteklega leta smo Berlin ne prevzame avstrijskih dolgov Izjava nemškega ekonomskega ministra Berlin, 18. jun.—Walter Funk, minister ekonomije, je v svojem govoru v Bremenu izjavil, da Hitlerjeva vlada ne bo poravnala zunanjega dolga Avstrije, ki je zdaj del Nemčije, ker ga smatra za politično obveznoat. Avstrijski zunanji dolg znaša $160,000,000. Funk je citiral kot precedent dejstvo, da Anglija, Francija in nekatere druge evropske države tudi nočejo poravnati svojih obveznosti v Ameriki, toda Nemčija se je pripravljena pogajati z upniki. Pristavil je, da grožnje ne bodo ničesar dosegle. Imele bi le nasproten učinek in preprečile prijateljsko poravnavo. "Izprememba legalnega statusa Avstrije je zgodovinski dogodek, posledica revolucionarnega čina," je rekel Funk. "Avstrije, kakršna je bila doslej, ni več. Izginila je z zemljevida po volji ljudstva, zato nima Nemčija nobenih obligacij glede pla» Čevanja njenih zunanjih dolgov." Avstrija je elebtta-dve nji posojili 1. 1988 s posredovanjem evropskih velesil in mednarodne banke v Švici. Letni obrok bi moral biti plačan 1. junija, kar pa se ni zgodilo. Velesile, ki so garantirale posojilo, so zdaj vložile protest v Berlinu. Prosta šolnina za dijake-begunce Apel prominentnih učenjakov in znanstvenikov drobno poročali o teh gradnjah, pred kratkim pa po "Gazzetti-nu" še posebej o načrtih, da bi Sočo izpod Plav speljali pod Brdi na njihovi jugozapadni rob, kjer naj bi se sedanje Prevalsko močvirje spremenilo v umetno jezero, nekje pri RušiČju pa zgradili novo centralo. "Piccolo" v omenjenem poročilu meni, da ta načrt še ni definltiven in da prihaja v poštev še drugi, po katerem naj se zgradi nova centrala poleg onih pod Kobaridom, pri Tolminu, Doblarju, Pod Plavmi in pri Gradiški ob sedanji soški strugi nekje nad Solkanom. Smrtna nesreča pri delu. V tovarni torpedov Whitehead na Reki se je smrtno ponesrečil 22 New York. — (FP) — Pismo, naslovljeno predsednikom ameriških univerz in kolegijev, ki ga je podpisalo 53 slovitih učenja kov in znanstvenikov, vsebuje apel, naj ameriška učilišča dajo prosto šolnino ljudem, ki so bili pognani * univerz v fašističnih državah zaradi svojega prepričanja in vere v demokracijo. A-pel je podprla tudi Vseučiliška zveza za demokracijo in intelektualno svobodo. Apelu je bilo priloženo osebno pismo, ki sta ga podpisala dr. Harold C. Urey, predsednik omenjene organizacije, in dr. R. Benedict. "S pokopom demokracije v Nemčiji, Italiji in fašistični Španiji, se je začel velik del Evrope, P°"kjer je nekdaj cvetela civllizaci- prljateljsko roko v znamenju demokratičnega bratstva mladim intelektualcem is Evrope, bomo ojačili demokracijo v Ameriki in vsi bomo imeli od tega koristi." Dr. Urty dalje pravi, "da preti demokraciji v Evropi in Ameriki največja nevarnost od fašistov. O tem ni nobenega dvoma. Italija, Nemčija in fašistična Španija so sile, ki podžigajo vojno. Te so tudi sile, ki ugasujejo luč vede ln znanja." ja, pomikati v srednji vek," pravi dr. Urey v pismu. "Od Amerike se pričakuje pomoč. Ona, ki je na prvem mestu kot moderna demokratična država, mora nositi bakljo civilizacije v bodočnosti. Mnogo argumentov je v prilog ideji, da ameriška učilišča sprejmejo intelektualno elito iz Evrope. S tem, ko bomo podali let stari Matej Bab«. V njegovi neposredni bližini je nepričakovano eksplodirale bomba s stisnjenim zrakom. Bsbiča je vrglo nekaj metrov daleč v steno, ob kateri si je prebil lobanjo. Dobil je tudi druge poškodbe. Se tistega dne je v reški bolnišnici poškodbam podlegel. Japonska je prijateljica vseh držav! Izjava japonskega zunanjega ministra Tokio, 18. jun—Japonski zunanji minister Kazušige Ugaki je včeraj izjavil, da Japonska ni agresivna država, da hoče biti prijateljica vseh držav, tudi sovjetske Rusije, obžaluje pa le dejstvo, da nekatere države ne morejo razumeti ciljev, ki jih Japonska skuša doseči. "Odnošaji med Japonsko in Ameriko so se v zadnjem času izboljšali," je rekel minister. "Napetost, ki je nastala med državama po izbruhu sovražnosti na Kitajskem, se je polegla. U-verjen sem, da bo tudi ameriško ljudstvo spoznalo, da so prijateljski odnošaji med Združenimi državami in Japonsko vitalnega pomena. Japonska ae bo še nadalje trudila, da odatrani vzroke, ki so odgovorni za trenje med njo in Sovjetsko unijo." j Ugaki je dalje dejal, da je Kel-logov pakt zaatarel in da ga bo treba revidirati, da bo v soglasju z obstoječo situacijo. Fušizem ni zu Japonsko in ona ne bo nikdar postala fašistična država. Ker je Japonska sklenila prijateljski pakt z Italijo in Nemčijo, ni to dokaz, da je s tem adoptl-rala fašistične metode, Poplava v nadaljnjih kitaja Kitajci proslavljajo zmago v letalski bitki Sanghaj, 18. jun. — Blatne vode Rumene reke so zalile vse nižine obljudene province Ho-nan. Cez 1500 mest in vasi je pod vodo samo v tej provinci. Deževni nalivi še niso ponehali in poplavam ao se pridružile nalezljive bolezni. Japonski vojaški častniki v Kalfengu pravijo, da je čez 700,000 ljudi izgubilo streho samo v provinci Honun. Rumena reka je podrla nasipe ob več milj dolgi črti in si utrla novo strugo ter se združila z reko Jangtse, drugo veliko kitajsko reko, pri KalfOngu. Poplave še vedno ovirajo japonske vojne operacija v centralni Kitajski. Kanton, Kitajska, 18. jun. — Uradni izjavi, da So Kitajci ae-strellli šest japonskih letal, ki so nameravala napasti Kanton, glavno mesto južne Kitajske, so sledile velike proslave. Vae ulice so bile natrpane s prebivalci, ki so proslavljali zmago v letalski bitki. Naznanilo mestne vlade pravi, da so se kitajska lovska letala spopadla z japonskimi In da je bilo v bitki lest japonskih bojnih letal uničenih. Ritka se je vršila v zraku nad železniškim ko-Mvorom v predmestju Kanto- Vesti iz Jugoslavije Tel an us zaradi padca a kolesa Gradec pri Litiji, 6. junija,— Pri Sku-bičevih v Gradcu pri Litiji sta zbolela dva sinka, Milan in Toni. Prvi obiakuje peti raa-red ljudske šole, drugi pu tretji. Sodili so, da sta ae nalezla hripe. Med tem ko starejšega bratca bolezen ni preveč mučila, je Tonlja stiskah) čedalje huje. Domači so v skrbeh poklicali litijskega zdravnika dr. Lebin-gerja, ki je dejal, da Toni ni o-bolel za šimnsko boleznijo, . "AM si se zadnje čase kaj ranil?" se je zanimal zdravnik. Domači so zanikali to vprašanje, nazadnje pa so se apomnili, da je Toni oni dan res zletel po tleh, ko se je vozil s kolesom. La lahno se je odrgnil na kolenu, a posledice so hude. Fantek se je zastrupil s tetanusom. Napadli so ga Še značilni krši. Zdravnik mu je nudil takojšnjo pomoč, nato pa je odredil, da ao nesrečnega fantička prepeljali v kritičnem stanju v ljubljansko bolnišnico. Alkohol terja žrtve Prevalje, 6. junija. — Na bin-koštno soboto jes popivala večja družba drvarjev in drugih delavcev v gostilni pri Matevžu v Črni. Okoli 11. zvečer pboko rano s nožem nu srčno stran. Režal je proti svinjakom in obležal na gnojišču. Nesrečnik je po nekaj minutah izdihnil. Hujše poškodbe je dobil tudi Globočnlk Anton, ki so ga takoj spravili v tukajšnjo bolnišnico. Ugotovili so, da so bili pretepači s štajerske strani, ki dr varijo v tukajšnji občini. Glavni pretepač in njegov pajdaš, ki ata povzročile pretep, sta ušlu ter se akrivata pred pravico. Ostale ao zaprli v občinski zapor. Stavkarji razbili »hod "neodvisne".unije Chicago, 18, jun. — Serifskl deputiji in policaji so preprečili izgrede, ko so člani jeklarske u-nije (CIO) udrli v dvorano v VVaukeganu, kjer so voditelji "neodvisne" (kompanijske) unije sklicali shod v zvezi e stavko, ki jo je oklicala unija CIO v tovarni Chicago Hartlware Foun-dry Co. v North Chicagu 6. junija. Predstavnik "neodvisne" unije ja v svojem govoru naznanil, da sa bodo člani njegove organizacija vrnili na delo v pon« deljek, a ao ga atavkarjl takoj utihnili in rasbilt shod. Unija CIO je oklicala stavko, ko je kompanija naznanila znižanje mezde za 10 odstotkov. Voditelji so zapreti!!, da bodo ojačili stavkovno stražo v pondeljek, du preprečijo članom kompanijske unij« vrnitev na delo. V stavki je priaadatih okrog 500 delavcev. Ekeekucije ipionov v eovjeteki Ruši ji Moakva, 18, jun, — Devet nadaljnjih oaeb je bilo ustreljenih v Blagoveščenaku, na skrujnem vzhodu Bovjttsk* Uhlje, k! so bi-le spoznane za krive Špionažo in uničevanja. Zadnji torek je bild ustreljenih 17 špionov In sabo-terjev v Birobidjanu, židovski avtonomni republiki na Daljnem vifoodu. POSLUŠAJTE PALM(DECH'S TfUVEL BUREAU Folklore Radio Pregrem Kvery 8unday from 1 to 2 P. M. HI a t ion WWAK — ltOO Mleey«las AU sta la nar0ČlU Proeveto sM Mladinakl Ust svojaara prljsttlj« ali sorodnik« v domovino? To is edini tfsr trajno vrednoatl, kl «i ts »si denar lahko poAljet« »ra* Baker izvoljen za predsednika tiskarske unije Indisnapoli** Ind., 18. jun. —. Volilni odbor mednsrodne tl-l skarske unije Je sinoči naznanil, ds je bil Claude M. Bsker Iz Bsn Francisca, Cal., izvoljen za predsednika te organizacije. Pri volitvah Je dobil skoro 14,000 gls-sov več kot njegov protikandidat fharlea P. Howard, doseda nji predaednik tiskarske unije. Howard je tajnik Odbora za In-duatrijako organizacijo In predsednik tiaksrske unije Je bil dvanajst let. tajsko ia Japonsko. Pokojnemu soprogu v spomin! Ke«, ia delavnI vit v splolnem nI ravno nlf dubrvga v llvljanju, kar »e pod otatojatim ■latamom moramo pehati ia nal vnakdan|i kruh In urno M prUIIJrni borili ia llvlj»nj»kl obatanvk «• od ifodnja mtsdoatl do ranafa freha. V lah atalnih akrhah nam faa kar noopaleao hali naprej ln prodno w lavemo, ft« Molimo prod Balonom ftlvllaalai sa* liproani iaknn narava nam vratoma Irga nit livljoaja In naa tako roiujo proiotarakova trpljenja, toda kljub lomu Je v »a kom ur aa talko poalovlti od llvljonja In oatallm muha drageta avojea napoplaljlvo holirfa rana. Dovolile, da odvrnam llat I« tlvljanja mojega aoproga JOSEPH BRENCETA In podam njegovo, Milino trpko allko, Ii katere ga la aaaadno amrt rallla dne II. maja ISSN v ataroatl «1 lat. Nojan 1* bil dna >7. marca 1M7& I. v Ledinah, Idrija, ln v agodnji mladoali al Ja «• alalll avoj krik v premogorovut kot pramogar Ja delal SS lat v domovini In ts v Wa-n«.na In Waat Krankfurl, III., aadnjth U lat pa amo naataajoal v Mil* waukee. Wla. V A marki Ja bival t7 lat, Ml Je loraj mad aloveaaklmi pionirji) poaodoval In obranil al Ja vaa laa avoj dobri analaj, bil Ja telo previden, prljaftan, miroljuben In rad vaaal. Vaa taa avojaga pra* mogarakofa dala ai ni nikoli pokrarll kakega uda In nI nikdar vida! Jefa ali aodnlja od anotraji bil pa Ja vaoakoai avaat Man pramugarake unija, in tamu prinripu ja oatal ivaal do konra avojlh llvljanjaklk dal. In amelo rafam, I« po amrtl. Kol vaflna rudarjev, tako aa Ja tudi on nabral po rovih bclaanl, aa kataro Je trpal In dobival v praaladklfc napada, vendar pa aa Ja druga#e toliko dobro potvtll, da Ja opravilni kaka domafa dela. Kratko prad amrtjo aa Ja odlotii aa popravo hlia, pa aa Ja pripetilo, da ao tadaj laatavkall laani delavci| kot ivoat pri* ■tal organUIranega delavatva Ja raja lakal na gradivo, kl ga Ja rabil ta atralio, bot bi aa pa poaiulil kje drugje lato kupili. Ko ao konlall atavko laanl delavci, pa ao lato naatoptli kleparji (plumbera), aa kar Ja aopet takal, da ao aa ša aiadnjl poravnali} dokoalavll «vo|a dalo ga |a nanadno cadela amrt, in agodiio ao Ja, da ao todaj aa«tavkall grobokopl, ta kar Ja la mrtev fakal roll toden, da Ja bil dootojno pokopan, kot aa ivoatemu nnionlatu a podobi. — JNirollla ava aa dne 11. teb. ISS7 v Koanoku, III., In tlfeta akupal are/n« In v najboljll apo-ratnmneali II lot In I maooea. IMI Jo tudi avojlm otrobom najboljll ofe, od kalarlh ao: lsebno aUvo v nsšem še mlsdem pravniškem svetu. (Dal)« prihodnji*.) PROSVET JI lem šopu, Jti Ji je vihral zadaj za čepieo. Videl sem, morebiti prvič v najinem dolgem znanju, U rahlo vihrsjoče, neskončno nežne črte od začetka las pa tja do zatilnika. "Vse doslej nisem videl, da imaš tako ljubka ušesa, sem zatulil v veter, ki je bril mimo naju, GiU ni odgovoriU. Ali me ni slišala, ali ps ... me nI hotela slišati? Mežikaje sem pogledal hitrostni števec. Sedemdeset, pet in sedemdeset . . . osemdeset. "Previdno, GiU!" Tiha, zagrizene togoU je bi Is njej. Pritisnila je na hitrostni gumb. Pet in osemdeset . . . devetdeset Ne, U divja vožnja je opoj, kl bi z njim rada nekaj drugega v sebi omamila. Hrepenenje? Po čem? Nisem vedei. Sinila sva mimo vprežnega voza. Za las je manjkalo, da ga nisva oplazila. "Kaj ti je vendar, otrok?" GiU je zmajala z glavo. Držala se je zelo resno. "Nič . . ." je odvrnila. Kaj jo neki muči? Ljubezen? Saj ji je šele sedemnajst let. To vendar ne more biti! Včeraj ni bila še nič drugega ko ... no da, ko neumno punče. Samo obleke, šport, knjige so ji rojile po glavi, drugega nič. Mojim zaljubljenim črticam se je samo Neumnosti, Viko je PONDELJEKjnm^ Cssnikarji plketlrsjo urad lisU Citizen-News, Hollywood, Cal. smejala. le mogoče kaj Ukšnega pisati? To je vendar sam nesmisel! Saj niti ni vedela, da se takšne stvari morajo napisati. Ce se človek na primer zaljubi v dekle, kakršno je GiU. A tega ji kajpak nisem rekel. Zdaj je vozila počasneje, skoraj zamišljeno, skozi neko vas. Doslej ml sploh nI bilo mar, kam je vozila. Prijetno mi je bilo, ko sem sedel Uko zraven nje, ji gledal v mladi, razburjeni obraz in je nisem nič spraševal. Zdajci sem pa na lepem osupnil. U-sUvlla je pred neko gostilno. "Ali ne bi hoUl za trenutek izstopiti?" me je vprašala. Da %akaj ne? Nasproti hiše je bil lep vrt. Ubrala sva si mizo vstran od cesU. Prižgal sem si cigareto. Pobožala me je s proseči m pogledom. AH se mar tudi njej hoče kajenja ...? Njenim staršem sem svečano obljubil, da ne bom Gite nikoli zapeljeval h kajenju. Nemara me je pa že kdo drugi prekoeil? Ko je spila kavo, je segla, ne da bi me kaj vprašala, v cigaretni-co, in si vzela cigareto. Torej zna ree že kaditi? Opazil sem, da so jI roke drhtele, ko si je prižigala o4ko cigareto. "Zdaj mi pa vendar že povej, kaj U je?" sem silil vanjo. "Noro si vozila, kadiš, nervozna si, nekaj mi prikrivaš. Kaj ti je vendar?" GIU je pobesila glavo. Hotela je nekaj izdaviti, a nič ni prišlo čez njene ustnice. Ni ji bilo treba nič več odgovoriti, vse sem bral z njenega obraza. Zaljubljena je in se je prvič v življenju razočarala. Zaradi drugega je sebe in mene izposUv-Ijala nevarnosti. Prav nič ji ni bilo za moj avtomobil in zame. "Tak govori žel" sem ji ukazal. "Ali si zaljubljena?" "Da . . ." je dahnila predse. "In on ..." požrl sem psovko, "on te je potegnil za nos?" "Da ..." "In zato . . . ?" "Zato sem te zvabila v Guen-sheim .. ." "Guensheim? Kje je to?" "Tukaj. On namreč stanuje v Guensheimu . . ." "Iti kaj boš zdaj naredila, GiU?" "Ti pojdeš ponj . . ." "Jaz? Kaj takega mi niti na um ne pride! Saj te imam vendar tudi jaz rad! . . ." "Ce me imaš rad, boš to naredil . . ." To je logika včerajšnje Gite. Manjkalo je le še, da bi mi rekla stric Oton! Oton, da /r Mala Gita O. Violan Medtem ko je moj avtomobil ko potrpežljivo, poslušno živin-če sUl poleg bencinske postaje in vdsno poti rs I svojo vaskda-njo hrsno. sem sedel zs kopico čseopieov pri krmilu In čitsl. Tedsj jc nekdo s prsti pobotmsl ns mojo pspimsto barikado Izzs mojih čseoplsov ae Je vxpe-la GIU. sedemnajstletno, od eonra ožgano dekle. "Kam se boš peljal 7" Ne- me s se- na ne- "Se sam ne vem, dušica, kam pač, v zeleno pomlad. "Prosim te. vzemi boj!" Gitin glas ni zvenel ko navadno. Ce se Je hotela kateri koli drugi dan peljati z menoj izlet, mi je to vselej od aile vljudno dala na znanje. "Step," je vselej rekla, "pe-Ijala se bom s teboj — in piks!" Potem je zsloputnils avtomo-bi laka vratca, ae stianila k meni in zadeva Je bil^ urejena. Da-nea me pa proai. Z negotovim, razburjenim glaaom. Kaj ee Ji je neki zgodilo? stopil ponj?" Sel sem torej. Na trgu sem poiskal hišo, ki mi jo je opisala, In se vrnil v gostilno z nekim mladeničem. Vso pot me je živo in pod častnimi besedami prepričeval, da je vsega kriva GiU. Ona ga je kratko in malo pustila. Koliko nesoglasij, nesoglasij med Ukimi ljudmi! Spravo smo zalili s kozarcem dobrega vinca in smo se nato odpeljali v mesto. V troje. To pot sem jaz sedel za krmilom in mojemu malemu avtomobilčku se ni bilo bati ničesar hudega. Mlada človeka sU neudobno sedela zadaj. Čeprav je bilo prostora za štiri obilne ljudi, sU se stiskaU skupaj na enem sedežu in kadar sem se ozrl sU vselej trdila, da ju je na o-vinku "vrglo skupaj". Kaj sem hotel? Nazadnje se nisem več oziral. Saj sem tako vedel, kaj se za mojim hrbtom godi. Drug zraven drugega sU čepela, oba mlada, srečna. Mladi mož in današnja GiU . . . Z roko sem krčevito etiskal krmilo. Dobrih štirideset let že imam. Al! se življenje tedaj res že konča?... Tako sem drvel skozi somrak. S pet in štiridesetimi kilometri po ravnem in s štiridesetimi na ovinkih. Na tistih redkih ovinkih, ki smo jih zares prevozili. In med vožnjo sem mislil na Gito — na Gito ... kakršna je bila še včeraj! —r-O-l— SLOVENSKA NARODNA POD- PORNA JEDNOTA ladaja sioje publikacije ta Ae posebno list ProsveU sa koristi, ter potrebno agitacijo svojih draitev In članstva tal sa propagando svojih Idej. Nikakor ps ns zs propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka or-gantzseijs lata običajno svoje glasilo. Torej agltaterlčal dopisi ln nasnaniU dragih podpornik organizacij ln njih drafttsv naj ss ns pošiljalo listu ProsveU. L Clemens: Žena pri krmilu Elegantni, svetlorjavi avtomobil je drčal po sončni cesti. Toda John Lebrant, mož dame, ki je sedela za krmilom, se je zvijal od muk na svojem sedežu. Z vsemi napori volje svojih dva in dvajsetih let je krotil jezo nad Eninim neprevidnim vozarje-njem, ki se je kar rogalo vsem avtomobilskim predpisom. Peljala sU se po široki cesti, ki se je po malem vzpenjala v boš hrib. Kako je Ena meni nič tebi nič pritisnila na vzvod za največjo hitrosti Skoraj na vrhu klanca je hitrost še bolj pospešila in avtomobil je kar vrglo na desno. V tistem trenutku jim je privozil nasproti neki drug avtomobil. Njegov voznik je preprečil nesrečo. Naglo je obrnil vstran. Avtomobil je odhrumel mimo. Vendar je ga z dvema kolesoma obvisel skoraj v zraku in šofer je ogorčeno pritisnil na trobljo. "Za božjo voljo, Ena, bodi U-ko dobra in| prepir, prvi v desetih m< njunega zakona, ga je pre bolestjo in kesom. Na Ei obrazu ni bilo opaziti niti kakšnega razburjenja. Nj maščevalne misli so veljal iu, ki je za vse to nosil vornost: stricu, ki je bil En tremi meseci, na njen r dan, podaril ta lepi avtomo Spočetka se je Lebrantu no zdelo, da se bosta z Ei slej vozila v avtomobilu, sUl več kakor hiša, ki sta i stanovala. Se vee: zadnji meseca nI niti obrokov pl* hišo, samo da je lahko poi račun za elegantno garažo, je bil najel. Enin avtomobil reč ni mogel v zasebno gi kjer je ždel Lebrantov mal sedežnik. Misel na U dvosedežnik zabolela. V tem avtomobili se odpeljala na poročno pa nje. Takrat je za Eno še n kaj pomenil. Ko je pa < svetlorjavi avtomobil, se je sedežnik ob njem kar kmalu se z njim nista ni vozila. Uporabljala sta san nin avtomobil. John je čut v zakonu, kjer pri volanu žena, ni vse v redu; čutil, je to nekaj nenaravnega. Medtem ko je šel svojo mu je od nekod udarilo m nekakšno hreščanje. Obšel ga je neugoden oW Bližal se je ovinku. Skoraj že tam, ko je zdajci obstal potlej se je pa spustil v dir Med tekom je upiral oči1 lo ograjo, ki je na ovinku n na cestni rob. Skozi sprai njej je uzrl Enin avtomobil, lorjav kup razvalin. Potlej j del, kako je Ena krenila razbitinam, videl je, kako v čevljih z visokimi petam gibala črepinjam na cesti. Drhte se je Lebrant obr nekemu gospodu, ki je in iz svojega avtomobila in »i doval razbitine. -"Kaj se je zgodilo?" "V ograjo je zavozila." j jal kujec. "Ravno sem w P ljal izza ovinka in videl, kal je trudila, da bi obvladala lo. Neka trhla veja se ji K zapletla v prednje kolo. D»" skočila iz avtomobila m J« tegnila v?n, a očitno je Pj* avtomobil zavreti, kajti od je naprej. Nič več ga ni uK la usUviti in Uko se je ■ Umkaj ob kameniti okraji-Ena je pravkar ple»'«IJ nasipu, ko je opazila, da » haja mož nasproti. UiUt* je, odprla svojo torbico in iz nje srebrno črtalo. Vi* je z njim podrgnils po ko jo je mož ogovoril "Zdaj vidiš, kam ii Pr1 svojo lahkomiselnostjo. Jezno in kljubovslno fi vanj svoje sive oči. "Prav nič lahkomi*w eem bils." , "Ali nisi morebiti o/ dnevu zs vozila v ograjo . "Nisem videls ovioaa "Nltsr mi tegs ne PjJ^ vzkliknil in zdajci je sp -i svoji jezi. "Morala a. * To je vendar na