! J U 31. J ' *' * 277 PoStnlna poračun Jena (C- C. cen ia posta) W Trsta, • imteUo, 20. iwfnwbri 1927. - Ltfo VI. HmOkt 30 cent. Letnik Lil razen ponedeljka. Naročnina: za t mesec L 8.—, L 38.—, celo leto L 75.—v inozemstvo mesečno številke 30 si. — Oglasoma za 1 mm prostora ): za trgovske in obrtne oglase L 1.—, za osmrt-bila L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.— asi oa prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in ti»k Tiskarne «Edinost». Poduredniitvo v Gorici: ulica Giosufe Carducci št. 7, I. n. Telef. št. 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. IMA V nedeljski številki «Edino-§U» smo govorili o porokah in -asporokah ter o njihovem razmerju pri različnih narodih. U-^otovili smo dejstvo, da ravno jiajnižje stoječi narodi prisezajo »ia n eraadružl j ivost zakona ter smatrajo vsako kršitev tega nazora kot zločin. Mi, civilizirani narodi zapada in vzhoda, smo v pojmovanju družine daleč cnaprej», in sicer že tako daleč, da se bližamo zopet primitivnemu stanju divjega življenja pračloveka le s to razliko, da je Fmatral pračlovek-divjak zakon za sredstvo samoohranitve in naravnega nagona, medtem ko jni moderni civiliziranci, smatramo zakon kot nekaj, kar nam nekako greni življenje. Modernemu človeku se zdi zakon kot nekaj, kar mu krati udobnost In uživanje v polnem razmahu, In ga smatra le za breme. Zadnjič navedeni podatki bi nam jasno govorili o tem. Posebno Amerika, domovina vsemožne-ga, nam priča o tem dovolj jasno. Lahko trdimo, da nam Amerika poleg svojih cenenih produktov in toietod uvaja samo le novo metodo zakona. Ameriška d i užina je razsuta in nima pomena. V njej ne vlada več Uju-bc&n in čut za družino, ampak enostaven «business» in udobnost. Kje tiče vzroki, ki tirajo družino k razpadu? Danes se na splošno zakon ne jemlje kot nekaj tesnega, ampak kot nekaj, kur jff pač potrebno, a ne veže na dolžnosti. Velika večina je pač vzgojena v povojni dušev-Tiosti; udobnost, zabava in veselje, ako pa tega v zakonu ni, je boj tu, in dani so vsi predpogoji za zrušeno družinsko življenje. Po mojem mnenju sloni vse propadajoče družinsko življenje na nezmiselnosti sedanje vzgoje. Današnja vzgoja ne vzgaja, ampak samo uči. Samo od učenja pa postane človek praktičen analfabet. Današnja mladina — bodisi ženska ali moška — je presvobodna in niti nima pravega smisla poštene zabave. Mati in oče zgubita avtoriteto in moč nad zarodom; mnogo je tudi mater, ki so same odložile avtuiiteto na ljubo hčerke in sina. ki se morata pač zabavati, ali bolje rečeno «izživeti». Prikrito ali javno odobravanje početja otrok s strani očeta in matere je naravnost zločin nad družbo. Nešteto je mater, ki same pošiljajo hčerke na ples in jih lišpajo, četudi na račun "tega trpi cela družina. Mislijo, da ne dobi moža in radi tega ga mora «ujeti»! Sicer pa škodi družinskemu Življenju tudi mnogo pretirani feminizem, oziroma pretirana domišljija o enakopravnosti žene z moškim. Enakopravnosti sicer ne jemlje ženski nihče, niti ji je ne prikrajšuje, a ta enakopravnost se ne zrcali v kajenju cigaret, pouličevanju in flirtu moderne gospodične in gospe. Človek je pač po svoji nara\u ustvarjen tako, da se mož in žena izpopolnjujeta v skupnem življenjskem boju. Tega danes ni! Pretežna večina mož smatra zakon kot breme, a to breme ni samo težko, marveč zahteva tudi odpovedi in precej življenjske Volje in energije O-gTomna večina mož pa danes tega nima. Manjka jim resnosti in zmisla življenja. Človek se v današnji težki gospodarski borbi za obstanek boji vsega, kar bi ga oviralo in vezalo, in to se opaža posebno pri mozu. A ženska danes beži t"I zakona^ ker se čuti bolj svobodna in ni na nikogar navezana. Moderna žena hoče zatrepi v sebi Čut materinstva, kateri je edina gonilna vzmet človeka. / "na kakor tudi mož postajata frivolna, iščoča samo zabave in udobnosti. A družina se ruši in poka na vseh voglih. Zamrl je smisel prave stare družine, ki je bila ognjišče ljubezni in ustvarjajočih sil. Danes so si bratje in sestre tuji bolj kot dva tujca. Te bo prej vezal skupni interes ko pa dva brata. Sleherni hodi svojo pot in i sleherni ima svoj cilj, ki je popolnoma v nasprotju z načeli družine. Danes se grade družine na materialni podlagi, tako zvani zakoni razuma, v katerih pre- vladuje denar brez prave ljubezni. Denar je glavno in drugoJJ pride, pravi mamica hčeri in^ sinu. Zakon brez razumevanja in združitve sorodnih src je nekaj, kar se lahko kmalu zruši. Kajti pri teh je edina vez denar. Zakon ljubezui ni običajen; a mi vemo, da je med dvema ljubečima se trda vez, ki je jačja od denarja in smrti. In statistika kaže, da s* ti zakoni relativno najsrečnejši in imajo tudi največji pogoj obstoja. Kako naj vlada ljubezen med brati in sestrami, kjer ni ljubezni med očetom in materjo? Mati vleče na svojo, oče na svojo stran, otroci so pa v sredi in nihajo na desno in levo. Igra takih družin je grozna in njihova drama je nekaj ostudnega in nizkotnega. Za povrnitev k stari družini je treba mnogo in še več, kot si mi sami predstavljamo. Treba bi se bilo odpovedati marsičemu ter posebno dopovedati materam o dolžnosti vzgoje in o vzgoji sami. Predpogoj obnove družine je obstoj dobrih izobraženih mater, ki znajo vzgajati, in ne puli lih feministk s cigareto in precejšnjo dozo domišljavosti. Možu pa manjka resnosti in energije ter zmisla za resno delo in življenje. Mož in žena se morata preseliti iz kavarne in klubov za domače ognjišče! O. O. Poslanska zbornica se bo sestala 1. decembra « RIM, 19. Predsednik poslanske zbornice on. Casertano je danes ob 11. predpoldne obiskal načelnika vlade on. Mussolinija, s katerim se je domenil glede sklicanja poslanske zbornice. Določeno je bilo, da se bo novo zasedanje pričelo 1. decembra in trajalo bo najbrž do 17. decembra. RIM, 19. Dane3 popoldne je bil v palači Montecitorio izve-šen dnevni red prve seje poslanske zbornice, na katerem so navedeni spominski govori za med počitnicami umrlimi poslanci in 16 zakonskih načrtov manjše važnosti. Spominske govore bo podal samo predsednik zbornice, kateremu se bo v imenu vlade pridružil kak minister, drugi poslanci ob tej priliki ne bodo govorili, kot je bilo doslej večkrat običajno. Na dnevnem redu prve seje je tudi žrebanje parlamentarnih komisij, ki se sestane jo dne 3. decembra. Na tem zasedanju bo poslanska zbornica razpravljala o preko sto odlokih, ki so ji bili predloženi, da se spremenijo v zakone. Predstoječe zasedanje poslanske zbornice bo zavzelo okrog 12 sej, nakar odidejo poslanci na božične počitnice. Za časa počitnic bo pripravilo pravosodno ministrstvo osnutek reforme nacionalnega predstavništva, ki bo najprej predložen v odobritev velikemu fašistov-skemu svetu o priliki njegovega januarskega zasedanja, nato pa obema zakonodajnima zboroma. To pa še nikakor ne pomeni predčasnega konca sedanjega sestava poslanske zbornice, ki bo umrla naravne smrti, to je meseca marca 1929. Kraljeva obitelj se je povrnila v Rim RIM, 19. Iz San Rossora se je danes povrnil v prestolnico Nj. Vel. kralj s kraljevsko družino. Nov tip podmarnika in letala GENOVA, 19. Inž. Hiigon Antoni, iz Pise, ki se že dolgo peča z gradnjo letal, je iznašel čisto nov tip letala, s katerim bo mogoče pristati v Še tako ozkem prostoru. Inž. Antoni je izdelal tudi načrt za nov tip podmornika, ki se lahko pogrezne, tako vsaj poročajo listi, poljubno globoko, ustavi se lahko kjerkoli pod vodo in se o-brača okrog lastne osi. V genovskem pristanišču so se že izvršili razni poskusi. Madžarski vojaški ataše v Rima. RIM. 19. Po ukinitvi medzavez-ni^kega vojaškega nadzorstva nad Madžarsko je budimpeštanska vlada prevzela iniciativo imenovanja vojaških atašejev v prestolnicah velikih vlasti. Rim in London sta na to že pristala in Madžarska vlada je sedaj poslala v ti dve mesti svoje atašeje. Za Rim je bil imenovan polkovnik Scliindler. S svojo strani je italijanska vlada imenovala kot svojega vojaškega tašeja v Budimpešti polkovnika Oxidio. Nameni in posledice sklenitve francosko-jugoslovanske pogodbe v sodbi lista »Lavno «TItalia» RIM, 19. Odmevi sklenitve francosko-jugoslavenske še niso docela izzveneli v rimskem tisku. Vsak dan se kak rimski list, bodisi direktno, bodisi indirektno spet vrača k temu predmetu. Danes sta, o tem vprašanju objavila uvodna članka opoldanski «Tevere» in večerni «Lavoro d'Italia». «Tevere» poroča v svojem u-vodniku najprej o članku beo-V; grajskega lista «Vreme», v katerem se ta list hvali, da je bil Hrvat Vuković, ki je dne 24. maja 1915. potopil italijanski torpedolovec «Turbine». Ta dogodek služi listu kot ponoven dokaz, da je Jugoslavija prevzela dediščino Avstrije, saj si vendar pripisuje zelo dvomljivo aiStrijsko zmago. Isto misel razklada v kratkem članku tudi večerna «Tribuna». Bolj obširno se bavi s francosko-j ugoslovensko pogodbo in njenimi posledicami v listu «Lavor o d'Italia» Alfred Signo-retti v članku pod naslovom «Quo vadi Gallia?». Po preteku enega tedna, odkar je bila podpisana pogodba, pravi člankar, se že lahko ocenijo njene posledice in ^napoveduje nadaljnji potek dogodkov. Ce je glavni namen pogodbe, kakor zatrjuje «Gaulois», preprečiti priključitev Avstrije k Nemčiji, ni to vprašanje za Italijo nikake življenjske važnosti, pač pa je Življenjske važnosti za obstoj podonavskih držav. Toda ta pogodba ne zasleduje izključno le tega namena in tudi ne predstavlja zaključek diplomatične akcije Fracije, ki je sklenila že enake pogodbe s Poljsko, Čeho-slovažko in Romunijo, temveč zasleduje mnogo bolj obsežen program, ki se skriva pod var-ljivimi gesli: Balkan BalkarF" cem in pa Balkanski Locamo. Navzlic pariški pogodbi, nadaljuje člankar, ostaja Jugoslavija še nadalje izolirana, kajti odnošaji z Bolgarijo in Grčijo so ostali, kot so bili pred sklenitvijo pogodbe, ali pa so se celo še bolj poostrili. Francosko-ju--goslovenska pogodba ostaja v luči dejstev to, kar je, to je dejanje, naperjeno proti Italiji, kar so Jugosloveni zelo nemodro potrdili z izlivi veselja, s katerim je bila sprejeta sklenitev pogodbe. Mar mislijo zares, se vprašuje Alfred Signoretti, da jim pogodba olajša pot do Trsta in Soče ali pa vsaj odvzame učinek tiranske pogodbe, ki je največje jamstvo neodvisnosti in nedotakljivosti Albanije? Po vsej. verjetnosti nimajo nikakih jasnih ciljev, temveč v njih deluje saimo instinkt, povzročiti zapletljaje, da bodo lahko ribarili v kalnem. Toda drago bodo morali plačati francosko pomoč: Svoje vojne dolgove bodo morali povrniti v zlati denarni vrednosti, svoje prirodno bogastvo bodo morali zastaviti francoskim kapitalistom in odpovedati se bodo morali svoji suvereniteti v oboroževanju na kopnem, in na morju. Sicer pa Jugoslovanom, pravi člankar, ni mnogo ležeče na tem suženjstvu, samo da lahko gojijo nado na zmagovito vojno proti Italiji. «Jugoslavija se je definitivno odločila in ni mogoče več računati, da bi se pomirila. Pogodba o prijateljstvu in sodelovanju pa je postala votla in brezpredmetna, čim je bila odkrita Nin-čiteva igra. «Kaj pa Francija? Quai d'Or-sajr namerava še nadalje ignorirati Italijo? Ali nas smatra že za odkrite sovražnike, proti katerim se je treba pravočasno zavarovati, ali pa računa, da bo v odločilnem trenutku vrgla na mizo stare karte, da bi zapletla našo akcijo?Ce je prva premisa odločujoča, tedaj se ne da ničesar narediti, če pa je odločujoča druga, tedaj naj razmišljajo v Parizu, da je Italija zadobila z Vittorio Venetom popolno varnost vseh svojih alpskih mej in da bomo vsled tega lahko odločali o naši bodočnosti, ne da bi se brigali za delovanje kakršnegakoli naslednika Barrie-rea.» Kanjami m iz Jatnlariji RIM, 19. Kakor poročajo a-genciji «Roma» iz Beograda, zavzema Italija po uradnih statističnih podatkih v prvih devetih mesecih tega leta prvo mesto glede jugoslovenskega izvoza in uvaža iz Jugoslavije nič manj nego 26.40 celokupnega jugoslovenskega izvoznega blaga. Italiji sledijo: Avstrija z 21.99, Cehoslovaška z 11.50, Grčija z 9.55, Nemčija z 8.64, Madžarska s 7.62, Švica s 3.87 odstotkov itd. Italijanski uvoz iz Jugoslavije, dodaja agencija, je obstojal predvsem v jajcih in ostalih Živilih. Iz omenjenih podatkov sledi, se zaključuje poročilo agencije «Roma», kako velike važnosti je Italija za ju-goslovenski trg. Predsednik Coolidge o nalogah ameriške politike FILADELFIJA, 18. Na zborovanju zvezne lige je imel Coolidge včeraj velik govor, v katerem je začrtal naloge, ki jih bodo morali izvršiti državljani Združenih držav. Coolidge je govoril o izpopolnitvi ameriške vojne mornarice, o podpiranju trgovinskih plovnih družb za gradnjo hitrih tovornih parni-kov, ki bi se dali uporabiti kot pomožne vojne ladje, dalje o pospešitvi razvoja ameriškega letalstva in proti znižanju davkov. Odkritje zarote proti predsedniku poljske republike VARŠAVA, 19. Policija je izsledila zaroto proti Življenju predsednika republike maršala Pilsudskega. Zaroto je vodil neki Evstahijević, ki je bil obenem tudi predsednik neke politične organizacije, ki je bila nasprotna Pilsudskemu. Policija je prišla na sled zarote na podlagi ovadbe nekega bančnega uradnika. Ta uradnik, po rimenu Preis, je ovadil policiji, da ga je Evstahijević nagovarjal k atentatu proti Pilsudskemu. Ker -ni hotel sprejeti te naloge, ga je Evstahijević prisilil z grožnjo. Preis se je pred njim hlinil, češ da bo izvedel njegov ukaz, nato pa je izdal vso zadevo policiji, ki je Evstahijeviča takoj aretirala. Jugoslavenska nnr.sRupSčlna Državni proračun in finančni zakon BEOGRAD, 19. Današnja seja narodne skupščine se je otvorila ob 11.30. Po prečitanju zapisnika in drugih formalnosti je predsednik dr. Peric naznanil, da je finančni minister dr. Bogdan Markovič predložil narodni skupščini zakonski predlog o državnem proračunu za leto 1928.-29. ter za zaključitev računa o proračunu za leto 1924.-1925. Oboje je bilo takoj oddano finančnemu odboru. Obenem je predsednik narodne skupščine javil, da je predložil finančni minister tudi zakonski predlog o izenačenju neposrednih davkov, za katere zahteva nujnost. Skupščina je nujnost tega predloga soglasno sprejela. Narodni skupščini je bil predložen tudi načrt finančnega zakona, ki šteje, kot smo že napovedali, 70 členov. Po členu 69. tega zakona se na ozemlju kraljevine SHS v razdalji 50 kilometrov od državne meje oziroma od morske obale ne more na noben način skleniti kaka pogodba, bodisi v breme, bodisi v dobro, o pravni posesti ali uporabi nepremičnega imetja brez predhodnega odobrenja ministra vojske in mornarice in ministra za notranje zadeve. Brez tega pristanka ne morejo sodišča in ostale oblasti beležiti prenosa ali pa sploli sodelovati pri kakem tozadevnem pravnem prenosu. Poslanec dr. Budisavljević je stavil zakonski predlog za raz-veljavljenje uredbe o premest-Ijivosti občinskih uradnikov v Hrvatski in Slavoniji. Ta zakonski predlog je dr. Angjeli-nović v imenu vlade odklonil. Nato je bila seja zaključena in se bo prihodnja vršila v sredo z dnevnim redom: Odgovor zunanjega ministra na interpelacijo Svetozarja Pribičevića o zunanji politiki. Celotni državni proračun za 1. 1928.-29. znaša 11,592.794.000 d i nar i e v. Slovenski novinar obsojen LJUBLJANA, 19. Danes se je vršila pred ljubljanskim sodiščem javna razprava o tožbi vrhovnega bosanskega škofa dr. Sarica in ljubljanskega nadškofa dr. Jegliča proti dr. Birsi, uredniku «Slovenskega Naroda«, radi članka, ki je bil posnet po znanem interviewu dr.ja Jaiijića v beograjskem «Vremenu» iz leta 1925. o vatikanskih pogajanjih za konkordat in za uvedbo narodnega jezika v katoliško bogoslužje ter o vlogi, katero so igrali jugo-slovenski škofje v Beogradu. V tej zadevi je že bila nekoč proglašena sodba, katero p^i je zagrebško kasacijsko sodišče razveljavilo. Na današnji razpravi je bil zaslišan kot priča dr. Žerjav o tem, kaj je kot narodni poslanec in minister izvedel s strani 1 j ugoslo venskih delegatov. Proglašena je bila razsodba, glasom katere je obtoženi u-rednik radi dveh odstavkov o-menjenega članka obsojen na 14 dni zapora, na 2500 dinarjev globe in na povračilo stroškov. MacDcnald bclan LONDON, 19. Voditelju delavske stranke MacDonaldu so zdravniki radi njegove živčne bolezni priporočili, naj odpotuje v inozemstvo, da se spet o-krepi: Vendar pa se MacDonald baje brani zapustiti svoje mesto in svoje delo v spodnji zbornici. Po mnenju zdravnikov bo le stežka, vzdržal pri svoji odločitvi, da vztraja do konca zasedanja spodnje zbornice na svojem mestu. Snežni viharji in povodnji v Ameriki PARIZ, 19. Iz New-Yorka poročajo o velikih snežnih'viharjih in nalivih nad VVashingto-nom in v državi New England. Vremenska katastrofa je zahtevala 30 človeških žrtev; okrog sto oseb je bilo ranjenih. NaliviS so povzročili precejšnjo škodo. V državi Vermont so spet, komaj po 14 dneh, nastale velike poplave in so bili vsi, po poslednji po plavi poškodovani mostovi in druga prometna sredstva razdejani. Nekateri deli mesta Filadelfije so bili poplavljeni, reka Delaware je namreč prestopila bregove. Drobne vesti Šestdesetletnica znanega nemškega pisatelja Šestdesetletnico svojega rojstva je praznoval 15. t. m. znani nemški pisatelj in dramatik Gerhard Hauptmann. V njegovo proslavitev je izšlo njegovo največje delo «Mitos Till Eulen-spiegel», ki se sestoji iz 9000 heksametrov. Padanje rojstev in padanje smrti v Nemčiji Zadnja leta se, upoštevajoč statistiko čuti precejšnje padanje rojstev v Nemčiji. Hkratu pa padajo tudi smrti. Leta 1926. je bilo v Nemčiji 1,267.689 rojstev. Leta 1925. pa jih je bilo 1,336.327. Torej je število padlo v enem letu za 68.634, oziroma leta 1926 se je rodilo na vsakih 1000 preb. 19.5; leta 1925 pa na vsakih 100 preb. 20.7 oseb, a leta 1913. pa 26.9 na vsakih 1000. Leta 1926. je umrlo v Nemčiji 776.323 oseb, dočim v letu 1925. 784.976. ali na vsakih 1000: leta 1926 11.7, leta 1925 pa 11.9. Leta 1913 pa 14.8. Iz tega je razvidno, da se pravzaprav razmerje skoro nič ne spremeni. Rojstva nadkrilju-jejo smrti, in sicer za leta 1926. za 491.366, za leto 1925 pa za 547.808. Višinski rekord Aeronavtično udruženje v \Va-shingtonu je odobrilo višinski rekord, ki ga je dosegel v minulem oktobru stotnik amerikanske armade lIa\vthorne Gray v prostem balonu. Stotnika so dobili mrtvega v košu, ko je pristal balon na tleh. Preiskava je dognala, da se je bil stotnik zadušil, ko je slučajno in nehote prerezal gumijasto cev, ki mu je dovažala prepo-trebni kisik. Barometer je kazal doseženo višino 42.470 Čevljev t. j. približno 13 km. Take visočine do tedaj 'še ni dosegel nihče. Po skrbni preiskavi se je slednjič aeronavtično udruženje prepričalo, da je bila omenjena višina v resnici dosežena in bil s tem napravljen višinski rekord. mmmmmmm 7AVOO Da.fiCnCtAA-FIMtTTI tBST VlA-MIUe25 TEUNT«6-03 _ [riteAM JE v________ OIDtAVL jertje JAJAMČCHO V TBEH DNEH fMAOMV KfWMrMMWfUt/If^m, TOVARNIŠKE CENE! £ POTREBŠČINE koutrte, mehanike In mizarje samo pri PELLER, KAHAN & C. d. z o. z. Trsi« Via S. Nicold St. 12 Lastna skladišča v prosti Italti. TOVARNA REMSCHESD - NEMČIJA BERLITZ-SCHOOL Trat, Via Fablo Filzi 23 - tclcf. 44-82 Pouk tn prevodi v vseh ie2lkih.37i I F. SAMOKEC - Ž!BERNA Trst, Via Cesare Battisti 20, tel. 3841 pere in laka vsakovrstno perilo, čista kemfičnoin barva obleke Gospodinje!! Zapomnite si! Ako hočete prihraniti na stotine lir pri nakupu pohištva, teda] jč neobhoduo potrebno, da »e obrnete naravnost na VELIKO TOVARNO POHIŠTVA fu|&i»nega in navadnega z LASTNO ZALOGO G. BiECHER TRST - Via deli' lstria št. 73 - TRST Prodalaio se tudi posamezni ko_-»i. 1087 Embalaže in točne ooSliJatve na deželo. Pri nakupu pertla in manufakturnega blaga dajajte prednost velikim skladiščem v Trstu, Via Genova štev. 21 (prej Campanile) MARIA AC CER BON I kjer se služijo slovenske odjemalke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna visokega 150, kotenine po 4-90. gobastih, damaskiranlh brisat L 7 90, ham-burškč volne L 3 50, nogavic in volnc-nin po najnižjih cenah. (1086) I flVfl ie originalna mazilo OVU J K In ki ećpravi radikalno K f M 1 KURJA OČESA s Dobiva se v vseh lekarnah, po snaSani ceni L 3.— fmtllW>-!ialoiS.P;ofoH-Tnt Tedenski pregled ITALIJA Pričet kom te^a tedna so se vršile zaključne seje novembrskega velikega fašistovskega sveta. V pondeljek in torek zvečer se je veliki fašistovski svet bavil še s sindikalnim vprašanjem. Sklepe o tem, kot o vseh drugih, je objavila agencija «Stefani»T ki pravi, da je veliki fašistovski svet glede sindikatov sklenil v glavnem naslednje: Sindikalne organizacije morajo delovati \ skladu s tozadevnimi zakoni, z razmerami in delovnimi običaji v posameznih pokrajinah in z medsindi-kalnimi odbori, ki jim je treba priznati njihovo koilporativno vlogo. V zadevi delovnih pogodb se bodo določila točna pravila, po katerih bodo take pogodbo sestavljene. Uvedle se bodo tudi delovne jK>godbe za uradništvo. Najemanje delovnih moči se bo vršilo le potom posebnih posredovalnih uradov, katere pa bodo nadzorovali posebni odseki pokrajinskih t' medsindikalnih odborov. Veliki fašistovski svet je tudi sklenil, da bodo morali delodajalci delovati v skladu z vlado za ureditev »cen in proizvodnih stroškov, in končno, da se mora načeti delo za ureditev razmerja med sindikalno in korporacijsko uredbo. Naslednji dan, v sredo, je imel veliki fašistovski svet poslednjo sejo v tem svojem zasedanju. Razpravljali so o tisku in ob zaključku so sprejeli posebno izjavo, v kateri so pohvalili fašistovski tisk za njegovo zvesta sodelovanje z vlado, povdarili II. V Trstu, dne 29. novembra 1927, so pa tudi ponovno vzgojne naloge tega tiska. Na koncu izjave poobla5Ča veliki faSistovski svet glarvnega tajnika stranke on. Turatija, da prouči ta vprašanja. Predvsem pa mora, se zaključuje izjava, ostati trdno v veljavi načelo, da morajo biti vodilna in odločujoča mesta poverjena najzvestejšim črnim srajcam. Veliki fašistovski svet se do januarja v letu 1928. ne bo več sestal. Povodom zakljuČitve novembrskega zasedanja velikega fa-fcistovskega sveta je v četrtek zvečer izšel «Foglio d'Ordini«, urad. glasilo fašistovske stranke, ki je prinesel pregled poslednjega zasedanja in pri tem poudaril predvsem pomen reforme parlamenta. Poleg poročila o zasedanju pa prinaša tudi krajši članek o prijateljski pogodbi mod Francijo in Jugoslavijo in poleg ostalih tudi članek o nalogah lašistovske stranke v letu VI. Kot smo že poročali, bi bil moral poročiti vojvodo delle Puglie s francosko princezinjo Ano neapeljski nadškof kardinal Ascalesi, ki pa je takrat obolel in spričo tega ni mogel poročiti visokega para. Listi so pozneje pisali, da je kardinalu Ascalesi j u Vatikan naročil, naj odpove svojo prisotnost pri jMjroki. Vzrok temu je tičal v napeiih odnošajih med sveto stolico in francoskimi monarhisti. Spričo te odpovedi je španski kralj Alfonz hudo zamoril Vatikanu. Sedaj je vatikansko državno tajništvo pa-peškemu nunciju v Madridu naročilo, naj poravna nospora-zumljonje, ki je nastalo med kraljem. Alfonzom in Vatikanom. V zadevi francoskih ino-narhistov je izdalo rimsko cerkveno sodišče dekret, da se onim, ki so bili javno označeni kot nevredni in nepokorni, ne jMKleljujejo več sv. sakramenti. Povodom podpisa francosko-jugoslovenske prijateljske pogodbe in njemu sledečim profi-italijanskim demonstracijam v Jugoslaviji so sledile v odgovor dijaške demonstracije v nekaterih italijanskih vseučiliških mestih. INOZEMSTVO Parlamentarno delo se je v Jugoslaviji za nekoliko dni u-stavilo. Medtem je vlada docela pripravila državni 'proračun, ki ga mora po določilih zakona predložiti narodni skupščini vsako leto najkasneje 20. novembra. Državni proračun za leto 1928.-29. znaša baje 10 mi-liard 500 milionov dinarjev, je za 400 milionov dinarjev manjši nego lanski, in je bil, kot je bilo napovedano, predložen narodni skupščini včeraj. Poleg proračuna je predložil finančni minister tudi novi finančni zakon. ^ tem dnem se pravzaprav začenja stvarno delo jugoslavenske narjodne skupščine. Že na prvih sejah bo razpravljala tudi o ratifikaciji treh trgovinskih pogodb, sklenjenih med Jugoslavijo na eni strani ter Nemčijo, Anglijo in Belgijo na drugi strani. .1 ugoslovensko 'prometno ministrstvo deluje na to, da se komercial izira jo jugoslovenske državne železnice. Tozadevno se bodo v najkrajšem Času pričela pogajanja "z jugoslovanskimi gospodarskimi krogi. Glede odnošajev z Bolgarijo je jugoslovenski zunanji minister dr. Marinković izjavil, 'da je položaj doslej nespremenjen, torej incidenti in atentati v južni Srbiji niso docela Zadržali zbližanja med obema državama, dasi so^se odnošaji med njima prohodno nekoliko ohladili. Vsled vesti, da je bil bivši romunski državni podtajnik Manoilescu pred vojnim sodiščem oproščen, je zrastel romunskemu opozicijskemu tisku groben in so pričeli napovedovati skorajšnji konec Bratiano-ve vlade. Jasno je, da bi sledil Bratianovemu kabinetu kabinet, ki bi ga sestavili voditelji opozicije Averescu, Maniu in drugi. Ker vlada v Romuniji stroga časopisna cenzura, listi niso izvajali zaključkov, da se vpričo napovedane vladne krize bliža tudi dan povratka princa Karola. Inozemski tisk pa je to uganil in bržkone na lastni račun dodal, da so se povodom oprostitve Manoilesca spet intenzivno pričele priprave za proučitev povratka in da so se 'ob tisti priliki vršile v Romuniji velike karolistične manifestacije. Vse take vesti pa je v petek dementiralo romunsko poslaništvo. Manoilescu je 'po svoji oprostitvi odpotoval iz Romunije in se nahaja sedaj v Rimu. V Angliji se bavijo w posled- njih dneh tamošnji politični krogi z rudarsko krizo v angleških "premogokopih in drugih rudnikih. Nekateri inozemski listi pravijo, da je to vprašanje načela opozicija le, da na kak hačin omaje položaj Bald-winove vlade. Res je, da je voditelj angleške delavske stranke MacDonald predložil spodnji zbornici peticijo, v kateri zahtevajo laburisti, naj se temu vprašanju posveti posebna seja spodnje zbornice in aiaj vlada da svoj odgovor glede omenjene rudarske krize. Vladna ve- Čina je to zahtevo kratkomalo odklonila, vendar pa je Baldwin naslednji dan, v četrtek, dajal odgovor na MacDonaldove napade na vlado. Londonski list «Times» je v nekem svojem članku sicer grajal opozicijo, ki se poslužuje takih sredstev, le da omaja položaj vlade, priznal pa je na drugi strani, da bi bilo spričo okrog 223.000 brezposelnih rudarjev res potrebno, posvetiti posebno sejo spodnje zbornice temu vprašanju, ki je tolikega gospodarskega in socialnega pomena. DNEVNE VESTI Otvoritev specialnih tečajev na trgovinski nnlverzi Hektara t kr. univerze v Trstu sporoča: Za akademično leto 1927-1928 se otvorijo dopolnilni tečaji za specializacijo v «zavarovanju», «bankarstvu» ter «izvozu in prevozu«. V te tečaje se lahko vpišejo kot redni slušatelji doktorji iz gospodarstvenih in trgovinskih ved, absolventi in oni, ki so vpisani v IV. navadni obvezni tečaj. Vpis se poleg tega lahko dovoli kot slušateljem vsem onim, ki dajejo jamstvo, da bodo mogli predavanjem s koristjo slediti. Doktorji, absolventi in slušatelji bodo morali plačati sledeče pristojbine: 1) letno vpisnino 200 lir, 2) letno pristojbino za tečajne specialne izpite 50 lir. Za one, ki so vpisani v IV. navadni obvezni tečaj, niso določene nikake pristojbine. Prošnje za vpis se morajo vložiti do 30. novembra. Podrobnejša pojasnila se dobijo v univerzitetnem tajništvu, ul. delFUniversita št. 7. Rektorat opozarja poleg tega redne dijake na čl. 83 veljavnega pravilnika, po katerem se prošnje za imatrikulacijo in vpis v letne tečaje lahko sprejmejo do 30. t. m., če govorijo za to upravičeni razlogi, ki jili rektor prizna. Nova uredba lova Ministrski svet je na svojem zadnjem zasedanju odobril tudi načrt ukrepa o preuredbi lova. Glede podrobnosti o tem ukrepu se doznava, sledeče: V glavnem mestu vsake pokrajine se ustanovi pokrajinsko lovsko društvo, katerega člani bodo lahko vsi državljani, ki imajo lov-fko dovoljenje, dovoljenje za ptičji lov ter koneesionarji prepovedanih in pridržanih lovišč. Taka društva se priznajo kot pravne osebe in načelovali jim bodo direktorji. Društva bodo imela pravico nastopati kot civilne stranke v procesih radi lovskih zločinov. Pokrajinska društva bodo tvorila nacionalno fašistov s ko zvezo lovcev. ki bo članica organizacije CONI. V vsaki pokrajini se ustanovi s prefektovim odlokom po ena lovska»komisija. Lovska društva, ki so registrirana na podlagi čl. 34. zakona od 24. junija 1923., bodo mogla prositi ministrstvo za nacionalno gospodarstvo, da jih spremeni v odseke novih pokrajinskih lovskih društev. Delovanje živilske policije V tednn od 11. do 17. novembra je izvršila občinska policija za živila s sodelovanjem mestnih stražnikov sledeče operacije: preiskala je 1339 trgovin, med katerimi 279 pekarnic, ter je stalno nadzorovala trge in prodajališča izven njih; 252 krat je zasegla razna živila, ki niso bila več užitna, enkrat zaplenila vrč mleka, ker ni bilo za rabo, (JO krat je pokušala mleko, 20 krat je vzela vzorce za analize, napravila je 26 ovadb radi prestopkov proti obrtnemu zdravstvenemu redu, štiri ovadbe na pretu-ro radi prestopkov proti zdravstvenim zakonom, eno ovadbo radi prestopka proti zakonu o lovu, štiri ovadbe radi prestopkov proti veljavnim predpisom o cenah in o napisih s cenami na posameznih vrstah blaga, tri globe- radi prestopkov proti živilski policiji. HIMEN V Golacu se je včeraj poročil g. Josip Juriševič z gospodično Fani Juriševič. Mlademu *paru obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu! CIGARETE «EIA» Po odredbi glavnega ravnateljstva državnega monopola se bodo prodajale cigarete «Eia» po vseh tobakarnah Trsta in Gorice. NA ZASEBNI ŠOLI pri Sv. Jakobu jutri, na praznik Matere Božje zdravja, ne bo pouka. SAMOROR IZSELJENCA Iz Buenos Airesa nam pišejo: Tužno vest Vam sporočamo iz tukajšnje naselbine. Nad goriški rojak Avgust Lukežic, zidar, star 45 let, d oma iz Gradišča pri Pr-vačini, je IS. oktobra okrog pete tire izvršil samomor na tragičen način. Nesrečni rojak se je obesil na svojem stanovanju. Do tega obupnega koraka ga je privedel najhujši ljudski sovražnik — alkohol. Najprej je zgubil nesrečni pokojnik radi njega delo in zaslužek in je nato — v pijanosti — izvršil samomor iz obupa. Mnogo se je pisalo o tem socialnem strupu in tragični zgled nesrečnega tovariša naj ne gre mimo nas, ne da bi nas pretresel — poleg usmiljenega sočutja — tudi kot opomin. Posebno pa izseljencem priporočam, da so varujejo alkoholizma, kajti čim nadvlada človeka, postane gotovo prej ali slej njegova žrtev. — M. - Buenos Ai-res, 25. X. 1927. PRIREDITEV Odbor «Ceskoslovenske besede» v Trstu naznanja, da že organizira zabavo sv. Miklavža, ki se bo vršila v soboto dne 3. decembra v Sala Massima del Circolo Arti-stico s sledečim sporedom: Veseloigra v enem dejanju, petje, nastop sv. Mitklavža za razdeljevanje darov in ples. Iz tržaškega življenja Svedrovci zopet na delu. - 3tM lir v gotovini in 13.039 I« v vrednostnih papirjih ugrabljenih. Predpreteklo noč so se svedrovci spet lotili dela. To pot so posvetili svojo pozornost Trž. lekarnišk. zavodu («Istituto farmacoterapico triestino»), ki ima svoj urad v ul. Tesa št. 46. S pomočjo ponareje- nih ključev so cdj>rli vežna vrata in vrata, ki vodijo v uradne prostore v "prvem nadstropju. Ko so na ta način prišli do cilja, so pripravili tihi sveder in druge vlomilske priprave ter naskočili blagajno. Razparali so jekleno ploščo pri vratih, tik ključavnice, nakar so odrinili zapahe. V blagajni so našli 3000 lir v gotovini in 13.000 lir v vrednostnih papirjih (obveznicah liktorskega posojila), ki so jih tudi pobrali. Končno so še prebrskali po raznih predalih, nato so jo nemoteno odkurili. O tatvini, ki so jo odkrili včeraj zjutraj usli^žbenci zavoda, je bila obveščena kvestura, odkoder so takoj prihiteli na lice mesta policijski organi, ki so uvedli natančno preiskavo. Na blagajni so ugotovili številne prstne odtise, ki so jih fotografično posneli. In ti odtisi so bili razen vlomljene blagajne edina sled. ki so jo pustili zlikovci za seboj. Celo vlomilsko orodje, ki ga navadno puščajo na licu mesta, so to pot odnesli s seboj, kar dokazuje, da so «delali» s pre-„cejšiijo udobnostjo. Da bi zlikovci ne mogli razpeča-ti ukradenih vrednostnih papirjev, je vsem mestnim bančnim zavodom in menjalnicam dostavljen njihov seznam. Nezgoda pri deln Ko je pri delu na pomolu št. VI. v prosti luki Duca d'Aosta hotel podložiti vagonček za prevažanje materijala, je 28-letni Fran Capor-cia, stanujoč v ulici Vitelli^št. 1, prijel z desno roko pod kolo, ki mu je deloma zmečkalo tri prste. Ponesrečenec je dobil potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. Ozdravil bo v 10—14 dneh. BOBZNA POROČILA Trst, 19. novembra 1927. Amsterdam 739-745, Belpija 254.25-258,25, Francija 72.07-72.37, London 89.60-89.80, New York 18.33-18.39, Španija 310-316, Švica 353.70-355.70, Atene 24.05-24.55, Berlin 435.50-441.50, Bukarešt 11.20-11.60, Praga 54.40-54.70. Ogrska 319-325. Dunaj 256.75-262.75. Uradna cena zlata (18.-11.) 354.61; vojnoodškodninske obveznice 70. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Na Krnu zidajo spominsko kodo Kot je znano, že več časa zidajo na Krnu spominsko kočo. Delo pa so morali te dni radi prevelike množine padlega snega prekiniti. Te dni bi se bilo celo kmalu radi velikih žametov zgodilo na Krnu več nesreč. Zima je namreč /zaprla pot s Krna trem vojakom in enemu delavcu, ki so se nahajali na strmem očancu ter bili zaposleni pri postavljanju koče. Šele tretji rešilni ekspediciji se je posrečilo, da jih je spravila v dolino. K sreči so imeli omenjeni vojaki in delavec pri sebi Se precej drv za ogenj, da «o si o-grevali svoje premrzle ude. Koča, ki jo bodo izgotovili, bo o-tvorjena dne 16. junija prihodnjega leta. Nov« meso Tozadevna komisija, ki se je predvčerajšnjim sestala v Gorici, je določila nove cene mesu, katerih se morajo držati vsi mestni razprodajalci mesa. Cene v prodaji na drobno so sledeče: Goveje meso: Meso od vola I. vrste iz sprednjega dela L 6 kg, iz. zadnjega dela L 7 kg; meso II. vrste iz sprednjega dela L 5 kg, iz zadnjega dela L 6 kg. Kravje meso: I. vrste iz sprednjega dela L6 kg. iz zadnjega dela L 7 kg; meso II. vrste iz spr. dela L. 5 kg, iz zadnjega dela L 6. Teletina: I. vrste iz sprednjega dela L 7.40 kg, iz zadnjega dela L 8.80 kg. Teletina II. vrste iz sprednjega dela L 7 kg, iz zadnjega dela L 8. kg. Na ta način so se cene govejemu mesu od zadnjih cen znižale za 80 stotink pri kg. Teletini pa 20 st. Javni organi so zaprli v Gorici neko Marijo Strnad, 37-letno iz Idrije, ker je kolovratila po Gotrici brez istovetne izkaznice. Opozarjamo ob tej priliki ljudi, z dežele, naj nikar ne pozabljajo doma istovetnic, ki jim jih je izdalo županovo, kadar gredo z doma v mesto, posebno če morajo še tam prenočiti. Kajti po zakonu ne sme noben gostilničar sprejemati •čez noč nikogar, ki nima istovetne izkaznice. Znan ilepardek, ki j« zopet na deftm Več Časa je že moral presedeti v zaporu neki Avgust Martinuzzi, znan sleparček iz Gorice, stanujoč v ulici Barzelini št. 21. Komaj pa je prišel na svobodo, je že začel s svojim poklicem, ki mu je najbrž ie po naravi prirojen. Namreč s sleparijami. To pot je osle-paril avtomobilskega javnega iz-vo&teka, nekega Jožefa Giacconi-ja iz Gorice. Najel je namreč avtomobil in Šoferja za 230 lir, ki bi jih seveda plačal po končani vožnji do Trente in nazaj. Na njegovi poti ga jo spremljal neki Slak. Med potjo so se ustavili v Bovcu, in sicer v gostilni neke Marije Bežek, kjer so se vsi trije lepo najedli, napili in poveselili. Ko je bilo treba plačati, je Martinuzzi obljubil gospe, da plača, ko se bo Vračal mimo v Gorico. Šli so dalje in ko so prišli v Trento, je vc-lel Martinuzzi počakati šoferju in Slaku, medtem ko se je sam napotil po opravkih glede nekega gozda. Šofer in Slak sta čakala eno uro, dve uri, cel dan. Gospoda pa ni hotelo biti. In ko sta se naveličala čakati, sta se vrnila proti Gorici. Med potjo je Slak poravnal v Bovcu dolg, ki so prejšnji dan napravili in moral je odšteti kakih 70 lir. Ko sta prišla v Gorico, sta vso zadevo naznanila orožnikom. Kmalu nato pa so miličniki prijeli Martinuzzija v Logu, ki se jim je zdel sumljiv in je bil brez istovetne izkaznice. Odposlali so ga v Gorico in ga zaprli. Umrl je v bolnici usmiljenih bratov 29-letni mladenič Alojz Lozej iz Po-drage na Vipavskem. Pokojnik je bil umen gospodar in se je komaj pred 5 meseci poročil. Zapušča mlado ženo. Kotesr, ki ga je preveč pil in je zato padel ter ne ve, kje je pustil kolo Zelo komična se je zdela vsa stvar strežnikom Zelenega križa, ki so bili včeraj zvečer poklicani na ulico Lantieri, da bi pobrali nekega ponesrečenca. S kolesa je namreč padel neki Oskar Buffo lini, star 18 let, iz št. Petra pri Gorici. Bil je pijan. Ko so ga hoteli naložiti na rešilni avto, so ga njegovi prijatelji vlačili za noge iz njega. Bili so namreč tudi oni sobotno veseli in židane volje. Ko so Buffolina odpeljali na sedež Zelenega križa in ga obvezali (potolkel se je bil po obrazu), je odšel proti domu. Toda ponovno se je vrnil nazaj in iskal svoje kolo, ker se ni mogel spomniti, kje ga Je bil v pijanosti pustil. Toda na Zelenem križu ga ni bilo. Odprte lekarne Danes, v nedeljo, dne 20. novembra 1927., bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Liberi, Corso V. Em. III. št. 39; do ene ure popoldne pa lekarni Pontoni, via Rastello št. 20, in Contin, Corso Verdi št. 17. NA GORIŠKI PRETURI Vzeli se jI dovoljenje za oddajanje sob za prenodevaaje Amalija Trobitz, lastnica znanoga goriikega hotela «Pri treh kronah« se je morala zagovarjati včeraj na goriški preturi radi tega, ker je vratar njenega lokala, neki Stegla, prenočil v hotelu neko ionsko in moža, -kljub temu, da je imel le mož istovetno izkaznico, ženska pa je bila brez nje. Bila je obsojena radi tega na 50 lir globe, 10 dni zapora ln na trajno odvzet je dovoljenja za prenočevanje. Bila je namreč že prej večkrat kaznovana radi podobnih prestopkov. Kradla sta na polju krompir Ker sta neki Jožef Konjedic ter Ivan Cerne iz Gorice pokradla neki Brankovičevi 45 kg krompirja, sta dobila Konjedic 3 dni zapora, Černe pa 5 dni. Rekla sta, da sta kradla iz potrebe, ker sta brezposelna. Tudi BrankoviČ je povedala, da jima ne zameri, zlasti, ker sta ji kroanpir vrnila. Sploh pa. če bi bila prosila, bi jima ga dala za- tonj. Nastavljala sta zanka fazanom Neki Valentin ŠimČiČ ter ne-gov sin Angel j, iz Ločnika. sta bila obdolžena, da sta na dan 20. VIII. t. 1. v gozdu v Gradiškuti pri Loč-niku nastavljala zanke fazanom. Zalotil jih je lovski čuvaj Bregant. Zagovarjala, sta se, da sta res nastavljala zaijte, toda le zato, da ne bi divjačina*Tihajala na njih zemljišče in jim delala škodo. Nastavila sta kakih 35 zank. Sodnik je kaznoval očeta z 1 mesecem, sina pa s 15 dnevi zapora, toda le pogojno, če tekom treh mesecev plačata sodne stroMce. Izpred sodila Obtoženi, da so žalili Italijansko vojsko. Že v sredo se je pričela na goriškem sodišču obravnava proti dvema mladeničema iz Vrtojbe, For-tunatu Kulotu in Petru Vuga, ki pa se je- nadaljevala in končala šele v petek dopoldne. Obtožena sta bila predvsem, da sta po sporu z vojaki alpinci v baru gospoda Pavviea na kvesturi, kamor so ju vojaki pripeljali, zmerjala alpin-ce z besedami: «Surovi vojaki italijanski!» (Vigliacchi soldati ita-liani). Vsa stvar se je zgodila na sledeči način: Pred kakim tednom so pili v baru gd. Pavš-iča številni vojaki alpinci. Nenadoma pridejo v sobo trije mladeniči, med katerimi sta bila tudi obtoženca. Najprej nareče dvoje kav, nato pa liter vina. Služkinja, neka Ana Kodelja jima takoj postreže in postavi kozarce k prazni mizi. Novodošli pa hočejo piti ravno pri oni mizi, Novodošli pa hočejo piti ravno pri oni mizi, kjer pijejo vo-jaki, ter tudi postavijo steklenico in kozarce na ono mizo. Eden izmed obtožencev, morda radi nesreče, morda radi nerodnosti zvrne svoj kozarec, ki se na mramornati mizici deloma nekoliko razbije, vino pa se polije deloma po tleh, deloma pa na hlače enega izmed vojakov. Tedaj pa vojak, ki se je užalil, vstane in pravi: «Kdo vas je pa učil manire?!» Kulot zopet od svoje strani skoči po koncu — po pričevanju vojakov — in z.ažene kozarec ob tla. Po pričevanju nekaterih prič in po izpovedi obtoženca samega pa. je oni hip, ko se je kozarec nekoliko ubil, služkinja zahtevala, naj ga plača. Ta pa je rekel: «Plačam ga, toda tudi popolnoma ubijem!« Prijel je za kozarec in ga treščil proti vratom na tla. Služkinja se je pričela vtikati v prepir, Kulot pa se je še bolj razjezil in jo oklofu-tal, češ da naj bo tiho, za tem pa dvignil stolico, da bo zamahni 1 po zraku. Kot pričata vojaka, je bil zamah stolice namenjen njima, druge priče pa pravijo, da ne vedo, komu je bil zamah stolice namenjen. PavšiČeva žena pa je med tem takoj poslala obvestit k vest Liro, da se v njeni gostilni tepejo vojaki s slovenskimi civilisti. Kvestura pa je obvestila častnika al-pincev, ki je imel tisti večer v vojašnici službo. Ta se je potem podal v gostilno, velel vojakom, naj civiliste odvedejo na kvesturo. sam pa je žel v vojašnico, da izpraša :e ostale vojake, ki so bili v gostilni, kako se je prepir razvil. Ker se je med tem eden izmed trojice umaknil, so peljali vojaki na kvesturo samo današnja obtoženca. Na kvesturi pa sta vpričo nekega agenta, kateremu so vojaki pripovedovali o tem, kar se je zgodilo — pričela praviti, da so vojaki lažnjtvci, in Vuga je tedaj ponovno rekel: «Surovi vojaki italijanski. lažnjivci», nakar so jih uklenili in jih «per direttissima» privedli na sodišče. Vuga prizna dejanje v toliko, da je res rekel: Surovi italijanski vojaki)). Sicer pa samo zato, ker so se vojaki lagali, trdeč, da so skušali oni zanetiti prepir. Kulot pa je molčal ter le pritrjeval — kot je izpovedal, pozneje agent — tem besedam, ker ne zna italijanskega. Oni da niso iskali v gostilni prepira. Med pričami vidimo oba vojaka. ki povesta kot smo v glavnem že opisali ter trdita, da so bili civilisti že nekoliko pijani. En vojak je celo trdil, da je Kulot oklofutal služkinjo, ker je govorila z vojaki. Kot priča nastopi tudi poročnik alpincev. Gospa PavŠič je potrdila, kar so izpovedale prejšnje priče, ter obenem povedala, da so ji radi incidenta zaprli lokal. Med njenim pričanjem je moral g. Pavšič vzeti v svoje naročje otroka, ki ga je imela s seboj, in ga pestovati. Priča Franc FrančeSkin iz Vrtojbe je bil oni, ki je zapustil lokal, ko so se začeli prepirati. Poleg drugega je izročil predsedniku neko spričevalo, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je Kulot nekoliko slaboumen, ker si je nekoč radi udarca s kamnom na glavo pretresel možgane. Trdi tudi, da ie je vsa vihra od strani Kulota in Vuge v gostilni obračala te proti služkinji, ne pa proti vojakom. Služkinja Ana Ko* delja iz Deskel je potrdila, da je je Kulot oklofutal. Tudi ona trdi, da je vse bolj nanjo kot na vojake letelo. Sprva zahteva tolmača, po®-' neje pa priča s pomočjo predsednika v italijanščini. Iz kazenskih listov je razvidno, da sta obtoženca do sedaj nekaznovana. Sodi&če odbije predlog zagovornika, naj bi »e obtoženec na pod* lagi vloženega zdravniškega spričevala — zdravniško pregledal ra-* di duševnih pomanjkljivosti, k->r je že priča FranCeŠkln trdil, da se Kulot od takrat, ko si je pretresel možgane, v najmanjši vinjenosti ne more prav nič brzdati. Nato govori drž. pravdnik Mi-glietta. Pripominja, da sta obtoženca razžaiila dva italijanska vojaka in s tem tudi vso hrabro in slavno italijansko armado ter hkratu s tem italijansko državo. S tem, da sta rekla «Surovi vojaki italijanski«, sta tudi priznala, lil. njo. Seveda boste stopili k njemu, češ «Oprostite, mylord, ta suknja je moja.» «Oprostite,» vam bo odgovoril gospod, hoteli ste reči: Suknja je bila vaša... Jaz sem jo obrnil.» Nikola Gane (1838-1916) Nikola Gane spada med najboljše romunske pisatelje pretekle generacije in med tvorce današnjega književnega romunskega jezika. Med njegova najvažnejša dela spadajo predvsem tii zbirke njegovih povesti, ki, v lahkem, prirod, nepretenden-eljoznem tonu slikajo staro patrijarhalno romunsko življenje. Nadalje spada med njegova cenjena dela nekoliko zvezkov spominov z naslovom «Minuli dnevi», ki obravnavajo glavne epizode romunskega političnoga življenja od ujedinjenja kneževin pa do današnjih dni, ter spomine o književnem življenju ir dobe. On je vrh tegra prevedel v lepem jeziku, pesniškem stilu del Dantejeve «Božanske komedije» namreč «Pekel». — Gane je igral važno vlogo v političnom življenju Romunske kot član liberalne stranke; bil jo poslanik, minister ter končno predsednik senata. Tudi cerkve na Francoskem Tudi cerkve bodo na Francoskem na zahtevo društva skladateljev in založnikov muzikalnih dol morale plačevati avtorske pravice avtorjem za njih dela, ki se bodo proizvajala v cerkvi. Na ta način misli društvo avtorjev, da se mu bodo letni dohodki znatno povišali. Gospodarstvo GLAVNI EKONOMSKI DOHODKI NA TOLMINSKEM IN NJIH znižanje; Po ljudskem štetju iz leta 1921. ima Tolminsko okr. 37.097 prebival te v. I/.med teh je 36.131 Slovenceo, 1 -2i'f) Italijanov in okrog: 270 tuj-cev po narodnosti. Pretežna večina lega prebivalstva je kmečkega stanu, kar dokazuje že dejstvo, da je 219.222 prebivalcev Jul. krajine, starih na koruzi, katere obzirne banatske, ogrske in druge ravnine pridelajo dovolj, da delajo konkurenco našemu pridelku. Načelne smeri, ki bi jih mi morali predvsem upoštevati v poljedelstvu, bi morale biti: 1) Sajenje onih pridelkov, katerim se naša zemlja najbolj prilega, ki največ prinesejo ter po katerih trg vedno povprašuje; seveda s tem ne izključujemo i drugih, ki jih neobhodno rabimo za življenje, kot so n. pr. žiia. 2) Uspešnejši načini obdelovanja, kot uporaba umetnih gnojil, in Če ni teh, pripravljanje boljšega gnoja v umetno narejenih gnojiščih, zidanih po modernih načelih pravilno premenjava-nje zemljišča, da se zemlja dovolj odpočije, razne melijoracije, v kolikor so možne, sploh vse več skrbi v obdelovanju. 3) Tretjič upoštevanje raznih poljedelskih zadrug, potom katerih bi mi lažje oddajali svoje pridelke trgu in po čim . boljših cenah. V goriški okolici so n. pr. imeli pred vojno zadrugo za prodajo krompirja, v Vo-gerskem za predajo vina, na Danskem celo za prodajo kokošjih jajc. In vse različne zadruge i>od skrbnim vodstvom, ki dobro pozna trg, izvrstno uspevajo. Kar smo že rekli o poljedelstvu, bi bilo pripomniti tudi o naši živinoreji, vendar je ta panoga gospodarstva pri nas že bolj razvita, kajti prebivalstvo je vendarle spoznalo nje velikanski pomen. Mlekarske zadruge ki obstojajo v deželi še precej dobro uspevajo. Ne donašajo pa nam onih dohodkov, ki bi jih mi pričakovali. Na Tolminskem imamo danes okrog U2 mlekaren, ki nam ne donašajo o-nih dohodkov, kot hi morale. — Čo upoštevamo, da se sir oddaja komaj po 8-7 L kg in maslo cd 14.5-1 ti L kg, so naši dohodki zelo majhni. Vzrok temu bi bil ta, da naše mlekarne in na 'i mlekarji ne upoštevajo trga, njegovih zahtev, ter da izdelujejo premajhne množine za večje trge in pa ker nimamo pravili, strokovno izuče nih mlekarjev. Živina nima danes nobene pra- ve cene. 500-1160 L, ki jih dobimo za kravo, ne znašajo veliko, če u-poi te varno to ceno sorazmerno z drugimi tržnimi cenami. Mi bi morali radi tega zaenkrat izboljšati našo belansko pasmo ter predvsem držati živino za produkcijo mleka in tako za produkcijo mlekarskih izdelkov. Za to pa je treba boljše pripravljanje krme, izboljšanje travnikov ter po možnosti senafteti (pognojevanje), red-nejše in pravilne]-e kimljenje živine (veliko ve-5 pažnje na krave, ki imajo teleta kot danes, da bo pasma trdnejša in bolj zdrava). Začeti je treba od začetka in iti postopoma, ker le tako so .možni uspehi. Kot zadnjo panogo bi omenil n«*-šo lesno produkcijo. Les ima letos zelo slabo ceno. Tak vidimo, da na m3 lesa oddaja na trgu za 30 do 10 lir. Padova Milan ter še nekatera druga italijanska mesta, ki so bila najznamenitejša, tržišča naše lesne produkcije, so danes prenapolnjena z lesom. „Tugoslo-slovanski les dela našemu veliko konkurenco v cenah. Ko bi mi pa prav natanko premotrili naš les..: zaklad ter naše trge z lesom, bi hitro opazili, da imajo i osni trgovci kljub nizkim cenam velike dobičke s prodajo nagega lesa. — Priporočati pa bi bilo tudi pažnjo na naše. gozdove, kajti oni ne zna-čijo le velik zaklad, temveč tudi še kaj več. To bi bile glavne plati gospodarstva na Tolminskem. V vseh je treba izpopolnjevanja vsestransko, predvsem izobraževanje potom knjig, utrjevanje raznih icb?j, kol na pr. ideje zadružništva. Goriška Matica nam v tem oziru pripravlja za bodeče leto lepo presenečenje s publikacijo važne gospodarske knjige. Potreba pa je. da začnemo nemudoma z našim izpopolnjevanjem. Drugi narodi nam dajejo v tem pogledu lepe zglede. Posnemajmo jih po možnosti tudi mi. M. R. HALI OGLASI HILm-SCHOBL vodi v vseh jezikih. Via Fsbio Filzi 23, pouk is pre-1542 Razne zanimivosti O prepovedi alkohola mladoletnim na Ogrskem V eni prejšnjih številk smo poročali, da je sprejela ogrska zbornica zakon o prepovedi alkohola mladoletnim. Preden je bil zakon sprejet, je izvajal v tozadevni debati minister za ljudsko zdravje pred drugim tudi to-le: Na Ogrskem je več vasi, kjer se prideluje dobro vino, kjer pa ni dobiti dobre pitne vode. Tozadevne statistike so naravnost porazne. Vse polno je krajev, v katerih prihaja petdeset de- šest in osemdeset odstotkov šolskih otrok ob osmi uri zjutraj pijanih v šolo to pa radi popolnega pomanjkanja pitne vode. (e vzcveto pozimi rože V bolnišnici v Viareggio (pokrajina Lucca) je umri sedemdesetletni Alojzij Dini, ki se je bil malo prej zastrupil. Dini je živel več let v Braziliji, kjer si je nabral lepo premoŽenje. Pred dvema letoma se je vrnil domov in se v rojstni vasi kmalu spoznal s pet in štiridesetletno ločeno ženo Emilijo Bianchini. Takoj v prvem mesecu njunega prijateljstva je daroval Dini svoji ljubici lepo vilo. Mesec pozneje so Dinija klicala opravila zopet v Brazilijo. Pred nekaj dnevi se je Dini, bolan in onemogel vrnil zopet domov, kjer pa, ni hotela nič več vedeti Emilija o njem. Bil jo prisiljen, ker je bil hišo odstopil ljubici, najeti si opremljeno sobo, kjer je izpil strup, žalosten radi take nehvaležnosti. Varčnost je lepa dednost Da dovede prevelika varčnost človeka c-elo v ječo, kaže slučaj, ki se je dogodil v New Yorku. Devetnajstletni James Moore je bil zidar in je prejemal plače po 30 dolarjev na teden. Tako je stiskal, da se mu je posrečilo, da v štirih mesecih ni zapravil več ko 5 centov na dan (približno 90 centezimov našega denarja). Seveda si je prihranil na drugi strani 500 dolarjev, ki jih je imel varno naložene v banki. Ko se je zvečer vračal od dela, jo hodi! v neko krčmo, kjer so je bil z lastnikom zmenil, da mu bo vsak večer za dobro in obilno večerjo umil krožnike. Do drugega večera ni jedel nič. U-mival se ni, čemu tudi, saj je vsak večer pral posodo. Ko so se mu ščetine na licih le pre-bujno razvile in ko mu je postala griva le prevelika, je šel v biivsko šolo, kjer so brivski u-čenci zastonj brili in strigli in se na, t& način pripravljali ivi svoj bodoči poklic. Edino prenočišče mu je delalo preglavice. Zvedel je končno, da se da v predoru podzemeljske železnice prav mirno in nemoteno spati. Zvečer si je kupil listek, preden se je odpeljal zadnji vlak, dal je za listek 5 centov, toda ni se peljal z vlakom, marveč se je zmuznil mimo vlaka in legel v predoru ob zidana tla k počitku. Štiri mesece je tako spal precej poceni, dokler ga ni izsledil policist, menda se je bil prepozno zbudil, in ga naznanil sodniji. Sodnik je obsodil stiskača na tri mesece ječe. V toliko bi se lahko potolažil Moore, da ne bo plačeval v ječi ne za hrano ne za stanovanje, če bi mu ostala vsaj plača, ki bi jo sedaj vso nosil na hranilnico. H o?« gibanje na Angleškem Na Angleškem se je začelo novo gibanje, ki si je postavilo za cilj izpremeniti postavo, ki jo tam že stoletja v veljavi. Gre za postavo, po kateri se smejo sklepati poroke le pod novu. Ta (Dalje na IV. strani) 22. novembra ob 11. uri se bo vršila na tukajšnji preturi, soba št. 32, javna dražba vile z vrtom But-tazzoni v Bojanu, Scala Santa št. 346. Natančnejša pojasnila daje odvetniška pisarna dr.ja Henrika Okretiča v Trstu. BIVŠA državna drevesnica pri Rdeči hiši v Gorici ima več raznovrstnih cepljenih dreves, ki jih prodaja po znižanih cenah. ? HIŠICA z vrtom se proda. Rojan, Ver-nl-elis štev. 547. ! POZOR! Slovenski krojači, šivilje in gcK»pe, ki želijo se izobraziti za samo-uporabo v Julijski Krajini. Zasebno krojno učiiišče v Ljubljani, Stari trg 19, vodja F. Potočnik, član internacionalne krojne akademije Frankfurt - Pariz, za svoi kroj odlikovan na internacionalni razstavi v Rimu z zlato medaljo m naslovom kroinega profesorja. Dne 1. decembra krojni tečaji za krojače, šivilje in nešivilje. Učencem, ki ne morejo priti v Ljubljano, se po$lje krojni pouk potem pošte s slove&ikimi učnimi zvezki, da izvršijo tečaj potom pošte. Informacije daje vodstvo zavoda. 1576 VILA, velik sadovnjak, vinograd, pofie, pri postaji se radi bolezni takoj proda. Naslov pri goriški upravi. 1577 KROJAŠKI pomočnik išče v svrho izpopolnitve zaposlitve^, v mestu ali pa na deželi, če mogoče s hrano in stanovanjem. Ponudbe na goriško upravo. (1578) SPALNI divani,. otomane navadni in Iuksusni. Ferjancic, tapetnik, via S. Mau-rizio 9.__1579 DVE mladi molzni kravi in junica in 30 q sena se proda radi selitve. Gro-pada šL 75. i 1530 HIŠA s hlevom in živino, (14 goved in 4 prašiči), vodnjak pred hišo in pred hlevom, 7 parcel njiv, gozda in pašnikov, mizarsko, sodarsko in tesarsko orodje, z nekaj lesa, se ugodno proda. Cena 8G.0C0 lir. Ponudbe na Henrik Bizjak, Postojna 16.__1581 POSTELJA se odda mladeniču. Vila So-iitario 13, vrata 12. _1582 HIŠA na prodaj v Postojni, blizu novih vojašnic, na !epi razgledni točki, pripravna za vsako obrt, 3 sobe, kuhinja, velik prostor, voda, vrt, električna napeljava, pri cesti. Cena L 40.000. Po- mMMTHIKI ŠESPE PODVEZE msm HAttUFAKTURE PSULATTO TRST VIH DANTE 10 - VIA MAZZINI 32 Ettktrlin* svetnike It hrte* n RaM „METALLUM" Glavna zaloga v Trstu u». A. Ulcigrai, Via U. Polonio 3 NA OBROKE — Oblak«, pa lakota« p*a- — I" i«, tkanin«, parita, platna, ■ rfatniki, gllets, votoMi pul- ■ lovar, blago v al o ur i. I. 4 I; S Znižane cene! Pogoji ugodni! IVfa Roma 3, Hl. Mdatvopja I ■IIHmHIHIHl Al Gran RfsparmlOi S. LEVI Trst, Via S. Lazzaro 9 NOVI DOHODI tiso Pnbktl. TVTAN - Trieste. ZLATARNA Altoorft Pevh Trst, Vlit Mazzinl 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. VOLKEMIME v vseh barvah od L 2.20 do L 2 5« PARH1A FU&TAN1A, double face . 4.70 do L 4J0 FftDAPOLBM ccntim. 80 . od . 2.20 do L 3.50 PUTH0 NAB0HHS §t 12, 80 centim. po L 3. -PLATNO za poročno perilo 150centim. po L 5.30 PLATNO »Do\vlas*. debelo, vis. 150 po L t.30 SUKNO .pettinato", fino, metei . . poL4.— A0RCH. za srajce.......po L 3.7» B0RGHI za delavske hlače po 7.-, 9.—, Tt.— 12,— »n 15.— L meter. Ha izfer3 SiPi IIPRTL IPKCtAUTETA : Pletenine, volnene in fuStanjaste ter žensk* in otro-ihe nogavice. Blago prve vrste. - Postrežba tečno. ■s t o ina 286. 1567 POSTELJA se odda poštenemu delavcu. Via Rismondo 12. Petrovič. 1583 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove avtoriziran kiromant v 'Via della Pieta 12, vrata 6. Govori slovensko. PAZITE! NajboljSe, najlepSc, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-ducci 36._1158 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via ligo Polonio 5, Trst. 1452 STABILIMENTO musicale «Giuseppe Verdi*. Via Imbriani 18, vogal Carducci-Muzikaliie, godala, orkester, violine it*___1024 POZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L naprej. J. Sak-sida, -Dornberg. 1512 SV. MIKLAVŽ. Ne pozabite obfskati pro-d a jalno v Trstu, Piazza Cberdan št. 1. Bogata izbera hišnih potrebščin in igrač po najzmernejših cenah. 1476 VPOKOJENA uradnica ali učiteljica z lepo pisavo, zmožna slovenščine, italijanščine in nemščine ter strojepisja, dobi primerno popoldansko službo kot pisarniška pomoč in vzgojiteljica 4-letnega dečka. Pismene ponudbe na upravništvo pod -Resna1564 AVTO A. M. v najboljšem stanju, se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pove gori§ko upravuištvo. 1570 VOZ in konf z vso opremo, pripraven za mandrien patetičen glas: «Aii je prišel, An^elika?» «Ni Angelika," je rekel David ponižno, ^sem — jaz.» V trenutku je bila na nogah. Kakor prelepa, srdita mala f uri jaje stala ob velikem rdečem naslonjaču! «Ti!» je zaklicala. «Ti — trnka j I V Angelikini spalnici! Kako .se drzneš, ti, David Rock?» «Angelika me je poslala,» je za-momljal David, kateremu se je v možganih vse krožilo. «Te£a ne verujem,« je vzklikala Anica. «Angelika bi ne onečastila te sobe — s takim!» Iz skrajnega obupa se je končno porodil v Davidu pogum. «2al mi je, A niča,» je rekel. «2aJ. da se je to zgodilo. Žal mi je, da sem prišel v Quebec. Žal mi je, da sem videl tebe in Bigota in Nanci-ko in da sem ti povzročil tako žalost...« «Žalost?» mu je segala v besede Anica in vrgla z divjim sunkom lase nazaj. «Ali mislifl ti, David Ročk, da mi moreš streti srce? Ali da ga moreš vsaj raniti zdaj. ko veni, kaj si? Oh ne, gospod, nisem ranjena. Ne, ne; vsaj ne tako kakor ti misliš!)) Približala se mu je za korak. «Kar me boli. je ponižanje,» je rekla srdito. «Ponižanje, ko vem, da je Nancika Lotbiniere storila kar mi je obljubila storiti, čeprav me je tedaj znala prepričati, da je pokazala, kako po ceni si, navzlic vsemu, kar sem si mislila o tebi. Toda ponižanje. To me bo pognalo v blaznost! Kaj bo reke! Bigot? Kaj bodo rekli vsi? Oh. sovražim jo! In sovražim tudi tebe in nočem te videti nikoli več!» Tedaj, ko se je Davi je slikal v neskončnem osupnjenju. «Oh, saj te ne sovražim, ne, ne! Ljubim te- Moje srce je, ki me boli, in prav nič mi ni mari, kaj ljudje mislijo ali rečejo ali storijo — da le imam tebe! Toda — David — dragi — če imaš rad Nanciko Lotbiniere...." Kakor mogočen val, o kakršnem Še ni sanjal, je tok besed začel izvirati iz Davidovih ust. Kaj je rekel, ni pozneje več vedel. Spominjal se ni več stavka niti besede. Obraz je pritiskal k A ni čine mu, močne roke so prižemale deklico k sebi, duiPa njegova se je pa nepričakovano dvignila iz teme obupa in splavala v višine raja. Odkladal je breme svojega srca toliko časa, da je zopet zažarela modrina in sreča v očeh, ki so se skrivale na njegovih prsih. Poljubljal jo je, skoro plakai je ž njo in ji skušal pojasniti. Pravil ji je o svojih mislih, ki so ga obšle tedaj, ko jo je videl v družbi Bigota, o grenkosti, ki jo je občutil vse do tedaj, ko je» brez obotavljanja poljubil Nanciko Lotbiniere. Takrat, na tej točki, ga je Anica poljubila in pritiskala svoje ustnice tako tesno na njegove, da je zavladala v sobi popolna tišina. Tedaj je dospela Angelika in je potrkala na vrata. V tej tišini je zvenel njen glas skoro strog. Naznanjala je, da bo. vsak trenutek dospel goepod Ho-chemontier s svojjo ženo. Iz tega. razloga bi bilo primerno, da Davi^ odide. Anica se je stiskala k njemu. «Ali ml obljubiš — ali mi prisefce* na svojo čast, da ne boŠ nikoli vei* poljufcil tiste nesramne coprnice, da ji ne boš nikoli vefi posvetil misli, ki bi morala toiti snoja?» *Da, obljubiirj.» IV •EDINOST* V Trstu, dne 20. novembra 1927. ipostava izvira že iz srednjega •veka. «Vse poroke se morajo izvršiti fcrez dan, kajti onim, ki .^Jiiajo po&tene in častne namene, se ni treba bati solnčne svetlobe«, tako se je glasila postava in določilo se je, da se morajo vršiti vse poroke od 8. clo 12. ure. Leta 1886. se je iz-pfementla ta postava v toliko, da se je raztegnil čas do 3. ure popoldan. Do tretje ure se smejo torej sklepati zakoni, le par minut zamude, pa je zakon neveljaven. Ker je pa ta postava za sedanjo moderno dobo le pi'eveč starokopitna, se sedaj zahteva, naj se ta ostanek srednjega veka popolnoma odpravi. A' koliko bo imelo to gibanje uspeha, je težko reči, kajti Angleži so, kakor znano, zelo konservativni in se drže z vso vztrajnostjo starih postav in navad. Sleparije z odškodninami Te dneve so prišli v Chicagu (Zedinjene države) na sled družbi, koje delovanje se je raztezalo na devet večjih mest in ki je sleparila z odškodninami za bolečine. Nenadoma, da navedemo en slučaj takih sleparij, je padla elegantna dama pred avtomobilom in obležala s polomljenim dežnikom vzdihova-je in objokana v jarku. Šofer je trdil, da gospe ni podrl na tla. Ko je prišel policaj v bližino, sta takoj dva gospoda izmed zraven stoječih izjavila," da sta bila priči dogodku in da je šofer zakrivil nezgodo. Y avtomobilu je sedel kak bogatin, ki mu je bil ta dogodek zelo nevšeč. Hajši kakor imeti opravila s sodni jo, se je pobotal z odvetnikom poškodovane gospe, ki pa ni hotela nikoli, da bi jo prepeljali v bolnišnico, marveč se je vedno zdravila doma. Zdravnik je dal gospe potrebno izpričevalo, če jo vendar le prišlo do tožbe, ki jo je toženec, lastnik avtomobila, vedno izgubil. U-mevno, ker so bili gospa, zdravnik in obe priči domenjeni in so večkrat uprizorili take nezgode, samo da so prišli do odškodnine, ki so znašale tudi do 50.000 dolarjev. Družba v Chicagu je priznala, da je v zadnjem mese-_cu prislužila na ta način 250.000 dolarjev. Amerikanske zavarovalnice so plačale v letu 1926. nič manj ko 51 milijonov dolarjev za avtomobilske nezgode in trde da je najmanj 25 odstotkov te vsote prišlo v roke takim sleparjem. Z godc vinski grad v plamenih Požar, Čigar vzroki so še nepojasnjeni, je uničil veličastni in zgodovinski grad Seymier v Faiyet-le-Chateau-u na Francoskem. Grad je bil sezidan v začetku 17. stoletja. Zidati ga je d*.il grof Jean de Leymier. ftko-da je neprecenljiva, ker so zgorele dragocene zbirke, znamenite podobe najslavnejših slikarjev tedanje dobe, in nepre-kosljive rezbarije. Nesreča španskega bikoborca Bikoborilec Juan Belmonte je bil pri zadnji bikoborbi v Barceloni v navzočnosti kraljice in njenih hčera težko ranjen. Razjarjen bik ga je pritisnil z rogmi in glavo K>b plot. Belmoite je bil najbolje plačan bikoborec. Pravkar je podpisal pogodbo za oseni bikoborb v Meksiki, ki naj bi mu prinesle skoraj pol milijona lir. Belmonte se je že večkrat hotel umakniti v zasebno življenje, toda vedno so ga bili prijatelji in obč udova tel j i zvabili zopet na bojišče. Biko-borba v Barceloni bi bila kot zadnji njegov nastop v Evropi, a usoda je hotela, da je bila ta najbrž sploh zadnji njegov nastop. Ozdravljena V Bratislavi se je dogodil neverjetni slučaj, da se je začela gospa, ki jo je bil podrl avtomobil na tla, nenadoma smejati in hotela na vsak način objeti šoferja, čigar avtomobil je povzročil njen padec. Ljudje so se zbirali okrog avtomobila in bili prepričani, da se je bilo ženski pri padcu zmešalo. Toda gospa sama je takoj pojasnila zadevo Pred enajstimi leti je popolnoma oslepela in sedaj radi strahu i u radi padca zopet dobila vid. Strokovnjaki na čeških vseučiliščih se bavijo s to zadevo. Plavajoči hoteli Kakor je znano, se bodo vršilo v zadnjih dneh meseca julija prihodnje leto olimpiske tekme v Amsterdamu. Pričakuje se, da se udeleži teh olimpskih tekem ogromno število ljudi iz vseh kja.jev sveta. Že sedaj se sestavljajo družbe, ki bodo skrbele za paraike, s katerimi se pripeljejo udeleženci v Amster-dam in na katerih bodo bivali ves čas olimpskih tekem. Par- ' niki se bodo tako rekoč izpre-menili v hotele, to pa radi tega, da se bodo amsterdamski hoteli razbremenili. Za zvezo med par-niki v amsterdamski luki in med stadionom bodo skrbeli posebni avtomobili. Tudi Amerikanci in Finci se pripeljejo v posebnih turističnih ladjah. Lahko se že sedaj trdi, da bo v olimpskih dneh zbrana v amsterdamski luki mednarodna mornarica plavajočih hotelov. Ladja za letala Velikanska ladja, določena za prevoz letal, se je te dneve priključila amerikanski mornarici. Že pred sedmimi leti t. j. leta 1920. se je ta ladja z imenom «Saratoga» začela graditi in komaj sedaj se je gradnja končala. Ladja, ki jo bo gonila električna sila, bo prevažala tri in osemdeset letal in bo Štela 1365 moštva^ v katerem številu *pa niso vštete osebe za oskrbo letal, ki jih bo 450. Smrt Joana Sobieskega Iz Los Angelesa v Kaliforniji (Zedinjene /države »Severne A-merike) prihaja vest, da je tam umrl polkovnik Joan Sobieski, potomec poljskega kralja Ivana III. Za časa amerikanske civilne vojne je bil tajni agent predsednika Lincolna. Nato je stopil v službo generala Juare-za, predsednika meksikanske republike, ki je bil prav tedaj v boju s cesarjem Maksimilijanom, bratom predzadnjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Sobieski je vodil četo, ki je ustrelila cesarja Maksimiliana v Queretaru. Neustrašen lovec iz afriških divjin V Marburgu na Nemškem se je pripravljal slavni afriški raziskovalec in neustrašni lovec vsakovrstnih divjih zveri, Friderik Schomburg- na predavanje: «Ljudje in zveri v deviškem pragozdu.« .Že je stal na odru, občinstvo se je bilo že polno-številno zbralo v dvorani, ko prisopiha do odra ženska, divje-jeztio je zrla nekaj časa predavatelja, in ga začela kmalu nato oštevati in obkladati s priimki. Bila je namreč to njegov bivša žena, s katero se je bil pred kratkim časom ločil. In zgodilo se je, da je lovec, ki je v divjem afriškem pragozdu zrl večkrat zverem in smrtnim nevarnostim v oči neustrašeno in po-pmno, zbežal pred svojo piha-jočo ženo, zapustil dvorano in se skril v hotelu. A tudi tja je prišla žena, prilepila mu celo par zaušnic, in ga zasledovala, ko ji je zbežal na ulico, po mestu, dokler ji ni na meji mesta izginil v grmovje. Listi pravijo, da se vrne raziskovalec in lovec divjih zveri v pragozdove, kjer ne bo imel takih sitnosti in ne-prilik, kakršnih je imel toliko v Marburgu na Nemškem. loterijska iteviJke izžrebane 19. novembra 1927.: BARI 74 64 85 22 89 FIRENZE 11 13 61 12 10 MILANO 1 32 8 13 77 NAPOLI 16 8 44 15 63 PALERMO 46 13 11 45 55 ROMA 34 85 55 7 40 TORINO" 20 8 19 85 26 VENEZIA 36 56 75 31 17 TcroCojte In sirite „EDINOST" Zobozdravniki ombulatorlj Trst, Via Sttttfonlint • od 9-13 In od 15-20 ob nedeljah in praznikih od 10-12. Deželanl dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. 1(M Ljudske cene. Olajšano plačevanje. IIIH9IIMHIIH1II! dih [um Trst - Corso Garlbaldi it. 5 (prej Barrlera vecchla) Prodajalna izgotovljenih oblek, paletots, površnikov gabardines in covercoats z velblodjo podvlako, dežnih plaščev za moške, dečke in otroke. Velika izbera blaga za moške obleke. Specijaliteta črnih in modrih oblek. LASTNA KROJAČNiCA.' Nlslc« cene. Resna postrežba. Govori se slovensko. Oscar Canarulto zlatar In ur ar Trst, Via Matteo R. Imbrlanl H. 13. Kupuje, prodaja, zamenjuje vrednostne predmete (9M) Sprejema naročila in popravila. na & C.2 Trst, Via Coroneo it. s Zaloga peči, štedilnikov, majoličnih in keramičnih plošč, pečic iz litega železa in cevi. (112.5) PrcdalolRo z usnjem In čeullsrsklnilpotrebSčlnaml P. Rehar Trst, Hia Scalinata 3 i SME EUSOLIfil — GORICA Apnenice v Solkanu. - Uprava v Gorici, Via G.. Caprin 5t. 5, tel. It. 314. Apnenice, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševališča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno je prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno za katerokoli rabo. Prodaja se tudi ostanek (spurgo), ki je dober za zidove in kot gnojilo. Pri cenah je 1132 konkurenca izključena. 1S. (RISMflNCICH I i Via Solitario 16 1 iS Najboljše cene v Trstu. B » 2$«»ja.....L 12-— ES Maršala...... 5'20 Vsrmouth . . . . H 5*SO Sirupi po L h9, 10«-vina, likerji in špirit na izbere. (994) FUSTAJN FLANELE PIQLiET MANUFAKTURE PAULUTTO TRST VIA DANTE 10 - VIA MAZZINI 32 Pubbl. TVTAN - Trie ste. Najvišje cene plačujem za kan, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev. mačk, veveric, c kriov, divjih in do- Sprejemajo se mačih zajcev itd. itd. pošiljaive po pošli. D. CMnispocli - Tr* Via Cesar« Battlsti 10. 1!. nad., vrata 16 Telefon int 36-65. E. PECENCO Stroji za šivanje, vezenj® In pletenje, za dom In vsako obrtnijo. Potrebščine-TRST, Via Huda vecchfia 3 Napeljave z motor, pogo- ,,9° nom. Popravila« Bresplatea pook t manj« TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA 0 TRSTU regUtrovana zadrug« z neomejenim jamstvom Via Milano 20. pritliOe (vogal XXX ottobre) - Tel. 16-04 --u u u u - Obrestuje hranilne vloge po S°U Veije wto|>, wttim mm edpe»e«» pe dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. % Izvršuj* nakazila pod ugodnimi pogoji za Jugoslavijo In ostalo Inozemske trgi«. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte Uradna uro od M21/, do*. In od 27,-4 pop. p LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA nI Giaraka in režem B«itw 63,800.013.- Telefon 5—1», 22-93 PODRUŽNICA U TRSTU CENTRALA V LJUBLJANI (IMci ii mm Binaftv 60,M0.888.- Telefon 5—IS, 22-98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%%9 na tekočih računih po 5%, vezane vloge po dogovoru« - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru« Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA. Brežice, Ccije, Čer-nomeij. Kranj, Logatec, -Maribor, Metković, Novi Sad. NajprikladnejSi zteza z Jugoslavijo Blagajna je odprta od 97z-127* In od 14'/j- 16 Podružnice: Novo mesto, Prevalje. Ptuj, Rakek. Sarajevo, S loven j gradeč. SpUt. - Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. roheo mm TRST, PIAZZA GOLDONI 12 nudi svojim odjemalcem blago prve vrste po najnižjih cenah i«niii Najbogatejša fn najpopolnejša zaloia volnenih, Kosmatih ma] za moške, ženske in otroke Kosmate maje, moške........od L 6 Polvolnene..........................„ 12 Volnene............................„ 18 Mornarske, originalne, I. izbera..........35 II. „ .... „ 20 Športne, bombažaste, volnene, v vseh barvah „ 8 Moderci, bombažasti..................„ 4 » volneni . . *......„ 9 Maje z rokavi ali brez teh.......16 Maje „Jager" bele ..................„ 22 Culottes, bombažasti, svileni in volneni , 8 Spodnje hlače ......................„ 10 Posebne debele maje, kosmate maje ,,sky" Pull'ovver, nacionalni in angleški, golenice, combine, svileni ali volneni gilets za moške in ženske, Lenci za moške, ženske in otroke i. t. d. i. t. d. Velikanska izbera mlmm, suilsneta in Mažastcša Dlaia naprej od L 1-90 naprej 5-80 1250 „ 11-50 18— „ 36*— „ 15*— 27 — Fuštanj, fantazija.......... kosmat, double f?ce..... Sukno ,Excelsior" 100 cm...... volneno za obleke...... Blago za plašče, fantazija, pristna volna „ „ zadnja moda .... Sukno 130 cm. za obleke...... Blago, volneno 140 cm........ Damaskirane in svilene podvlake (od L 9 - naprej), Sfolgorant, Crep de chine, Crep marocaine (od L15*-naprej, Crep Georgette, svileno platno, fouiard i. t. d. Najbogatejša in najpopolnejša oz&era blaga za plašče in paletots, katerega dobivamo od naj-boiišift nacionalnih in inozemskih tovarn. Begala izBera noMe za molke, žensiis in otroke NOGAVICE NOGAVICE Ženske nogavice..............L 2-50 „ posebne s šivom........3 90 „ „ iz sukanca...........6— „ svilene ............580 „ „ škotske...........750 fine ..........9 — superior I...........12-— „ „ volnene, barvane in Črne. Otroške nogavice, kratke, volnene, dolge, barvane, finejše. Moške nogavice ......... „ . fantazija..... fine....... „ „ iz sukanca .... „ , najfinejše..... „ „ iz sukanca škotske I ■ m „ volnene, fantazija Galoše, Galoše volnene . L naj- 1-35 2-30 3-90 4-50 650 7-50 8 50 V naši prodajalni dobite popolno izbero slovitih izdelkov tkalnice BRUNNER. Prodaja se vrši po izredno nizkih cenah, ki predstavljajo za kupca pravi prihranek. i Prešite odeje, zavese, stores, posteljna po-grinjala, trliž, blago za moške srajce, ovratniki, ovratnice, naramnice, kožuhovir.e za okraske, zaponke, gumbi, čipke i. t. d. Velikanska izbera volnenih in prešitih odej po tovarniških cenah. Izredna prilika. Najznjernejše cene. HMMimi Primerimte cene! oglejte si okno! Govori se slovensko. ■. 1 u i P 1 l u 1 f1 t I H ■i ■■