Bpediztane In abbooamento postale — PoStnfna plavam v LetO XI., Št. 29 („JUTRO" št. 1593) LJubljana, ponedeljek t), julija 194J'XX1 Cena cent. 80 Upravuištvo. Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 - Telefon šl. 31-22, 31-23 31-24 Inseratni oddelek. LjuDljana, Puccinijeva ulica 5 — Teleton 31-25,31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. IZKLLJ UCiNO £AS'J oPSTVO za ogia-* se iz Kr. Italije ld inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A*, \IHano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L. 3«— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitš. di provenienza Italiana ed estera; Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano v combattlinenti sila Sicilia itteridionale )JS'-Kiti sttacchi contra la flotta nesnica — Un mcrocia-žore eslfjlto, sili cacciatofpediniere mcendiato, isn som* tne^g.bile e un pircscaSo da 9000 tonnellate affcndati — 28 aerei nemici distrutti d Quartier Generale delle Forze Armate eo.nunica in data rti 18 lupilo U seguente bollettino di guerra Nr. 1149: La violenza della lotta e ancora aumen-tata intorno ad Agrigento. Sotto 1'urto di preponderanti forze hlindate le truppe, che in questi giorni avevano valorosamente di-feso la citta, sono state costrette a ripie-gare su posizioni piu arretrate. Ad Oriente della Sicilia ropa rti aerei delPAsse hanno agito anche ieri con successo eolpendo con siluri e con lx>mbe navi mercantili e da guerra di vario tonnellaggio. Sei velivoli sono stati distrutti da cacciatori tedeschi. Unita navali avversarie bombardavano a piii riprese la citta di Catania: il fuooo delle batterie terrestri colpiva un inero-ciatore e ineenriiava un eaociatorpedini°re. Napoli e stata nuovamente e ripetuta-mente attaccata da grosse formazioni di quadrirnotori: sono segnalati ingenti danni nei quartieri centrali e periferici; in corso di accertamento le vittime. La difesa con-traerea della citta. con interventi pronti e preeisi, abbatteva 10 bombardieri; altrl 8 precipitavano a seguito di combattimenti con la nostra caccia. Minori azioni di snez- ! zonamento e tli mitragliamento sono state effettuate questa notte sui dintorni di Napoli e su Littoria e Cianipino. Durante le incursioni di cui hanno dato notizia ii bollettino Nr. 1147 e 1148 risul-tano distrutti, oltre a quelli gia indicati, 4 velivoli rti cui uno caduto a Sud Ovest di Ivrea e tre nel territorio di Genova, sotto il tiro delle artiglierie locali. Negli (litimi due giorni non sono rien-trati allc basi 5 nostri aerei. Motosiluranti italiane, >n ricognizione of-fensiva nelle acque della Sicilia Orienlale, colavano a picco un piroscafo da 9 mila to ii ne! late. Un sommergibile e stato affon-dato in Mediterraneo dalla torpediniera co-mandata dal capitano di corvetta Silvio Cava da Boissano (Savona). Le perdi4^ finora accertate fra le popo-lazioni civili, a seguito delle incursioni citate dai bollettino Nr. 1148 e 1149. sono le seguent:: Reggio Emilia 6 morti e 20 feriti, a Napoli 12 morti e 84 feriti, a Nola 9 morti e 12 feriti, ad Afragola 4 morti e 10 feriti, Rocca Rainola 10 morti e 10 feriti. Silovite borbe v južni Siciliji Uspešni napadi na sovražno brodovje — Ena križarka zadeta, en rušilec zažgan, ena podmornica in 9000tonski parnik potopljeni — 28 sovražnih letal sestreljenih Ponesrečeni sovjetski napadi — 4I5 sovjetskih tankov in 127 letal ustjih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. jul. Vrhovno poveljniLtvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Bika na vzhodni fronti se je včeraj razširila tudi na južno fronto in je v celoti pridoh:'a na silovitosti- Na kubanskem mo-- Mšču je sovražmk zaman nadaljeval svoje nr pade proti višinskemu sklopu zapadno . j Krimskaje. Po močnem topniškem ognju so prešle sovjetske čete na fronti ob Miusu in Doncu k napadu. Njihovi poskusi, da bi z močnimi pehotnimi in oklopnimi silami predrle fronto, so se ob trdovratnem odporu naših čet ponesrečili. Protinapadi za odstranitev majhnih krajevnih vdorov so v teku. Na področ ju pri Orlu se težki obrambni boji nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Včerajšnji dan je bilo skupno uničenih 415 sovjetskih oklopnih voz. Leta'stvo je z oddelki bojnih letal in leta) za bližnje polete poseglo v težke obrambne boje kopne vojske in jc prizadelo sovjetskemu letalstvu s sestrelitvijo 127 letal hude izgube. Ponoči je bi! napaden sovražni železniški oskrbovalni promet. Tudi na sicilskem bojišču so boji pridobili na silovitosti. Pod pritiskom močnih oklopnih sil je bilo mesto Agrigento izpraznjeno. Letalstvo .je izvedlo uspešne napade proti sovražnim četam in ladijskim ciljem ob vzhodni obali Sicilije. Potem, ko so nemška lovska letala preprečila poskus severnoameriških bohni-ških oddelkov, da bi napadli severnozapad-no Nemčijo, je napadlo sovražno letalstvo nizozemsko ozemlje. Z bombnimi zadetki na stanovanjske okraje mesta Amsterdama je utrnilo prebivalstvo znatne izgube. Sestreljenih je bilo 10 sovražnih štirimotor-nih bombnikov. Pet lastnih lovskih letal pogrešamo. V jutranjih urah 18. julija so bile nemške lahke pomorske c 'inice ob nizozemski obali ponovno napadene od sovražnih brzih čolnov. Pri tem je bil en sovražni brzi čoln zažgan. Na nemški strani ni bilo nobene Izgube. Posamezna sovražna letala so včeraj in v pretekli noči priletela nad nemško ozemlje. TH-e izmed n jih sta bili sestrel jeni. 56OO sovjetskih tankov uničenih v dveh tednih Berlin, 17. jul. s. V odseku kubanskega mostišča so se včeraj razplamteli kakor se: doznava iz vojaškega vira, hudi boji. Sovjetske čete so ob podpori letalstva in oklopnih sil obnovile napade na višine zapedno od Krimske Kakor zatrjujejo v tukajšnjih krogih, se je sovražni napad izjalovil, preden je načel črte nemških prednjih postojank. Drugi sovjetski napadi so bili odbiti v odseku Miusa. Na operativnem področju med Bjelgo-rodom in Orlom včeraj ni bilo omembe vrednih dogodkov in premikov črt. Vojno udejstvovanje se je omejilo v splošnem na akcije krajevnega značaja. V odseku Orla so boljševiki nadaljevali napade zlasti na najbolj branjene točke. V hudih obrambnih bojih z menjajočo se srečo so nemške čete doslej odbile vse sovražne napade. V tem odseku je bilo včera.i uničenih ali onesposobljenih nadaljnjih 251 sovjetskih tankov. Od 5. julija do danes je sovražnik izgubil v srednjem odseku 3600 tankov Trdna nemška obramba Berlin, 17. jul. s. Sodelavec DNB piše med drugim, da- kažejo boljševiška kretanja na področju severno od Orla, da hoče sovražnik z vsemi sredstvi nadaljevati ofenzivo obširnega obsega. Sovjetsko poveljništvo meče v boj vsa sredstva, ki s« mu na razpolago, da bi dosegel kak uspeh, vendar pa so vsi množinski napadi doslej ostali brezplodni. Nemška s&ransba se ni nikjer poslužiia že priprav- ljenih rezerv. Po omembi, da sovražne izgube naraščajo od ure do ure. trdi sodelavec DNB, da so se popolnoma izjalovili tudi napadi sovražnika na nemške postojanke v kubanjskem predmostju in ob Miusu. čeprav so jih podpirali tanki in bojna letala. V odseku Izjuma in na fronti Donca vlada sedaj relativen mir. V odseku Bjelgoroda je slabo vreme preprečilo obširnejše operacije. Tudi v južnem odseku fronte ie relativen mir. Ogromne sovjetske izgube Berlin, 17. jul. s. Doznava se, da so dosedanji delni uspehi nemške vojske v bitki na področju Orla in Bjelgoroda prikazani z naslednjimi številkami: 40.000 sovjetskih ujetnikov, 4000 uničenih tankov. 2100 zaplenjenih topov, 3200 strojr, ; in nad 1000 metalcev bomb, zaplenjenih na bojišču in 1800 zrušenih letal. Anglosaški cinizem Berlin, 17. jul. s. Brutalni cinizem, s katerim Angleži nadaljujejo pokol nemškega civilnega prebivalstva, piše »Zwolf-uhrblattc v zvezi z napadi RAF, se oči-tuje znova iz neke druge izjave londonskega lista »Daily Sketch«, ki odgovarja, bržkone na pobudo pristojnih ruskih oblasti na vrsto vprašanj, ki jih je angleško ljudstvo naslovilo te dni pismeno na glavni stan za letalske operacije v Londonu. Ljudje predvsem vprašujejo, zakaj se ved. no znova bombardirajo središča, ki so bila že pogosto napadena, n. pr. Koln. Angleški list odgovarja dobesedno: Prebivalstvo, ki ga prizadevajo tudi najhujši letalski napadi, se utegne čez nekaj časa moralno in fizično zbrati ter se vrniti k svojemu delu, če pa se napadi ponavljajo po določenem načrtu in sistematsko, postaja ta sposobnost za pomirjenje čim dalje sla-botnejša. dokler po popolnem pretresu živčnega sistema ne izgine za vedno vsaka možnost za odpor.. Pred takšnimi izpovedmi, zaključuje list, je vsak komentar odveč. B sij še viške grozote med ukrajinskim prebivalstvom Bukarešta, 17. jul. s. Rumunski novinar Aureiio Popovici, ki je obiskal na povabilo nemške vlade grobove v Vinici, je imel po bukareštanskem radiu predavanje. v katerem je opisal svoje vtise s tega potovanja. Potem, ko je dejal, da ponavljajo grobovi v Vinici strašni primer Ka-tina tudi v tem kraju, je dodal, da gre vsekakor za množestveno čistko s strani boljševikov med prebivalstvom tega kraja. Popovici sumi, da so boljševiki pred leti v Vinici pomorili okrog 10.000 Ukrajincev ter deportirali nadaljnjih 3000, ki pa so doživeli pozneje bržkone isto usodo. Govoril je o inkvizicijskih in sodnih postopkih GPU, ki je organizirala množe-stvene pokole med ukrajinskim prebivalstvom. -Umorjence so zakopavali nato sami agenti GPU. Doslej so našli 40 do 200 m dolgih in 3 do 5 m globokih jam. Žrtve so bile po večini umorjene po znanem načinu, s strelom samokresa v tilnik ali v hrbtenico. Sorodniki žrtev, ki so prišli iz vseh krajev, si prizadevajo, da bi identificirali trupla, medtem k0 se nadaljuje odkopavanje po komisiji, ki ji na-čeluje dr. Schrader. Med žrtvami GPU je premnogo rumunskih ljudi. Doslej so identificirali 260 trupel, na katerih še vidijo znaki boljševiškega terorja in ki so jih znova zagrebli. ko je kijevski škof ob navzočnosti tisočev ljudi izvršil verski obred- S Katinom in sedaj z Vinico, je zaključil rumunski novinar, so se razkrinkali pred ruskim ljudstvom, pred Evropo in pred vsem svetom pomen komunizma in grozote, ki jih boljševizem prinaša človeštvu. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 18. julija naslednje 1149. vojno poročilo: Silovitost borbe je okrog Agrigenta še narasla. Pod sunkom premočnih oklopnih sil so bile čete, ki so v teh dneh hrabro branile mesto, prisiljene umakniti se na postojanke bolj v ozadju. Vzhodno od Sicilije so letalski oddelki Osi tudi včeraj nastopili z uspehom ter zadeli s torpedi in bombami trgovske ter vojne ladje razne tonaže. Nemški lovci so uničili 6 letal. Sovražne pomorske edinice so ponovno bombardirale mesto Catanijo. Ogenj kopnih baterij je zadel neko križarko in zažgal nekega nišiica. Neapelj so znova in ponovno napadli veliki oddelki štirimotornikov; zabeležili so veliko škodo v osrednjih in perifernih predelih; žrtve se še ugotavljajo. Protiletalska obramba mesta je z naglo in točno intervencijo sestrelila 10 bombnikov; drugih 8 se je zrušilo v spopadih z našimi lovci. Manjši napadi z bombami in strojnicami so bili izvršeni v pretekli noči na okolico Neaplja, na Littorijo in Ciampino. Med letalskimi napadi, o katerih sta poročali vojni poročili št. 1147 in 1148, so bili razen že navedenih uničena še 4 letala, izmed katerih je padlo 1 južnozapadno od Ivreje, 3 pa na ozemlje Genove, zadeta od strelov krajevnega topništva. V zadnjih dveh dneh se ni vrnilo 5 naših letal. Italijanski motorni torpedni čolni so na napadalnih izvidih v vodovju vzhodne Sicilije potopili parnik z 9000 tonami. Neko podmornico je na Sredozemskem morju potopila torpedovka, ki ji je poveljeval kor-vetni kapitan Silvio Cava da Boissano (Savona). * Izgube, ki so jih doslej ugotovili med civilnim prebivalstvom zaradi letalskih napadov, navedenih v vojnih poročilih št. 1148 in 1149, so naslednje: v Reggiu Emilia 6 mrtvih in 20 ranjenih, v Neaplju 12 mrtvih in 84 ranjenih, v Noli 9 mrtvih in 12 ranjenih. v Afragoli 4 mrtvi in 10 ranjenih, v Rocci Rainoli 10 mrtvih in 10 ranjenih. Prijave prostovoljcev v fašistično milico Rim, 17. jul. s. Glavne poveljn štvo MVSNJ, na katero se obračajo prebivalci vseh socialnih plasti in vseh italijanskih pokrajin, da bi jih sprejelo in jih poslalo takoj na operacijska področja, objavlja, da je treba zadevne prošnje predložiti legijskim poveljništvom za mobilizacijo in nižjim poveljništvom milčnih gar-nizij. ki imajo navodila za naglo rešitev teh prošenj. Glas Italijanskih znanstvenih ustanov prsti anglosaškemu barbarstvu Rim, 18. jul. s. Naslednje univerze so poslale ministru za narodno vzgojo naslednje poslanice: Iz Bologne: V 9 stoletjih slavnega poučevanja genialnih znanstvenih ustvaritev in neprimerljivih odkritij ki so biia v prid vsemu človeštvu, je univerza v Eo-logni postala Alma mater vseh duhovnih ljudi in merilo skoraj vseh univerz na svetu. Bononia doeet' — odmeva v sioie-tjih kakor simbol preporoda oiavn^h. književnih in znanstvenih študij. Ob uri ko tvori ves narod s svojimi vojaki ene mo vojsko proti sovražniku, ki tepta th Domovine, izpričuje univerza v Bologni najvišjo vero v veliko usodo fašistične Italije, ki je z znanostjo opiodi'a evropsko omiko ter bo po zmagi še bolj veličastno uveljavila v svetu večne vrednote rimstva. — Rektor Chigi. Iz Turina: Akademski svet Kr. politehnike v Turinu, zbran na pienarni seji, izraža svoje ogorčenje spričo sovražne akcije, ki hoče barbarske uničeval , t^r zatrjuje, da težave žar; di te^a i.niceva!-nega dela ne bodo zmanjšale udejstvo-\ arije politehnike v zavesti visokih smotrov zavoda in dolžnosti, ki izhajajo iz plemenitih izročil. - Direktor politehnike Bibolini Iz Milana: Akademski zbor Kr. univerze v Milanu, kj se je sestal pri komisarju rektorju univerze, ie navdušen pozdravil junaške branilce Sicilije, ki predstavljajo čudovito tisočletno omiko, ponosno izpričujoč vero v sveto pravičnost in v usodo Domovine, in ogorčeno protestiral proti nedavnim trditvam sovražnika. priznavajoč in poveličujoč v italijanskih univerzah, ki so živ blok najslavnejše tradicije in danes prekaljene volje pripravljene za najhujšo preizkušnjo, neupogljive čuvarje naše neprekosljive duhovne plemenitosti, zgrajene na temelju tiste klasične kulture, zarad katere je vse, kar je na svetu omikanega, velikega in vzvišenega; še vedno rimsko in katerih neuničljivo voljo, ki je določena, da trium-fira v stoletjih kakor slava Campidoglia in ime Rima bi hotela slepa neomikanost sovražnika zadušiti. Iz Pavije: Zbrani v slavnostni dvorani Foscoliana ob navzočnosti vseh krajevnih zastopnikov oblasti in civilnih ter vojaških zastopstev, profesorjev, docentov, izrednih profesorjev, številnih asistentov in dijakov, akademski zbor z vsemi navzočimi navdušeno proglaša trdno vero vse-učiliščnikov in vseh predstavnikov kulture v zmago našega orožja, v triumf cvetih pravic Domovine ob svečani uri. ki io preživljamo. Možje vede in znanosti iz-pričujeio visoke in splošne vrednote, ki iih italijanska univerza črpa iz svoje več- _ stoletne slavne tradicije ter jih pove.tčuje in razširia kot varno poroštvo za zmagovito in silno usodo Domovine — hektor Vercesi Iz Camerina: Docenti univerze v Ca-merinu. katerim so znani pogoji, ki bi jih Anglosasi izvajali v Italiji v primeru kapitulacije. ki se ne bo nikoli zgodila, in zlasti odprava univerz v podlem namenu, da bi se zadušila gibalna in vzp'idbuje-valna središča visoke italijanske kulture kot prižgani svetilniki tritisočletne omike Rima, izražajo ocorčeni spričo takšne žalitve časti naroda, ki se bori v obramb' svojih najsvetejših pravic, svoj trden sklep, da bodo zbrali vse svoje naoore v popolni vzajemnosti s tovariši ostalih univerz da sp ohrani visoka klasična kultura. ob'ikovslka naše omike, kakor vseh duhovnih idealov šole. — Rektor Barile. Iz Firenze; Docenti florentinske univerze. ki so se zbrali 15. julija XXI. v slavnostni dvorani, pozdravljajo z vso svojo -trastjo Italijanov vojake, ki se borijo, in ljudi naše okrvavljene zemlje, ki trpijo, vztrajajo in verujejo. Znane so nesramne sovražne izjave proti klasični kulturi in italijanske univerze, iz katerih ie izžarevalo toliko luči slave v svet. sprejemajo s ponosom na znanje, da sovražnik, ki hoče z mehaniziranim barbarstvom zaman prizadeti kulturo in univerze, ne ve. da je vse to rimsko, kar je na svetu omikanega. Izpričujemo svojo vero v zmago v zavesti da po zgodovinski logiki ne more zmagati in ne bo zmagalo pojmovanje življenja, ki zatira najvišja stremljenja duha. — Rektor Sarpieri. Prazne Rooseveltove in Churchillov© grožnje in vabe italijanskemu narodu Dokument lažnjlve anglosaške propagande Rim, 17. jul. s. Hude borbe, s katerimi italijanski narod obvladuje vdor. so privedle Churchilla in Roosevelta do tega, da skušata s politično ofenzivo po bližnjici obiti oviro italijanskega odpora. Izgled, da je treba osvojiti italijansko ozemlje s pomoč jo izčrpaj oče. nevarne in zelo drage invazije, gotovo ni privlačen za glavne stane Anglije in Amerike, ki morajo naglo nekaj storiti, ker tekmujejo v hitrosti z Japonsko in Nemčijo v novem oboroževanju in novem načinu borbe. Očitno je, da bi bila v tem trenutku kapitulacija Italije zelo po godu Londonu in Washingto-nu. in sicer iz mnogih razlogov, ter bi bila za Anglosase ključ do zmage. Naravno je. da Anglosasom prija misel, da je treba napraviti iz Italije veliko strateško in oskrbovalno oporišče za naskok na Evropo in da bi radi uporsbljali italijanske železnice, italijanska pristanišča, italijansko žetev, italijansko industrijo potem, ko so izželi francosko limono in limono francoskega kolonijskega imperija. V nesrečo za Churchilla in Roosevelta izmterja pametni in z izrazitim čutom za stvarnost obdarovani italijanski narod v vsej globini prepad uničenja, nečastnosti, ponižanja in izplenitve ter bede, v katero bi London in Washington vrgla Italijo. Ko je Churchill iznašel prispodobo o palioi in korenju, govoreč o Italiji, je pozabil, da se obrača do najbolj plemenitega in inteligentnega naroda na svetu. Sklep italijanske vlade, da takoj sporoči po tisku in radia narodu poslanico Roosevelta in Chur- chilla, jasno pove Angliji, Ameriki in ostalemu svetu, da obvladuje v Italiji vlado in narod edina narodna misel. Zgodovinska naloga Ilalijanov gotovo ni v tem, da se puste izropati od Anglosasov in da jim prepustijo Domovino in njena vojna oporišča. Ob izkrcanju v Siciliji so se Italijani avtomatsko pobratili v obrambni volji, da zajeze vdor. in v ofenzivni volji, da poženejo tujca s svete zemlje Domovine. Nočejo biti zasedeni, teptani in izro-pani od požrešnega in rokovnjaškega tujca. Sleherni politični ali diplomatski manever. ki s tem ni v skladu, je odločno iii neizprosno obsojen, da se izjalovi zaradi neutemeljenosti bedastih in smešnih poizkusov. V ostalem se v Londonu Roosevel-tove in Churchillove izjave strogo kritizirajo. Ta dokument bo prišel v zgodovino kot manifest o palici in korenju. Učinek je povsem nasproten Bfrn, 17 jul. s. Nekateri listi razčlenjujejo v svojih uvodnikih lažno poslanico Churchilla in Roosevelta italijanskemu narodu. Direktor lista »Basler Nachrichten« pripominja, da je poziv samo dokument angleškev-ameriškr propagande, s katerim se namerava zasejati panika med Italijane, toda prav zaradi pomanjkljive jasnosti pomaga ta dokument italijanski propagandi. Čeprav se to zdi paradoksno, je vendar tako. Gre za dokument, ki je dobro oblikovan, Če se namerava z njim odvzeti premaganim narodom prnvica do živ« ljenja, ni pa razumljiv, če se hoče z njim vzdrževati pri četni program obeh anglosaških šefov, če hočeta ta dva vzdržati svoj prvotni program, se je treba vprašati. zakaj sta uporabljala tako oblasten ton. Samo en smisel je v vsem tem, namreč ta, da oba tvorca dokumenta resnično upata, da bo njun poziv dosegel popoln uspeh med italijanskim narodom. Kaj se bi pa zgodilo, če ne dosežeta namena in če se grožnje italijanskemu narodu pretvorijo v srdit odpor? Italijanski narod ljubi jasnost in gotovo noče, da bi se kdo ž njim šalil. »Yournal de Geneve« poudarja prav tako v uvodnem članku, da Italijani ljubijo jasnost in natančnost in da bi manifest obeh zaveznikov lahko imel kaj uspeha, če bi vseboval namestu splošno izraženega upanja jasnejše predloge, zagotovila glede takojšnje oskrbe, ki dela skrbi vsem državljanom, in glede vrnitve kolonij, katere delaven in ploden rod potrebuje. Sovražniku je treba postaviti zlat most in mu zoperpostaviti na sproti jekleno oviro, je dejal Napoleon. List »Feuille Daviš« v Lausanni nagla-ša, da se London in Washington že tedne prizadevata, da bi zbudila dvom v dušah italijanskega naroda. Človek bi mislil, da bo tako raztrobljeni poziv vseboval kako obljubo, kako sredstvo za olajšanje trpkosti težke odločitve in za olajšanje tako hude izpreobrnitve, toda vsega tega ni. Dilema je postavljena čim najbolj strogo in kategorično in gotovo ne psihološko. Tako gotovo ni, da bi bilo mogoče ukloniti narod s starimi tradicijami ter ga pahniti v revolucijo samo s temi besedami: »Storite, toda storite takoj!« List piše nadalje, da medtem angleške in kanadske divizije zadevajo na izredno žilavega sovražnika. Propagandni manevri Berlin, 17. jul. s. V poročilu, ki je bilo objavljeno danes popoldne, se nemška pol-uradna agencija bavi z velikimi, a brezuspešnimi sovražnimi napori po skrajnem razvitju propagandne kampanje, ki se splošno označuje kot. živčna vojna. v i-sprotno s treznimi poročili pristojn" organov sil Osi se sovražnik po sistemu, ki ga je pričel med poljsko vojno in nadaljeval med vojno na Norveškem in na Balkanu, vdaja netočnemu opisovanju, ki postaja že naravnost groteskno. Vse to kale, da gre sedaj za to, da se ustvari v jdrža-vah Osi posebno duševno razpoloženo«, dočim je šlo v prvih časih za to, da se. preslepijo narodi, boreči se ob Angliji, in pripravijo do tega. da prelijejo zadnjo kapljo krvi za angleško stvar. Sovražnik pa tudi objavlja, kakšen je resničen položaj na Siciliji. Kmalu se je namreč pokazalo, da je izkrcanje Anglosasov pričetek podjetja, ki bo stal vdornika ogromnih naporov in krvavih izgub. Prav tako tendenč-ne so sovražne vesti o borbah na vzhodni fronti. Govorijo o sovjetskih prodorih, ki jih nikoli ni bilo, o gladko izmišljenih izgubah. ki spravljajo celo nevtralne liste do blazne misli, da se lahko vsej nemški vzhodni fronti pripeti katastrofa. Kmalu bo očitno, pravi poročilo DNB, da so biE mnogi žrtev tega gigantskega bluffa navzlic pouku. k:i bi ga lahko posneli iz prejšnjih propagandnih manevrov angleške; ameriške in sovjetske znamke. Glede tako zvane Roosevelt o ve in Churchillove poslanice italijanskemu narodu pripominja DNB. da ta novi sovražni manever kaže, da se Anglosasi že zavedajo, da ni mogoče ukloniti sil Osi samo z vojaškimi sredstvi, ter upajo, da bodo dosegli svoj cilj z lažjo in sleparstvom. S političnega stališča je to otročja kampanja Nemški tisk o branilcih Sicilije Berlin, 17. jul. s. Po 14 dneh, odkar se je začela velika poletna bitka na vzhodni fronti, in tednu dni, odkar so se začeli boji na Siciliji, podajajo nedeljski berlinski dnevniki kritičen pregled sedanjega položaja. »Vblkischer Beobachter« govori o uspehih, ki jih je dosegla Os na obeh frontah in navaja naravno fantastične izgube sovražnega orožja ter žilavi odpor branilcev italijanskega otoka. Ta odpor zaposluje velikanska sovražna vojna pomorska. prevozna in letalska brodovja. Neomajno italijansko- nemško zavezništvo Madrid, 17. juL s Zasledujoč faze ▼ bitki za Sicilijo, poudarja španski tisk, da angleško-ameriškim silam ni uspelo doseči nadaljnjih uspehov, pač pa beležijo hude izgube ljudi in potrebščin tako na kopnem kakor na morju. Vsi listi poudarjajo soglasno in s posebno simpatijo, kako visoka je morala italijanskega naroda v tej težki uri. in podčrtavajo, da se je T tem trenutku bolj ko kdaj izkazala ne-porušl.iivost italijansko-nemške ga zavezništva. Ves svet lahko občuduje bratstvo in vojaško viteštvo obeh narodov, ki se borita za isto stvar. Italijanski narod odgovarja z obrambo vsake pedi zemlje Bukarešta. 17. jul. s. Poslanice, ki sta jo naslovila Roosevelt in Churchill na italijanski narod, smatra rumunski tisk za novo in morda ne zadnjo manifestacijo, g kakršnimi si Anglosasi utvarjajo. da bodo mogli doseči uspehe, ali pa vsaj podaljšati naloge svojih vojsk. Angleško-ameri- Nadaljevanje na 2. stnmi Nadaljevanje s 1. strani ški vojaški pritiski na Siciliji, piše »Orti-rtea«, so dosti bolj skromni nego pritiski, ki jih vršita London in Washington nad Italijo. Angleži in Američani mislijo s špekulacijami, z manevri in strahovanjem napraviti baš med italijanskim ljudstvom vrzel, ki bi jo radi imeli v evropski trdnjavi, toda italijanski narod se ne bo nikoli podal igri onega sovražnika, ki mu je najprej uničeval hiše in mu hoče sedaj iztrgati čast. »Seara« piše, da se italijanski narod zaveda zapovedi vseh svojih sinov, padlih v tej vojni, naj se kaznujejo teroristi, ki se ne obotavljajo napadati z neba ženske in otroke. Italija je odgovorila in odgovarja Rooseveltovi-Churchillovi poslanici z žilavo obrambo vsake pedi svoje zemlje. Demagoška kretnja brez učinka Stockholm, 17. jul. s. Skupna Churchil-lova in Rooseveltova izjava na naslov italijanskega naroda se obširno kritizira celo v angleških novinarskih in javnih krogih. Pričakovali so nekakšen poziv, ali jasen in podoben manifest, sedaj pa je jasno, da hočejo zavezniki prisiliti na ta način italijanski narod, da bi odložil orožje. Skoraj splošno je prepričanje, da obema vladama ni uspelo zabrisati vtisa, da gre za demagoško dejanje, ki ne more napraviti nobenega učinka na italijanski narod. — sEvening Standard« piše, da bi morala izjava vsebovati natančno določena navodila glede postopanja zaveznikov z Italijo v primeru častne kapitulacije, kakor so jo imenovali, namestu tega pa vsebuje samo nedoločna namigavanja na mir, svobodo, rešitev omike itd., ki malo povedo. Izjava ne more imeti nobenega pomena za italijanski narod, ki se bo pametno vprašal: »če kapituliramo, kaj se bo zgodilo z nami?« — Churchill in Roosevelt nista po mnenju angleške javnosti očrtala te glavne točke in ker tega nista storila, nista samo italijanskemu narodu preprečila odločitev med takojšnjo kapitulacijo in borbo do skrajnosti, temveč sta tudi same zavezniške narode pustila v največji temi glede kriterijev, ki se nameravajo uporabljati pri organizaciji miru. Prav tako piše laburistični list »Daily Herald«, ki smatra, da so pomanjkljivosti v izjavi zelo hude in kompromitujoče. Vladi v Londonu in Washingtonu bi morali vedeti, piše list, da bo postopanje z Italijo temelj vse politike v Evropi, ki mora biti dobro preračunana, se če hoče z njo doseči uspeh. Politika, ki se uporablja do Italije, bo zgled zaveznikov za bodoče, če ee bo zagrešila pometa ob tej priliki, se bodo povzročile zmote tudi ob vseh nadaljnjih prilikah. Churchill ne bi smel pozabiti, da bo Italija najtežja preizkušnja za zavezniško zunanjo politiko. Razočarani francoski emigranti Lizbona. 17. jul. s. Posebni dopisnik R.euterja javlja, da je v Alžiru povzročila presenečenje Rooseveltova izjava, po kateri Zedinjene države niso voljne priznati suverenost francoskemu odboru za narodno osvoboditev, dokler ne bo Francija popolnoma osvobojena. Edenova izjava, po kateri tudi Velika Britanija še ni voljna sprejeti dokončnih sklepov v tem pogledu. je napravila isto tako velik vtis. Francozi so še pred kratkim upali, da se bo to Vprašanje rešilo. Anglija nima namena osamosvojiti kolonije Ankama, 17. jul. s. List »Džumhuriet« komentira izjavo angleškega ministra za kolonije, da bodo angleške kolonije dosegle. svojo samostojnost. Za to samostojnost, pravi list, pa je bil postavljen pogoj njihovega gospodarskega in kulturnega razvoja. Minister je dejal, da bi mogle kolonije doseči neodvisnost šele po dolgem razdobju, med katerim bi Anglija skušala »oblikovati« ljudstva — seveda v skladu B svojimi koristmi. List pa pravi: Vsako ljudstvo si mora Svojo samostojnost priboriti samo. V zgodovini ni primera, da bi kakšna ljudstva vzgojila druga ljudstva za svobodo. Indija čaka po 150 letih angleškega gospodstva še vedno na svojo neodvisnost, če pa je Indija, ki ima za seboj svetlo zgodovinsko in kulturno preteklost, še vedno v suženjstvu, si ne moremo misliti, kakšna usoda čaka druga ljudstva, ki niso imela nikoli visoke indijske civilizacije. Skratka iz besed angleškega ministra je razvidno samo to, da ima Anglija namen obdržati svoje kolonije za vse večne čase kot angleško posest. Kcrispdfa v ameriški državni upravi Hudi spori med voditelji ameriškega vojnega gospodarstva Buenos Aires, 17. jul. s. Severnoameriški tisk objavlja z velikim poudarkom pismi, s katerima je Roosevelt odstavil Wal-lacea kot predsednika ameriške komisije za gospodarsko vojno in Jessa H. Jonesa kot revizorja odbora za finančno obnovo v povojni dobi. Bistvene točke teh pisem niso naslovljene samo na oba prejemnika, temveč tudi na javnost Zedinjenih držav, ki je nemalo zbegana zaradi škandaloznega vedenja mnogih intimnih sodelavcev predsednika, ki uporablja že ne-kai časa nekakšen ostentativno patriotski ton in ki mu je bila velika skrb. da postavi kamen na nasprotstva med Wallace-jem in Jonesom. Ta nasprotstva so bila nevarna zaradi morebitnega nezaželjene-ga razvoja tudi v pogledu hude kampanje proti Rooseveltu, ki jo je započela republikanska stranka. Čeprav dopušča. da sredi kritične borbe za narodno varnost ni dovolj časa za raziskavo o resnici glede nasprotujočih si verzij o gospodarskih transakcijah v zvezi za obrambo dežele, izjavlja Roosevelt, da nima nobenega namena dovoliti kakršno koli nadaljnjo kršitev svojih navodil glede objav o političnih nesporazumih ter o obnašanju voditeljev in ustanov države, čeprav v polni meri upošteva živčno napetost, pod kate- ro poslujejo vladni funkcijonarji v vojnem času. Sledijo nato odloki, ki jih je izdal predsednik osebno zaradi VVallace-jeve in Jonesove nediscipliniranosti. S temi odloki prenehata obstojati organizma, ki sta jima predsedovala. Nadalje navaja pismo podrobno naloge in funkcije novega urada za vojno gospodarstvo, ki mu bo predsedoval sam. kakor tudi delokrog in nadzorstvo nad novim vodilnim osebjem. Kar se tiče skladov, s katerimi bo lahko računala nova gospodarska ustanova pod neposrednim vodstvom urada za vojno mobilizacijo, se Roosevelt spušča v upravne podrobnosti, ki dokazujejo njegovo težnjo, da bi zajamčil ameriškemu ljudstvu v bodoče večjo diskretnost s strani ljudi, ki upravljajo javno imetje; zagotavlja tudi, da bo industrijske in finančne transakcije v zvezi z obrambo Zedinjenih držav in delo za tako zvano gospodarsko obnovo v povojnem času nadziral sam. Na ta način se potrjujeta, če je bilo to sploh potrebno, administrativna gniloba in zmešnjava v Rooseveltovem demokratičnem režimu, kakor tudi potreba po viharnih korekturah celo v deželi, ki se ponaša z neobrzdano moralno liberalnostjo. Kanadčan! se čutijo zapostrvljjene Lizbona, 16. jul. s '?ži in Američani so hoteli zase kakoi ^di vso »slavo« si-cilskega podvzetja, prikrivajoč, da se ga udeležujejo tudi Kanadčani. Trik ni uspel, kakor naglašajo kanadski listi, ki proti temu živo protestirajo. Ministrski predsednik Mackensie King je izjavil v kanadski spodnji zbornici, da je telefonsko protestiral Dri predsedniku Rooseveltu, ker sta angleška vlada in general Eisenhover sklenila, da se ne omeni sodelovanje kanadskih čet v sicilskih operacijah in da je predsednik Roosevelt pristal na to. da je treba takoj objaviti, da so se Kanadčani udeležili podvzetja in da so bila dana glede tega navodila generalu Eisenhoveru. Nekateri člani opozicije so ob odobravanju zbornice energično protestirali proti angleški vladi, ki ie prikrila, da se kanadske divizije nahajajo na Siciliji. židje v PaSestfni p^d anglosaško zaščito Ankara, 17. jul. s. V Palestini sestavljajo židovski angleško-ameriški odbor, ki bo imel svoj sedež v Tel Avivu in ki namerava uresničiti ustanovitev židovske države v Palestini. Navzlic temu naj bi imeli židje v vseh deželah Srednjega vzhoda možnost svobodne nastanitve in sicer pod anglosaško zaščito, kjer bi se arabska pro-tižidovska gibanja naperjaia proti židovskim interesom. ©lačenje sovjetske propagande v Iranu Ankara., 16. jul. s. '»z Teherara poročajo, da bo na neprestani pritisk Rusije na perzijske oblasti v kratkem sklenjen kulturni sporazum med Rus jo in Perzijo. Ta sporazum bo ojačil sovjetsko kulturno in politično propagando v Iranu. Da bi čim prej dosegla svoj namen, je Moskva dala razumeti v Teheranu, da ne bo dovolila ^kakega zavlačevanja v tej zadevi, marveč bo takoj odredila represalije na onem področju, ki ga imajo zasedenega ruske čete. V Indiji vlada lakota Lizbona, 17. jul. s. Ameriška revija »Life« trdi. da milijoni ljudi stradajo v Indiji in da so nadaljnji milijoni podhra-njeni. Ob pričetku dobe monsumov se zbira pred pekarnami v Kalkuti na tisoče ljudi in cele družine so se utaborile pred trgovinami z živili. V Bombaju je bilo v pretepu za košček kruha 5 oseb hudo ranjenih. Suša je taka. da živina poginja od žeje. Zlasti kritičen je postal položaj zaradi draginje, ki je narasla za 400 do 500°/o v cenah za živila in oblačila. Zdravila stanejo 116-krat več kakor ob pričetku vojne. OPOZARJAMO NA DANAŠNJI KONCERT »LJUBLJANSKEGA ZVONA« OB 20. URI V UNIONU Iz Hrvatske Literarna nagrada za najboljše dramsko delo. V Državnem gledališču v Sarajevu se je sestala komis ja za podelitev nagrade za najboljše dramsko delo, uprizorjeno letos v sarajevskem gledališču. Soglasno je bilo sklenjeno, da se letošnja nagrada ponudi Abdulahu Nametku za njegovo dramo iz mostarskega življenja »Praznik življenja«. Nagrada znaša 11.500 kun. Ustanovitev uradniške menze v Vara-ždinu. Ker so imeli državni uradniki pre- cej skrbi zaradi prehrane, so sklenili, da bodo ustanovili svojo uradniško menzo. Izbran je bil poseben odbor, ki je takoj začel s pripravami. Menza se bo odprla po dosedanjih sklepih 1. septembra. Na glasbene tečaje v Solnogradu poidejo letos med drugimi Tomislav Neralič, Srebrenka Jurinac, Vera Grozaj. Dragutin Šcštarko. Gjuro Vaič in Klobučar. Tekmovanje mladine pri zbiranju zdravilnih zelišč. Mladina velike župe Sana in Luka je začela tekmovati v zbiranju zdravilnih zelišč. Prva zbiralna akcija je dala dobre rezultate. Za najboljše zbiralce so predvidene nagrade v obleki, obutvi, knjigah in drugih priložnostnih darilih. GLEDALIŠČE DRAM A Ponedeljek, 19. julija, ob 16.: V Ljubljano jo dajmo! Zaključena predstava za Gill. Torek, 20. julija, ob 1D.30: Stari in mladi. Red Torek. OPERA Ponedeljek, 19 julija: Zaprto. Torek, 20. julija, ob 19.: Madame Butter-fly. Red A PONEDELJEK, 19. JULIJA 19i3/XXI. 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved čssa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka gla3ba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10; Paročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester vedi dirigent Manno. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: koncert Radijskega oikestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — O.-kestralna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved česa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert Malega orkestra, vodi dirigent Stane Lesjak. 17.45: Pisana glasia. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Lcben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Lahko g'asbo vodi dirigent Gallino. 20.40: Komorna glasba. 21.00: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodeluje sopra. nistka Ksenija Vidali. — Opema gla-ba. 21.40: Predavanje v slovenščini. 21.50: Koncert Ljubljanskega Komornega tria (M. Lipovšek - klavir, A. Dermelj - violina. C Sedlbauer _ čelo). 22.35: Valčki in ma-zurke. 22.45: Poročila v italijanščini. Drsfe^s zmitmvmti Turčija se zahvaljuje Italiji za zdravstveno pomoč. Iz Ankare je prejela tali-janska vlada iskreno zahvalo za večjo množino seruma proti Iegarju, kate.-ega so italijanski zdravstveni zavedi dali na razpolago v sporazumu z nemškimi oblastmi. Vitamin proti sladkorni bolezni. Iz Dia-carte poročajo, da se je kemiku Soetar-manu posrečilo izdelati uspešno sredstvo, proti sladkorni bolezni. Novo sredstvo predstavlja posrečeno sintezo vitaminov C in E, IZŠEL JE ROMAN »DOBRE KNJIGE ZA MESEC JULIJ — PEARL S. BUCK: »VZHOD IN ZAPAD" Knjiga se naročnikom »DOBRE KNJIGE« že raznaša na dom. Oni naročniki, ki sami prihajajo po knjige v upravo naših listov, naj pridejo ali pošljejo tudi po novo. V nadrobni prodaji se dobi nori roman v knjigarnah in v naši upravi v Narodni tiskarni — Broširani izvod velja 13.— lir, vezani pa 28.— lir. Na višku poletja Ljubljana, 18. julija. Poletje je na višku. Za nami je teden krasnih sončnih dni. ki sta jih bila vesela meščan in deželan. Žetev se je razmahnila v vsej Ljubljanski pokrajini. Žito je bilo po junijsk h uimah močno poleglo, vendar upamo, da so naši kmetovalci z letino kar zadovoljni. Njiva in vrt sta si ob toplem vremenu opomogla, sadje dozoreva in vinske gorice se vesele sonca, ki so ga prejšnje tedne preveč pogrešale. Vročina sc je pretekli teden od dne do dne stopnjevala, vendar je bila znosna in prijetna, ker je bile nebo jasno, zdaj pa zdaj je hladil veterc in ni bilo scparice. Pretekli torek, na god svete Marjete, o kateri pravi ljudstvo, da kače pase. je bilo prav vroče, in sicer se je živo srebro dvignilo na 27-6° C. Naslednje dni smo beležili: 23.8. 254, 27.6. v soboto čez dan pa kar 29.8° C. To je že prav izdatna \rcčina. ki nas jc pošteno spotila Vsa kopališča so bila prčnapolnicna in kdor doslej še ni porjavel, ga je pač sobotna vročina lahko zadosti opa-lila. Barometer pa je padal in napovedoval vremensko spremembo, ki je nastopila zvečer, ko smo bili že vsi na svojih domovih. Privihral je močan vihar, ki je prignal oblake nad Ljubljano in je začelo deževati. Vendar je bil prekratek. da bi zadosti ohladil ozračje. Noč je ostala soparna in v nedeljskem jutru smo zabeležili zelo visoko temperaturo, namreč 14° C. Nebo je še bilo pcoblačeno, vendar je v teku dopoldneva vnovič zmagovalo sonce., ki je spet izvabljalo Ljubljančane — zlasti mlačeno — v kopališča. Pred letom se v tem času nismo mog^i po" hvaliti z lepim vremenom, čeprav je natfireč bilo lansko leto sušno — in name je dalo izredno dobro kapljico —, je vendar bil teden sredi julija zek> deževen, nevihten in nevša-čen. Kar nismo prišli iz poletnega deževja. Po-^ tem pa. ko se je vreme vendarle zboljšalo, so se vrstili zelo lepi dnevi. Dolenjski kmetje obrajtajo včerajšnjega godovnika Aleša, po> katerem že napovedujejo zimo. češ. če je sv. Aleš soparen in suh. napravi za zimo si dober kožuh! Letos si torej lahko obetamo trdo zimo. Zdaj je čas ajdove setve, o kateri pravi kmečka modrost: veliki teden imajo duhovniki ajdovo setev (največ dela), Aleše v teden pa kmetje — namreč ob žetvi :n obenem ob ajdovi setvi. Kopalna sezona je žal v soboto popoldne zahtevala smrtno žrtev. Posebno živo je bilo ob Ljubljanici, zlasti na Špici. Mrgolelo mladine in odraslih Med množico kopalcev je bilo tudi nekaj vojakov. Enemu izmed njih pa je naenkrat zmanjkalo tal, omahnil je in izginil v globini. Tok ga je naglo tiral s seboj in je zaman bilo vse iskanje. Šele davi so našli nesrečnega pokojnika, ki mu je usoda določila, da bo počival na vojaškem pokopa<:šču pri Sv. Križu. Nesreča je zbudila mnogo- sor čutja. ŠPORT Nam je prav! (Dopis in odgovor — za lahkoatletsko zvezo) Lahkoatietska zveza v Ljubljani nam je v zvezi z našo ugotovitvijo v nedavno objavljenem dodatnem članku o zadnjem atletskem mitingu na stadionu Hermesa dostavila (zakaj neki nepodpisani?) dopis, v katerem nam pošilja daljše pojasnilo glede poslovanja takratnega sodniškega zbora in ugotavlja med drugim naslednje: »V omenjenem članku je padel očitek proti članu sodniškega zbora, Češ da ni hotel žrtvovati sotrudnikom listov minuto ali dve, da bi bili prepisali rezultate tekmovanja. Da ne bo športno občinstvo mislilo, da sodniški zbor odklanja podatke — tako pravi Zveza — smatramo, da je treba obvestiti tudi javnost, da so vsi gg. poročevalci dobili vse podatke takoj po vsaki končani točki. Odklonjeni pa so bili podatki eni sotrudnici. ki je prišla na športni prostor prepozno, in enemu sotrud-niku. ki ste mu pri Vas dali na razpolago prostor v listu. Obema sotrudnikoma so bili nodatki odklonjeni iz enakega razloga, Vašemu pa še posebej zaradi tega, ker se je vedel neprimerno in je zahteval celo usluge, ki so med športnimi forumi in športnimi poročevalci popolnoma neobičajne. 'Da se taki dogodki odslej ne bodo več ponavljali, gg. poročevalci v bodoče ne bodo več imeli dostopa na igrišče, temveč fco določen prostor zanje med občinstvom, kar je tudi v skladu s pravili. Ce so dose-daj imeli poročevalci dostop do sodniškega zbora in prostora, kjer je zbor posloval, ie bila to samo dobra volja lahkoat-letske zveze, ki jim je hotela olajšati delo in omogočiti, da iim ni bilo treba čakati na iz:de do njihove objave. Da se bomo v bodoče izognili neutemeljenim napadom na naše sodelavce, ki imajo pri malem številu sodnikov že tako velike težave in so z delom preobremenjeni, se bomo v tem pogledu strogo ravnali po pravilih. Ostali gg. poročevalci, ki bodo zaradi tega prizadeti, ne da bi bili krivi, naj se zahvalijo za to svojim nediscipliniranim tovarišem. Upamo, da boste objavili« — itd. Nimamo nobenih pomislekov, da ne bi ustregli tej želji omenjenega športnega foruma, vendar naj nam bo dopuščeno, da pristavimo tudi s svoje strani nekaj ugotovitev, ki bodo morda zabrisale splošen, vtis. kakor da smo v tem primeru krivci samo mi in daleč pred nami vsi ostali. Predvsem mislimo, da je za športno občinstvo čisto brez pomena, kje in kako športni novinarji dobivajo potrebne podatke o prireditvah, bodisi pred pričetkom ali med potekom ali celo po končanem tekmovanju, ker je to odvisno samo od njihove osebne pridnosti in iznajdljivosti. Očitke glede neprimernega vedenja smatramo za subjektivne in prepuščamo neznanemu piscu samemu, da ukrene vse potrebno, če smatra, da je bil pri oni priliki kakor koli prizadet. Napoved, da v bodoče športni novinarji ne bodo več smeli v bližino sodniškega zbora, temveč bodo morali čakati na izide do njihove oficielne objave, jemljemo z veseljem na znanje, ker je to tako urejeno po športnih terenih vsega sveta, prosimo pa že danes, da bi lahkoatietska zveza res tudi poskrbela za primeren prostor med občinstvom in za točno in pravočasno objavljanje rezultatov, glede česar smo v letošnji sezoni slišali tudi več pritožb kakor pohval. V ostalem pa želimo pripomniti samo še to. da je neskaljeno sodelovanje med športnimi organizacijami vseh vrst in športnimi novinarji najlepše izvedljivo brez medsebojnih očitkov in polemik, ker morajo biti vse samo v korist stvari, čim tesneje povezani med seboj. Ce ie lahkoatietska zveza zdaj ubrala druPo pot, nam ne preostaja drugega, da ji moramo slediti tudi mi. Nam je tudi prav! Urnik skupnifi treningov Lahkoatietska zveza objavlja, da bo trener Fidala prisostvoval prihodnji teden naslednjim skupnim treningom: v torek 20. t. m. na igrišču Hermesa od 18. dalje za moške (v vseh panogah). v sredo 21. t. m. na igrišču Hermesa od 18. dalje za dekleta (v vseh panogah in tudi za štafete) in v nedeljo 25. t. m. na igrišču v Tivoliju cd 9.30 daije za m&ške (v vseh panogah in tudi za štafete). ♦♦♦!»»♦♦<> »O' Dolgočasen fe večer brez PoneSeljskega „Jutra" Kenneth Grahame: Umiti stric V našem otroškem življenju je bil znamenit tisti dan, ko je imel priti drug stric iz mesta in podvreči svoj značaj in svoje usposobljenosti (dasi podzavestno) naši skrbni kritiki. Prejšnje strice smo bili pretehtali in jih, žal, spoznali za občutno ne-dostatne. Stric Tomaž je bil — ena izmed prvih polomij. Ne da bi bil zle čudi, tudi njegove navade niso bile take, da bi ga bile delale neprikladnega za dostojno družbo; ali imel je po v3em videzu ukoreninjeno prepričanje, da ima otroško življenje upravičenje le v toliko, kolikor služi kot tarča za nesmiselne šale odraslih ljudi — ali da je, če bi bil človek sodil po spremljajočem ga grohotanju, določeno po vsej priliki za šale. Skrbeli smo torej za to, da je bil sojen po zaslugi kakor gre; med zajtrkom in učninimi urami smo v delavnici razpravljali in preizkušali njegove dovtipe drugega za drugim, mirno, kritično, brez strasti. Ni bilo dobro: nikakršne »soli« nismo mogli odkriti v njih. In ker bi le dar pristnega humorja mogel rešiti strica Tomaža — kajti razen tega ni nič govorilo zanj — je bil nehote obsojen za brezupnega goljufa. Stric Jurij — najmlajši — je odločno obetal več. Spremljal nas je prijazno okoli poslopja — dopustil drage volje, da smo ga predstavili po vrsti kravi za kravo — Iztegnil js bratsko desnico prašičem v pozdrav — in namignil cel6, da bo prišlo morebiti nekaj himalajskih kuncev z rdečimi očmi nekega dne nepričakovano iz mesta. Ko smo pravkar pretresali, če bi v tej plodni deželi mogli na kak način pro-cvitati in uspevati morski prašički in bele podlasice, o katerih žilavosti je nekdo slučajno napravil opazko, se je nenadno pojavila pred nami naša odgojiteljica. Stric Jurij se je naenkrat popolnoma spremenil in se pričel ošabno vesti. Njegovo zanimanje za proučevani predmet se je vidno poleglo in splahnelo »liki usihajoči utrip vodometa«; in dasi je gospodična Smedlejeva očitno kazala namen vzeti Selmo kakor po navadi s seboj na izpre-hod, bi mogel priseči, da je Selma preživela tisti jutro kot uskokinja s hišnikovim dečkom in zmenoj; kajti, če je gospodična Smedlejeva odšla s komur si bodi na iz-prehod, je jasno, da je odšla s stricem Jurijem. Ali dasi je bilo njegovo vedenje malo vredno, ga nismo prenaglo obsodili. Pregre-šek smo prerešetali od vseh strani, ali na kraju se je zdelo na žalost jasno, da mora imeti ta stric od rojstva slab značaj in ljubezen do nizke družbe. Mi, ki smo poznali gospodično Smedlejevo iz vsakdanjega izkustva liki knjigo, smo se le preveč zavedali, da ni bila niti udvorljiva niti dra-žestna — in ni imela res prav nikake značilnosti razen od rojstva zgrešene nravi ln nagnjenja. Res, znala je na pamet letnice angleških kraljev, ali kaj bi moglo to has-niti stricu Juriju, ki se je povzpel, ko je odšel k vojakom, Iznad potreb koristnih navodil? Nasprotno smo mu dali na prosto razpolago svoje loke ln pšice; in kot vojak se ne bi smel niti za trenutek obotavljati v izbiri. Ne: stric Jurij je izgubil milost v naših čeh n enodušno smo ga obsodili. In ker himalajski kunci niso dospeli, je bil to drugi žebelj v njegovo krsto. Strici so bili zategadelj težavna in neži-vahna zadeva in nič kaj nas ni mikalo ukvarjati se z njo. Sporazumeli smo se še v tem, da bo moral stric Viljem, ki se je bil pravkar vrnil iz Indije, prestati prav tako preizkušnjo kakor drugi — zlasti še, ker bi mogle biti utelešene neromantične možnosti v človeku, ki je imel v zakupu ponosni vzhod. Selma me je brcnila med rvanjem spotoma v golenice — tako punče vam je to! — in ko sem jih še otiral z roko, sem sprevidel, da j*, ena stričevska ocena mla-havo omajala drugo. Cvetoč postaren človek, neznatno nervozen, je prestavljal nerodne noge in izpregovoril, živo zardevšl in hlineč nespretno prisrčnost: »Dobro, ali ste vsi?« »Ali ste veseli, da me vidite, kaj?« Ne da bi v resnici mogli napraviti mnenje o njem ob tem prvem nastopu, smo se mogli le molče spegledati; to je kaj malo pripomoglo razrešiti napeti položaj. V resnici se ni hotel oblak dvigniti iznad njega med njegovim mudenjem pri nas. Govoreč o njem, je nekdo izjavil, da je moral kadarkoli že napraviti kak grozen zločin. Ali jaz nisem mogel priti do prepričanja, da bi bil ta človek, dasi na videz nesrečen, v resnici česa kriv; ujel sem ga enkrat ali dvakrat na oči, ko se je z oči-vidno dobrohotnostjo oziral v nas, a ko je mož videl, da ga opazujem je zardel in zasukal glavo. Naposled se je ozračje od njegovega dušečega vpliva razčistilo. Sešli smo se malo-dušno v kleti za krompir — vsi razen Ha-rolda, ki so ga poklicali, da je spremil sorodnika na postajo; čutili smo enodušno, da Viljem kot stric ne sme dobiti prvega reda. Selma £a je kratkemalo proglasila za vola, z izjavo, da nam ni dal niti pol počitnic; in res se je zdelo, da ne kaže drugega ko sprejeti to mnenje. Hoteli smo glasovati o tem, kar se je prikazal pred nami Harold — z rdečim obrazom, okroglimi očmi in skrivnostnim vedenjem, nami-gavajočim pomenljivo na strašne predznake. Nekaj časa je stal, ne da bi zinil besedico; nato je vlekel počasi roke iz žepa kratkih hlač in razpoložil na umazani dlani enega — dva — tri — štiri novce! Nismo mogli drugega ko zijati — zamaknjeno, brez diha, nemo. Nobeden izmed nas še ni videl toliko novcev skupaj. Nato nam je Harold povedal tole: »Spremljal sem starca na postajo,« je govoril, »in ko sva korakala po cesti, sem mu pripovedoval o obitelji postajnega načelnika, kako sem videl postrežčka poljubiti našo strežnico in kakšen lep človek da je bil, ne da bi količkaj neprisiljeno govoril o njem ali pripovedoval kaj, kar bi bilo po mojem mnenju nezanimivo. Ali on se na videz ni brigal za to, temveč je korakal in pušil svojo smotko in enkrat menim — ne vem za trdno, ampak menil sem — sem ga slišal reči: »Dobro, hvala Bogu, da je konec!« Ko sva prišla do postaje, se je nenadoma ustavil in dejal: »Počakaj trenutek!« Nato mi je nekam plaho nasul te novce v roko, rekoč: »Evo ti, mladec! To je z:te in ostale pan-že. Kup'te si, kar vam je drago — igrajte se kakor teleta — ampak ne kvasite starim ljudem, pazite! Sedaj jo uberi domov!« In tak6 sem jo ubral.« Slovesen mir je zavladal v zboru, ki ga je pretrgala najprej mala Karlica. »Nisem vedela,« je pripomnila sanjavo, »da so tak6 dobri ljudje na svetu. Upam, da bo nocoj umrl in šel potem naravnost v nebesa!« A skesana Selma je ihtela med solzami in stokanjem in se ni dala potolažiti; zato, ker je v naglici imenovala tega blagoduš-nega sorodnika vola. »Povem vam, kaj bomo naredili,« je dejal Edo, najpametnejši v nazorih, in vstal kakor vedno v takem položaju: »Krstili bomo po njem pegastega pujska — tistega, ki še ni dobil imena. To bo dokaz, da obžalujemo svojo zmoto.« »Jaz — jaz sem že krstil tistega pujska davi,« je izpovedal svojo krivdo Harold; »krstil sem ga kakor župnik. Zelo mi je žal. Ampak prišel je in se podil okoli mene, ko so vas vse zgodaj odpravili spat; čutil sem nekako potrebo, da moram to storiti.« »Oh, to ne velja,« je naglo dodal Edo, »kajti nismo bili vsi navzočni. Tisti krst mu bomo izbrisali in ga imenovali za strica Viljema. Ti si pa lahko prihraniš župniko-vanje do prihodnjega kdtenja.« Predlog so odobrili brez ugovora Sn zbornica se je spremenila v dobrodelni odbor« : s JUTRO namero že prej poizvedeli, mu nasta\njo past ter se poskrijejo za plotom. Ko Vrban v lepi mesečni noči stopi na ža-ganico, ki je bila položena pod dekletovim oknom, se le-ta prevaga in Vrbdn štrbunkne v greznico. Komaj prileze do vratu premočen in povaljan iz greznice, otepajoč se blata in nesnage, zasliši izza plota pritajeno hehetanje. Do dna duše užaljen zakliče Vrban proti zaplotnikom v mesečno noč: »Vajste, fantje, vsak človek je samega sjabe vrajden/« Strmlški: Uganka Parodija. Po Prešernovi »Uganki« *) 1. Četvero črk je zvezanih takd, da, če zapored ena odleti, vendar ostanek prazen glas ne bo ampak pomenbo drugo le dobi: Besedo c61o na ogled si vzemi; je tujka s štirimi in kranjska s tremi; in z dvema črkama je spet Kranjica, pri vseh narodih je doma samica. 2. Kedar nadlego čas mi dela, z njim, kar s štirimi črkami povem, storim; (beseda ni domačega imena; po zvoku je kitajskega plemena.) Kar štiri ne store nikdar z ljudmi, lahko store v sintaksi črke tri; preganjam z dvema te; ak' se še trudi z uganko glava, samka se ti čudi. *) Prešernovi »Uganki« sta bili prvič natisnjeni v Novicah 1. 1849. Besedilo za gornjo parodijo je vzeto iz Jurčič-Stritarjeve izdaje Prešernovih pesmi iz leta 1866. (stran 253—254). * REŠITEV UGANKE PRED TEDNOM: Omara, amara (latinsko grenka); Mara (ime), mara (marati, maram); ara (latinsko oltar), ara = predujem; Ra = egiptovski bog sonca; a-a-a-a = otroški jok. B. a n a k e : Vrnitev Pomladni večer ... Sonce je zašlo krvaverdeče. Od juga veje topel veter, vonjav in mehak. Mesto je še polno onega divjega vrvenja, ki človeka zvabi vase, da v njem pozabi na svet in nase, ali pa ga vrže daleč proč od sebe, tja ven v stara, črna predmestja, da tam vtone v sve jih mislih. Andrej Sam se je ustavil pred visoko hišo; pogledal je navzgor, v razsvetljena okna in se zamislil. — Sedem let je minilo, odkar je bil zadnjič v tej hiši. Sicer ni bila hiša sama na sebi nič posebnega. V pritličju trgovski lokali, v prvem nadstropju prostori kluba, dalje uradi in stanovanja; toda zanj je imela velik pomen, del svojega življenja je preživel in pustil v njej, gori v prvem nadstropju, v lokalu družabnega kluba. čudne misli so mu blodile po glavi, ko je stal dali na pločniku, a mahoma se je odločil in vstopil. — Ali me bodo še poznali? — Pa zakaj bi me ne! — V sedmih letih se človek sicer precej izpremeni, toda mojega imena gotovo niso pozabili. — Vedel je, da se je v klubu po njegovim nenadnem odhodu še dolgo govorilo o njem in vzrokih njegovega nestanka. Resnico o tem je vedela samo ena oseba in še ta je kmalu odšla iz kluba, kadar je nanesel pogovor na Andreja Sama. Ob mislih nanjo se je zdrznil; ustavil se je sredi stopnic. — Ah, kaj! Sedem let je med nama in to je dolga doba. — Stopal je dalje in gledal okoli sebe. Stopnišče je bilo še vedno enako, na stenah še vedno isti okras- ki kakor pred sedmimi leti. Tamle je oni smejoči se Pan, ki nagaja deklicam na trati. Ko je pogledal nanj, je imel isti občutek kakor takrat, ko se je še vsak dan ustavil pred njim. Nekaj mehkega se je zganilo v njem — spomin na one davne čase, polne sonca in resne trave, ki se mu zde danes tako daleč od njega, in polne razočaranj... Za sabo je začul drobne korake. Ozrl se je. Pred njim je stala mlada dama, zavita v dragocen plašč. Trenutek je obstala ,da se ji je umaknil, nato je odhitela po stopnicah dalje. Za njo je zavel mehak vonj. To ni bil oni surovi vonj, ki ga začutiš časih na cesti, ko srečaš debelo meščanko; njega je ovil ta vonj v mehko ko-preno in misli so mu postale to ko svetle, ko da ni za njim težke preteklosti... Vrata mu je odprl mlad strežaj, ki ga je čudno pogledal, ker je vstopil, ne da bi slekel v predsobi svoj lahki plašč. Andrej Sam je stopil v sobo, ki je odmevala cd brezskrbnega smeha. Jarka svetloba ga je za trenutek oslepila, da je šele čez čas začel razločevati obraze. V tem pa je že nekdo skočil k njemu, ga prijel za roke in mu napol v smehu napel resno dejal: »Sam, ti! Od kedaj pa mrtvi vstajajo iz grobov?« — Bil je eden izmed njegovih starih prijateljev, spoznal ga je in Sam je bil vesel, da je njega prvega srečal na povratku v staro življenje. »Kdor je enkrat onkraj, se ne vrne več,« je dejal Sam. Hotel se je nasmehniti, a le bežen trepet mu je spačil ustnice. »čuden si postal!« »Zakaj?« se je začudil in se skušal domisliti, kaj mu je odgovoril. Zmedlo ga je stiskanje rok in predstavljanje. Vse drugače je pričakoval, da ga sprejmejo. Mislil je, da ga ne bo nihče poznal, da ga bodo začudeni gledali, ko jih bo ogovoril kot znance. Na to je bil tudi pripravljen, zato ga je zmedla ta visoka prijaznost. »Vsaj plašč sleci,« ga je zopet ogovoril nekdanji sošolec. Sam se je zdrznil in ga začudeno pogledal. »Ah, ne, saj ni treba. Kmalu bom moral iti. Prišel sem samo tako, mimogrede; iz gole želje, da bi videl kakega znanca,« se je branil. Nekaj trdega, bolestnega je začutil tedaj v Ecbi. Spomnil se jc, da ima r.a desnici strgan rokav. Ako sleče površnik, bo videla vsa družba njegovo ubor-nost in bedo. Mahoma je začutil, da je nekdo vsesal svej pogled v njegov obraz. Podzavestno se je ozrl po sebi. Zagledal je obraz dame, ki ga je prehitela na stopnicah. Upirala je vanj svoje črne, vprašujoče oči. čudno se ga je dojmil ta pogled, pozabil je na vse ostalo. Zazrl se je v njene globoke oči in srce mu je zatrepetalo v tihem hrepenenju ... Odpel je plašč, ga slekel in sedel za mizo. Za njim je posedla vsa družba. Pregovorili so ga, da jim je pripovedoval o svojih potovanjih. Govoril jim je dolgo, naslonjen nazaj, z na pol priprtimi očmi; prekinil se je le, kadar je izpil čašo vina. Skozi možgane pa so mu hitele brezzve-zne misli: — Ali še niso opazili mojega zašitega rekava. Kako me bodo pogledali?! ... In ona, neznanka s črnimi očmi, kaj si bo mislila! ... Kaj bi dal, da bi mogel to vedeti. — Spomnil se je, da ji ni bil predstavljen, čudno, vsem drugim sem bil, samo njej ne . .. Morda se je sama ognila temu .. — Zopet se je spomnil na prejšnje misli: — Gotovo so že opazili, pa nočejo pokazati, ker vedo, da bi me bolelo... Videli so, ko sem nesel čašo k ustom. Videli so, pa me še vedno gledajo tu, pri mizi, da pijem z njimi vino, da govorim z njimi... Krivico sem jim delal.. .Grde so bile moje misli... Niso taki; sprejeli so me kot nekdaj, ko sem jim bil še enak.---- Kje pa je ona, ni je pri mizi! — Iskal jo je z očmi po vsej sebi, ne da bi okrenil glavo. Zapazil jo je. Sedela je pod velikim zrcalom in se igrala z brušeno prizmo, s katero je lovila z ogledala odbijajoče se žarke. Večkrat je pegledal nanjo in ko je nehal govoriti, se je tudi ona ozrla vanj. Njuna pogleda sta se srečala za trenutek. Tedaj je vstal nekdanji Samov sošolec; dvignil je čašo — videlo se mu je, da je že nekoliko vinjen — in je začel govoriti brezvezno napitnico, na čast sinu, ki se je vrnil po sedmih letih nazaj pod domači krov. Andrej Sam ni opazil tistega ostrega, a dobro skritega zasmeha v njegovih besedah. Bil je srečen, vesel in še globje se mu je vtisnila misel, da jim je delal krivico; da so kljub njegovi zašiti obleki veseli njegovega povratka. — Na rjavem obličju sicer ni bilo opaziti izpremembe, toda duša mu je bila polna čustva, ki je bilo podobno silni radosti... Vstal je, da ze jim zahvali, da jim pove, kako je grešil nad njimi in jih prosi odpuščanja. V njem je bilo toliko veselja in ljubezni, da bi objel vse in jih poljubil vse kakor rodne brate. V desni roki je dvignil čašo, da jim napije, — a tedaj je zapazil njih začudene obraze; njihove oči so sovražno zrle nanj. Roka mu je zastala. Gledal je na omizje nepremično in molče nekaj sekund, morda tudi manj, a zadostoval mu je ta • bežni trenutek, da je pogledal vsem v njih | duše in prebral v njih skrite misli. Zopet j« začutil na sebi oči, vedel je, kdo ga gleda, a se ni ozrl za njimi. Kaj so mu sedaj pomenile lepe, zagonetne oči neznanke!... še trenutek in vsega bo konec, — konec teh lepih sanj. Mahoma je bušil v silen grohot. »Moj strgan rokav opazujete, gospoda?« je dejal z vedrim nasmehom na ustih. »Sedaj razumem njega, je namignil proti svojemu nekdanjemu tovarišu, »sedaj ga razumem, ~akaj je prej vprašal, od kedaj se vračajo mrtvi.« Položil je polno čašo na mizo, stopil v predsobo, ogrnil plašč in odšel. Samo dvoje temnih oči je zrlo za njim. Na ulici ga je potegnil tok ljudi vase. V njem je še vedno vrelo in čutil je v sebi moč, da bi razmaknil z njo stene hiš, ki so rasle visoko pod nebo. čez čas se je znašel v temnem, praznem drevoredu. Visoko nad njim so se bočile črne, še gole veje, skozi nje je vel od juga mehak veter... Iz daljave se je čulo vrvenje mesta; v zraku so trepetali svetlobni žarki reklame. Daljna trepetajoča svetloba in zamolklo sopenje mesta je delalo temo in tihoto sredi starega drevoreda v njiju globinah še globlji... Naslonil se je na drevo in se zazrl topo predse. V srce, ki je bilo polno bolečine mu je legel čuden nemir, tihi grozd podoben ____ »Gospod«! Mehak glas ga je prebudil Iz težkih misli. Začutil je fin vonj. Ozrl se je in zagledal obraz neznanke iz kluba. »Kaj delate tukaj?« ga je vprašala s trepetajočim glasom. _ »Na vas sem mislil.« Mehko se je privila k njemu in šla sta mlademu jutru naproti. Str miški: Njegova grlica Po seji zoološkega društva tamle pozimi smo stopili na akrepčilo v gostilno in se posedi! za mizo kraj prijetno zakurjene peči. Kakor že navada, se je razgovor s seje obnovil in nadaljeval neoficielno za zakurjeno pečjo, kar je bilo vsekako prijet-neje in udobneje, kakor v nezakurjeni sejni dvorani. Govorili smo o razumnosti raznih živali, zlasti sesalcev, in prihajali do kaj različnih zaključkov. Odbornik društva, znani ptičeslovec ali ornitolog — imen ne bom navajal — je zagovarjal stališče, da se inteligenca živali ne stopnjuje vselej z višino njene vrste. temveč se kaj rado dogaja, da so živali nižje vrste v gotovih okoliščinah dovzet-nejše za posnemanje človeškega — kako bi rekel: gibanja, govorjenja in podobnega — kakor živali višje vrste, recimo: divji sesalci pred domačimi, ptice pred sesalci itd. Seveda moramo izvzeti že znano razumne živali, kakor psa, konja, tudi leva izmed sesalcev in papigo, škorca, kavko med pticami. »Vzemimo kar grlico, ki je napol gozdna, napol domača ptica, ki pa ne kaže v splošnem, kakor znano, nikake bog ve kako visoke inteligence,« se je govornik razvnemal. »Jaz sem imel grlico, o kateri bi vam lahko marsikaj srčkanega povedal. Ce vas ne dolgočasim, prosim, rad sem na razpolago.« Binsf«), Urša In Janez Prav te. odbornik — ornitolog — je bil vedno dober družabnik in prijeten pripo- spomenik. Prav tako, kakor danes. Cice-rone, ki mi je razkazoval znamenitosti večnega mesta, me je opozoril na kame-niti nagrobnik rimskega vojskovodje, ki je služil cesarju Avgustu. Ime mi je padlo iz glave, Severus Salustus ali nekaj podobnega. Pa ime je stranska stvar. Na nagrobniku je bilo napisano, da je umrl generalissimus ta in ta, ko je dopolnil deset let s v o j e g a — svojega je bilo globoko izklesano — življenja. Na zadnji strani kamna pa je bila vsekana že zabrisana pisava s sledečo vsebino: ,Ko sem bil otrok, sem bil očetov, ko sem dorasel za šolo, sem na foru presedel več let med palicami učiteljev in modrijanov, petdeset let. sem bil pokoren cesarju in šele s sedemdesetim letom sem postal človek, sam svoj gospod.' Umrl je v osemdesete^- letu | občega in v desetem letu svojega živ-| 1 jen j a. Zdaj smo menda skupaj. V štiriinpetdesetem letu sem bil upokojen in od tedaj štejem svoje lastno življenje. Na koncu prvega leta mojega penzioni-stovskega življenja smo tedaj dobili našo grlico, ki mi je bila v devetih letih, tedaj nekako do moje desetletnice, mala prijateljica v veselju, tolažnica v žalosti in dolgočasju. »Blssiksj je znesel jajce?" Kakor sem omenil, je bila izprva pravi bimbo, zato pač smo jo imenovali Bimbo. Sedelo je revšče v kletki, sem pa tam vstalo, da se nazoblje prosa in potakne kljun-ček v vodo. potem je iznova zadremalo v kletki na klinčku. Na koncu prvega leta — torej, ko je bi- vednik, zato smo se stisnili skupaj in ga la izrx>lnKa baš eno leto _ je ^čela po- naprosili, naj nam predava o svoji »rajnki« grlici. »Sprva smo ji bili nadeli ime Bimbo, in to iz važnega razloga, ker je bila v teku prvega leta silno nerodna, dolgočasna, vsa nadležna in zelo neumna, torej neinteligentna, da ji je to sicer manj častno na-zivanje nekako ,ležalo', kakor pristaja marsikatero ime našim človeškim grij.cam, sem ho+ol r:či: go.skam. Na rrimer to: na cesti jo zagledam. Se nikoli je nisem videl in vendar tisti mah uganem, da, celo vem. da je Urša. ,Oj, Urša uršasta, kam jo pobiraš?' Lahko se dogodi, da ta Urša pri krstu res ni dobila imena po sv. Uršuli, ampak vendsr vidim in vem, da je Urša. J>a ne bi bilo zamere, kakor da bi hotel \. . e predstavnike moškega spola precenjevati! Nikakor ne, Bog varuj! Srečam zadnjič kmečkega fanta. Ne vem, cd kod je prišel in po kaj. Razgledoval se je po mestu, buljil v razstavna okna m sploh prodajal zijala ,Janez janezasti, kam pa ti?4 sem ga prav po domače ogovoril in ga bogospri-miL Da bi ga bili videli! Raztegnila so se mu usta do ušes in zazijal je, da se mu je videlo v želodec, me silno zaupno-netarmo pogledal, še enkrat stisnil mojo desnico in zategni eno vprašal: .Odkod me na poznaš?* Tako torej smo nadeli naši ubogljeri} puščobi ime Bimbo. Prav tako bi jo bili lahko imenovali Birrtbica. saj takrat in še dolgo nismo vedeli, če je on ali ona. šft&fe po starem vzorcu Ko mri je telo eno leto mojega lastnega, pravilno svobodnega življenja, morda kakšen dan več ali manj. takrat smo dobili od revne sosede to mlado grlico, vso raz-mršeno, zapuščeno in okljuvano. da se mi je revica na prvi pogled zasmilila, kakor se človeku zasmili otrok nebogljenec, M ga nečloveška mati pretepa m naposled celo izpostavi. Levo oko. na katero je že menda od prvega dne mežikala, je bilo pokvarjeno in je tako ostalo vse njeno živalsko življenje. Kako da vse to tako dobro vem, čeravno sem bil takrat, ko smo grlico dobili, šele leto dni star? Takrat, sem dejal, sem imel leto etafi svojega lastnega življenja Štiri leta poprej, dobro si zapomnite, smo pri tej mizi praznovali pomemben praznik. Čestitali ste mi tisti večer, ker sem videl Abrahama. Vidim, da me še ne razumete. Ko sem pred svetovno vojno nekoč pohajkoval po Rimu, sem med drugimi starinami zašel tudi na Apijsko cesto, ki leži že zunaj mesta. Ob tej cesti so stari Rimljana pokopavali svojce. Kdor je več imel rta svetit ta je imel tudi lepši nagrobni nemirna, iskala je po kotih cunje, raztrgan papir in podobne odpadke in se slednjič vsedla v m te o staro čepico, ki sem jo bil nekoč vrgel na O: aro. Pa srno ji v precej pros. -rni kletki priredili gnezdeče, na katero je pa nismo mogli navaditi. Gnezdo, namreč pol starega ženinega klobuka, smo zdaj postavili na kletko in pogrnili klobuk z belo krpo, da je predstavljala rjuho. In smo čakali. Aha. to bo pa šlo! Grlica si je gnezdeče poprej dodobra ogledala, potem pa sedla nanj. Dva ali tn dni je posedala in takrat je začela gruljit , izprva nerazločno, kakor bi klicala: dohtarja-dohtarja! — potem pa: kokr vou — kokr vou! Četrti dan je pa zletela na mizo, stoječo poleg gnezdeča v kuhinji, ter se začela prav veselo smejati: hc-ho-ho, ho-ho-> ' Pogledal sem v gnezdeče. Notri je le. io drobno belo jajčece v velikosti precejšnjega lešnika. ,Bimbo je znesel jajce? je šlo po stanovanju in raznesli smo to važno novico po vsej bližnji okolici. Kaj zdaj? Bimbo ne more biti več. Pa naj bo zaenkrat Bimbica. In Bimbica je ostala, dokler ni sama protestirala. Čez dva dni je znesla še drugo jajčece in je na obeh potem sedela skoraj tri tedne, dokler se ni naveličala Saj vidite, samevala je revica in jajčeca niso bila oplojena. Nekajkrat na dan je šla zobat, dva- do trikrat sem jo sam vzel iz gnezdeča, da sva šla' malo telovadit. Tako veste, za vse slučaje, da je bila rjuhica bolj čista in snažna. Telovadila sva pa tako-le: nesel sem jo na roki kar v toaleto ter ji že po poti napovedoval, da bova telovadila. Iztegnil sem roko proč od sebe, vrgel grlico v zrak, skrčil zopet roko ter jo vjel. To sem ponavljal tri- do štirikrat in sem pri vsaki ,turi' štel ena — dve — tri Ko se je tako zadostno zgibala, sem jo držal hipec mirno na roki. ,Čof!' — že sem jo nesel zopet lahko na kajbico, zakaj naloga je bila izvršena. Če je bilo treba dosti vaje? Seveda Se človeka je treba učiti. Dosti vaje in potrpežljivosti je treba. In ljubezni do živali. In to v prvi vrstL Tri tedne je tedaj sedela in samevala v gnezdecu v pričakovanju nečesa važnega, velikega. Ko pa v gotovem času in še malo dalje ni biLo pričakovanega učinka, je vstala in takrat so jo naše ženske skorajda zasovražile, zakaj letala je v prvi vrsti na glave in ni gledala, neprevidnica. če je glava lepo sfrizirana ali če sedr na bodeče strnišče mojih ostriženih las. Njeno zajtrkovanje In tako je odslej šlo od meseca do meseca, od leta do leta. Vsak mesec je znesla po dve Jajčeci, samo enkrat eno samo, enkrat pa nobenega, ker je bila nekam bolna, da smo ji morali nuditi kamilčnega j čaja, katerega je kaj rada pila in po njem kmalu ozdravela. Rekel sem: na mesec po dve; to bi zneslo v osmih letih preko dve sto, kar je že lepo število. Če bi bilo vse to oplojeno?! Da je zobala proso, sem že omenil. V koritce smo ji kedaj in kedaj podrobili kako drobtino kruha, drugega ne. Pač pa je silno rada jedla .pri mizi'. Vse, kar je videla, da sem jedel jaz, je poizkušala tudi grlica. Najrajši .je jedla prav iz mojih ust. Čakala je na moji roki, kjer sem jo ,ofici-elno' držal, in je gledala na moj založaj. Kakor hitro je bila moja žlica ob mojih ustih, je že pograbi'^ delček jedi in se tako navadila ,z gospodkom zajtrkovati'. Za vse dnevne čase je poznala namreč samo en izraz, namreč: zajtrkovati. Od jedi je — seveda s časom — razumela naslednje besede: kruhek, ocvirček, rižek in žganček. Vse drugo ji je bila samo dobra papica z rezanci vred, katere je — razen ocvirkov — najbolj obrajtala. .Osebno' je poznala — seveda v teku gotovega časa — nas domače in sosedovo Kristino, od živali pa samo muco in konjička. Po svoji vrsti se ie pri oknu zanimala seveda za golobe in vrane, ki so preletavali dvorišče, pa tudi za vrabce in kose. ki so obletavali okna. Z izlegnjenim vratkom se je čudom čudila: joj! Mačke smo imeli na dvorišču, konjičke sem ji pa kazal skozi okno na cesto. Zdi se mi. da se je za konje najbolj zanimala Z vidnim zadovoljstvom mi je čepela na roki ali rami ali na glavi. Kadar je šel mimo okna voz s konji, vselej me je opozorila s svojo radovednostjo. Seveda, če ji sto- in stokrat dopovedujem, da so to konjički, mora naposled verjeti, da so — res. Joj, joj, se je čudila konjičkom. Da sva se v teku devetih let dosti .menila'. mi bo gotovo vsakdo rad verjel, saj sva bila vsako trohico časa skupaj. Da sem jo tudi .govoriti' navadil, mi bo malokdo verjel. Kako sem jo prekrstil iz Bimbice v Rokico, ali kratko: Koko, naj v kratkem popišem. Prekrstila se je v Rokico Rekel sem že, da sem se sprehajal z Bimbico po cele lire po stanovanju. Razumljivo je tedaj, da se je v teku časa povsem udomačila, da se ni dala samo prijeti, gladiti po hrbtu kakor mačka, temveč sem jo lahko žgačkal tudi ,pod pazduho'. Kar perutko je raztegnila, po-grčala kakor mlada mačka in si dala iskati ,ušike'. Ob takih prilikah sem začel, nadaljeval in končal pouk. ,Si ti muca?' ,Nak!' .Kaj pa si?' « » .Povej, kaj »i* » ,Ti si Bimbol' .N-ak!' Dolgo, dolgo časa sv« se mučila, naposled je pa nekega dne le odgovorila: .Koko-ko.' .Pridna Kokica! Povej še enkratf .Kokoko.' Če je bila dobre volje, je potem, ko se je bila navadila, po štiri- do petkrat ponavljala, da je res Kokica. Vendar skoraj vedno malo drugače: ,Koko-ko, Kokoko, Koko-kofoa/ Seve je bila od tega časa Kokica. Iz kuhinje je bil izhod na hodnik. Če je kdo prišel mamo kuhinje po hodniku, koj se je oglasila tn toliko časa poravlja- Gorečnež (Gledališka basen) lr nabito pol m operi ie pela sinička. Teč je bilo vzhičeno zaradi nienega petja. I 'rabci na galeriji so kur di\'iah m si dajdtl duška 7. vnetim či\ k;,njem. Saiglasnejši pa jc bil vnt Sedel je v par* term in zaprtih oči iuiil. ves prevzet blaženosti, ni li pevki v pozdrav. ■ TnJu. vefccenjen'vpraša osel vola. »ah ste \ resnici t i-ko navdušeni za siničko?« I V./ ;?■■■(■ne -vojn težko dr\r, do oslmvh ušes in pr: vi: »I este kaj. moj drag: — med nama-povedi-nc —. pristno kravje >vlikanje mi fct fr,-.r /a prav boli všeč. Toda. kaj u~očniki konec 1844 kazalo vseh i?* ljenih prispevkov, ki so bili natisnjeni T pr olletju »Kovic« (od 5. julija do kraja decembra "843) in ki bodo prihodnje leto (t. j. 1844) še objavljeni. »Tudi bodemo takrat«, tako nadaljuje Osnanilo, »saglaven aH predimkov list (Titelblatt) in lep savitek (Umschlag) pridjali, da bode vlak fvoje novize lahko kakor bukve vesati dal in jih pri hišni spravil.« Obljuba je bila izpolnjena. Seznam naročnikov Kdeleshnikov) je raziskovalcu Bleiweisovih »Novic« zelo dragocena osnova za mnogotera opažanja, koristne ugotovitve. Predvsem lahko Oklepamo ob navedbi poklica naročnikov, da je bilo med njimi največ duhovnikov, nakar sfedijo kmetje in obrtniki. Ce pomislimo, da so bili že tedaj župniki poleg graščakov med prvimi nosilci poljedelskega, splošno gospodarskega napredka, lahko razberemo že ob prvem seznamu »Novic«, da je bil njihov odziv najmočnejši v tistih slojih, ki so jim bile po svojem poslanstvu in programu namenjene. Če si pobliže ogledamo ta seznam, pod katerim je na kraju natisnjen podpis : dr. Jane:-; 31eiweis, tajnik z. k. km. drushbe in urednik kmetijskih in rokodelskih noviz« — edini podpis v prvem letniku, ekzelenzja gofpod Weingartpn Joshef, baron, z. k. poglavar ilirflriga poglavarftva; Krempel Anton, fajmofhler na Shtajarlkim. V seznamu naročnikov letnika 1841 je tudi Njih ekscelencija milostijivi ki nam predstavlja urednika! —, lahko razberemo knez in škof gospod Wolf Anton Alojz c. k. skrivni ob njern številna dobro znana imena. — Tako je bil med naročniki - Njih cefarfka ViTokoft, fvitli Gofpod Gofpod Janes, avftrianfki nadvojvoda.••: Dr. Bleivveis je imel namreč v nadvojvodi Ivanu zelo naklonjenega zaščitnika, pri katerem je našel zaščito tudi tedaj, ko se je vsula nanj cela ploha sum-ničenj ter očitkov. Po dodatku k natisnjenemu pismu nadvojvode Janeza, ki se zahvaljuje v njem za poslani letopis kranjske kmetijske družbe, smemo ob objavi v »Novicah« št. 39 1. 1849 domnevati, da je predvsem nadvojvodova zasluga, če je naš prvi kmetski časnik lahko pričel izhajati. Ta očividno dr. Bleiweisov dodatek, ki spada v kompleks vprašanj ter gradiva iz predzgodovine »Novic«, kamor je bil posvetil s svojimi bistrimi dognanji dr. I. Prijatelj v že omenjeni razpravi v »Vedi« 1913, nam pojasnjuje, da »so ljubljeni nadvojvoda Janez — Novicam — po mnogih zaderžkih življenje dali«. Nadalje so med naročniki Bleivveisovih Novic« Slomfhek Anton, tehant in ogleda shol v Vosenizi na Shtajarskim; grof Hohenvvart; Jordan I. P., dohtar, uzhenik flovenfhine na kralj. Sakfonskim vfe — uzhelifhu v Lipzigi; Kopitar Jernej, vites kraljeviga prajsovfkiga reda sa velike safluge, vites reda fv. papesha Gregorja velikega, varh z. k. dvorniga bukovifha na Dunaju; Matija Majer, kaplan v Shabnizi, Metelko Franz, z. k. uzhenik floven-fkiga jefika v Ljubljani; Stanig Balant, korar in veliki ogleda shole v Gorizi; Zojs Anton, baron, vlaftnik grajfhine v Berdu nad Kranjem; Njih svetovavec v Ljubljani. Izvzemši le nekatere so bili omenjeni po večini tudi marljivi sotrudniki, dopisniki, poročevalci »Kmetijskih in rokodelskih novic«. Kot ugledne, vplivne osebnosti so lahko v svojem krogu uspešno delovali za razširjenje našega prvega' kmetskega časnika, ki se jc v petih letih že tako čvrsto zasidral, da ni bila več potrebna objava imen naročnikov, ki jo je bil verjetno zasnoval Bleiweis v propagandne namene, da bi naročnike čim tesneje povezal z »Novicami«. V »Novicah« 1. 1849 beremo namreč: »Imenika prejemnikov letaš ne bomo dali. V začetku Novic je bilo treba svetu rodoljube in posebne prijatle slovenščine pokazati, zdej pa je treba, da smo vsi Slovenci, ki nas je slovenska mati rodila.Ta dr. Bleiv/eisova odločitev ima za podrobnejše raziskovanje ter proučevanje »Novic* dokaj neprijetne posledice, saj je s tem preprečeno konkretno spoznavanje naročniškega kadra v razdobju njihovega najvišjega vzpona. Bleiwe:sove »Novice pa se niso samo naglo in po vsem področju našega življa razširile, ampak so se hkrati tudi tako krepko, žilavo ukoreninile, da so lahko vzšle v novo stoletje. Izmed slovenskih časnikov, ki jih je rodilo leto 1848, je namreč poleg »Novic« preživela prejšnje stoletje in se prebite v novi vek samo »Zgodnja Danica«, ki je pričela izhajati leta 1848. kot »Slovenski cerkveni ^asopis« (glej dr. J. šlebingerjev Bibliografski pregled slovenskih časnikov in časopisov 1797—1936, izšel v že omenjenem novinarskem razstavnem, katalogu, Ljubljana 1937). Zakaj so Blefwekw>ve »Novice« prodrle Med številnimi pogoji, ki so odločilne važnosti za obstanek, ohranitev, rast tega ali onega časnika, je predvsem ustvaritev stalnega, zanesljivega, solidnega in s tradicijo ter z idejnimi smernicami lista tesno povezanega naročniškega, čitateljskega ter insercijskega kroga. Valentinu Vodniku se to ni posrečilo predvsem zaradi preozkih temeljev, ki so bile na njih postavljene »Lublanske Novize«, namenjene v duhu skladnega soglasja med Zoisom in Vodnikom v prvi vrsti Ljubljani in Ljubljančanom. V tem je bila osnovna zmota, ki se ji je dr. Bleiweis spretno izognil. Od vsega početka mu je bilo jasno, da bodo mogle »Kmetijske in rokodelske uovice«, ki jih je urejal kot tajnik c. k. kranjske kmetijske družbe, uspevati le tedaj, če se posreči zasidrati jih v vse sloje in po vsem življenjskem področju našega ljudstva. In Blenveisove »Novice« so zares prodrle. Vzroke bomo izluščili predvsem na g m o t-nem, dnšeslovnem, taktičnem ter idejno programnem torišču. Gospodarske prilike, ki so zajemale slovenske družbene plasti ob vzniku Bleiweisovih »Novic« niso bile sicer idealne, vendar so se po letu 1848 nekoliko izboljšale. Niso pa bile tako obupne kakor ob času Vodnikovih »Lublanskih Noviz«, ko je gmotno stanje našega človeka ohromelo zaradi tragičnih gospodarskih socialnih posledic pokonče-valnega pustošenja Napoleonovih vojn, ki so nepopravljivo zasekale svoje pošastne sledove v prerez slovenske družbe. (Ds$e.) Erejoje Davorin Bavijen. — bdaja » koraovetj »Jotrac Stanko Virant. — Za Narodno tiakamo d. d. kot ttokarnarja: Fran Joran. - U tnanmfTrt dat ja Tfrhnrtr Vol«L — W T ffrHfont