Poštnina plačana v gotovini. Is (lila je, da bo njen. ^aaho dakko noslC. še kirulco spomladansko obleko da; pa uldl, da bo morala rie samo sebi In možu, temueč tudi. sinku kupiti Mag.o sta nouo oMeko VELIKO IZBIRO MANUFAKTURNEGA BLAGA ZA SPOMLADANSKE IN POLETNE OBLEKE IMA VELEMANUFAKTURNA TRGOVINA 'P.&se.&e.ti ocLcLq.Sj2.Ic fia linolej, p>i&p>K>Q&, tea.sto.he. itd. e^Aaleme Jsiubtiana Kalodont-ova usfna voda čudovito osveŽgje Če je zobni kamen že omajal zobe, tedaj je prepozno. Storite rajši danes kot jutri, kar je potrebno, da se to prepreči: negujte Vaše zobe redno s Sargovim Kalodontom! ..Dvakrat na dan Sargov Kalodont" - to ohrani Vaše zobe zdrave. Toda Sargov Kalodont mora biti, edina zobna krema v Jugoslaviji, ki vsebuje učinkoviti sulforicinoleat. SARGOV 8£ KAKO NAJI/t VtDtM Milostiva in gospa Dobro vzgojena ženska ne dela razlike med «milostivami» in «gospemij>. Dobro vzgojena dama ne kaže, da ji je do žensk iz »odličnejše družbe« več, kakor do žensk iz «skromnejših krogov«. Za dobro vzgojenega človeka sploh ne obstojijo pojmi o «odličnejši družbi* in «skromnejših krogih«. Življenje samo nam kaže, da je ipnogo moških, ki morajo obleči frak ali smo-king, da vzbudijo videz «gospoda» mnogo pa skromnih mož v delavski ali kmečki obleki, ki so po duši pravi aristokratje! damo ogovorite z «gospo». Če se bo katera zaradi tega zgražala, vam daje le razumeti, da ni dobro vzgojena, da ni po srcu dama. Preprosti delavki in kmetici rečemo prav tako gospa. Šele če pridemo s katero dostikrat v stik, na primer z mlekarico, ki nam vsako jutro prinaša mleko v hišo ali kaj podobnega, in nas ta sama prosi, naj jo kličemo po imenu, jo smemo tako na-zivati. Drugače ji pa vsekako pritiče naziv «gospa» ali «gospodična». Samo neotesana gospodinja je zmožna nagovoriti takšno žensko takole: «Hej, slišite, vi...» ali pa: «Mat\ kje ste pa bili toliko časa...» in podobno. Po tem, kako ljudje nazivajo svoje soljudi, lahko spoznate njihov značaj. Kavalir, ki vas neprestano pita z «mi-lostivo« in vpričo vas z viška ogovarja preprosto žensko brez naziva ERENČIN, KOPRIVNICA »Mama, kakšne živali pa so tole?* »Prašički, otrok.» »In kako se jim pravi, kadar niso umazani?* Ne prosi! »Ljubica moja, povej po pravici, ali sem jaz prvi moški, ki te je prosil za poljub?* »I seveda! Kajti vsi drugi so mi ga kar ukradli!* Z lažjo nič ne dosežeš. »Mama, ti si vendar rekla, da bom bolan, če bom jedel potico, ki je v omari?* »Da, Mihec, to je res!» »Ne, mama, to ni res — jaz sem še čisto zdrav!> Čudna zabava. »Kaj pa bereš, Janko?* »Jaz ne vem, mama.» »Ampak saj bereš vendar na glas.* »Toda jaz tega ne poslušam.* Sbo-^ev- &fcuuub je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajc odrasli in otroci radi Darmol Oprostite! J % I. B.: Poroka v ječi V jetniški kapeli v Caenu je bila nedavno poroka moža, ki je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo. Gospa E. Collinijeva je šestintridesetletna žena, ki je postala po kruti usodi res velika junakinja, srca. Njena zgodba je eden izmed tistih resničnih romanov, ki nas vselej ganejo. Mož gospe Collinijeve je na dosmrtno prisilno delo obsojeni ubijalec Leon Collini. Živel je kot zidar v Lyonu. Gospa Collinijeva je trpela pri njem prave muke, a vendar je svojega moža imela rada. «Saj ni slab«, je pravila, «prej je bolan kakor slab in zloben.« To je bilo vse, kar je vedela povedati o njegovem zločinskem življenju. Četudi jo je varal in živel s prodajno deklino, se gospa Collinijeva ni pritoževala. »Ni normalen,» je pravila, «ne morem ga pustiti.« Pa je prišel dan, ko je Collini postal ubijalec. V neznatnem prepiru je Collini napadel svojo ljubico, jo zabodel z nožem in njeno telo razsekal. Kose trupla je zazidal v stavbo, kjer je bil zaposlen. Toda vzlic temu so njegov zločin odkrili in Collinija obsodili na dosmrtno prisilno delo. Ves čas, ko so trajale sodne obravnave, je kazala njegova žena isto brezmejno ljubezen, ki jo je čutila do njega vso dobo njunega zakona. je dozoreI v njeni dugi drug velik «Prisegam, da je moj mož duševno sklep, ki naj bi razodel neizmerno bolan!« je zaklicala kot priča, «Pode- ljubezen te edinstvene žene. doval je svojo bolezen po očetu. Če ga Gospa Collinijeva, ki se je bila s obsodite, zagrešite justicm umor!« svo]im možem poročila samd civilno> Ko pa je bil Collini po dolgotrajnem se je hotela dati poročiti z njim — do boju med tožilcem, zagovornikom in smrti obsojenim zločincem — tudi cer- psihiatri obsojen, je rekla njegova kveno. S tem je hotela vsemu svetu žena: «Ostala bom njegova žena do dokazati, da je prepričana o njegovi zadnjega dihljaja.» nedolžnosti in da hoče biti z njim zve- Predsednik sodišča je v svojem za- zana tudi z zakramentom svetega zaključnem govoru imenoval pričo Col- kona. Collini ni hotel spočetka nič sli-linijevo svetnico. šati o cerkveni poroki, toda po dalj- Ko so se za Collinijem zaprla jet- šem koju se Je ženi posrečilo, da se je niška vrata, so prijatelji in sorodniki vdal- In tako Je bila S0SPa Collinijeva upali, da se bo slednjič gospa Colli- nekega dne za vselej tudi cerkveno nijeva izpametovala. Toda moč njene zvezana z ubijalcem Leonom Collini- ljubezni je ostala neomajna. Tistih jem-v jetniški kapeli caenske kaznil- nekaj prostih trenutkov, ki si jih je niče. prihranila pri delu — bila je stroje- Ko so gospo Collinijevo po poroki piska v državnem uradu v Lyonu — vprašali, ali se ne kesa svojega ko- je vselej žrtvovala obisku v ječi. Prav raka, je zašepetala: «Naj je v ječi ali pogosto jo je mož sprejel s posmehom. na prostosti ali v pragozdu, pojdem Toda ona se za to ni zmenila. Hotela za njim kamor koli... Morda bo moje je samo biti v njegovi bližini, hotela življenje čedalje težje, toda nikoli ga ga je same prepričati o stanovitnosti ne bom opustila.* svoje ljubezni in mu buditi nado, da Ubijalec Collini je po poroki prvič, se bo njegov proces obnovil. Ko pa se odkar je bil zaprt, dolgo in bridko je nekaj let brez uspeha za to borila, jokal... pri nerazpoloienju 7 Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XII. 1938 165 o*. Z D R A V J E s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč, odnosno «H e r s a 11 č a j a», mešanice posebnih zdravilnih zelišč po predpisu doktorja R. W. Pearsona, šefa zdravnika v Ben-galiji (Angl. fndija). Po dolgoletnih izkustvih je določena vrednost «H e r s a n č a j a», in sicer z nedvomnim uspehom pri boleznih: pri poapnenju arterij, pri bolezni krvnega obtoka, ženskih boleznih, med menstruacijo (mesečnim perilom), pri migreni, revma-tizmu, boleznih ledvic in jeter, motnjah v želodcu, pri zastrupljenju, zapeki, protinu, črevesnih boleznih, hemeroidih, pri splošnem in prenaglem debelenju, zoper zgago. — «Hersan čaj» se dobi v vseh lekarnah. Vzorec Vam pošlje brezplačno: RADIOSAN, ZAGREB, Dukljaninova 1 Reg. štev. 14.091/1935 \\MSAfl pridobite dve novi na r o č n i c i , svilene nogavice ta ko j, ko bosta po Vas pridobljeni naročnici plačali vseletno naročnino — v najnovejši izbiri: nove kvalitete, moderni vzorci — MAN U FAKTURA i LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 A. Fr. B.: Osp-oued. Ko sem bila še majhno dekletce, sem videla v svoji materi večni vir dobrote, zanesljivo tolažilo in hladilo za vse majhne «bube» in «ajse». Takrat sem zaupljivo iskala njene bližine, brez strahu in brez sramu sem ji zarila obraz v naročje in skrila svojo drobno, od sonca zagorelo ročico v njeno mehko belo dlan. Pozneje, ko sem dorastla, pa se mi je mati mahoma odtujila. Obiskovala sem mestne šole in vedela marsikaj, česar mati ni vedela, saj je hodila komaj nekaj let v vaško šolo. V svoji mladostni nespameti sem mislila, da sem modrejša od nje in da se z njo ne morem dovolj učeno pogovarjati. Zato sem vse avoje drobne skrbi in radosti rajši zaupala prijateljicam. Materine žalostne oči so me spremljale, kadar sem s knjigo v roki hodila po sobi sem ter tja, in časih me je boječe vprašala: «Ali ti naj prinesem kaj jesti?» Kadar pa sem se, bleda in utrujena, vrnila iz šole, me je vsa v skrbeh že pri vratih okliknila: «Ali te glava boli? Si bolna?* In hitro mi je prinesla vse mogoče, da bi mi bilo udobneje. Vsa tista leta sem mislila, da mora tako biti, da je mati zato na svetu, da streže otrokom in jim prinaša zajtrk ria posteljo. In nikoli mi ni prišlo na misel, da bi vprašala: «Mama, ali te morda kaj boli?» Zaprta vase in zasanjana v svojo mladost, sem hodila mimo nje. Nekaj let pozneje sem se omožila. S solznimi očmi je gledala za menoj, ko sem v mladostni prešernosti zbijala šale. Šele čez mnogo let, ko sem imela že sama tri otroke, sem jela videti v nji spet mater svojih prvih otroških lef, večni vir dobrote, poosebljeno tolažbo in ravnotežje. Nevede sem pogosteje zahajala k nji na obisk, in teko neizrekljivo dobro mi je delo, kadar me je vprašala: «Ali te kaj boli? Si trudna?* V mojem lastnem domu me ni nikoli nihče tako vprašal. Morala sem streči možu in otrokom, biti zjutraj prva pokonci in zvečer zadnja v postelji. Krenila sem bila na pot, ki jo hodijo vse matere tega sveta, ne da bi jim bilo mar hvaležnosti ali vračila. In vendar sem bila tudi jaz tako srečna, če me je vprašala: «Ali si trudna?* Vselej, kadar sem se odpravljala k nji na obisk, sem sklenila, da ji bom stregla, da bom namesto nje opravila to ali ono delo, da jo vsaj malce razbremenim in razvadim, da se ji izkažem vsaj nekoliko hvaležno za vso skrb in ves trud, ki ga je imela z menoj. Toda kakor hitro sem prestopila njen prag, sta bili vlogi zamenjani. Jaz sem sedela, ona pa je tekala okrog, mi stregla; me tolažila in izpodbujala. Šele pri slovesu sem se spet zavedela, da nisem izvršila svojega namena, in s težkim srcem sem šla domov. In nekega dne so mi brzojavili, da je mati hudo obolela. Pripeljala sem se s prvim vlakom in jo našla v postelji, vso bledo, izmučeno in onemoglo. Toda prvo vprašanje, ki je prišlo iz njenih ust, je bilo: «Ali si hudo trudna od vožnje?* Nekaj me je stisnilo za grlo, v čudni, okrutni sramežljivosti nisem zmogla toplejše besede. Do zadnjega diha je posvečala otrokom vso svojo misel in skrb. Tiho in skromno je zapustila ta svet. Tiho in skromno, kakor je živela vsa dolga leta. Vse življenje je zatajevala svoje lastne bolečine in mislila samo na to, kako bi nam otrokom olajšala breme. Tako tudi v smrtnem boju ni dala glasu od sebe, le okrog ust ji je zatrepetalo nekaj grenkega, in spodnja ustnica ji je zadrhtela kakor otroku, ki hoče premagati jok. In zdaj mi je tako žal za vse dobre in svetle misli, ki ji jih nisem zaupala v življenju, zdaj mi je žal za vsako besedo, za vsako dejanje, ki jo je kdaj zabolelo, in misel, da je vse to nepopravljivo, mi kakor mora teži srce. Veliko jeze si prihranite, če se ravnate po navodilih, ki so natiskana v prvi številki «Žene in doma«, na strani 4. in 5. Vsako Vašo reklamacijo rešimo in vsako Vaše naročilo izvršimo še isti dan, ko ga dobimo. Ker je vsaka zadeva dvakrat pregledana, jo prav gotovo tako rešimo, kakor želite. Zato ne zahtevajte od nas, da Vam o tem še posebej pišemo, da smo Vaši želji ugodili. Če hočete odgovor, prosimo, -priložite znamko. Mi moramo povsod skrbno varčevati. Saj dobro veste, da nismo navzlic 30% ni podražitvi papirja naročnine za «Ženo in dom» prav nič zvišali. Saj stane dvanajst številk «Zene in doma« 68 din, pet praktičnih gospodinjskih knjig 37 din ter dvanajst številk «Prijatelja* s prilogami «Za pridne roke» 62 din, skupaj 167 din. Če torej niste vsega nakazali, Vas prosimo, da nam ostanek, če le morete, takoj nakažete. Znano Vam je, da moramo sedaj v teh časih ves papir in tiskarski material naprej plačati. Zato nam pomagajte po svojih močeh in pošljite, kolikor le morete. Položnica je bila priložena k prvim trem številkam. Če ste jih založili, dobite drugo pri vsakem poštnem uradu. Na to položnico zapišite «Zena in dom», uprava, Ljubljana, štev. 15.490. Obenem sporočamo, da knjigo «Vedenje» zaradi vpoklica tiskarjev na vežbe, ta mesec nismo mogli stiskati. ' J I DD A \/ A UPRAVA. Ina Slokanovci: eseni je moral Jošt na orožne vaje, še preden so dozorela jabolka na njegovi jablani. To se je zdelo njemu in njegovi stari materi hujše od slovesa samega. Pred Joštovim domom je raslo pet jablan. Drugo za drugo je zasadil Joštov oče, kadar mu je žena rodila sina. Vsak sin je dobil svojo jablano, lepo raslo drevesce, ki je potem do-raščalo z njim, se spomladi odelo v cvetje in mu na jesen rodilo sočen žlahten sad1. Najmlajša in najlepše rasti je bila Joštova jablana, zakaj Jošt je bil najmlajši izmed sinov. Njegova jablana je rodila rdeča jabolka, ki jih je Jošt, odkar je pomnil, vsako jesen sam obral. V prvo jabolko, ki ga je utrgal, je zasadil svoje močne, zdrave zobe, nato pa je zadovoljno pomlaskal z jezikom, se blaženo nasmehnil in rekel materi, ki je stala pod drevesom «Čisto vinski okus imajo. Letos so še boljša, kakor lani, res, mati.* Mati se je smehljala. 2e vnaprej je slutila, kaj bo povedal, saj je vsako leto rekel tako. Ta njen najljubši, najmlajši fant. Ko je Jošt tisto jesen odhajal na orožne vaje, se je žalosten poslovil od svoje jablane, na kateri so jabolka komaj začela rahlo rdeti. «Kdo te bo letos obral, ti moje ljubo drevo,* je s prsti pobožal raskavo deblo, «kdo bo pokusil prvo jabolko?* Mati je stala zraven, drobna in zgrbljena od' teže let, od garanja in skrbi. S predpasnikom si je otirala solzne oči. Tako bridko je bilo za njo to slovo. Sinova tožba jo je prestresla in ganila, kakor gane vsako mater bridkost njenega otroka. Mora ga kako potolažiti. Razmišljala je in se domislila. Potem je z drobno rumenkasto roko prijela široko, dobro dlan, ki je še vedno božala deblo in rekla: «Ne boj se, Jošt, jaz sama bom potrgala tvoja jabolka, in prvo jabolko dobiš ti. Prinesem ti ga.* «Oh, mati, česa se vi domislite!* Jošt se je smehljal. «Dobiš gav kakor sem rekla,* je prikimala starka. «Ampak mati,* je ugovarjal sin, «da bi vi, tako stari in slabi, zaradi jabolka hodili tako daleč! Shranite ga rajši, saj se kmalu vrnem.* Mati pa je samo kratko rekla: dabolko ti prinesem. Drugo haj te ne skrbi!* Jošt je odšel. Mati je ostala sama. Čisto sama, kajti drugi štirje sinovi so že pred leti, kmalu po očetovi smrti, zapustili dom. Drug za drugim so odšli Pavle, Tone, Peter in Janez. Zvabili so jih tuji kraji, tovarne in denar, ki se zasluži tam. Zdaj imajo nekje v svetu svoje domove in svoje družine. Na mater, na svoj revni hribovski dom in svoje jablane so že zdavnaj pozabili. Jošt je pa drugačen. «Jaz ostanem kmet!* je pravil, ko je nosil še kratke hlače. In ostal je mož beseda. Jošt ljubi dom, čeprav je majhen in reven, rad ima domačo zemljo, četudi je ni veliko. In kako zna gospodariti in kmetovati, akoprav je še tako mladi Mati je lahko ponosna in srečna, da ima takšnega fanta. Zato mu je pa brez pridržkov dala celo svoje- materinsko srce. Srce, ki je od1 izgube moža in štirih sinov komaj ozdravelo, je zdaj samo Joštovo. Jesen je bila zlata in spokojna. Jabolka na Pavletovi, Tonetovi, Petrovi, Janezovi in Joštovi jablani so kar vidno zorela. Mati je hodila od drevesa do drevesa in jih opazovala. Najdalje je vselej stala pod Joštovo jablano. Zdaj že čisto rdeči sadeži, so se ji veselo smejali izza zelenih listov. Še dober teden, in treba jih bo potrgati, je pomislila. Jošt je večkrat pisal. Nekajkrat mu je odpisala. S svojo nerodno staro roko je počasi risala besedo za besedo na papir. Pisala mu je o domu, o vremenu, o delu na polju in o njegovi jablani. «Jabolka so že tako lepo rdeča in debela, vesel bi bil, če bi jih videl...» Neko sončno jutro se je odločila, da bo jabolka na Joštovi jablani obrala. To delo je bilo precej naporno zanjo, pa tega ni čutila. S pobožno vznesenostjo se ga je lotila. Saj je bilo za Jošta. Ko je utrgala prvo jabolko, kakor sama srčna kri temnordeč sadež, so se ji od ginje-nosti zasolzile oči. Njena misel je že videla sina, kako je vgriznil vanj in se blaženo smehljal: «Čisto vinski okus ima, mati.. .* To jabolko ponese njemu. Naslednji dan se je odpravila z doma. Soseda je poprosila, da medtem popazi na dom in kravo. Saj se kmalu vrne. 2e s prvim vlakom. Sonce je sijalo in lahen veter se je lovil v veje Joštove jablane. Materin pogled je dolgo visel na njej. Zdaj, ko je bila oropana žlahtnega sadu, ni bila nič več tako lepa in košata. «Kakor mati je, ki so jo zapustili otroci,* je z grenkobo pomislila starka. Drevo se ji je zasmililo. Stopila je k njemu in rekla tolažeče, kakor da misli, da jo drevo razume: «Veš, k Joštu grem, tvoje jabolko mu nesem. Tako bo vesel!* Ko je v svoji edini praznični obleki šla skozi vas proti postaji, so jo znanci začudeni spraševali: «Kam pa, mati, tako hitro, kam?* «V mesto, k Joštu,* jim je vsa zadihana od nagle hoje odgovarjala. Ljudje so se čudili. Če bi jim povedala, da nese Joštu jabolko z domače jablane, bi se čudili še dvakrat bolj. Kakor da tam v mestu nimajo jabolk. Kje pa morejo razumeti, kako bo Jošt vesel prav tega jabolka?! Seveda mu nese tudi drugih reči, toda poglavitno je vendar to debelo, temnordeče jabolko. Prav za prav bi mu bila lahko vse poslala po pošti. Dosti denarja bi bila prihranila s tem. Toda potem bi ne bila zraven, ko bo fant vgriznil v jabolko in rekel: «Čisto vinski okus imajo. Letos so še boljša, kakor lani. Res, mati.* Na postaji je imela dosti sitnosti. Malo je manjkalo, da ni vstopila v napačni vlak in se odpeljala prav v nasprotno smer. Takšnih popotovanj z vlakom ni bila nič vajena, saj se že dvajset let ni vozila. Slednjič so ji ljudje pomagali, da je stopila v pravi vlak. Ko je potem sedela med ljudmi v polnem kupeju, jo je misel na sina spet kmalu udobrovoljila. Gledala je skozi okno in se smehljala. Sonce je sijalo, in svet zunaj se ji je zdel tako lep. V mesto se je pripeljala že pod večer. Potem je dolgo iskala Joštovo vojašnico. Ljudje so ji kazali v razne smeri. \ jp&mta! tu . . Prišla je v to in ono vojašnico, kjer pa Jošta niso poznali. Ko je končno vendarle našla pravo, se je že popolnoma znočilo. Tam pa so ji povedali, da Jošta zdaj ne more videti, ker je na straži pri vojaškem skladišču. Šele zutraj bo lahko govorila z njim. Starka se je prestrašila. Na to ni pomislila. Hotela se je vrniti s prvim vlakom, da bi bila zjutraj že doma. S solznimi očmi je prosila častnike, naj ji vendar dovolijo, da še zvečer vidi sina. Samo v roko bi mu segla in dala nekaj jabolk. Kaj naj počne sama ponoči v tujem mestu, kjer nikogar ne pozna in tudi denarja nima, da bi plačala prenočišče. In sploh se ji tako mudi, dom in krava ne moreta biti dolgo brez gospodarja. Toda častniki so ostali neomajni. Dolžnosti so dolžnosti. «Pridite jutri, mamica, če hočete videti sina.» S solzami v očeh je odhajala. Zunaj je mlad vojak stopil za njo. Sklonil se je k njenemu ušesu in rekel pol tiho: «Če hočete res samo videti Jošta, mamica, pojdite naravnost po tej cesti. Našli ga boste na straži pri velikih vratih skladišča. Ampak bodite previdni, da vas kdo ne vidi, ker vojaki stražarji ne smejo z nikomer govoriti.> «Oh, človek božji, sveta devica te blagoslovi,» se je zveselila. Šla je kar naprej po cesti, naravnost proti Joštu. Kako prijetna je zavest: zdaj, zdaj boš pri človeku, ki ti je drag, ki ti je vse na svetu. Srce ji je veselo utripalo. Vsa utrujenost jo je minila. Njene misli so bile radostne. Kako bo Jošt presenečen, ko jo tako nepričakovano zagleda. Saj bo takoj uganil, zakaj je prišla. Prinesla mu je jabolko. Morda je samo še nekaj korakov oddaljen od nje. Tisfa črna senca tam — kaj ni to Jošt? Kakor na perotih se je pognala dalje. Ne, tisto je bilo samo drevo. Toda vsak trenutek bo stala pred sinom. Njeno srce to čuti, zato tako divje utriplje. Zdaj, tam na koncu belega zidu se nekaj temni. To bodo najbrž tista vrata, o katerih je govoril vojak. Velika vrata. Hitela je. Jošt, Jošt, to boš iznenaden! Kaj ni nekdo nekaj zaklical? Ne, to se ji je najbrž samo zdelo. Zdaj spet. Saj to je Jošt! Ga že vidi! Tam pri vra-tih stoji! Spoznal jo je. Čudno, čudno! Morda mu je povedalo srce, da pride? Stekla je. Tedaj se ji je pred očmi vžgalo, kakor da bi zvezda nenadoma padla z neba. Nekaj jo je sunilo in ostro zgrabilo za veselo utripajoče srce, da je omahnila in ji je zaprlo sapo. Kaj pomeni ta luč? Jošt — se — je morda — pošalil? je slabotno pomislila. Še vedno se je smehljala... ,\ Da, Jošt je streljal. Dvakrat je zaklical «stoj!» in, ker se neznanec ni ustavil, je streljal. Takšna je vojaška dolžnost. Ko se je Jošt sklonil nad1 materjo, se je ta še vedno smehljala, čeprav je bil njen smeh že mrtev, otrpel. Poleg nje je ležalo> debelo temnordeče jabolko, ki je bilo v slabotnem soju žepne luči videti skoraj črno, kakor je bila črna kri, ki je v drobnem curku tekla iz starkinih prsi. Toda mati se je smehljala, in njen mrtvi, večni nasmeh je bil tako dober in lep, kakor da hoče reči: «Jošt, fant rfioj, prinesla sem ti tvoje jabolko, da boš vesel. Moje srce |e pa tako tvoje, popolnoma tvoje je, naredi z njim kar hočeš ...» Otilijo §pur: A i T T . A T T opolnila je komaj osem let, ko je morala nastopiti svojo drugo službo. Svoj prostor na klopi pod zapečkom je morala prepustiti štiri leta1 mlajši sestrici, ki je doslej ležala pri materi, a se je morala umakniti bratcu, ki je tako nenadoma prišel na svet. Nastopila je službo pestunje pri sosedovih. Sama še otrok, potreben pestunje, je morala pestovati druge. ' Vselej, kadar je bila sama doma, se je skrila v kakšen kot in jokala. Neprenehoma je mislila na mater. Vedela je, da tudi mati joče, ker je ne more imeti doma, pri sebi. Hotela je premagati jok, zato si je zadajala težka, nerazrešljiva vprašanja in iskala odgovorov. Kdo je kriv, da sem prišla na svet? Mati? Nje ni mogla obdolžiti nobene krivde. Pa saj jo je mati rodila, prav tako, kakor pred kratkim bratca, zaradi katerega je morala z doma. Ali babica pravi, da je bratca prinesla štorklja. Tedaj mati res ni kriva. Pa vendar je mati dobro vedela, da za malega bratca ne bo prostora. Čemu ni torej štorklje zapodila? Lahko bi ga bila odnesla kam drugam. Povsod imajo dovolj prostora, dovolj kruha in mleka. Toliko mleka, da ga nosijo v mlekarno. Zaradi te mlekarne je tolikokrat zaman hodila po vasi in prosila mleka. Takrat je hotela preklinjati, kakor je slišala preklinjati odrasle, ko so bili jezni ali žalostni. A otroci ne smejo preklinjati. Pa saj ona, mala pestunja, ne čuti, da je otrok. Nikoli ni tega čutila. Res je majhna in hodi šele drugo leto v šolo, kjer jim katehet govori, da otroci ne smejo preklinjati, da je to velik greh ... In mati in oče sta ji zmerom naročala, naj bo pridna v šoli, posebno takrat, ko imajo kateheta. Da, bila je pridna. Pa ne zaradi kate-heta, zaradi Petrovih škornjev je bila pridna. To se pravi, da'je mirno sedela v klopi, tudi med obema odmoroma ni šla iz klopi, ker bi jo gotovo ves razred zopet dražil s «fantom». Dečki so se ji posmehovali in ji kazali svoje lepe škornje, ki jim niso bili ne preveliki, ne premajhni. Mala Katika se je prebudila. Z glasnim jokom je predramila iz premišljevanja svojo osemletno pestunjo. Pestunja je prestrašeno stopila iz temnega kota in, da bi Katikin jok ne prebudil še Lojzke, ji je na vso moč tiščala na usta še mokro plenico, z drugo roko pa je stresala steklenico z mlekom, ki se ni hotelo ohladiti. Katika noče piti mleka. Še huje joče, in mala pestunja ne ve, da se je otrok najbrže opekel. Debele solze so mu tekle pod okrogli podbradek tudi še potem, ko je že slastno vlekel mleko iz steklenice. A mali pestunji tečejo po licih še debelejše solze, ji polže ob nosu, požira jih, in zde se ji neokusne, grenke... Da, že spet joče, dasiravno ji je gospodinja prepovedala jokati. Pretepla jo bo, da bo vedela, čemu se cmeri. Tepena pa noče biti. Saj ni več tak majhen otrok, ki jih pretepajo za vsako malenkost. V drugi službi je že. Sama si bo zaslužila čevlje za to zimo in Petrove škornje bo vrgla na podstrešje! Peter je njen brat. In tega svojega brata pozna samo po škornjih. Nikoli ga nt videla. Umrl je, ko je hodil drugo leto v šolo, kakor zdaj ona... Pa vendar, kako lepo je jokati! Vselej, kadar močno joka, se ji zdi, da se nekaj pogreza, da postaja vse okoli nje tako prijetno, toplo in mehko ... Pred tedni ji je gospodinja dejala, da je zdaj že zelo dolgo pri njih, da je že dovolj kruha pojedla in da ima tudi že dovolj močne roke, da bi se lahko učila molsti. A A A ▼ T T A In odkar se je naučila molsti, nič več ne joče, tudi takrat ne, ko je tepena. Smeje se, čeprav udarci bole; smeje sa, kadar ji gospodinja očita, da še zmeraj ne zna molsti, ker prinaša tako malo mleka v kuhinjo. In ko odhaja gospodinja v hlev in se jezi nad kravami, da dajejo tako malo mleka, beži pestunja v hišo, kjer se lahko od srca nasmeje. Potem pa hvaležno objema Lisko, Rdečko in Dimko1, da je niso izdale. Ne, one je nikoli ne bodo izdale, in gospodinja ne bo nikoli izvedela, zakaj, imajo krave zdaj tako malo mleka. To je njeno maščevanje, maščevanje zato, ker ji je prepovedala jokati. In vendar je izvedela. Kdo ji je mogel to povedati? Saj niti mati, ki je bila zmerom tako vesela mleka, ni vedela, da ji ga ne pošilja gospodinja. Ne bo smela več molsti. In nikoli ne bo pozabila snočnjega večera. Stala je pri oknu, s Katiko v naročju, in gledala, kako prihajata po cesti proti hiši gospodinja in mati. Obe sta imeli v roki srp. Želi sta travo v koruzi. In tam se ji je morala mati zahvaliti za mleko, ki ji ga tolikokrat pošilja... Videla ju je, kako sta prihajali vedno bliže, in potem je zagledala v materini roki šibo. Vso jo je zlomila, tako jo je pretepla. Ko bi ji bila rekla vsaj besedico, eno samo besedo, zakaj jo pretepa! Pa ni izpregovorila. Le jokala je. «Zakaj me tepete, mati? Povejte mi, mati, zakaj me tepete?» je prosila mala pestunja, A mati ni izpregovorila. Še bolj je tepla in še bolj jokala. Šele ko ji je zmanjkalo šibe, je spustila njeno krilo in naglo, brez besede, odšla. Gospodinja pa se ji je smejala: «Nisem je poklicala zato, ker si ji nosila mleko. Poklicala sem jo, da bi videla, kakšna si, in ker si mi pokvarila krave, ko si jih molzla ob vsakem času.» Ne, potem ni več molzla. Zato pa je zdaj kradla jajca iz gnezd. In kradla jih bo tako dolgo, dokler bo v tef službi — iz gole maščevalnosti, ker ne sme več nositi mleka, in še bolj zato, ker so ji vzeli tisto edino, kar je imela lepega: jok. Dan za dnem pobira izpod koklje na skednju še topla jajca. Nič za to, da jo včasih koklja kavsne v roko in da se ji zdi, kakor bi za njenim hrbtom vpil katehet: «Greh je krasti jajčka! Velik greh je ubijati mladiče b Nekaj vendar mora imeti. Molsti ne sme več, jokati tudi ne. Tudi Katikine žoge se ne sme dotakniti. Tako si pač nabira grehe, dan zg dnem nosi izpod koklje še topla jajčka, jih s tresočimi rokami razbija in vlači iz njih mladiče. Nič je ne moti, ko včasih sliši tik svojega ušesa strogi katehetov glav: «Greh — storila si velik grehb ... In zdaj si se odpeljal, ljubi sinko moj. Kam si krenil prvič v svojem življenju? Tja k dedku in babici. Ko bi bil vsaj nekaj starejši, bi ti jaz razložil ime tistega prijaznega kraja. Seveda bi bilo to le ugibanje; kako bi mogel vse to brez starih listin! Ampak ti, sinček moj, bi že razumel moje negotovo razlaganje, nedvomno bi se pričel od srca smejati, in jaz bi bil presenečen, ko bi se lahko veselo smejal s teboj. Koliko šuma in ropota in poti je bilo predvčerajšnjim, na dan tvojega odhoda! Treba je bilo pospraviti vso tvojo drobno prtljago. Kar sedem sto reči potrebuje takle možiček. In potem smo te oblekli za potovanje. Bil si kakor kakšen kraljevič iz devete dežele. Nu, jaz ti pa vendar nisem hotel dokazovati, kako si mi všeč. Peljali smo se na kolodvor. Že sem sodil, da te nekoliko gane skorajšnje slovo. Nisi gledal skozi okno tramvaja, niso te presenečale mnoge luči. Tudi drugih sopotnikov nisi opazoval. Zabaval se nisi, kakor je sicer tvoja navada, ne z menoj ne s tujimi ljudmi. Molče si zrl predse. Tu in tam pa si se vzravnal in si podrgnil svoj obrazek ob mojem licu. Kako rad sem te imel! Slovo. Vedla sva se kakor prava moža. Dal sem ti roko in rekel hladno in ravnodušno: «Na svidenje!* In ti si položil svojo ročico v mojo roko, ne da bi se kaj posebno menil zame. In že si se spet igral z onim fantičkom, ki je potoval s teboj. Brez besed sva se imenitno razumela, čeprav sem bil jaz tako star, in ti tako zelo mlad. Starostna razlika naju ni razdvajala, nasprotno, združevala naju je. Najini srci sta bili brez vseh pomislekov. Prav nič si nisva mahala z ro-kmi. In ko je vlak krenil s postaje, si zdrknil s priklopne mizice ob oknu v mamino naročje, jaz pa sem se obrnil in šel nazaj v mesto. Dobro je tako. Od predvčerajšnjega dne imam časa dovolj, da razmišljam o tebi. Venomer se spominjam, kako ti srečno poteka sleherni dan. Zarana, ko sem še ves zajet od težkih sanj, že pričneš brbljati in mi grebeš po obrazu. Potem se ti zahvalim in te poslušam. Ti govoriš. Kaj vse uide tvojim ljubeznivim ustnam! To še niso prave besede, razen «babe», in vendar mi sleherno jutro razodevaš prav ponosno vrsto neznanih, skrivnostnih izrazov. Jaz jih ne morem pa ne morem razumeti. Nekoliko slutim, da so podobni moji materinščini, toda: mar vem, kaj hočeš z njimi povedati? Sicer pa nekoliko že vem, kakšna čustva hočeš izražati: dopovedati hočeš, kako se veseliš življenja, kako veruješ v življenje. Pogosto zakričiš visoko kakor divji bojevnik, ki kliče na boj. Sodim, da te lahko zavidam: Zavedaš se, da znaš krotiti svoje življenje. Tekaš naokrog, zelo si se izpremenil, vse drugače kakor pred pol leta dirjaš po sobi in veš, kaj hočeš. Zdaj že poznaš predmete, ki so ti dragi. Na gramofonu venomer odpiraš vratca in vselej želiš sam navijati. Potem poznaš omaro, kjer je perilo — na tla z njim! In takoj tudi uresničiš svoje hrepenenje. Zdaj veš, kje se lahko tako dobro skriješ, da te komaj najdem. Pogostokrat seveda ne prispeš prav hitro do odročnih skrivališč. Ali tedaj se postaviš kar ob steno, si zakriješ z ročicami oči in verjameš, da te je stena vzela vase. In ješ. Tu se ni nič posebno spremenilo. Tvoja jedila so zdaj nekoliko krepkejša, malce mesa ti primešamo, in ti ješ dolgočasno in površno, vedno tako. In spiš. Zdaj nikakor ne moreš več zaspati brez rjavega medvedka, ki ga imaš v naročju. Sicer pa, dragi moj poldrugoletnik, še vedno spiš začarano kakor dojenček. Četrt leta je že tega, kar se igraš na otroškem igrišču. To ti je sreča brez primere! Tu in tam kar izgineš, potem te najdem daleč stran. Stojiš nekje na zeleni trati, in tvoje oči gledajo nekam po planjavi, kakor da so pravkar odkrile, kaj je daljava in kaj je čas. In če te ne najdem na trati, si šel pač v grmičje, ki obkroža otroško igrišče. Tu prisluhneš ptičjemu petju. Čudovito, fant moj, žvižga tistile žoltokljunec v črni suknjiči. Mar te ne spominja očetovega žvižga? In kopi ješ se. Prejšnje čase je bilo kopanje jako važna zadeva, zdaj je to nekaj čisto vsakdanjega. In potem pride večer, in je treba v posteljo. to že dobro veš, kaj se pravi, kadar zazveni zavesa, in kadar se v tvoji sobici zmrači, grem z roko čez obrazek in zaprem vrata. To se pravi: zaspati! Potem zaspiš, tvoja desnica se je zarinila v voljno krzno rjavega medvedka, srednja dva prsta levice pa si vtaknil v usta. Ko mine četrt ure, pogledam k tebi, in takrat spiš, globoko spiš. Takrat molim zate. Kako molim? Prosim, da bi nikoli ne lagal. Prosim, da bi bil moj fant resen in vesel. Kajti sodim, da resnoba brez veselosti ne more roditi pravega sadu. Prosim, da bi veroval v Boga. In še to prosim, da bi bil vse življenje delu zvest, potem pa zaključim svojo molitev s poslednjo prošnjo: «Spo-štuj, kar je treba spoštovati! Ne bodi domišljav, bodi skromen, toda nikar ne pozabljaj, da moraš biti kljub ponižnosti ponosen! Oboje moraš preudarno tehtati!« Radost in bolečina se bojujeta v meni, odkar si me zapustil, četudi le za tri tedne. Veselim se, da se ti tam pri dedku in babici tako dobro godi. Boli me pa, da te ne čujem peti, brbljati, jokati in se smejati. Kam je šla pesem, kakršno poje cvrček za pečjo? Kam se je umaknila zmedena govorica, polna velikih skrivnosti? Kje je smeh, podoben smehu grlic in golobov? Kje je solza, najbridkejša, ki jo lahko človek izjoče, ker je še ne proži razum, ki zna bolečino uvrščati v večni red dviganja in padanja? Naposled pa se spet zveseliin, in to moje veselje je velikansko: veselim se, da se spet vrneš k meni. (W. W.) H II $ IL 1 Srce žene mora zdraviti, kjer drugi ranjujejo. * Samo tistemu pokažite trnje, ki ima oči za rože! * Če je človek vesel, je vseeno, ali je mlad ali star, reven ali bogat — on je srečen. * Ura trpljenja je daljša, kakor dan veselja. * Starost ima večkrat slabe oči, vidi pa dalje, kakor dobre oči mladosti. * ROJSTVO V M £ S T U i »Veste, pripogibljem se pa vendarle že težko,* mi pravi ona sredi velike delavnosti prirode, ki mora zdaj tudi v najmanjšem vrtičku naselbine ob velikem mestu delovati tako rekoč kar v treh posadah. Ženica mi izroči čez plot šopek spominčic in mi pravi: «Dajte te cvetlice v vazo! Sodim, da me jutri ne bo več tu!» Tako se začasno poslavlja mlada žena. To ni lahko slovo, čeprav mi njene oči veselo pomežiknejo. Dasi je zelo ravnodušna, se vendar dobro zaveda, kaj se bo zgodilo. Že zdaj je vključena v veliko vojsko čakajočih mater, in zdaj je treba poguma, da bo vzdržala, kadar se tudi na njej izpolni svetopisemska beseda: njena ura je prišla. Nič ne pomaga statistika, ki nam pravi, da se devet in devetdeset odstotkov porodov obnese srečno in normalno. V bodoči materi straši živo bitje. Nevidno življenje trka ob stene mračnega bivališča, in mati je prevzeta od čisto pri-rodne bojazni. In taka reč se prenaša na druge. Tudi oddaljen sosed čuti neko napetost. Jajčarica pokaže s palcem na njeno hišico: «Nu, kako je pa kaj z njo?* In mlekarica ropoee s svojo posodo, obrne nos v zrak in trdi, da je pravkar cula nekaj malega vpiti. Toda tako daleč vendar še nismo. Krasno jutro se javlja s svojimi fanfarami. Sredi tišine se čujejo koraki po poti, ki je še vsa rosna. Spredaj stopa mlada žena, neprespana in bleda, vštric nje mladi mož, njena opora, ves vesel v slutnji bližnjega dostojanstva. Za obema stopa preudarno bodoči dedek z majhnim kovčegom v roki. Iz sosednjih hiš gledajo ljudje, ki vse tri spremljajo z lepimi željami. V dnevnem vrvežu izgine ta slika. Zvečer pa se je spet spomnimo, ko pozvoni zvonec na naših vratih. Nekoliko mračen je prišel mladi mož z dela. Zdaj prosi, da bi smel pri nas telefonirati. V pogovoru ne izve še nič določnega. Je pa ves potolažen, ko mu rečemo, da se lahko posluži te pridobitve moderne tehnike, kadarkoli hoče, in da bomo tudi ponoči vedno pazili na telefon. Kakor da se je oglasil čriček, zazvoni telefon v zgodnjem jutru, odločno, skoraj bojevito javlja svež glas — predstavi se nam za sestro Ano — da je deset minut po polnoči prišel na svet krepak fantič. Zunaj se blišči svet. Španski bezeg otresa v jutrnjem ve-trcu roso s svojih težkih cvetov. Samo on morda pozna navdušena čustva, ki so nemara prešinjala angela oznanje-valca, ko je stopil doli k pastirjem in postal glasnik tolikanj veselega sporočila. Mladi oče, ki je nadvse srečen, nas seveda obvezuje, da si bomo čimprej ogledali ta enkrat majhni čudež prirode. Spokojno stoji veliko poslopje porodnišnice. Vrtovi in vrtički, ulice in ceste, kanali in industrija, vse je tam naokrog v širokih pasovih. To je hiša žena v dvojnem pomenu. Prvič za tiste, ki boječe in plašnih oči poromajo skozi velika vrata, da bi po desetih dneh sijočega obraza z živim svežnjičem v naročju spet zapustile to palačo. In potem za one, ki se odločno in podjetno pripravljajo za odgovorni poklic, ki mu pravimo: babištvo. V tej palači babic niso častitljive matrone v težkih volnenih oblačilih. To so belo oblečene mladostne postave, še čisto v zanosu lastnega življenja, ki mirno in varno izvršujejo svojo službo v »tovarni ljudi*. Pa četudi ne moremo naravnost trditi, da bi tu prihajali na svet dojenčki kar na »tekočem traku*, jih vendar prihaja dan za dnem in teden za tednom — zlasti še spomladi, ko je v porodnišnici najvišja konjunktura — toliko na svet, da je kar čudno, kako gre vse to lepo v redu. Jaslice se vrstijo za jaslicami po velikih sobah, kjer ležijo porodnice. Mnogo glasov se venomer druži v svojevrsten koncert, ki izraža srečo nad življenjem samim. Tisti v jaslicah počivajoči svežnjiči so skoraj vsi enaki, ne moreš brž razpoznati, kateri je Mlinarjev in kateri Ko-bentarjev. Toda zdajci stopi na plan sestra Ana. Brhka, odločna, lahkotnih kretenj, poprime posamezen svežnjič, ga ogrne in obrne, ravna z njim kakor z mehkim testom, ovije ga in ga pod rži pokonci ob levici: »Tu imate svojega sina, nečaka in vnuka!* Kakor v odobravanje se čujejo najrazličnejši vzkliki: «Kako srčkan, zlatkan! Pa kakšne laske že ima! Ampak tisti nosek! Čisto tak je, kakor očka, kadar zazeha!* Dojenčka pa prav nič ne gane. Kadar ima oči razprte, gleda neumno na ves ta vrvež. Kadar pa spi, ne razodene nobena njegova mišica, da se je pred njim pojavila vsa njegova bodoča vzgoja v podobi pesti, ki ga bodo nekoč čvrsto poprijele, in v glasovih, ki utegnejo nekoč zarjoveti, pa v rokah, ki utegnejo biti krepke in spretne. Za zdaj pa so oči bodočega vzgojiteljskega zbora vse rosne od ganjenosti in šepečejo ustnice same hvalospeve v čast ljubkemu, nedolžnemu bitju. Opazovalec, ki ga z dojenčkom ne vežejo sorodstvene vezi, se nauči v teh minutah, ko se tu vrši parada bodočih usod, spoznavati, kako/ so čustva zavzeta. Spogleda se s sestro Ano, in v njunem spogledu je popoln sporazum, ki hoče reči: »No da, bo že šlo!* Sestra Ana, ki pravkar razkazuje drugega otroka in ga drži v naročju, ne misli prav nič posebnega pri posameznih svežnjičih. Vsi so že romali skozi njene delovne in krepke roke. Vsakemu izmed njih je položila trak s številko okrog vratu, pri vsakem je poskrbela, da ne more nastati zamenjava. Občudujemo umerjenost sestre Ane, ki venomer razkazuje svoje »rekrute«. Njej je prav vseeno, ali so prišli na svet komaj poltretjo kilo težki, ali pa so kot težki prvorojenci izčrpali mater skoraj do smrti. Kakor povsod, odločuje kakovost, odpornost in predvsem po-žrešnost. Tisti, ki najbolj krepko pije, bo dobil dirko. In tako se lahko zgodi, da bo novorojenček, ki je prišel prezgodaj na svet in ga je treba polagati v vato, v kratkem posekal onega tam, ki je privekal na svet s petimi kilogrami žive teže. Poslovimo se od teh drobnih obrazkov, pomežikujočih ali spečih oči, tulečih ali zevajočih usten, ohlapnih ličec in vzbočenih čel, poslovimo se od svetlolasih ali temnih, okro-gloličnih in dolgoglavih bitij. Tudi matere imajo pravico, da jih občudujemo. Spokojno ležijo v belih posteljah. Sveži šopki dehtijo ob njihovih glavah. Zdaj se lahko pogovarjajo z nami in ravnodušno sprejemajo čestitke obiskovalcev. Zakonski možje, ki smejo ob urah obiska priti pogledat, morajo brž spet odriniti, da kupijo to in ono. Strahu ni več; kakor da je veter odpihnil vse bojazni. »Je bilo»hudo?» vprašamo obotavljaje se. In junaški odgovor se glasi: »Pri zobozdravniku je hujše!* — «Nu, saj to sem vam vendar že vnaprej rekla!* se javlja vmes sestra Ana. Tleskne z rokami in zapoje s svojim svetlim, bojevitim glasom: »Ura obiskov je pri kraju!* (Ilza Molzahnova.) IMIJEBOLnL. Včeraj se je hipoma ustavilo glavno kolo gospodinjstva. Prejšnji dan je stala mati še ob likalni deski. Tožila je sicer že, da jo glava boli in se čuti zelo utrujeno, toda nismo mislili, da je to kaj resnega. Da se je bližala nevarnost, smo razumeli še le potem, ko se je mati drugo jutro tiho in vjn bleda kakor vosek zgrudila. Oče se je trudil, da bi omedlelo vzdignil in jo položil na zofo. Hčerka ji je, govoreč najsladkejše besede, odpela obleko, odrasli sin je tekel po ko-lonjsko vodo, in oba najmlajša sta začela jokati. Na srečo je mati že čez nekaj minut odprla oči in pomirila rodbino, češ da je že prešlo in je spet vse dobro. Nato je oče odredil, da Katrica ne sme iti v pisarno, da jo bo sam pri šefu opravičil, da je treba poklicati zdravnika in tako dalje. Potem se je prvikrat, odkar se je oženil, namazal sam kruh z maslom in hitel v urad. Tudi sin gimnazijec je zbežal s knjigami v šolo. K obedu so prišli — izjemoma — vsi točno. Ko je bila mati zdrava, tega ni mogla doseči vzlic opominom in prošnjam. Oče je prinesel steklenico krep-čilnega vina, sin je kupil iz svojega denarja nekaj cvetlic. Mater je vse to globoko ganilo, zakaj v tem pogledu ni bila prav nič razvajena. Seveda Katrica ni skuhala kosila pravočasno. Obisk zdravnika, nakup zdravil, živil itd., delo, ki ga ni bila vajena, vse to jo je zamudilo. Njen brat ji je hotel ponagajati, češ da je bil že večkrat kdo v rodbini bolan, pa je mati vendar vse opravila. Toda prvič se ni prepiral s sestro. Da, brez mrmranja je pojedel krožnik juhe, ki je bila preslana. Oba najmlajša danes prvikrat nista pri vratih zvonila kakor divjaka, prvikrat sta si skrbno pred vrati osnažila čevlje in sta bila tiho, nista se prepirala, dokler ni bilo treba spet v šolo. Oče se je odrekel svojemu opoldanskemu spanju; sedel je pri materini postelji, jo spraševal, kako ji je, ji pravil o uradu in si prizadeval, da bi izvedel, kaj bi si morda želela. Ko je moral potem oditi, jo je poljubil in ji stisnil roko. To se že dolgo, dolgo ni zgodilo. Katrica je najprej vse lepo po stanovanju pospravila, potem pa je sedla k materi in krpala nogavice. Glej, glej! Delo, ki ga je prej tako zaničevala, ji je šlo gladko od rok. Nad nobeno veliko luknjo se ni spotikala. Zvečer so vsi lepo sedeli skupaj, skušali mater z lahkimi pogovori zabavati in šli zgodaj spat, da bo imela tudi mati mir. Pri tem so vsi prisegali, da se bodo odslej vse bolj ozirali na materino zdravje in jo bodo po najboljših močeh razbremenjevali. Vsak rodbinski član je spoznal, kako neizogibno potrebna in nejiogrešljiva mu je mati, kako nesebično je vedno delala za vse druge, nikoli na sebe mislila in — kako malo so bili doslej do nje obzirni. Odslej mora biti to drugače. Le zakaj mora dobra, vsak hip za pomoč pripravljena mati šele zboleti, da rodbina spozna, da ni težko izkazovati ji ljubeznivosti in ji pomagati? Prav zaradi tega, ker mati nima nikoli osebnih zahtev, ker nikoli ne zahteva nikakih žrtev, je tem bolj srečna, če ji prostovoljno posvečamo nekaj pozornosti in požrtvovalne ljubezni. Tako hvaležen ni noben otrok, kakor zna biti hvaležna mati. Ne sme nas šele njeno obolenje poučiti, koliko stori mati iz leta v leto, ne da bi pričakovala kako protiuslugo, kaj šele hvaležnost. Tudi bi se ne smelo nikoli zgoditi, da bi se morale materine oči za vedno zapreti, da šele potem rodbinski člani spoznajo, kakšen biser so imeli v svoji sredi. / H ■Mj Hv jL- - fm ; HKS1 ■ - pfr mg/T if fJMjME NEZNANI MATER V vseh državah imajo spomenik Neznanega vojaka. Domovina je proslavila brezimene sinove, ki so ji plačali slavni davek krvi. Zakaj še niso bile proslavljene brezimene matere, ki so narodu sinove rodile in žrtvovale? Kajti kaj je dobljena bitka — pravi neki velik vojskovodja v primeri z bolečino matere nad padlim sinom? Zakaj države še niso postavile spomenika neznani materi? V vseh državah so vklesali v kamen podobo slavnih poedincev, ki so si pridobili zaslug za domovino. Po- vsod imajo spomenike velikih državnikov, učenjakov, umetnikov in vojskovodij. Toda kdo se bo spomnil mater, katerih pravljice in uspavanke so prve navdihovale narodne veleume? Kdo je proslavil mater Platona, Beethovena. Edisona? Vsi narodi bi morali postaviti spomenik svoji Neznani materi. Naj jI pravimo mati, mamica ali mama — vse so vtelešenje večnega materinstva narave. Proslavimo danes neznano mater s preprostimi besedami slavnega sina: T. Mati, tvoje srce je polno sil, in vse hočeš dati iz sebe. Tvoje srce je lepo kakor samostan, kjer vsi menihi kleče in pošiljajo svoje molitve k Bogu. 2. Mamica, ti si zrak in sonce, si jutro in delo. Ti mi daješ prve misli, tvoja nežnost mi daje prve občutke sreče. «V dvanajstih letih sem te razumel, mati. Začel sem pojmovati naše mestece in naš mali dom: v dvanajstih letih sem te zagledal. Nosiš belo čepico, črn životek, moder predpasnik. Hodiš po našem malem domu, oskrbuješ domačijo, kuhaš — mati si. Zgodaj vstajaš, pripravljaš kavo in potem me prideš vselej budit. Slišim tvoje korake na stopnicah: to prihaja dan in šola — in tega se ne veselim preveč. Toda odpiraš vrata: tu gre ma- 3. Mama, neprestano opravljaš preprosta dela. Pri vsakem izmed njih gledaš že na prihodnje, greš za njim rada in tiha. Tvoje roke niso nikoli prazne. 4. Mami, ljubiš me kot cilj vseh stvari. Vse druge tvoje misli so misli vseh žen, kar jih živi, ne da bi vedele zakaj, pač zato, ker so začele živeti, ma in z njo pogum in dobrota. Odpiraš okno — zrak in sonce — to si prav za prav ti — in ti si tudi jutro in delo. Ti mi daješ prve misli, tvoja nežnost mi daje prve občutke sPeče. Kako si marljiva, mama! Očetovo delo nas preživlja — tvoje nam ureja življenje. Hočeš, da bi mi ničesar ne pogrešali. Vse tvoje telo, tvoje roke in oči izžarevajo to skrb. Čutimo, da so to služabniki našega življenja in tvorci na-š|ih radosti. Pomivanjje, pospravljanje, kuhinja, metla, perilo, šivanje. To so preprosta dela, ki jih opravljaš neprestano. Pri vsakem izmed njih gledaš že na prihodnje, greš za njim rada in tiha. Tvoje roke niso nikoli prazne. Kadar sediš pri mizi, mati, šivaš in premišljaš, premišljaš. Dobro vem, na kaj misliš. Tvoje misli so podobne drevoredu starih lip, in ti se tam izprehajaš. Misliš na srajco, ki jo šivaš, na telovnik, na hlače ali na večerno juho. Praviš si: ob petih bom morala narezati zelenjavo za juho. Ulica vstopa v tvoje misli; misliš na včerajšnji, na današnji, na jutrišnji dan, na čas, ki hiti in mineva, ne da bi mi to opazili. Toda največ misliš na svojega otroka. Vse druge tvoje misli so misli vseh žen, kar jih živi, ne da bi vedele zakaj, pač zato, ker so začele živeti. Kakor hitro pa misliš na mene, mama, postaja tvoje življenje nujnost. Tvoje srce je polno sil, in vse hočeš dati iz sebe. Tvoje srce je lepo kakor samostan, kjer vsi menihi kleče in pošiljajo svoje molitve k Bogu, da bi mu izrazili, kako zelo ga ljudje ljubijo. Ljubiš me kot cilj vseh stvari. Zaklad sem ti, katerega ti je zaupala narava, rekoč: Žena, dala sem ti sina, in ti ga boš naučila spoznavati moje zakone. Položila sem ga v tvoje naročje, ker sem dobra, in zato, da ga boš učila spoznavati mene. Mati, nisi navadna žena, ki šiva in premišlja, ti si mati otrokova. Zbiraš svoje moči in delaš za narod, ti katera pripravljaš človeka.* (Charles Louis Philippe.) Matere imajo samo eno skrb, to je njihov najstarejši ali njihov najmlajši. Živijo skromno, malo-besedno in pohlevno ob strani svojega moža, ki je morda brezobziren svojeglavec in hoče imeti vedno in v vsem prav. Pred njim se počasi, neopazno zapro same vase, postanejo majhne, skoraj ugasnejo. Toda levinje so, kadar gre za njega, za najstarejšega ali za najmlajšega, za njihovega miljenčka, s katerim je oče zmerom navzkriž. In če bi ga ves svet ne razumel, ona ga razume. Njemu ni nikoli treba, da bi ji kaj razlagal ali pojasnjeval. Mati ve, da je drugače mislil. Če ga pa teden dni ne vidi, pravi očitajoče kakor zapuščena ljubica: «Prav nič mi več ne daš vedeti o sebi!» Kakor so nebesa v velikem, praznem svetovju, so nebesa v njenem srcu. Tudi če bi se mogla samo še opotekati ob palici, bi prišla k njemu, kjerkoli bi bil, samo da bi ga zopet videla. «Samo za trenutek. Saj že grem.» Zakaj ni ga samo rodila, vzgojila, branila in ljubila: on je vsebina njenega zaskrbljenega in prejokanega življenja. Njen sin! "S Marija P.: £f®i*ie m, ki v m$mi Um $ml Dokler nam sonce sreče jasno sije, se prav za prav niti ne zavedamo resnice tega Gregorčičevega verza. Živimo lahko prijetno, navezujemo in razvezuje-mo stike z ljudmi, kakor nam je ravno prav. Ne ogibljemo se družbe, če nam je prijetna, pa tudi ne pogrešamo je preveč. Ako je človeško srce prepolno radosti, se zmeraj najde družba. Hujše je, kadar življenjski obzor za-temnijo oblaki, kadar udari strela in stre usoda človeško srce. Takrat nam ne zadostuje družba veselih tovarišev ali tovarišic, takrat šele razumemo in ocenimo, kaj se pravi imeti B VLAD ATI? opazi vašo duševno neprisotnost. In vendar je bistvo ženskega čara to, da zna ženska pozabiti na vse svoje lastne interese in se posvetiti tistim, ki so se z njo sešli, da bi preživeli prijeten popoldan ali lep večer. Vzemite si za zgled moške, ki jih vidite zvečer v družbi. Vidite, da je med njimi prav malo takih, ki imajo manjše skrbi, kakor so vaše, pa si vendarle prizadevajo, da bi mislili samo na pričujoči čas. Mar mislite, da ni lepa umetnost, če zna človek doseči, da se misli pokoravajo njegovi volji? In za to ni potrebno nič več, kakor naučiti se pozabljati. Noči brez spanja, prečute v premišljevanju skrbi, so samo posledica tega, ker se ne znate obvladati. Naučite se,, da boste manj mislili na neprijetnosti, se bolj veselili prijetnih in lepih reči in pozabljali na skrbi. Skrbi so res strašen črv, ki gloda v človeških možganih, toda moramo se mu upirati in ne vedno misliti nanj. Neprestano misliti na skrb, nič ne pomaga, škoduje pa duševno in telesno. tega železa, ki je naravnost grda, opa-žimo prijazno z lesom; namesto da bi napravili stezice, posute s peskom, položimo rajši kamenite plošče na trato! Saj je toliko reči, s katerimi damo vrtu lahko prijazno lice. Nikar pa ne prenatrpajmo vrta in ne nosimo na vrt, kar ne spada tja. Kar je lepo v parku, ki se na široko razprostira, je na vrtu bahaško in neznosno. Na vse to moramo misliti, kadar si krasimo svoj vrt. Krasiti pa ga moramo! (Nekaj zgledov in predlogov za lep okras vrta, ki ne stane veliko.) Če imamo velik vrt, postavimo o kak posebno kamenit kot sončno uro, ki bo tvorila lepo ozadje cvetličnim in zelenjavnim gredam. Po golem zidu ni zmeraj treba, da bi rasle rastline ovijalke. Višnje, marelice ali breskve na latnikih izpolnjujejo isti namen in nam rodijo še sadje povrh. .. . Stara vrtna klop, nekaj tramov in deščic ob visokem., galem zidu nam ustvari najprijetnejši kraj, kjer se to-likrat tako radi odpočijemo. Vrtni črpalki smo oskrbeli novo, lično vago in lep lesen opaž, katerega robovi so belo pobarvani. Na vrt postavimo tu pa tam majhna napajališča za svoje ljube goste, ptičke, ki bodo veliko rajši hodili k nam, če jim bomo dajali vodo, da si bodo gasili žejo in se kopali. Dvorišče za hišo poživimo in okrasimo s tem, da naredimo tlak iz opeke in postavimo takšnole klop za cvetlice. Naredimo jo lahko sami, in bo lončnicam in sobnim rastlinam koristno letovišče. Ob robu vodne kotline ali bazena se lepo poda tale velika keramična vaza, v katero devljemo cvetlice, kakor nam jih prinaša letni čas. Pred gabrovo živo mejo postavimo iz opeke stojalo za cvetlice in rastline. Pred njim naj bo lesena klop, kjer bomo prijetno sedeli po končanem delu. ^J—iletatiiL Liti Marjetka in Liza sta filozofki v drugem semestru. Izpitov še ni, znancev nimata. In tako ne vesta, kam bi z dolgim časom popoldne in zvečer. Gospodinja, pri kateri sta skupaj stanovali, je pravkar ponujala v najem veliko prazno sobo s posebnim vhodom s stopnišča. «Kaj, ko bi jo vzeli midve in ustanovili literarni klub», je dejala Marjetka nekega večera Lizi. «Ko bi nas bilo vsaj kakšnih pet in dvajset. Članarino bi porabili za najemnino. Stole in mize bi si že kje izposodili; vsak bi pač nekaj prinesel. Prebirali bi svoja lastna literarna dela in debatirali o njih.» Liza je bila vsa v ognju: «Sijajna misel! Po čitanju bi pa še malo poklepetali. Jaz imam velik ruski samovar, pa bi jim kuhala čaj. Skodelico in sladkor bi vsak s seboj prinesel. Pravi bohemski raj!» Zaplesala je z Marjetko po sobi: «In če se v koga zaljubiš?« Marjetka je zapihala kakor mačka: «Sram te bodi, same neumnosti ti roje po glavi!* Toda potem sta se le resno pogovorili tudi z gospodinjo, da naj počaka še štirinajst dni z oddajo sobe. Naslednji dan je bil v časopisih oglas: aVabimo gg. akademike in akademičarke k ustanovitvi literarnega kluba. Čitanje in kritika lastnih sestavkov. Prvi sestanek v soboto ob petih popoldne. Naslov v upravi.* Naslednjo soboto sta bili silno zaposleni. Vse dopoldne sta letali iz svoje sobe v veliko prazno sobo, pometali in znašali stole, ki sta si jih izposodili deloma pri gospodinji, deloma pri sosednji stranki. Tudi mizo sta privlekli od nekod, in Marjetka jo je okrasila celo z lepo vazo in cveticami. V peči sta zakurili; Liza je prinesla cigarete, ki jih je prejšnji dan izmaknila svojemu bratrancu. Zato, da si bosta pomagali z njimi iz prve zadrege, je rekla. Pripravljeni in v svojih najboljših oblekah sta čakali že od pol štirih dalje. Srce je obema kar vidno utripalo od razburjenja in nestrpnega pričakovanja. Ura je odbila pol petih. Koraki zunaj ... Trk, trk ... «Noter», sta zaklicali obe z zadržanim dihom. Vstopili so trije gospodje. Dva mlajša, eden starejši. Vsi so bili v zadregi. Ko sta Marjetka in Liza to opazili, sta se sami opogumili. Liza je predstavila sebe in"'Marjetko, nakar so še gospodje povedali svoja imena ter oklevaje zasedli ponujene stole. Starejši je začel: «Prišel sem, ker sem zvedel...» «Radi literarnega kluba, kajne«, mu Marjetka brž seže v besedo. «Kakor ste čitali, hočeva ustanoviti literarne večere, kjer bi čitali lastne literarne sestavke. Pri sestankih se bomo bolje spoznali in kulturno zbližali ter se skupno porazgovorili o visokih ciljih, ki nas še čakajo v bodočnosti.* Molk. * Mlajša dva sta jela pokiišljevati. Marjetka je močno zardela, Liza se je nervozno presedla. Končno se je oglasil starejši: «Da, da, taki sestanki dvigajo duha. To je potrebno za splošen napredek, hm, toda potrebovali boste, kajne, dobrih klubskih stolov, miz, nekaj slik. Izposojene stvari iz vseh vetrov napravljajo neugoden vtis. Jaz bi vam to preskrbel po najugodnejši ceni.» «Tako-o-o, vi niste akademik«, je razočarano dejala Marjetka, Liza je le debelo pogledala. Vsi trije so odkimali. Izkazalo se je, da so se slučajno srečali pred vrati trije zastopniki raznih tvrdk. Vsi trije so oddali svoje vizitke in se dvignili s stolov. «Se priporočamo ...» »Ljubi Bog,» sta obe hkrati vzkliknili, «niizo, stole, slike! Še za najemnino ni!»... Ura bije pet... Počasni koraki. — Trk, trk... Vrata so se odprla in vstopila je stara gospodinjina mati, ki je včeraj prišla k hčeri na obisk. Začudeni pogledi Marjetke in Lize so jo nekoliko zmedli, a se je le opogumila: «Hči mi je povedala, da boste tukaj vsak večer brali in pripovedovali same povesti. Jaz jih strašno rada poslušam. Čisto tiho bom sedela tamle v kotu in pletla nogavice. Saj smem, kajne?* Marjetka in Liza sta ji s težavo dopovedali, da to vsaj od začetka še ni mogoče. Dijaki se morajo šele drug drugemu privaditi. Užaloščena je starka odšla. Zopet je preteklo četrt ure. Nato eleganten gospod v smokingu. Ko so se predstavili, je začel: «Ko sem študiral v Zagrebu, sem ustanovil podoben klub. Morda ste kaj čuli o «Krle-ževem klubu«? Mislim, da še obstoji. Zadnje semestre sem dokončal v Ljubljani in se pripravljam za doktorat. Ko sem pa čital vaš oglas, me je stvar takoj zanimala. Prav rad vam pomagam pri začetnih težavah. Sijajno bo uspelo, verjemite mi.» Ves je bil v ognju. Dekleti seveda navdušeni. To je nekaj za njiju! Krasen človek! Tako nesebično jima hoče pomagati! Ponudili sta mu cigarete, Marjetka je celo prinesla od gospodinje skodelico čaja za njega. Kar pozabili sta na to, da se nihče ni več javil. Doktor «in spe« jima je živahno pripovedoval o svoji doktorski disertaciji: «0 reformi sodobne literature*; Prav danes bodo dotiskani izvodi njegovega dela. Pogledal je na uro in prestrašeno planil kvišku: «Moj Bog, že tri četrt na šest! Tako prijetno sem se zaklepetal pri vas. Moral bi še domov k očetu po denar. Stanujemo precej daleč zunaj mgsta, medtem pa mi bo knjigarnar že zaprl, a jutri zjutraj mora biti disertacija v rokah profesorjev. Kaj naj storim?* Ves obupan je pogledoval zdaj Marjetko, zdaj Lizo. Dokler ni Liza pomignila Marjetki in sta mu vsaka posodili sto dinarjev do jutri. «Takoj jutri ob tejle uri vam prinesem denar, in potem se dalje pogovorimo o klubu.« Ves srečen jima je stiskal roke in globoko se klanjajoč odšel. Za njim ni bilo nikogar več, a Liza in Marjetka sta kljub temu san jali o živahnih literarnih debatah in o elegantnem mladem doktorju filozofije. Toda doktorja filozofije ni bilo ne drugi, ne tretji dan in nikoli več. Sobo je čez štirinajst dni gospodinja oddala v najem nekemu upokojencu, a Marjetka in Liza sta si postali največji neprijateljici. Vse zaradi tega nesrečnega literarnega kluba. SsfiBk B 2511. Bluza iz dveh vrst blaga. Na ta način lahko prenaredimo ponošeno in na prsih raztrgano bluzo. Za velikost II potrebujemo 85 cm temnega blaga, če je ISO cm široko, in 40 cm svetlega, ki naj bo 70 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih I in II po 14 dinarjev. B 2520 A r r fl V C U J B 251 i R 563 B 2520. Bluza s pikčastim obramkom. Tako lahko poživimo staro bluzo. Blaga potrebujemo (za velikost III) 80 cm enobarvnega in 55 cm pikčastega, oboje pa mora biti po 92 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 14 dinarev. R 563. Praktično krilo iz šestih pol. Sešivi teh pol, ki so prišite druga na drugo, so okrašeni s prešivi. Blaga potrebujemo (za velikost III) 1 m, če je 140 cm široko. Mali kroj *Ultra» se dobi v velikostih II. III in IV po 14 dinarjev. K 8210. Kmečka obleka iz dveh vrst blaga s predpasnikom. "Vratna izreza in rokavi so obrobljeni z zobčasto tvezjo. Blaga potrebujemo (za velikost I): za krilo 2.40 m, za bluzo 1.20 m, za predpasnik pa 1.35 m, če je po 80 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. K 8270 K 8648 K 8706 K 8648. Okusna obleka iz črtastega blaga. Edini okras je različna lega črt. Blaga potrebujemo (za velikost I) 2.55 m. če je 90 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17, I in II po 22 dinarjev. K 8706'. Preprosta obleka z naplečnikom. Zapenja se spredaj z gumbi in ima d»a žepa. Dsnjeni pas je svetlejše barve. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 3.25 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih II, III in IV po 22 dinarjev. K 86«) I K 8691. Mladostna obleka iz črtastega blaga. Zvončasto krilo je sestavljeno iz štirih pol in ima spredaj in zadaj na sredi sešiv. Bluza z obramkom je prišita na krilo. Blaga potrebujemo (za velikost II) 3 m, če je 80 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. K 8681. Obleka iz karirastega blaga. Žepi, zavihki in ovratnik so urezani poševno na niti. Obleka ni v pasu prerezana. Blaga potrebujemo (za velikost III) 2.20 m, če je 130 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. K 8700. Preprosta obleka iz enobarvnega blaga. Krilo je sestavljeno iz šestih pol in je spodaj razširjeno z gubami, zgoraj pa sega nad pas. Kratki život bluze je prišit na krilo. Blaga potrebujemo (za velikost I) 2.70 m, Če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17, I in II po 22 dinarjev. S 1782. Okusen pomladanski kostum. Krilo je karirasto in sestavljeno iz dveh pol, ki sta urezani poševno na niti, kratka jopica je pa iz enobarvnega blaga. Blaga potrebujemo (za velikost 17) za krilo 1.25 m karirastega, za jopico pa 1.20 m enobarvnega, oboje pa mora biti po 130 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17, I in II po 22 dinarjev. B 2487. Bluza, ki ima kroj telovnika. Poda se bolj in manj vitkim. Blaga potrebujemo (za velikost V) 1.55 m, če je 92 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II, III, IV, V in VI po 14 dinarjev. R 565. Krilo z našitimi plasami. Tako lahko razširimo preozko krilo. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 85 cm, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih II in IV po 14 dinarjev. Icui-ne domislice K 8693. Popoldanska obleka iz enobarvnega blaga. Tesna jopk a se zapenja spredaj z zankami iz blaga na gosto razporejene gumbe. Tam, kjer je krilo prižito k bluzi, sta dva široka izpodrobka. Blaga potrebujemo (za velikost II) 3 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17, I in II po 22 dinarjev. M 2912. Pomladanski plašč s širokim všitim pasom in z ozkim ovratnikom; pas se zavezuje spredaj s petljo. Zaduik plašča je v pasu dostavljen. Blaga potrebujemo (za velikost I) 2.30 m, če je 140 em široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17, I in II po 22 dinarjev. K 8690. Mladostna popoldanska obleka iz rožastega blaga. V pasu je zožena s posnetki. Blaga potrebujemo (za velikost I) 3.15 m, če je 1)2 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. K 869;:. Okusna'popoldanska obleka. Podaljšani život ima na rami in na tilniku posnetke, -spredaj je pa počez precej gosto nabran in ^e prišit na krilo, ki ima ob strani dve gubi. Blaga potrebujemo (za velikost I) 3 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17, I in II po'22 dinarjev. V 3504. O b r a m c k in rokavi iz progastega blaga. Kroj «UItra» se dobi v velikostih 17 in III po 7 dinarjev. V 3497. Dva rokava za bluze in obleke. Ker sta oba sestavljena iz več delov, je kroj obeh prikladen zlasti tedaj, če prenarejamo staro obleko. Mali kroj -Ultra, se dobi v velikosti II za 7 dinarjev. V 3511. Ščitnik za nogavice. Naredimo ga lahko iz starih nogavic ali pa iz ostankov pletenin. Kroj «Ultra» se dobi v velikostih 34, 36, 38, 40, 42 in 44 po 7 dinarjev. [M&cLne. nojvastL na. vsak K 8683 K. 8672 K.8689 K 8677 V 3466 in R 510. športna jopica in krilo. Oboje je prenarejeno iz ponošenega, obrnjenega plašča. Rokave in ovratnik samo obrnemo, ne da bi izpremenili njih obliko. Za jopico se dobi veliki kroj «UItra» pod V 8466 v velikostih I in II z drugačnim krilom po 22 dinarjev, za krilo pa mali kroj «UItra» pod R 510 v velikostih I in II po 14 dinarjev. V 3466 K 8672. Popoldanska obleka, ki se poda vitkim postavam. Krilo je sestavljeno iz štirih pol in je prišito na bluzo. Ta sešiv pokriva prepa-sica iz istega blaga. Blaga potrebujemo (za velikost III) 2.85 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «UItra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. K 8683. Popoldanska obleka iz rožastega blaga. Široki pas je pošit z žametastim trakom in veže bluzo in krilo, ki sta spredaj precej nabrana. Blaga potrebujemo (za velikost II) 3.10 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17. I in II po 22 dinarjev. K 8683. Preprosta obleka h črtastega blaga. Krilo je sestavljeno iz dveh pol. Bluza s škrici je urezana počez in se oblači čez krilo. Blaga potrebujemo (za velikost III) 2.70 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. K 8677. Obleka za bolj in manj vitke gospe. Urezana je iz cela in ima na zadniku naplečnik. Zapenja se spredaj na zadrgo. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 2.15 m, če je 130 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih II. III in IV po 22 dinarjev. K 8687. Elegantna obleka iz blaga, ki je na eni strani bleščeče, na drugi strani pa brez leska. Kroj je primeren zlasti za zajetnejše gospe. Blaga potrebujemo (za velikost VI) .".7") m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih IVa, V in VI po 22 dinarjev. K 8669. Čedna obleka iz vzor-častega blaga. Krilo je gladko in nekoliko zvončasto, bluza je pa spredaj pod obramkom ob razporku nabrana. Blaga potrebujemo (za velikost III) 3 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultva» se dobi v velikostih II, III in IV po 22 dinarjev. W 2071. Predpasnik z naramnicami, ki so zvoziane v petljo. Prav tako se zvezuje predpasnik tudi zadaj v pasu na vozel. Blaga potrebujemo (za velikost II) 1.10 m, če je 80 cm široko. Kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17, I in II po 7 dinarjev. K 8685. Preprosta obleka za obilnejše gospe. Urezana je iz cela in ima spodaj na krilu globoko odprto gubo. Blaga potrebujemo (za velikost IVa) 3 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih II, III in IVa po 22 dinarjev. K 8678. Pikčasta obleka za manj vitke gospe. Krilo, ki ima tri pole, je podaljšano nad pas. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 3.50 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih II, III in IV po 22 dinarjev. W 2073. IJ a 1 j a Iz rožastega pralnega blaga. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 3 m, če je 80 cm široko. Mali kroj se dobi v velikostih 14 in 16 po 22 dinarjev. K-M 5572 K-M 5576 K-K 1678 K-K. 1698. Obleka za večje dečke. Hlačke so kratke, suknjič, ima ozek pas. Blaga potrebujemo (za velikost 9) 1.25 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 9, 11 in lo po 14 dinarjev. K-M 5592. Kmečka oblekica za majhne deklice. Bela bluza je ob vratu in pri rokavih prevezana z rdečim trakom. Blaga potrebujemo (za velikost 4) 1 m za krilo z životcem, za bluzo pa 55 m, Če je 80 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 2, 4 in 6 po 14 dinarjev. Otroci pod milim nebom K-M 5547 S-G 403. Oblekica ja najmlajše. Naramnice se zapenjajo spredaj na gumbe, pas se zadaj pretika, spredaj pa zavezuje v petljo. Blaga potrebujemo (za velikost 1/») 75 cm, če je 8(1 cm široko. Kroj «tlltra dobi v velikostih 1/2 in t po 7 dinarjev. K-M 5547. Praktičen dežni plašč iz impregniranega blaga za deklice. Oglavnica je na plašč prišita. Blaga potrebujemo (za velikost 7) 1.70 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 3, 5 in 7 po 14 dinarjev. K-K (683. P 1 a š č e k za majhne dečke ima zadaj prišito gubo, ki se spodaj odpira. Pas je iz istega blaga. Blaga potrebujemo (za velikost 2) 95 cm, če je 140 cm široko. Mali kroj -- m. t> ♦Ultra 4 in 6 po 14 dinarjev. K-M 5371. Dekliški plašček iz temnomodrega blaga. Beli pralni ovratnik je prišit na roko čez modrega, liurnbi so iz bisernice. Blaga potrebujemo (za velikost 4) 1 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih "2, 4 in 6 po 14 dinarjev. K-M 5577. Pražnja dekliška oblekica z obramkom. Ovratnik iz tila je na gosto pošit z nabori iz valansienskih čipk. Oblekica ima lahko dolge ali pa kratke rokave. Blaga potrebujemo (za velikost 6) 1-50 m, če je 92 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 6, 8 in 10 po 14 dinarjev. B-F 2807. Obleka za odrasla dekleta. Zvončasto krilo je sestavljeno iz štirih pol, bluza je pod obramkom nabrana. Ovratnik in petlja sta iz helega blaga. Blaga potrebujemo (za velikost 15) 3.15 m, če je 92 cm široko in če ima obleka dolge rokave. Veliki kroj cUltra» se dobi v velikostih 15 in 17 po 22 dinarjev. K-M 5591. Kmečka obleka za večje deklice. Obleka je belo-rdeče karirasta, predpasnik pa je bil. Vratna izreza in spodnji rob rokavov so obrobljeni z belo zobčasto tvezjo. Blaga, potrebujemo (za velikost 9) 1.55 m, če je 80 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 9, 11 in 13 po 14 dinarjev. K-M 5577 B-F 2807 K-M 5591 PLAŠČ ZAHIMIJUITKE M 2905. Plašč iz rižastega blaga. Zadaj ima pasec in je primeren zlasti za bolj zajetne gospe. Blaga potrebujemo (za velikost VI) 2.00 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih IVa. V in VI po 22 dinarjev. M 2907. Tudi ta temni olulapni plašč se lepo poda bolj obilnim ženskam. Sešivi in robovi so okrašeni s preživi. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 2.75 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih III. IV in V po 22 /linarjev. M 2905 M 2907 TRI P □ L E T n E OBLEKE K 8697. Apartna obleka iz temnega blaga. Krilo je nad pasom podaljšano v obliki životca, bluza je pa seveda toliko krajša in okrašena z drobnimi gubami. Bluza se zapenja zadaj na zadrgo. Pas iz istega blaga se zavezuje spredaj v petljo. Blaga potrebujemo (za velikost III) 2.50 m, če je 90 cm široko. Veliki kroj «Dltra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. K 8684. Popoldanska obleka iz rožastega blaga. Spredaj je pod [lasom prerezana, zadnik je pa iz cela. Nabrane gube na bluzi in krilu so zdaj posebno moderne. Blaga potrebujemo (za velikost II) 2.50 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. K 8651. Okusna obleka z obšitimi nabori. Pas je iz istega blaga in s zavezuje zadaj v petljo. Ker se ta obleka lahko precej razširi, je prav prikladna tudi za bodoče matere. Blaga potrebujemo (za velikost I) 3.75 m, če je 90 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I in II po 22 dinarjev. ZA POSEBNE PRILIKE majnikovo bolo! Pripravimo jo z maj-liikovimi zelišči, posebno z dišečo per-lo, kateri pridamo še nekaj listov črnega ribeza in jagodnika. Ta zelišča so sveža in dišeča samo v maju in v prvi polovici junija. V binkoštnem času pa imamo tudi že banane, pomaranče, ananas itd., pa že tudi rdeče jagode. Kumare in zelena so prav dobri pridatki. Tako imamo vsega dovolj, kar potrebujemo. In nekaj čisto lahkega vina ali sadjevca si bomo že kupili. Sicer pa nikakor ni treba, da bi bila bola alkoholna pijača. Lahko jo naredimo tudi s sladkim sokom namesto z vinom, tako da jo lahko pijejo tudi otroci, Vsaka bola je priljubljena pijača, ki jo lahko pri vsaki družabni prireditvi podajamo namesto vina. Zelena da boli prav dober okus. Z režemo jo na tanke podolgaste koščke in stehtamo. Kolikor tehta zelena, toliko moramo uporabiti sladkorja za bolo. Priprava bole se posreči vsakomur, samo če ima za okus občutljiv jezik. Ako delamo bolo za kako svečanost, računamo za vsako osebo steklenico vina. Seveda lahko tudi manj, če se nam zdi. Pred uporabo moramo vsako steklenico preizkusiti, zakaj če ima le ena steklenica slab okus ali duh, lahko pokvari vso pijačo. Vsako moramo od-mašiti in potem spet zamašiti ter postaviti na led, ker mora biti bola zelo mrzla. Na tri do pet steklenic vina računamo eno steklenico penečega vina, ki pa ga lahko nadomestimo z eno ali dvema steklenicama slatine. Izberemo si še kako lepo dišeče sadje, ki se dobi v dotičnem letnem času, in že lahko začnemo pripravljati bolo. Pripomniti moram, da naj bo sadje tako, ki ne barva. Najbolj priljubljene so rdeče jagode, breskve, ananas in pomaranče. Lepi duh sadja mora preiti v bolo. Zato ga zrežemo na majhne koščke in ga pustimp dve do tri ure v slad- Sok rabarbare enkrat prevremo, filtriramo in ga lahko uporabimo za bolo namesto vina ali mošta ali pa skupaj z vinom ali moštom. Srednja leva slika: Če vzamemo za bolo vkuhano sadje, uporabimo za pripravo pijače samo sok, sadje pa pridamo, preden začnemo bolo nalivati v kozarce. Bola mora biti zmeraj na ledu ohlajena. Nikoli pa ne smemo dati v bolo ledu v koščkih, ker postane bola vodena, pa tudi led je redkokdaj popolnoma čist. Za vsako bolo napravimo najprej izvleček iz doiičnega sadja. Sadje (ali pa zeleno, kumare itd.) damo v sladkor, zalijemo s steklenico vina ali mošta in pustimo, da nekaj časa stoji. korju. Količina sadja in sladkorja se ne da predpisati; ravna se čisto po osebnem okusu. Seveda je prav, če smo najprej s sladkorjem varčni, saj ga lahko še pozneje pridamo. Čez dve uri nalijemo na to steklenico vina in malo premešamo, da se sladkor raztopi. In spet čez eno uro filtriramo Bola, binkcštna pijača, ima svoje ime »borvle« po trebušasti posodi, v kateri se dela. Bola ni treba da bi bila draga ali alkoholna pijača. Naredimo jo lahko iz sadjevca, sladkega mošta ali celo iz soka rabarbare. TEČAJ ZA DOJENČKE (precedimo) to mešanico. Brez pomena bi bilo, če bi pustili sadje v boli, ker je že brez okusa in — pri alkoholni pijači — samo napito alkohola. Sadni izvleček zmešamo z ostalim vinom. Ščepec soli izboljša okus. In če je potrebno, pridamo zdaj še sladkorja. Narejeno bolo pokrijemo, da se ne izgublja vonj, ter jo postavimo na led. Preden jo začnemo natakati, ji prilijemo še peneče vino ali slatino. Malo prfej lahko narežemo še svežega sadja, g&^bsladimo in damo v bolo namesto >pi"gjšiijega, ki je že ves okus izgubilo. Pri'šbrš$alkoholni boli pa pustimo kar prvo sadje v pijači. Še nekaj natančnejših navodil! Bola z dišečo perlo. Steklenico dobro ohlajenega vina vlijemo v posebno posodo za bolo ali pa v jušnik (ki pa mora biti brez duha!) in obesimo vanj šopek dišeče perle ter pustimo tako pol ure. Ostalo vino, ki je na ledu, prilijemo šele, preden začnemo nalivati v kozarce. Za eno steklenico vina računamo eno ali dve žlici sladkorja. Sladkor raztopimo v čisto majhni količini vode, ohladimo ln damo v bolo. Če hočemo, lahko začinimo bold s pomarančnim ali citronovim sokom, preden vlijemo vanjo slatino ali peneče vino. Prej ko začnemo nalivati v kozarce, denemo v bolo nekaj lističev dišeče perle. Za brezalkoholno bolo vzamemo namesto vina jabolčni ali grozdni mošt. Bola z zeleno. Surovo zeleno (koliko, to določa osebni okus) zrežemo na drobne podolgaste koščke in jo osla-dimo z enako težo sladkorja. Ta zmes naj pet minut stoji, potem nalijemo nanjo steklenico vina ali mošta. Več ko pol ure ta nalivek ne sme stati, temveč ga precedimo (filtriramo) in prilijemo ostalo vino ali mošt. Lahko pa naredimo tudi takole: Narezano zeleno osladimo s sladkorjem in jo v čisto majhni množini vode enkrat prevremo. Potem vlijemo steklenico vina in takoj filtriramo. Kozarček dobrega žganja ali araka da boli boljši okus — seveda če delamo alkoholno pijačo. Bola s kumarami. Kumaro olupimo in zrežemo na tanke kolute, prav tako eno pomarančo, ki pa je ne smemo olupiti. To pustimo nekaj časa v sladkorju, potem pa zalijemo s steklenico vina ali miošta. Ko ima to zadosti okusa, filtriramo. To bolo pripravljamo lahko z rdečim vinom. Jagodna bola. Poljubno množino lepih, izbranih in opranih jagod denemo v sladkor in zalijemo najprej z eno steklenico vina ali mošta. Če delamo večjo količino bole, računamo lahko na dve steklenici belega vina eno steklenico rdečega. Ko je bola narejena, ji pridamo lahko sok ene poni aranče^ Vse druge sadne bole pripravljamo tako kakor jagodno. Leta 1936. je Danica končala tečaj za dojenčke. Ko je prišla k prijateljici Ančki, ki je bila že nekaj let poročena in je imela dva otroka, je vsa ogorčena zaklicala: «Kako moreš dovoliti, da ima otrok dudico v ustih! Dudica je strašno nehigienična! Otrok ti lahko zboli in umrje!« Ančka jo je dobrodušno poslušala in spravljivo odgovorila: »Veš, s prvim sem prav tako ravnala, pa je lepo zrastel in nikoli še ni bil bolan!« Danica je ostala na obisku pri Ančki do večera in se ponudila, da bo pomagala otroka kopati. «Kje imaš vato P» —• «Te pa nimam,« je odgovorila Ančka. «Otroka okopljem s cunjico!« Danico je malone zadela kap. «Moj Bog, kako nehi-gienično! Verjemi mi, zdaj sem končala tečaj za dojenčke; otroka je treba okopat' z vato. Najprej vzameš kosmič vate in mu obrišeš levo oko, potlej vzameš nov kosmič vate in mu Sir in sadje spadata skupaj. Za dobro prebavo se kar najbolje dopolnjujeta. Sladko sirovo jed zmešamo s surovimi sadnimi soki ali pa servirano z oslajenim surovim sadjem. Sir bi morali spomladi in poleti prav pogosto postaviti na mizo. obrišeš desno oko itd. Za vsak del obraza moraš vzeti svež kosmič...» — «Veš, moj mož pa premalo zasluži. Takšnega razkošja si ne morem privoščiti. Sicer pa naše mame, ne tvoja in ne moja, niso umivale svojih otrok z vato, pa smo le zrasle!» Leta 1940. je Danica negovala svojega prvorojenca. Skraja ga je oko-pala vsak dan po predpisih, ko pa je spoznala, da potroši za kopanje več, kakor za vso dojenčkovo hrano, je vato opustila. Zmerom bolj je pozabljala na strokovne nauke, ki si jih je pridobila v tečaju za dojenčke, in ravnala je z otrokom tako, da je bilo zanjo in za dojenčka prav, pač tako, kakor ravnajo vse matere vsega sveta iz veka v veke. In ko je prišla Ančka k nji na obisk, je lahko občudovala malo božjo stvarco — z dudico v ustih! ab. Spomladi in poleti skoraj ne moremo v kuhinji pogrešati mehkega sira (skute). Potrebujemo ga za ojnake, zu mnoge kisle in sladke jedi itd. Podajamo nekoliko preizkušenih receptov, kaj se da iz sira dobrega napraviti. Pijača iz sira: 125 g svežega sira pretlačimo skozi sito in premešamo s toliko mleka, da nastane precej redka pijača. Malo prej, preden pijačo podamo, pridenemo surovega sadja. Sadje lahko zelo osladimo, medtem ko v pijačo samo ne damo nič sladkorja. Cvetača v sirovi omaki: Cvetačo skuhamo v slani vodi, jo razdelimo v ne premajhne kose in zložimo v po-mazano pekačo ali ponev. Potem raz-žvrkljamo y2 litra mleka s 100 g pre-tlačenega sira, pridamo 2 žlici moke, 2 jajci in 50 g raztopljene margarine ali masla, začinimo s sol jo, jušnimi dišavami, peteršiljem in drugo zelenjavo po okusu ter mešamo omako, da se zgosti. Nato jo zlijemo na cvetačo, položimo na vrh nekaj koščkov paradižnika, če ga imamo, pokapamo z mastjo in spečemo jed, da je rumena. Podajamo jO h krompirju v oblicah, h krompirjevi solati ali k opraženemu belemu kruhu. Sirovi zavitki v sardelni omaki: Iz 250 g svežega suhega sira naredimo s soljo, jušno začimbo, sesekljanim pe- ' teršiljem, 1 jajcem in z malo sesekljane sardele okusen nadev. Potem napravimo iz 200 g moke testo kakor za rezance, ga razvaljamo in izreže-mo 5X3 cm velike krpice. Na vsako denemo nekaj nadeva in pomažemo robove z mlekom ali vodo. Krpice potem sklopimo, robove prav močno stisnemo in denemo zavitke v vrelo slano vodo ter jih skuhamo. Potem jih odcedimo in potresemo z drobtinami, ki smo jih opražili v masti. Serviramo jih s sardelo ali slanikovo omako in zeleno solato. «Haluška» (slovaška): Naredimo testo kakor za rezance, izrežemo s kolescem majhne četverokotnike ter jili skuhamo v slani vodi. Kuhane rezance ohladimo z mrzlo vodo, jih pustimo da se odcedijo, ter jih nekoliko pre-pražimo v vroči masti. Potem jih naložimo v ogreto in pomazano narast-kovo formo, in sicer izmenoma eno plast rezancev in nato eno plast pikantno začinjenega sira. Vrhnja plast je iiz sira. To polijemo z Ys l stepenega kislega mleka in denemo na to nekaj raztopljene slanine. Preden damo jed na mizo, jo še enkrat dobro segre-jemo. Riba v sirovi omaki: Lepo ribo osnažimo in okisamo s kisom ali ci-trono. Potem narežemo obilo čebule na kolobarčke in jih prepražimo v masti. Na to položimo ribo, da se v lastnem soku duši. Preden je popolnoma kuhana, jo zalijemo s tole omako: 2 paradižnika umijemo, razrežemo in toliko skuhamo* da ju lahko pretlačimo skozi sito. S tem premešamo nekaj žlic na drobno nastrganega sira, ki ga razredčimo z nekoliko mleka in vode ter malo osolimo. To omako zli-jemo na ribo, ki jo pustimo potem še nekaj časa v omaki. Ribo serviramo s krompirjem v oblicah in solato. Sladek sirov narastek: 250 g rezancev skuhamo in jih pustimo, da se Za slovaško «haluško» zrežemo re-zančevo testo s kolescem na majhne krpice. Zeliščni sir s krompirjem v oblicah in s prekajeno ribo. > dobro odcedijo. Ko se shladijo, jih zmešamo z 250 g drobno nastrganega sira, 2 rumenjakoma, sladkorjem po okusu, z malo vanilijevega sladkorja, prgiščem opranih rozin in snegom iz 2 jajc. To zmes napolnimo v namazano in z drobtinami potreseno pekačo, denemo nanjo drobtine in nekaj koščkov masti ter pečemo tako dolgo, da narastek zarumeni. Serviramo ga s kom-potom, oslajenim surovim sadjem, s sadnim sokom ali tudi s šodojem. Slastna češpljeoa ali slivova žolica s sirovo peno in vanilijevo omako je v vročih dneh izvrstno osvežilo. S suhim sadjem si jo lahko pripravimo v vsakem letnem času. Sirovo peno naredimo iz pretlačenega sira, mleka, sladkorja in citronovega soka; pridatke moramo dobro stepsti. * Pri vseh sladkih jedeh iz sira je treba paziti na to, da vselej sir pretlačimo skozi sito, nato pa ga dobro premešamo, drugače nastanejo v jedi kepice. Okusen, topel poobedek, ki zadostuje po izdatni predjedi tudi kot glavna jed, je sirov narastek z rezanci. Serviramo ga s kompotom ali sadnim sokom. Martin Klan: m Zadnjič sem srečal mladeniča, značilnega mladega moža naše dobe. Nič ni preveč lep, toda zdi se, da je dober, iskren prijatelj. Tudi oblečen ni bog ve kako, ampak vidi se mu, da ima smisel za smotrno obleko. Takoj je priznal, da ima rad šport, ples, knjige in dekleta. Vprašal sem ga po dekletih, in zdajci se mu je čelo nekoliko nagubančilo. Vprašal je: «Mislite dekleta . . . današnja dekleta, kakršna srečujem in kakor jih poznam?« Jaz: «Da, tako je.» On: «Ne razumem jih preveč. In kaj hočete vedeti o njih?» «Kaj hočem vedeti? No . . . «0 njihovi zunanjosti.» «Veste, čedne so,» je začel, «še kar preveč čedne. Sodobno negovanje lepote dela čudeže. Človeka skoraj malo moti, toliko lepih deklet je na svetu. Ampak to je škoda, da so si vse tako precej podobne. Tudi to je storila moda. Toliko deklet ima enako pričesko, enako obleko, enak obraz, za isto se zanima . . . tako da jih človek skoraj zamenjava. No, ampak lepe so, in fo izpodbuja. Po zunanjosti mislimo o njih vse najboljše. Videti so tako brhke, nežne, bistre . . . Dandanašnji mož ni sanjar, pa vendar vse to nekoliko vleče k sanjavosti. Dandanes mladenič ne pozna samo ene deklice, ampak več, ker mu ni samo ena zanimiva. Ljubi pa seveda le eno ... ali nobeno, druge so mu samo pomožna božanstva, s katerimi je dober tovariš in ka-te're primerja s svojim božanstvom. Obraza so božanskega brez izjeme ... To je res. Ampak božanskost mora biti v nečem drugem. Treba je raziskovati nekaj, kar se v starih časih ni raziskovalo. Njih srce in njih razum.» «0 njihovem razumu.» «Današnja dekleta imajo veliko razuma. . . čeprav na vse načine zasukanega. Razum črpajo iz knjig, iz filma, iz življenja, mislim pa, da najčešče iz medsebojnih pogovorov. Zdi se, da so dekliška prijateljstva sedaj močnejša ko prej. Jaz trdno mislim, da črpajo dekleta največ iz pripovedovanja svojih zrelejših tovarišic, ki imajo resno znanje s kom ali pa so se že poročile. Po njih si oblikujejo svoje nazore o ljubezni. Drugi važni činifelj je to, da je večina današnjih deklet v poklicih, večkrat precej neugodnih poklicih . . . Tudi tam izvedo veliko reči, ki bi jih sicer ne slišale. Na primer o strašni gonji za denarjem in o namišljeni večji vrednosfi duševnega dela v pisarni, kakor je prizadevnost v gospodinjstvu. Toda kako je z razumom? Mlado dekle je po navadi prepričano, podobno kakor mnogo mladeničev, da je gospodarica svojega življenja, ki si ga noče pokvariti. Čita sicer rada solzave zgodbe o veliki ženski požrtvovalnosti, ampak ne verjamem, da ima mnogo današnjih deklet tisto požrtvovalnost, V i o o r> d e e o kateri bere. Dekle se v svojem poklicu, v svoji službi nauči nekoliko računati, zakaj računanje je bilo v pisarne prej uvedeno kakor v ljubezen . . . Mlada ženska današnje dobe dela. in ljudje, ki delajo, imajo večji smisel za to, kaj bodo delali po končanem delu, kam pojdejo, kako se bodo razvedrili itd. S tem nočem reči, da mlado dekle hrepeni samo po užitkih. Ampak gotovo se bolj zaveda vrednosti počitka in razvedrila, kakor njena mati.» «0 njihovem čustvovanju.» «Čeprav sem rekel, da je današnje dekle bolj umstveno, kakor so bile njene prednice .. . vendar se ne bojim povedati, da je tudi bolj čustveno, kakor so Jjila dekleta prejšnjega rodu. To se utegne zdeti nekoliko čudno, toda mislim, da čustvo ni na-sprotek razuma in da je bilo veliko razumnih ljudi tudi zelo čustvenih. Mlado dekle današnje dobe živi bolj napeto in krepko, kakor se je živelo prej. Človek s krepkejšlm življenjem pa je tudi krepkejši v obojem, v razumu in v čustvu. In morebiti je spet vzrok poklicne zaposlenosti, da se sodobno dekle bolj zaveda zasebnega življenja in torej tudi ljubezni . . . Mislim, da je danes le malo takih, o katerih pravimo, da so hladne, neženske. Popolnejši razum ni ovira, da bi se tako dekle ne zaljubilo, morda ji celo pomaga k temu. Kajpak sodobno dekle se zaljubi večkrat, kakor se je njena mati. Romeo in Julija bo komaj dala današnji ljubezni pravico, imenovati se ljubezen. Toda nič ne de, ljubezen je tudi fo. Sodobno dekle ne napiše manj blaznih pisem in ne potoči manj solz v trenutni strašno resni obupanosti, kakor njene prednice. Seveda so njena pisma in njene solze prej pozabljene kakor v starih časih. Njena ljubezen je hkrafi lahkotnejša, zakaj fo je ljubezen samostojnega, neodvisnega človeka, pa tudi globlja in težja, zakaj tako se lahko več ljudi izgubi, kakor pri starem sklepanju ljubezni in porok . . . Kako to mislim? Današnje dekle se da hitreje očarati, a se zna tudi hitreje iz očaranosti prebuditi. Tudi ona pozna več mladih moških, in vendar si izbere samo enega, ki ga najde po zmotah in blodnjah.« «0 njihovi svobodi.« «Menda je najbolj značilno za današnji čas, da se o mladih ženskah govori kot o svobodnih, samostojnih bitjih. So svobodne in niso svobodne. Morda so svobodne v tem, da lahko delajo, kar hočejo, da lahko storijo tudi marsikaj nepremišljenega, toda niso svobodne tako, da bi to, kar so storile, mogle spet preklicati in izbrisati, kakor da se sploh ni zgodilo. Večkrat se pravi, da so mlada dekleta takšna, kakor jih mladi možje vzgojijo. Ampak mi jih sploh ne vzgajamo ... Na žalost delamo ravno nasprotno. Njih privlačnost nas tako vleče k njim, da namesto vzgoje bolj preizkušamo pri njih svojo lastno sla- bost ... in čakamo, kaj se bo v njih oglasilo. No, to ni vzgoja; temveč naša lastna nevzgojenost. In potem, če se je dalo dekle preveč lahko vzgojiti, zvračamo krivdo na njo in postanemo pridigarji o nravnosti, morda se celo z njo razidemo zaradi te peklenske vzgoje. Ravno tako imenovani lahkoživci imajo o ženah najbolj prezirljive nazore, in najčisfeje misli o njih tisti, ki jih je najmanj «vzgajal», najmanj nanje vplival. Torej vzgojo kar stran! Malokdaj se je vzgoja res posrečila. Mlada ženska mora skrbeti sama za svojo vzgojo. In morda t ud i za našo. Gotovo je svoboda v marsičem koristna. Današnje dekle je brez dvoma manj pogosto nedolžna žrtev brezvestneža, ki jo muči, vara itd. Toda pozor, da se to ne izprevrne v nasprotje! Zmeraj bolj preti nevarnost, da postane moški žrtev dekleta ... da najdražje bitje zapusti globoke rane v njegovem srcu in v njegovih čustvih, da razbije z žensko svobodo in svojeglavnostjo ne samo njegovo moško samozavest, ampak tudi njegovo silo in odgovornost. . .» «0 njenem idealu.» «Govorim lahko o dvojnem idealu. O pravem in nepravem. Nepravi je filmski ideal, kakor ga je deklica videla v sto filmih. Filmski ideal pa nima nič skupnega z resničnimi čusfvi dekleta, ampak je samo nekaj namišljenega, zračnega, nestalnega, kar dekle strašno rada izda in se mu izneveri že zavoljo najskromnejšega ideala iz mesa in kosti. Vendar pa hoče, da bi bil njen resnični ideal vsaj v nečem podoben filmskemu idealu, v možatem ponosu itd. Razumstvo našega obrtnega in trgovskega življenja v zvezi z omlednim lažijuna-štvom filmskih oseb napravi precej zla pri teh dekletih, ki pozabljajo, da za življenje ne kupujemo vstopnic kakor za kino, da je nefilmska ljubezen zastonj, brezplačna, in zato bolj preprosta in resničnejša. Jaz se bojim teh ljubezni, ki jih oslaja film. Zakaj to so samo posnetki, neumnosti, hrepenenje po junaških pozornostih, za katere ni ne časa ne sredstev. . . Takšna ljubezen mora dekle nujno razočarati, prav kakor je fant razočaran, če namesto filmske nežnosti in mikavnosti najde preprosto dekle, ki je muhasfo in ima slabe navade. V primeri s filmskimi junakinjami moram stokrat bolj občudovafi mirno deklico iz življenja, ki zapusti ugodno, udobno službo, samo da bi se mogla posvetiti možu, kafe-rega ljubi, in šla kuhaf, prat, šivat in bi pozneje mogla skrbeti za svoje dete . . , Da, fu je pravo junaštvo, katerega mnogo deklet iz tovarn in pisarn ne razume. To je najbolj čudovita pustolovščina življenja in ljubezni. Morda bo napočil čas, da bo lahko vsaka ženska dobra intelektualka, hkrati pa dobra žena in mati. Drugo drugega vendar ne izključuje; to je dokazalo že mnogo velikih žen.» Prva želja. «Pravite, kaj jim sporočam? Najrajši bi jim to povedal sam, ampak jaz jih poznam le nekaj, medtem ko čita časopis tisoč in tisoč deklet . . . Torej dobro, povem vam to. Prvič bi želel, da bi današnja dekleta gojila nekoliko tudi modo in kozmetiko duše, ne samo telesa. Pravijo, da so današnja dekleta fantom dobre tovarišice in prijateljice, ampak jaz tega preveč ne verjamem. Današnje dekle se je sicer naučilo govoriti z nami o vsem, kar zanima nas in njo, vendar so to večkrat samo besede, pobrane iz modnih knjig, filmov in gledaliških iger. Dekleta se dajo kaj rade zapeljati k nazorom, ki so samo bahavi okraski. Sploh je med načeli .in prakso deklet večja razlika, kakor pri moških. So ženske, ki se izdajajo za domoljubke, pa vendar uničujejo svoje zdravje in ogrožajo svoje bodoče otroke . . . Veliko deklet študira, ne da bi dosegle pravo izobrazbo in ne da bi vedele, kaj v resnici hočejo. Ženske tudi slabo gospodarijo s svojo osamosvojitvijo, ki jo izrabljajo za malenkosti in sebičnosti. Skoda bi bilo, če bi se same pripravile ob njo. Prej je bila žena golo sredstvo moževe sreče. Danes bi hotela, da bi bil mož sredstvo njene sreče. Treba je oboje združiti. Spoštovanje moža do žene pa ne zadostuje samo kot vobče zagovarjano načelo, ampak žena si mora moževo spoštovanje pridobiti. S svojo zunanjostjo si pridobi njegovo občudovanje, toda spoštovanje je notranji imetek. Mnogo je občudovanja vrednih deklet, lepega obraza, mikavne postave, prijetnega in dražestnega vedenja, toda malo žen, ki si znajo pridobiti spoštovanje. Sicer pa, da ne bomo delali krivice . . . tudi takih mož je malo.» Druga želja. «Drugič bi si želel, da bi dekleta ne bila boječa in bi imela pogum, da bi bila srečna. Da, pogum, biti srečna. Sodobno življenje dovoljuje, da si lahko svoj prosti čas razdrobimo na tisoč majhnih delov, da lahko hodimo v kino ifd. In zato zapelje mnogo deklet, da bolj cenijo takšno življenje majhnih radosti in skrbi iz dneva v dan, kakor pa eno veliko radost, eno veliko skrb. Dandanes je veliko žensk le na pol ljubic in na pol žen . . . Prej je bila ženska samo ljubica in samo žena, pa nič drugega. To res ni bilo prav. Toda današnje ženske so ljubice, premalo žene. Komaj nam znajo skuhati lipov čaj, če smo prehlajeni. Razumite me! Ne gre za lipov čaj, ampak za vlogo žene, za vlogo naše življenjske družice. Moderno dekle iz samega strahu, da bi ne prišlo ob svojo izbojevano osamosvojitev, viha nos nad vsako še tako majhno nalogo. Gotovo ne gre za to, da bi žena garala od rana do noči v gospodinjstvu, ampak ne- kaj ženskih dolžnosti je pa vendarle . . . Čudno je: če prosim dekle ali ženo, da bi mi storilo nekaj, kar je naloga moškega, na primer, da bi mi razvila fotografijo, je precej z navdušenjem pripravljena. Gorje pa, če jo prosim naj mi zašije rokav.» Tretja želja. «Tretjič bi želel, da bi nas dekleta imela za može, za takšne, kakršni smo ali kakršni lahko postanemo, ne pa za bitja, kakršna nikoli nismo bili in nikoli ne bomo. Ženske imajo navado, da moške ali precenjujejo ali pa podcenjujejo. Nekatere precenjujejo našo moč, krepkost, zmožnost in potem so razočarane in v zadregi, če odpovemo, če ne zmore naš razum in naša moč. Zakaj zdajci vidijo, da nismo kos temu, za kar nas je določila njihova domišljija. No, naj bo že tako ali tako, vsi živimo na isti zemlji, in česar ne stori ta, mora storiti drugi. Samo v radosti smo složni in strnjeni. In veselje in radost je treba ustvarjati in razumevati. Pa tudi če freba z bolestjo in skrbjo. Vsaj polovica je odvisna od žen; v žene čudovito verujem, verujem v neizmerni in neprestano rastoči pojem žen-stva, v čudovito blažečo in rodečo silo sveta, ki živi in ustvarja, ki nam možem daje življenje, moč in pogum in brez katere bi svef prenehal utripati. Ali boste to povedali našim dekletom in ženam?« F. M.: NI ČASA . .. «Kdaj se boš pa že vendar oženil, Mirko?» je vprašal nekega dne stari Milavec svojega sina. «Nimam časa, oče, nimam časa!j «Za ženitev imajo ljudje zmeraj dovolj časa, Mirko.» «Kaj naj storim, oče?* je vzdihnil mladi Milavec. «Od ranega jutra do poznega večera tičim v trgovini. Delam štirinajst ur na dan, komaj utegnem jesti in spati. Včeraj sem bil v Beogradu, jutri moram spet v Maribor, in med vožnjo moram na žalost misliti na važnejše reči, kakor na to, da bi se ozrl po kaki ženski.* «In po tebi se ni še nikoli nobena ženska ozrla ?* «že, že. Ampak — «No?* Mladi Milavec je malomarno zamahnil z roko. «Čemu zmerom tisto staro storijo, oče? Jaz bi bil moral takrat vzeti Lojzko, pa sem moral poslovno odpotovati v Nemčijo. Pozneje sva se le redkokdaj videla. Kdaj pa imam urico časa zase, da bi ji povedal, da jo imam rad?» «Ali ti mora pomagati tvoj stari oče?» «Časa, oče, mi tudi ti ne moreš podariti !» Stari se je smehljal. «Očetje zmorejo veliko, moj sin.-* «Jutri se odpelješ v Beograd ?» je vprašal oče zvečer. Sin je prikimal. «Ob osmih zjutraj se odpeljem. Prvotno sem se hotel odpeljati ob devetih, ampak tako sem eno uro prej tam, in čas je zlato.* «Torej ob osmih?» «Da, oče.* «Potem lahko izpolniš besedo, ki sem jo dal dobremu prijatelju.* «Prav rad.» «On se pelje jutri zjutraj ob osmih v Zagreb; pel ji se na postajo mimo njegovega stanovanja in ga vzemi s seboj na postajo.* «Kdo je tisti dobri prijatelj, oče?» Stari je rekel počasi: «Lojzka se imenuje.* * Ko se je drugo jutro mladi Milavec pripeljal pred Lojzkino stanovanje, je že stala s kovčegom pred hišo. «Halo, Mirko!* je veselo zaklicala. cDobro jutro, Lojzka! Kar brž vstopi!* «Ali se tako mudi?* „Kaj je največkrat povod nesoglasja in celo odtujitve med starši in med doraščajočimi otroki?" Gospa urednica! Vaša nova anketa je zelo zanimiva. V odgovorili bodo lastne izkušnje in različne razlage, zakaj se otroci odtujijo staršem. Starši pač dolžijo otroke trme, neposlušnosti, nehvaležnosti itd. Otroci pa spet očitajo staršem, da jih niso prav vzgajali, da niso z vsemi enako postopali, da so bili prestrogi, da se je oče premalo menil zanje, da je preveč pil ild. Toda po mojem mnenju se otroci odtujijo samo tum, kjer ni prave ljubezni in pravega razumevanja za otroke. Očetje imajo pogosto po delu čas za prijatelje, gustiine, časopis itd., le pred otrokom hočejo imeti mir. Matere imajo vedno dovolj dela. Toda če jim je kdaj otrok v nadlogo, bi pomagala lepa beseda; ampak namesto tega ga jezno napodijo. Če pa pride znanka, soseda ali kdor koli, ima mati zanje po cele ure časa Otrok to vidi in sklepa da iira mati druge rajši. Premožnejše r.iatere prepuščajo otroke pestunjam in skrbijo s tiiio za to, da je otiok moderno opravljen. Nekatere pa spet otroke preveč nadzorujejo, jih neprestano opominjajo in karajo, tako da otroci niso srečni, ker ne smejo imeti niti trohice lastne volje. Tako nastaja med starši in otroki razdalja, ki se opazi šele, ko otrok do-raste. In zdaj je prepozno. Starši in otroci žive sicer še skupaj, toda prave skupnosti in pravega razumevanja ni. Na obeh straneh so pritožbe in nezadovoljstvo. Vse pa se je razvijalo neopazno že od nežne mladosti. Kjer pa z malim otrokom razumno postopajo, bo otrok starše vedno spoštoval in ljubil. Otrok naj sliši in vidi morebitne težave staršev, raste in dela naj z njimi. Česar ne razume, naj mu starši razložijo. Ne smejo ga niti preveč razvajati niti ga za vsako malenkost zmerjati ali tepsti. Otrok, ki z njim starši prav ravnajo, jim bo tudi vse zaupal in se bo čutil tudi pozneje, ko doraste, povezanega s svojimi starši. To sem povedala iz svojega lastnega življenja. Lepo Vas pozdravlja F. H., žena obrtnika iz SI. B. Cenjena gospa urednica! K Vaši anketi Vam odgovarjam tole: Vzrok nesoglasja in celo odtujitve med starši in otroki je po večini na strani staršev. Saj je otrok več ali manj takšen, kakršnega so si starši vzgojili. Marsikatera mati ustreza vsem otrokovim željam, dokler je še majhen. Do tako imenovane pubertetne dobe ne opazimo večjih razlik med dečki in deklicami. Saj hočejo tudi deklice tek- movati z dečki v moči in pogumnosti. Ko pa pride doba pubertete, postane otrok siten in razburljiv. Opazi, da imajo ljudje skrivnosti — pa jih hoče imeti tudi sam. Na skrivaj čita napete romane. Molčeč je in trmast. V svoji ljubezni do otroka, ga mati večkrat zalezuje in prosi sorodnike in znance, naj ga tudi ti opazu jejo. Otroku to ne ostane dolgo prikrito. Jezi ga, da mu mati ne zaupa več. Postane trmast in kljubovalen in stori pri prvi priložnosti prav. to, česar so ga doma sumili. In zdaj je ogenj v strehi! Komaj stopi otrok v hišo, že zapoje šioa. «Saj vemo, -~^-ENA IN A T U J S K I ^ PP.OAA-ET Poglej, ali je vse v redu! V lanskem letniku našega lista smo objavili dolg članek, kako je treba urediti in opremiti tujske sobe, kako se je treba vesti proti letoviščarjem, in tako dalje. Nove naročnice, ki tega članka niso brale in bi rade oddajale sobe letoviščarjem, si naj oskrbijo aprilsko, majsko, junijsko in julijsko številko lanskega letnika. Ob pričetku nove tujske sezone bi vas radi spomnili na razne malenkosti, ki vam utegnejo koristiti. Preden vzamete letoviščarje v najem, dobro prečistite tujske sobe. Gospodinja naj sama pregleda žimnice, ali se morda ni kje vtihotapil mrčes. Zamazane prevleke žimnic je treba oprati, odeje in blazine dobro prezračiti in pregledati. Spretna gospodinja lahko prevleko žimnice sama opere in potlej spet žimnico sama zašije. To stori najlaže takole: žiifinico položimo na veliko prostorno mizo. Seveda moramo žimnico poprej temeljito izfepsti in skrtačiti. Potem jo razparamo, vendar pa pustimo žimo v isti legi, da pozneje laže sešijemo prevleko. Prevleko operemo v mlačni vodi in jo v senci posušimo. (Na soncu bi obledela!) Na pol mokro prevleko zlikamo. Zdaj previdno dvignemo žimo, ki leži v legi na mizi, podložimo spodnji del prevleke in jo naravnamo. Najprej zašijemo vogle za silo, potlej šele začnemo seši-vati žimnico, kakor je potrebno. Za to delo potrebujemo dolgo, nekoliko zakrivljeno šivanko s topo konico. Tako šivanko si nabavimo v trgovini z želez-nino za majhen denar. Ta postopek pa velja samo za žimnice, ki še niso poležane. Če pa je žimnica že stara, na sredini vdrta in poležana, potlej mora- da se nismo motili, ko smo' mislili o tebi... pa ti ibomo že pokazali. Knjige vzemi v rokeb Še slabše pa je, če dajejo starši pri tem še razne priimke otrokom. Takim staršem se otroci kmalu odtujijo. Otrok je vendar potreben lepe besede, ne zmerjanja. Mati naj posebno v tej dobi z otrokom potrpi in naj mu ne kaže, da mu hoče kratiti prostost. Če opazi, da otroka nekaj muči, naj ga v ugodnem trenutku vpraša in mu potem jasno in prijazno pove svoje mnenje. Tako bo otrok videl, da najde razumevanje doma in mu ga ni treba iskati na cesti. To razumevanje je še posebno važno pri deklicah. Deklici povej tu in tam kaj iz svojega življenja, smej se z njo, kadar je vesela, potem bo videla, da si ji mati-prijateljica, ne policist. Vera J., učiteljiščnica, Maribor. 1110 žimo razpukati. Če si najamemo strokov njaškega obrtnika, bo žimo na stroju razpukal in bo za vse delo porabil komaj pol dneva. Samo zelo spretna gospodinja se naj sama loti tega posla, drugače bo imela vijugasto žimnico, ki ji bo pri postiljanju zmerom nagajala. Otroci radi zamažejo žimnice, zato svetujemo gospodinjam, da kupijo povoščeno platno ali pa gumijast vložek, ki ga položijo čez žimnico, preden jo pogrnemo z rjuho! Tujske sobe moramo vsak dan dobro prezračiti. Kadar je zunaj toplo in sončno, naj bodo okna ves dan odprta, da se duh po zatohlosti, ki se je čez zimo nabral, razgubi. Če obdrži soba vkljub temu duh po zatohlem, nalijemo v umivalnik vode in ožmemo vanjo limono. Tudi nekatere sobne rastline preženejo slab duh, tako na primer rožmarin, navadni žeravec in podobne rastline. Časih pa tudi zadostuje, da za uro ali dve zakurimo peč, toliko, da se pečnice segrejejo. Posteljno perilo, ki ga gospodinja uporablja za tujske sobe, leži navadno čez zimo spravljeno v omari. Na pomlad je treba to perilo preprati in na soncu posušiti, da se spet lepo obeli in dobi svež duh. Iz tujskih sotb pospravimo nepotrebno navlako. Družinske fotografije, razni odlitki iz mavca so morda za domače okras, tujcu pa ne pomenijo ničesar. Stari letoviiščarji, ki so se navezali na kraj, se včasih že spomladi pismeno oglasijo in vprašajo, ali bi ob tem in tem času lahko dobili spet isto sobo, ki so jo imeli lani. Gospodinja naj na taka pisma takoj odgovori. Mnogi letoviščarji, ki prihajajo iz mesta, visoko cenijo dobro presno maslo, sveže kislo mleko in podobne dobrote. Gospodinje, ki se ukvarjajo z letoviščarji, si naj že zdaj navežejo stike z dobrimi kmeti, da jim bodo redno dobavljali svoje pridelke. Tudi pri teh malenkostih spretna gospodinja lahko zasluži nekaj kovačev na mesec, hkrati pa si zagotovi zadovoljstvo gostov, ki Ines: v te U 0ce »»» Kajne, smešen naslov: če bi spregovorilo srce! Srce veu-dar ne more govoriti, ono samo utripi je. Snce je samo urica našega življenja in nič drugega. Toda če bi se poglobile vase in pozorno prisluhnile utripom svojega srca, bi polagoma začenjale razumeti njegovo govorico, in ko bi jo razumele popolnoma, bi postalo vse v našem življenju lepše in lažje! Kajti naše srce je najčudovitejši zdravnik in to-lažnik za vsako bridkost, ki nam jo naloži življenje. In teli bridkosti je toliko in so tako različne! Srce mora biti res čudodelen zdravnik, da ima za vsako svoje zdravilo. Nekoč sem brala v zdravniški posvetovalnici nekegii dnevnika tožbo neke Metke: «Pijem,» je pisala, pijem in postala bom prava pijanka zaradi bridkosti, ki me razjeda. Moj mož leži že več let bolan. Živ mrlič je. Tako sem vdova pri živem možu. To me ubija. Mlada sem,, zdrava, hoče se mi moža, otrok, pa moram tako životariti. Zato pijem iz obupa .. • Tako je Metka potožila zdravniku. Ta ji je svetoval, kako naj se odvadi pijančevanja. Če ga bo ubogala, se bo odvadila pijače. Toda njene bridkosti to ne bo ozdravilo, lu bi ji moglo svetovati in pomagati samo njeno lastno srce. Če bi potrkala nanj in prisluhnila njegovemu utripu, bi ji takole povedalo: «Metka, vame poglej! Jaz hranim še vse spomine iz onili dni, ko si moža ljubila. Se spominjaš, kolikokrat si mu obljubila, da hočeš biti z njim v veselju in žalosti? Pred oltarjem si mu to prisegla, se spominjaš? In zdaj. ko je srečnih, veselih dni konec,, si pozabila na vso to in omahuješ. S tem mučiš sebe in njega, ko je že bolezen sama dovolj veliko trpljenje zanj. Metka, sreča žene je včasih tudi v odpovedi, v žrtvovanju. Ne pozabi tega in misli kdaj tudi na to, da vsako žrtev življenje ob svojem času poplača...« r Tako bi dejalo Metki njeno srce. In vaše srce? Kaj bi vam povedalo? Ali ste se že kdaj v bridkosti in stiski spomnile nanj in ga prosile za tolažbo? Ali ste se zatekle k njemu takrat, ko je v vas vse vrelo od srda in bridke užaljenosti? Ali ste se spomnile nanj v onih bridkih urah, ko ste mislile, da morate od bridkosti umreti? Ali ste ubogale nasvet svojega srca, ko ste na svoji življenjski poti prišle do križpotja? Ko ste bile v dvomu, v katero smer bi krenile? Ali se zavedate, da je srce vaš večni življenjski spremljevalec? Matere! Če ste premožne ali siromašne, nečesa ne smete pozabiti, ko boste svojim otrokom štele doto: najdragocenejše od vse dote bo otrokovo dobro srce, ki ga je izoblikovala vaša ljubezen. Čeprav mu ne boste mogle dati ničesar drugega, kakor to, bodite pomirjene, kajti vaš otrok je bogat. Dobro, plemenito srce mu bo najboljši vodnik v življenju, ki ga bo vodil k sreči in blagostanju. -M J S Če je ranjena ali bolna glava, si zaman obvezujemo noge. * Peščica zlata tehta več ko vreča pravice in resnice. * Skušaj pozabiti svoje skrbi, ker ti izpodkopujejo zdravje. A Reven ni tisti, kdor ima malo, ampak tisti, kdor več želi. * nežna koža - kako neizogibno potrebno je milo, ki jo neguje! ELI DA MILA OTMHEK fiRAVJE Za c u d u j očejt^n^T 'nastavnega sredstva Pripravi se že zdaj na kopalno sezono! Poleti, pri kopanju, lahko spoznate, koliko je vredna nega telesa. Predebela ženska lahko obleče najlepšo in najmodernejšo kopalno obleko, pa vendar ne bo zbujala občudovanja. Predvsem moramo paziti, da se znebimo odvečne maščobe. O raznih neškodljivih shuj-ševalnih kurah smo že pogostokrat pisali, in naše bralke 'So si ta navodila gotovo spravile. Prav tako pa tudi ni lepo, če je ženska pretirano suha. Zanesljivo se boste odebelili, če po večkrat na dan zaužejete kako malenkost. Na primer vsako drugo uro košček kruha, namazanega s presnim maslom. Če katera ne prenaša presnega masla, naj namaže kruh z medom ali pa z mezgo, ali pa naj popije vsako uro skodelico m leka, kakaa ali kuhanih ovsenih kosmičev. Po obedu naj leže vsaj za pol urice k počitku. To gotovo pomaga. Razen poglavitne točke je pa še vse polno drugih, ki nam pomagajo k splošni lepoti. Ali ste kdaj opazovali na kopališču noge kopalk? Nikjer ne pride nega nog tako do veljave, kakor tu. Zgodi se, da si mlada lepa kopalka se-zuje kopalne čevlje, in tisti mah vas obide groza. Prsti so izmaličeni, na vsakem izmed njih cvete kurje oko, ki priča o premajhnih čevljih, nohti so poševno zaraščeni, na malih prstih jih pa skoraj sploh ni. V tem primeru vam svetujemo, da ne sezuvate kopalnih čevljev, dokler si niste temeljito popravili in ozdravili nog. V mestih imamo zdaj že povsod pedikerje, ki vam dajo lahko strokovni nasvet, kako se znebite zaraščenih nohtov, obtiščancev, kurjih očes in podobnih nadlog. Na kmetih si žena teže pomaga, toda če nosi pametno obutev in si redno koplje noge, se kmalu znebi raznih okvar. Predvsem moramo nositi dovolj veliko obutev! Spomladi noge najraje nabreknejo, zato si pametna gospodinja zmerom na pomlad kupi nove čevlje, da se ji potlej vse leto lepo prilegajo. Jeseni in pozimi noge najmanj trpijo, nikoli ne zabrek-nejo, in če si tedaj nabavimo obutev, nam je spomladi gotovo pretesna. Spomladi nas tudi noge najrajši bolijo; zato si jih moramo vsak večer okopati v topli vodi. Vodi dodamo pest kuhinjske soli ali pa malo smrekovega izcedka ali pa 1 dl kisa. Nazadnje si jih Na košček vate kanite nekoliko kapljic Scherk Gesichtsvvasser in s tem počasi brišite svoj obraz. Takoj boste občutili, kako se skozi kožo pretaka oživljajoča kri. Če potem pogledate ta kos vate, boste zelo osupnjeni, ker je popolnoma črn. Toliko umazanije se torej nahaja v porah, četudi uporabljate vsa mogoča draga sredstva. 0 Temeljito čiščenje kože je predpogoj za res lep teint. Scherk Ge-sichtswasser se vpije globoko v pore, Vas reši mozoljev in nesnage in napravi kožo takoj od začetka lepo, nežno in gladko. Vaša koža spet lahko diha. Scherk , Scherk * p jj^ 1 0 1 Gesichtsvvasser jo os- Gesichts- J |||| || I I I I I I I UMI veži, ozdravi in pomladi. VVasser oplaknemo z mrzlo vodo in jih dobro otremo s platneno ali frotirno brisačo. Krčne žile nam odpravi zdravnik brez velikih stroškov. Odločite se že zdaj za to, in poleti ne bo več sledu o krčnih žilah, ki kvarijo lepoto nog. Odvečne dlake na nogah odpravimo z žveplenim praškom, ki ga dobimo ■» vsaki drogeriji za majhen denar. Razen tega kazi kopalko najbolj nečista polt, mozoljasti hrbet, kakor s prosom posute nadlahti itd. Izrabite spomladansko sonce in se vsak dan sončite doma ali kje v zatišju. Sonce je najboljši zdravnik za slabo polt. Vsak dan se umivajte do pasu in dobro odrgnite hrbet in nadlahti s ostro ščet-ko, da se polt dobro napolni s krvjo. Potlej zbrišite hribet z resorcinovim špiritom (dobite ga v drogeriji). Preden se izpostavite soncu, namažite hrbet in vsa potrebna mesta z orehovim oljem. Golša je ozdravljiva Golša je lahko že prirojena. Bolnika ovira predvsem pri dihanju. Poleg tega ga pa tudi močno kazi. Povečanje in razraščanje ščitne žleze nastopi lahko **:udi pozneje. Ženske dobivajo rade golšo po porodu. Posebno če je porod dolgotrajen in združen z bolečinami, se žena preveč napenja in vpije; zato se razvije golša. Previdne babice napravijo porodnicam obvezo okoli vratu, da se ne more ščitila žleza razširiti. V planinskih predelih vidimo lahko največ gol-šavih ljudi. Morda je temu kriva pitna voda, vendar pa nimamo prepričevalnih dokazov za to trditev. Golšo uspešno zdravimo z jodovo soljo, vendar mora zdravnik predpisati in nadzorovati zdravljenje. Časih je povečana ščitna žleza tudi posledica Basedowove bolezni, ki je ne smemo zdraviti z jodom. V pubertetni dobi se pri slabokrvnih in malokrvnih deklicah rada razvije golša. V tem primeru predpiše zdravnik železito vino>, ribje olje, mnogo sočivja in južnega sadja, ki obsega dovolj vitaminov. Zastarele golše zdravijo zdravniki z operacijo. Taka operacija je za kirurga sicer težka, za pacienta pa brez nevarnosti. Brazgotina, ki ostane po operaciji, je tako neznatna, da jo vsaka ogrlica zakrije. yx Varuj in neguj svoje zobe, dvakrat na dan s: Chlorodont-zobno pasto UEORO SITIOTER — -PRED SEBOJ Vse je v življenju osnovano na nekem zakonitem redu. To vidimo v življenju rastlin in živali, pa seveda tudi v lastnem življenju. Zakaj naj torej tega reda ne uvedemo tudi v svojem dejanju in nelianju? Red se bo izkazal za nekaj dobrodejnega. Višji smisel našega življenja je hrepenenje po dosegi nekih ciljev. Cela stavba misli nastane najprej v našem duhu in v tej stavbi zori volja, da hočemo nekaj doseči. Mi gradimo, bogatimo vsebino življenja, merimo svoje moči, s tem da premagujemo odpore in ovire ter se veselimo, če potem kaj dosežemo. Kdor zna živeti, ne bo kar tako leno životaril, temveč si bo prizadeval, da bi si ohranil mladostno svežost in prožnost vse do visoke starosti. On tudi sploh nima časa ža to, da bi se čutil starega in trudnega, ker ima še zmeraj neki cilj pred seboj in zna življenju vedno izviti nove vrednote. Veliko pa je odvisno od tega, kako si vsakdanji potek svojih dni razdelimo. Mnogo ljudi se neprestano žene in peha, in to jih dela nervozne in nesrečne. Pri količkaj dobre volje pa bi bila ponajvee pametna razdelitev mogoča. Toda ljudje kaj radi igrajo vlogo mučencev in pozabljajo, da se pri tem prezgodaj obrabijo in ohlapijo. Pol ure na dan potrebuje vsak človek, da si izdela pravilen program za naslednji dan. Neprijetna pota itd. opravimo najbolje kar v začetku vsakega tedna, vsi drugi dnevi so za vse tisto, kar se da laže izvršiti. Nikoli ne hotimo opraviti preveč stvari naenkrat. Saj se iz tega ne rodi nič pravega. Praznike sicer obhajamo, kakor pridejo, toda pametna razdelitev je tudi tukaj umestna. Zabave bomo veliko bolj užili, ako si jih vzamemo k srcu z neko preudarnostjo. Mnogo ljudi toži, da jim je neprestano dolg čas, ker so prenerodni in preleni, da bi si dan pametno razdelili. Z drugo besedo, da bi imeli neki smoter pred seboj. Neprestano tožijo, da jim je življenje pusto, da nimajo nič od njega, ker ne vedo, kaj bi počeli. Z vsem mogočim se bavijo, pri tem pa zamudijo to, kar je najvažnejše. Izgubijo prav vsak pregled, in njihova dejanja so ali prenagljena, nerodna, ali pa zanikrna in vnemama. Ti večni ne-zadovoljneži zro z zavistjo na one, ki smotrno in premišljeno izvršujejo svoje delo in prav tako smotrno uživajo zabave. Seveda se tudi tu ne sme pretiravati in se pretirano natanko držati okorelega načela. To bi se reklo, izpremi- Nobene besede niso tako odveč, kakor so te. Kadar je človek že «v godlji* — kakor pravimo — ne pomaga nobeno modrovanje več. Nespametno ravnajo zakonci, ki si z neko mržnjo očitajo: «Da — ko bi ti ne bil (a) vedno porabil (a) toliko denar ja, bi imela midva še danes svojo malo trgovino!* Očitki namreč ničesar več ne izpre-menijo, ampak ustvarjajo samo neprijetno razpoloženje. Zdaj je treba pogledati razmeram in položaju jasno v oči in iti skupaj proti novemu življenjskemu cilju. Na svojih napakah se moramo učiti, če hočemo bodočnost bolje izoblikovati, kakor smo preteklost. Veliko bolje pristoji vsem zakoncem, da skupno in vzajemno delajo in se hrabro prebijajo skozi meglene dneve, kakor pa če jadikujejo in tarnajo zaradi lepih dni, ki so minili in jih ni več. Kolikokrat očitajo starši mladini napako ali neuspeh v poklicu! «Da, ko njati človeka v avtomat. Gotovo so tudi dnevi, ko človeku ni treba nič nameravati, dnevi, ki so posvečeni samo miru. Pa tudi ob takih dnevih bomo že iz navade segli po dobri knjigi, šli na iz-prehod ali kaiko drugače skrbeli za osvežen je duha in telesa. Ko se potem drugo jutro prebudimo in nas čaka spet nov dan, poln načrtov, si mislimo: «Moje življenje ne teče brez koristi v večno vesolje, moji dnevi so izpolnjeni s smotrom in ciljem — jaz vedno nekaj nameravam.* bi bil postal ključavničar! — — Ko bi bil nas poslušal, bi zdaj ne posedal brez dela kot brezposeln učitelj, ampak ti si hotel igrati gospoda — —.» Tudi te besede mlado srce samo zagrenijo. Sin je postal učitelj in ima svoj poklic rad! Naša dolžnost je, da mu čez trenutno «smolo», ki jo ima, pomagamo s tolažečo izpodbudo in pomočjo. Odveč in neokusno je tudi, če očitamo hčerki: «Da, — ko bi bila vzela Bevca, ne pa ČernetaU Mladina ima pravico, da si sama izbere življenjskega druga — četudi se postavi v nevarnost, da bo v zakonu boj in trpljenje. Tudi tu razdre beseda «da — ko bi» — zaupanje, ker ta beseda ne gradi, ne dviga, ampak vleče k tlom, podira in pripravlja obup. Samo tolažeče, pogumne besede in zvesto skupno prenašanje življenjskega bremena lahko upognjeno srce spet pokonci postavi. UDA, IKC HIBI ¥111 NE Bil ... Že stoletja zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudodelno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni: želodca, črevesja, jeter, zlatenice, žolčnih kamenov, presnavljanja, debelenja, ledvic, mehurja, sladkorno bolezen itd. Znana strogo dietetična kuhinja. Krasno športno kopališče. Idealno okrevališče. - V predsezoni in posezoni znatni popusti. Zdravljenje poleti in pozimi. Informacije daje ravnateljstvo zdravilišča ROGAŠKA SLATINA Preprosto vložene češnje. Dobrim, trdim češnjam izločimo koščice in jih naložimo v litrske ali pollitrske kozarce samo do polovice. Nato jih nekoliko potlačimo in polijemo čez nje do tri četrti kozarca — ker izločijo češnje same precej soka — sirup, za katerega denemo na vsak liter vode 10 dkg vaniljevega sladkorja. Kozarce potem neprodušno zapremo in jih postavimo v posodo z mrzlo vodo, tako da sega voda do vratu kozarcev. Posodo s kozarci postavimo potem na ognjišče, kjer naj se, ko voda zavre, litrski kozarci kuhajo približno 8 minut, pol-litrski pa samo 6 minut. Ko se v tej vodi kozarci na pol ohlade, jih vzamemo iz posode in spravimo. Tri nova odkritja: Č I STI N IT za domače pranje in čiščenje volnenih in svilenih oblek J UVE NTU S tekoči šampon proti prhljaju B A B Y tekoče brezalkalično sredstvo za nego po izpuščajih obolele kože. Samoprodaja v špecialni trgovini z modernimi pralnimi sredstvi: Ing. Franjo Lavrič, Ljubljana Celovška cesta 28 (poleg pivcvarne Union). Sončne pege so manj vidne, če jih večkrat obrišemo z vodikovim preki-som. Vodikov prekis obeli pigment. Zdravniki za kozmetiko pa vam lahko tudi predpišejo mazilo proti sončnim pegam. ab. Treba je misliti na vse. «Gospod lekarnar, prosim kako sredstvo, ki pomirja bolečine.* «Kje pa te boli, mali?» cZdaj še nikjer, ampak zvečer, ko bo oče prišel domov in bo videl razbito okno —* * «Mihec,» pravi oče, «če boš francosko šolsko nalogo pisal za odlično, potem pojdeš za božične praznike na Polževo!* * «Oh, veš, očka,» modruje Mihec, «saj je doma tudi lepo!* Modri cvet in vsakdanji zajtrk. Na poletnih izprehodih ste gotovo že opazili ob poljskih potih rastlino z lepim modrim cvetom. To je potrošnik, najbližji sorodnik požlahtnjene cikorije, iz katere se izdeluje Pravi Franck. Naše gospodinje uporabljajo že desetletja ta pridatek za vsako kavo, ker daje fin, poln okus in lepo barvo, vrh tega pa prija tudi zdravju. Skrbite za redno stolico. Poskusite Leo-pilule, ki že po petih, šestih urah dovedejo do lahkega in prijetnega odvajanja. Oglas reg. pod Sp. br. 969 od 28. X. 1938 Leo-pilule V šoli. «Otroci,* pravi učiteljica, «bodite vsaj nekaj časa tiho, tako tiho, da bi se slišalo, če bi šivanka padla na tla.» Tako je bilo tiho kakor v grobu. Čez dve minuti pa se razburi Pepček: «Gospodična, vrzite že vendar tisto šivanko na tla!* KOZMETIČNE OPERACIJE Nosne, ušesne, obrazne in telesne plastike, operacije gub itd. Dr. E. EITNER-jev Dunajski Kosmetikum (Wiener Kosmetikum) WIEN VI. Getrcidemarkt 7 Budapest, Boszormenyi utca 13/15 Jože ZaLjek KNJIGOVEZNICA LJUBLJANA DALMATINOVA 10 Najmoderneje urejena delavnica za vsa knjigoveška dela. Hitra in točna postrežba pri nizkih cenah. Izdelovanje posebnih akci-denčnih vezav po individualnih osnutkih. Trgovske knjige po naročilu, lastni črtalni stroj za vse vrste rastriranih tiskovin. Izvirne platnice za «ŽENO IN DOM» TELEFON 24-87 # Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano , pohištvo žimo samo z zaščitno plombo »STERILIZIRANO« ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME STRAZISCG PRI KRANJU Naša žima je higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v ta namen z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker ie slabo in nehigiensko izdelana, ni desinficirana, vsebuje termente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo, » STERILIZIRANO « Pridobite nam dve novi naročnici, pa dobite lepo nagrado. — Razpis daril je na str. 4 prve letošnje številke «2ene in doma». spodinjstvo Jedilni list za teden dni Ponedeljek. Opoldne: 1. Goveja julia s špi-načnim. zvitkom. 2. Govedina. Dušeno korenje. 3. Češnje v riž (429). Zvečer: Jajčne omlete. Ledenka s fižolom. Torek. Opoldne: 1. Grahova juha. 2. Kruhovi cmoki s prekajenim mesom. Kislo zelje. 3. Jagode z vinom. Zvečer: Pražena jetra. Koruzni žganci. Sreda. Opoldne: 1. Goveja juha s krpicami. 2. Govedina. Pečen novi krompir. Špinača. 3. Češnje. Zvečer: Makaroni s parmezanskim sirom. Solata. Četrtek. Opoldne: t. Dušene artičoke. 2. Pikantne zarebrnice. Močnati žličniki. Zvečer: Krompirjeva kaša. Petek. Opoldne: 1. Kislo zelje. Fižol. 2. Korenjev zvitek. Zvečer: 1. Ocvrte sardele. Krompir s presnim maslom. 2. Češnjev kompot. Sobota. Opoldne: Piščanec v obari (212). Ajdovi žganci. 2. Jagodo ve rezine (458). Zvečer: Koruzni močnik z mlekom. Nedelja. Opoldne: 1. Mavrahova juha (231). 2. Piščančeva rižota. Solata. 3. Orehov puding z vinsko peno. Zvečer: Gnjat z jajci. Vložene gotice ali kumarice. Opomba: številke v oklepajih pomenijo številke receptov v naši kuharski knjigi «Kako naj kuhani*. Za debelo tiskana jedila prinašamo recepte. Špinačni zvitek. Nadev: 25 dkg špinače skuhamo v slanem kropu, nato jo sesekljamo ali zmeljemo na stroj in pretlačimo. Potem vmešamo v skledi 3 dkg presnega masla, 2 rumenjaka, sol, nekoliko stol-čenega popra in žličko goste kisle smetane, nazadnje pa pridenemo pretla-čeno špinačo in sneg iz dveh beljakov. Medtem naredimo iz 1k I mleka, 1 jajca, 6 dkg moke in nekoliko soli tekoče testo, iz katerega spečemo na 3 dekagramih presnega masla veliko in tanko omleto, ki jo potem namažemo s pripravljenim špinačnim nadevom, nakar jo zvijemo in zavijemo v moker, z maslom namazan prtič, ki ga zvežemo z vrvco, in kuhamo v slanem kropu približno pol ure. Nato vzamemo zvitek iz prtiča, ga narežemo na rezine in ponudimo h goveji juhi. Dušeno korenje. 75 dkg osnaženega in opranega korenja narežemo na drobne rezance. Medtem zarumenimo na 5 dkg presnega masla 2dkg na drobno narezane čebule (in če hočemo tudi 2 dkg sladkorja), stresemo na to narezano korenje, ga osolimo in dušimo tako dolgo, da izpari ves sok. Potem pridenemo nekoliko sesekljanega zelenega peter-šilja in potresemo z 2 dkg moke, nakar korenje zalijemo in dušimo do mehkega, nazadnje pa dodamo še nekoliko popra. , Jajčne omlete. 6 jajc, 6 žlic mleka, t dkg presnega masla in nekoliko soli dobro premešamo. Iz te zmesi spečemo v ponvi na presnem maslu tri omlete. Ko se omleta na eni strani zapeče, jo pregnemo in takoj serviramo. Grahova juha. 1/4 kg lepega^ mladega graha izluščimo iz stročja in pristavimo v slano vodo. Prazno stročje pa operemo in posebej skuhamo. Medtem napravimo 77 e ž i t e iz 3 dkg presnega masla in 5 dkg moke svetlo prežganje, ki ga zalijemo z vodo, v kateri se je kuhalo stročje, nakar prežganje dobro premešamo in stresemo v grahovo juho, ki jo potem še dobro prekuhamo. Preden juho ser-viramo, vmešamo v jušniku 3 žlice sladke smetane, en rumenjak in nekoliko zelenega peteršilja. Ko vlivamo na to juho, neprestano mešamo. Kruhovi cmoki s prekajenim mesom. Štiri stare žemlje narežemo na drobne kocke in jih opražimo na masti. Nato vlijemo nanje 3/4 1 mleka in počakamo, da se zmes ohladi. Potem primešamo V? 1 moke, 4 jajca, žličko sesekljanega zelenega peteršilja, 3 žlice na drobne kocke narezanega prekaje-nega mesa in nekoliko soli in naredimo iz tega testo, ki naj počiva približno eno uro. Iz tega testa oblikujemo z mokrimi rokami cmoke, ki jih kuhamo v slanem kropu nekako 20 minut, potem pa zabelimo s presnim maslom, na katerem smo opražili nekaj drobtin. Dušene artičoke. Šestim artičokam porežemo vršičke listov in jih prekuhamo v slanem kropu. Potem sesekljamo nekoliko česna in zelenega peteršilja ter primešamo malo drobtin, soli in popra, nakar namočimo zmes z oljem in, jo natresemo med liste prevretih artičok, ki jih denemo potem v kožico na vrelo olje, kjer naj se počasi duše, ko prilivamo po malem vode. Pikantne zarebrnice. Zarebrnice (75 dkg) zbrišemo s krpo, zarežemo ob strani po dvakrat kožico, jih potolčemO, osolimo, potrese-mo s papriko, povaljamo v moki in spečemo na obeh straneh na čistem loju ali pa na masti. V drugi, večji kožici opražimo na 4 dkg presnega masla 5 dkg na drobno narezane čebule, zalijemo to z vrelo vodo ali pa s kostno juho in pri-denemo pečene zarebrnice, nakar posodo pokrijemo in dušimo meso do mehkega. Potem denemo zarebrnice v plitvo skledo, precedimo omako v */41 kisle smetane, v kateri smo razžvrk-ljali 2 dkg moke, za noževo konico paprike in sok od pol limone ter omako dobro prekuhamo. Preden tako pripravljene zarebrnice serviramo, stresemo v omako 6 dkg zelenjavnih korenin (korenja, zelene in peteršilja), ki smo jih narezali na drobne rezance in opražili na 2 dkg presnega masla. Korenjev zvitek. Napravimo vlečeno testo kakor za jabolčni zvitek (407). Medtem ko testo počiva, operemo, ostrgamo in nastrgamo na strgalniku 3/4 kg korenja. Na polovico razvlečenega testa potresemo potem nastrgano korenje, 10 dkg stol-čenega sladkorja, 5dkg drobtin, nekoliko cimeta in vanilijevega sladkorja ter 5 dkg rozin. Nato testo zvi-jemo in zvitek spečeirio v pečici. Ocvrte savdele. Sardelam odstranimo glavice indrob, potem jih pa osolimo, povaljamo v moki in hitro spečemo na vrelem olju. Ko jih denemo v skledo, razporedimo naokoli limonovih rezin. Orehov puding. 4 rumenjake mešamo s 4 žlicami sladkorja in žlico olja tako dolgo, da se zmes peni. Nato pridenemo 5 žlic zmletih orehov in žlico drobtin, ki smo jih polili z žlico ruma, nazadnje pa primešamo še sneg iz 4 beljakov. To zmes stresemo v posodo za pudinge, ki smo jo prej namazali z oljem in potresli z drobtinami, in kuhamo puding približno 3/4 ure v sopari. K pudingu serviramo vinsko peno (4l5)" Gnjat z jajci. 10 dkg surove ali kuhane gnjati narežemo na majhne rezine in jih na razbeljeni masti nekoliko opečemo. Potem ubijemo nanje 5 jajc in jih osolimo, nakar cvremo vse to tako dolgo, da beljaki zakrknejo. Knjigi «Kako naj kuham» in «Vese-lo praznujmo« neobhodno potrebujete. Vsaka knjiga stane 30.— din, Vi jo dobite pri upravi «Žena in dom» za 15,— din. Juvan Franc: Vrtna dela v maju V dobro oskrbovani vrtni gredi so zdaj sadike že ziele za presajanje. Grede na prostem dobro prekopi jemo, potresemo z živini apnom, da prežene-mo mrčes, ki se ob toplem soncu hitro razpase po zemlji, in pripravimo za nasad. Sredi maja presadimo na prosto kumarice, paradižnike, zeleno, por, buče in ohrovt. Sadike vsadimo v primerni razdalji drugo od druge. Za to delo je najboljši kak deževen dan. Če pa nam nebo noče poslati dežja, se lotimo dela proti večeru. Najprej zalijemo zemljo, potem s količem zaznamujemo, kam moramo sadike nasaditi. Vrtnarica, ki ima dober okus, bo zmerom pazila, da bodo črte ravne, grede pravokotne in podporniki za paradižnike enakomerno visoki. Ko sajenje končamo, zalijemo sadike. Solato in redkvico sejemo vsakih štirinajst dni na prostem do meseca avgusta. Kolerabo in črno redke v sadimo lahko do julija. Če hočete imeti zmerom svežo povrtnino, je najbolje, da vsakih štirinajst dni na novo sejete solato in kolerabo. Zdaj je primeren čas, da nasadimo fižol. Visoki fižol sadimo ob ograji, ob živi meji, ob zidu — pač na takih prostorih, kjer fižolovke ne zbujajo pozornosti, ker res niso lepe. Nizki fižol naj obroblja grede. Peteršilj in korenje je treba zdaj razredčiti. Zeleni poganjki se že kažejo iz zemlje, in zdaj vidimo, kje smo prego-sto sejali. Debelo korenje in debele pe-teršiljeve korenine bomo pridelali le tedaj, če bomo pridno redčili poganjke. Živo mejo moramo obrezati. Angleško travo pokosimo vsakih štirinajst dni. Proti koncu meseca lahko nasadimo letne cvetlice, vendar samo v deževnem vremenu, sicer nam sadike rade pogi- nejo. Plevelu je treba napovedati odločen boj! Ne plašite se tega truda! Poglejte malo k sosedom in kmalu boste spoznali, koliko več in koliko boljše povrtnine pridela gospodinja, ki pridno ugonablja plevel! ab MAGNOLIJA Proti koncu aprila in v začetku maja se odpro po vrtovih beli, rožnati in rdeči čašasti cvetovi magnolij in privlačijo s svojo aristokratsko lepoto nase poglede vseh mimoidočih. V svoji pravi domovini, to je v južnih predelih severne Amerike, je magnolija do 20 m visoko drevo s 17—25 cm dolgimi in 5—8 cm širokimi listi, ki ima jo, ako jih zmečkamo, poseben, smolnat duh. Cvetni popki so spočetka zaviti v rjavkastosivo tkivo, ki ima prav tako značilen duh. Iz njih se razvijejo do 12 cm dolgi cvetni listi. Vonj popolnoma odprtih magnolijinih cvetov je težko določljiv, ker sestoji iz več vrst. Zanimivo je, da čebele, ki ostanejo dalje časa na magnolijinih cvetovih, popadajo omamljene na tla in poginejo. Pa še drugo posebnost imajo ti cvetovi, namreč da so odprti le ob suhem in lepem vremenu, ob vlažnem in deževnem pa se zapro. Oprašitev oskrbi navadno zlata inimica (cetonia), ki se nastani v cvetu, kjer ima stanovanje in prehrano, ponoči pa, ko se cvet zapre, varno zavetje. Hrošč ostane v njem tako dolgo, dokler se cvet ne ospe. Pri nas gojimo navadno le nekaj zvrsti prave magnolije (magnolija gran-diflora), posebno je to zgodaj cvetoča «magnolia grandiflora precox» in «Gal-lissoniensis. Gojitev je kaj preprosta. Seme magnolije vsejemo v lonec dobre vrtne prsti in ga postavimo na toplo. Ko vzklije, ga prenesemo na svetlobo. Mlado rastlino moramo vsaj 4—5 let vzgajati v loncu in jo varovati, da ne pozebe. Šele kasneje presadimo magnolijo na topel prostor na vrtu, da je v zavetju, in jo čez zimo ščitimo. Magnolij ne obrezujemo, odstranimo jim le suhe in polomljene vejice. Cvetje ni primerno za vazo, ker je zelo občutljivo'. 0 KOPALCIH 1 N TU RISTI H Glavno pravilo za olikanega človeka je, da s svojim vedenjem ne zbuja pozornosti. Samo neotesani ljudje se bodo hrupno in nebrzdano vedli. Majhni otroci, ki jih ni moči brzdati, delajo dovolj hrupa, zato pa upravičeno pričakujemo, da se odrasla mladina lepše vede. Ženske se pri sončenju ne smejo zvirati in se vesti, kakor da bi bile v popolni samoti. Ena izmed najlepših ženskih lastnosti je sramežljivost! Vedenje turistke na poti in v planinskih kočah priča o njeni vzgoji in izobrazbi. Papirja, ostankov jedi, praznih škatel in steklenic ne smemo metati proč. Take odpadke oddamo oskrbnici koče. V kočah moramo paziti na red in snago, prav tako pri klopeh, pri studencih in pri podobnih počivališčih. Udomačila se je navada, da se turisti, če se srečajo, pozdravijo. Ženska se naj za turističen izlet primerno obleče. Športni kostum je za takšne izlete najpripravnejši. Oprtnik naj bo majhen in naj vsebuje le najpotrebnejše. Na gore ne nosimo celega lepotičnega salona s seboj. Smešno je, če zagledamo v planinah našminkano damo. V planinski koči se vedimo mirno, posebno ponoči. Potlej lahko upravičeno zahtevamo mir tudi od drugih gostov. Popivanje in razgrajanje po planinskih kočah kaže skrajno neotesanost. Takšni turisti naj ne hodijo v božjo naravo, zadovoljijo se naj s kako predmestno gostilno. Pravi turist je zvečer dovolj truden, da si želi počitka, in ga je tudi potreben. zž Knjiga «Vedenje, družba, potovanje, dopisovanje* Vam da še veliko drugih dobrih nasvetov. To in še štiri druge knjige dobite za 37 din, ki jih še danes nakažite na «Ženo in dom». PRANJE FINIH IN OBČUTLJIVIH ČIPK. Takšne čipke ovijemo okrog steklenice, katero premikamo sem in tja v pralni raztopini. Kot pralno sredstvo se je obnesla najbolj razredčina i dela Čistinita v 15 delih mlačne vode. S tem sredstvom operetno čipke v hipu, ne da bi trpele še tako nežne barve in nitke. Po pranju jih je treba v čisti vodi temeljito izplakovati. Knjiga »Veselo praznujmo" je danes priložena. Če je niste dobili, tedaj nakažite po priloženi položnici za pet praktičnih knjig 37 din. Prvo knjigo »Veselo praznujmo" Vam potem priložimo prihodnji številki. Sladni sladkor v vsakdanji prehrani. Ta fina hrana je postala v toku časa sestavni del vsakdanje prehrane najširših ljudskih slojev. Zakaj jedro Kneip-pove sladne kave, s katero pripravljajo danes milijoni gospodinj belo kavo, sestoji iz karameliziranega ' sladnega sladkorja; tri četrtine teže te kvalitetne sladne kave so dragoceni sladni sladkor, ki daje kavi redilnost in izredno fin okus. 20 O d r S. \ 15 . A V o \ \ i »o P°-25 P0'" z0p\*i,i\