Domžale
Ponovno aktivni v akciji Očistimo Slovenijo
stran 5
Osnovna šola Roje
Vabljeni k sodelovanju v dobrodelni akciji
stran 25
GLASILO OBCINE DOMŽALE
18. marec 2011 Letnik LI, št. 3
Sobota, 23. 4. 2011
Tudi letos bomo kolesarili po UE Domžale
Intervju
Pogovori z letošnjimi športnimi nagrajenci
stran 4
V OSRCJU SLOVENIJE - 21. PUSTNI KARNEVAL NA VIRU
Tudi tokrat Stričku - Pustni sekciji Vir ocena odlično
Za letos nam je Striček iz Pustne dežele Vir zaprl vrata in nam zadovoljen pomahal v slovo ter nas tudi v prihodnjem letu ni pozabil povabiti v edinstveno Pustno deželo, kjer ljudje nekaj manj kot mesec dni spoštujejo čisto posebne zakone, predvsem pa s prostovoljnim delom ustvarjajo prijetno vzdušje, ki iz leta v leto privablja na tisoče obiskovalcev.
Tudi letos jih je bilo veliko, kar je nakazovala že predaja ključa, ki ga je župan Toni Dragar izročil v roke novemu predsedniku Petru Koscu, in pustno rajanje se lahko začelo. Priprave sicer trajajo precej dlje, vanje je vloženega veliko prostovoljnega dela, saj se celotna nova oblast potrudi, da se program uresniči v celoti, da je prav vsak trenutek v
Pustni deželi Vir prijeten. In letos je bil! Velik ogrevani šotor v Športnem parku Vir bi o letošnjem praznovanju lahko pripovedoval še in še. Najprej o sobotnem norem rajanju številnih mask in civilnih obiskovalcev s Pop designom in pevko Nušo Derenda, ki je trajalo skoraj do jutranjih ur in prineslo tudi nagrade za najlepše maske. Pustna nedelja je bila v znamenju že 21. pustnega karnevala. Začela se je z mladimi, katerim v Pustni sekciji namenjajo posebno skrb, saj vedo, da jih bodo nekoč nadomestili. Povabili so čarovnika Gregorja, ki je mladim pokazal kar nekaj čarovniških trikov, ki jih morajo uporabiti tudi starejši, saj je prava čarovnija zbrati dovolj finančnih sredstev za vse prireditve. Če ne bi pomagala Občina Dom-
žale ... Potem ko so obiskovalke in obiskovalci v nedeljo, 6. marca 2011, zasedli vsa razpoložljiva mesta - od
Kartona Količevo, ob Bukovčevi cesti, do Športnega parka Vir - se je točno ob 14. uri in 21 sekund začelo
zares. Najprej Striček, nato pa blizu 50 različnih skupinskih in posameznih mask, ki so požele številne »oh«
in »ah«, pa tudi glasnih aplavzov ni bilo malo.
Stran 5
SOBOTA, 23. APRILA 2011
Hempi na rekreativni kolesarski dirki po krajih Upravne enote Domžale 2011
12. GOSTICEVI DNEVI
Dr. Mirko Cuderman, častni član Kulturnega društva Jože Gostič Homec
V soboto, 23. aprila 2011, bo po krajih Upravne enote Domžale potekala rekreativna kolesarska dirka, ki bo štela tudi za Pokal Slovenije rekreativnih tekmovalcev, v sklopu uradnih tekmovanj Kolesarske zveze Slovenije. Če bo vreme služilo tako kot v zadnjih nekaj dnevih, lahko že sedaj napovemo, da bo samo tekmovanje, ki se bo začelo ob 10. uri v Športnem parku Domžale, potekalo v prekrasnem sončnem vremenu. Tako organizatorje, kot tudi mnoge rekreativce pa je zelo razveselila novica, da bo na startu tekmovanja tudi Andrej Hauptman, eden najboljših slovenskih kolesarjev, ki ga še danes mnogi hvalijo po kolesarskih forumih. S svojo mirnostjo, vljudnostjo in borbenostjo je Andrej ali Hempi, kot ga kličejo,
vzor tako tekmova
cem kot tudi re-
kreativcem in najmlajšim. Je špor-
tnik, ki je v slovenskem kolesarstvu pustil velik pečat. Postavil se je ob bok svetovnim velesilam in z medaljo na svetovnem prvenstvu ter petim mestom na olimpijskih igrah v Atenah dokazal svojo vrhunsko formo. Bolezen je prekmalu prekinila njegovo kolesarsko kariero, vendar ga tudi to ni ustavilo. Danes Hempi svoje izkušnje profesionalca prenaša na nove rodove slovenskih kolesarjev, navadnim smrtnikom pa svetuje, kako se je potrebno peljati s kolesom in kakšna oprema je primerna za posameznika, da bi v kolesarjenju uživali. S svojo pojavo in osebnostjo navdihuje in vedno znova razveseljuje, njegova dostopnost in pripravljenost pomagati pa je neizčrpna. Prav te lastnosti naredijo uspešnega športnika tudi velikega.
stran 27
Spomini na svetovno znanega tenoristi Jožeta Gostiča s Homca so še vedno živi, še posebej pa zaživijo vsako leto z dnevi, ki mu jih nameni Kulturno društvo Jože Gostič Homec. Tudi pri letošnjih 12. Gostiče-vih dnevih so k sodelovanju povabili Društvo prijateljev zagrebške Opere, Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb, SNG Opero in balet Ljubljana, Opero HNK Zagreb ter letos prvič Opero HNK Split. Pokrovitelj 12. Gostičevih dnevovje Občina Domžale.
, -^-vEV^^J^i^l^sii-estavracija
^ ^^	Simona Remškar s.p., Karantanska 8, 1230 Domžale
Gostičevi dnevi ohranjajo spomin na našega rojaka in so nastali na pobudo prof. Vladimirja Kranjčeviča, takratnega ravnatelja Opere HNK Zagreb. Močan poudarek in visoko kvaliteto so prireditve dosegle že ob svojem začetku leta 2000, ob počastitvi 100. obletnice Gostičevega rojstva. Spomin na umetnika je zaživel kot preplet prireditev v opernih hišah in krajih, povezanih z njegovim življenjem in delom, pred njegovo domačijo je bil odkrit doprsni kip, izdana je bila dvojna zgoščenka s
posnetki Gostičevih nastopov, vrhunec pa predstavlja izčrpna, vsebinsko zaokrožena monografija. Program prireditev vsako leto prinaša nekatere novosti, ki ga bogatijo, predvsem pa spominski dnevi krepijo prijateljstvo med vsemi, ki pri njih sodelujejo. Tudi obiskovalcev je vsako leto več. Tako so tudi 12. Gostičevi dnevi postali pravo gibanje ljubiteljev znamenitega opernega pevca, katerega delo tako ostaja med nami tudi za prihodnost.
stran 20
C 080 22 36

delovni čas: pon.-pet. 10 - 22, sob.,ned., prazniki 12 - 22
teL:	565
2a hpta îiffitf in pmittd
wwiv. ti p . commerce.51

AKCIJA - PVC OKNA IN VRATA,
ugodne cene, vrhunska kvaliteta in hitra dobava. Zimski vrtovi, nadstreški, jeklene konstrukcije in stopnice. Izmere, svetovanje in izdelava načrtov.
041/627 068, 01/540 85 20, WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale
2
iz urada župana
l8. MAREC 20II
Dragi bralci, drage bralke,
pred vami je nova številka Slamnika, nekoliko bolj obsežna kot običajno. Razlogov za to je več, eden izmed njih je ta, da so od zadnjega izida minili štirje meseci, drugi, pomembnejši pa je, da se v našem mestu veliko dogaja. Tudi v zadnjem mesecu se je. Od Gostičevih dnevov, velikega koncerta, ki je zbral ogromno število mladih in starih v naši hali Komunalnega centra, do športnih aktivnosti, pustovanja ter drugih družabnih dogodkov, tudi ob praznikih kot sta Dan žena in Materinski dan. Seveda so pred nami spomladanski meseci, ko poleg toplejših dni v naše mesto prihajajo tudi večji dogodki kot je kolesarjenje po mestih naše upravne enote, bliža se občinski praznik o katerem boste več lahko prebrali v naslednji številki ter številni drugi dogodki, ki se bodo ob tem zgodilo. Sicer pa dragi bralci, drage bralke, spomladanski dnevi, ki prihajajo v naše mesto so kot nalašč da, v kolikor še niste, začnete z rekreacijo na prostem. Kljub nekaj deževnim dnem, bo sonca iz dneva v dan več, dnevi so vse daljši, čas po službi pa kot nalašč za to, da se za kakšno uro ali dve posvetimo sebi in svojemu dobremu počutju. Vsaj za trenutek je prav, da pustimo skrbi na strani in uživamo v tistem, kar nam nudi narava. Predno se ponovno potopimi v vsakodnevne skrbim
Čim več sončni trenutkov in prijetnih spomladanskih dni vam želim!
Mateja Kegel v.d. odgovorne urednice
PROJEKT SRCE SLOVENIJE
Makedonski župani obiskali Občino Domžale
V torek, 8. marca 2011, je v okviru projekta Srca Slovenije - Prednosti širitve Evropske unije za regionalni razvoj - podžupanja Andreja Pogačnik Jarc na Občini Domžale sprejela župane nekaterih makedonskih občin ter druge predstavnike iz Makedonije. Glavni namen celotnega projekta je izmenjava primerov dobre prakse, ki jih lahko kasneje obe strani uporabita kot pomoč pri razvoju svoje občine. Podžupanja je obiskovalcem najprej predstavila Občino Domžale, z največjim poudarkom na sorazmerno majhni površini Občine Domžale v slovenskem prostoru glede na zelo visok delež prebivalcev v občini, ki se iz leta v leto še vedno povečuje. »Občina Domžale privlači vse več ljudi, saj se nahaja v osrčju Slovenije in v neposredni bližini glavnega mesta Ljubljana. Imamo dobre prometne povezave, odlično športno in rekreacijsko infrastrukturo, širok izbor kulturnih prireditev, naklonjeni smo podjetništvu in inovacijam, obenem pa zelo veliko pozornosti namenjamo dvema starostnima skupinama, ki predstavljata največji delež prebivalstva v naši občini, to je najmlajšim in najstarejšim generacijam,« je povedala Pogačnik Jarčeva. Kasneje je podžupanja nekoliko bolj podrobno opisala podjetništvo, šport in kulturo v našem prostoru, največ časa pa namenila primerom dobre prakse Občine Domžale, kot so projekt Očistimo Domžale v enem dnevu, projekt Simbioza, rekreacijsko področje Kamniške Bistrice, Medgeneracijski center, Unicefovo otrokom prijazno mesto, ločeno zbiranje odpadkov s pomočjo ekoloških
TISKOVNA KONFERENCA OBČINE DOMŽALE
Uspešni začetki občinske koalicije
V četrtek, 24. februarja 2011, je ob 10. uri v Konferenčni sobi Občine Domžale potekala tiskovna konferenca Občine Domžale, ki se sedaj že tradicionalno organizira v najkrajšem možnem roku po zadnji seji Občinskega sveta. Župan občine Domžale, Toni Dragar, je tiskovno konferenco pričel s 4. sejo Občinskega sveta in za začetek vsem tistim, ki so dvomili v uspešnost programske koalicije, sporočil, da so začetki koalicije zelo uspešni, kar se bo kasneje odrazilo tudi v delu občine. Celotna seja Občinskega sveta je bila sicer v večini namenjena prvemu branju proračuna, zato je v to smer potekala tudi večina razprav. Kot je dejal Toni Dragar, je proračun uravnotežen in pripravljen za nadaljnjo obravnavo. »Želim si, da v aprilu potrdimo proračun in začnemo normalno delovati,« je še dodal Dragar. Poleg proračuna so na seji obravnavali tudi problematiko protipoplavnih ukrepov. Več o 4. seji Občinskega sveta v prispevku.
Pred prehodom na drugo točko dnevnega reda tiskovne konference je Dragar še odgovoril na vprašanje, koliko je kriza oklestila investicijski
otokov po vsej Občini Domžale in vključenost šol v projekt »Ekošo-le«. Makedonski predstavniki so pokazali izredno zanimanje za vse tematike in podžupanji postavili kar nekaj vprašanj, največ na temo ločevanja odpadkov, Medgeneracij-skega centra in Kamniške Bistrice. »Za ločevanje odpadkov in ekološke otoke skrbi javno komunalno podjetje Prodnik. Namen naše občine je zmanjšati komunalne odpadke z vzpodbujanjem ločevanja odpadkov kot so papir, steklo, plastenke, embalaža, železo, pločevina, leseni odpadki, gume, akumulatorji, nevarni odpadki in drugi. Veliko poudarka na ločevanju odpadkov občina daje že pri vzgoji tako najmlajših ter osnovnošolcev, ki danes pogosto svoje starše in stare starše učijo, kako ravnati z odpadki,« je več o ločevanju odpadkov povedala Pogačnik Jarčeva.
Razprava se je nato nadaljevala v smeri gradnje Medgeneracijskega centra, s katerim občina želi vzpodbuditi prenašanje informacij, znanja in izkušenj med generacijami ter
interaktivnost in pogovor med njimi. Podžupanja: »Različne starostne skupine nosijo različna znanja, ki si jih tako lahko med seboj prenašajo, vendar je za to nujno sodelovanje. Dodatno druženje in sodelovanje odpravlja predsodke in zadržke posameznih generacij do drugih. Med-generacijsko druženje v življenje prinaša tisti del, ki ga kot ljudje nevede izgubljamo - sodelovanje in sobi-vanje več generacij na enem mestu. V tujini je to že zelo razvita praksa, predvsem pa vzpodbujajo pomoč ne
le mlajših generacij starejšim, temveč tudi starejših, še vedno zelo aktivnih ljudi, mlajšim generacijam, ki bi se želeli naučiti česa novega.« Na koncu pa je na pobudo gospe Atine Murgashanske, podžupanja nekoliko več povedala tudi o rekreacijski zeleni osi ob Kamniški Bistrici: »Želimo si, da imajo vse občanke in občani na voljo čim več prostora v naravi, ki jim omogoča gibanje in rekreacijo. S tem namenom je Občina Domžale izdala knjižico Oblikujemo zelene oaze, kjer se predstavijo
zelena območja Domžal, primerna za sprostitev in rekreacijo. Med njimi je tudi Kamniška Bistrica, ki je izjemen primer dobre prakse, ne le za vaše občine v Makedoniji, temveč tudi za občine širom Slovenije.« Po razpravi so se makedonski obiskovalci iskreno zahvalili podžupa-nji Andreji Pogačnik Jarc za topel in prijeten sprejem poln dobrih in uporabnih informacij, ki jih bodo tudi sami upoštevali pri svojem nadaljnjem delu.
OB SVETOVNEM DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
Tradicionalni sprejem pripadnikov Civilne zaščite Občine Domžale
del proračuna. Povedal je, da investicijskega dela finančna kriza ni oklestila, saj je sistem financiranja občin narejen tako, da je večino prihodkov iz glavarine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in iz komunalnega prispevka. Tudi ob krizi, kakršna je, v Domžalah zidajo, zidamo in tako komunalni prispevek ostaja na enakem nivoju. Večji investitorji plačajo precej visoke zneske ali pa vlagajo v komunalno opremo, kar pa ponovno pomeni investicijo. Sistem je za občine zadovoljiv, vendar še vedno zmanjkuje denarja. Kljub temu Dragar dodaja: »Mi sicer imamo možnost vsakoletnega kredita v višini okoli 2.5 mio EUR, vendar poudarjam, da če že, se bomo za-kreditirali le za dolgoročne zadeve, kot so nepremičnine, zemljišča in podobno.«
Govora je bilo tudi o 21. Balkanskih atletskih veteranskih igrah, ki bodo letos v Domžalah in o katerih si več lahko preberete na strani 27. Novinarsko konferenco je župan zaključil s povabilom na spominsko slovesnost ob 67. obletnici tragedije na Oklem in povabilom na pustova-nje na Viru.
V četrtek, 10. marca, je potekalo že tradicionalno srečanje predstavnikov društev in organizacij, vključenih v sistem Civilne zaščite v Občini Domžale, z vodstvom Občine Domžale. Srečanje vsako leto ob svetovnem dnevu civilne zaščite, ki je sicer 1. marca, organizira župan, ki pa se letos zaradi bolezni srečanja ni mogel udeležiti. Predstavnike društev in organizacij je zato sprejela podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc. Podžupanja je prisotnim najprej čestitala ob njihovem dnevu in se jim v imenu Občine in vseh občanov zahvalila, da svoj čas namenjajo zaščiti in reševanju občanov ter njihovih materialnih dobrin. »Lansko leto je bilo kar nekaj dogodkov, ki so pokazali, kako dobro ste pripravljeni«, je dejala in izpostavila predvsem zašči-tno-reševalno vajo Domžale 2010 in reševalne akcije ob septembrskih poplavah. »V obeh primerih ste dokazali, da ste dobro organizirani in strokovno usposobljeni in da občanom zagotavljate občutek fizične in psihološke varnosti, kar je še posebej pomembno,« je še dejala Pogačnik
Župan in predstavniki Občine Domžale se bodo v četrtek, 24. marca 2011, ob 10. uri, z namenom medsebojnega sodelovanja sestali na delovnem srečanju s predstavniki 1. Brigade Slovenske vojske. Cilj srečanja je predstavitev organizacije sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Domžale in skupna preučitev možnosti sodelovanja Slovenske vojske v tem sistemu ob naravnih nesrečah večjih razsežnosti. Poleg strokovnih delavcev Občine Domžale bodo na srečanju prisotni tudi predstavniki Občinskega štaba Civilne zaščite.
Jarčeva. Posebej je čestitala dobitnikom priznanj Civilne zaščite, ki jih je na predlog župana Občine Domžale Tonija Dragarja nekaterim najbolj zaslužnim pripadnikom Civilne zaščite Občine Domžale podelil poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, Miran Bogataj. Pavle Vojska, poveljnik PGD Dob, je prejel srebrni znak Civilne zaščite za dolgoletno uspešno, požrtvovalno, učinkovito in strokovno delo na področju gasilstva, zaščite, reševanja in pomoči v Občini Domžale. Kot poveljnik PGD Dob pa je s svojim delom na enem poplavno najbolj
eptembrskih poplavah. ronasti znak Civilne zaščite je
ogroženih področij Občine Domžale bistveno pripomogel k uspešnemu reševanju tudi ob lanskoletnih sep
Bronasti
prejel Matjaž Korošec, poveljnik PGD Domžale - mesto, ki na gasilskem področju deluje že več kot 30 let, za svoje delovanje pa je dobil že številna priznanja. V lanskem letu je uspešno organiziral priprave in izvedbo nadpovprečno zahtevne občinske zaščitno-reševalne vaje Domžale 2010 na temo eksplozije in rušitve v trgovskem centru, kar je bil izjemno obsežen projekt, saj
je zajemal celoten sistem zaščite in reševanja v Občini Domžale. S tem dosežkom je pomembno prispeval k napredku pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč v Občini Domžale. Matjaž Merkužič, član Občinskega štaba Civilne zaščite in poveljnik Gasilske zveze Domžale, Danijel Cerar, član Občinskega štaba Civilne zaščite, in Marko Žagar, poveljnik Štaba Civilne zaščite Občine Domžale, so bronaste znake Civilne zaščite prejeli za svojo vlogo v reševalnih akcijah v času lanskoletnih septembrskih poplav. S pravočasnimi odločitvami, odlično koordinacijo, dobrim sodelovanjem z drugimi reševalnimi skupinami, z učinkovitim ukrepanjem in požrtvovalnim delom so bistveno pripomogli k večji varnosti občanov in preprečili veliko večjo škodo na premoženju občanov in občine. Ceprav so bile lansko leto v ospredju aktivnosti Civilne zaščite ob poplavah, pa so pomembna tudi druga področja njenega delovanja. Vsekakor si je priznanje Civilne zaščite zaslužil tudi Aleš Stražar, prejemnik srebrnega znaka, ki z uspešnim vodenjem Jamarske reševalne službe pomembno prispeva k varovanju in reševanju človeških življenj, poleg tega pa prispeva tudi k intenzivnemu izobraževanju in usposabljanju jamarjev reševalcev. Vsem prejemnikom letošnjih priznanj iskrene čestitke!
Tadeja Jenčič

T-ilrr.vfj (Iruitvu"!
7. APRIL - SVETOVNI DAN ZDRAVJA
Vse občanke in občane, otroke, mladostnike in starejše vabimo, da se nam v četrtek, 7. aprila in v petek, 8. aprila 2011 od 17. do 19. ure
pridružijo pri športnih aktivnostih v Češminovem parku. Skupaj bomo preživeli športno rekreativno popoldne s prikazom različnih telesnih aktivnosti za vse generacije.
Vabimo vsa društva, ki bi želela svoje aktivnosti predstaviti s krajšim programom prikaza vadbe na prostem, kot tudi z raznimi predstavitvenimi zgibankami, da se nam pridružijo. Prijave zbiramo na: teja.lapanja@domzale.si.
"Gibanje je zelo dobro za zdravje, zato se moram gibati vsaj 30 minut na dan. "
V primeru dežja, se dobimo teden dni k
, ■■■, -tiVi	-1 nitfit ■BM(MiiB||i|(g- "
eje: 14. in 15. aprila med
ro.
SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423 325 • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi UREDNiŠTVA JANEz StibRič, ROMANA KARNER, JANEz ERžEN, TíNA zAJC, MARiJA pUKL, VERA VOJSKA, DOMiNik JANEz HERLE, KATARíNA KARLOVSEK iN MARKO OSOLNik • TEHNíčNí UREDNíK JANEz DEMŠAR • LEKTORÍCA NATASA V. JERič • UREDNištVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUbLJANSKi CESTi 61 V DOMžALAH • UREDNiŠTVO HELENA URŠič TEL.: 722 5050, FAx. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMzALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA za TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC zAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOčENO V JPG FORMATU (BREz STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO zARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi zARADi OPTičNEGA PREPOzNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONčNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT.
l8. MAREC 20II
občina domžale
3
v SREDO, 16. FEBRUARJA 2011, OB 16. URi
4. seja Občinskega sveta Občine Domžale
V sejni dvorani Občine Domžale so se svetnice in svetniki zbrali na 4. seji Občinskega sveta Občine Domžale, ki jo je vodil podžupan, mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta s 24 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli zapisnik 3. seje občinskega sveta z dne 26. januarja 2011. Predsedujoči seji, mag. Lovro Lončar, je člane Občinskega sveta vprašal o predlogih za umik, razširitev oziroma spremembo predlaganega dnevnega reda. Anton Preskar, LDS, je predlagal umik 4. točke - Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Opekarna Radomlje 1 - prva obravnava in umik 3. točke - Obravnava in sprejem Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 - prva obravnava. V nadaljevanju razprave so sodelovali mag. Lovro Lončar, SDS, Peter Verbič, Peter Verbič-Lista za Domžale, Kamal Izidor Shaker, LTD, Joško Korošec, LTD, Anton Preskar, LDS, in Cveta Zalokar-Oražem, Zares, ki je obrazložila svoj glas. Po zaključeni razpravi so člani Občinskega sveta s 14 glasovi ZA in 9 glasovi PROTI izglasovali umik 4. točke, z 1 glasom ZA in 23 glasovi PROTI pa se 3. točka ni umaknila z dnevnega reda. Člani Občinskega sveta so nato z 21 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli naslednji dnevni red:
1.	Vprašanja, pobude in predlogi
2.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986--2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990 za območje Občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009/ I-druga obravnava
3.	Obravnava in sprejem Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 - prva obravnava
4.	Obravnava in sprejem Informacije o aktivnostih protipoplavne varnosti in zaščiti na območju Občine Domžale.
Vprašanja, pobude in predlogi
Z vprašanji, pobudami in predlogi je začel Anton Preskar, LDS, ki
želi natančne odgovore na svetniško vprašanje, vezano na dejavnosti Pe-trola na objektu predčiščenja gnojevke iz farme Ihan, na lokaciji ob CČN Domžale-Kamnik, ki ga je na pobudo KS Simona Jenka postavil 15. 12. 2010. Svetniško vprašanje je dopolnil še z dodatnimi vprašanji. Podal je pobudo o obravnavi navedene problematike na naslednji seji Občinskega sveta. Preskar je dal tudi pobudo, da občinska uprava do naslednje seje vsem občinskim svetnikom in članom Odbora za prostor posreduje seznam veljavnih prostorskih dokumentov z datumom objave v Uradnem listu RS ali v uradnem Vestniku občine Domžale in kratkim opisom stanja, vezanega na realizacijo teh prostorsko izvedbenih aktov, seznam prostorskih aktov v postopku z opisom, v kakšni fazi so ti dokumenti in okvirni terminski plan sprejemanja teh dokumentov, terminski plan aktivnosti ter stroškovnik izvedbe in sprejema »občinskega prostorskega plana«, skladno z veljavno zakonodajo, kot tudi morebitnih dodatnih aktivnostih z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990. Tretja pobuda g. Preskarja je bila, da občinski svetniki dobijo pregled nerealiziranih sklepov Občinskega sveta iz prejšnjega mandata. Maksimilijan Karba, LTD, je dal pobudo, da se ob cesti med gasilskim domom na Viru in naseljem Podrečje postavi javna razsvetljava, saj je cesta zelo ozka, dokaj prometna, neosvetljena, brez pločnika in zato nevarna za pešce. Dal je tudi pobudo za postavitev javne razsvetljave od mostu čez Račo na Podrečju v smeri proti Kinološkemu društvu, vse do povezovalne ceste, ki pelje od avtoceste
proti Domžalam, kjer so bile cevi za električno napeljavo že položene ob izgradnji hodnika za pešce in kolesarske steze. Kot je povedal, naj bi ta pot mnogim občanom služila kot sprehajalna pot. Tretja pobuda Kar-be je bila, da se na obeh straneh mostu za pešce čez Kamniško Bistrico pri Elektro Podrečje v t. i. rondoju postavijo šikane, ki bodo onemogočale prehod motornih prevoznih sredstev (mopedov, motornih koles, štirikolesnikov). Karbo je nato še zanimalo, kdaj se bodo začele proti-poplavne aktivnosti na Podrečju, in sicer kdaj se bo nadaljevala gradnja zidu ob Mlinščici ali povišanje bre-žine vse do sotočja z Račo ter dvig desnega brega Rače od sotočja z Mlinščico, vse do sotočja s Kamniško Bistrico, in ali se bo pristopilo k izgradnji cevnega propusta ali kana-lete na južni strani mostu čez Račo ter k odstranitvi oziroma poglobitvi skalnega dna pod Knezovimi skalami v sotočju Rače in Kamniške Bistrice. V imenu krajanov je postavil vprašanje o tem, kdo in kako bo zgradil kanalizacijo na območju Po-drečja, za katerega je bilo ob zadnji gradnji kanalizacije ugotovljeno, da je prenizko, da bi se lahko priklopilo
stroški za krajane. lOanijela Horvat,
je zanimalo, kdaj bo obravnavan in sprejet Program lokalnega energetskega koncepta na Občinskem svetu. Poleg tega je postavil vprašanje, kateri organ, katere skupščine in v kakšni sestavi bodo sprejemale bilanco poslovanja JKP Prodnik za leto 2010 ter plan zajeto 2011 in bilanco poslovanja CČN. Mag. Majdo Pučnik Rudl, SDS, je zanimalo, kaj je bilo v zadnjem letu storjenega na Prešernovi cesti v Radomljah, ki je s stališča varnosti neprimerna. Vera Vojska, LDS, je dala pobudo za vzdrževanje kolesarskih stez. Posebej je za ureditev steze prosila še
1986-1990, za območje Občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009/I.
Obravnava in sprejem Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 - prva obravnava
Uvodno obrazložitev je predstavila mag. Maja Kavšek, vodja Oddelka za finance in premoženje. Predsedujoči seji, mag. Lovro Lončar, je opozoril na 177. člen Poslovnika, ki govori, da bodo vse pripombe in predlogi, posredovani na seji in iz katerih je jasna vsebina in namen pripombe ali pobude, kot tudi pripombe delovnih teles, upoštevane ter predložene v gradivu za drugo obravnavo, do katerih se župan opredeli. Gradivo so obravnavali Odbor za finance in premoženje, Odbor za družbene dejavnosti, Odbor za komunalne dejavnosti in varstvo okolja, Odbor za prostor, Odbor za gospodarstvo, Odbor za stanovanjsko politiko in splošne zadeve ter Statutarno-prav-na komisija. Zaključke z odborov
čeno javno podjetje Prodnik, enak dogovor pa naj sklene tudi z lastniki Mlinščic. Občinski svet Občine Domžale naroča županu, da zagotovi izvedbo dokončanja interventnih ukrepov, ki so bili začeti v času zadnjih poplav, izvedba pa mora biti dokončana še v mesecu marcu 2011, torej pred pričakovanimi spomladanskimi poplavami, ki jih običajno lahko pričakujemo v aprilu. Občinski svet Občine Domžale poziva župana, da imenuje Projektno skupino, ki bo pripravila projekt sanacije v poplavah poškodovanih in ogroženih objektov na območju Občine Domžale (sredstva za te namene se zagotovijo v proračunu za leto 2011 in 2012). V nadaljevanju razprave sta sodelovala Vera Vojska, LDS, in Anton Preskar, LDS. Na vprašanja iz razprave so odgovorili Andrej Bokan, vodja Oddelka za komunalne zadeve, Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za urejanje prostora, Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave in Toni Dragar, župan, ki je opozoril na redakcijski popravek 3.
na javno kanalizacijo, in kakšni bodo stroški za krajane.
Peter Verbič-Lista za Domžale, je
ijel
i Do
dala pobudo, da bi občina za vse svoje zavode izvedla revizijski pregled, in sicer za vsako leto posebej ali za obdobje treh let. Cveto Za-lokar-Oražem, Zares, je zanimalo, kdo je skrbnik projekta za izgradnjo V-tribune na Stadionu Domžale, saj priprave trajajo že 5 let, tribuna pa še vedno ni zgrajena. Poleg tega jo je zanimalo, kdo na Občinskem svetu je odgovoren za sprejem spremenjenega Investicijskega programa, ali so sredstva, ki jih za projekt odobrila Fundacija za šport, res izgubljena in ali bodo omenjeno investicijo vodile občinske strokovne službe ali Zavod za šport in rekreacijo. Marija Majda Zevnik, SD, je dala pobudo, da občina z odlokom uredi področje in pripravi projekt za zatiranje invaziv-nih rastlin, ki bo zagotovil vodenje, izobraževanje in organiziranje odstranjevanja oziroma zatiranja ter za ta namen določi sredstva v proračunu. Ga. Zevnik je v imenu KS Slavka Šlandra, KS Simona Jenka in KS Venclja Perka podala pobudo glede ločevanja in zbiranja gospodinjskih in nevarnih odpadkov. Po njihovem mnenju bi bilo treba spremeniti spletno stran JP Prodnik, ki je po pritožbah občanov nepregledna, od podjetja pa ne dobijo odgovorov tudi na večkrat zastavljena vprašanja in pobude. Poleg tega so mnenja, da zaradi povečanja količine nevarnih odpadkov dosedanji način zbiranja ne zadošča več - odpadna jedilna olja in druge posebne odpadke bi bilo treba zbirati neprekinjeno, na več mestih, o katerih bi bili ljudje obveščeni (tudi preko Slamnika in spletne strani). Zevnikova je postavila tudi vprašanji glede poškodovanega stopnišča pred Vele. Dala je še pobudo, da župan po vzoru več drugih občin ustanovi posebno komisijo za zagotavljanje pravic najemnikov in lastnikov etažnih stanovanj, zlasti na področju neurejenega lastništva funkcionalnega zemljišča, odnosov z javnimi podjetji in zagotavljanjem pomoči. Zevnikova je dala tudi pobudo, da upravljanje domžalskega pokopališča prevzamejo službe krajevnih skupnosti, takoj pa bi bilo treba začeti voditi poslovanje z ločeno bilanco stanja in uspeha ter imenovati poseben nadzorni odbor s predstavniki vseh krajevnih skupnosti. Dala je še repliko na odgovor JKP Prodnik - predlagala je, da se svetnike seznani z vsebino zapisnika upravnika in predstavnikov stanovanj, občina pa kot lastnik javnega podjetja posreduje v zadevi. Kamal Izidor Shaker, LTD, je predlagal, da se svetnikom zaradi varovanja okolja zagotovi pošiljanje gradiva za Občinski svet v elektronski obliki oziroma da se zagotovi elektronski čitalnik. Poleg tega je še predlagal, da bi se svetnikom zagotovili posebni e-naslovi, namenjeni za opravljanje funkcije občinskega svetnika ali svetnice. Antona Preskarja, LDS,
v imenu društva za aeronavtiko in modelarstvo Modra ptica, ki ima med Dobom in Krtino svojo stezo. Poleg tega jo je zanimalo, kdaj lahko društva pričakujejo sredstva iz razpisov in če lahko Občina Domžale zagotovi sredstva za vsaj pokrivanje tekočih stroškov, predvsem veteranskim društvom. Roberta Rutarja, SMS, je zanimalo, v kateri fazi je izgradnja pločnika in rekonstrukcija ceste Radomeljske čete oz. kje se zatika in kje je problem z nepremičninami. Aleš Juhant, Lista obr-tnikov-podjetnikov, je dal pobudo, da bi Obč na Domžale zagotovila prostor Simfoničnemu orkestru, ki kljub 40. obletnici delovanja nima prostora za svojo dejavnost. Robert Rutar, SMS, je izpostavil problematiko glede povezovalne ceste iz Vira do Jarš in vertikalne povezava te ceste z IC Jarše ter cesto Petra Majdiča. Zanimalo ga je, kakšni so načrti za prometno ureditev te povezave, saj bi verjetno precej razbremenila promet (in tako zmanjšala nevarnost nesreč) mimo mlina in podružnične šole Rodica v Jaršah.
Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Sredn eročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009/I-druga obravnava
Uvodno obrazložitev je predstavil Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za urejanje prostora. Gradivo sta obravnavala Odbor za prostor in Statutarno-pravna komisija, mag. Lovro Lončar pa je predstavil zaključek Statutarno-pravne komisije. Na vprašanje iz razprave, v kateri je sodeloval Roman Lenassi, N.Si, je odgovoril Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za urejanje prostora. Po zaključeni razpravi so člani Občinskega sveta z 20 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje
so predstavili predsedniki: Roman Lenassi, predsednik Odbora za finance in premoženje, Urška Kabaj Pleterski, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, Maksimilijan Karba, predsednik Odbora za komunalne dejavnosti in varstvo okolja, Aleš Juhant, namestnik predsednika Odbora za gospodarstvo in Janez Svoljšak, predsednik Odbora za stanovanjsko politiko in splošne zadeve. Na vprašanja iz razprave je odgovoril župan, Toni Dragar. Po zaključeni razpravi sta bila sprejeta naslednja sklepa:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. (19 glasov ZA, 4 glasovi PROTI)
2.	Občinski svet Občine Domžale nalaga županu, da do druge obravnave proračuna pripravi poročilo o stanju projekta gradnje Poslovne cone Želodnik. (21 glasov ZA, 2 glasova PROTI)
Predsedujoči seji, mag. Lovro Lončar, je pojasnil, da je s sprejetjem prvega sklepa prvi predlog dodatnega sklepa, ki ga je podal Anton Preskar, LDS, brezpredmeten, drugi predlog dodatnega sklepa pa je Preskar umaknil.
Obravnava in sprejem informacije o aktivnostih protipoplavne varnosti in zaščiti na območju Občine Domžale
Uvodno obrazložitev so predstavili Andrej Bokan, vodja Oddelka za komunalne zadeve, Peter Gubanc, vodja Oddelka za premoženjske zadeve, in Zoran Vitorovič, vodja Oddelka za urejanje prostora. Gradivo je obravnaval Odbor za komunalne dejavnosti in varstvo okolja. Predsednik Odbora za komunalne dejavnosti in varstvo okolja, Maksimilijan Karba, je predstavil zaključke z odbora. V razpravi so sodelovali: Robert Hrovat, SDS, Peregrin Ine Stegnar, N.Si, in Anton Preskar, LDS, ki je podal tri predloge dodatnih sklepov, in sicer: Občinski svet Občine Domžale predlaga Agenciji RS za okolje sklenitev dogovora o upravljanju celotnega sistema odvodnje na teritoriju Občine Domžale, po katerem bo za upravljavca dolo-
osnovnega sklepa v gradivu, in sicer, da se besedna zveza »zaporniški sistem« nadomesti z besedo »zapornice«. Po zaključeni razpravi so člani Občinskega sveta s 23 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v paketu sprejeli naslednje sklepe:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o aktivnostih proti poplavne varnosti in zaščite na območju Občine Domžale.
2.	Občinski svet Občine Domžale poziva Vlado RS in Ministrstvo za okolje in prostor, da se rezervirajo zadostna sredstva za namen rednega in investicijskega vzdrževanja vodotokov ter sanacij sipin in brežin ob rekah na območju Občine Domžale.
3.	Občinski svet Občine Domžale poziva Agencijo RS za okolje, da prevzame sistem zapornic pri zadrževalniku Rača ob AC Šen-tjakob-Blagovica in uravnava pretok ter nivo vode na območju Kamniške Bistrice, Rače, Radomlje in njihovih pritokov.
Nato so člani občinskega sveta z 21 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v paketu sprejeli naslednje dodatne sklepe:
4.	Občinski svet Občine Domžale predlaga Agenciji RS za okolje sklenitev dogovora o upravljanju celotnega sistema odvodnje na teritoriju Občine Domžale, po katerem bo za upravljavca določeno javno podjetje Prodnik. Enak dogovor naj sklene tudi z lastniki Mlinščic.
5.	Občinski svet Občine Domžale naroča županu, da zagotovi izvedbo dokončanja interventnih ukrepov, ki so bili začeti v času zadnjih poplav. Izvedba mora biti dokončana še v mesecu marcu 2011, torej pred pričakovanimi spomladanskimi poplavami, ki jih običajno lahko pričakujemo v aprilu.
6.	Občinski svet Občine Domžale poziva župana, da imenuje Projektno skupino, ki bo pripravila projekt sanacije v poplavah poškodovanih in ogroženih objektov na območju Občine Domžale (sredstva za te namene se zagotovijo v proračunu za leto 2011 in 2012).
Seja je bila zaključena ob 20.53 uri.
Na podlagi sklepa Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve, sprejetega na 1. seji dne 22. 02. 2011, objavljamo
Javno
povabilo
za organizacijo
proslave
ob 9. maju -
dnevu
Evrope
I.
Vabimo vsa društva na področju športa in kulture, ki izvajajo svojo dejavnost v Občini Domžale in bi želeli organizirati občinsko proslavo oz. prireditev ob 9. maju - dnevu Evrope, da pošljejo svojo prijavo.
II.
Prijavitelj mora v svoji vlogi obvezno navesti ime, sedež status društva ter priložiti podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.
opis proslave (program proslave oz. prireditve, nastopajoči, kraj in čas izvedbe); drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev iz proračuna.
Prijaviteljmora upoštevati naslednje:
za namen proslave so v proračunu Občine Domžale namenjena sredstva v višini 3.500 €;
kraj proslave mora biti na območju Občine Domžale; organizator mora pridobiti soglasje lastnika prireditvenega prostora, kjer naj bi se prireditev odvijala.
III.
Vloge, s pripisom »Za javno povabilo, št. 0075-10/11«, lahko vložite osebno na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 30. marca 2011, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Občinski svet, Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve, Ljubljanska ulica
69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7214-561, tajništvo občinskega sveta.
IV.
O organizatorju občinske proslave oz. prireditve ob dnevu Evrope - 9. maju bo odločal Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve.
Kriteriji za izbiro izvajalca: ocena primernosti oziroma izvirnosti;
število pričakovanih obiskovalcev.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni predvidoma v roku 15 dni po preteku roka.
Peter Verbič Predsednik odbora
4
intervju
l8. MAREC 20II
LETOŠNJI DOBITNIK ZLATEGA PRIZNANJA za DOSEŽKE IN ZASLUGE NA PODROČJU ŠPORT
Lado Gorjan
Dolgoletni trener in direktor Košarkarskega kluba Domžale, pred tem, na začetku svoje kariere, tudi košarkar. Zagotovo pa skozi vsa leta svojega delovanja srčno predan športu, posebej košarki.
Več kot 40-letna kariera, ki ste jo ustvarili predvsem v domžalski ko-
šarki, je vsekakor zgodba o uspehu. Kako sami gledate na svojo kariero?
Večkrat se analiziram in menim, da sem se prav odločil. Šport je pač ena tistih dejavnosti, ki je pomembna v zdravem življenju. Odločil sem se za pravi poklic. K temu je pripomoglo tudi to, da sem doma v Mengšu, kjer imam 50 metrov od doma košarkar-
sko igrišče, zato je zmagala košarka. Aktiven sem bil tudi v smučanju, tukaj je bil še nogomet, kasneje tenis. Od vseh teh pa je bilo smučanje najbolj konkurenčno košarki.
Vaša aktivnost je zagotovo velik doprinos domžalski košarki in razvoju kluba. Kje ste videli svoj čas, potencial in motivacijo?
Ze od vsega začetka sem imel rad izzive na področju organizacije, rad sem eksperimentiral in reševal trenutne situacije, ki so se zakomplicirale. To so bili moji izzivi. Kmalu na začetku kariere, leta 1972, sva s kolegom Janezom Kovačem, ki je bil takrat sekretar v klubu, dobila tudi idejo o pionirskem festivalu oz. ligi osnovnih šol, bila sva pionirja tega sistema, ki ga je potem prevzela tudi Slovenija. To je bila potrditev uspešnega dela, to me je potegnilo in motiviralo tudi naprej, da sem spremenil poklic, šel na športno fakulteto in lahko rečem, da je bila to ena ključnih stvari.
Pa vendarle, po 40 letih - je to še vedno motivacija ali bolj zasvojenost?
Mislim, da oboje. Ta zasvojenost, če bi tako rekli, ima veliko motiva. Za seboj imam ogromno let trenerstva, pred šestimi leti pa sem to spremenil v čisto organizacijo, ko sem prevzel samo še pozicijo direktorja kluba, ki je drugačna. Še vedno stroka, košarka je še vedno tista, ki je moja ljubezen, a mislim, da je to direktorstvo nad tem, da so pomembne tudi vse izkušnje, ki
sem jih dobil kot trener in je to tisto, pravi zaključek ene take dobe.
Začeli ste kot igralec, nadaljevali kot trener, končali kot direktor. Se vam je na vsakem razpotju zdela odločitev samoumevna ali je bilo kdaj vprašanje - bi ali ne bi? Vedno je bilo to to. A moram priznati - aktivno košarko sem nehal igrati pri 23 letih in ko sem bil že 5 do 6 let trener, sem še vedno želel igrati košarko. To je bil mogoče še najtežji preskok, iz igralstva v trenerstvo, vse ostalo pa mislim, da je bilo kontrolirano in načrtno. Mislim, da so bile te poti kar v pravem trenutku odločene.
Spomnim se trenutka, ko ste trenersko piščalko predali naprej. Bilo je presenečenje za marsikoga od nas, kaj pa za vas?
Leto pred tem smo se uvrstili v današnjo NLB ligo. Sledila je težka, živčna sezona, hkrati sem opravljal obe funkciji, bil direktor in trener, in to v ligi, kot je NLB, ki jo lahko primerjamo z bivšo jugoslovansko ligo. To je najvišji možni vrh v tej regiji. Da zavzameš dve takšni resni poziciji v eni osebi, mislim, da je bilo prehudo. Takrat sem začutil, da oboje skupaj ne gre. Še danes se spomnim tekme v Šoštanju proti Elektri v slovenski ligi, kjer smo ponovno potrdili vstop v Jadransko ligo. Takrat sem po tekmi, ko so se vsi veselili, sedel, v meni je eksplodiralo - v zdravstvenem smislu in sem se odločil, da oboje skupaj ne bo več šlo.
Ne le trener domžalskih košarkarjev, bili ste tudi selektor različnih mladinskih selekcij. Kaj je bil večji izziv, klubska košarka ali reprezentančni izzivi?
Klubska košarka je dolgoročna politika in lahko ustvarjaš generacije. V reprezentanci pa moraš iz sezone v sezono opraviti svoj posel. Povedati moram, da sem bil že v bivši Jugoslaviji v vlogi pomočnika jugoslovanskega kadetskega trenerja in od tod izvira tudi tisti moj edini prehod izven domžalske košarke, ko sem odšel leta 1990 v Olimpijo - z namenom specializacije za delo z mladimi in te mlade povezovati na jugoslovanskem nivoju. Potem se je zgodila osamosvojitev in tisti čas se je v Sloveniji sestala ožja skupina, v okviru katere smo vodili košarkarsko zvezo. Moja naloga je bila vodenje mladinskih reprezentanc, v začetku vzporedno celo vseh treh, kasneje pa samo mlade člane do 22 let, s katerimi smo bili leta 1994 tudi na evropskem prvenstvu. Po tistem je sledilo slovo od reprezentance. Moram pa reči, da mi je reprezentanca dala pozitivne posledice.
Kaj ocenjujete kot svoje največje uspehe v karieri?
Generalni uspeh je zagotovo ta, da sem treniral res ogromno otrok, fantov. Tudi sam sem se večkrat spraševal, a do številke nisem prišel, lahko pa bi rekel, da jih je bilo več tisoč. Največji uspeh je bil ta, da sem fante usmerjal v zdravo življe-
jbi
nje, marsikaterega odpeljal s ceste v šport, kolektiv, kasneje v resno šolanje, službe. Vse to vedno čutim, ko ih videvam, in to je občutek, da je ilo delo dobro opravljeno. Kar se tiče tekmovanja, ne morem mimo leta 1987, ko smo v Domžalah igrali jugoslovansko mladinsko finale z generacijami, kot so Divac, Kukoč, Rađa, Đorđević. Takrat smo s fanti dosegli drugo mesto v Jugoslaviji in to je pomembna stvar. Drugi pomembni mejnik je bila uvrstitev v Jadransko ligo, kjer smo bili glede na proračun majhen klub, ki je premagal veliko Krko. To je bilo nekaj nenormalnega. Kar pa se tiče direktorske pozicije, je bilo to leto 2007, ko sem kot organizator (direktor) kluba, recimo temu pisarniški mož, pomagal pri uspehu ekipe, da smo osvojili pokalni naslov in naslov državnih prvakov.
Kdo je Lado Gorjan, ko pozabimo na košarko?
(Smeh) Mislim, da sem trezna oseba, ki večkrat raje desetkrat premisli določene stvari. Nisem konflikten, nobenemu nočem nič žalega. Vedno grem po začrtani ambiciozni poti, postavljam si cilj, vedno malce čez realno ambicijo, in poskušam to osvojiti. To je moja pot.
Mateja Kegel
LETOŠNJI DOBITNIK NAGRADE ZA ŽIVLJENJSKO DELO IN ZASLUGE NA PODROČJU športa
Janez Grandovec
Janez Grandovec se je s športom sledilo nogometno obdobje in šte-začel ukvarjati že v osnovnošolskih vilni osvojeni pokali s klubom NK letih. Med letoma 1961 in 1972 je Dob. Prvi zapisniki o delovanju or-
ganov Športnega društva Partizan Dob, s podpisom zapisnikarja Janeza Grandovca, segajo v leto 1961. V Športnem društvu Dob je še vedno aktiven v organih upravljanja, ljubiteljsko pomaga pri vsakodnevnih operativnih delih, ki so povezana z delovanjem športnega društva. Aktiven ostaja tudi na kolesarskem področju, rad smuča, rednih planinskih pohodov pa se udeležuje kot član Planinskega društva Blagovica.
Kam segajo vaši prvi začetki, kako ste postali aktivni v športu?
Ko sem bil star 11 let, je moj brat igral košarko v Domžalah in zato sem tudi jaz začel z igranjem košarke. Začel sem, všeč mi je bilo. Počasi sem napredoval, pri devetnajstih letih pa sem s košarko prenehal in šel v Dob, kjer sem začel z igranjem nogometa. Kar se tiče košarke, so se takrat začele razlike med mano in drugimi fanti, ki so bili prej visoki 1,80 m, tako kot jaz, nato pa so kar naenkrat zrasli na dva metra.
Po košarki je torej sledilo nogometno obdobje, kako ste preklopili z enega na drugi šport in zakaj?
Čisto enostavno. Vratar sem postal, odigral sem dve tekmi v času, ko so
bili brez vratarja. Povabili so me, da pridem branit in ker mi je šlo branjenje od rok, sem ostal.
Osvojilo vas je tudi kolesarstvo ^ Trije različni športi, kjer ste se odlično znašli.
Kolesarjenje me je osvojilo dosti pozneje. To je bilo v času, ko sem bil predsednik Partizana in so fantje hoteli ustanoviti kolesarsko sekcijo. V okviru tega so potovali po Sloveniji, kar je postalo všeč tudi meni, zato sem si kupil kolo in se vozil z njimi.
Kako pa ste preklopili med tremi dokaj različnimi športi?
To niti ni bil šport, bila je čista rekreacija, ko govorim o kolesarjenju. Všeč mi je bilo, čisto me je zasvojilo. Včasih sem moral praktično vsak dan na kolo.
Če bi ocenjevali današnje stanje na področju košarke in nogometa v našem mestu, kakšna je vaša ocena?
Vse je zelo napredovalo. Težava je danes edino denar. Včasih ni bilo profesionalizma, za vse skupaj je bilo potrebno veliko manj denarja, da so klubi lahko obratovali. Danes so treningi bolj organizirani, dela se veliko bolje. Edino kar se mi zdi, da je bilo včasih
boljše, pa je zdravstvo, pomembnost zaščite otrok, dvakrat letno smo imeli brezplačne preglede. Danes je vse skupaj drugače. Čas gre naprej.
Bliža se kolesarjenje po krajih Občine Domžale, prireditev, ki združi staro in mlado. Kako gledate danes na tovrstne prireditve, kaj pomenijo za ta šport in samo povezovanje? Sicer kolesarji vozimo vsak zase, na tovrstnih prireditvah pa vozijo skupaj, se pogovarjajo, družijo. Sam sem na tej tekmi peljal le enkrat, sem pa v okviru kluba pomagal organizatorjem. Verjetno bomo tudi letos sodelovali.
Aktivni ste bili v Športnem društvu Partizan Dob, dolga leta, opravljali ste različne funkcije.
V bistvu sem bil največ časa blagajnik, to je bilo vsaj 20 let. Vmes sem bil štiri leta predsednik Partizana, dvakrat sem bil še predsednik kolesarske sekcije.
Še danes ste aktivni v Športnem društvu Dob. Kaj je vaša motivacija, da ste vsa ta leta aktivno sodelovali in bili ne le športnik, pač pa tudi športni delavec? Tako je, v glavnem sem aktiven v
Dobu. Ne vem, kaj bi rekel glede motivacije, morda je to predvesm druženje, da spoznaš ljudi. Pa tudi to, da se, ker si v družbi mladih, počutiš bolj mladega.
Kaj pa na to pravi družina, saj ste bili pogosto odsotni zaradi športni dogodkov?
Nikoli ni bilo težav, žena je razumela. Otroci tudi, pri vnukih se tudi pozna športna usmerjenost, vnukinja je plesalka.
Kaj pa je danes vaša najljubša športna dejavnost, ki zavzema vaš prosti čas?
Noben šport mi ne vzame veliko časa. Še vedno grem rad na kolo, včasih v hribe, pa na tekme rad hodim, gledam košarko, zelo rad gledam skoke. Šport v živo dosti rajši gledam kot pa pred televizijo.
Kaj pa vaš nasvet današnjim mladim, zakaj naj vztrajajo v športnih aktivnostih?
Danes so težave z drogami, v športu pa je bolj pozitivna družba, ne postopajo, čas koristno izkoristijo in jim ne gredo neumnosti po glavi.
Mateja Kegel
prejemnik nagrade ZA življenjsko
DELO NA področju športa
J v "p\ •	v» v
oze Primožič
Jože Primožič je eden izmed »krivcev« za ustanovitev Težkoatletske-ga kluba Prevoje, danes Domžale. Nikdar tekmovalec, a vedno športni delavec, je vsa ta leta in še danes aktivno sodeloval pri delu kluba in širše. Skozi njegovo trenersko, predsedniško in sodniško delo so se zvrstili številni mladi, ki so se odločili življenje nameniti športnemu udej-stvovanju. Jože Primožič je bil tisti, ki jim je vedno z veseljem pomagal. Kaj pomeni biti aktiven v športu za
mlade in kakšni so bili začetki težke atletike v Domžalah, nam je zaupal v pogovoru za naše glasilo.
Bili ste eden od krivcev za ustanovitev Težkoatletskega kluba Pre-voje, od kod pobuda za to?
Pubuda sega v leto 1958. Takrat se je Zmago (Viktor) Berglez, star 15 ali 16 let, začel ukvarjati s tem športom, treniral je v Ljubljani. Moj brat mi je povedal za to, ker sem sam prej treniral rokoborbo, me je
začelo zanimvati. Z Zmagotom sva se poznala, zato sem šel nekajkrat z njim v ljubljanski Železničar, kjer je treniral. Kmalu je sledil moj odhod k vojakom, Zmago pa je v tem času postal republiški mladinski prvak. Po moji vrnitvi domov je že vodil tečaje, Lojze Dolenc je v tem času postal predsednik kluba. Prvi nastop, ki smo ga pripravili, pa je bil ob dnevu žena v šentvidski dvorani leta 1964. Po prihodu iz vojske sem se hitro vklopil v ekipo, začel s treniranjem mlajše ekipe, Dolenc je treniral prvo ekipo. Takrat ni bilo nobenega orodja, smo eksperimentirali, prva kolesa so bila tramvajska, zbrali smo cevi, postavili zasilni oder, kasneje dobili tudi močnejšega in kupili olimpijsko rusko ročko. Težava je bila v denarju, dvorana je bila neogreta, s seboj smo nosili drva. Kasneje smo si lahko privoščili nakup trenirk, ki smo jih imeli samo za tekmovanja. Leta 1967 pa se je začelo tekmovanje v drugih krajih po Jugoslaviji. Veliko smo sodelovali z Ljubljano in Velenjem, s katerimi, pa tudi ostalimi, smo še danes v dobrih odnosih. V tem času je tudi dvorana na Prevo-jah postala neprimerna za treniranje, zato smo se preselili v domžalsko Halo Komunalnega centra, kjer smo še danes. Pokojni Janez Velepec starejši, svoj čas ravnatelj Srednje šole Domžale, je takrat poskrbel, da smo si v tem okolju uredili prostor, primeren za delo, tudi po zaslugi tega, ker sta oba njegova sinova trenirala pri nas.
V našem časopisu večkrat pišemo o uspehih domžalskih težkoatle-tov. Vi ste aktivnosti spremljali kot športni delavec. Ali vas nikdar
ni zamikalo, da bi se jim pridružili tudi na tekmovališču, treningu?
Sem, a se zaradi preobilice dela nisem mogel več vklopiti v treniranje. Vsekozi sem bil zadolžen za pripravo vsega, tekmovanja, skrbel sem za zapisnike. Leta 1972 sva z Dolencem naredila še sodniški izpit v Celju in od takrat sem sem sodil, kar počnem še danes.
V	svoji karieri ste se preizkusili kot trener mladincev, opravili ste tudi izpit za sodnika, kot ste omenili. Kaj vas je bolj veselilo, delo trenerja ali sodnika?
Oboje. Rad delam z ljudmi, posebej z mladimi sem rad delal, a tudi sodniška je zanimiva, čeprav je težko, še posebej, ker smo vsi čisti amaterji. A vsako stvar, ki se je lotim, vzamem resno, vsako tekmo in vsakega tekmovalca.
Skozi vaše roke so šle številne generacije. Kdaj bi lahko rekli, da je bila tista najboljša generacija, v katerem obdobju vašega delovanja?
To je bila pa generacija od sedemdesetih do osemdesetih let. Takrat smo dosegali največje uspehe. Če se prav spomnim, smo bili takrat celo drugi ali tretji v prvi ligi v Jugoslaviji. Do takrat smo tudi veliko prepotovali, kar se je kasneje močno zmanjšalo, saj so sredi 80. let začeli zmanjševati finančna sredstva, zmanjšala so se potovanja, stroški. Smo pa do takrat prepotovali vse, od Banjaluke, Osijeka, Samobora, Inđije ^ Danes si to težko privoščimo zaradi službe, študija. Trenirajo v glavnem študentje.
V	čem je vaša motivacija, ste človek, ki praktično živi za TAK Domžale, vsa ta leta ste zvesti klubu?
To mi velikokrat pride na misel. V naslednjih dneh bom star 70 let, zato velikokrat sam sebe vprašam, od kod ima človek toliko energije. Danes je ni več. Srce pa je še. Imam občutek, da ko govorimo o motivaciji, mora človek nekaj prinesti s seboj na svet. Vsakemu je narava, višja sila, nekaj dala. Če to sprejmeš, seveda se je treba vedno izpopolnjevati, delati z ljudmi, je to zelo pomembno. Mi smo bili ves čas amaterji, pri profesionalcih je to drugače. Pomembno pa je še nekaj; človek mora imeti cilj. Nekoč sem prebral zapis pod sliko, na kateri je bil kolesar tik pod vrhom - vsak človek ima enkrat v življenju možnost priti do vrha, doseči cilj. Jaz sam nisem dosegel kaj takega, sem pa pustil pečat. In ravno to je tisto, kar mi ustreza - da pustim pečat. Star pregovor pravi: »Rastlina pusti rastlini, da lahko druga zraste, človek pa človeku«. Nekaj človek zagotovo pusti, da lahko vzklije novo. Je pa res, da človek, ko je mlad, ima energijo in tisto energijo je treba ravilno usmerjati. es čas se je potrebno zavedati tudi potrebe po stalnem izpopolnjevanju znanja: jaz sem danes ostal zadaj, trenerji v tem času delajo drugače. Celo v tujini delajo drugače kot pri nas, imajo stvari veliko bolje urejene, ponekod tudi že elektronsko.
Kako pa je družina gledala na to vašo ljubezen do težke atletike? Imeli ste praktično dve družini.
(Žena, op. p.) S strani družine je bilo veliko odrekanja, potrebno je bilo poskrbeti za otroke, opraviti delo na kmetiji. Odsotnost je bila ob sobotah, nedeljah. Prav tako so bili visoki stroški telefona, ko smo
pVr
ga dobili. Res je bilo v začetku hudo, a to sem sčasom sprejela in smo se navadili.
Morda še beseda o primerjavi dveh atletik - težke atletike in atletike, ki je širši javnosti veliko bolj poznana. V čem je razlika in kje je tisto stičišče, kjer se obe srečata (povezava težka altetika - metalci)? To je zelo sorodno, vse skupaj je neka osnova za atletiko. V atletiki moraš biti močan, gibčen. Pri dvigovanju ni le moč, tehnika in hitrost. Človek mora dobro poznati sebe in tako kot plezalci naštudirajo steno, morajo tudi težkoatleti naštudirati svoje. A kot rečeno, najbolj bistveno je, da poznaš samega sebe, da veš, koliko lahko narediš. To pa je odvisno od vsakega posameznika, tudi v primeru vrhunskih športnikov. Pomembna je skrb za zdravje, psihična pripravljenost, potrebno se je znebiti bremen. Če pogledamo primer, tekmovalec se ne more hkrati pripravljati na veliko tekmovanje in izpit na fakulteti. Pomembno je tudi, da se mladi zavedajo, da niso vse samo mišice, pomembna je tudi prehrana, odrekanje alkoholu in cigaretam.
Kaj vam pomeni priznanje za življenjsko delo, ki ste ga prejeli?
Ob prejemu priznanja za življenjsko delo bi se rad zahvalil vsem, s katerimi smo in še dobro sodelujemo: najprej vsem članom in članicam Težkoatletskega kluba Domžale, pa Občini Domžale ter Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, za razumevanje pa hvala tudi Košarkarskemu klubu Domžale, s katerim si delimo prostore v Hali Komunalnega centra.
Mateja Kegel
l8. MAREC 20II
domžale
5
ČISTILNA AKCIJA
Očistimo Domžale 2011
Slovenci se vedno bolj zavedamo, da je varovanje okolja nuja in človekov odnos do narave _se je v zadnjem desetletju močno spremenil. Če smo včasih brez problema odvrgli manjši ali večji košček smeti na tla, pa se danes večkrat najdemo v vlogi pobiralca smeti za tistimi, ki so v gozdu brezobzirno odvrgli papirček, plastenko ali celo konzervo. Tisti, ki vestno ločujejo odpadke, se zavedajo, kako veliki potrošniki raznovrstnih embalaž smo postali in kaj to pomeni za okolje. Kakorkoli že, odpadki so postali ključni okoljski problem, ki ga lahko kot posamezniki rešujemo že na vsakodnevni ravni, kot skupnost pa na občinski čistilni akciji Očistimo Občino Domžale 2011, ki bo v sodelovanju z vami izvedena drugo soboto v aprilu, torej 9. aprila 2011 (rezervni termin je 16. aprila 2011). Kot že v preteklih letih, se bodo tudi v letošnjem letu v čistilno akcijo vključile vse krajevne skupnosti, ki bodo v sodelovanju s šolami, društvi, hišnimi sveti lastnikov stanovanj, podjetji in krajani prispevale k čistejši in lepši Občini Domžale.
Začetek akcije
Zbirna mesta v vašem okraju si lahko najdete na spletni strani Občine Domžale www.dom-zale.si oziroma na spletni strani vaše krajevne skupnosti, kjer boste našli tudi podrobnejše informacije.
Vodje zbirnih mest vam bodo na zbirnem mestu podali navodila, zagotovili osnovne pripomočke ter vas razporedili po skupinah, ki bodo nato odšle na ustrezna mesta čiščenja (divje odlagališče oz. čiščenje okolice in sprehajalnih poti).
Prostovoljci bodo razporejeni v skupine, glede na velikost divjega odlagališča. V primeru, da bo na zbirno mesto za čiščenje divjih odlagališč prišlo več prostovoljcev od predvidene razporeditve, se bo del prostovoljcev usmeril v čiščenje okolice. Akcije čiščenja okolice so namenjene vsem, ki se zaradi najrazličnejših razlogov (šole, upokojenci, mlade družine ne morejo udeležiti čiščenja divjih odlagališč. Če na zbirno mesto ne pride niti vodja zbirnega mesta niti njegov namestnik, vas prosimo, da pokličete na vašo KS oziroma na tel.: 051/691022 (občina).
Vrečke, rokavice in ostala oprema
Vrečke za čiščenje in rokavice bo zagotovila občina preko JKP Prodnik, predvidoma pa jih boste prejeli na zbirnih mestih. Glede na pretekle izkušnje je zaradi odstopanj pri oceni velikosti odlagališč zaželeno, da s seboj prinesete še kakšno dodatno črno in rumeno vrečko za smeti (priporočamo velikosti od 60 do 110 l). Obenem vas naprošamo, da s seboj prinesete tudi svoje rokavice, saj se lahko zgodi, da zaradi večjega števila udeležencev od pričakovanega ne bo na voljo dovolj rokavic. Priporočamo močnejše rokavice iz tekstila, ojačanega z gumo, ali usnjene rokavice. Potrebe po vrečkah in rokavicah sporočite vsaj štiri dni pred izvedbo čistilne akcije na elektronski naslov: simon.urankar@ jkp-prodnik.si.
Za sodelovanje v akciji potrebujete ustrezna oblačila, ki se lahko umažejo ali raztrgajo, in nepremočljive čevlje. S seboj ne pozabite prinesti tudi plastenke z vodo ter mobilnega telefona. Če bo močno sonce, imejte s seboj pokrivalo.
Malica
Občina prek KS zagotovi malico na podlagi sporočenega oziroma predvidenega števila sodelujočih. Podatke sporočite na elektronski naslov janez.bizjak@domzale.si.
Vaša pomoč pri prevozu odpadkov
Za prevoz odpadkov od divjih odlagališč do zbirnih točk oziroma centrov bomo potrebovali pomoč v obliki avtomobilskih prikolic, traktorjev in drugih prevoznih sredstev. V kolikor nam lahko pri tem pomagate, vas naprošamo, da pokličete lokalnega organizatorja oziroma pridete
s prevoznim sredstvom na zbirno mesto. JKP Prodnik bo na dogovorjenih mestih poskrbel za postavitev kontejnerjev in odvoz zbranih odpadkov.
Povabite prijatelje, da se pridružijo
Vsakdo je dobrodošel! Skupaj pridite na zbirno mesto, kjer boste dobili navodila, obenem pa se vas bo razporedilo na ustrezno mesto čiščenja. Prijatelje opozorite na ustrezno opremo (ustrezna obutev, rokavice, vrečke, vodo, malico
Kaj bo, če bo deževalo
Čistilno akcijo načrtujemo 9. aprila 2011, v primeru slabega vremena pa je določen rezervni termin - 16. april 2011.
Navodila za čiščenje na divjem odlagališču
Divja odlagališča so lahko oddaljena več kilometrov od zbirnega mesta, zato se bo do nekaterih potrebno peljati. V primeru, da imate na voljo avtomobil, vas naprošamo, da se z njim pripeljete, in v primeru, da se prevoz potrebuje, tega ponudite ostalim udeležencem. Prosimo vas na previdno parkiranje ob odlagališčih, da ne naredite škode na travnikih ali obdelovalnih površinah.
Cilj akcije je, da čim več odpadkov zberemo ločeno, zato je že na samem divjem odlagališču v čim večji meri potrebno ločevati odpadke (ločevali bomo predvsem embalažo). Le tako bo preostali del odpadkov, odložen na deponiji, čim manjši. To pomeni tudi manjše stroške. Zaradi lažjega prevoza in zagotavljanja večje čistoče na zbirni točki se bo vse manjše odpadke zbiralo v barvne plastične vrečke.
Odpadke ločujemo po sledečem sistemu:
Rumena vrečka - Prazna in čista - ne blatna embalaža (plastenke, plastična embalaža, tetrapaki, pločevinke, plastične vrečke V to vrečko ne spadajo trda plastika, vedra, polomljene igrače, vrtno pohištvo in drugi pokvarjeni izdelki.
Črna vrečka - vsi ostali odpadki, ki jih ni mogoče zbrati ločeno oz. so preveč umazani (tkanine, stiropor, keramika, kasete, CD-ji, avtomobilsko steklo, plenice ...).
Prosimo vas, da na zbirni točki, kamor boste odlagali zbrane odpadke, vrečke z odpadki in kosovne odpadke ločeno razporedite po vrsti odpadkov.
Nevarnih odpadkov, kot so azbestne plošče (salonitke), igle, sodi z nedoločljivo vsebino, industrijski nevarni odpadki, kemikalije, bojna in eksplozivna sredstva ^ ne pobirajte in ne premeščajte!!! S pobiranjem ali premeščanjem lahko škodujete sebi in okolju! Lokacijo in količino vseh nevarnih odpadkov bomo popisali in sporočili pristojnim inšpekcijskim službam.
Gradbeni odpadki
Gradbenih odpadkov ne čistimo, saj jih komunalna podjetja ne bodo prevzela.
Odvoz in predelava odpadkov
Vrečke z odpadki se bodo po koncu čiščenja naložile na prevozna sredstva. V primeru, da to zaradi količine logistično ne bo mogoče, se bo v izogib temu, da bi nepooblaščene osebe brskale po smeteh in jih odnašale, najprej odpeljalo ločene in večje odpadke, kot so kovine, bela tehnika ipd.
Prosimo vas, da pomagate voznikom pri nakladanju in razkladanju odpadkov s prevoznih sredstev in pri njihovem razvrščanju. Če je mogoče, ostanite še po koncu akcije in poskrbite, da se bo odpeljalo čim več zbranih odpadkov. Cilj je, da čim večjo količino odpadkov še isti dan odpeljemo na ustrezne zbirne točke oziroma v za to namenjene centre. Za odvoz odpadkov z zbirnih točk za odpadke na urejena odlagališča in reciklažne centre bo poskrbelo JKP Prodnik.
Kaj če ne bomo očistili celega odlagališča?
Če zaradi različnih vzrokov ne boste mogli očistiti celotnega odlagališča (velikost, dostop bo vodja odlagališča zabeležil, koliko odpadkov je ostalo. Potrudili se bomo, da se bo odlagališče očistilo v naslednjih akcijah.
Kaj če gre kaj narobe?
V primeru poškodbe, to takoj sporočite vodji odlagališča, v primeru hujših poškodb pa pokličite Center za reševanje - 112. Če odkrijete bojna ali eksplozivna sredstva, pokličite 113.
Zaključek akcije
Zaključek akcije bo predvidoma ob 14. uri, lahko tudi prej, če boste dogovorjeno območje očistili pred koncem akcije. Po zaključku akcije preglejte stanje na divjem odlagališču in preverite, če so prisotni vsi udeleženci. Naprošamo vas, da fotografirate odlagališče, kup nabranih
odpadkov in udeležence pred čistilno akcijo in po njej.
Varnost in splošni pogoji
Za čiščenje divjih odlagališč ali sprehajalnih poti na dan akcije niste nezgodno ali kako drugače zavarovani! Udeležba na akciji je na lastno odgovornost! Organizatorji ne prevzemajo odgovornosti za morebitne poškodbe in nesreče pri akciji. Pred začetkom čiščenja pri vodji zbirnega mesta oziroma odlagališča pridobite ustrezna morebitnih navodila za kov ter navodila, kaj storiti,
navodila glede ga odlagališča.
osebnosti divje-očevanje odpade gre kaj narobe.
PRIDRUŽITE SE NAJVEČJI PROSTOVOLJSKI OKOLJSKI AKCIJI V DOMŽALAH! SKUPAJ NAM BO USPELO!
Občina Domžale in ekipa Očistimo Slovenijo v enem dnevu
ZBIRALIŠČA
■	KS DOB
•	GASILSKI DOM DOB
Odgovorna oseba: Jurij Milanovič Kontakt: juremilanovic@gmail.com, 041 625 796 Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Luka Pušnik Kontakt: lbfpusnik@gmail.com
•	ČEŠENIK - PRI GRADU Odgovorna oseba: Jurij Milanovič
Kontakt: juremilanovic@gmail.com, 041 625 796 Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Aleš Marinček Kontakt: marincek.ales@gmail.com
•	GASILSKI DOM ŽEJE Odgovorna oseba: Jurij Milanovič
Kontakt: juremilanovic@gmail.com, 041 625 796 Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janko Cencelj
•	TURNŠE - PIKNIK PROSTOR Odgovorna oseba: Jurij Milanovič
Kontakt: juremilanovic@gmail.com, 041 625 796 Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Orehek
V	krajevni skupnosti Dob bodo sodelovale naslednja društva oziroma organizacije PGD Dob, PGD Že-je-SV. Trojica, Športno Društvo Konfin, Turistično društvo Turnše-Češenik, KUD Jožef Virk, Društvo upokojencev Naš dom Dob, Športno Društvo Žejan, Društvo mladih Dob, Društvo Mladi boksar Dob, Čebelarsko društvo Dob-Krtina, Jamarsko društvo Simon Robič, OŠ Dob, Zveza borcev Dob, Župnijska Karitas Dob, Rdeči križ Dob, KO SLS, KO SDS in KO NSi.
■	KS DRAGOMELJ PŠATA
•	GASILSKI DOM PŠATA - DRAGOMELJ
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Jože Rožman Kontakt: jozerozman22@gmail.com
•	BIŠČE MALA LOKA, BLIZU SAMOSTANA Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marko Frece Kontakt: marko.frece@siol.net
•	ŠENTPAVEL PRI CERKVI
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marjan Trilar
•	OŠ DRAGOMELJ
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marjan Kopač Kontakt: marjan.kopac47@gmail.com
■	KS ROVA
•	GASILSKI DOM ROVA
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Albin Vodlan Kontakt: albinvodlan@gmail.com
■	KS IHAN
•	DOM KRAJANOV IHAN
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Gregorič Kontakt: gregoric.janez@siol.net
■	KS SIMONA JENKA
•	GASILSKI DOM ŠTUDA Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
•	ŠPORTNI PARK DOMŽALE PRI TEN TEN Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
•	POKOPALIŠČE DOMŽALE Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
•	Društvo Šola Zdravja
Odgovorna oseba na zbir. mestu: Zdenka Katkič Kontakt: telovadba7.30@gmail.com
V	petek, 15. aprila, boob 16. uri glavnina tabornikov (večina otrok) čistila Šumberk z ožjo okolico. Zbirališče je na začetku trim steze, kjer bo postavljen tudi zabojnik. Za več informacij je na voljo Rok Koncilja, rok.koncilja@gmail.com.
■	KS SLAVKA ŠLANDRA
•	PARKIRIŠČE VELE
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
•	PLINSKA POSTAJA OB KAM. BISTRICI Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
•	NOVA BRV ČEZ K. BISTRICO Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos
Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
■	KS VENCLJA PERKA
•	GASILSKI DOM STOB
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
•	DEPALA VAS - JURČEK
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
•	OŠ VENCLJA PERKA
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Jelka Lesar Kontakt: jelka.lesar@gmail.com
•	PRED KS (Domžalski dom, stara stavba Knjižnice Domžale)
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
■	KS KRTINA
•	OB ŠOLI
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Franci Rahne Kontakt: ks.krtina@volja.net
■	KS RADOMLJE
•	GASILSKI DOM RADOMLJE Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Igor Kuzmič Kontakt: kuzmic.igor@gmail.com
•	PARKIRIŠČE PRI VRTCU KEKEC Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Igor Kuzmič Kontakt: kuzmic.igor@gmail.com
■	KS HOMEC NOŽICE GASILSKI DOM HOMEC
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marjeta Rode Kontakt: marjeta.rode@siol.net
■	KS PRESERJE
•	PRI TRGOVINI TUŠ (Pelechova cesta) Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Hribar Kontakt: janez.hribar@siol.net
■	KS TOMA BREJCA VIR
•	KS TOMA BREJCA VIR
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Aleš Tekavc Kontakt: tal@siol.net
Vsa zbirna mesta še niso določena. Posodobljene informacije bomo sproti objavljali na že omenjeni spletni strani Občine Domžale in na spletnih staneh krajevnih skupnosti.
»Uporabnikom, ki so vključeni v gospodarsko javno službo zbiranja in predelave organskih odpadkov, je v zbirnem centru omogočeno odlaganje zelenega vrtnega odreza. Prevzem teh odpadkov je strošek izvajanja javne službe ravnanja z odpadki, zato se uporabnikom ob dovozu ne zaračunava. Občina Domžale naproša vse, ki bi imeli zeleni vrtni odrez, da tega odpeljete v zbirni center in ga ne odlagate ob Kamniški Bistrici, parkih ali drugje, saj takšna odstranitev za občino predstavlja velik finančni zalogaj.«
KS Krtina obvešča vse prostovoljce, da bo čistilno akcijo izvedla v soboto, 2. aprila 2011, po že ustaljenem redu. Vabila bodo poslana po pošti, več informacij pa dobite na spletni strani KS
Krtina www.krtina.si.
Star papir za novo upanje
V	društvu Ekologi brez meja vas letošnjo pomlad vabijo k novi vseslovenski akciji - Star papir za novo upanje, v kateri bo lahko vsak prebivalec Slovenije dodal svoj list k boljšemu svetu.
Akcija Star papir za novo upanje bo potekala ves mesec april 2011 po vsej Sloveniji. Ekologi brez meja skupaj s predelovalnim podjetjem Dinos k zbiranju papirja vabijo vse vrtce, osnovne in srednje šole, pa tudi podjetja in javne organizacije, ki imajo namen pospraviti nakopičen star papir oziroma čistiti svoje arhive. Na ta način boste pomagali pri zmanjševanju porabe vode, energije, lesa in izpustov CO2 pri proizvodnji papirja, saj bo v2es tako zbran papir prepeljan v recikliranje. Poleg tega boste s tem dejanjem pomembno prispevali k uspehu dobrodelne akcije.
V	primerjavi s preteklimi zbiralnimi akcijami bo to akcija na nacionalnem nivoju, njen izkupiček pa bo v celoti namenjen v dobrodelne namene. Zbrana finančna sredstva bodo namenili otrokom v Sloveniji in v Afriki. Slovenski otroci in mladostniki bodo v okviru natečaja, ki bo potekal v okviru projekta Star papir za novo upanje, sami izbrali, komu v Sloveniji naj se nameni polovica zbranih sredstev. Drugo polovico tako zbranih sredstev pa bodo namenili za gradnjo izobraževalnega centra v državi Malavi v Afriki za otroke s posebnimi potrebami. Za transparentnost finančnih transakcij bodo poskrbeli! Podjetje za predelavo odpadkov Dinos bo v času zbiranja papirja za en dan omogočilo vsem sodelujočim ustanovam možnost brezplačne dostave in najema zabojnika za star arhivski papir. V primeru, da gre za količino zbranega arhivskega papirja, ki ne presega 800 kg, vas podjetje Dinos prosi, da sami dostavite papir v njihovo najbližjo enoto za predelavo (najdete jih na njihovi spletni strani www.dinos. si) ali pa se povežete z lokalno šolo, kjer bo tudi stal Dinosov zabojnik za papir. Prosimo vas tudi, da dokumentov, ki so strogo zaupne narave, ne odlagate med arhivski papir. Zbirne točke zabojnikov bodo objavljene na zemljevidu na spletni strani društva, kjer bo možno spremljati naraščanje količine zbranega papirja po Sloveniji.
V	zahvalo za vaš prispevek bodo na spletni strani društva Ekologi brez meja www.ebm.si objavili seznam in zahvalo vsem sodelujočim podjetjem in organizacijam. Ob prijavi boste prejeli tudi paket pasic, ki jih lahko namestite na spletni strani vaše organizacije. S tem dokazujete vaše sodelovanje pri projektu Star papir za novo upanje in družbeno ter etično odgovornost.
Prijave na akcijo
Na akcijo zbiranja starega papirja se lahko prijavite preko spletne prijavnice na http://ebm.si, kjer najdete vse podrobne informacije in navodila v zvezi z akcijo in natečajem. Na akcijo zbiranja papirja se lahko prijavite od 18. februarja do vključno 18. marca 2011. Za dodatne informacije so vam na voljo na elektronskem naslovu starpapir@ ocistimo.si ali na telefonskih številkah 08/3878 856 ter 040/255-433.
21. PUSTNI KARNEVAL NA VIRU
Veselo pustno rajanje na Viru
Največ občudovanja so bile tudi tokrat deležne etnografske pustne
skupine, največ nasmehov in komentarjev pa aktualni dogodki, ki so
našli svoj odsev v domišljiji pustnih mask. Prav vsaka skupina bi zaslužila nagrado! Organizatorji Planice so se kar malce ustrašili nove plani-ške velikanke, s katere so se na Viru poganjali bodoči svetovni prvaki, ki so prvo mesto že osvojili, bili so namreč razglašeni za najboljšo pustno
skupino. Poskusite še to nedeljo v Planici, morda vam »rata«! Drugo mesto so osvojili Morostarji - Mostiščarji z Vrhnike, tretji je bil Bistro pr' pujs z Vira, ki pa je na karneval prišel kot eden od favoritov, saj je prvo mesto že dobil na sobotnem norem pustnem rajanju. Navdušile
so otroške pustne skupine, pa tudi številne maske med obiskovalci. Mnogi so se tudi v nedeljo napotili do velikega šotora in se veselili skupaj z Letečimi muzikanti. Noro! In ker življenje prinaša vesele in žalostne trenutke, so žalost pustili za konec. V torek, 8. marca, so
kljub dnevu žena s pustnimi žalnimi slovesnostmi, katerih vrhunec je bil sežig pusta, zaprli vrata letošnje Pustne dežele Striček. Hvala, organizatorji, pogrešali vas bomo vse naslednje dni letošnjega leta. Nam bo pa lažje, ker vemo, da v letu 2012 spet pridete.
6
društva
l8. MAREC 20II
SPOMINSKA SLOVESNOST NA OKLEM
Za svobodo naroda
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale in Krajevna organizacija ZB Ihan sta nas 26. februarja 2011 povabili na spominsko slovesnost pri spomeniku padlim borcem Kamni-ško-zasavskega bataljona, kjer smo se spomnili tragičnih dogodkov iz februarja 1944.
Tudi tokrat so se številni udeleženci na Oklo podali iz Dobovelj. Veliko jih je bilo, ki so se odločili, da se poklonijo spominu vseh, ki so padli na Oklem ter prisluhnejo pozdravnim besedam govornikov, med katerimi je bil tudi borec Kamniško-zasa-vskega odreda, Rado Kokalj. Spominska slovesnost se je začela z minuto molka ter polaganjem vencev pred spomenik. Marija Majhenič, predsednica Združenja za vrednote NOB Domžale, Srečo Kržan in Nace Hribar so v imenu Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, Krajevne organizacije borcev Ihan ter Krajevne skupnosti Ihan položili venec pred spomenik ter se skupaj s prisotnimi poklonili umrlim za svobodo. V imenu Sveta Krajevne skupnosti Ihan je njegov predsednik Janez Gregorič pozdravil prisotne ter med drugim poudaril: »Prav je, da naša preteklost še vedno vzbuja občutke ponosa na upor proti zavojevalcem. Letos mineva tudi dvajsetletnica naše mlade države, ki smo si jo skozi stoletja podložnosti drugim narodom izborili z orožjem in krvjo. Del zaslug izvira tudi iz izkušenj Slovencev iz obdobja zadnje svetovne vojne, a žal nas je ta vojna razdelila in še danes iščemo pot sprave. Menim, da bi že naša generacija morala stopiti skupaj in pokončno zreti v našo prihodnost in najti pot k večji blaginji našega naroda. Saj poznamo znani slovenski rek: »Kjer se_ prepirata dva, tretji dobiček ima.« Že zaradi naših prednikov ne dopustimo, da nas vodijo posamezniki, ki jim več do osebnih koristi, kot pa do ugodja skromnih, poštenih in prešernih ljudi, ki živijo v tej naši lepi državi Sloveniji.«
Besede borca Kamniško-zasavskega odreda Rada Kokalja, tudi udele-
ženca borbe na Oklem, so ganile vse prisotne, saj je govoril predvsem o ljubezni do domovine, ki je spremljala udeležence borbe na Oklem, o prepričanju vseh, da lahko le z bojem proti mnogo močnejšemu sovragu osvobodijo domovino. Z ganljivimi besedami je udeležence popeljal 67 let nazaj in se posebej spomnil brata Stankota s partizanskim imenom Branko, ki je tako kot mnogi drugi na Oklem daroval domovini svoje mlado življenje, ter sester: Rozke, ki je bila v taborišču Ravensbruck, in Milke ter Almire, ki sta v domačem okolju delali za partizane. Slavnostni govornik, župan Občine Domžale Toni Dragar, je po pozdravu udeležence slovesnosti spomnil, da se vedno s spoštovanjem spominjamo bojev in trpljenja Kamniško-zasavskega odreda, ljudi, ki jih je v boj vodila ljubezen do domovine, varovanje slovenskega jezika in ohranjanje domače zemlje, ob tem pa poudaril: »Čeprav spomini bledijo, ostajata naša dolžnost in naloga, da ohranimo in nadaljujemo s pričevanji in spomini o dogodkih, ki so se dogajali v naših krajih. Svojo zgodovino moramo poznati in jo
prenašati mlajšim rodovom, da se nikoli več ne bi ponavljala v tako tragični obliki.«
Spomnil je na pogum, požrtvovalnost, odrekanje in trpljenje, kar vse so 24. februarja leta 1944 imeli partizani v bitki na Oklem, kjer so svoje poslanstvo opravljali zaradi svoje ljubezni do domovine in za svobodo svojega naroda. Zato bo Oklo vedno spominski kraj, kjer so svoja dragocena življenja na oltar domovine položili borci Kamniško-zasavskega odreda in jih mnogi tudi izgubili. Izgubili tudi zato, da danes mi živimo v miru, ki si ga bolj kot kdajkoli želimo tudi danes in tudi vsem prihodnjim generacijam. Nato je nadaljeval: »Spomnimo se besed našega predsednika tovariša Janeza Stanovnika, ki je dejal, da so vrednote, cilji in načela narodnoosvobodilnega boja tisto, za kar moramo živeti tudi danes. Moramo jih utrjevati in tako dati smisel življenju ter smrti vseh sodelujočih in padlih v NOB. Ob tem je še posebej poudaril, da nikoli ne smemo postati le državljani enega sveta. Boriti se moramo za dosežene vrednote, kot so: narodova suverenost, narodna identiteta, tovarištvo, bratstvo, humanost, človekove pravice, demokracijo in druge pozitivne vrednote, hkrati pa ne smemo pozabiti, da je naša naloga tudi ohranjanje in razvijanje nacionalne kulture. To dolgujemo vsem 35.000
ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB DOMŽALE
Vsem bi radi ob zadnjem slovesu rekli HVALA
V programu dela Združenja borcev za vrednote NOB Domžale kot njegovih krajevnih organizacij ima pomembno mesto delo s članstvom ter delo za člane. V ta okvir spadajo srečanja s člani, obiski ob življenjskih jubilejih ter praznikih, posebna skrb pa je namenjena tudi poslednjemu slovesu. Vsi predsedniki in predsednice se trudijo, da bi zagotovili besede slovesa vsem članom in članicam organizacije za vrednote narodnoosvobodilne borbe, zato so zadolženi člani, ki navadno poskrbijo za spremstvo prapora ter besede
spomina na umr-anico. Največkrat
hvaležnosti in lega člana oz.
zagat s poslednjim slovesom ni, saj sorodniki ali prijatelji krajevno organizacijo ali združenje borcev za vrednote NOB obvestijo o pogrebu umrlega. Se pa včasih zgodi, da je poslednje slovo od umrlega v drugih občini oz. kraju in pristojna krajevna organizacija ni obveščena o smrti člana ali članice, ki je vse svoje življenje deloval z njimi. Pa tudi, da posamezni član oz. članica umre v domu upokojencev ter sorodniki, ali če teh ni, znanci, ne obvestijo pristojne organizacije, da
DAN OF JE PRAZNIK ODGOVORNOSTI ZA SLOVENSKO USODO
70 let od ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda
Ko je nacifašizem ob začetku druge svetovne vojne obsodil slovenski narod na zgodovinski in kulturni konec, je bilo potrebno v trenutku odločno preseči sleherno nesamo-zavest, razdvojenost, obremenjenost s ponižnostjo in čakanjem na druge, predvsem pa sleherno kalkuliranje. Slo je za vse ali nič, ali Slovenci kot samosvoj narod obstanemo ali ne. Toda za obstoj se je bilo treba strniti na čisto nov način, onstran klasične konzervativno liberalne razdvojenosti; »zvonilo« je vsem enako, nikomur bolj, nikomur manj. Tako imenovano Evropo, navajeno nekaterih načel novodobnega humanizma, obenem pa razjedeno od globokih gospodarskih in duhovnih kriz, je nacifašizem z velikonemškim in velikoitalijanskim predznakom povaljal v nič in množično depresijo. Zdelo se je, da je z njo konec; na smrt obsojeni narodi in skupnosti
so bili prepuščeni sami sebi. Tudi slovenski. Ustanovitev skupne slovenske osvobodilne fronte dobra dva tedna po sovražni zasedbi in razkosanju Slovenije 1941 je torej lahko bila samo občeslovenska nadstrankarska; sedemdeset let pozneje pa je to še zmeraj pomembno zgodovinsko opozorilo, da smo kot statistično majhen narod življenjsko ranljivi v razdvojenosti vseh vrst, naj se skrivajo za čimerkoli, in da smo bolj kot drugi dobesedno »obsojeni« na nesprto združenost. OF je prav zato postala za nasprotnike tudi politična psovka, postala je nevarna; v njej je tičala moč ne-skregane skupnosti in s tem vsega tistega, kar ni priznalo hlapčevanja kot cene preživetja. Aprila 1941 je vzplamenela nova
slovenska samozavest, ki pa ni bila le stvar udeležencev ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte v
ljubljanski Rožni dolini - ti so jo samo miselno, programsko in organizacijsko opredelili, temveč je bila oblika uporne spontanosti vseh Slovencev, ki so se čutili življenjsko zavezani izročilom starodavnih slovenskih prizadevanj ter pravic do svobode, samostojnosti in človeka vrednega življenja; to pa je bila velikanska, prebiscitarna večina Slovencev na vsem ozemlju do skrajnih etičnih mej in vseh slojev, ne samo tistih, ki so jih v deset tisočih izseljevali, zapirali in streljali, da bi po hitrem postopku izpraznili slovenski etnični svet, in tudi ne samo političnih in izobraženskih elit. Tvorci OF so v tej zvezi govorili o spreminjanju »slovenskega narodnega značaja« - iz naroda hlapcev naj bi z uporom postali narod svobodnih gospodarjev. Nič vazalskega več v okvirih tega ali onega cesarstva in kraljevine, narod naj si »piše
obcni zbor policijsko veteranskega društva sever
Skupaj v vojni in miru
Slovencem, med njimi žrtvam Oklega, ki so žrtvovali svoja življenja za te vrednote in zato, ker je slovenski narod eden tistih, ki je v času druge svetovne vojne po številčnosti posameznega naroda daroval največ žrtev. Zato moramo vrednote NOB še naprej ohranjati in razvijati ter jih prenašati na mlajše generacije. Vesel sem, da je organizacija borcev za vrednote NOB organizacija, ki ne le spoštuje spomin na drugo svetovno vojno in njene žrtve, temveč je predvsem organizacija vrednot NOB. Vanjo vstopajo ljudje, ki vedo in povedo, da je bil upor partizanov v drugi svetovni vojni velika stvar. Spomnil je tudi na zlato plaketo, ki jo je prejel v letu 2010 za prizadevanja za ohranitev zgodovinske resnice o NOB, za spoštovanje njenih vrednot ter za uspešno sodelovanje pri uresničevanju nalog, ter poudaril, da bo spominska slovesnost na Oklem tudi v prihodnjem letu. Ob koncu se je zahvalil borčevski organizaciji in vsem, ki so pripravili in nastopali na prireditvi, ter vsem, ki so se skupaj z njim poklonili spominu padlih na Oklem. V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Ihan in po-vezovalka Ana Lenič, Moški pevski zbor Radomlje, pevka in kitaristka Silva Kosec ter harmonikar Anže Zavrl.
V.
V	drugi polovici februarja je potekal Občni zbor Policijsko veteranskega društva (PVD) Sever - Odbor Domžale. Poleg prisotnih članov so se zbora udeležili tudi predsednik PDV Ljubljanskega območna Eme-rik Peterka, župan Občine Domžale, Toni Dragar, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenije domžalskega območja Janez Gregorič, predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Bine Kladnik, predstavniki Kamniškega območja in še nekateri gostje.
V	uvodnih besedah je številne prisotne pozdravil predsednik PVD Sever, Odbor Domžale, Maksimiljan Kar-ba, po sprejemu dnevnega reda pa je Emerik Peterka, predsednik združenja, navzočim posredoval poročilo o
delu društva v letu 2010. Tako smo slišali, da je bilo leto 2010 zelo pestro z dogodki, številne so bile proslave, odkritja spominskih obeležij ter športne prireditve. Prisluhnili smo tudi predlogu aktivnosti, ki jih v letu 2011 ne bo malo, posebno skrb pa bomo namenili proslavi od 20-letnici osamosvojitve, ki bo 15. junija 2011 v Gotenici.
Ker je potekel mandat dosedanjim članom odbora, smo navzoči soglasno sprejeliipredlog imenovanja novih članov. Tako je bil za predsednika ponovno izvoljen Maksimiljan Karba, v petčlanskem odboru pa bodo Rudi Avbelj, Vinko Bizjak, Drago Lukežič in Rado Remšak, v Nadzorni odbor PVD Sever Ljubljansko območje je bil predlagan Janez Rom.
Predsednik nas je seznanil, da sta minili dve leti od podpisa listine o sodelovanju območnih združenj SEVER, OZVVS, OZSČ, OOZB za vrednote NOB in ZVIS, na kratko je predstavil dosedanja sodelovanja. Veseli smo bili tudi pozdravnih besed gostov, med katerimi je bil tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki je med drugim dejal: »Vesel sem, da smo skupaj, da ste tako aktivni. Želim, da bi veteranske organizacije poenotili, da bi bili tako enotni kot pred dvajsetimi leti.« Enako je menil tudi Janez Gregorič: »Skupaj smo bili v vojni, združeni bodimo skupaj v miru.« Bine Kladnik pa je menil, da je veliko stvari, ki nas združuje, zato si želi iskrenega sodelovanja tudi v bodoče, predstavnik kamniškega območja pa je menil, da lahko dobre odnose še poglobimo. Sledil je najslovesnejši del občnega zbora, v katerem je bronasti znak osamosvojitve prejel novi član PVD Sever Domžale, Roman Orehek iz Imovice pri Lukovici, za srebni znak osamosvojitve pa smo zaploskali in čestitali nekdanjemu rezervnemu policistu Janezu Urbaniji iz Žič pri Radomljah.
Ob zaključku uspešnega občnega zbora je predsednik izrazil željo po še večji aktivnosti članov, prizadevanja pa bodo tekla tudi v smeri, da bi v društvo vključili tudi člane iz vrst redne policije. Prisotnim se je zahvalil za dobro udeležbo ter jim zaželel prijetno druženje.
Tone Habjanič
Zbor članov Društva vojnih invalidov Domžale
bi zagotovila spremstvo prapora ter govor na zadnji poti. Združenje borcev za vrednote NOB Domžale zato prosi vse sorodnike, prijatelje in znance umrlih članov organizacije za vrednote narodnoosvobodilnega boja z območja Občine Domžale, da pravočasno obvestijo zadolžene v krajevnih organizacijah o smrti njihovega člana oz. članice; lahko pa to sporočijo tudi na Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, tel.: 01/724 13 29 oz. 051/647-026. Hvala!
ZB za vrednote NOV Domžale
sodbo sam«. Z odločitvijo za upor so tudi naglo začele poganjati korenine nove in izvirne državnostih, novih moralnih in duhovnih vrednot, organizacije in institucij, kakršnih Slovenci dotlej nismo imeli. To je prvi del izhodišč za program proslavljanja 70. obletnice OF, kot jih je sprejelo Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, že danes pa bi vas radi opozorili na:
državno proslavo ob 27. aprilu -dnevu upora, ki mora biti tudi spomina na 70. obletnico OF s kulturnim programom s partizansko in domoljubno vsebino; množični koncert partizanskih in drugih domoljubnih pesmi na Prešernovem trgu v Ljubljani; osrednjo občinsko proslavo 27. aprila ob dnevu upora proti okupatorju, ki bo 27. aprila 2011, v Domu krajanov v Žejah, in bo tudi namenjena obeležitvi 70-letnice ustanovitve OF;
vse druge različne prireditve, ki jih pripravljamo v spomin na dogodke med drugo svetovno vojno in bodo enako namenjene spominom na ustanovitev OF. Pridružite se nam!
Združenje borcev za vrednote NOB Domžale
Kulturnega praznika smo se s krajšim kulturnim programom spomnili tudi na zboru članov Društva vojnih invalidov Domžale, ki je potekal prav na 8. februarja 2011, v veliki dvorani krajevne skupnosti Volčji Potok, v tako imenovani brunarici. Ob tej priložnosti je imel ansambel Veterani Sever iz okolice Kamnika svoj prvi javni nastop in ves čas so skrbeli za vzdušje in dobro voljo članov društva, ki so se dogodka številčno udeležili. Pevca ansambla sta nastopila v narodnih nošah, kar je dalo dogodku pečat slovenstva.
Uradni del zbora članov se je začel z otvoritvijo in pozdravom predsednika društva tov. Jožeta Brodarja z Zdra-vljico: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.« Predlagan je bil dnevni red z izvolitvijo delovnega predsedstva, katerega je vodil Andrej Stiftar s članoma Cirilom Rogljem in Lojzetom Hrovatom. Sledila so poročila o delovanju društva za leto 2010. Poročila so podali predsednik Jože Brodar, predsednik nadzornega odbora Andrej Stiftar, finančno-vsebinsko poročilo, ki ga je sestavila tajnica Kristina Janežič, ki je bila na zboru odsotna, je prebral podpredsednik Ciril Rogelj, poročilo o športnih dejavnostih pa referent za šport in rekreacijo Lojze Hrovat. Sledila sta razprava in sprejem poročil, ki
so bila sprejeta enoglasno, prav tako finančni načrt in program dela DVI za leto 2011, ki ju je predlagal predsednik Jože Brodar. Iz slišanega smo se lahko člani prepričali, da društvo v sestavi pred tremi leti ponovno izvoljenega vodstva na predstavljenih področjih deluje polno in uspešno. Jože Brodar je bil deležen burnega aplavza prisotnih na zboru. Zahvalil se je za zaupanje članom in dejal: »Vesel sem, da se je ob kulturnem prazniku zbralo v brunarici na zboru tolikšno število članov, posebno pa gre javna zahvala ansamblu Veterani Sever, ki je popestril naš zbor.« Za dosledno obveščanje članov in javnosti že 16 let skrbi 83-letni upokojenec, član izvršnega odbora društva Jože Novak, ki preko raznih lokalnih in drugih časopisov skrbi za pravočasno obveščanje članov in ostalih bralcev časopisov o raznih dogodkih in pa o delovanju društva. Bilo je lepo in ganljivo, trije člani bili za dolgoletno nesebično prostovoljno delo v društvu predlagani za republiška priznanja s plaketami. Druženje ob pogostitvi in klepetu ter plesu smo nadaljevali do dopoldanskih ur. Kaj vse bomo storili preko leta 2011, je stvar vseh članov in izvršnega odbora DVI Domžale, smo si vsi skupaj zaželeli ob našem snidenju 8. februarja 2011 v Volčjem Potoku.
Jože Novak
Delovno predsedstvo na zboru članov Društva vojnih invalidov Domžale
l8. MAREC 20II
društva
7
FRANC MIS
Vodstvo Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Simon Jenko s predsednico občinskega združenja
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB ZA VREDNOTE NOB SIMON JENKO DOMŽALE
Spoštujemo, zagovarjamo in cenimo vrednote NOB
Krajevna organizacija ZB za vrednote narodnoosvobodilnega boja Simon Jenko Domžale se je na občnem zboru zbrala 22. februarja 2010. Z minuto molka so se spomnili umrlega člana, ob tem pa ugotovili, da je njihov novi prapor plapolal na vrsti prireditev, s katerimi so se spominjali dogodkov med drugo svetovno vojno, z njim pa so k pos ednjemu počitku pospremili tudi umrle člane organizacije z vrednote NOB.
Predsednica krajevne organizacije Almira Zemljič je poročala, da so se v organizacijo vključili štirje novi člani, ki zagovarjajo, spoštujejo in cenijo vrednote NOB; udeleževali so se številnih spominskih prireditev. Pomagali so starejšim članom, če so to želeli, podpredsednica krajevne organizacije .Marta Zeleznik je ob koncu leta obiskala vse člane in članice, starejše od 80 let, ki so jim ob rojstnih dnevih pošiljali voščilnice z najboljšimi že-jami za njihovo zdravje, vključevali pa so se tudi v aktivnosti Združenja borcev za vrednote Domžale. Posebej radi so se spomnili 12. junija 2010, ko so obiskali prelep kraj Koreno nad Krašnjo ter skupaj z domačini obudili spomine na julij 1942, ko je nemška okupatorska vojska izropala in požgala vas, mnoge vaščane odgnala v taborišča, šestnajst mož, žena in otrok pa pometala v goreče hiše. Še danes pa udeleženci prijetnega srečanja ne morejo pozabiti gostoljubnosti domačinov ter posebej tovarišev Franca Žavbija in Srečka Streharja, ki sta ob tej priložnosti dejala, da je ta kraj »sveti kraj«.
Z zadovoljstvom so člani in članice Krajevne organizacije za vrednote NOB Simon Jenko Domžale ugotovili, da so program dela za leto 2010 v celoti uresničili ter v razpravi tudi po-
Občni zbor Društva upokojencev Naš dom Dob
Društvo upokojencev Naš dom v Dobu stopa že v šesto leto uspešnega delovanja.
Kot vsako leto smo se tudi letos 21. januarja zbrali v gostišču KOVAČ na občnem zboru. Od 163 vpisanih članov je zboru irisostvovalo okoli 100 udeležencev. Povabilu na sejo so se odzvali tudi župan Toni Dragar, predsednik KS Dob Jure Milanovič, poslanec DZ Robert Hrovat ter predstavniki upokojencev iz sosednjih krajev. Na zboru smo najprej pregledali poslovanje v letu 2010 in poslušali načrt za delovanje v tekočem letu. Na koncu so potekale še volitve za novega predsednika društva, blagajnika ter izvršni odbor. Za predsednika društva smo soglasno ponovno izvolili dosedanjega priljubljenega in uspešnega predsednika Feliksa Lampreta, dosedanjo vestno blagaj-ničarko Mojco Hafner je zamenjala
Občina Domžale pomagala Gorski reševalni službi Kamnik
hvalili delo vodstva. Njihovo delo je pohvalila tudi Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Domžale ter posebej namenila nekaj besed letošnjemu pomembnemu jubileju - 70-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda - ter povabila vse prisotne, da sodelujejo pri vseh prireditvah. V razpravi so udeleženci posebej opozorili na pomembno vlogo pri zadnjih slovesih od članov in članic ter opomnili še na nekatere druge naloge, ki jih bodo skušali uresničiti v letu 2011. V njem bodo nadaljevali s prizadevanji, da se vrednote NOB ohranijo in zato se bodo v čimvečjem številu udeleževali spominskih slovesnosti; nadaljevali bodo z vključevanjem občanov, ki cenijo in spoštujejo vrednote NOB, enako pa bodo svojo pomoč namenili starejšim članom, če jo bodo potrebovali, jih obiskovali v domovih počitka in ob koncu leta zaželeli predvsem zdravja; okrepili bodo sodelovanje s krajevnimi organizacijami na območju mesta Domžale, pa tudi z drugimi ter krepili sodelovanje v okviru občinskega združenja. Tudi v letu 2011 načrtujejo srečanje v krajih, ki so še posebej pomembni iz časov NOB. Načrtujejo, da bodo v letu 2011 obiskali Brezovico pri Zlatem Polju ter se povezali z njihovo krajevno organizacijo, na srečanje pa povabili tudi predstavnike občinskega združenja. Ob prvem novembru - dnevu spomina na mrtve bodo zagotovili pomoč pri organizaciji in izvedbi komemoracije, vse leto 2011 pa bodo opravljali tudi svojo osnovno nalogo - skrbeli za ohranjanje vrednot NOB, ki bo letos še posebej povezana z 70-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
V.
Osnovno poslanstvo gorskih reševalcev je delovati v dobrobit ponesrečencev in tako prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah
in na težje dostopnih terenih, vendar pa tu še zdaleč ne končajo svojega dela. Da bi bilo v gorah čim manj nesreč, stremijo tudi k preventivi in usposabljanju vseh obiskovalcev gora. Največja pohvala je, da prostovoljno nudijo zaščito, reševanje in pomoč v gorskem svetu ter ob naravnih in drugih nesrečah, ko so ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi. Na njihovo dobro delo ljudje pogosto pozabijo, čeprav s svojo požrtvovalnostjo do ljudi, ki jih ne poznajo, pogosto svoje življenje postavijo tudi na kocko. Naš sogovornik je bil Franc Miš, Gorjušan, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije in predsednik Društva Gorska reševalna služba Kamnik, ki bo naslednje leto praznovalo že 90. obletnico svoje ustanovitve. To je okrogli jubilej druge najstarejše postaje v Sloveniji, ki se je kasneje, kot tudi štirinajst drugih, reorganizirala v društvo. Koliko je gorskih reševalcev v Sloveniji in kako priti do tega naziva? Država sofinancira 430 gorskih reševalcev, medtem ko nas je v Sloveniji okoli 800. Le s tako velikim številom lahko resnično obvladujemo celotno slovensko področje. Če bi se držali normativa (430 gorskih reševalcev), bi ne mogli biti uspešni. Zahteve, da postaneš gorski reševalec, so visoke. ^otrebno je večletno usposabljanje, da kandidat opravi izpit za alpinista, sledi usposabljanje iz reševalnih tehnik in prve pomoči, ki se ravno tako zaključi z državnim izpitom. Za zahtevano stopnjo usposobljenosti je potrebno žrtvovati veliko truda in prostega časa, za kar poskrbi predvsem volja. Stremimo k temu, da usposobimo vsakogar, ki ima željo in namen pomagati ljudem v gorskih nesrečah.
Zakaj število nesreč v gorah narašča?
Porast števila gorskih nesreč ima več razlogov. Ker je danes oprema za obisk gora že zelo dostopna in kvalitetna, mnogim daje občutek lažne varnosti, vendar pa ob neznanju
uporabe pomeni ravno nasprotno. Naši predhodniki so imeli zelo slabo opremo, zato so jo morali znati uporabljati, danes pa nekateri menijo, da so z dobro opremo nedotakljivi. Tega seveda ne smemo posploševati, vendar so takšni primeri pogosti. Drugi razlog za porast števila nesreč je porast števila obiskovalcev gora. Hribi so danes veliko bolj dostopni, kot so bili včasih, ko je obisk gora zahteval celoten projekt logistike, od prevoza in dostopa do podgora, vzpona, sestopa in nato prevoza nazaj. Eden od glavnih razlogov pa je, da se v gore odpravlja čezdalje več ljudi, ki so za tovrstno početje neusposobljeni. Velja namreč, da dokler nevarnosti ne poznamo, mislimo, da smo varni. Kako daleč greste v primeru reševanja z vidika vaše varnosti? Vedno se moramo držati nazaj, saj klic na pomoč takoj dvigne raven adrenalina, želja po pomoči je velika in ravno zato je potrebno paziti, da ne gremo predaleč v smislu sposobnosti, zmožnosti in varnosti. Na žalost smo že imeli primere, ko so se gorski reševalci med reševanjem smrtno ponesrečili, zelo tragična pa je tudi zgodba nesreče ob helikopterskem usposabljanju za reševalce letalce. Takrat je bilo 5 smrtnih žrtev.
Koliko reševalcev se odpravi na reševalno akcijo?
To je odvisno od posameznega primera. Trudimo se, da bi bilo čim več reševanja s pomočjo helikopterja. Helikopter je namreč hitrejši, sorazmerno varnejši in zdravnika v večini primerov lahko pripelje do ponesrečenca, kar je vsekakor boljše kot, da ponesrečenca nosimo k zdravniku. Pogosto moramo zaradi slabih vremenskih razmer reševanje opraviti brez helikopterja. Od leta 2003 imamo na letališču Jožeta Pučnika skozi celo leto dežurno ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči, ki ponesrečence rešuje tam, kjer helikopter lahko pristane. Druga helikopterska reševalna enota pa je ekipa za helikoptersko reševanje v gorah. Ta zadnja leta v času visoke poletne sezone dežura na letališču, kar pripomore h krajšemu odzivnemu času, vendar se nesreče dogajajo tudi izven
sezone in takrat je, žal zaradi načina organiziranja helikopterskega reševanja v gorah, treba računati na daljši čas prihoda ekipe do ponesrečenca.
Kakšen teritorij pokriva Društvo gorska reševalna služba Kamnik? Večina našega delovanja je v osrednjem delu Kamniško-Savinjskih Alp, sicer pa pokrivamo celoten teritorij Občine Kamnik, Občine Domžale, Občine Mengeš, Občine Lukovica, Občine Trzin, Občine Moravče in Občine Komenda. Smo javna služba posebnega pomena, za nas je krovni zakon Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, zato 15 društev in dve postaji pokrivajo celoten teritorij Slovenije.
Kako ste začeli sodelovati z Občino Domžale?
Po prevzemu vodenja Društva sem takoj navezal kontakte z vodstvom Občine, saj sem prepričan, da dobro sodelovanje lahko veliko pripomore k varnosti v gorah. Po uspešnih začetnih pogovorih sem se na Občino Domžale obrnil tudi s pobudo oziroma prošnjo društva po finančni pomoči za novi bivak, ki je bila tudi pozitivno rešena. Vsa zahvala torej Občini Domžale za sodelovanje, za katerega sem prepričan, da ga bomo še nadgradili. Ker po zakonu pokrivamo ves težko dostopen teren v občini Domžale, si dobrega sodelovanja želimo še v prihodnje, saj veliko financiranja temelji na donacijah, pred nami pa je še veliko projektov. Lani smo zaključili dvoletni projekt postavitve novega bivaka na Velikih Podih pod Grintovcem, pred nami pa je ključni projekt - pridobitev lastnih prostorov za naše društvo. Menim, da je dokaj žalostno, da ima tako rekoč vsaka vas svoj gasilski dom, kar je seveda dobro, Kamniško društvo GRS, ki pokriva kar 7 občin, pa nima svojih prostorov. Sedaj smo podnajemniki, dobršen del sredstev, ki jih prejemamo za svoje delovanje, gre žal prav za najemnino in to za popolnoma premajhne in neprimerne prostore za naše delovanje. Nam lahko poveste kaj več o bivaku?
Bivak oz. zavetišče je zavetje za tiste, ki se v gorah znajdejo v stiski kot so slabo vreme, noč ali poškodba. Tra-
dicija gradnje bivaka sega v začetek prejšnjega stoletja, pobudniki pa so bili takratni alpinisti oz. gorski reševalci, ki so hoteli nekoliko olajšati logistiko obiska gora in reševanja. Danes se bivaki v te namene uporabljajo manj, vendar še vedno rešujejo življenja. Bivak na Velikih Podih, katerega skrbnik je naše društvo, je bil na pobudo pionirja kamniškega alpinizma Pavleta Kemperla postavljen že leta 1973 - prvi bivak, po 40-ih letih, pa je potreboval zamenjavo. Omenjeni bivak, ki smo ga uradno odprli lansko leto, s pomočjo vseh donatorjev, tudi Občine Domžale, pa postavili leta 2009, je tri mesece po uradni otvoritvi rešil življenje najmanj enemu planincu, planinka pa je žal zaradi izčrpanosti, dehidra-cije in podhladitve preminila. Za konec še kak napotek za obiskovalce gora?
Čim več obiskovalcev gora naj bi bilo včlanjenih v planinska društva, kot je tudi v Domžalah in katerega namen je preventiva in usposabljanje obiskovalcev gora. Udeležijo naj se usposabljanj, ki jih organizira tudi naše društvo - pretekli mesec smo imeli na Veliki planini dan varstva pred snežnimi plazovi, predvsem pa naj si izbirajo ture, primerne svojim sposobnostim. Čisto običajen sprehod po Dolini Kamniške Bele, kjer smo imeli zadnji tragični primer, se lahko v trenutku spremeni v tragedijo. Gore se ne sme podcenjevati, potrebno se je usposobiti in se zavedati, da nikoli nismo popolnoma varni, dobro se je potrebno opremiti in paziti na nevarnosti, ki prežijo na nas. V tem letnem času bi posebej opozoril na nevarnost zdrsov ter snežnih plazov. Samo lani smo imeli kar sedem žrtev snežnih plazov, kar je za Slovenijo absolutno preveč, večinoma pa je bil razlog za te nesreče v nepoznavanju specifike gibanja v gorah v zimskih razmerah, neusposobljenosti in želji po več in več.
Teja Lapanja
društvo izgnancev DOMžALE Predstavljamo svojo dejavnost
Lidija Jovič, ter imenovali dve novi članici v izvršilni odbor. Delo društva je zelo uspešno. Organiziramo izlete, pohode, pustovanje, martinovanje, silvestrovanje, v mesecu marcu podarimo nageljne ženam v društvu, na športnem igrišču vsakodnevno telovadimo, dodatno pa imamo še vsak ponedeljek telovadbo v Osnovni šoli, pomagamo pri raznih prireditvah v krajevni skupnosti, skratka nikoli nam ni dolgčas.
Prijetno srečanje nam je popestrila glasba, ki jo je izvajal vnuk legendarnega glasbenika Nika Zajca, ter ubrano petje ljudskih pevk, ki jih vodi Mara Vilar. Vitalna in poskočna osemdesetletnica Mara nas je do solz nasmejala tudi s pripovedovanjem vicev.
Vsi upokojenci, ki se nam želite pridružiti, ste lepo vabljeni.
Tatjana G.
Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, v okvir katerega spada tudi Krajevna organizacija Domžale, bo v letu 2011 pripravilo več prireditev in razstav, s katerimi želi predstavljati svojo dejavnost, hkrati pa opozarjati na še ne uresničene zahteve nekdanjih žrtev vojne. Tako je bila 27. januarja 2010 v Mestnem muzeju v Krškem odprta razstava o genocidni politiki do Slovencev in drugih slovanskih narodov, razstavo o dvajsetletni
dejavnosti Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 pa bo odprta 3. junija 2011 - prav tako v Mestnem muzeju v Krškem. Če bo interes, bomo pripravili organiziran obisk razstave.
Ker letos mineva 70 let izgona Slovencev in dvajsetletnica delovanja DIS, bo osrednja prireditev na dvorišču zbirnega taborišča za izgon Slovencev pri hlevih v Brestanici. Vse bomo obvestili o ogledu razstave, saj bomo pripravili organiziran
brezplačni prevoz v ta del Slovenije, ki je še posebej poznan zaradi izgona Slovencev že v letu 1941. Hkrati bi vas radi obvestili, da bo območna prireditev izgnancev z Gorenjske 17. junija 2011 v Škofji Loki, kamor ste prisrčno vabljeni, prvo območno zborovanje in prireditev izgnancev s Koroške pa bo septembra v Radljah ob Dravi. Posebej pa bi vas radi opozorili na razstavo v Medobčinskem muzeju Kamnik, ki bo pod naslovom IZGNANI Z DOMOV odprta 22. marca 2011. Na pobudo društva slovenskih izgnancev bo predstavljena zgodba ukradenih otrok iz družine Berlec iz vasi Loke v Tuhinjski dolini, ki jo je po izpovedih Stanislave Završnik
zapisala Jasna Paladin. Razstava bo odprta do 3. maja 2011. Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale vabi vse, da se prireditev ob 70-letnici izgnanstva pa tudi ob 70-letnici ustanovitve OF udeležujete ter se tako spominjate dogodkov, ki nikoli ne smejo biti pozabljeni.
Uradne ure naše organizacije so vsako sredo med 9.30. in 10.30. uro v prostorih Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, na Ljubljanski cesti 36. Vse, ki še niste poravnali članarine, zlasti pa naročnine na VESTNIK, prosimo, da to opravite do konca marca 2011. Prijetne prve pomladne dni!
V.
krajevna organizacija borcev za vrednote nob dob-krtina Občni zbor združili s slovesnostjo ob dnevu žena
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob-Krtina je tudi letos ob začetku marca pripravila občni zbor ter ga združila s slovesnostjo ob dnevu žena, s katero je želela čestitati vsem članicam. Pri čestitki so ji s pesmijo, recitacijami in plesom pomagali učenci in učenke Osnovne šole Dob, plesalci iz Plesne šole Miki ter predsednik Vlado Cerar, ki je skupaj s kolegi prav vsaki ženski osebno čestital ter izročil rdeč nagelj. Občni zbor, ki se je začel s prisrčno slovesnostjo, se je nadaljeval s poročili. Najprej je poročilo o uresničitvi programa za leto 2010 podal predsednik ter v njem zlasti poudaril aktivnosti, povezane z vzdrževanjem spomenikov in spominskih obeležij, z organizacijo in izvedbo spominskih svečanosti, z udeležbo članov in članic na številnih drugih prireditvah, povezanih z dogodki iz druge svetovne vojne, ter tradicionalnem izletu, sprejemom novih članov in članic, obiskih vseh, ki so v letu 2010
praznovali svoje življenjske jubileje, ter skrbjo, da vrednote partizanov rastejo naprej. Po poslušanju vseh drugih poročil ter predstavitvi programa, v katerem bomo tudi v letu 2011 posebno skrb namenili ohranjanju tradicij NOB, obnovi in vzdrževanju spomenikov (Hrastovec, Brezje pri Škocjanu), organizaciji izleta, obisku jubilantov, nakupu uniforme za praporščaka, udeležbi na vseh prireditvah, še posebej tistih, posvečenih 70-letnici ustanovitve OF, organizaciji krajevnega paznika ter drugim rednim nalogam, so bila poročila in program soglasno sprejeta. Soglasno podporo pa je po razrešitvi sedanje-
fa vodstva dobilo tudi novo vodstvo. "ako bo krajevno organizacijo tudi v prihodnje vodil Vlado Cerar, podpredsednik bo Franc Gotar, tajnica Olga Klopčič Keržan, blagajničarka pa Marta Gregorčič. Zbrane članice in člane ter goste je pozdravila Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote
NOB Domžale, ter posebej pohvalila	Na občnem
delo organizacije, izpostavila pa, da so	opozorjeno
vrednote domoljubnost, solidarnost	snosti ter še
in tovarištvo še posebej aktualne da-	osrednjo obč
nes. Spomnila je na 70-letnico usta-	upora.
novitve OF in prireditve, povezane s	Krajevna org
to pomembno obletnico, opozorila	dnote NOB
pa tudi na dolžnost in odgovornost	zahvaljuje O
članov, da vrednote NOB živijo in	sni šoli Miki zagovarjajo tudi v prihodnje.
zboru je bilo posebej na spominske slove-posebej na bližajočo se nsko proslavo od dnevu
ija borcev za vre-Dob-Krtina se iskreno snovni šoli Dob in Pleza prijeten program.
V.
8
društva
l8. MAREC 20II
ZA BOUSE INFORMIRANJE
Delo v KS Radomlje
V	novi sestavi sveta KS Radomlje smo zaradi boljšega pretoka informacij med krajani, svetniki in občino, poleg rednih uradnih ur ob torkih med 17. in 18. uro, uvedli tudi mesečne seje, kjer se o problematiki kraja sprotno pogovarjamo in skušamo reševati zaplete, upoštevati želje krajanov in delati v skupno dobro. Naše prioritete so tudi boljše obveščanje krajanov, zato bomo poleg spletne strani KS, ki je zelo dobro pripravljena in na voljo vsem, obveščali o delovanju KS tudi v lokalnih časopisih.
V	letošnjem letu smo imeli tri seje, zato vam z veseljem poročam o nekaterih dosežkih našega dela, ki so seveda posledica vaših pobud, dragi krajani, in tudi sodelovanja. Trudimo se, da bi v spomladanskem času v sodelovanju z Občino Domžale pričeli s sanacijo Hujskega potoka, ki se bo poglobil in uredile se bodo brežine, tako naj bi zmanjšali težave s pretokom in zastajanjem vode. Vesela novica je, da je v osnut-
pVo
pro Rad
ste Radomeljske čete in Prešernove ceste. Ker imamo na teh odsekih še vedno nekaj zapletov z lastniki zemljišč, nam to otežuje delo, saj bi projekti lahko bili že realizirani, tako pa se postopki vlečejo in nam povzročajo nemalo preglavic. Naprošam vse, ki ste lastniki zemljišč, pa se upirate ureditvi cest, da sodelujete, saj je ureditev cestišč pomembna, ne le za kraj, ampak predvsem za varnost vseh udeležencev v prometu! Verjamem, da vam ni vseeno, vendar zavlačevanje postopkov ne bo prineslo koristi nikomur, vsi pa smo v skrbeh za otroke in tudi odrasle pešce, saj je hoditi po neurejenih in ozkih cestah smrtno nevarno. Uredili se bodo pločniki, hkrati pa bo tudi sanacija kanalizacije in urejanje meteornih voda. Nova podoba pa se predvideva tudi za Gregorčičevo ulico, ki je verjetno najstarejša še neasfaltirana ulica v Radomljah. Poleg asfalta je predvidena tudi ureditev meteornih voda in razširitev mostu, ki bo omogočal dostop tudi večjim, dostavnim
Krajevna skupnost Slavko Šlander Domžale Krajevna skupnost Vencelj Perko Domžale Krajevna skupnost Simon Jenko Domžale
OBVESTILO O SPREMEMBI NASLOVA
Krajane in krajanke obveščamo, da se s 1. aprilom 2011 selimo v nove prostore na Ljubljanski cesti -v Domžalski dom - nekdanja Knjižnica Domžale (vhod z zadnje strani).
Od 1. aprila 2011 bo sedež vseh treh krajevnih skupnosti v Domžalah na tej novi lokaciji.
Uradne ure pisarne KS: ponedeljek, torek, petek od 8. ure do 12. ure, sreda od 8. ure do 12. ure in od 13. ure do 18. ure.
Telefonska številka in fax ostajata nespremenjena: tel.: 01/721-10-64, fax: 01/721-52-17; elektronski naslov: ks.slavko.slander@siol.net ks.venclja.perka@gmail.com.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUSTVO DOB
Novi gasilski dom dobiva -svojo zunanjo podobo
Od leve proti desni: Metod Marčun, Igor Jeretina, Marjan Kralj, Nina Mav Hrovat,Danijela Merlin, Tomaž Cerar, Sonja Jerman, Igor Kuzmič
in komunalnim vozilom. Svet KS Radomlje se trudi v proračun uvrstiti tudi dokončanje in ureditev krožišča, saj projekt še vedno ni dokončan in realiziran v celoti, tako kot je bil zasnovan in sprejet (avtobusna postajališča, parkirišča, večnamenska ploščad, razširitev igrišča vrtca ipd). ^rav bi bilo, da imamo urejen in všečen center Radomelj in ne le povečanega prometa, ki je vsakodnevno prisoten, odkar se je odprla vpadnica pri Tosami.
Pravkar poteka tudi zbiranje sredstev za izgradnjo oziroma obnovitev nekoč že postavljenega vaškega znamenja, ki bo pod Lipo ob krožišču in bo predstavljal del dediščine. Tudi znamenje bo soustvarjalo celostno odobo kraja. Kulturnem domu počasi zaključujemo z obnovo in mnogi smo navdušeni, saj Kulturni dom res postaja mesto kulture. V njem deluje veliko društev, potekajo razstave, predstave in druge prireditve, dvorana je pogosteje zasedena, naša želja pa je, da bi imeli krajani možnost ogleda abonmajskih predstav, ki bodo še povečale obisk in uporabnost lepe, prenovljene Velike dvorane. Ob tej priložnosti bi povabili tudi vsa podjetja iz bližnje in daljne okolice, da v prenovljeni dvorani lahko kvalitetno organizirajo seminarje ali predstavitve svoje dejavnosti partnerjem. Dela so bila izvedena tudi na pokopališču, uredila se je mrliška vežica, zdaj pa potekajo pogovori o širitvi prenatrpanega prostora za grobove. Mislim, da je s tem poročilom razvidno, da v KS Radomlje ne posedamo brez dela, ampak se trudimo in vsak po svojih močeh prispevamo k podobi našega kraja.
Radomljani imamo možnost, da spremenimo naš konček sveta na bolje, ustvarimo varne in prijetne pogoje bivanja v kraju, ki nam je najljubši. Zavedati se moramo, da zmoremo le skupaj in v sodelovanju!
Nina Mav Hrovat KS Radomlje Foto: Lojze Popelar (FKVK Mavrica)
V letu 2010 je bila za Prostovoljno gasilsko društvo Dob, ki ga uspešno vodi mladi Luka Pušnik, ob 120-le-tnici uspešnega dela najpomembnejša naloga začetek gradnje novega gasilskega doma. Vsi se radi spominjajo polaganja temeljnega kamna za novi dom ter začetek delovanja Gradbenega odbora, ki je bedel nad izbiro najboljšega izvajalca del. Izbrano je bilo Gradbeno podjetje Križnar d.o.o iz Imovice. Ker je bil potek gradnje novega doma tudi ena od pomembnejših točk letošnjega občnega zbora, sem predsedniku PGD Dob, Luku Pušniku, postavila nekaj vprašanj.
Kako poteka gradnja novega gasilskega doma PGD Dob?
Zelo dobro. Po podpisu pogodbe je izbrani gradbenik takoj začel z izkopom in gradnjo kleti pod budnim očesom nadzorne gospe Helene Kovač, ki je novi dom tudi projektirala. Nekaj časa smo lahko le ugibali, kakšen bo, sedaj pa že kaže svojo končno podobo, saj vremenske razmere omogočajo, da dom hitro raste in da je prva faza gradnje že zaključena. Tako so klet s ploščo ter temelji garaže z ploščo že zaključeni. Poteka 2. faza gradnje, v okviru katere bo zgrajena gasilska garaža ter pritličje in mansarda, ki bo predvideno zaključena v začetku meseca aprila.
Veliko je bilo govora o financiranju?
Celoten gasilski dom bo imel 855 m2
neto notranje kvadrature, ocenjena vrednost investicije, ki smo jo razdelili na več faz, je 850.000 evrov, v kar pa ni vštet DDV in pripravljalna dela do gradbenega dovoljenja. Za prvo fazo smo porabili 213.173,27 evrov, v kar so všteta vsa opravljena dela, od prestavitve komunalnih in elektro vodov, kakor tudi plačilo komunalnega prispevka v vrednosti 69.262 evrov. Po sklepu Občinskega sveta Občine Domžale smo namreč morali občini nakazali sredstva v višini komunalnega prispevka, ta pa nam je bil vrnjen kot vložek občine. Sama izgradnja kleti je stala 107.679,04 evrov. Z izvajalcem, ki se drži pogodbenih rokov in dogovorjenih cen v pogodbi, smo zelo zadovoljni.
Pomagajo tudi donatorji.
Tako je. V zneske, ki sem jih navedel, niso všteti deli investicije, ki smo jo opravili ob pomoči donatorjev. Na tak način smo privarčevali sredstva v vrednosti 35.556 evrov. Prav zaradi tako zbranih sredstev in nemotene gradnje se je Upravni odbor PGD Dob na predlog gradbenega odbora odločil, da potrdi nadaljevanje gradnje. Garaža in mansarda se že kažeta in pričakujemo, da bo letos dom zgrajen do strehe in mogoče še kaj.
Kaj pa člani društva in krajani?
Ob začetku leta smo se obrnili tudi na člane in članice društva in kraja-
ne, ki so nam vselej doslej pomagali pri sofinanciranju naše dejavnosti. Vsi dobro razumejo naše potrebe, da s sodobnim in funkcionalnim domom zagotovimo boljše vadbene in reševalne pogoje vsem generacijam gasilcev in krajanom, skupaj pa bomo lahko koristili tudi večnamensko dvorano. Posebej veseli smo, ker bomo našim enotam zagotovili primerne pogoje, saj doslej niso imeli niti najosnovnejših pogojev za svoje prostovoljno in humanitarno delo, kar se je pokazalo tudi ob poplavah v letu 2010, ko smo gasilci opravili preko 586 ur prostovoljnega dela. Garažo potrebujemo tudi zato, ker smo v planu Gasilske zveze Domžale na vrsti za nabavo novega kombiniranega vozila, za katerega je sedanja garaža povsem neprimerna in premajhna. Na občnem zboru smo dosedanje sodelovanje krajanov ocenili kot zelo dobro.
Kako bo gradnja novega gasilskega doma potekalo v prihodnje?
Gradnja bo potekala še naprej, fazno torej, po etapah - tako kot smo si jih zadali. Preudarno in s polno mero zanosa bomo skušali uresničiti cilj:
v letošnjem letu dom spraviti pod streho. Ne dvomim, da nam ne bi uspelo.
Še kaj za konec?
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem generacijam gasilcev in gasilk, krajevni skupnosti, Občini Domžale ter krajanom in krajankam. Pozabiti pa ne smem na donatorje oziroma na ljudi, ki nam zvesto stojijo ob strani in nam na takšen ali drugačen način pomagajo po svojih najboljših močeh na poti do zastavljenega cilja. Hvala v mojem imenu in v imenu Upravnega odbora PGD Dob. Za konec pa vam z največjim ponosom lahko povemo, da imamo v naši sredini poveljnika Pavleta Vojsko, ki je letos za svoje dolgoletno, predvsem pa požrtvovalno delo prejel priznanje Civilne Zaščite Republike Slovenije. Ob tem mu v imenu PGD Dob iskreno čestitamo ter se mu zahvaljujemo za opravljeno delo, na katero smo ponosni vsi občani daljne in širše okolice.
Hvala in srečno tudi naprej!
Vera Vojska
PGD DOMZALE MESTO
^ Mladinski občni zbor in zimske počitnice
PGD Domžale mesto je v lanskem letu praznovalo 130-letnico obstoja. Seveda pa je za delovanje društva, ob tako veliki obletnici, zelo pomembno tudi delo z gasilsko mladino. V ta namen društvo že vseskozi posveča^ veliko pozornosti delu z mladino. Ze zelo zgodaj smo začeli z mladinskimi občnimi zbori, tako da smo v letošnjem letu imeli
že 32. mladinski občni zbor. Občne zbore imamo v učilnici PGD Domžale mesto. Udeležijo se jih tudi predstavniki Gasilske zveze Domžale, s katerimi sodelujemo skozi celo leto. Večkrat povabimo tudi mladino iz pobratenih gasilskih društev - PGD Dekani ter prijateljsko društvo PGD Libeliče. Na zborih vsako leto pregledamo delovanje in rezultate v preteklem letu. Izdelamo plan za naslednje leto. Po občnem zboru smo s pobratenim društvom Dekani odšli na sprehod okoli Gradiškega jezera, kjer smo jim pokazali nivo jezera ob jesenskih poplavah. Društvo ima trenutno vpisanih 27 pionirjev ter 23 mladincev. V lanskem letu
smo nabavili še dodaten kombi Peugeot za prevoz mladine. Skozi vse leto je potrebno delo z mladimi. V zimskem času ni toliko tekmovanj, zato pa je več priprav in družabnih srečanj.
5. februarja 2011 so se pionirji in mladinci udeležili regijskega tekmovanja v slalomu na Sorci, kjer je Nejc Popelar dosegel 3. mesto. V počitniškem času pa smo za mladino organizirali krajše pohode. V ponedeljek, 21. februarja, smo se ob 9. uri zbrali pri gasilskem domu.
Z vlakom smo odšli v Kamnik, nato pa peš proti Kamniškem gradu. Pot v klanec je bila mokra ter blatna, tudi sneg je rahlo naletaval. Temperatura v zraku je bila ravno prav za pohodništvo. Kljub temu pa smo se do vrha malo spotili. Pri gradu nas je pričakalo lepo zimsko sončno vreme. Ob malici in čaju smo imeli lep pogled v dolino. Po enournem postanku smo se odpravili v dolino. Odšli smo po poti nad skalco, ker je bila pot kar strma, je bila potrebno varovanje z vrvjo. S previdnostjo smo prispeli do doline, kjer smo skozi mesto Kamnik odšli na vlak za Domžale.
Za naslednji dan smo bili dogovorjeni, da si bomo ogledali tiskarno,
kjer tiskajo revijo Duhec. Prav tako smo se zbrali ob 9. uri, odšli skozi mesto do reke Kamniške Bistrice ter ob pešpoti odšli do Jarš. Ob 10.15 smo prispeli pred tiskarno, ki jo vodi Boštjan Kokalj. Pri vhodu nas je pričakal in nam razložil glede varnosti ter gibanja v tiskarni. Z zanimanjem smo čakali na tiskarske stroje. Boštjan nam je razložil zgodovino ter načine tiskanja, kako na računalniških programih nastaja revija Duhec, nato pa jo prenesejo na tiskarske stroje. Natisnejo strani, razrežejo papir in ga v stroju zložijo v revijo. Bilo je tako zanimivo, da so kar vsi želeli postati tiskarji. Dobili smo tudi najnovejši izvod Duhca, kar
iz tiskarskega stroja. Imeli pa smo možnost izdelati tudi lasten plakat. Postregli so nam tudi s piškoti in pijačo, manjkalo ni niti manjših nagrad. Ob 12. uri smo se morali podati proti domu. Ko smo prišli v Domžale, smo bili že malo lačni, zato smo odšli še v picerijo, da se malo podkrepimo. V ponedeljek in torek smo imeli gasilski pohod, ostali dnevi pa so ostali še za družinske počitnice.
Na koncu bi se zahvalil vsem mentorjem ter ostalim članom, ki so skrbeli za varnost otrok in omogočili izvedbo gasilskih aktivnosti.
Franc Grčar PGD Domžale-mesto
Utripali smo po pustno
Člani TD Jarše-Rodica smo na pustno soboto organizirali sprevod velikih in malih pustnih mask skozi Jarše in Rodico. Oživeli so pravljični škrati, princeske, čarovnice, zajčjim navihan-cem pa so družbo delale miške in Pike nogavičke. Starejše je privabila narava, od jamskega človeka do kmeta, ki se prevaža in preživlja s konji, kozo in kokošmi. Predstavnike ciganov in političnih figur je prevažal največji traktor v kraju. Rajanje smo zaokrožili v dvorani Kulturnega doma v Grobljah, kjer sta nas čakala krof, topel napitek in poskok ob veselih ritmih.
Organizacijski odbor
l8. MAREC 20II
društva
9
Praznovanje v Šentpavlu
novo v ARBORETUMU VOLCJI POTOK
Človek je kot družbeno bitje ustvarjen, da živi, ustvarja in se veseli v skupnosti z drugimi ljudmi. Vendar nas sodobni tok časa vedno bolj potiska v osamo. Ne znamo si več vzeti časa drug za drugega. V mislih imam predvsem medsosedske odnose, ki se s spreminjanjem družbe močno spreminjajo tudi na podeželju. Zato pa je toliko bolj vzpodbudno, da si znamo vzeti malo časa za druženje in veselje s sokrajani. V Šentpavlu smo imeli to priložnost v februarju, ko je naš krajan Anton Banko, po domače Franckov Tone, praznoval okrogli življenjski jubilej. Ob tej priložnosti so mu fantje iz vasi postavili lep mlaj, dekleta pa so mu spletla venec. V soboto, 12. februarja, smo se tako opoldan zbrali
pri slavljencu doma, kjer smo mu ob pecivu, ki so ga spekle žene iz vasi, čestitali za življenjski jubilej in zaželeli sreče in predvsem veliko zdravja. Druženje nas je kljub mrzlemu dnevu povezalo do noči in vsi navzoči smo se razšli veseli in zadovoljni, da smo si vzeli čas drug za drugega, predvsem pa za slavljenca Toneta, ki je bil ob tem vidno ganjen, presenečen in vesel, da smo se v tolikšnem številu zbrali pri njem. Razšli smo se v upanju, da se taki dogodki ponovijo večkrat, ne glede na razlog druženja. Tokrat je bil to rojstni dan, drugič je lahko tudi lepo vreme ^
Še enkrat želimo jubilantu Tonetu -vse najboljše!
Andrej Kavka
Sodelovanje na humanitarnem koncertu v Kranju
V petek, 4. marca 2011, so se umetniki Glasbene skupine Strune in Plesne skupine Face, ki delujejo v medobčinskem Društvu Sožitje Mengeš in združujejo člane iz občin Mengeš, Komenda, Lukovica, Domžale, Moravče in Trzin, predstavili na humanitarnem koncertu v Kranju. Nastopili so tudi priznani glasbeniki: Oto Pestner s svojo vokalno skupino Proanima singers, narodno-zabavni ansambel Saše Avsenika, APZ France Prešeren iz Kranja, folklorna skupina Iskraeme-co, otroci z Downovim sindromom in Plesni klub Zebra. Program sta povezovala Ida Baš in Darko Tor-kar.
Izkupiček koncerta bo namenjen zgodnjim logopedskim, gibalnim in fizioterapevtskim obravnavam otrok z Downovim sindromom. Pod vodstvom plesne učiteljice Petre Škofic z mednarodno licenco za
Največja razstava eksotičnih rastlin v Sloveniji
Arboretum Volčji Potok vsako leto preseneča svoje številne obiskovalce z novostmi, ki ta prečudoviti del Slovenije naredijo še privlačnejši. Če je lansko leto minilo v znamenju dinozavrov, ki so navduševali mlado in staro, so se letos odločili, da nas skupaj s Hrovatin exotico na dan mučenikov povabijo na odprtje stalne razstave zbirke, v kateri je več kot 900 različnih eksotičnih rastlin, med njimi kar 600 vrst kaktusov, 200 vrst sukulet, ostalo pa so še redkejše eksotične rastline. Prijeten pomladanski dan je bil kot nalašč za odprtje največje stalne razstave eksotičnih rastlin, ki jo bodo še dopolnjevali. Zbirka je našla mesto v stari upravni zgradbi, do katere boste prišli, če boste vstopili skozi glavni vhod, nadaljevali pot do konca drevoreda in zavili do stare upravne zgradbe. Zgrešili zanesljivo ne boste, saj vam bodo smer kazale oznake. Dušan Hrovatin, Hrovatin exotica, je ob odprtju povedal, da je prve kaktuse začel zbirati leta 1960. Zbirka je stalno rasla, tako da je v Škofijah v stekleniku leta 1991 zbral okrog 3.000 vrst, ki pa so zaradi mraza zmrznile, vendar mu to ni preprečilo, da z zbiranjem ne bi nadaljeval. Zbirko je prepustil v oskrbo Arboretumu Volčji Potok, saj sta tu na enem mestu združeni strokovna nega in dostopnost širšemu krogu ljubiteljev rastlin.
Kakor je vsem ljubiteljem Arbo-retuma Volčji Potok znano, je to kulturni spomenik, hkrati pa tudi prostor za izobraževanje in sprostitev za vse generacije, zato ste vsi povabljeni, da ga obiščete in se prepričate, da je lep v vseh letnih časih, še posebej pa ste dobrodošli na različnih razstavah in drugih projektih, ki jih nikoli ne zmanjka. Tako se jim lahko že sedaj pridružite tudi na razstavi iglavcev, dnevih narcis ter vrtovih v paviljonih, že čez slab mesec pa vas čakajo cvetoči tulipani in drugo pomladno cvetje. Ponovno so mislili zlasti na najmlajše, ki jih skupaj s starši vabijo na veliko otroško igrišče, tudi letos pa boste lahko obiskali dinozavre in druge ledenodobne velikane.
Ker je arboretum vsak dan lepši, bliža pa se tudi 20. razstava tulipanov, cvetličarstva, drevesničarstva in vrtne opreme, povabljeni pa boste tudi na sejem vrtne opreme, je zadnji čas, da kupite letno vstopnico. Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok tudi letos na osnovi sporazuma o sofinanciranju letnih vstopnic zagotavljata bistveno cenejšo letno vstopnico za občane in občanke Občine Domžale. Dobrodošli v parku, namenjenem javnosti, kjer vam prav nikoli ne bo dolgčas. Arboretum je odprt vsak dan od 8. do 18. ure.
Vera
delo z otroki, mladostniki in odraslimi s posebnimi potrebami, so predstavniki Plesne skupine Face zaplesali skupaj z gibalno oviranimi mladostniki iz Plesnega kluba Zebra ter poželi za dunajski valček velik aplavz.
Člani Glasbene skupine Strune ustvarjajo pod mentorstvom gospe Stanke Kač na lesenih Ullvilla instrumentih, kjer izrazijo svoje glasbene talente. Obiskovalce prireditve, med katerimi so bili župani gorenjskih občin, evropski poslanec Jelko Kacin, poslanec Branko Grims, prejšnja poslanka Ljudmila Novak, predsednica Zveze Sožitje Slovenije, dr. Katja Vadnal, direktorica Zveze Sožitje, Mateja De Reya, in predsednica Sekcije za Downov sindrom, dr. Alenka Šelih, so navdušili z zaigrano Odo radosti.
Metka Mestek in Tatjana Novak
RADIO OGNJISCE
Je lahko razigrani pust tudi drugačen?
Seveda je lahko Pust tudi drugačen, ravno to nam dokazuje Pustna Sobotna iskrica že devet let. Ideja narediti nekaj za mlade poslušalce valov Radia Ognjišče je zrasla v glavi Jureta Seška in pripravili so ples za dober namen, k i smo ga enkrat v devetih letih gostili tudi v Domžalah. Med tem so s sredstvi, zbranimi ob pomoči donatorjev in posameznikov, zgradili že šolo, kupili buldožer, pomagali do pripomočkov slepi deklici, kupili riž za otroke, obnovili dispanzer in kupili čolne za prevoz po Amazonki. In letos se bodo denarna sredstva namenila za obnovo v misijonih v Bu-rundiju in Ruandi, kjer delujejo naše slovenske misijonarke. V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani so se v soboto, 5. marca, zbrale maškare, da bi pomagale, svojo pomoč pa so ponudili: s slastnimi krofi Gostinsko podjetje Trojane in Pekarna Blatnik, pijačo Pivovarna Union in lučke Ljubljanske Mlekarne, ob tem ne moremo mimo pokrovitelja Perutnine Pivka ter nastopajočih Ivana Hudnika, Stena Vilarja, Stična Benda in radijskih sodelavcev. Tudi letošnje veselo pustno rajanje z dobrim namenom so poleg radia Ognjišče in Misijonskega središča Slovenija podprli še številni poslušalci in obiskovalci, ki so darovali za misijone, dar, ki se ve, kam bo šel. ~ ate nagrade za posamezno naj-
Ustvarjalne počitnice na Centru za socialno delo Domžale
Tudi med počitnicami je bilo na CSD Domžale pestro. Otroci so se zabavali in ustvarjali. Naša zvesta prostovoljka Ines (študentka razrednega pouka) je pripravila zanimivo delavnico, in sicer izdelovali smo izdelke iz odpadnega materiala (denarnice, lončke, svečnike Otroci so z veseljem ustvarjali in pridobivali nove ideje. Kot vedno smo se tudi posladkali z raznimi dobrotami, ki so otroke še bolj motivirale k delu. Ob enem bi radi izkoristili prostor za zahvalo našim donatorjem, ki v prejšnji številki Slamnika niso bili objavljeni, kar pa je pomembno, saj so omogočili, da smo lahko obdarili več kot 50 otrok. Zahvaljujemo se organizacijam: Študentski klub Domžale, Spar Slovenija d.o.o., Tosama d.d., POT Ljubljana d.o.o., Oriflame Slovenija, PAX d.o.o., Skupnost Centrov za socialno delo Slovenije, Mercator center Domžale, Zve-
za prijateljev mladine Domžale in Vrtec Urša Domžale (vsako leto otroci zberejo igrače za socialno ogrožene otroke).
Na koncu bi se še radi zahvalili Otelo Wellness centru v Domžalah, ki
nam je namenil 300 evrov za pomoč
družini oz. otroku, ki se vrača iz rej-niške družine v matično družino. Ta denar bomo namenili socialni delavki, ki bo družini ponujala strokovno pomoč, predvsem pa deklici. Naš namen je, da se deklica vrne v svojo matično družino, saj je rej-
DRUSTVO SOŽITJE MENGES
Maškare, maškare ...
boljšo masko in skupinsko masko, ki so ji letos, glede na izkušnje iz prejšnjih let, dodali še nagrado za družinsko masko, so osvojili v skupini družinske maske - kmetija, skupinska maska - netopirji in posamezna maska - labod. Prispevali so jih Quo vadis, Terme Topolšica, Smučarski center Stari vrh, Kobilarna Lipica, Postojnska jama, KD življenje in Radio Ognjišče. Verjetno na 10. jubilejni PSI v letu 2012, tudi tako živo in razgibano z dobrim namenom, pridete tudi vi.
Tudi odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju se rade poveselijo, posebno če pomagajo pri izganjanju trdovratne zime. V ponedeljek, 7. marca, smo se člani Društva Sožitje Mengeš, ki združuje občine Domžale, Mengeš, Komenda, Lukovica, Moravče in Trzin, zbrali v diskoteki Šporn v Radomljah, kjer smo zaplesali pod prijazno taktirko mešalca zvokov.
Kdor je vstopil v diskoteko, je zagledal celo vrsto pustnih veseljakov: od Pike Nogavičke, klovna, gasilca, mlade zajčice, Pepelke, kraljične, majhne pikapolonice, Sneguljčice in Bedanca do zanimive natakarice, ki je imela kostum iz prejšnjega stoletja.
Zanimivo in veselo je bilo gledati druščino, ki je poplesavala ob zvokih poskočnih melodij. Najboljše maske so bile nagrajene.
Prijetno smo se družili in se zabavali. Najlep še se zahvaljujemo lastniku
diskoteke, gospodu Cicu, ki nas prijazno gosti že vrsto let.
Metka Mestek
turistično društvo turnše-češenik
Turizem, kultura in šport z roko v roki
Tudi zabave ni manjkalo
ništvo le začasna rešitev. Strokovna delavka bo v družino prihajala večkrat na teden in omogočila, da se bodo vsi člani družine dobro počutili, predvsem pa da bodo znali in zmogli ohraniti dobre medsebojne odnose, saj si vsi prizadevamo, da se družina rehabilitira in ponovno zaživi, kar pa zahteva ogromno truda in volje. Verjamemo, da bo s tovrstno pomočjo družini tudi uspelo. Otelo je namenil tudi brezplačno vadbo za otroke in malčke, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin. Iskrena hvala vsem! S solidarnostjo in dobrim namenom se lahko kljub težkim časom podari nasmeh tudi tistim, ki v vsakdanjem življenju zares potrebujejo pomoč. Tega se v CSD Domžale vedno bolj zavedamo, zato smo veseli takih dogodkov, predvsem pa veselje prinesemo otrokom.
Marina Štempihar, CSD Domžale
Začetek leta 2011 je za člane in članice Turističnega društva Turn-še-Češenik pomenil nadaljevanje aktivnosti iz prejšnjih let. Zal zaradi pretoplega vremena sneg, ki so ga pripravili ob pomoči snežnih topov, ni zdržal dovolj dolgo, da bi pripravili tradicionalno smučanje. Je pa kljub temu omogočil, da so se po hribu parkrat zapeljali domačini, pa tudi ljubitelji pležuhov, ki so v organizaciji Moto kluba Rokovnjači Lukovica pripravili tekmovanje.
Kultura je pomemben del aktivnosti Turističnega društva Turnše-Češenik, na kar kaže tudi uspešen pevski zbor, pozabili pa niso niti na raznovanje kulturnega praznika. \ko so se 7. februarja 2011 zbrali zvečer na prireditvenem prostoru. Ob prijetnem ognju so prisluhnili recitacijam pesmi dr. Franceta Prešerna v izvedbi staršev, otroci pa so prireditev dopolnili s petjem. To je bilo spontano kulturno srečanje, ki je pokazalo, da naše družine pesmi največjega slovenskega pesnika poznajo in jim radi prisluhnejo. Posebej pomembno pa je, da ljubezen
pr
T
do Prešernovih pesmi prenašajo na svoje otroke.
8. februar je bil tudi letos v znamenju tradicionalnega pohoda članov in članic društva na Miklavža. Z Ja-vorščice je trideset pohodnikov pot vodila do Ciclja, kjer je bil krajši postanek, namenjen kulturni prireditvi in spominu na pesnika. Tudi tu smo prisluhnili nekaj pesmi dr. Franceta Prešerna, se spomnili njegove življenjske in delovne poti in odšli naprej do Miklavža, kjer nam je član društva Maks Jeran pripravil recital pesmi še enega od pomembnih slovenskih pesmi - Janeza Menarta. Dotikale so se tudi današnjih dni in marsikdo je ob tem pomislil, kako daljnovidna sta bila oba pesnika, ki jima je skupno tudi to, da sta imela rada svojo domovino. Prijeten kulturno-športni dan smo zaključili na Katariji - na kmečkem turizmu Ivanke Kocjančič ter se še enkrat več prepričali, da so domače dobrote najboljše.
Trenutno se v društvu pripravljamo na občni zbor, o katerem pa več v naslednji številki.
Mojca
10
domžale
DOBRODELNI KONCERT OB 20-LETNICI DELOVANJA ŽUPNIJSKE KARITAS DOMŽALE
aj na poti 2011 - a
za ljudi v stiski
V petek, 25. februarja 2011, ob 19. uri, nas je Župnijska Karitas Domžale povabila v Halo Komunalnega centra Domžale na dobrodelni koncert, katerega častna pokrovitelja sta bila ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres in Občina Domžale, glavni pokrovitelj pa je bila NLB. Nastopali so:
Godba Domžale, Marjanke, otroci Vrtca Dominik Savio, Ivan Hu-dnik, Mladinski pevski zbor Amen, Ansambel Nagelj, Oto Pestner, Tone Rus z družino, Eva Černe in Oktetek. Povezovalca sta bila Mateja Feltrin Novljan in legendarni Jure Sešek.
Ali poznamo Jureta Seška?
Aprila letos bo Jure Sešek (na sliki) proslavil 16 let voditeljskega dela na Radiu Ognjišče. A Jure ni samo voditelj, je tudi kritičen opazovalec dogajanja in človek, ki se z dušo in srcem razdaja poslušalcem. Je tudi navdušen amaterski igralec in zelo uspešen voditelj dobrodelnih prireditev, je zapisala Žana Kapeta-nović, o čemer pa smo se prepričali vsi prisotni na koncertu, ki sta ga z Matejo zelo uspešno povezovala in tako bogato prispevala k čim večjemu dinamizmu tako nastopajočih, kakor prisotnega občinstva. Jure Sešek pravi, da je bil doslej tudi vedno presenečen nad dobrim odzivom, pa čeprav je danes potrebno vedno več denarja v denarnicah, darovalcev pa vedno manj. A zdi se, pravi, da solidarnost ne pozna recesije. Ugotavlja, da nam je sprememba sistema dejansko prinesla velike razlike med bogatimi in revnimi in da pravzaprav t.i. zlate sredine dejansko skoraj ni več. Trudi se in išče dobro, rad bi ostal optimist, a se mu zdi, da je vedno težje. Trudi se za splošno razgledanost, ki je pogoj za delo radijskega voditelja.
Leto dobrodelnosti in solidarnosti
Letošnje pastoralno leto je leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti in poteka pod geslom: »Drug drugega bremena nosite« (Gal 6,2). Cilj leta krščanske dobrodelnosti in solidarnosti je umestitev in utrditev karitativne razsežnosti Cerkve v življenju vsakega kristjana in v vse pore občestvenega ži-
vljenja ^
Glede na potrebe, ki jih zaznavamo, želimo izoblikovati osebno odgovornost vsakega člana skupnosti, predvsem pa prostovoljskih skupin za izvajanje organizirane karitativne dejavnosti ter jih ustanavljati, če jih v župniji, škofiji ali na nacionalni ravni še ni. Vsi poznamo Jezusovo priliko o usmiljenem Samarijanu (Lk 10, 25-37), ki govori o človeku, ki so ga oropali in pretepli razbojniki. Mimo je šlo več ljudi, ki mu niso hoteli pomagati, pomagal pa mu je neki Samaritan, ki mu je bil obvezal rane in odpeljal do gostišča. Samarijani so že od nekdaj med Judi veljali za ljudi slabše vrste. Beseda Sama-rijan je imela za Jude tak prizvok, kot ga ima za sodobne Slovence recimo beseda cigan. Prilika je tudi za sodobni svet še kako aktualna, saj nas uči, da ne smemo ljudi obsojati po stereotipnih predstavah. Bistvo prilike je usmiljenje, zato se je med Kristjani beseda samarijan uveljavila kot pojem usmiljenega človeka. Ob tem se nam postavlja vprašanje, kaj lahko mi premaknemo na bolje ali kaj lahko storimo, da bo drugim bolje. O vsem tem in podobnem smo lahko razmišljali na koncertu, sploh pa nas je navdušil nadškof msgr. dr.
sebej po nica del
udaril,
elovanja
Anton Stres, ki je pos da kot nalašč 20-! Župnijske Karitas Domžale sovpada z letošnjim pastoralnim letom, ki je leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Vsem sodelavcem in organizatorjem koncerta, obiskovalcem in posebej darovalcem se je nadškof toplo zahvalil. Čisto ob koncu, kot za blagoslov, pa se je z izbranimi in ljubečimi besedami oglasil tudi domžalski župnik Janez Šimenc.
Vsi nastopajoči so izzvali od udeležencev koncerta bogat aplavz. Koncert je v celoti zelo uspel, zame osebno pa je posebej izstopal Tone Rus z družino, kakor tudi Oto Pe-stner, Eva Černe ^ da o Godbi Domžale in njenem dirigentu sploh ne govorimo. Iskrene čestitke pa seveda prav vsem in enaka zahvala Župnijski Karitas Domžale. Koncert so omogočili številni sponzorji in donatorji, ki jih tu ne morem naštevati, omenim pa naj svojo sovaščanko Marto Burica Dolinar iz Gostilne Burica. Župnijska Karitas Domžale se zahvaljuje vsem dobrotnikom, donator-
smo sami.
NA NOVO USTANOVLJENO DRUŠTVO
■v
Športno atletsko društvo Mavrica vabi ...
S polno idej, dobre volje, samozavesti in znanja se vaditelji, ki radi delamo z otroki, pripravljamo na novo šolsko leto, ki bo v Občini Domžale prineslo inovativnosti, iznajdljivosti, veselja do vadbe in gibanja.
Športno atletsko društvo Mavrica vabi vse, ki želite sodelovati v tej gibalni pravljici, ter tudi tiste, ki želite biti le opazovalci tega uspeha, da se nam pridružite na 1. občnem zboru društva, ki bo v četrtek, 31. marca 2011, ob 18. uri, v sejni sobi Kopališke 4 v Domžalah (bazenska stavba v Domžalah), kjer boste izvedeli več.
Lahko ste voljeni ali le v vlogi volivca za tiste, ki že-lijo-mo delati, naše otroke in tudi odrasle vzgajati v zdrav način življenja in gibanja. Društvo se bo predvsem lotilo ciljev, kot so:
•	povezovanje družine v gibanju;
•	spodbujanje lastne gibalne aktivnosti posameznikov za zdravo življenje;
•	medgeneracijsko druženje v povezavi z gibanjem;
•	pridobivanje vztrajnosti, strpnosti, zaupanja, samozavesti, discipline posameznikov in skupine;
•	skrb za sodelovanje z organizacijami zaradi razvoja gibanja in načina zdravega življenja;
•	športne vadbe za najmlajše, srednje generacije in starejše generacije, tudi v povezavi z tujim jezikom, glasbo in drugim;
•	skrb za razvoj atletike in tudi drugih športov;
•	omogočanje članom društva v upravljanju na področju športa.
V počitniškem času bomo spoznavali mesto Domžale in okolico in se veselili z vodo. Programi bodo sprva namenjeni otrokom od 3. leta dalje ^ Z veseljem pričakujemo veliko novih članov in članic, ki se veselijo snidenja z nami.
Mojca Grojzdek Zastopnica ŠAD MAVRICA (Tel.: 031/314-870)
l8. MAREC 20II
OB 25. MARCU - MATERINSKEM DNEVU
Materinstvo je najsilovitejša naravna sila v zgodovini
jem in sponzorjem, tako podjetjem kot posameznikom, ki torej že 20 let finančno in materialno podpirajo njeno delovanje. Zlasti se zahvaljuje Občini Domžale, krajevnim skupnostim, Župniji Domžale in Škofijski Karitas Ljubljana. Na ka-ritativnem področju želim posebej omeniti gospoda Toneta Kompa-reta, bivšega domžalskega župnika, ki je posebej zaslužnim za Karitas podelil diplome. Iskrene čestitke. S svojo prisotnostjo so počastili koncert tudi prof. dr. Anton Štrukelj, nadškofov tajnik, in Marko Pajk, hišni duhovnik v samostanu Sester Sv. Križa na Mali Loki. Skratka, z udeležbo na koncertu in koncert sam se je dokazalo, da človek še ni obupal nad človekom in da tudi Bog še ni obupal nad njim. Človeku ogreje srce in mu zaigra, ko spozna, da sočlovekova velikodušnost še ni ugasnila, in navsezadnje tudi Boga spoznavamo po dobrih in darežljivih ljudeh, ki nam dajejo vedeti, da na svetu ni-
Res, »mati« je naziv, ki povzdigne žensko do najvišjega dostojanstva. Mati zna ustvariti dom kjerkoli -in s čimerkoli, kar se najde pri roki. Domu ne dajejo vrednosti obilje, prostornost, lepota ali razkošje. Vse je odvisno od matere. Ko te zapustijo vsi drugi prijatelji, je mama še vedno pri tebi. Očetje zidajo hiše, matere grade domove. Prav zanimive so besede, ki so jih o materi izrekali ali izpovedovali znameniti možje, kakor Yutang, ki pravi, da je od vseh ženskih pravic največja biti mati. Henry Ward Beecher pravi dobesedno takole: »Ko si je Bog zamislil mater, se je prav gotovo zasmejal od zadovoljstva in misli urno dal podobo, razkošno, globoko, božansko, polno duha, moči in lepote.« Ni prijateljstva niti ljubezni, kot jo čuti mati do svojega otroka. Posebej zanimiv pa je finski izrek: »Platnena srajca, ki jo je sešila mati, greje bolj, kot volnen plašč, ki je delo tujih rok«.
Minule dni sem bral knjigo Allana Halla in Michaela Leidiga: Dekle iz kleti, Zgodba Natasche Kampu-sch. V njej med drugim razmišljata tudi o materah in pravita, da strokovnjaki, ki razpravljajo o odnosu otrok - mati, govorijo o treh različnih vrstah materinskega lika. O materah, na katere se lahko vedno zaneseš, ki vedno ljubijo in vse odpustijo; o materah, ki so vedno neprijazne, in o materah, ki so vsega pomalo - s tem, da je neprijaznost
ponavadi vzgojno sredstvo v odnosu do otroka. Ugrabljena Natascha, njena zgodba verjetno večini nas ni neznana, je preživela, ker je vedela, da so ljudje lahko tudi grdi, ker tudi od svoje mame ni imela vedno ravno najboljših spominov, čeprav se v družini niso prepirali. Kaj pa naše matere? Naj predhodno navedem, da se je izkazalo tudi, da je v družbah, kjer so očetje tradicionalno manj pripravljeni pomagati pri skrbi za otroke in v gospodinjstvu, tudi rodnost manjša, kajti ženske tam materinstvo pogosteje občutijo kot oviro pri poklicni karieri in finančni neodvisnosti. Seveda se pri vsem tem vse premalo zavedamo, da »malo otrok danes je, še manj staršev jutri«, kakor ugotavlja Maksimiljan Fras v Večerovi sobotni prilogi, 5. februarja 2011.
Kaj pa naše matere, mame ali mamice? Moja mama je bila, kako naj rečem, nekako aritmetična sredina med prvo in tretjo vrsto materinskega lika, kakor je omenjeno zgoraj. Bila je pravična, ne preveč stroga, skrbna in pobožna. Veselila se je mojih šolskih uspehov in za odličen uspeh sem vedno dobil polno skledo »ta lahkih flancatov« in moram reči, da še nikjer nisem jedel boljših. Znala je biti tudi huda. Spominjam se, kako me je nekoč kar s polenom po »tazadnji«. S sestrično, ki je bila pri naš na počitnicah, sva šla nabirat lešnike in sva zares dolgo hodila in še skoraj nič nabrala. A ker je bilo to
Kaligrafija bo tudi v Domžalah
Tečaji kaligrafije se že skoraj leto dni odvijajo v kavarni Veronika v Kamniku, vodi jih kaligrafinja iz Domžal, Katarina Rojc, in sicer vsako prvo soboto v mesecu. V Kulturno umetniškem društvu Jožeta Karlovška si prizadevamo, da bi bile tovrstne delavnice organizirane tudi v Domžalah.
V sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, Pavletom Pevcem, bo najverjetneje že v naslednjem mesecu prva brezplačna delavnica kaligrafije tudi v Domžalah. Sicer si člani društva prizadevamo, da bi potekala v Menačnikovi do-
Ivan Kepic
porojeno iz skrbi, kje hodiva tako dolgo, ji nisem nič zameril. Spomine na mamo doživljam kot nekakšno potovanje v preteklost. Za materinski dan sem ji vedno nabral ali prinesel kakšne rože.
Moje mame že zdavnaj ni več, sedaj rože lahko prinašam kvečjemu na grob, čeprav tam cveto prepozno. Vsem še živim materam pošiljam prisrčne voščila ob njihovem prazniku, mrtvih pa se spominjajmo zlasti v svojih molitvah ali nepozabljenih spominih.
Ivan Kepic
mačiji, ker je pravi ambient za učenje tovrstne umetnosti. Tečaje kaligrafije obiskujejo vsi; osnovnošolci, profesorji, učitelji, arhitekti, fotografiji, upokojenke in upokojenci ^ Vsi z željo, da se naučijo lepo pisati in oblikovati besedilo. Lahko se pridružite tudi vi, vsako prvo soboto v mesecu od 9. do 11. ure, v kavarni Veronika, na brezplačnih delavnicah. Za material je poskrbljeno, več informacij na spletni strani http://www.kaligrafijaskatari-no.blogspot.com/.
Katarina Karlovšek
Delavnice kaligrafije bodo kmalu tudi v Domžalah
NOVA publikacija, V
kateri boste našli
TUDI NAŠO občino
Utrip
prireditev v Srcu Slovenije 2011
»Želimo biti skupaj z vami, zato ste v Srcu Slovenije vedno dobrodošli!« je povabilo, s katerim vas Srce Slovenije z drobno knjižico vabi na številne prireditve v občinah Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin in Zagorje v letu 2011.
V	knjižici boste torej našli vse pomembnejše prireditve v omenjenih občinah. Obiščite jih in z njimi morda utrdite vezi med prijatelji, znanci sosedi, obiščite kvalitetne lokalne prireditve ter svoj prosti čas kvalitetno preživite z družino ali prijatelji.
V	knjižici boste našli številne prireditve, ki si jih lahko samo ogledate, veliko je tudi takih, na katerih lahko sami sodelujete. Če bi potrebovali več informacij, boste ob posameznih prireditvah našli naslov elektronske pošte ali telefonske številke organizatorjev, lahko pa pokličete tudi Center za razvoj Litija, tel.: 01/89627-10.
Dobrodošli torej na prireditvah v Srcu Slovenije, še posebej pa na prireditvah v naši občini. Knjižico lahko dobite pri receptorski službi v stavbi Občine Domžale.
V.
I*: I a
I r^
rn
I d
: ^ i.n
: iL
I 3
' E
ISS
I «
I
I IS
I o I m I CT
i<S
I . -
I >
li^ I d 1.0 lO
K
A //a iS
9
lítfocjřlaMcp!


Trgovina v
v \
m.
J v-

-iii *
Hiša barve
Slamnikarska 4, 1230 Domžale
040 668 524 e: info@modernahisa.com
ii®viirjja LJjjj'/ar^ajJa-UtSnjjsjJg |
l8. MAREC 20II
gospodarstvo
11
Drugo srečanje Območnega sveta Razvojnega partnerstva središča Slovenije
V sejni dvorani Občine Kamnik je v torek, 1. marca 2011, potekalo drugo letošnje srečanje Območnega sveta Razvojnega partnerstva središča Slovenije, ki deluje od leta 2006 in povezuje občine Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radeče, Šmartno pri Litiji in Zagorje ob Savi. Srečanja se je udeležila tudi domžalska podžu-panja, Andreja Pogačnik Jarc. Za uvod je navzoče nagovoril predsednik Območnega sveta RPSS, kamniški župan Marjan Šarec. Po sprejetju dnevnega reda in potrditvi zapisnika prvega srečanja je sledila predstavitev strateških dokumentov znamke Srce Slovenije. Razvojno partnerstvo središča Slovenije je namreč kot skupno
identiteto vključenih občin razvilo znamko Srce Slovenije, ki geografsko združuje območje v obliki srca z geometričnim središčem Slovenije GEOSS kot središčno točko. Mag. Ladeja Godina Košir je predstavila Smernice za upravljanje z znamko Srce Slovenije in poudarila vrednote znamke, kot so etičnost, srčnost, kakovost, edinstvenost in mreženje. Poleg tega je izpostavila ključno poslanstvo znamke: »Poslanstvo je razvijati prostor, v katerem rad živim, ker v njem lahko ustvarjam, se samouresničujem ter obenem kakovostno bivam«. Matej Zupančič, ki je vizualno zasnoval znamko Srce Slovenije, je predstavil obsežen Priročnik celostne grafične podobe znamke
Srce Slovenije. V svoji predstavitvi je izpostavil najbolj učinkovite elemente blagovne znamke, med drugim drugačnost in ustreznost znamke, dvigovanje nivoja znamke, iskrenost znamke ^ in nakazal poti razvoja in uspeha blagovne znamke. Predstavljeni dokumenti so bili po kratki razpravi sprejeti. Poleg tega so župani in koordinatorji sprejeli še sklep o dopolnjenem Programu dela RPSS za leto 2OII, ki ga je predstavila Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija. Ob koncu Območnega sveta je bil sprejet še sklep, da RPSS do naslednjega srečanja pripravi finančni in vsebinski predlog projekta lokalne samooskrbe in sklep, da se poleg vsebinskega po-
ročila o opravljenih aktivnostih RPSS-ja članom območnega sveta pošlje tudi finančno poročilo.
Podžupanja Domžal, Andreja Pogačnik Jarc, je po zaključku srečanja povedala: »Povezovanje lokalnih skupnosti na način, kot se uresničuje v Srcu Slovenije, zagotovo prinaša pozitivne učinke. Moč sinergije udeleženih je bilo čutiti na primer na skupni predstavitvi na sejmu Alpe Adria Turizem in prosti čas konec januarja v Ljubljani. Bomo pa morali vlagati še ogromno energije, da bodo programi Razvojnega partnerstva središča Slovenije tudi naši lokalni skupnosti, ki je članica partnerstva šele slabo leto, prinašali pričakovane rezultate na polju razvoja turizma, ohranjanju in promoviranju kulturne dediščine, uresničevanju lokalne samooskrbe projektov, podprtih evropskimi sredstvi.«
KOMENTAR
ter realiziranju pridobljenimi
Tadeja Jenčič
Stičišče NVO osrednje Slovenije - servis za društva
Kdo so NVO?
Nevladne organizacije, s kratico NVO, so neprofitne, večinoma prostovoljne in prav vse morajo imeti neko obliko pravne osebe. V Sloveniji so to društva, ustanove in zasebni zavodi.
Zaključna poročila za nevladne organizacije
Leto 2010 se je zaključilo, pripraviti
je potrebno le še zaključne račune. Društva so zavezana k oddaji letnih poročil na poenotenih obrazcih do 31. marca 2011, in sicer preko spletne aplikacije AJPES. Nepridobitne organizacije, kamor sodijo zasebni zavodi in ustanove, pa morajo letna poročila predložiti do 28. februarja 2011. Pri
sestavi izkaza poslovnega izida je potrebno upoštevati pravilnik, ki opredeljuje pridobitni in nepridobitni del dejavnosti.
Kljub temu, da so zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (društva, zasebni zavodi in ustanove), oproščeni plačila davka, morajo v vsakem primeru obračunati in plačati davek od pridobitne dejavnosti. Obvezna je oddaja obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Rok za oddajo tega obrazca je najpozneje do 31. marca 2011, in sicer izključno v elektronski obliki, preko sistema e-davki. Za vstop v sistem e-davki vse pravne osebe potrebujejo digitalno potrdilo oz. si morajo urediti pooblastilo.
Več informacij o pripravi in oddaji letnih poročil najdete na spletni strani www.srce-me-povezuje.si.
Dnevi usposabljanj za NVO 2011
Pridobite ključna znanja za uspešno vodenje nevladne organizacije (društva, zasebnega zavoda, ustanove) na Dnevih usposabljanj za NVO, ki se bodo odvijali med 11. in 13. marcem
M HIVT tfTW ti JlIM) UFB1II|]
T.info
ZA ODLIČNO POCUTJE OBIŠČITE
Zaklad dobrega počutja
V soseščini Domžalčanom dobro znane Galerije Lenček, kjer se Marina Lenček predstavlja s svojimi izdelki iz lecta in kvašenega testa, na Karantanski ulici 4, je mlada kozmetičarka Ada Lenček odprla kozmetični salon Il'Tesoro, kar pomeni Zaklad dobrega počutja, kjer boste ob tradicionalnih storitvah kozmetičnega salona deležni še marsičesa, kar bo prispevalo k vašemu ne le boljšemu, temveč odličnemu počutju. Depilacije, pedikure, manikire, gelac nohtov, shujševalne in anticelulitne nege telesa, masaže in sprostitve, vibracijske vadbe ter druge storitve kozmetičnih salonov, poznate, ne veste pa, da je Ada Lenček prva, katere ponudba obsega tudi holistične nege obraza in telesa. Kaj je pravzaprav to, je bilo moje prvo vprašanje. »Olos« je grška beseda, ki pomeni »vse«. »Ho-listika« se opira na vizijo realnosti v pogledu na celotno funkcionalnost, kar pomeni, da deluje kompleksno in ne izolirano od drugih. Zagotavlja celotni pristop in sloni na prepričanju, da majhni delci sestavljajo celoto. Organe in dele telesa, okolico in čustva obravnava kot tesno povezane dele celote, ki vplivajo na dobro počutje in posledično tudi na zgled
2011 v Centru Harmonija v Mengšu. Skozi pester program delavnic in predavanj se boste usposobili za pravilno vodenje vaše organizacije od sklicevanja sej, vodenja računovodstva, oddajanja poročil, pridobivanja sredstev skozi razpise in s pomočjo fundrai-singa do učinkovitega komuniciranja preko različnih medijev. Udeležba na dogodku, ki ga organizira Stičišče NVO osrednje Slovenije, je brezplačna za vse predstavnike društev, zasebnih zavodov in ustanov iz osrednje Slovenije s predhodno e-prijavo na dogodek. Dodatne informacije in e-prijavo najdete na spletni strani www.srce-me-povezuje.si. Vljudno vabljeni!
Izvajanje projekta TWINFOS
V okviru projekta Twinfos nudimo nevladnim organizacijam in občinam osrednje slovenske regije možnost navezovanja stikov (pobratenja) z romunskimi organizacijami in občinami. Seznaniti vas želimo z evropskim programom Evropa za Državljane, ki sofinancira mednarodne projekte, kot so srečanja državljanov pobratenih mest in konkretne projekte organi, ki
zacij civilne družbe, ki imajo namen izboljšati ozaveščenost o evropskih zadevah. Za dodatne informacije smo vam na voljo preko elektronske pošte: barbara@drustvo-geoss.si.
Tjaša Bajc, Stičišče NVO osrednje Slovenije
v
ŠKD: Z malim delom težje do izkušenj in do prve zaposlitve
kože. Težave, ki se kažejo na koži, so v resnici neravnovesja v naši notranjosti, povzročena zaradi fizičnega in čustvenega stresa, neprimerne ali nezdrave prehrane in podobno. Pri tretmanu holistične nege obraza - na kratko - marzie clinic, se upošteva, da zunanji svet in okolica zelo vplivajo na ljudi, ki so največkrat tudi pod velikim stresom, z zakrčenimi mišicami in včasih tudi pod vplivom močnih čustev.
Celovita obravnava se tako začne z masažo hrbta, kar povzroči sprostitev telesa, odprtje limfnih poti, mehčanje tkiv in prekrvavitev celotnega telesa. Sledi površinsko čiščenje kože ter piling. V kozmetičnem salonu kožo tonificiramo z vodo vrtnice ali hemamelisa v obliki maske. Ob upoštevanju tipa kože dodajajo eli-ksirje, bogate z vitamini, minerali in jih vtirajo v globlje plasti kože. Sledi masaža obraza in dekolteja glede na top kože, po njej pa prepletenost aromaterapije, pri kateri uporabljajo 100 % eterična olja in kozmetične kromoterapije - barvne terapije, kjer se uporabljajo barvna blata in gline. Oba postopka se izvajata direktno na organe, ki so povezani s problemom na koži oziroma tipom kože. Aroma-terapija in barvna terapija se izvajata približno 15 minut ob prijetni spro-ščujoči glasbi. Na koncu nanesejo še kremo.
In za koga je primerna holistična nega - marzia clinic? Za vse tipe kože - mlado nečisto ali aknasto kožo, občutljivo, suho kožo, odlična je za zrelo kožo, saj zelo dobro gladi gubice in koži vrača prožnost ter jo naredi ponovno elastično. Obiščite kozmetični salon Il'Tesiro -Zaklad dobrega počutja v Domžalah, na Karantanski 4, kjer vam celovito pomagajo pri izboljšanju vašega počutja, vas sproščajo in razvajajo ter polepšajo vašo zunanjost. Pričakujejo vas v ponedeljek in sredo od 12. do 20. ure ter v torek, četrtek in petek od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, pokličete pa jih lahko na tel.: 041/960-667. Zagotavljajo vam, da bo življenje po obisku pri njih še prijetnejše!
V.
Veliko črnila je bilo že prelitega o Zakonu o malem delu. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter vlada ga podpirata, upirajo se mu študenti, dijaki in sindikati, ostali o njem vedo bolj kot ne malo. Kaj je torej res in kaj ne?
Zakon o malem delu naj bi luč sveta ugledal 1. 1. 2012, a prej bo moral še v presojo ljudstva, ki se bo o njem izreklo na referendumu 10. 4. 2011. Malo delo predvideva, da si bodo na trgu malih delavcev konkurirali ne samo študentje in dijaki, kot do sedaj, ampak tudi brezposelni, upokojenci in tujci. Minister Svetlik državljane prepričuje, da bo ta zakon dober za vse. Ali mu gre verjeti?
Malo delo bo enkrat bolj obdavčeno
od študentskega dela, od zaslužka se bodo zaračunavali prispevki v višini 15,5%, zato bodo neto zaslužki študentov vsaj za 15% nižji od današnjih. Na dodatno zniževanje postavk pa bodo vplivali še večje število iskalcev, opravljanje enostavnih del (zaradi kvot bo uvajanje za podjetja nesmiselno), urne postavke pa bodo po izkušnjah iz tujine zelo verjetno padale proti zakonsko določeni, 3,40 € na uro. Tako se še posebej težak položaj obeta mladim, ki si že sedaj s povprečnimi dohodki težko ustvarijo predpogoje za ureditev družinskega življenja.
Doslej so študenti, kljub dolgi dobi študija nekaterih, slej ko prej ostali brez statusa in s tem brez napotnic, po novem pa bodo lahko napotnico dobili praktično do smrti. Tako bodo mladi in tisti, ki so brezposelni, ali pa jih bodo delodajalci zaradi prihranka stroškov prekvalificirali v male delavce, težko našli pot do redne zaposlitve. Zakon o malem delu izrinja študente iz občasnih zaposlitev, saj bodo v primerjavi z upokojenci in brezposelnimi zaradi študijskih obveznosti časovno manj prilagodlj in brezposelni pa bod dohodkov pripravljeni delati za nižje zaslužke. Poeg tega, da se vse bolj napoveduje uvedba šolnin za študij, se študentom tako jemlje možnost, da si s študentskim delom pomagajo sami. Študij bo tako v prihodnjih letih vse bolj postajal privilegij bogatih, ostali študenti in njihove družine pa bodo prisiljene najemati posojila za študij. Čeprav bo študent skoraj desetino svojega zaslužka vplačeval v pokojninsko blagajno, zakon (23. člen) izrecno pravi, da iz vplačanih prispevkov ne bo prejemal pokojnine. Študent prav tako ne bo imel nobenih koristi od dodatno zaračunanih prispevkov, ker gre za podvajanje
pra
Ed
(zdravstveno zavarovanje). ina nova pravica študentov v primerjavi z današnjo ureditvijo je eno leto delovne dobe za skoraj 5 let malega dela. Zaradi vseh teh omejitev se podjetjem uvajanje v bolj strokovna dela ne bo splačalo. Preko napotnice se bodo zato ponujala nezahtevna dela s hitro priučitvijo. Izkušnje, ki naj bi nekaj štele in se bodo izpisovale iz Centralne evidence, bodo tako predvsem enostavne, ne pa strokovne. Za strokovna dela bodo podjetja raje najela upokojence ali kvalificirane brezposelne, ki imajo mnoga znanja in izkušnje.
Vlada poudarja, da se malo delo šteje v pokojninsko dobo. Res je, za 60 minut dela, se bo v pokojnino štelo 40 minut, kar pomeni, da bo mali delavec za eno leto pokojninske dobe moral delati 3.132 ur, torej 4,35 let malega dela. In koliko pokojnine bo imel od vplačanih prispevkov? Natanko 0 €. Študentje, odločitev je v vaših rokah. Spremembe so potrebne, vendar naj bodo premišljene in podprte z analizami in dialogom med tistimi, ki jih zadevajo.
Aktivisti ŠKD
Tosama - še ena tajkunska zgodba?
O gospodarstvu v naši občini v Slamniku ne pišemo prav veliko. Dobrih zgodb so izjeme, o slabih raje molčimo. Ko se danes ozremo 20 ali 30 let nazaj, se lahko spomnimo nekaterih večjih in uspešnih tovarn domžalske občine: Induplati, Toko, Univerzale, Napredek, Tosama, Lip Radomlje, Papirnice Količevo in Helios. V njih je imelo delo na tisoče ljudi, vodili so jih sposobni in odgovorni direktorji, ob inovativ-nem obrtništvu so bile ponos naše občine. In danes? Uspešno kljubujeta in poslujeta le zadnji dve tovarni, prve štiri so izginile, Tosama in Lip pa že nekaj časa hodita po robu obstoja. Žalostno in tragično je bilo zame pred leti s funkcije županje nemočno opazovati, kaj se dogaja, kako tovarne ugašajo, kako vsi trdijo, da ni dela, da ni prihodnosti, brez dela je ostalo ogromno ljudi Priznam, takrat nisem vsega razumela, danes se mi ob analiziranju tranzicijskih dogajanj mnogo bolj jasno kaže, kakšni so bili motivi in cilji novodobnih grobarjev. Zadnja med tovarnami, katere prihodnost je vse bolj črna, je Tosama. Po vsem, kar seje s podjetjem dogajalo, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo. Vem, večini ljudi so dogodki nerazumljivi, a scenarij, kot se odvija v Tosami, je bil v Sloveniji že večkrat odigran in nihče še ni našel vzvodov in orodij, da bi te umazane, nemoralne in pogoltne igrice spornih novodobnih kapitalistov preprečil. Tosama je prav nesrečna zgodba. Vseskozi smo lahko brali, da kljub nekaterim težavam posluje uspešno, tudi v zadnjih letih so bile bilance poslovanja pozitivne, skušali so vlagati in razvijati nove in izboljšane produkte, bili skoraj brez dolgov, vodili so jo dobri me-nedžerji z sposobnim predsednikom uprave. Sama se spomnim, ko smo ob 80-letnici tovarne odpirali nove proizvodnje zmogljivosti, podjetje je skušalo slediti konkurenci in ob pomoči države (sicer skromni, pa vendarle pomembni) smo skupaj z ministrico Petrinovo imeli proslavljanje ob novi perspektivi. Problem pa je v lastnikih in njihovi vlogi, ciljih in odgovornosti. Ne poznam vseh detajlov, a tisto kar vem, jasno kaže na tajkunsko ozadje zadeve.
Torej kratka zgodovina dogajanj v Tosami - najprej so minila leta zaradi dolgotrajnih postopkov denacionalizacije. Potem je imela tovarna izjemno razpršeno lastništvo, tudi z znatnim deležem državnih in paradržavnih lastnikov. Ključno pa je bilo leto 2008. Takrat se je oblikovala skupina lastnikov, skupaj z državnima KAD-om in SOD-om, pa cerkvenima Zvonoma, NFD in KD ID ter skle-
nila prodati večinski, 67 Tosama je bila kljub op delavcev in vodstva, da naj zlasti državna KAD in SOD preprečita škodljivo prodajo, prodana in pristala je v lasti lastnika, kije s spornimi potezami izčrpavanja pred tem že v stečaj pripeljal ugledno tiskarno. Torej je izvorna krivda pri tistih - tudi na ravni državnih skladov in Vlade (spomladi 2008je bila to Vlada Janeza Janše), ki je njun nadzornik - da so morda tudi zaradi kakšnih dogovorjenih interesov v ozadju dopustili, da Tosama dobi spornega lastnika. Kot vem, je bil opozorjen na to tudi takratni minister Vizjak, pa ni našel časa za seznanitev s problemom in ukrepanje. Za nekaj ušivih evrov, ki jih je dobila država, še več pa Valant in Gantar, so zavestno pustili Tosamo v roke novega lastnika, ki ni obetal prav veliko. To se tudi potrjuje, saj bo očitno svoj dokončni prevzem in nakup podjetja v celoti, ki ga je izpeljal leta 2009 (zanimivo, da je pri tem spet imeli svojo vlogo NKBM in Hypo Banka), financiral z izčrpavanjem (beri prelivanjem in odtujevanjem denarja iz Tosame na novoustanovljeno firmo, kije postala lastnica) podjetja. Ja, izčrpavanje podjetja je lepši izraz za počasno umiranje tovarne, saj se denar, ki nastaja v podjetju, usmerja v druge in zunanje cilje, zanemarja se razvoj, nove tehnologije. Kako cinično zvenijo izjave novega lastnika iz leta 2008, češ, da je Tosama njegova dolgoročna naložba. Res je, to je naložba za zagotovitev sredstev za financiranje nakupa, za katerega je najbrž dobil bančni kredit. Sredstva zanj pa zdaj zagotavlja Tosama s posojanjem. Torej je prevzem podjetja v resnici financira kar Tosama. Scenarij, ki zelo spominja na tipične tajkunske zgodbe. Za povrh pa sem lahko pred dnevi tudi prebrala, da zdaj lastniki celo pričakujejo, da bodo pri tem »sodelovali« tudi delavci. Tem naj bi se zaradi prezadolženosti podjetja znižale plače, morda bodo temu sledila še odpuščanja. Očitno je nad vsem skupaj obupal tudi dolgoletni prizadevni in odgovorni predsednik uprave Janko Velkavrh in pred dnevi odstopil. Agonija, ki jo poznamo in ob kateri se lahko le zgroženi, nemi in razočarani jezimo nad nemočjo zakonskih regulativ in zlasti brezbrižnosti novodobnih kapitalistov, ki bodo uničili ta svet s svojo pogoltnostjo in nemoralo. Kje ste, direktorji in predvsem ljudje, kot je bil na primer častni občan naše občine, g. Jože Pogačnik?
Cveta Zalokar-Oražem cveta.zalokar@guest.arnes.si
ivi. Upokojenci o zaradi rednih
Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije in
poslanka cveta Zalokar - oražem v sodelovanju z občino
Domžale vas vabimo, da se pridružite akciji programa
BIO UŽITEK - SREČANJE S POTROŠNIKI
in pogovoru o različnih načinih neposrednega sodelovanja pri prodaji ekološke hrane,
v ponedeljek, 4. aprila, ob 19. uri, v prostorih Knjižnice Domžale.
S predsednikom Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Borisom Frasom in potrošnikom Bojanom Ažmanom bomo poiskali odgovore na vprašanja:
•	Kako do ekološke hrane bistveno ceneje?
•	Kako skrajšati poti v prehranski verigi?
•	Kako direktno povezati kmeta in kupca?
•	Kaj je naročniško kmetovanje?
•	Kaj je partnersko kmetovanje?
•	Kako deluje sistem tedenskih košaric?
•	Je rešitev neposredna prodaja na domu oziroma drugih dogovorjenih mestih?
Povezali vas bomo z lokalnimi pridelovalci ekoloških živil in vas na koncu pogostili z ekološkimi prigrizki in pijačo.
Vljudno vabljeni kmetje in potrošniki!
Za dodatne informacije pokličite na tel.: 080 88 21 ali pišite na: info@biouzitek.si
12
iz življenja in dela političnih strank
l8. MAREC 20II
OBČINSKA ORGANIZACIJA LDS DOMŽALE
Se vedno premalo žensk v politiki
»Vsem ženskam iskreno čestitam ob prazniku,« je začela svoje sporočilo ob letošnjem 8. marcu - dnevu žena predsednica LDS Katarina Kresal ter spomnila, da je dan žena nedvomno primerna prilika za vse moške, da izkažejo ljubezen in spoštovanje svojim izbrankam, pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti na osnovno, močno politično obarvano sporočilo tega mednarodnega
praznika.
Spomnila je na prizadevanja zavednih in pogumnih posameznic s preloma 20. stoletja, njihove eman-cipacijske težnje, uperjene zoper povsem nerazumljivo, večstoletno diskriminacijo domala polovice svetovnega prebivalstva, ki so bila v samem temelju usmerjena v pravico do enakopravnega sodelovanja v javnem življenju. Nato pa je še zapisala: »Pogled na zastopanost žensk v politiki daje jasno vedeti, da ta cilj še vedno ni v celoti izpolnjen. Uravnotežena zastopanost, zlasti ko govorimo o Državnem zboru, kjer se sprejemajo nekatere najbolj pomembne odločitve, ki zadevajo nas vse, ne bi smela biti zgolj stvar sistema kvot, temveč jasne samou-
mevnosti. Tovrstna samoumevnost pa lahko najde svoje mesto zgolj v svobodnem okolju, kjer prevladuje visoko razvita politična in osebna kultura, in kjer ni prostora za strah, predsodke ali stereotipe.« Sicer pa se LDS v tem času intenzivno pripravlja na kongres, ki bo konec maja 20l1 v Ljubljani. LDS Domžale je že določila delegate za kongres iz Domžal. To so: Anton Presl car, mag. Peter Pengal, Darka Bitenc in Vera Vojska, pred nami pa je še evidentiranje članov oz. članic za svet stranke, za predsednico oz. predsednika in za podpredsednico/ ka, za člane nadzornega odbora ter za člane komisije za statutarna vprašanja. Evidentiranje bo naša LDS opravila na zboru članstva, ki je sklican za konec marca. Občinska organizacija LDS je imenovala tudi akcijsko skupino, ki pripravlja predloge in pobude za spremembo delovanja naše stranke. Predlagane spremembe, ki jih je pripravila omenjena akcijska komisija, bo obravnaval zbor članstva, zato jih bomo predstavili v eni od prihodnjih številk. Povejmo pa, da je akcijska skupina ugotovila, da so se v slovenskem političnem prostoru v javnosti izgubile vse razlike med političnimi strankami (vključno z LDS), vse se proglašajo za sredinske in ponujajo vedno iste ljudi. Ena od rešitev je povrnitev zaupanja ljudi (volivcev) in dvig moralnega ugleda stranke LDS, tako na lokalni kot tudi na državni ravni (najprej pri sebi) ter na tej osnovi aktiviranje čim več članov in simpatizerjev. Ob tem pa je potrebno jasno spoznati, javno priznati ter z nedvoumnim moralnim dejanjem popraviti lastne napake na vseh nivojih organiziranosti. Na lokalni ravni smo pripravili predloge sprememb in dopolnitev za proračuna za leti 2011 in 2012, o katerih sta na seji Občinskega sveta Občine Domžale razpravljala oba svetnika LDS.
Pridružujemo se dobrim željam in čestitkam ob materinskem dnevu.
OO LDS Domžale
ZARES
V Domžalah potrebujemo
prizidek kulturnega doma
V okviru razmislekov in pobud, povezanih s proračunom za letos, se je pokazalo, da je velika pomanjkljivost v tem, da v občini nimamo sprejete strategije, da torej nismo opredelili nekaterih ključnih prioritet za naslednja leta.
Zato sem na seji občinskega sveta svojim svetniškim kolegom in kolegicam predlagala, da vsi skupaj premislimo o pobudi, da se takoj pristopi k pripravi projekta izgradnje prizidka k obstoječemu kulturnemu domu. To mora biti eden
od projektov, ki ga bomo realizirali v naslednjih štirih letih. Prepričana sem, da kljub krizi to ni predlog, ki bi ga smeli prehitro zavreči. V mestu Domžale imamo le eno skromno dvorano v kulturnem domu, ki ima okoli 180 sedežev in še zdaleč ne zadošča potrebam domžalske kulturne publike. Zato moramo nekatere koncerte, prireditve in proslave pripravljati v Hali KC, ki nikakor ni primerna npr. za koncerte simfoničnega orkestra (pod koši in z gledalci na tribunah) ali pa predstave kar štirikrat ponoviti, kot se dogaja z gledališkim abonmajem. To ni nova ideja. Pred leti je mladi arhitekt Beno Hafner že pripravil
zanimiv idejni projekt in požel veliko odobravanja; v tem trenutku so proste površine na parkirišču bivše Metalke in vse kar kliče po akciji in novi investiciji. Seznanjeni smo bili tudi z zasnovo bodočega Tu-ševega centra in ob tem se moramo spomniti tudi na to, da bomo v bodočem trgovskem centru izgubili edini primerni galerijsko-razstavni prostor. Brez prostora je muzejsko društvo, pa kakšna stalna zbirka bi tudi morala dobiti svoj domicil ^ Potrebujemo torej večjo dvorano, z okoli 400-500 sedeži in primerno sodobno opremo. Skratka, dovolj argumentov za resen premislek o nujnosti investicije. Kultura je v naši občini dobila v preteklosti pomembno mesto, v velikem številu in z veseljem obiskujemo kvalitetne prireditve v kulturnem domu, različne abonmaje, imamo velike kul-turno-umetniške kolektive (Simfonični orkester, Godba Zaživel je Mestni kino, obstoječa dvorana je vedno premajhna za otroške in mladinske programe. Slediti moramo sodobnim potrebam človeka in mu približati umetnost in kulturo. Zdaj je čas, da v Občini Domžale spet zgradimo nekaj, kar bo pomembno za našo duhovno in kulturno rast. To ne sme biti in ostati ideja posameznika, zato idejo podprite tudi občani in občanke.
Cveta Zalokar-Oražem
Cveta Zalokar-Oražem, poslanka v Državnem zboru
Obveščam vas, da v Domžalah deluje moja poslanska pisarna, v okviru katere se lahko srečate in posredujete svoje predloge, pripombe in pritožbe v zvezi z delom v Državnem zboru. Lahko mi pišete na naslov Cveta Zalokar-Oražem, Poljska cesta 10 b, 1230 Domžale, ali na elektronski naslov cveta.zalokar-orazem@dz-rs.si ali pa pokličete na telefon 041/672-621.
socialni demokrati
Razvojni proračun?
Kar lepo smo že zakoračili v novo leto, ko smo občinski svetniki dobili predlog proračuna za leti 2011 in
2012. Socialni demokrati smatramo,
da predlagani osnutek proračuna za 2 leti, to je za polovico mandatnega obdobja novega občinskega sveta, ne predlaga nikakršne nove, prave razvojne usmeritve in spremembe glede na prejšnji mandat občinskega sveta, temveč le nadaljevanje nekaterih že začetih projektov na področju družbenih dejavnosti, na nekaterih ključnih področjih pa v predlagani vsebini in obsegu namenov porabe proračunskih sredstev pomeni celo bistveno nazadovanje glede na proračun za leto 2010. Tako ugotavljamo, da se ukinjajo nepovratne finančne spodbude, namesto da bi se bistveno povečale glede na ugotovljeno veliko upadanje delovnih mest v Občini Domžale in stalno naraščanje števila prebivalcev, ki so zaposleni izven Občine Domžale. Ob tem nam je nerazumljivo, da je zelo majhen obseg pridobivanja iz strukturnih in kohezijskih skladov, pri čemer je v celoti odprto vprašanje pridobitve sredstev za nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale v obdobju do leta 2013. Pred volitvami smo vse stranke kot po pravilu zagotavljale, da bomo pospeševali planiranje investicij v razvoj infrastrukture za nove poslovne cone, ki bodo omogočile nujne preselitve tako domačih podjetnikov in podjetij, kakor tudi novih investitorjev, pa vendar v predlaganem proračunu ne najdemo ničesar o Poslovni coni Želodnik. Podobna zgodba je z odkupom bivše tovarne Univerzale, kot strateške lokacije za podjetniški inkubator in razvojno izobraževalno, raziskovalno ter kulturno središče.
zmanjšanje financiranja določenih dejavnosti in posledično pomeni ali njihovo ukinitev ali pa jih obsoja na životarjenje brez vsake možnosti delovanja vsaj na dosedanji ravni -ob sicer 25-odstotnem povečanju celotnega proračuna (za cca 6 mio EUR); tu gre npr. za področja: varstvo kulturne dediščine, kjer je predvideno znižanje za 2/3. Takšno znižanje financiranja je v neposrednem nasprotju z že sprejetimi razvojnimi dokumenti, ki jih je v prejšnjem mandatu sprejel občinski svet, kot npr. Program varovanja kulturne dediščine Obči ne Domžale v okviru Programa razvoja kulture.
Nepreglednost in združevanje sredstev za posamezne namene
Osnutek proračuna brez vsake utemeljitve predvideva drastično
Pred drugo obravnavo proračuna zato socialdemokrati predlagamo:
•	povečanje postavke za prometno varnost, ker je potrebno odpraviti nekaj kritičnih točk na javnih cestah (državnih in lokalnih);
•	konkretno povečanje sredstev za Podjetniški pospeševalni center z namenom, da bi center lahko sofinanciral začetek delovanja novih podjetij in podjetnikov preko subvencioniranja najemnine za poslovne prostore, subvencioniranja dodatnega izobraževanja in podobno;
•	da se končno pripravi konkreten poslovni načrt PPC Domžale za 2 leti, iz katerega bodo razvidne njegove aktivnosti in potrebna sredstva;
•	da se pripravi konkretna obrazložitev nadaljevanja vlaganj v realizacijo projekta Zelene osi Kamniške Bistrice v naslednjih 2 letih;
•	da se v proračun uvrsti sredstva za odkup lokacije bivše tovarne Uni-verzale in lokacije Pri pošti (bivši Kovinar) kot dveh pomembnih razvojnih lokacij. Pri povečanju proračuna za skoraj 6 mio EUR je nesprejemljivo, da se sredstva za gospodarstvo znižujejo;
•	moratorij na zaposlovanje v občinski upravi;
•	nesprejemljivo je ob 25-odstotni rasti proračuna planirati znižanje sredstev za ohranjanje kulturne dediščine, posebej še za nepremično kulturno dediščino, kjer so velike potrebe glede obnove vrste spomenikov, enako je nesprejemljivo popolno črtanje financiranja muzejske dejavnosti oz. premične kulturne dediščine.
Mislimo, da domžalska občina potrebuje bolj drzen proračun, ki bo zagotavljal razvoj občine in omogočal prebivalcem kvalitetno in človeku prijazno okolje.
Uroš Breznik Vodja svetniške skupine SD
nova Slovenija
V delovno pomlad
Nova Slovenija je 2. marca, v skladu z ustavnimi in zakonskimi postopki, predsedniku državnega zbora dr. Pavlu Gantarju podala pobudo za zbiranje 5.000 podpisov državljank in državljanov, ki jih potrebujemo za vložitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kmetijsko ozdarski zbornici Slovenije v par-amentarno proceduro.
Jv.Sf
Mova sfovwatjo
Nova Slovenija je podprla predlog proračuna občine Domžale za leti 2011 in 2012 v prvem branju, kljub temu, da strategija razvoja Občine Domžale še ni sprejeta. Zelo pomembno je, da občina čim preje dobi proračun, da se bo lahko začelo normalno financiranje proračunskih porabnikov in da se začne nov investicijski ciklus.
V Občinskem svetu Nova Slovenija pripravlja predloge in popravke za drugo branje občinskega proračuna za leti 2011 in 2012, v katerem bomo podprli in dodali projekte, ki so najbolj nujni in že dolgo časa čakajo na uresničitev. Poseben poudarek bo v zdajšnjih razmerah zaostrovanja in izgub delovnih mest potrebno nameniti zmanjšanju posledic krize, ki se bo lahko še poglabljala. Našim
SDS DOMžALE
»Nihče nam ne more biti sodnik in prijatelj hkrati!«
Če kaj v teh negotovih časih potrebujemo državljanke in državljani samostojne domovine Slovenije, potem je to medsebojno spoštovanje. A ne za vsako ceno in ne kar vse povprek! Spoštovanje po navadi temelji na vseh tistih vrednotah, ki človeka definirajo kot razmišljujoče, čuteče in delujoče bitje. Spoštovanje torej temelji na vrednotah!
Slovenci smo, obče prepoznavno, sila hitro drug drugega sodeči ljudje, ljudje, ki prej sodimo (in vse prevečkrat tudi obsodimo!) sočloveka, kot da bi se zavestno poglobili v raziskavo vsega tistega, kar dotičnega opredeljuje in ga dela unikatnega. Ne, nam je zadosti, da dotični zna nekaj bolje, kot znamo (in zmoremo) sami, da je pripravljen nekaj narediti tudi za soljudi, ne le zase, da mu več pomeni sloga kot ne-sloga, da raje dela v družbi soljudi in njih idej, kot pa v samotni samozadostnosti, pa že imamo tehten razlog in brezprizivni argument, da sodimo. In hipno tudi obsodimo! Linčamo! Taki smo, priznali si to ali ne! Vse smo pripravljeni odpustiti soljudem, čisto vse, samo uspeha - ne! Bog ne daj, da bi kdo hotel več in bolje! Ali pa da bi zastavil svoja znanja in vedenja, pa še svoj čas in trud za dosego nečesa, kar bi lahko koristilo vsem nam. Ne! Tako ne gre! Mi raje spletkarimo in lobiramo in se zakulisno dogovarjamo in si obljubljamo vse povprek najrazličnejše obljube, si dajemo maltene krvna zagotovila, nekatera celo v pisnih oblikah, potem pa smo pripravljeni
zaradi lastnih koristi čez noč pozabiti na vse skupaj in se delati, kot da se nikoli nismo nič dogovorili. Stokamo, sami pri sebi, nekateri pa tudi preko najrazličnejših medijev! Pljujemo po levi in po desni strani, ben-timo in prisegamo, da bomo javnosti razkrili in razgalili vsa pritlehna, očem skrbno skrita dogovarjanja, pa čeprav smo jih sami sproducirali in smo bili sami tudi aktivni del vseh teh spletkarjenj in kupčkanj (tudi političnih!). A, hvala Bogu, nas ljudje v Domžalah že dodobra poznajo. In vsem, ki se hudujejo zaradi izgube realne (politične) moči, ne verjamejo več! Ljudje so bili vse prevečkrat - potegnjeni! Vse prevečkrat za tiste organe, ki so pri človeku najobčutljivejši!
SDS
Namesto da bi prijateljsko stopili skupaj in vsak po svoje prispevali k obči blaginji, se nekateri ne morejo in nočejo sprijazniti z dejstvom, da so karte v realni igri življenja danes in tukaj premešane na novo. Skis, mond in pegat so zdaj, vsi trije skupaj, v rokah tistih, ki bomo znali in zmogli z njimi odigrati - valata! Za ljudi, ne zase, da ne bo pomote!
Robert Hrovat predsednik SDS Domžale www.domzale.sds.si
Še vedno premalo žensk v politiki? (ob dnevu mučenikov)
Večno vprašanje. Se prav posebej pri nas. In večno hotenje, večna neizpolnjena želja vseh moških tega sveta. Odgovor na to, samo na videz zapleteno vprašanje, je preprost: ženke odrastemo, moški, še tako dobri po srcu in duši, pa - žal - malo kasneje. In prav ta »kasneje« odločilno vpliva na to, da smo ženske v svojem bistvu po navadi stvarnejše, realnejše, pa še odločnejše po vrhu. Vse navedene »kvalitete« nas oza-veščajo do te mere (ali pa meje), da raje večkrat premislimo, preden kaj zinemo. Da raje gledamo vse v določenem sosledju, sobivanju, pa še posledičnosti, tako, za povrh. Neznosna lahkotnost odločanja je lastna moškim; ženska, je lastna analitičnost, globina, pa še treznost, tako, za povrh.
Zavedajoč se dejstva, da v pričujočem sestavku (mogoče celo zavestno in po
krivem?!?) na silo združujemo v bistvu nezdružljivo in posplošujemo neposplošljivo, vseeno poudarjamo usodnost presoje, ki naj bi stvari in zadeve postavljala »na svoje mesto«. Ko ženske pravkar omenjene »stvari in zadeve« postavimo na svoje mesto, se le zelo poredko zgodi, da bi pristale na kakršnekoli tektonske premike. Iz preprostega razloga: če pred odločitvijo nisi sposoben pogledati in preučiti vseh in vsega, ki/kar bi lahko (posledično) vplivalo na tvojo odločitev, potem ti nikoli in nikdar ne bo pomagalo nikakršno, še tako intenzivno posipanje s pepelom. Ko boste, spoštovani moški, uspeli prepoznati bistvo zapisanega, ne bo ne svetovnih kriz ne »Gadafijev«! Pa peskovnikov, iz katerih se tako stežka kobacate, tudi ne!
Ženski odbor SDS Domžale www.domzale.sds.si
občanom bomo morali pomagati preživeti in jim omogočiti čim boljšo pripravo na morebitne težje razmere ob zmanjšanem zaslužku ali tudi ob izgubi dela. Po sprejetju proračuna mora biti prednostna naloga župana in občinskega sveta sprejetje srednjeročne ali dolgoročne razvojne strategije Občine Domžale, ki jo bomo morali doreči z vsemi novimi momenti, ki nastajajo ob teh kriznih časih. Vse stranke in liste bodo morale uskladiti skupen program strategije razvoja naše občine.
Vse sile moramo usmeriti v preživetje mnogih naših občanov in čim lažjo prebroditev gospodarske krize, ki še vedno traja in nas vedno bolj stiska. Potrebno bo najti vzvode za odpiranje novih delovnih mest in dati priložnost za zaslužek čimveč ljudem, ki so izgubili delo. Potrebno bo tudi veliko truda vložiti v varčevanje in odpravljanje nepotrebnih stroškov in tako pridobljena sredstva nameniti preživetju družin z več otroki in omogočiti mladim šolanje. Potrebno bo več narediti za preprečevanje stečajev podjetij, ki imajo še delo in naročila, manjkajo pa jim obratna sredstva. Vsi skupaj moramo sodelovati in le složni bomo naredili največ za naše občane. Sedaj je čas za sodelovanje in manj za prepiranje!
Peregrin Stegnar Predsednik OO NSi
Regijska konferenca RO MSI Ljubljana - vzhod uspešna
V prostorih Občinskaga odbora NSi Domžale je v petek, 25. februarja, potekala regijska konferenca Regijskega odbora MSI Ljubljana - vzhod, ki se je je udeležil tudi predsednik Mlade Slovenije, Jernej Vrtovec.
Konferenca je postregla z odlično razpravo, saj so si prisotni med seboj delili svoje dosedanje izkušnje dela v občinah kjer delujejo, podali pa so tudi predloge o tem kako naj bi RO MSI Ljubljana - vzhod deloval v prihodnje. Konferenca se je zaključila v prisrčnem medsebojnem pogovoru.
Za mladega človeka je izkušnja so-
oblikovanja družbe lahko zelo prijetna in dobra popotnica za njegovo nadaljnje življenje. Dragi mladi prebivalci Občine Domžale, kakšnih sprememb si želite vi? Bi radi svoji
sprem občini
občini pomagali na konkreten način? Vsi, ki ste željni sprememb v naši občini in bi radi pomagali pri izgradnji novega OO MSI Domžale, vas vabim da pišete na domzale@ nsi.si. Dobrodošli!
mag. Dominik Janez Herle
Mlada^i^ StoveniTď
l8. MAREC 20II
iz življenja in dela političnih strank
13
CE BOMO vsi, NAM BO MOGOČE USPELO
Prijaznost in pohvala nič ne staneta
Zaradi naleta mladenke v zadek mojega avta, ko sem strpno stala v koloni pred rdečo lučjo, sem morala na terapijo rame. Telovadba, laser ultra zvok, štirinajst dni, vsak dan ob sedmih zjutraj. Bila sem presenečena, koliko ljudi pride v klet našega zdravstvenega doma, veliko njih s težavami v ramenskem delu in hrbtenici. Ze prvi dan se je pri telovadbi razburil starejši možak. Zakaj? Fizio-terapevtki je zabrusil, da on to lahko dela tudi doma. Bila je zelo prijazna in mu skušala razložiti pomen razgibavanja, a ni uspela, zato mu je vrnila kartonček, hodi pa še na ultrazvok. V pogovoru s fizioterapevtkami sem izvedela, da je naval vedno večji. Kje so vzroki: prisiljena drža v službi, premalo gibanja, stresno situacije, med katerimi je najhujši strah pred negotovostjo jutrišnjega dne. Stres deluje na nevralgične točke živčnega sistema in posledice so bolečine.
Dragi moji premalo naredimo zase, ne ždeti, doma pojdite ven, začenja se pomlad, razgibajte telo in prečistite dušo. V naši občini imamo veliko
sprehajalnih in pohodnih poti. Če boste na njih, se srečamo. Spoštovani direktorji, šefi, vodje, načelniki, ravnatelji, pustite svojim za-oslenim »dihat«, kdaj jim namenite akšno prijazno besedo, lahko tudi pohvalo, to nič ne stane, s tem ne boste povečali stroškov dela. Poskrbite za preventivo in zdravje svojih delavcev v fabriki, s tem boste razbremenili stroške za zdravstvo in posredno tudi vaše. Manj bo bolniških odsotnosti, zaposleni bodo učinkovitejši,
saj je dokazano: zadovoljen človek gore premika, prestrašen, potlačen in bolehen, pa še sebe težko. Vsemogočni lastniki kapitala zlasti tisti, ki ste to postali na hitro in po verižnih poteh, spustite se iz višav, tja boste tako in tako zagotovo odšli kot vsi drugi. Veste kaj je največji zločin? Vzeti človeku dostojanstvo ali pa življenje! In to delate s svojim pohlepom po dobičku in kopičenju lastnega bogastva, ljudem jemljete dostojanstvo in posledično življenje. Prav zdaj je v razpravi nadgradnja zdravstvenega sistema, zelo težko bo zadovoljiti potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah. Obolenja različnih vrst so v porastu pri vseh generacijah, preventive pa čedalje manj. Pod preventivno delovanje se razume skrb za lastno zdravje, kvaliteta prehranskih izdelkov, čistost okolja, varstvo pri delu, čimbolj zdravo delovno okolje, skrb za delavca, sproščenost življenja in seveda dobro delovanje celotnega zdravstvenega sistema. Vsak člen družbe mora prispevati svoj delež k boljši zdravstveni kondiciji posameznika in družbe kot o nam bo mogoče uspelo!
Mija Pukl predsednica OO DeSUS
celote. l'a
LISTA TONI DRAGAR -LISTA ZA VSE GENERACIJE
V nizkem štartu
Stvari na občini Domžale so se začele hitreje odvijati. Moram reči (glede na prvo sejo občinskega sveta), da nisem pričakoval tako konstruktivnih in dobrih predlogov in jasno prepoznavnega interesa list ter političnih strank v občinskem svetu za nadaljni razvoj Občine Domžale. Če se osredotočim samo na zadnjo sejo Občinskega sveta, ki je bila sicer časovno kar dolga, je minila izredno hitro, saj so, ne glede na to, da smo obravnavali predlog dvoletnega proračuna, ideje in predlogi kar deževali. To je popolnoma razumljivo, saj imamo občani
veliko želja in potreb ter idej, kako izboljšati kakovost življenja v naši občini. Vendar menim, da je in bo (ne glede na nujnost prednostnih nalog, ki bodo obravnavane in izvedene zelo kmalu) potrebnega še veliko potrpljenja, usklajevanj ter energije, ki jo bomo v LTD - Toni Dragar - lista za vse generacije z veseljem namenili izboljšanju in urejanju stvari, ki so v domeni Občinskega sveta. Za trenutek se ustavljam še pri prvem branju proračuna, ki smo ga nedavno obravnavali. To, da je proračun
pripravljen za dve leti, se mi zdi velik napredek in tudi to, da je bil v prvi obravnavi potrjen z veliko večino, kaže, da obstaja politična volja ter nov veter, ki ga v Domžalah nis(m) o poznali. V LTD - Toni Dragar - listi za vse generacije si bomo na vse načine prizadevali, da bodo tudi v prihodnje odločitve o nalogah in projektih, ki so pomembni za razvoj Domžal in blaginjo Domžalčanov, sprejete z najširšim možnim konsenzom. Saj se zavedamo, da je to dobro za Domžale in Domžalčane. Prepričan sem, da bo mandat, ki nam je bil zaupan (sploh če pogledamo delovanje Občinskega sveta od volitev naprej) uspešen, produktiven in bo dal pozitivne rezultate, kar je tudi naš smisel in cilj, ki ga želimo doseči skupaj in s sodelovanjem občanov. Vem, da nam bo to uspelo!
Kamal Izidor Shaker
slovenska ljudska stranka
Ob sprejemanju proračuna opozorili na skladen razvoj občine
V okviru prvega branja predloga proračuna občine Domžale je SLS izpostavila vrsto poudarkov, za katere želimo, da ob oblikovanju tako pomembnega akta, kot je dvoletni proračun občine, ne bi bili spregledani. Kot prvo smo izpostavili, naj se upoštevajo vse tiste pobude in predlogi občinskih svetnikov iz preteklega obdobja, ki so vsaj s strani občinske uprave dobili pozitivne odzive. V bližnji prihodnosti naj se jih tudi dejansko realizira, da bo Občina Domžale še bolj po meri ljudi. Vodooskrba za vsako domžalsko gospodinjstvo mora ostati prioriteta še naprej. Kljub pozitivnim premikom v preteklih nekaj letih ostaja še nekaj predelov v občini brez te osnovne dobrine, zato je potrebno ohraniti aktiven pristop občine. Kljub vse dražji hrani in težavami s samooskrbo ter očitnem usihanju kmetijstva v Občini Domžale, po-
stavke v kmetijskem delu proračuna ne izkazujejo dodatnega aktivnega pristopa občine na tem področju. ^redlagamo še aktivnejše povezovanje strokovnih služb in občine, da se bodo oblikovale inovativne rešitve za poživitev kmetijstva in ponudbe zdrave domače hrane v občini. Na primeru (ne)podpore občine vsa-
koletnim božično-novoletnim prireditvam (miklavževanja), smo opozorili na nevarnost, da manjša društva, ki delujejo predvsem na občinski periferiji in v manjših krajih, ostanejo brez osnovnih možnosti za uspešno kandidiranje na občinske razpise. Če se jih bo namreč »merilo« z enakimi
kriteriji, in se jih »metalo v isti koš« kot velika društva in organizatorje, ki imajo več sto članov in projekte, ki gredo v deset tisoče evrov, bo to resno ogrozilo njihovo dejavnost. To se je pri razpisu za miklavževanja v lanskem letu že zgodilo. Ne gre samo za to, da je premalo denarja za razpise, temveč da je potrebno oblikovati razpise in kriterije tako, da se jasno vidi, ali občina tradicionalne prireditve in aktivnosti, ki z večletno dokazano uspešnostjo omogočajo ohranjanje naše naravne, kulturne in zgodovinske dediščine, podpira ali ne.
Prizadevali si bomo, da bodo spremembe občinskega proračuna do dokončnega sprejemanja približale občinsko politiko v smer, ki smo jo v predhodnih odstavkih nakazali.
Rok Ravnikar, občinski svetnik
Izgledi za gospodarske dosežke v Domžalah


Prva seja odbora za gospodarstvo novega sklica Občinskega sveta je bila 14. februarja 2011. Na seji je bila osrednja točka dnevnega reda obravnava Odloka o proračunu Občine domžale za leti 2011 in 2012 - prva obravnava. Predsednik odbora za gospodarstvo je dr. Robert Ferko, občinski svetnik Liste za Domžale - Peter Verbič, ki je izrazil pričakovanje vseh članov, da bodo po koncu mandata lahko konkretno pokazali na dosežke na gospodarskem področju in da bo imela občina tudi gospodarsko politiko. Le na ta način se bo v občini lahko ustvarilo pogoje, ki bo pripeljalo investitorje in Domžalam povrnilo__ ugled in renome podjetniška okolja. Zal pa treutna situacija in tudi predlog proračuna za letos in naslednje eto tega ne potrjujeta. Člani odbora so bili nezadovoljni z razrezom proračuna in sredstvi, namenjenimi za gospodarstvo
Pripombe odbora:
- iz katere proračunske postavke se po-
krivajo stroški točke VEM in v kakšni višini;
odbor preda se
ěM
prouči možnost vzpostavitve manjših obrtniških con v občini;
-	odbor predlaga, da se do druge obravnave odloka prouči možnost povečanja sredstev za razvoj podjetništva in vzpostavi proračunske postavke, ki bodo služile namenu in bodo namensko kvalitetno porabljene;
-	do druge obravnave odloka se odbor seznani, kakšni so nameni občine na področju razvoja in spodbujanja gospodarstva;
-	odbor predlaga, da se povečajo sredstva namenjena za Podjetniški pospeševalni center Domžale, na višino, ki bi zagotavljala začetek njegovega delovanja. Hkrati, pa pričakuje, da bo pred potrditvijo Podjetniškega pospeševalnega centra Domžale obravnavan
loslovni in finančni načrt, iz katerega bodo razvidni učinki na podjetniškem principu;
- odbor predlaga, da se prouči možnost vzpostavitve manjše industrijske cone na območju Farme Ihan, ki se seli na drugo lokacijo.
Po razpravi so bili soglasno sprejeti naslednji SKLEPI:
1.	Odbor za gospodarstvo daje negativno mnenje k Proračun Občine Domžale za leti 2011 in 2012 v prvi obravnavi na področju gospodarstva, turizma in kmetijstva.
2.	Odbor za gospodarstvo predlaga občinskemu svetu v sprejem dodatni sklep: »Občinski svet Občine Domžale nalaga županu, da do druge obravnave proračuna pripraviti poročilo o stanju projekta gradnje Poslovne cone Zelo-dnik.«
3.	Odbor za gospodarstvo predlaga županu, da se prouči možnost umestitve projekta brezžičnega interneta občine.
4.	Odbor za gospodarstvo predlaga županu, da imenuje osebo, ki bo primeren sogovornik članom odbora z vizijo razvoja občine na področju gospodarstva.
Dr. Robert Ferko
»Ljudje, znebite se navade, da nenehno nekoga obtožujete, tudi sami sebe. Vsi se trudimo delati po svojih najboljših močeh z razumevanjem, znanjem in zavedanjem, ki ga imamo!«
Louise L. Hay
Dve hčeri imam. Imam ju neskončno rad. Trudim se, vseskozi, da bi jima bil svetál vzgled. Večinoma mi to uspeva. Ze-lim ju obvarovati pred vsem slabim in nevarnim. Večinoma mi to uspeva. Vendar ne v celoti. Ker sta tudi
oni dve, kot vsi ostali, odraščajoči osebi, nenehno vpeti v vsesplošno dogajanje. Zadnje čase sem zaskrbljen, kot nisem bil še nikoli. Tudi za njiju. Gledam ju, kako do meja sprejemljivega zmedeni opazujeta dogajanje pri nas, na Slovenskem. Poslušam ju, ko me sprašujeta, kako je pri nas možno, da ti nekdo javno reče lopov, morilec, prevarant, goljuf, pri tem pa nima v rokah niti enega samega samcatega dokaza, da to ti tudi v resnici si?!? Kako je možno, da vseslovensko medijsko polje v trenutku pograbi vsakršne obtožbe, še najraje tiste, ki niso z ničemer podkrepljene, in jih vehementno ponudi »narodu«, praviloma kot edino in zveličavno resnico, pri tem pa taisto medijsko slovensko polje ne dovoli obdolženemu, da bi se branil?!? Tovrstni dogodki naženejo nedolžnemu, naivnemu, poštenemu, preprostemu človeku
strah v kosti. Tovrstni dogodki, dodobra lastni sistemom nečloveške represije, na različnih koncih sveta različno poimenovane (komunizem, socializem po meri človeka, diktatorstvo, ipd.), v ljudeh avtomatično vzbujajo vseh vrst nela-godij, tistih nelagodij, ki človeštvo hromijo in demotivirajo. Nikoli si nisem mislil, da bodo pred leti nekje na Slovenskem izrečene besede »poslednjega komunističnega liderja« o »diskreditaciji in likvidaciji« postale vseslovensko »meso«! Nikoli! So bile preveč strašljive in zvenele so kot utopija. Pa se dandanašnji skorajda vsakodnevno izkazuje, da je bil človek velik vizionar!
Ne želim, nikakor ne želim izzve-neti kot odvetnik kogarkoli, a vseeno jasno in glasno poudarjam, da je način obračunavanja slovenske politične levice z vsemi, ki se nenehno trudimo dokazovati, kako njih politična opcija, vizija in drža niso slovenska edinost, niso slovenska za vse večne čase zacementirana, od Stvarnika dana oblast, nedotakljiva in samo njim lastna, da je njihov način presegel ne le meje dobrega okusa, ampak tudi meje človečnosti. Janez Janša je za prenekaterega Slovenca in prenekatero Slovenko simbol vsega tistega, kar nas dela narod! Slovenska demokratska
stranka je za množico državljank in državljanov Slovenije svetlo upanje, da se bo v naši državi vendarle nekaj premaknilo na bolje. Zavzeto delo male armade ljudi, ki, vsak po svojih najboljših močeh, vsakodnevno doprinašamo k oblikovanju vsega tistega, kar bi lahko izboljšalo naše sobivanje na najrazličnejših ravneh življenja, je s permanentim napadanjem dušno do kraja sper-vertiranih političnih oligarhov slovenske politične levice nenehno pljuvano, minorizirano, teptano in javnosti prikazovano kot nenehno »za nalašč« nagajanje trenutni Vladi, vse v želji po prevzemu oblasti! Milo rečeno - bolno! Zrelo za odhod, za takojšnji odhod, dokler je vse skupaj zavoženo ledo te mere, ko bi se dalo še rešiti. Če bodo trenutno vladajoči narcisni samozado-stneži še dolgo krmarili Slovenijo, bo od nje ostalo bore malo. Še zraka ne bo, da bi ga dihali s polnimi pljuči! »Narod« se tega že zaveda! Ker »narodu« bo enkrat dovolj do te mere, da bo začel prisegati na Matijo Gubca, pa na Petra Klepca, pa še na Martina Krpana zraven! Ne želim si teh časov! Res ne!
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si
Dovolj imam!
Kaj boste storili vi, če vas bo jutri nekdo z zakrinkanim obrazom obtožil, da ste kradli?
Dovolj imam. Dovolj tega, da se skorajda od rojstva sodobne Slovenije počutim drugorazredna državljanka. Da so me v devetdesetih ljudje čudno gledali in skomigali z glavo, če sem jim dejala, da sem članica SDS. Dovolj imam tega, da moram kot članica SDS znova in znova dokazovati dobronamernost. Dovolj tega, da se nas vedno etiketira kot nestrpneže in desničarje z negativnim prizvokom. Da se večino našega dobronamernega dela prezre. Dovolj tega, da se še vedno SDS predstavlja kot stranko, ki je na javnomnenjskih raziskavah visoko zaradi slabosti trenutne vlade, in ne zaradi kvalitet, ki jih dosegamo s svojim delom. In dovolj imam tega, da se vedno, ko nam podpora v javnosti zraste in ogrozi naše tekmece, pojavi nova afera in napad na predsednika Janeza Janšo. Vedno sem bila zagovornica tega, da morajo za vse ljudi veljati enaka pravila. Ne glede na to, ali so desni, evi ali sredinski. In če se s prstom
pokaže na nekoga in vpije, kako zelo je grešil, se mora to dokazati. Sprašujem se, zakaj niso gospodje, ki se jim vsakokrat pred volitvami za spoznanje osveži spomin, krenili po pravni poti in nezakonite posle prijavili ustreznemu organu? Kako to, da po 20 letih niso uspeli ničesar dokazati na sodišču? Zakaj ni noben postopek končan? Če je Janez Janša resnično počel to, kar mu očitajo, bi moral odgovarjati. Ze pred mnogimi leti. Če mu bodo očitana dejanja dokazana šele sedaj, pa bodo morali odgovarjati tudi vsi, ki so vedeli, pa doslej niso povedali, ker so imeli od tega kakršnekoli koristi.
Meni vse zelo močno smrdi. Če ob vsem tem dve desetletji trajajočem dogajanju povsem prezrem pritiske nikoli-dokončanih postopkov na Janšo, pa ne morem prezreti dejstva, da se na tak način znova in znova skuša popolnoma izničiti dobro delo številnih slovenskih demokratk in demokratov. Ve se, da je Janša močna oseba, ki bo zdržala
pritiske in podtikanja, kajti življenje ga je izklesalo v neupogljivega človeka. Takih afer brez zaključka je bilo že zelo veliko. Dobro pri tem pa je, da je stranka vse preživela in poleg tega ves čas večala svoje članstvo in podporo.
Hudo pa mi je, da kot družba izgubljamo čas in energijo za prepire, namesto da bi ustvarjali. Gospodarstvo kriči po ukrepanju, množica brezposelnih se nezadržno veča. Ni razprave o tem, kateri so naši družbeni cilji, kaj so prednostne naloge in kako jih bomo dosegli. Upam, da bodo ljudje dejali, da imajo dovolj pristopa, ko se nekoga javno obtoži, nato pa mora v neskončnost dokazovati svojo nedolžnost. In dokazovati jo mora v medijih, ne v za to pristojnih institucijah. Do spremembe lahko pride le, če se bo vsak posameznik zavedal moči, ki jo ima kot volivec ali volivka. Ječati pod težo negativizma in hkrati de-jati, da so vsi enaki in da se ne da nič storiti, je neodgovorno. Demokracija je najboljši možen sistem le v primeru, da ljudje vanjo verjamejo in jo aktivno soustvarjajo.
dr. Romana Jordan Cizelj poslanka SDS v Evropskem parlamentu
Laž
Pred leti me je odraščajoči sin zavzeto prepričeval, da je morda laž včasih vendarle potrebna in koristna. »Mama, ali ni bolje, da ne povem po pravici, saj me včasih zaradi laži doletijo tudi hude posledice. Pa še ti se jeziš in si prizadeta Govoril je o laži kot obrambnem dejanju, ko skušamo zatajiti prekršek in se izogniti posledicam. Sledil je dolg pogovor, o laži, zaupanju in prevzemanju odgovornosti za svoja ravnanja. Še danes ne vem, ali mi je sin verjel, da se ne splača lagati in ali mi vedno govori resnico. Najbrž pa je res tudi, da ga ni, ki se ne bi kdaj kaj izmislil ^ A dejstvo je,
da je v naši družbi toleranca do laži postala prevelika.
Sama sem trdno prepričana, da je laž nekaj slabega, da se na dolgi rok vedno povrne kot nekaj negativnega. Izogibam se je, se trudim in jo obsojam. Pri sebi, svojih bližnjih, širše. Medsebojnih odnosov nikoli ne moremo graditi, če med nami ni zaupanja in resnice. Ko se enkrat
samkrat razkrije in odkrije laž, ali pa morda samo sum nanjo, se v naše odnose zaseje nezaupanje, ki se kot rakaste celice nezadržno širi na vse, kar nas s kom druži in povezuje. Naša družba postaja žal vse bolj gnila, nezdrava, rakava in zagnojena. Laž, sprenevedanje, goljufije, po-tvarjanje in nepreverjeno obtoževanje so postali del javnega življenja. V politiki, gospodarstvu, celo cerkvi in humanitarnih organizacijah. Pisatelj Evald Flisar je napisal, da jih je v zraku več kot toplogrednih plinov. In to nas zastruplja, družba postaja močno obremenjena. Nezaupanje je postalo gibalo vsega dogajanja. Nekateri v politiki so laž priznali in se pokesali, pa jim očitno sodržavljani tega ne bodo nikoli oprostili. Drugi so ubrali in se poslužujejo drugačne taktike, ki se jim je v preteklosti že večkrat pokazala kot koristna obramba. Tajiti, minimalizirati, za nobeno ceno priznati lastnih grehov, iskati krivce v drugih, kazati s prstom okoli sebe, glasno usmerjati pozornost drugam. Doslej jim je uspevalo. Lahko so obtoževali, po-tvarjali dokazila, oprostite, malo pomešali dokumente, lahko so umazali kogar koli. Cilj posvečuje sredstva. Njihove lastne afere so bile in tudi poniknile, dvom je bil zasejan, a kmalu tudi pozabljen, zvesti podaniki so jim sledili in jim oproščali
še naprej. V sejanju zla, sovraštva, v iskanju samo negativnega in poudarjanju, da so si pač vsi podobni. Nekateri pravijo, da jim nič ni bilo nikoli dokazano. Se strinjam, a žal tudi vem, da je večina dokumentacije uničene in izginule, da so priče pod pezo tajnosti podatkov, da so nekateri razkritjem nasprotovali in bolj razmišljali o širšem ugledu države (Drnovšek); za tisto, kar je bilo znano in izpostavljeno, pa so s svojo zaščito in prikrivanjem dokazil poskrbeli z najvišjih npr. tudi tožilskih prijateljskih položajev.
Cveta Zalokar-Oražem, poslanka DZ cveta.zalokar@guest.arnes.si
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 8. aprila 2011. Rok za oddajo prispevkov je najkasneje v četrtek, 30. marca
2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na
enaslov: slamnik.urednica@gmail.com.
14
domžale
l8. MAREC 20II
FRANČIŠKA KITIN
DOBER DAN, GOSPOD STANKO STARIN, NAJSTAREJŠI DOMŽALČAN
Vse najboljše ob 101. rojstnem dnevu
16. februarja 2011 je 101. rojstni dan praznoval Stanko Starin, najstarejši Domžalčan, ki z ženo Marijo stanuje v Domžalah, na Ljubljanski cesti 85. Ob visokem življenjskem jubileju, ki ga je jubilant dočakal čil in zdrav ter z bogatimi spomini na kar malce nenavadno življenjsko pot, ga je obiskal Toni Dragar, župan Občine Domžale, mu voščil za 101. rojstni dan in zaželel predvsem veliko zdravja in prijetnega počutja v krogu najbližjih. Srečanje z županom je minilo v obujanju spominov na življenjsko in delovno pot gospoda Stanka Starina, pri katerem so se jubilantu pridružili tudi žena Marija, s katero sta poročena že 52 let, in sin Stane z ženo Ido.
Gospod Stanko Starin je bil rojen 16. februarja 1910. leta v Dobu, na domačiji Pri Levc, kjer sta oče Pavle Starin, Hrastarjev, ki je nekaj let preživel tudi v Ameriki, in mama Antonija pridno skrbela za štiri sinove, od katerih danes živi še jubilantov brat Milan. Večji del svoje mladosti je Stanko preživel v Češeniku, kjer se je družina po nekaj selitvah ustalila. Otroški spomini so povezani s prvo svetovno vojno, z odhodi slovenskih fantov na bojišča prve svetovne vojne na lojtrnikih, kjer so glasno prepevali slovenske pesmi. Štirje Hrastarjevi fantje, Milan, Pavle, Lado in Stanko so obiskovali osnovno šolo v Dobu. Že pri dobrih štirinajstih letih si je našel prvo zaposlitev na posestvu Črnelo barona Apsfalterna, nato je delal v tedanji Papirnici Količevo, po služenju vojske pa je delo za kratek čas našel na tedanjem posestvu Če-šenik. Sledila je zaposlitev v opekarni na Želodniku, ki jo je njegov oče kupil ob pomoči denarja, ki mu ga je brat poslal iz Amerike. Leta 1938 pa se je zaposlil v Induplati Jarše. Vseskozi je bil znan kot napreden borec za delavske pravice in kot sam pravi, so se z bratoma Pavlom in Ladom šteli za komuniste. Druga svetovna vojna je pomembno zaznamovala njegovo življenjsko pot. Ker je bila družina Starin znana kot napredna, ga je gestapo hotel aretirati ter na njegovo glavo razpisal nagrado. Le Jožetu Vidergarju, Vesov-čemu z Želodnika, se mora zahvaliti, da se je z očetom in bratom umaknil v gmajno, nekaj časa pa so ga skrivali domačini v Češeniku. Kako resno so z njegovo smrtjo mislili Nemci, dokazuje plakat, ki še danes visi v Muzeju Begunje, leta 1941 pa je visel tudi na eni od Plankovih hrušk v Češeniku. Na procesu proti banditom na Bledu so ga namreč obsodili na smrt, ob njegovem imenu na plakatu, ki ga je podpisal nemški šef za Slovenijo, pa so še imena Marjana Dermastije, Ivana Semna, Poldeta in Franca Miša ter drugih. Želel je oditi partizane, vendar so ga zaradi hude bolezni odpeljali v Žumberk, v partizansko bolnišnico, od tam pa na okrevanje v dom, ki so ga vodile nune. Po ozdravitvi je pol leta opravljal funkcijo komandirja čete v Semiču, nato je bil komisar čete v Metliki, kasneje v korpusu komisar za zveze. Žal bolezen ni mirovala, zato se je zdravil v vojaški bolnici v Italiji. Po vojni se je vrnil v Ljubljano, iz taborišča se je vrnila hudo bolna žena in 1954 umrla. S sinom Stankom, rojenim leta 1939, sta ostala sama.
Po vojni je najstarejši Domžalčan začel pestro delovno pot, ki ga je najprej vodila v Induplati, nato v nek-
Stoletnica, ki še vedno uporablja sobno kolo
danjo Jenčičevo opekarno v Mengeš, kjer je s pridom uporabil izkušnje iz dela v nekdanji očetovi opekarni, pomagal je pri odkupih v Kamniku, delal kratek čas v Zadružni banki Slovenije ter opravljal dela, ki jih je imel rad. Tako je delal v opekarni Lukovica, opravljal dolžnost upravnika kamnoloma in tedanje gostilne Bevc, pred upokojitvijo pa je bil zaposlen v Papirnici Količevo, od koder je kot vodja skladišča leta 1963 odšel v pokoj. Še danes se rad spominja svoje sindikalne dejavnosti, kjer je opravljal številne zadolžitve ter s svojimi izkušnjami pomagal zdaj tu, zdaj tam. Za spremembe se je včasih odločal sam, največkrat pa so ga v različne tovarne in tedaj moderne zadruge pošiljali drugi. Vselej je skušal pomagati ljudem, tudi z uspešnim delom v nekdanjih družbenopolitičnih organizacijah, Zvezi borcev in udeležencev NOV, vrsto let je bil tudi porotnik, rad pa je pomagal tudi na kmetijah. Kmečka opravila so bila njegovo veselje, saj jih je opravljal izključno iz veselja, brez plačila. Je pa včasih kakšen pridelek olajšal življenje, se spominja svojega prijateljevanja in dela na kmetijah. Z ženo rada živita v centru mesta. Včasih ju malce zmoti promet, sta pa v bližini trgovin in vse še vedno opravita sama. Tudi ob tokratnem obisku sta pohvalila pomoč stanovalcev in obiske domačih, med katerimi so tudi vnuki in pravnuki. Če mu je ob lanskem stotem rojstnem dnevu zdravje delalo kar nekaj težav, je stoprvi rojstni dan pričakal zdrav in zelo dobre volje. Ob gledanju albuma, v katerem smo našli tudi fotografijo nekajmesečnega Stanka z mamo, pa fotografijo čednega mladega fanta pri nekaj več kot sedemnajstih letih, so spomini kar vreli iz jubilanta. Ničesar ni pozabil, vsega se je spomnil, tudi nekaterih dogodkov iz otroštva in mladosti. Vse do 90. rojstnega dne je vozil avto, ki še vedno stoji v garaži. Rad pogleda v svojo zgodovino in glede na krizo ter propadanje podjetij se je tokrat v pogovoru spomnil Induplati v času, ko je bilo v tej tovarni zaposlenih več kot 1.200 delavk in delavcev, gospod Stanko Starin pa je opravljal naloge predsednika sindikata ter se trudil za boljše pogoje in lepše življenje zaposlenih. »Ni bilo lahko,« je pripovedoval županu, »vendar je s skupnimi močmi šlo.« Zdaj pa ... Slavljenec je vitalen, njegov spomin je svež in spet bi lahko ponovili, kar je povedal prav ob vsakem obisku: »Rad sem star 101 leto in če bo zdravje, zakaj ne še več,« se je nasmehnil, ko sta z županom ugotavljala, kolikokrat ga ta še lahko obišče v mandatu. »Vedno ste dobrodošli,« je iskreno povabil župana ter še povedal, da televizijo gleda manj kot včasih, čeprav aktualne dogodke še spremlja. Najraje ima zelenjavo, meso manj, pove njegova žena gospa Marija, s katero bosta, ko bo pomlad in bo posijalo sonce, odšla na kakšen krajši sprehod, če bo le zdravje! Prijetno živita, vse postorita sama in obujata spomine na več kot petdesetletno skupno življenjsko pot. Iskrene čestitke, gospod Stanko Starin, ob 101. rojstnem dnevu. Veliko zdravja vam želimo in vam kličemo nasvidenje 16. februarja 2012, ko bomo nazdravili vašemu 102. rojstnemu dnevu.
Vera
Toni Dragar je v ponedeljek, 21. februarja, v Domu upokojencev v Domžalah, skupaj z županom Mestne občine Ljubljana Zoranom Jankovićem Frančiški Kitin čestital ob njenem visokem jubileju. Gospa Kitin je namreč 19. februarja 2011 praznovala svoj 100. rojstni dan. »Najprej bi rada izrazila veselje ob ugotovitvi, da svoj stoti rojstni dan preživljate med nami v našem domu, živahni in dobro razpoloženi. Preživeli ste cesarstvo, kraljestvo, okupacijo, zatem socializem in končno ste doživela samostojno demokratično republiko. Plačevali ste z goldinarji, s kraljevimi dinarji, z okupatorjevimi markami, s Titovimi dinarji, nato s tolarji, sedaj pa plačujete kavice pri Merkatorju v evrih,« je gospo Kiti-novo na začetku proslave nagovorila Danica Gostinčar, direktorica Doma upokojencev Domžale. Gospa Kitin se je rodila 19. februarja 1911 v Ljubljani. Stanovali so pod ljubljanskim gradom na Streli-ški ulici. Svoje otroštvo je preživela na grajskem hribu in na gradu, ki se je otrokom s svojo okolico zdel silno privlačen in skrivnosten. Nekaj let kasneje se je vsa družina preselila na
Vič.
V družini je bilo pet otrok. Frančiška
je bila najstarejša, zato so ji bili v skrb zaupane tudi mlajše sestre in brata. S petnajstimi leti je že morala v službo, vendar, kot pravi, ji to ni bilo težko, saj si je tako lahko kupila oblačila in nasploh poskrbela zase. Najprej je leto dni delala pri Bonaču, nato pa preko noči zamenjala službo in šla delati v Kartonažo, kjer je bila zaposlena kar 11 let. Tam je spoznala tudi svojega moža, po rodu Grka. Skupno življenje sta si z možem uredila prav v Ljubljani, tokrat za Bežigradom. Njun zakon sta zapolnila z dvema otrokoma, hčerko Aleksandro in sinom Nikom.
Med vojno se je v njihovem stanovanju zbiral sanitetni material za partizane. Po vojni je dolga leta delala za Rdeči križ in bila nasploh družbeno zelo dejavna. Za svoje udejstvovanje je dobila več priznanj. Upokojila se je pri petdesetih letih in ob prihodu prvega vnuka kot babica sprejela vlogo varuške, ki vsem babicam in dedkom prinese novo in bogato vsebino. Z možem sta vsako poletje počitnice preživljala na morju, skupaj s sinovo družino. Ob pripovedovanju o svojih dveh vnukih ji oči in obraz ponosno zažarijo. Z možem sta zelo rada obiskovala opero. Z izbiro moža je imela srečo,
saj je bil po srcu zelo dober, imela pa sta veliko skupnih interesov. Skupaj sta hodila na Rašico in Dobeno, vsako nedeljo, celih 45 let. Na teh izletih sta našla širok krog prijateljev. Te prijateljske vezi so se ohranile do današnjih dni.
Frančiška ima zelo rada vse zvrsti glasbe, še posebej opero, obožuje pa tudi ples. Vse življenje je zelo rada plesala in to počne še danes. Pridno se udeležuje vseh domskih aktivnosti. Nikoli ne uporablja dvigala, pač pa vedno uporablja le stopnice. Vsak dan gre v fizioterapijo na sobno kolo in na vaje, kjer razgibava roki. Zdravje ji dopušča dnevne sprehode - do Mercator centra ali pa do središča Domžal. Pogosto obiskuje tudi sina na Miklošičevi ulici v Domžalah. Vedno je na tekočem o dnevnem dogajanju doma in po svetu. Navdušena je nad gledanjem Golice.
Gospo Kitin smo vprašali, kako je živela, da je še vedno tako čila in zdrava. Smeje je odgovorila, da je celo življenje zelo delala. Če pogledamo življenjsko pot gospe Kitin, bi lahko rekli, da je imela poleg obilice dela ves čas močno razvit socialni čut, saj se je vključevala v vse pore človeškega življenja, tako širše družbeno, bila pa je tudi vključena v svojo razširjeno družino. Da je potrebno živeti aktivno, nam dnevno dokazuje s svojo skrbjo za svoje psihofizično zdravje. Poleg tega je imela celo življenje zdrave življenjske nazore s polno pozitivne energije. Vsem prisotnim je bilo v posebno čast gospe Kitinovi čestitati ob tako spoštljivem jubileju ter ji še naprej zaželeti trdnega zdravja, veselja in še mnoga tako aktivna leta.
Teja Lapanja
iskrene čestitke!
Zlato-p poročenca Milica in Franci Velkavrh
19. februarja 2011, prav na dan, ko sta se pred petimi desetletji poročila, sta slovesno praznovala zlato poroko Milica in Franci Velkavrh z Vira. V poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je njuno zakonsko zvezo pred pričama, hčerko Natašo Štirn in sinom Branetom Velkavrhom, po 50 letih potrdil župan Občine Domžale Toni Dragar, z zlatoporočencema pa so se veseli njuni trije otroci z družinami, sorodniki in prijatelji.
Ljubezen, sreča, medsebojno spoštovanje in otroci so temelj, na katerem sta svojo pet desetletij dolgo življenjsko pot zgradila zlatoporo-čenca Milica in Franci Velkavrh. Spoznala sta se v nekdanji tovarni Toko. Ob potrditvi odločitve, da tudi v prihodnje skupaj hodita po življenjski poti, je župan obudil tudi spomin na njuni življenjski poti. Zlatoporočenka Milica se je kot druga od sedmih otrok rodila julija
1942	v Zavrču, na slovensko-hrvaški meji. Iz otroštva se najraje spominja dedka, ki je otrokom na pašniku bral zgodbe iz številnih knjig. Srečanje s knjigo v ranem otroštvu jo je navdušilo, da je vedno rada posegla po knjigi, prav zaradi mnogih zgodovinskih zgodb pa je želela študirati zgodovino. Težki življenjski pogoji v času po vojni in številčna družina pa so ji prekrižali načrte o tako že-ljenem izobraževanju. Zgodaj se je za delom odpravila po svetu in si pri komaj 17-ih letih našla delo v tovarni Toko v Domžalah. Tam je delala 18 let, nato pa se je zaposlila v tovarni Helios, ki je bila bližje domu, in tam ostala vse do svoje upokojitve. Zlatoporočenec Franci se je januarja
1943	kot edinec rodil mladi materi samohranilki. Povojni časi so bili težki že sami po sebi, odraščanje brez očeta pa je bilo še toliko težje. O tem veliko pove že zlatoporočenčev spomin na to, kako je nekoč za rojstni dan dobil dve jajci. Darila je bil tako vesel, da je na poti domov padel in ju razbil. S pobiranjem krompirja pri bližnjih kmetih je zaslužil za blago za obleko za sveto obhajilo. Pri 16-tih letih se je zaposlil v Toku, po 10 letih pa odšel v tovarno Stol na Duplici pri Kamniku ter kot tape-tnik izdeloval vzorčne modele stolov in bil mentor mladim vajencem.
Delo na Duplici ga je zelo veselilo, vendar si je zaradi varstva otrok moral poiskati izmensko delo, da sta z ženo izmenjaje čuvala otroke. Kot laborant - kontrolor se je zaposlil v Papirnici Količevo in bil zaradi astme invalidsko upokojen. Mnogi Francija poznajo kot pridnega zidarja, saj jim je pomagal zgraditi dom. Težko otroštvo mu ni odvzelo pozitivne energije, od katere Franci še danes kar kipi.
Zlatoporočenca sta prve poglede izmenjala v tovarni Toko v Domžalah, kjer sta bila zaposlena, združila ju je delovna akcija, prav dobro pa se spominjata, da sta se ob odprtju mostu v Študi, leta 1959, na veselici prvič objela. Zakonsko zvezo sta sklenila 19. februarja 1961 v Domžalah. Kmalu se jima je v najemniškem stanovanju na Rodici rodil sin Brane, rodila pa se je tudi odločitev za lasten dom. Na Viru sta kupila parcelo ter začela z gradnjo hiše. »Graditi hišo v tistih časih je bilo popolnoma drugače. Ni bilo surovin in vse smo izdelovali na roke, saj ni bilo strojev. Bilo je veliko več solidarnosti in ljudje smo si med seboj zelo pomagali,« ugotavljata zlatoporočenca. V prvih dveh letih sta hišo naredila do prve plošče, leta 1963, prav na dan, ko je moral Franci na služenje vojske, pa sta si uredila prostore v kleti, tako da se je Milica lahko skupaj s sinkom vselila v kletno stanovanje. Po dveh letih služenja vojske sta z gradnjo nadaljevala ter iz nič zgradila topel dom. V enonadstropni hiši danes živita zlatoporočenca in sin Brane z družino.
Skupno življenjsko pot zlatoporo-čencev zaokrožajo trije otroci: sin
Brane, ki bo letos praznoval 50. rojstni dan. Z ženo Anico sta ponosna starša štirih otrok - treh hčera, Urške, Maje in Mance, ter sina Petra. Urška je že povila sinka Nejca in hčerkico Živo, v marcu pa pričakuje nov naraščaj. Tako sta Nejc in Živa prva pravnuka zlatoporočencev, ki v družini, ki je tesno povezana, pričakujeta več veselih dogodkov, saj bo vnukinja Maja izrekla svoj DA izbrancu Sašu, Manca pa izbrancu Davidu. Sicer je Brane strasten ribič in gobar, za kar sta ga navdušila prav oče in mama.
Hči Nataša, rojena 1971, je poročena s Sašom. Imata hči Mašo in sina Jureta. Nataša je po izobrazbi magistrica znanosti in je zadnjih 10 let delala na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije kot direktorica izobraževalnega centra. Mož Sašo uspešno vodi svoje podjetje s petimi zaposlenimi. Nataša in Sašo sta zlatoporočencema zelo hvaležna za pomoč v težkih trenutkih. 35-letna hči Simona je poročena z Mitjem in imata hčerkico Nastjo. Simona je kot komercialistka zaposlena v podjetju Kovinoplastika Piskar v Mengšu. Pred kratkim sta si uredila stanovanje v hiši Mitji-nih staršev. Simona, najmlajša hči, je sonček v družini Velkavrh, saj se rada zabava, pa tudi pomoči potrebnim ne zna reči ne. Zlatoporočenca Franci in Milica sta vsem otrokom poklonila ljubezen in vrednoto medsebojnega razumevanja, kar se odraža v prijetnih in veselih druženjih ter srečanjih vseh domačih. Ni dneva, da ne bi bil kateri izmed otrok pri atu in mami na obisku, vendar pa je prav goto-
vo najbolj poseben božični večer. V majhni kuhinji se zberejo vsi, kar 20 jih je. Obdarujejo se, poveselijo, za-pojejo in zaplešejo ter se napolnijo z energijo za prihodnje leto. Zlatoporočenca, čeprav sta upokojenca, nimata veliko prostega časa. Zelo rada vrtnarita in njun vrt je vedno zelo zgledno urejen. Prav gotovo pa je njuna največja strast nabiranje gob. Za hobi sta navdušila tudi otroke, tako da prenekatere jesenske dni skupaj preživijo v naravi, ob nabiranju gob. Vsekakor pa se zelo rada družita in v poletnih časih vedno rada vse otroke in družine povabita na piknik, ki se velikokrat zaokroži s prijetnim druženjem ob zvokih glasbe.
Župan Občine Domžale Toni Dragar jima je ob zlati poroki čestital in zaželel vse dobro tudi v prihodnje. Čestitki se pridružuje tudi Uredni-
štvo Slamni
Vera Vojska
l8. MAREC 20II
domžale
15
MLADINSKI SVET SLOVENIJE BO TUDI LETOS IZBIRAL NAJ PROSTOVOLJCA PRETEKLEGA LETA
Prijavite svojega Naj prostovoljca leta 2010
Mladinski svet Slovenije že nekaj let skrbi za to, da tako dobrodošlo prostovoljsko delo ne ostane neopaženo. Že osmo leto zapored, četrto pod častnim pokroviteljstvom predsednika države, razpisujejo natečaj, s katerim bodo izbirali najboljše prostovoljke, prostovoljce in prostovoljske projekte preteklega leta.
Na natečaj Prostovoljec leta 2010 se
lahko prijavijo vse nevladne organizacije, javne institucije, neformalne skupine in posamezniki, skratka vsi, ki so v letu 2010 kot prostovoljci sodelovali v različnih projektih. Med prijavljenimi bodo izbirali Naj prostovoljko in Naj prostovoljca v treh starostnih skupinah (do 19. leta, od 20. do 30. leta in nad 30 let), Naj mladinskega voditelja oziroma voditeljico, Naj prostovoljski projekt in Naj mladinski projekt. O izbiri naj prostovoljk, prostovoljcev, mladinskih voditeljev in projektov bo na podlagi prispelih prijav odločala strokovna komisija, sestavljena iz predstavnic oziroma predstavnikov institucij, povezanih s promocijo prostovoljstva. Kot navajajo v razpisanem natečaju, bodo kot kriteriji odločanja komisiji služili dosežki posameznikov na področju prostovoljskega dela - njihova odgovornost, samostojnost in samoiniciativnost, aktivna participacija, pri delu, vpliv prostovoljskega dela na širjenje prostovoljstva, vpliv na organizacijo in druga okolja, v katerih je delo potekalo, ter trajanje prostovoljskega dela.
V Mladinskem svetu obljubljajo, da bodo vsi prijavljeni prostovoljci in
prostovoljke, njihovi mentorji oziroma nosilci projektov, povabljeni na zaključno prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim, ki bo predvidoma v juniju 2011. Kot znak spoštovanja njihovega dela bodo priznanja podelili tudi vsem ostalim prijavljenim na natečaj. Kot pravijo v Mladinskem svetu Slovenije, bo zaključna prireditev odlična priložnost za izmenjavo izkušenj in sklepanje poznanstev. Ključni namen natečaja je promocija prostovoljskega dela, saj v Mladinskem svetu želijo nagraditi sodelovanje v prostovoljskem delu, vzpodbuditi še boljše prostovoljsko delo in pridobiti kakšnega novega prostovoljca. Prostovoljsko delo je v Sloveniji namreč premalo opaženo in cenjeno, še vedno se na primer ne priznava kot relevantna delovna izkušnja, kar je v drugih evropskih
državah že pogosta praksa. Poleg tega je prostovoljstvo vrednota, ki je v današnjem svetu še kako potrebna, zato jo moramo promovirati, da se ukorenini v miselnost naše družbe. Tudi v domžalski občini so ljudje, ki svoj čas posvečajo prostovoljskemu delu, a so premalo opaženi, njihovo delo pa premalo spoštovano. Zato - prijavite prostovoljce, prostovoljke ali prostovoljske projekte, za katere ste prepričani, da zaslužijo našo pozornost in pohvalo za svoje nesebično delo in trud.
Dodatne informacije in navodila, natečaj in prijavnici lahko dobite na spletni strani Mladinskega sveta Slovenije (www.mss.si), po elektronski pošti (prostovoljec@mss.si) ali na telefonski številki 01 425 60 55. Rok za oddajo prijavnic je 8. april 2011.
Tadeja Jenčič
Mladinski svet Domžale - izobraževanje, zaposlovanje, štipendiranje, socialna varnost, mlade družine, stanovanjski problem, prostočasne dejavnosti
Ko smo bili majhni, smo se večino časa brezskrbno preigrali, z vstopom v šolo, z odraščanjem, pa so prišle nove obveznosti in skrbi ter po končanju šolanja še kakšna, prej neznana, ovira. Če si eden od tistih, ki spadamo v kategorijo »mladih«, ki šele začenja ali pa že končuje s študijem, na vse moči išče zaposlitev, si je že ustvaril družino, pa mesečni prihodki niso dovolj za življenje, ne ve kje najti ugodno stanovanje ... išče odgovor na vprašanje, kako naprej, ti ponujam možnost, da skupaj najdemo odgovor V ta namen v Mladinskem svetu Domžale (ah krajše kar MSD) pripravljamo t. i. Info-točke, ki bodo nam mladim pomagale do takšnih ali drugačnih odgovorov na vprašanja o izobraževanju, štipendiranju, zaposlitvi, socialni varnosti, mladih družinah, stanovanjski problematiki ter prosto-
časnih dejavnostih za mlade. Na Info-točke, ki se bodo odvijale v prostorih MSD-ja (na Ljubljanski 58, v Domžalah), bo možno priti s katerim koli vprašanjem, nanašajočim se na zgoraj omenjene teme, in skupaj se bomo dokopali do odgovora oziroma do možne rešitve.
LETO PROSTOVOLJSTVA 2011
MESEC DOBRODELNOSTI PRI DOMŽALSKIH TABORNIKIH APRIL
25. 3. 2011 - PREDAVANJE TOMA KRIŽNARJA - NAFTA IN VODA
"V Sahelu, pasusavani med Saharo in deževnimi pragozdovi, v osrčju Afrike, je Tomo Križnar že vse od sedemdesetih let priča klimatskim spremembam in lokalnim vojnam za vodo - kot posledico razpadanja socialnega tkiva, ki jih tuje sile izkoriščajo za svoje vojne za nafto in druge naravne vire." www.tomokriznar. com
Lepo vabljeni vsi, ki vas zanimajo izkušnje in videnja Toma Križnarja na aktualna dogajanja v Afriki. Predavanje bo na OŠ Rodica, ob 18. uri. Simbolična vstopnina je 2 €, ki je namenjena pomoči ljudem v Afriki.
6. ). 2011 - KRVODAJALSKA AKCIJA
Prostovoljci, ki želimo darovati svojo kri in tako pomagati, se bomo odpravili na zavod za transfuzijo v Ljubljani.
15. ). 2011 - ČISTILNA AKCIJA
Čistilno akcijo bomo taborniki izvedli v okolici domžalskih osnovnih šol in Šumberka. Dobimo se ob 16. uri, pred osnovnimi šolami.
22. ). 2011 - CERARJEV MEMORIAL - DAN TABORNIKOV
Na letošnjem Cerarjevem memorial bomo zbirali igrače in oblačila za socialno ogrožene družine. Zato ste vabljeni, da pridete za občino Domžale, med 16. in 18. uro. Posladkali se bomo z miškami.
VABLJENI VSI!
VSE DODATNE INFORMACIJE NA: www.rst.rutka.net.
STUDENTSKI KLUB DOMŽALE
Dnevi kulture 2011 letos posebej zanimivi
Vprašanj na te teme je veliko; odgovore je vedno moč najti, le poiskati jih je potrebno. Info-točke! Več o akciji si lahko prebereš na naši spletni strani: http://www.msdomza-le.si/msd,
Vivija Kolar Mladinski svet Domžale
Petdnevni kulturni vsedomžalski festival se bo letos odvijal v začetku pomladi, s pričetkom petja ptic in toplejših sončnih žarkov. Prebujanje narave bo zagotovo zbudilo tudi našo umetniško žilico, sprostilo smejalne pore, zazibalo naše boke v sveže spomladanskem ritmu bobna in basa, se čudilo (ne)verjetnemu z urbanih ulic ... Vse to letos ponuja DNK 2011, ki bo s še posebej pestrim programom osvežilno pričel toplejše obdobje leta. Vse prireditve so (razen d'n'b Kište) brezplačne. Toplo vabljeni!
PROGRAM DNK 2011 23. - 27. marec 2011
•	Sreda, 23. marec 2011, Študentski klub Domžale, ob 17. uri Ustvarjalne delavnice za odrasle; Odkrivanje eksotične Afrike in Spoznavanje zanimive Azjje
•	Četrtek, 24. marec 2011, Študentski klub Domžale, ob 19. uri Interaktivno predavanje o urbanih legendah v Sloveniji Predavatelj: Ambrož Kvartič
•	Petek, 25. marec 2011, Kotlovnica v Kamniku, ob 21. uri Drum'n'Bass KIŠTA z RDYO DJs
Po skoraj enem letu je tu zopet Drum'n'Bass Kišta z RDYO DJs. Obeta se odličen žur, saj bodo za gramofoni rotirali JAMirko, KoL-Tek, Massimo in Bugi._ Karte so na voljo v predprodaji v Študentskem klubu Domžale in Kamnik. Za člane ŠKD in ŠKK po 1 €, za ostale 2 €, na mestu prireditve do 23. ure 2 €, po 23. uri 3 €. Organiziran je tudi jrezplačni prevoz z mesta prireditve do 10 km.
•	Sobota, 26. marec 2011, Študentski klub Domžale, ob 11. uri Ustvarjalne delavnice za otroke
Seveda DNK ne more miniti brez aktivnosti za naše najmlajše, zato bomo pripravili ustvarjalne delavnice za najmlajše, saj se zavedamo pomembnosti otrokovega ustvarjalnega razvoja. Delavnice bodo ekološko naravnane, tako da bomo poskušali preko igre otrokom pokazati, kako je pomembno recikliranje in skrb za naše okolje.
•	Nedelja, 27. marec 2011, Galerija
Domžale, ob 20. uri Interaktivna gledališka predstava
- NI PROBLEMA Svoje probleme lahko pridete primerjati s križi obeh protagonistk. Predstava za vse študente s problemi in za tiste brez problemov. Predstava za starše, ki še ne poznajo problemov svojih študentov. Predstava za dijake, ki jih še čaka iskanje stanovanja v študijskih metropolah in prva uporaba študentskih bonov. Predstava, ki na poseben način prikaže, kar »smo itak vedeli vsi«. Predstava, zaradi katere je dijakinja na Ptuju rekla: »Čuj, jas ne grem študirat.«
V sklopu DNK-ja 2011 so projekcije filmov v mesecu marcu v Mestnem kinu Domžale: • 17., 18. in 19. marca 2011:
Kraljevi govor za člane ŠKD-ja prav tako brezplačne. Vstopnice so na voljo v prostorih ŠKD-ja, število je omejeno, vsi ostali boste morali za predstavo odšteti 3 EUR. Se vidimo!
Ana Strnad
Taborniška akcija
obljubljanske-ga območja
V soboto, 5. marca, smo domžalski taborniki organizirali taborniško akcijo obljubljanskega območja. Zbrali smo se taborniki iz Domžal, Kamnika, Medvod in Logatca. Pripravili smo šaljivo orientacijsko tekmovanje za naše malo starejše tabornike (gozdovnike in gozdov-nice) in lov na skrite živali za naše najmlajše (medvedke in čebelice). Vreme nam je bilo naklonjeno, saj nas je celo dopoldne grelo sonce. Otroci so preživeli prijetno dopoldne ob reševanju šaljivih ugank in smešnih poligonov, ob prihodu na cilj pa nas je prav vse pričakal že težko pričakovan pustni krof, kar se na pustno soboto spodobi. Zbralo se nas je nekaj več kot 200 tabornic in tabornikov z območja in v prihodnje se že veselimo kakšne podobne akcije, da se še bolje spoznamo s taborniki iz drugih rodov, si izmenjamo ideje in izkušnje.
Še enkrat hvala vsem za pomoč pri izvedbi!
Stela Rankovič
Taborniški
orientacijski
vikend
Približuje se taborniško nočno orientacijsko tekmovanje in da bi Dom-žalčani ohranili status najboljših, že pridno vadimo.
V ta namen smo vikend preživeli v zasneženi Radovni, kjer smo ponovili vsa znanja o orientiranju v naravi, vrisovanje na karto, signaliziranje, prehod minskega polja, topografske znake in preštudirali knjigo Orientacija.
Če ste se kdaj spraševali, kaj pomeni meridianska konvergenca, kaj je azimut, kakšen je topografski znak za trigonometrično točko, kaj je to kartografska projekcija, koliko stopinj je 300 gradov, da geografski sever ni
enak magnetnemu severu in kaj pomeni generalizacija smo taborniki tisti, ki vam bomo znali odgovoriti. Učenje smo združili z zabavo, se v večernih urah oblekli v Rdečo Kapico, metuljčke, žabo, nočno lučko, meniha, disko kroglo, Fonzia in sneg ter se drug drugemu nasmejali ob improligi in pantomimi. Za nagrado smo si privoščili krajši
izlet po Bledu in seveda vsak eno kremšnito.
26. marca pa le držite pesti za nas, da se na tekmovanju odrežemo kar najbolje in za vedno obdržimo kitaro (prehodni pokal, ki ostane v lasti tistih, ki zmagajo trikrat zapored). Lep taborniški pozdrav,
Vivija Kolar
center za mlade domžale Vesele počitnice
Center za Domžale je tudi letos poskrbel, da so mladi, ki so to želeli, zimske počitnice preživeli v njihovem okrilju, kjer so jim pripravili druženje, uživanje v igranju družabnih iger, ustvarjanju in potepanju, predvsem pa nabiranju pozitivne energije, ki jim bo pomagala, da bodo v drugem polletju še uspešnejši.
Začelo se je z ustvarjanjem miniaturnih slik z zimskimi motivi, pri katerih otroke sploh ni motilo, da med zimskimi počitnicami ni bilo snega. Ob tem pa so se posvetili tudi poslikavanju črk, znamenj horoskopa ^ Namenili so se tudi do Ljubljane, kamor so se odpeljali z vlakom, s postaje pa do Ljubljanskega gradu kar pešačili, saj je bilo še bolj zanimivo. Prijazna animatorka jim je povedala veliko zanimivosti o zgodovini gradu, jih odpeljala na ogled obzidja, zanimiva pa je bila tudi kapelica, poslikana z grbi. Za tem je na gradu v beli poročni dvorani potekala ustvarjalna delavnica v izdelavi družinskih grbov. Otroci so se prepustili svoji domišljiji, spretnosti in nastali so zelo raznoliki in zanimivi družinski grbi. Pravo presenečenje pa je bil po končani delavnici prijeten obisk in pogovor z novinarko z radia, ki jim je postavila nekaj vprašanj o dogajanju na gradu in mladi so ji natresli cel kup zanimivih ugotovitev. Še večje presenečenje pa je bilo, ko s naslednji dan lahko svoje odgovore poslušali v oddaji Dobro jutro, otroci. Tudi drugi potep do Ljubljane je bil zanimiv. Odšli so v Kolosej in si ogledali na film Gulliverjeva potovanja. Zanimiv film, o katerem se je mogoče pogovarjati še in še. Vesele zimske počitnice so v veselem in prijetnem druženju hitro minile ter prinesle udeležencem in njihovim mentorjem veliko prijetnih trenutkov.
Vera
16
domžale
l8. MAREC 20II
SPELA GROSEU
O Domžalah, emancipaciji in samostojni karieri
Z mlado domžalsko zvezdnico, ki je lansko leto stopila na samostojno pevsko pot, sva se pogovarjali o Domžalah. Špela je namreč ponosna Domžalčanka, govorili sva o emancipaciji in ženskih dnevih, ki jih izpostavljamo v mesecu marcu, samostojni karieri in zasebnem življenju. Špela Grošelj je tista, ki na vprašanja odgovarja brez zadrege, hkrati pa spodbuja mlade, naj verjamejo vase.
Domžalčanke in Domžalčani so ponosni nate, kaj pa ti, si ponosna Domžalčanka?
Seveda. Domžale so moje mesto, težko bi se preselila kam drugam, saj sem tu od malih nog in sem zelo navezana na moj kraj.
Kaj je tisto, kar ti je v našem mestu najbolj všeč? Kaj je v Domžalah tisto, kar nas po tvojem mnenju zadržuje, da tukaj ostanemo?
Težko bi rekla, kaj je tisto. Verjetno smo vsi navezani na mesto, v katerem smo odraščali. So mi pa Domžale všeč, ker se tu ne počutim kot v zagu-žvani Ljubljani, pa imam kljub vsemu skoraj vse, kar ima prestolnica.
Glasba
Po dveh skupinskih akcijah, najkasneje Atomik armonik, si naposled stopila na . Kaj
prej s Foxy teens in kasneje Atomik Harmonik, si na samostojno pot. Kaj je bil razlog za
to odločitev?
Vedno stremim k nekim novim ciljem in izzivom. Moje glasbeno udej-stvovanje zadnjih osem let je bilo skupinsko - Foxyce, Atomiki ^ in nekega trenutka sem si želela iti na samostojno pot, biti sama odgovorna za vse uspehe in pomembne odločitve, sprejeti vso odgovornost in včasih tudi kritike na lastno pleče, ne pa več tega deliti z drugimi. Poleg tega sem zdaj sama svoj mojster, odločam se o svoji glasbi, o oblačilih, ki jih nosim na odru. Končno sem se rešila mini krilc in frfotavega videza, ki mi ni bil nikoli preveč pri srcu.
Kaj je lažje, biti del skupine ali biti »sam«? Pri čem je razlika najbolj očitna?
Zagotovo ima solo pot tako pluse kot minuse. To, da je težje, se kaže v tem, da moram sedaj poskrbeti še za najmanj pet drugih stvari, preden stopim na oder. Prej so to urejali drugi, jaz sem samo prišla na oder, odpela in šla domov. Ampak ker to počnem zase in ker resnično uživam v svojem delu, mi ni niti malo težko. To, da sem šla na solo pot, je bila zagotovo ena mojih največjih in hkrati najboljših življenjskih odločitev.
Če bi se kariere lotila znova, meniš, da bi se prej našla kot samostojna pevka ali bi želela ubrati enako pot, kot si jo, in zakaj?
Odločitev, da se odcepim od Atomi-kov, se je v meni kalila slabi dve leti, zadevo sem premlevala na tisoč in en način, saj je težko iti iz preizkušenega terena na neko novo pot, za katero sprva nisi najbolj prepričan, kaj ti bo prinesla. Prepričana sem, da je bil lanski maj primeren čas, da prej niti nisem bila dovolj zrela. Te stvari niso enostavne, za seboj potegnejo veliko stvari, zato težko rečem, če bi pred tremi leti ubrala enako pot. Enostavno takrat še ni bil primeren čas. S pesmijo Moč srca, ki je bila eden od hitov lanskega poletja, si zadela
v srce. Ritmična glasba, prijetna za uho ^ Kaj pa naslednja ustvarjanja? Bodo ritmi podobni ali lahko pričakujemo odstopanja?
Moč srca je bil poletni ča ča ča, Poljubi moje ustnice nekoliko hitrejši country, naslednja skladba, ki pa bo izšla maja letos, bo poletna, hitra, plesna pesem. Vedno sem si želela hitrih skladb, ki bi ponazarjale moj značaj zgovorne, vedno v zamudi in včasih trmaste podalpske dekline. In naslednja skladba bo točno taka (smeh).
Kaj sledi v letošnjem letu, kdaj bo na vrsti tvoja prva samostojna zgoščenka?
Glede zgoščenke je tako, danes niso ravno časi, ko bi se plošče prodajale, generacija, ki vlada je IT generacija, veliko je loadanja. Se vedno pa pravim, da je plošča za glasbenika kot nekakšna osebna izkaznica. Jaz si jo želim izdati še letos, se pa z mojo ekipo še dogovarjamo, na kakšen način in v kakšnem žanru.
Glasba in ples te spremljata od malih nog. Če bi morala izbrati le eno od obeh, katera ti je ljubša?
Težko bi se odločila za eno, saj sta zelo povezani. Ko sem bila stara šest let, me je mami vpisala v plesno šolo in pevski zbor. Do petnajstega leta sem se ukvarjala z obema dejavno-stima in zelo sta mi blizu tako ples kot petje. Vendar če bi se že resnično morala odločiti za eno, bi izbrala glasbo. Sem v prvi vrsti pevka in ne plesalka, čeprav sem na odru oboje (smeh).
Kaj pa alternativa v tvojem življenju? Tudi tvoja izobrazba gre v smeri medijske, pa vendarle nekoliko drugače ^
Res je. Letos bom zaključila študij multimedijev oz. medijske produkcije, saj me video produkcija zanima že od takrat, ko sem na morju prvič s kamero posnela filmček in ga potem doma veselo montirala. Se vedno je petje moja prva ljubezen, ampak, seveda, gledam tudi na prihodnost -zagotovo pri petdesetih ne bom več vsak vikend na odru - in zato sem se lotila študija, ki me res zanima.
Ali zaradi študija kaj drugače gledaš na svoje ustvarjanje, predvsem, ko govorimo o snemanju videospo-tov?
Zagotovo. Pa ne samo kar se tiče videospotov, tudi filmov. Sedaj sem veliko bolj pozorna na kadriranje, opazim napake, ki se kdaj pojavijo pri kakšnih oddajah, razmišljam, kaj je hotel režiser z določenim kadrom povedati. To te res »potegne not«.
Ženska
V mesecu marcu praznujemo dva praznika, namenjena ženskam. 25. marca materinski dan, še prej pa 8. marec. Obdaruješ in si obdarovana?
Na 8. marec ne dam veliko v smislu dneva žena, ampak je to zame pomemben dan, saj takrat rojstni dan praznuje moj oči. Stojim za tem, da si ženske zaslužimo rože vsaj enkrat na mesec, ne pa enkrat na leto. Sem pa pozorna do mami in jo 25. marca ponavadi peljem na kosilo, ji kupim rožico oz. jo presenetim s kakšno malenkostjo.
Špela Grošelj in emancipacija? Da ali ne in zakaj?
Zagotovo DA, čeprav si dostikrat mislim, da so nam naše predhodnice na nek način pa vseeno zakomplici-rale življenje (smeh). Včasih so bile gospodinje, danes pa smo karierist-ke in še gospodinje, bi rekla za šalo. Drugače pa je seveda prav, da smo enakopravni.
Kako bi se opisala, kot tradicionalno ali moderno žensko? Kaj te pravzaprav opredeljuje?
Za določene stvari bi rekla, da sem tradicionalna, v večini pa moderna. Kljub temu, da so ženske danes po večini karieristke, še vedno mislim, da je fino, če svojemu partnerju likam srajce, pospravljam in občasno tudi skuham. In moderno življenje ima zagotovo kar nekaj minusov v primerjavi s tradicionalnim. In obra-
tno seveda. Zato pa sem kombinacija obojega.
Zasebno
»Ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos,« je v Povodnem možu zapisal France Prešeren. Velja to tudi zate, ko govorimo o življenjski
Lahko bi rekla, ja (smeh). Dejstvo je, da na ljudi, ki se pojavljamo v medijih, ljudje gledajo drugače, pa čeprav smo popolnoma običajni ljudje s svojimi minusi in problemi. In ja, mogoče sem jaz nekoliko za-kompliciran karakter, ker sem samostojna, menda delujem na prvo žogo zelo nedostopna, čeprav to še zdaleč ni res. Imam namreč težavo, da sem iskrena in odprta oseba, kar me je že nekajkrat teplo po glavi. In ja, bi rekla, da z mano lahko funkcionira samo močna oseba, s trdnim karakterjem ^ in ta oseba je moj predragi Bojan.
Si javna oseba, pričakovati je, da se bodo mediji vtaknili v vsako tvojo odločitev, še posebej, ko gre za osebno življenje. Si se s tem sprijaznila ali bi želela več zasebnosti, več tistega, kar je samo tvoje? To mejo si vsak postavi sam, jaz sem naredila napako pred nekaj leti, ko sem odprto odgovarjala na vsa vprašanja, privolila na vsako fotografiranje mojega doma in zasebnega življenja ^ To je bila neke vrste neumnost, ker to mejo določiš na začetku in nato ni poti nazaj. Danes pa me to velikokrat nervira, ne želim več vsega deliti z ostalimi, ker je veliko ljudi, ki potem to izkoristijo sebi v prid. Ampak, kot sem rekla, še vedno mi nekako uspe voziti slalom in delati na tem, da pa mediji ne vedo ravno vsega o meni in o mojem zasebnem življenju.
Poznana si kot zgovorna, kot rečeno, medije si spustila v svoj dom, brez dlake na jeziku spregovoriš o zasebnem življenju ^ Si idealna zvezda, bi rekli. Pa vendar ^ Ali obstaja kaj, kar je samo tvoje in mediji ter širša javnost niso prišli do tega?
Hvala Bogu je še precej takih stvari, ki so samo moje in od mojih najbližjih.
Za konec pa ... Ko smo govorili o ženskih praznikih - v našem mestu imamo kar nekaj deklet, ki so že poskušala s prvimo koraki na glasbeni poti. Kar nekaj med njimi jih je tako ali drugače uspešnih. Kaj )a tiste, ki še niso zbrale poguma, kakšen nasvet bi imela zanje? Pa naj gre za glasbeno kariero, plesno ali kakšno drugo ^ Edini nasvet, ki ga lahko dam, je ta, naj verjamejo vase in v svoje sposobnosti ter naj se ne bojijo stopiti »na oder« in pokazati tega, kar znajo. Verjeti vase je najbolj pametna zadeva, ki nato povzroči, da tudi drugi začnejo verjeti vate.
Mateja Kegel
RADO KOKAU
končal poklicno šolo in kasneje še gimnazijo. Leta 1976 pa sem se vpisal v VEKS Maribor in ga nekaj let zatem tudi končal.
In to te še vedno ni izpopolnilo?
(Zasvetile so se mu oči in s ponosom je nadaljeval, op. p) Ne, vedno sem si želel glasbe. Dolga leta sem pel v
Zadnji preživeli borec tragedije na Oklem
Prvič sem se z njim srečal na spominski svečanosti na Oklem. Nekako sva se takoj ujela, oba veterana, Rado druge svetovne vojne, jaz pa tiste osamosvojitvene izpred dveh desetletij. Oba upornika po duši in ne najbolj zadovoljna s stanjem v naši družbi. Obiskal sem ga na njegovem drugem domu, na Vrhpoljah pri Moravčah. Kljub temu, da je bil čas še zimski in da je pošteno bril veter, sem ga zalotil z vrtnimi škarjami v rokah. Strigel je živo mejo okoli svojega doma, kjer se je tudi rodil.
Rado, povej, kako si se znašel 24. februarja 1944 ravno na Oklem, v središču dogajanja?
Kot moj starejši brat, sem se tudi jaz odločil, da grem med partizane. Leta
1943	sem pristal v Zaščitni terenski četi Kamniško-zasavskega odreda. Naš teren je bil od Kamnika, pa vse do Litije. Gibali smo se predvsem po hribovitem delu, kajti tam smo se počutili najbolj varne. V februarju eta
1944	smo zbrali približno šestdeset novincev iz bližnje okolice, ki smo jih nameravali prepeljati preko Save med dolenjske partizane. Tako smo usodnega dne pristali na Oklem. Kako se je vse skupaj odvijalo?
Bili smo brez poveljnika, najvišji po činu, ki je ostal z nami, je bil vodnik. Bil je pustni čas in zato smo si privoščili malce praznovanja. Delno smo bili tudi sami krivi, ker nismo že pred tem delovali v večji tajnosti in se je vedelo za našo lokacijo tudi na nasprotni strani, saj je bila najbližja nemška postojanka le nekaj kilometrov oddaljena od nas. Imeli smo patrulje in stražo, a oboroženih nas je bilo le šestdeset borcev Zaščitne terenske čete KZO. Napad se verjetno začel že v jutranjih urah?
Točno. Naša patrulja je opazila sovražne vojake in se spopadla z njimi, prvi strel je sprožil Rudi iz Radomelj. Nemci do takrat še niso uspeli v celoti skleniti obroča okoli nas. Sam sem se v tistem trenutku nahajal pred Kramarjevo domačijo, skočil sem v hišo po puško in odbrzel v smer proti Sveti Trojici. Med begom sem bil ranjen v roko. Nemcev je bilo bistveno več od nas. Najhuje so jo odnesli novinci brez oborožitve. V vsesplošnem streljanju (v tem trenutku se mu je orosilo oko in je malce zamolklo nadaljeval, op.p.) je padel tudi moj starejši brat Stane. In koliko vas je uspelo uiti? Že takoj naslednji dan se nas je triindvajset zbralo na Sveti Trojici, nekateri ranjeni, ostali globoko pretreseni nad minulim dogodkom. Preseliva se v leta po vojni. Kako si se znašel v Kranju, kjer tudi sedaj stalno prebivaš?
Delo v Ljudskem odboru me ni veselilo, že leta 1945 sem si poiskal zaposlitev v kranjski Iskri. Ob delu sem
zboru, kateremu je dirigiral znani skladatelj Peter Lipar. Ustanovil sem vokalni kvartet Zvonček in se z njim pridružil narodno-zabavnemu ansamblu Rudija Bardorferja . To so bila leta, katerih se najraje spominjam. Pesmi so te prevzele, so pa med njimi tudi takšne, ki so prevzele vse nas ^Tam je Moravška dolina ^ (S prešernim nasmehom je zapel, op. p.): »Tja pod zasavsko hribovje, kjer mladi gozdovi brste, v vznožje pod Limbarsko goro, se tiha dolina je skrila, stari gradovi molčijo, nad hol-mi, kjer lipa medi, truden popotnik se sklanja, v studencu si žejo gasi.« (Igriv pogled se mu ustavi na obsežni zbirki njegovih uglasbenih pesmi, ki mi jo s ponosom pokaže. Da mu rodna gruda veliko pomeni, govorijo že sami naslovi pesmi: Stari dom, Zapuščena domačija op. p.) Sodeloval sem tudi z znanim ljudskim godcem, Francem Fleretom, in pisal pesmi za Miho Dovžana.
Navzlic njegovim, skoraj petinosem-desetim letom, so njegovi gibi poskočni, pogled nagajiv in misli vihrave. Zaželimo mu, da tak še na mnoga leta ostane.
Janez Gregorič
Izšla je bogata monografija Marijana Slevca
Naš kraj v času, ki je minil
Preserje pri Radomljah
Knjiga je v trdi vezavi, formata 17,5x24,5 cS Ima 290 strani, vsebuje več kot 260 fotografij, risb, načrtov ... ter veliko zanimivosti iz" zgodovine kraja in njegovih prebivalce
Cena: 27,00 €
O Preserjah pri Radomljati
Čeprav so Preserje pri Radomljah majhna vas, označena le na podrobnejših zemljevidih in njene utripe pozna le neznatna peščica ljudi, je Marjanu Slevcu vendarle izhodišče za mnoga razmišljanja, saj na kraj, v katerega se je preselili v zgodnjem otroštvu, ggleda z veliko različnih zornih kotov. To knjigo je napisal zaradi sjjoštovanja do tistih ljudi in takšnega načina življenja, ki ga je vas živela v času njegovega prihoda in ki naj bi se končal sredi 20. stoletja.
V prvem delu knjige nam avtor predstavi Preserje predvsem s pomočjo starih fotografij, saj te po njegovem mnenju povedo več kot besedilo in so, kot je zapisal, najboljši dokaz, da se je nekaj zares zgodilo. Fotografije so zanj nekaj živega, ne le zaprašena zgodovina, saj tisti, ki pozna preteklost, lahko razume (in predvidi) tudi prihodnost. Čeprav je sprva želel pisati le o tistem, o čemer pripovedujejo fotografije, pa je po pogovorih s sovaščani - z namenom, da bi se »ohranilo in rešilo, kar se da« - knjigi dodal poglavja tudi o drugih področjih vsakdanjega življenja.
Avtor je vsekakor presegel tako imenovano idealizirano podobo slovenskega človeka in podeželja. Ne pristaja na skupinske mite, vendar pa tudi misli, da so prebivalci vasi nekoč delovali skladno in se strpno zlivali s prišleki. Da so bili ljudje znotraj ruralnih skupnosti zaradi progojev kmečkega načina gospodarjenja mnogo bolj povezani in medsebojno bolj odvisni, kot pa smo danes.
Irena Destovnik, etnologinja in sociologinja kulture (povzetek iz spremne besede)
Pesmi za Valentinovo
Ko se ptički ženijo
Zaljubljen potoček boža strugo, se z napevom žuborenja spusti, začuti poljube skal, listov, prsti, plesoč si pesem odpoje v jutro.
Ptički ženitnopesmico žgolijo. Skozi vrhove smrek tipajo žarki, smeje se sonce zasanja v igri, se z veveričko v krošnji igrajo.
Zale metuljke se spogledujejo. Ob potočku plaha srna postoji. Je detelj pretrgal smrtno tišino.
Melodija ljubezni predrami naravo, ježki pod resjem grizljajo gostijo, po trobenticah že diši.
Ko poljubi govorijo _
od tal s teboj se odlepila. Skupaj poletiva,
odgovornost na ramena naloživa,
snujeva, gradiva sanje,
s srcem ob srcu
poletiva vanje.
Gnezdecu se posvetila,
mehke bilke, vejice in svoje perje
vanj vloživa, tkeva.
Se ob sončnem zahodu,
dnevu poklonila.
Mavrične bisere v srcu gojila, rosne kapljice, srci žejni napojiva. Bosonoga sreči duri odklenila, poljube, ljubezen, drug drugega obdarila. Z golimi rokami semena v zemljo položila, se darov dela veselila. Poljub na srcu živi, koder hodim sveti, si ob meni zvezda repatica.
Joži Kokalj
l8. MAREC 20II
uredništvo
17
Pisma bralcev
objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v pismih bralcev, niso stališča uredništva
Veri Vojski v pozdrav in ustvarjalnost
Razmišljajoč o minulih decembrskih dnevih 2010, ko sem prinašal svoje Novoletno voščilo (pesem) za objavo v Slamniku za mlado novo leto 2011, sem ostal »brez besed«. Tako kot prepeva naša edinstvena Berta Ambrož, ki se je že davno tega let znamenito uvrstila na tedanjem Evro-songu. Ta pesem je zares postala ena izmed znamenitih slovenskih večno zelenih melodij in priljubljena vsem generacijam. Ostal sem zato »brez«, ker enostavno v trenutku nisem dojel, razumel, da te pač tam, na sedežu, delovnem mestu, več ni. Da si odšla po letih delovanja, prijaznosti, pripomb v razmislek nam občasnim ali rednim dopisnikom v glasilo, in da enostavno ob odhodu več ne bom slišal tvoj prijazno izrečen stavek, misel, pozdrav: »Lepo se imej/te/!« Toliko nasvetov, pobud sem bil deležen, jih sprejemal in o njih razmišljal. Toliko bolj, ker si mi bila nekaj časa, že davno let, tudi ravnateljica, sodelavka na OŠ Brdo pri Lukovici, bila sva tudi sindikalna sodelavca, ti predsednica, sam pa eden izmed več podpredsednikov. Bila pa
56-letni Viktorje že 118-krat plemenito daroval svojo kri, kar cenijo tudi njegovi najbližji. Takole mu za njegova dejanja želi čestitati tudi Mici: »Plemeniti Viktor (Vik-torček naš), vso čast tudi od mene imaš,
Mici.«
si dejavna v mnogih zunajpoklicnih dejavnostih. Tisto, kar bi ti rad svetoval v spomin, pa so moje besede, ko si odhajala z Brda in nam rekoč: »Ah, saj grem samo za leto, dve, nato se povrnem.« Moje besede: » Vera, nikoli, verjemite mi, nikoli več se ne boste vrnili, povrnili v in med šolske vam drage klopi. Zakaj, kdor odhaja od njih, tega bo vpletel vase povsem drugi svet, drugačno življenje, zasvojile nove dolžnosti, odgovornosti in hkrati tudi radosti. Razdaš se, predaš in podležeš zahtevam.« In tej odgovornosti si podarila svoje novo poslanstvo in kleno uresničevala in zaključila. Mnogo bi ti imel povedati, zapisati, pa zaključujem s tvojimi besedami, z mislijo in ki si jih zapisala tudi v Slamniku: »Prihaja čas, ko že razmišljam, da bom samo še babica in se posvetila vnukom.« Tedaj sem v sebi tiho pomislil: »Ah, kje je še ta čas!« In glej, na križišču želja in potreb (citat iz popevke Iščem dobrega prijatelja, poje Braco Koren) se je neopazno, a vztrajno dogodilo, počasi, pričakovano, pa vendarle za nas vedno znova presenetljivo. Vendar pa si zapustila za sabo ustvarjalen pečat, ki ga ne bo zabrisal prah pozabe, pri meni še posebej, saj sem iz tvojih rok leta nazaj prejel in prevzel dobljeno od tedanje Skupščine Občine Domžale in Komisije za odlikovanja občinsko priznanje, ki mi še danes krasi eno izmed sten bivališča. Ni strahopetno »odpotovalo« kamorkoli že, kot pri mnogih, ki hočejo biti po vsej sili tako ali drugače ta »Novo drugačni« in s tem zanikati svoj lastni »JAZ«. Ob koncu pa v po-misel in optimizem: »Tudi v tvojih naslednicah se čuti v komuniciranju del tvoje vedrosti, prijaznosti in besedovanja!« Tako ob zadnji vrstici: »Vera, vedro in ustvarjalno stopaj v nove dni in zdrave zarje naše Slovenije!«
Leon Senger
Je Slovenija v še EU?
Šole in športna društva se kar pridno udeležujejo mednarodnih srečanj. To je za bodočnost Slovenije zelo pomembno, saj bodo kasneje mnogi Slovenci, s svojimi vrstniki v tujini (Irska, Češka, Danska, Španija, Norveška, Francija, Poljska vzpostavili tesne gospodarske, družbene, politične in kulturne vezi. Prisrčne vezi bodo
Nagrajuje KD Franca Bernika
Nagrajenci nagradne križanke številka 2 v glasilu Slamnik so: Ivan Kozjek, Kamnik, ki prejme brezplačni vikend najem vozila HONDA CIVIC, Anica Rakef, Domžale, ki prejme plastično ročko 4 l olja Castrol SLX, Nataša Šmid, Medvode, ki prejme plastično ročko 4 l olja Castrol GTX in Ivan Rode, Domžale, ki prejme preventivni pregled vozila z meritvami.
Nagrade tokratne nagradne križanke podeljuje Kulturni dom Franca Bernika, ki podarja trikrat po dve vstopnici za ogled filmske predstave v sezoni 2010/2011.
Pravilne odgovore pričakujemo do srede, 30. marca 2011. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
3	1230 Domžale.
Sloveniji kot celoti izjemno koristile, odprle prepotreben vpliv v vseh državah širom Evrope, predvsem EU in v Bruslju. Vsaj tako si zdravo misleč človek predstavlja pojem mednarodno! Ne vem pa, kaj se plete v glavah tistih odgovornih, ki otroke v imenu mednarodnih izmenjav pošiljajo skoraj izključno na jug, v smer nekdaj skupne, hvala bogu razpadle države. So to isti ljudje, ki Slovence dnevno vsestransko posiljujejo z jugoslovan-stvom mavrično lepih barv? Mar ne bi bili še vedno skupaj, če bi bilo tako prekrasno? No, saj za nekatere je tudi bilo, ampak kdo jim je dovolil, da sedaj ves narod pehajo v blaznost, iz katere je 95 % Slovencev za vekomaj potrdilo osvoboditev od materialne-a, kulturnega in duhovnega ropanja. _ e morda kdo opazil, da po 20 letih še vedno isti tički iz ozadja vlečejo vse bistvene niti? Da je Slovenija v tako globokem blatu, pa smo krivi sami oz. naša slepota in popolna družbena pasivnost. Smo res že pozabili, da ' Slovenija v skupni državi iz 70 % i leta 1991 padla na 30 % povprečne avstrijske razvitosti? Očitno nekateri močno potrebujejo slovenski denar! Saj nima nihče nič proti dobrim odnosom z vsemi, toda 97 % Evrope se nahaja v drugih smereh. Slovenci nismo majhni, le glave nekaterih iz znane politične opcije so tako ozke, kot majhne. Ste morda od Slovencev dobili mandat, da v svoji zaplankano-sti, vse dobromisleče ljudi pehate v pogubo? Kaj še ni bilo zadosti omejenosti in bede? Koliko je že mirkajočih oči?
Marko Hrovat
Ko bo poplavilo in razdejalo - bo prepozno
S tem bi rada opozorila vse odgovorne na občinskem nivoju v Občini Domžale, da nemudoma pristopijo k ukrepanju za urejanje nabrežin in struge reke Kamniške Bistrice od mostu Brvi v Homcu pa vse do ' Kamniške Bistrice v obeh bregovih reke. Zakaj pri vsej stvari gre? Vsi se še spomnimo ujme v novembru 1990 leta, ko je hudourniška reka kamniška Bistrica ob obilnih nalivih pri-hrum_ela s silnimi vodami do Kamnika, Šmarce, Homca, Radomelj ^ ter poplavila številna naselja in polja ob njej, v pa Homcu odtrgala in odnesla več hek tarov nabrežin. Razdejanje se je na srečo ustavilo pred naseljem takrat imenovanega Novega Homca, odneslo pa je polovico brvnega mostu čez Kamniško Bistrico ter za več let preprečilo pešpot med Homcem in Radomljami.
Stanje je bilo v nekaj letih zatem sicer sanirano in pokrpana nastala razdejanja. Dogradili so tudi brvni most, da je bila pešpot med Radomljami in Homcem zopet vzpostavljena. Na bregovih reke je bila zgrajena tudi čudovita rekreacijska in sprehajalna pot, a struga reke je bila urejena le na nekaterih odsekih.
Toda ko ti korak zaide na pot pod Homški hrib ob Kamniški Bistrici -je slika zastrašujoča: Voda oblikuje in vódi strugo po svoje in zajeda brežino zdaj na eni zdaj na drugi strani.
V	razdejanih rokavih je polno napla-vljenega in napol podrtega drevja in vejevja, ki leži vse križem naokoli. Ob prvem večjem deževju in narasli vodi, 3o naplavljen les odneslo proti brvne-mu mostu. Posledično bo tu nastala zajezitev in zopet bo grozila velika nevarnost poplav in porušenja mostu. Od zadnjega neurja (jeseni 2010) je struga reke še vedno neočiščena in polna raznih naplavin, ki so še vedno ujete med stebri brvnega mostu v Homcu. Pred kratkim je malo večja voda naredila precejšnjo zajedo v nabrežino in odnesla del sprehajalne poti, tako da pot ni več varna.
V	slučaju velike vode - za katero ni nujno, da bi bila stoletna - ob današnjih spreminjajočih se klimatskih pogojih obstaja neprestana grožnja, da bo do katastrofe prišlo. A če do tega pride, bo voda pogubno obirala svoje poti in s seboj odnašala vse, kar ji bo prišlo na pot. Hkrati pa bo poplavila
e predele Nožic, Homca, Nove-
Homca, Preserij, OŠ Preserje pri 'j ' ' udi '
strugi.
o Radomljah in tudi drugod ob svoji
ezu oz. zajezitve Nožicah in to na
Krajani se teh groženj zavedamo, živimo v strahu in tiho upamo, da se to ne bo zgodilo. Če pa kljub navedbam nihče ne bo ničesar ukrenil, bo do poplav in razdejanj prišlo - a takrat bo prepozno.
Krajana Homca s somišljeniki
Prehod Perkova-Dragarjeva
V Novicah se je že nekajkrat razpisalo ob problematiki in nujnosti ureditve prehoda med tema dvema cestama. Ze kar precej časa (leto in pol) so mi krajani pogosto predlagali, naj se o tej problematiki razpišem v Slamniku in s pobudo o nujnosti ureditve prehoda za pešce in zagotovitev previdnosti voznikov med vožnjo. Gre namreč resnično za križišče, ki je dokaj nepre-
t ledno za vse udeležence v prometu. .ot pešec ali kot kolesar tudi sam pogosto krenem v to smer. Resnično ni prijetno pri zavijanju bodisi desno bodisi levo ali naravnost in je najbolje, da preveriš vse smeri in nato nadaljuješ pot. Sam sem bil kar nekajkrat priča, očividec, ko bi iz razloga neprevidnosti udeležencev v prometu prišlo do nesreče. Tako med vozniki, kot tudi pešec-vozilo. Lahko tudi zapišem, da sem kar večkrat namenoma prihajal opazovat prometno »dogajanje«, situacijo na tej navedeni relaciji. S tem sestavkom sem odlašal, saj sem predvideval na kakršenkoli odziv, pojasnilo pristojnih v zvezi s zapisi v Novicah. Z ozirom na podoben dogodek v soboto, 5. marca letos, pa sem se odločil za ta zapis. Preprosto povedano: Prehod za pešce in s kakšno ustrezno prometno stoječo označbo (znakom) je nujno in takoj realizirati. Mar je potrebna kakšna vidnejša tragična nesreča? V zadnjih dveh letih se je promet izredno povečal. Verjamem v pozitivno naravnanost vseh pristojnih v odpravi te problematike!
Leon Senger
Pomor rib
Zvedeli smo za še en pomor rib v potoku, ki v Pšato priteka iz in-
dustrijske cone Trzin. Ni edini in verjetno tudi ne zadnji. Predsednik ribiške družine Bistrica je ironično pripomnil, da povzročitelja organi pregona po dosedanjih izkušnjah verjetno ne bodo odkrili. Prepričan sem, da ga prav gotovo ne bodo. Spomnim se pomora rib pred leti v Kamniški Bistrici. Na podano ovadbo je prvi mož domžalske policije pisno odgovoril, da ''ni znakov kaznivega dejanja''. Vsem pa je bilo jasno, da je bil vzrok za pomor prekomeren odvzem vode iz Bi-
strice v Mlinščice za potrebe malih hidroelektrarn. Odvzem vode, ki ne zagotavlja biološkega minimuma pretoka v matičnem vodotoku, pa je po Zakonu o vodah nedopustno in kaznivo dejanje. Vsekakor slab zgled za brezvestne onesnaževalce voda, ki vedo, da jih policija in inšpekcije za kazniva dejanja ne bodo preganjale. Pomori rib in tudi drugega vodnega in obvodnega življenja pa se bodo ponavljali.
Jože Nemec DVO Domžale-Kamnik
poslansko vprašanje in pobuda
Bodo kaznovani tisti, ki opozaqajo?
Ob vseh bolj ali manj pomembnih
j pom ukva
stvareh, s katerimi se ukvarjamo v Državnem zboru, živali in njihova zaščita niso prav pogosta tema. Nekateri pač raje iščejo in brskajo po preteklosti, obtožujejo in netijo negativnosti. Toda prav gotovo ne morejo kar tako mimo nas informacije s področja zaščite in varstva živali. Z začudenjem smo spremljali dogajanje, ko naj bi tisti, ki na to opozarjajo, naleteli na težave, bili celo preganjani in kaznovani. To bi bilo, če je res, nezaslišano. Zato sem postavila ministru za kmetijstvo o tej problematiki poslansko vprašanje, sprožila pa tudi pobudo za izredno sejo Odbora za kmetijstvo, s katero bomo skušali ugotoviti, ali je na tem področju vse v redu. Zakon o zaščiti živali med drugim
vičene ali ne. V primeru lažne prijave lahko prijavitelja sankcionira kot to predvideva zakon o inšpekcijskem nadzoru. Prijavitelj pa ima možnost vložiti zahtevo za sodno varstvo v kolikor je mnenja, da prekrška ni storil. Sama sem prepričana, da je institut prijavljanja mučenja živali izredno pomemben, zato je odzivnost oziroma uradniško delovanje VURS-a več kot presenetljivo. Celo več, na VURS-u naj bi dejali, da je vedno več takšnih prijaviteljev, ki se čustveno odzivajo na stanje, ki pa ni dokazljivo v nasprotju s predpisanimi standardi, za katere naj bi bili izšolani uradni veterinarji, ki pa se o mučenju živali lahko odločajo tudi na podlagi nejasnih zakonskih določil. Iz tega lahko
omogoča čenja živa
prijave mule ti prepri-
posameznikom i, v kolikor so čani, da lastnik s svojo živaljo ravna v nasprotju z zakonskimi določbami. V zadnjem času pa so v javnost pri-curljale informacije, po katerih naj bi predvsem s strani Veterinarske uprave Republike Slovenije (VURS) prihajalo do groženj tistim prijaviteljem, ki naj bi podali lažno prijavo. Še več, zadnji primer govori celo o tem, da je prijaviteljica, ki je pred časom podala sum zlorabe treh živali, za enega izmed njih prejela celo globo v višini 500 evrov. 'Dejstva, da so vsi trije psi, ki naj bi bili, skladno z zakonskimi določili, podvrženi mučenju, izginili, veterinarske uprave ne skrbijo. Celotna zgodba kaže na vprašljivost in smiselnost samih prijav, saj se ljudje, glede na odnos pristojnih inšpekcijskih služb, ki na podlagi ugotovitev pristojnega veterinarja podajo končno »sodbo«, upravičeno sprašujejo, zakaj bi sploh prijavljali sume mučenja živali in s tem tvegali visoke kazni. Predstavnica društva za zaščito živali potezo VURS-a ocenjuje celo kot
frožnjo, saj se do danes naj ne bi zgo-ilo, da bi prijavitelji za lažno prijavo prejeli denarno kazen; ob tem da se grožnje z globami baje vrstijo iz dneva v dan.
Glede na predpisani postopek je pri ocenjevanju možnih zlorab in mučenja uradni veterinar pri svojem delu samostojen. Pri vodenju postopka, skladno s svojimi pooblastili, ocenjuje stanje živali in ali so bile prijave upra-
gi neia-ko
sama povzamem, da gre, glede na suhoparno tolmačenje VURS-a, tudi za presojo posameznega veterinarja v odvisnosti od njegove subtilnosti do živali. Zato sem pristojnega ministra, v sklopu katerega deluje tudi omenjena institucija, povprašala: Na podlagi kakšnih ugotovitev (glede na čas prijave in samo preverjanje stanja živali) pristojni veterinar ocenjuje primernost oziroma upravičenost podajanja prijav mučenja živali? Kje je meja med dejanskim mučenjem oziroma zlorabljanjem živali in nekoliko strožjo vzgojo oziroma skrbjo za posamezno žival?
Koliko primerov je bilo v zadnjih petih letih, ko so pristojne veterinarske službe ugotovile tako imenovano lažno prijavo mučenja živali, in kaj se e v prihodnosti zgodilo z živalmi ter koliko primerov je bilo takih, katerih prijava je bila na podlagi pregleda živali upravičena?
Glede na, po oceni varuhov živali, neživljenjskost delovanja pristojnih veterinarskih služb tudi sprašujem, kdo bo za nastalo situacijo odgovarjal oziroma, kakšne spremembe na tem področju predvideva pristojno ministrstvo, da v bodoče ne bo več prihajalo do upravičenega strahu s strani tistih, ki s svojim odgovornim ravnanjem opozarjajo na mučenje živali s strani njihovih lastnikov. Ko bom prejela odgovor, vas bom z njim seznanila.
Cveta Zalokar-Oražem cveta.zalokar@guest.arnes.si
avtvr: grega rihtar	enota za iracno moe	grskl traged iz aten	antikviteta	sredstvo za topuenje	lučka poCkaj			mladen est	igralec	NAŠ impresio-NisnčNi slikar (matei)	ZNAČILNA VAS NA KAVKAZU , E ŠOTOROV	malajsko dolgo bodalo	"vE-tslir	MEHKA PLASnČNA PLOŠČA za SHRANJEVANJE RAČUNALNIŠKIH PODATKOV		RICHARD GERE	padajoči del rlkl	osman, otoman	«kola tesla			^_; WINSLET KATE	VODHEUICA ODDAJE PREVEMENO NA POP TV (ALENKA)		nSSa LITERARNI ZGODOVINAR (GEORG)	NEKDANJI AVSnilJ-SKI ALPSKI SMUČAR (HANS)	čebeua tvorba v panju
ČASOPISNA NOVICA					ameriki arhitekt (minoru)									RAZMNOŽEVANJE RIB					DRŽAVA V ZDAZGL MESTOM DES MOINES					HUDA JEZ^ SRD			
																								RIMSKA BOGINJA ZARJE			
					KOFIANAN																						
nŠČEV LASTNI POPRAVEK														E^SKI ŠOTOR					TOVARNA SLADKORJA								
														ANGLEŠKI PISATEU FLEMING					ZNAMKA FR. KLAVIRJEV								
MESTOMA ZAHODU SICIUJE								VNETJE PRSNE BRADAVICE								POVRŠINA, OBMOČJE						DELEC ENERGUE					
								PMÍO'^								PRIMORSKA						SOCVETJE ŽITARIC					
DRUGO IME ZA GRŠKO REKO EVROTAS PARTIZANSKO IME P15ATEUA HINKA DRATOŽA					NEMŠKI ORGANIST (KAŠPAR)	KRVOLOČNA ŽIVAL NOVOZELANDSKA PAPIGA					pnč PEVEC									naš igralec (marko)						KOROŠKI UUDSKI PLES	KRn.0 RIMSKE LEGUE
											HERCE-GOVEC																
																											
ODPADEK PRI pnjENju							DEPARTMA V SEVERNI FRANCIJI					ŠPANSKA IGRALKA SASTRE					GL MESTO AFGANISTANA						MEJNA REKA MED NEMČIJO IN POUSKO				
							karl emavec					IVEŠUBIC					DRAGO TRŠAR										
ZBIRKA STARIH FILMOV									KANADSKI ALPSKI SMUČAR GUAY					AMERIŠKI ALPSKI SMUČAR LIGETY				JUTRANJA PADAVINA					HITER ŠKOTSKI INIRSKI PLES				
NAPOVE-DOmKA				KITAJSKA »TAJSKA UTEŽNA ENOTA					ZNAČILNA OBLAČILA KAKEGA NARODA					NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS				ŠPORTNO OBLAČILO					novinarka matjaž				
POMOČ: AVTOKOREKTURA-pišCev lastni popravek, BRANDES-danski literarni zgodovinar (Georg), EVRIPID-starogrSki traged iz Aten, lATRIKA-zdtavilna veSeina, KINOTEKA-zbirka starih filmov, TELHIS-vnetje prsne bradavice, TRAPANI-mesto na zahodu Sicilije
18
kultura
l8. MAREC 20II
Petek, 18. marec 2011
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: JOŽICAČERNIČ: ZDRAVILNA MOČ ALOE
Gospa Jožica Černič nam bo predstavila zdravilno moč aloe. Spoznali bomo uspešno preizkušen stari judski recept za preventivo in zdravljenje mnogih bolezni. Recept je vsakomur dostopen, cenen in preprost. Romano Zaga želi, da se recept širi med ljudmi in pride v vsako družino.
Vabita: DRUŠTVO ŠOLA ZDRAVJA in KNJIŽNICA DOMŽALE Vabljeni v petek, 18. marca 2011, ob 18. uri. Vstop je prost!
Ponedeljek, 21. marec 2011
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: BARBARA SRŠEN, dipl. univ. arh.: MAKROBIOTIKA - HRANA ZA ŽIVLJENJE - HRANA, KI DAJE ENERGIJO
V veliki meri je zdravje pogojeno s pravilno izbrano prehrano. Nepravilna prehrana, skupaj s psihičnimi stresi, pomaga pri pojavu bolezenskih stanj na fizičnem telesu. Saj sami občutite, katera hrana vam da energijo, katera pa vam jo, po tem, ko jo zaužijete, vzame - postanete zaspani, utrujeni, brezvoljni, sčasoma pa se pojavijo tudi hujše posledice nepravilnega prehranjevanja (diabetes, alergije, revma, kandida, artritis Eden od odgovorov na vprašanje, kako do celovitega zdravja, je prav gotovo makrobiotika. Makrobiotika je umetnost zdravja in dolgega življenja, je življenjski nazor, ki nas popelje do fizičnega, mentalnega in duhovnega zdravja in ga tudi vzdržuje. Predavanje bo namenjeno osnovam makrobiotične prehrane. Predavanje bo v ponedeljek, 21. marca 2011, ob 18. uri. Vabita: DRUŠTVO ŠOLA ZDRAVJA in KNJIŽNICA DOMŽALE Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, Domžale
KAJ: Predavanje v okviru Programa za odgovorno starševstvo - Življenjski krog družine. Predava Lili Jazbec, prof. Vstop brezplačen.
KDAJ: od ponedeljka, 21. marca do petka, 25. marca 2011 KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, Domžale
KAJ: Teden zaposljivosti mladih
Te zanima, kaj lahko danes storiš sam, da boš jutri lažje dobil službo? Pridi v CZM in preveri, kako zaposljiv si. Za več informacij in točen termin klepeta pokliči na tel.: 722- 66-00 ali klikni na: info@czm-domzale.si. Najdeš nas tudi na FB.
Torek, 22. marec 2011
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 22. marca 2011, ob 9. uri.
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA IN NJENA UPORABNOST V SODOBNI DRUŽBI - strokovno predavanje PREDAVA: mag. Tadej Brate
Vabljeni na strokovno predavanje Industrijska dediščina in njena uporabnost v sodobni družbi, ki bo v torek, 22. februarja 2011, ob 18. uri, v Knjižnici Domžale.
Vabita: Muzejsko društvo Domžale in Knjižnica Domžale Vljudno vabljeni, vstop je prost!
Sreda, 23. marec 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: JANKO ŠTIFTER: SREČA NAS IŠČE - predstavitev knjige Vabimo vas na predstavitev knjige Sreča nas išče, ki bo v sredo, 23. marca 2011, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale. Vabljeni!
Četrtek, 24. marec 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: LITERARNI VEČER - gost: UROŠ ZUPAN
Vabljeni na literarni klepet s priznanim pesnikom, esejistom, prevajalcem in dobitnikom številnih literarnih nagrad Urošem Zupanom v četrtek, 24. marca 2011, ob 19. uri. Pogovor bo vodila Mirjam Štih. Vstop je prost!
Torek, 29. marec 2011
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Vstop je prost! Zaželena je predhodna prijava!
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 29. marca 2011, ob 9. uri.
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
Sreda, 30. marec 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PRAVLJICE ZA ODRASLE - Peteršiljka (italijanska pravljica) Branje in interpretacija: Mirjam Štih in Luka Hrovat Vstop je prost!
Četrtek, 31. marec 2011
KDAJ: ob 17. uri
KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, Domžale
KAJ: Otvoritev razstave ob zaključku likovno-literarnega natečaja Knjiga, ki je spremenila/zaznamovala moje življenje. Natečaj je potekal v okviru projekta Comenius Regio.
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: MATJAŽ COREL: SARDINIJA - potopisno predavanje Vabimo vas na potopisno predavanje, ki bo v četrtek, 31. marca 2011, ob 19. uri. Popotovanje po Sardiniji bo predstavil popotnik Matjaž Corel. Vstop je prost. Vabljeni!
Petek, 1. april 2011
KDAJ: ob 9., 10. in 11. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: ANDERSENOVO PRAVLJIČNO DOPOLDNE
2. aprila je Mednarodni dan knjig za otroke in Andersenov rojstni dan. V
Knjižnici Domžale bomo pripravili pravljično dopoldne. Pridružite se nam
ob branju pravljic ob 9., 10. ali 11. uri.
Prijavite se na oddelku za otroke in mladino!
Vabljeni!
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA - ustvarjalna delavnica Vabljeni vsi otroci od 4 do 8 let na ustvarjalno delavnico KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA, ki bo v petek, 1. aprila 2011, ob 17. uri. Delavnico vodi: Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava!
Ponedeljek, 4. april 2011
KDAJ: ob 16. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: ALENKA KLOPČIČ: ŽABICA VANJA JE HOTELA POSTATI MISS BARJA - predstavitev otroške knjige z omizjem o zdravem načinu življenja
V ponedeljek, 4. aprila 2011, ob 16. uri, bo v Knjižnici Domžale predstavitev knjige o žabici Vanji, spremljalo pa jo bo omizje z Vido Petrovčič, Živo Vadnov, Ajdo Sitar in Alenko Klopčič. Glavne teme omizja bodo: diete in šport, hujšanje in zdravo življenje. Dogodek bo spremljala tudi razstava ilustracij žabice Vanje.
Vabljeni najmlajši, ki želite spoznati žabico Vanjo, in starši, ki želite slišati o zdravem načinu življenja!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: BIO UŽITEK - SREČANJE S POTROŠNIKI - pogovor o različnih načinih neposrednega sodelovanja pri prodaji ekološke hrane Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije in poslanka Cveta Zalokar-Oražem v sodelovanju z Občino Domžale vabijo, da se pridružite akciji programa Bio užitek - Srečanje s potrošniki in pogovoru o različnih načinih neposrednega sodelovanja pri prodaji ekološke hrane. S predsednikom Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Borisom Fra-som in potrošnikom Bojanom Ažmanom se bo pogovarjala Cveta Zalokar-Oražem. Vljudno vabljeni!
Torek, 5. april 2011
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Vstop je prost! Zaželena je predhodna prijava!
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 5. aprila 2011, ob 9. uri.
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: MAJA POŽENEL: Od prvih mitologij do Prometeja Vabimo vas na predavanje Od prvih mitologij do Prometeja, ki bo v torek, 5. aprila 2011, ob 19. uri. Predavanje daje zgodovinski pregled razvoja človeških skupnosti in razkriva, kateri vzgibi so človeka spodbudili k temu, da je začel ustvarjati mite in obrede in kakšne koristi je imel od njih. Predavanje vključuje pripoved mita o Prometeju. Vstop je prost!
Sreda, 6. april 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: EROS: [psi] - predstavitev knjige
Knjiga [psi] buri duhove, ne le zaradi skrivnostnega pisca, ki se noče predstaviti javnosti, ampak tudi zaradi kontroverzne psihologije, ki je predstavljena v knjigi in na glavo postavlja vse, kar smo do zdaj vedeli o tej vedi. Knjiga, ki je s svojo vsebino nedvomno na robu verjetnega, vsebuje vrsto prepričljivo utemeljenih razlag za kar nekaj do danes nepojasnjenih vprašanj s področja različnih ved in znanosti.
Vabljeni na predstavitev knjige, ki bo v sredo 6. aprila 2011, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale. Vstop je prost!
Četrtek, 7. april 2011
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: EMILIJA PAVLIČ: Mamica, nauči me kuhati - predstavitev knjige Knjiga Mamica, nauči me kuhati avtorice Emilije Pavlič je bila nominirana med štirimi državami na svetu in je na podelitvi zasedla četrto mesto v kategoriji OTROCI IN DRUŽINA. Nominiranci so prejeli nalepko za knjigo Best of the World G O U R M A N D World Cookbook Award. Ob svetovnem dnevu zdravja bo predstavitev knjige v Knjižnici Domžale bo v četrtek, 7. aprila 2011, ob 17. uri. Vljudno vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: SLAVA VOJVODINE KRANJSKE - prvi celoviti prevod Vabimo vas na predstavitev prvega celovitega prevoda Slave vojvodine Kranjske, ki bo v četrtek, 7. aprila 2011, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale. Delo bodo predstavili: Tomaž Čeč, urednik in koordinator projekta, Primož Debenjak, prevajalec in Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo.
Ustvarjalci prevoda nam bodo pojasnili, s kakšnimi izzivi in ovirami se srečujejo ob prevajanju tega kompleksnega dela, razkrili bodo zanimivosti, ki jih skriva Slava, in predstavili veličino Valvasorjevega dela nasploh. Vljudno vabljeni!
(IZ]BR@NO
v Knjižnici Domžale
KNJIGE ZA ODRASLE:
Urška Lunder: ODPRTO SRCE, Mladinska knjiga, 2010
Knjiga z zgodbami življenja, ki jih je napisala zdravnica pa-liativne oskrbe. Zgodbami o »odhajanju« njenih pacientov, najbližjih in znancev. V knjigi tovrstne izkušnje prepleta z osebnim življenjem, govori o lepoti, ki jo fascinira, o ljudeh, ki jo navdihujejo, o delavnicah komuniciranja, ki jih vodi, o izkušnjah pri predmetu umetnost zdravljenja, ki ga predava na medicinski fakulteti (žal še vedno), kot izbirni predmet, vključuje pisma prijateljici Ifigeniji in svojemu dragemu.
Herta Muller: ŽIVALSKO SRCE, Cankarjeva Založba, 2009 Herta Muller je Nobelova nagrajenka za književnost za leto 2009 za roman Živalsko srce. Kot otrok vojaka SS enot se je znašla na težkih preizkušnjah že v rani mladosti. To je prav posebna pripoved o prijateljih, ki zaradi svojega lastnega revolta proti državnemu totalitarizmu neznosno trpijo.
Daniel Pennac: ŠOLSKE BRIDKOSTI, Založba Modrijan, Ljubljana, 2010 Izvrstna knjiga izpod peresa učitelja, ki je, preden je to postal, bil v očeh družine, šole, družbe nasploh, ena velika »zguba«. Pogled na šolski sistem, na družino in na odnose v družbi skozi oči učenca, kateremu prav nič ne gre, ne v šoli ne doma, in kako vse to vpliva na njegovo duševno stanje.
Stanley L. Greenspan : IZJEMNI OTROCI, Učila, 2009
Knjiga Izjemni otroci nam razkrije 10 najpomembnejših lastnosti, ki bi jih otroci morali osvojiti, da bi lahko bili zadovoljni, zdravi in uspešni otroci, mladostniki ter končno postali odrasli. Starši lahko z igro in povsem preprostimi metodami vzgajajo te lastnosti pri svojem otroku in mu pomagajo, da jih osvoji. Pomembno je predvsem, da otroci te lastnosti pridobijo z izkušnjami, z njimi se ne rodijo.
Esad Babačić: TRDOBOJEC, Sanje, 2010 Zgodba se začne z opisom, kako je mladi Dejan želel pričeti s treningom nogometa, a ker je trening odpadel, je po naključju zašel v Ptujsko dvorano Mladika, kjer ga je takrat njegov bodoči trener Ivan Pučko uspel navdušiti za boks. Dejanova vztrajnost in skromnost izhajata verjetno tudi iz neurejenih družinskih razmer, oče je bil namreč alkoholik. Razmere doma so bile tako slabe, da ga je socialna služba dodelila njegovi teti, ki je imela večje posestvo, kjer so ga imeli za »pubeca za vse«, a ob vsem tem ni nikoli skrival svoje vesele narave.
I |IJ i,i
IflrB^
Vanja Devčić: IZREKI, KI SO SPREMENILI SVET, Mladinska knjiga, 2010 V knjigi so izbrani izreki po abecedi. Najdemo tako tuje kot slovenske izreke, ki so našle mesto v zgodovini. V življenju večkrat uporabljamo izreke, ne da bi vedeli kdo jih je prvi izrekel in v kakšnih zgodovinskih okoU-ščinah so nastali
KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO:
Nejka Omahen: OH, TA KRIZA! , DZS, 2010 Zabavna knjiga, polna smešnih a resničnih situacij, ki se najbrž pripetijo vsem, ki gredo oz. so šli skozi čudoviti svet najstniških let. Ema je 15 letno dekle, ki se na svoj način sooča s puberteto. Poleg večnih težav,ki jih imajo najstniki sami s seboj, se sooča še s tremi sestrami, s katerimi so zaveznice in najhujše sovražnice ob enem.
Miro Cerar: KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO, Cankarjeva založba, 2009 Avtor knjige dr. Miro Cerar je profesor teorije prava in države, filozofije prava in primerjalnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Omenjena njegova knjiga je prejela priznanje Zlata hruška 2010, saj je ena redkih poučnih knjig za otroke in mladino, ki je delo domačega avtorja in je izredno vsestransko domišljena in inovativna.
Katja Gehrmann: MEDVED IN MALI, Mladinska knjiga, 2011 Prikupna slikanica Medved in mali govori o medvedu, ki se zaleti v lisjaka, ki je ravnokar ukradel gosje jajce za darilo svoji ženi. Ob nenadnem trku lisjak zbeži, medvedu pa ostane jajce. Ko poči lupina se iz nje oglasi majcena žival, ci medveda kliče mama. Medved je ves iz sebe, ko ji skuša dokazati, da ni njena mama. Tako se odloči, da bo pokazal, kaj znajo medvedi, in malemu dokazal, da on ni medved.
kil
Smallman, Steve in Howarth, Daniel:DINKA TINKA SE ZGUBI, Pomurska založba, 2010 Še ena izmed novih knjig za otroke, ki je lansko leto izšla pri Pomurski založbi. Knjiga na koncu vsebuje namige za starše, ki nas spodbujajo, da se o prebranem z otrokom tudi pogovorimo. Zgodba govori o maU sestrici dinozaverki in njenem velikem bratcu Reksu, kateremu mama naloži varovanje male Tinke. Skupaj jo mahneta v močvirje, kjer pa veliki brat sreča dva prijatelja. In seveda Tinka kmalu postane odveč.
MEDIOTEKA:
ZLOMLJENI OBJEMI (LOS ABRAZOS ROTOS) - DVD, Cinemania group, 2009 Film je tragična zgodba slepega scenarista z optimističnim koncem, poln čusteno-dramatičnih zapletov z močnimi elementi komedije, tragedije in sloga noir. Gre za zapeljivo mešanico glamurja (Penélope Cruz, Almodovarjeva muza, ki je upodobila Crainovo veliko nesojeno ljubezen), s toplo barvnim dekorjem, značilnim za tega režiserskega genija. Gre za avtorjevo najbolj avtobiografsko delo, ki izraža njegovo neizmerno ljubezen do filma.
MEGLA (THE FOG) - DVD, Fivia, p. 1980, cop. 2004
Film je klasična srhljivka, posnet v osemdesetih letih. Dogaja se v majhnem, obalnem mestecu Antonio Bay v Kaliforniji. Mesto praznuje 100-letnico ustanovitve mesta in takrat se začnejo dogajati nenavadne stvari. Na morju se ponoči pojavlja bleščeča megla ... V megli pa gobavi zombiji s kavlji, ki pobijajo ljudi. Meščani še ne vedo, da so zombiji prišli po plačilo za grehe iz preteklosti. Duhovnik mesteca najde dnevnik njegovega dedka, ki opisuje dogodke izpred sto let. Bogataša Blakea in nekaj ljudi, ki so zboleli za gobavostjo so ubili. Ti so želeli na drugemu rtu postaviti kolonijo. Odpluli so z ladjo, le da so jih nekateri meščani zavedli s signalnim ognjem, takrat se je pojavila megla in ladja se je raztreščila ob čereh.
l8. MAREC 20II
kultura
19
PETI JAZZOVSKI KONCERT 4. SEZONE V GALERIJI DOMŽALE
Nika (Perunović) & Marko (Zaletelj)
Na 5. jazzovskem koncertu, 17. februarja 2011, aktualne - četrte jazzovske sezone 2010/11, sta v domžalski Galeriji v pevsko-kitarskem duetu nastopila pevska solistka Nika Perunović in kitarist Marko Zaletelj. Umetnika sta predstavila niz (18) vo-kalno-inštrumentalnih miniatur t. i. komornega jazza in, kot sta napovedala, v razponu od jazza do popularne glasbe. Izključno petje v angleščini pa so več kot dokazi, da je šlo za popularni repertoar neke vrste njunih vzornikov, kot so npr. Billie Holliday, Carlos Jobim, George Gershwin, Ella Fitzgerald idr. Solistka Nika je prepevala z dokaj nežnim pevskim glasom, ki ga ji tokrat niti mikrofonski ojačevalec ni v ničemer popačil. V njenem primeru gre za dokaj ozek melodijski in dinamični ambitus. Samosvoje petje Nike je bilo barvno dokaj skopo odmerjeno, zato pa z dovolj poudarjeno dikcijo; saj gre za »naturščika s čustveno nabito, iskreno in nenare-jeno interpretacijo, s fraziranjem, ki se enako dotika nekaterih svetovno
znanih in že omenjenih umetnikov s področja jazza«. Če je tu pa tam slišati še kakšen prizvok hiphoperic, je to že druga (interpretacijska) zgodba pevske solistke. Gre zagotovo za enigma-tično zadržano pevko, s čarobnim, skorajda nezemeljskim glasom »alla Bjorka, Janisa Joplina, Billie Holiday in drugih. Kitarist Marko, ki je bil ali ne (?) v vlogi izključnega spremljevalca, pa je presenetil sicer na akustični kitari z nekaj malega ojačitve. Njegove dolge in bravurozne predigre, med-igre in poigre predstavljajo pravzaprav povsem samostojen kitarski jazz. Šlo je za povsem enakovreden, če že ne kaj več vreden, delež kitarista Marka Z. v tem duetu. Četudi je nekaj malega zapel (morda premalo?), je prav s svojo kitaro požel najmanj toliko aplavzov na odprti sceni kot pevska solistka. Presenetilo pa je njuno skupno in do potankosti dokaj natančno odmerjeno ritmično diferenciranje vseh kratkosapnih skladb (s komaj tri minute dolgimi baladami in drugimi skladbami). Tako je tokratna domžal-
ska urica komornega vokalno-inštru-mentalnega jazza spet minila v druženju z nanovo postavljenimi slikami oz. slikarsko razstavo Milene Usenik z naslovom Metamorfoze barve. Če preidem zdaj od glasbenih »metamor-foz« Nike & Marka na te slike ali pa obratno - saj so bile te tam pred njunim glasbenim nastopom od 10. do 25. februarja - lahko ugotovim, da je bilo enega in drugega, morda tudi slikarskega prenosa na (improvizira-
no) glasbo, povsem dovolj. Tudi tale komorni jazzovski večer je ponovno osvojil domžalsko občinstvo, ki ji taki in podobni (jazzovski) večeri postajajo že kar stalnica njihovega kulturnega užitka. Kako pa tudi ne, saj njihov »patron« Jure Matičič v imenu KDFB nenehno in skrbno bdi nad aktualnimi in trajnimi tovrstnimi dogodki. V marcu je tako (31. marca 2011) v domžalski Galeriji napovedan že naslednji jazzovski dogodek v izvedbi ansambla Essaouira Project, ki ga sestavljajo tolkalca Andrej Hrvatin in Damir Mazrek, kontrabasist Herman Gaiser in Marko Korošec na oudu -arabski lutnji.
Franc Križnar
peti koncert 13. sezone modrega, glasbenega abonmaja v kd franca bernika
Godalni kvarteti v izvedbi Kvarteta LIPKIND
V KDFB se nadaljuje 13. sezona glasbenega abonmajskega ciklusa. Na 5. Koncertu, 18. februarja, je nastopil odlični avstrijski godalni Kvartet ^IPKIND s sporedom godalnih kvartetov skladateljev E. Blocha, S. Barberja, S. Rahmaninova, I. Stra-vinskega in A. Dvoržaka, za dodatek pa še deli D. Šostakoviča in L. v. Beethovna. Ansambel, ki je »vskočil« namesto odpovedanega francoskega godalnega kvarteta Ebène, je v Domžalah nastopil v zasedbi: Yusuke Hayaski in Artiom Shishkov/vio-
lini, Nora Romanoff Schwarzberg/ viola in Gavriel Lipkind/violončelo; poimenovan torej po slednjem, vio-lončelistu, ki je ansambel tudi ustanovil.
Kvartet je pred dobrima dvema letoma, 15. septembra 2008, na Dunaju ustanovil violončelist Lipkind. Doslej je doživel nekaj sprememb (oba violinista sta nova), ostal pa je tudi na Dunaju; razen seveda takrat, ko gostuje in snema, in tega je v tem mladem ansamblu (povprečna starost vseh štirih članov je še vedno manj kot 28
let!) največ. Tudi na omenjeni domžalski koncert so se vsi štirje umetniki pripeljali neposredno z zadnjega švicarskega snemanja v studiu Galaxy. In bilo je kaj slišati, saj gre v primeru godalnega kvarteta LIPKIND za ansambel izjemnih kvalitet: že to, da v svoje programe in igranje vnašajo posebno godalno kvartetno filozofijo, kaže že sama postavitev ansambla na odru: oba violinista, ki se med seboj tudi izmenjujeta, med igranjem stojita, obe najnižji godali pa igrata izvajalca sede na malce vzvišenih praktikablih, za obema violinistoma. Seveda je šele njihovo igranje nekaj posebnega: ne glede na to, ali igrajo morda na videz malce manj znano kvartetno literaturo (Bloch, Barber, Rahmaninov, Stravinski) ali pa so to neke vrste »kapitalna« kvartetna dela skladateljev Dvoržaka, Šostakoviča in Beethovna. Tako smo lahko v njihovih izvedbah strmeli nad njihovimi tehničnimi elementni s popolnimi presežniki v perfektni intonaciji, maksimalni koordinaciji in muzikalnosti. Ta je šele nadgradnja vsega tistega, s čemer ansambel razpolaga primarno.
V tem njihovem izkazovanju (skoraj 100 minut čiste muzike z obema dodatkoma vred) ni bilo čisto nič uigravanja, četudi se je na prvi pogled zdelo, kot da so bila dela oz. glasba, ki je predhodila Dvoržakovemu Kvartetu v f-molu, op. 96, Ameriški, neke vrste predigra. Ampak tudi Blochova Noč, Barberjev Kvartet št. 1, op. 11 (z nepojmljivim 2. st.- Adagio), Romanco in Scherzom S. Rahmaninova in Tri skladbe I. Stravinskega so bile samo neke vrste dolg uvod v ansamblov Dvoržakov najbolj popularni Kvartet. Menim, da je že pred samim iztekom letošnja domžalska glasbena sezona dosegla z nastopom tega odličnega dunajskega Kvarteta LIPKIND vse letošnje, pa še marsikateri dosedanji glasbeni presežek.
Na naslednjem, 6. in hkrati zadnjem, koncertu istega (modrega, glasbenega) abonmaja v tej sezoni bo 21. marca nastopil mednarodno zasedeni komorni consort, ansambel Serenade, katerega ustanovitelj in gonila sila je naš odlični mladi hornist Boštjan Lipovšek.
Dr. Franc Križnar
LIKOVNA RAZSTAVA V GALERIJI DOMžALE
Milena Usenik
Od 10. do 25. februarja 2011 je v Galeriji Domžale razstavljala umetnica Milena Usenik, ki živi in ustvarja v Logatcu in v Ljubljani. Avtorica se je domžalski publiki predstavila s svojim zadnjim slikarskim ciklom Metamorfoze barve. S tokratno razstavo je zopet potrdila, da ima izreden občutek za barvno snovnost ter k svojemu delu pristopa artistično in ne toliko mime-tično, kot se zdi na prvi pogled. Milena Usenik je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno
umetnost v Ljubljani pri prof. Maksimu Sedeju in nato leta 1968 pri prof. Gabrijelu Stupici končala še slikarsko specialko. V večletnem udejstvovanju na likovnem področju je izoblikovala samosvoj in prepoznavni likovni jezik. Kljub popolni abstrakciji in hotenemu prepuščanju slikarske poteze ponotra-njenemu občutju, slike v največji meri gradi premišljeno in tehtno. Motivno se predaja istrski krajini, ki pa se izgublja v igrah barvnih madežev kot spontan izraz njenega občutja, misli
ali razpoloženja v danem trenutku. Mnoge slike ne želi omejiti, temveč nas vabi čez robove slik, ki nam dajejo občutek neomejenosti. O tem nam je pričala tudi »rombna« postavitev nekaterih slik na razstavi, ki v različnih zasukih vsaka zase govori o številnih možnostih prikazovanja naslikane podobe. Vsekakor slikarkina dela dosegajo avtonomijo v barvah in njihovih nadrejenostii nad drugimi likovnimi elementi. Že sam naslov razstave govori o avtoričinem nenehnem vsebinskem in tehničnem preobražanju barv, ki slikarska platna napolnjujejo do zadnjega kotička. Razstavljene slike so tudi idealen prikaz slikarkinega tehničnega postopka večplastnega slikanja, ko
plasti spodnjih nanosov v ozadju presevajo skozi zgornja. Slikarka Milena Usenik je s tokratno razstavo v domžalski galeriji zopet potrdila, da ima izreden občutek za barvno snovnost ter k svojemu delu pristopa artistično in ne toliko mimetično, kot se zdi na prvi pogled. Vse deluje na čisti abstrakciji kot podobi podzavestnih spominov, vzetih in doživetih iz narave in hkrati njenega osebnega življenja. Tudi vsebinsko se avtorica postavlja na simbolično stran in s tem spoznava ter vrednoti notranjo stvarnost, ki jo izraža prek zamišljenega koncepta ali ideje.
Katarina Rus Krušelj
Naj ne mine dan brez knjige
Tokrat bomo skupaj prelistali knjige založbe Franc - Franc. Miško Kranjc: Vstajenje, Založba Franc - Franc
Založba iz Murske Sobote je izdala knjigo šestih pisateljevih zgodnjih pripovedi v prekmurskem narečju. Najprej so bile objavljene v pokrajinskem časopisju. Nastajale so v obdobju med 1925 in 1232, torej v času pisateljeve mladosti. Ljubitelji pisatelja prekmurskih ravnic bo knjiga še posebej navdušila, saj bodo spoznali nekoliko drugačnega avtorja, ki je v kasnejšem času postal eden najboljših slovenskih sodobnik in predvsem nenadkriljiv popisovalec zgodb iz Prekmurja. Prav on nam je vtisnil podobo časa in kraja, ki je ostala v naši zavesti. Kdo ne pozna tenkočutno in čarobno del Strici so mi povedali, ki je ena najlepših knjig prostranih ravnin, pa dela Prostor na soncu, Os življenja, Zalesje se prebuja, Povest o dobrih ljudeh? Morda bo knjiga Vstajenja povod, da boste segli še po drugih avtorjevih delih.
Dušan Šarotar: Nostalgija
Knjiga kratke proze Nostalgija prinaša štiri kratke pripovedi. Prvi dve zgodbi - Haustor in Lastovka - nadaljujeta zgodbo, ki jo je odprl že v romanu Biljard v Dobrayu, zgodbo o deportaciji soboških Judov v taborišča smrti med drugo svetovno vojno, tretja in četrta - Vrnitev in Ladja - pa nadaljujeta razmišljanje o človekovem srečanju s končnostjo v sodobnem času. Delo bo zadovoljilo še tako zahtevnega bralca, saj pisatelj navdušuje s svojim izjemnim občutkom za jezik, metaforami in simboli.
Francek Mukič: Vtrgnjene korenje
Franček Mukič je porabski Slovenec, novinar in urednik slovenskega radia Monošter. Njegovo delo, ki v prevodu pomeni Strgane korenine, govori o madžarskih gulagih - delovnih taboriščih, v katerih je bilo pregnanih od 1950 do 1953 več kot deset tisoč nedolžnih ljudi, med njimi nekaj deset slovenskih družin iz Porabja. Avtor se je osredotočil na
usodo deportiranca Jožefa, ki po treh desetletjih spregovori o dogajanjih in trpljenju v gulagih. Dragica Haramija: Holokavst skozi otroške oči
V monografiji so predstavljena dela o holokavstu, in sicer dnevniški zapisi, romani o skrivanju pred nacisti, taboriščni romani ter pripovedi o usodi uplinjenih otrok. »Pričujoča knjiga ima s svojo tematiko izjemen pomen za slovenski prostor, saj ni samo prva knjiga, ki obravnava ho-lokavst z vidika otroških izkušenj v slovenščini, ampak naredi tudi velik korak naprej pri splošnem preučevanju holokavsta na Slovenskem,« piše Klemen Jelinčič Boeta.
Franc Zadravec: Satira in groteska v slovenski literaturi »Najnovejše delo akademika Franca Zadravca z naslovom Satira in teska v slovenski literaturi pre vlja zbirko samostojnih študij o razvoju literarne satire in groteske na Slovenskem v 20. stoletju, zaobjema pa okoli dvajset pomembnih slovenskih pisateljev in pesnikov, od Ivana Cankarja do Slavka Pregla. A snovi za satiro in grotesko ne zmanjka niti
to-ta-
v današnjih časih, razmišlja avtor in pri tem navaja Cankarjeve besede, da je »umetnost najpredrznejši razmah človeškega duha«,« piše o knjigi časopis Dnevnik.
Metka Lokar: Podobe neizrekljivega
»V delu Podobe neizrekljivega se avtorica osredotoča na vizualno poezijo oziroma na tiste linije, ko se jezik preobraža v likovne podobe oziroma elemente in s tem »ponekod popolnoma preide v likovni izraz«. Avtorica tudi pojasnjuje, da ni pisala na splošno o avantgardah, temveč je luščila zgolj tisti segment, ki se povezuje s podobami neizrekljivega,« beremo o knjigi.
Judit Zágorec Csuka: V sebi zate
Delo prinaša izbor poezij, proz in esejistike Judit Zágorec Csuka. »Za njena dela je značilno, da piše bivanjske, ljubezenske in domovinske pesmi, nabite s čustvenostjo. V svojih delih se navezuje na teme, motive in liriko madžarskega klasičnega pesništva, ki jih kombinira s sodobnejšo, zlasti eksistencialistično duhovno izkušnjo.«
Tatjana Kokalj
'« J..
.■J.
20
kultura
l8. MAREC 20II
KULTURNI IN NARAVNI SPOMENIKI SLOVENIJE - ZBIRKA VODNIKOV
Plečnik na Domžalskem in Kamniškem
12. GOSTIČEVI DNEVI
Dr. Mirko Cuderman, častni član Kulturnega društva Jože Gostič Homec
nadaljevanje s strani 1
Spominska sveta maša
Tudi 12. Gostičevi dnevi so se začeli na Homcu, rojstnem kraju velikega tenorista. Spominsko sv. mašo je v cerkvi Marijinega rojstva daroval ljubljanski škof dr. Anton Jamnik. Daritev je spremljal Slovenski komorni zbor pod vodstvom zborovodje dr. Mirka Cuderman z delom Johanna Baptista Hilber Missa in honorem Sti. Niklaus von Flue. Delo je bilo prvič izvedeno leta 1947 ob razglasitvi Niklausa von Flueja za svetnika. Slovesna daritev je bila tudi letos eden od vrhuncev Gostičevih dni tudi po umetniški plati in je spomnila na čas, ko je v domači cerkvi prepeval tenorist Jože Gostič. Na orglah je pevce spremljal
Slavnostni koncert
Pravi mali jubilej, deseto obletnico, je letos praznoval slavnostni koncert v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na katerem so prepevali uveljavljeni in mladi operni umetniki iz zagrebške in ljubljanske opere, ki ju povezuje tudi delo našega vrhunskega tenorista. Polna dvorana obiskovalcev, med katerimi so bili poleg prijateljev iz Zagreba tudi
gosti: podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc, veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji, dr. Svjetlan Berković, Mitja Brvar, ravnatelj SNG Opere in balet Ljubljana, vedno dobrodošli dr. Vladimir Kranjčevič, predsednik Društva ljubiteljev zagrebške opere, Franjo Oguljin, ter drugi gostje, je navdušeno spremljala prav vsak nastop. Prvi del koncerta je tokrat s posameznimi odlomki predstavil hrvaško nacionalno opero Nikola Šubić Zrinjski, Ivana pl. Zajca. V njej je Jože Gostič v vlogi Juranića prvič nastopil leta 1932 v ljubljanski operi, v vlogi Mehmeda Sokolovića pa leta 1939 v HNK Zagreb. Vsebino junaške zgodbe iz leta 1566, za katero je bilo zapisano, da je bila to bitka, ki je rešila civilizacijo, je pripovedoval povezovalec Ivan Lotrič. Poslušalci smo prisluhnili solistom Opere HNK Zagreb: sopranist-kama Kristini Anđelki Đopar in Martini Klarić, tenoristu Stjepanu Franetoviću, baritonistu Ljubomiru Puškariću in basistu Marku Mimici, ki so nas z arijami, dueti, recitativi, romancami ter tercetom ob klavirski spremljavi Nine Cossetto popeljali v zgodovino. Prav vsak nastop je izzval navdušenje, glasen aplavz ter glasne pohvale.
DIC KECELJ D.O.O. D O M Ž A L E	Vodnikova 3a, 1230 Domžale Tel.: 059 091 772 dickecelj@siol.net
SPECIALISTIČNE	
AMBULANTE:	ULTRAZVOČNE
Dermatovenerološka	PREISKAVE:
Flebološka	Srca
Zdravljenje kroničnih ran	Vratnih arterij
Internistična	Ven nog
Pulmološka	Trebuha
Alergološka	v Scitnice
Kardiološka	Mehkih tkiv
Nevrološka	Prostate
Otroška pulmologija in	
Alergologinja	
RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI ZA VODSTVENE DELAVCE LASERSKI POSEGI NA KOŽI	
V drugem delu slavnostnega koncerta so nastopili solisti SNG Opera in balet Ljubljana: sopranistki Rebeka Radovan in Dunja Spruk, tenorist Dejan Vrbančič, baritonist Slavko Savinšek in basist Juan Vasle. Tudi ob njihovih nastopih navdušenje obiskovalcev ni bilo nič manjše, saj so s svojimi glasnimi aplavzi nagradili prav vse pevce, ki jih je na klavirju spremljala Jelen Boljubaš. Prisluhnili smo arijam iz svetovne zakladnice operne umetnosti - iz oper Cosi fan tute in Beg iz Sera-ja W. A. Mozarta, Ivan Susanin M. Glinke, Carjeva nevesta N. Rimske-ga-Korsakova, Rusalka A. Dvoraka, Pristaniška krčmarica P. Sorozábala, Dekle iz Cadisa L. Delibesa, Glu-mači R. Leoncavalla, Giuditta F. Leharja, duetu iz opere Luisa Miller G. Verdija - ter skladbi R. Stolza Sábogárd, Dombóvár.
Dr. Mirko Cuderman, častni član Kulturnega društva Jože Gostič Homec
Kulturno društvo Jože Gostič se je na zboru članstva odločilo, da za vso pomoč, skrb in neizbrisen pečat, ki ga je slovenski glasbi ter še posebej Gostičevim dnevom dal dr. Mirko Cuderman, temu podeli naziv častnega člana društva. Novi častni član je vodilna avtoriteta na področju zborovske glasbe na Slovenskem in že 20 let vodi Slovenski komorni zbor. Naziv častnega člana pa je prejel zaradi svoje izredne pomoči Kulturnemu društvu Jože Gostič Homec, ki mu na tak način izraža tudi iskreno hvaležnost za vse sodelovanje pri organizaciji in izvedbi Gostičevih dnevov. Letos v Operi HNK Split 12. Gostičevi dnevi so se nadaljevali 12. marca 2011 v Operi HNK Split z odprtjem razstave Jože Gostič - tenor avtorice Marije Barbieri. Razstavo o življenju in delu našega opernega umetnika, ki jo je pripravilo Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba, je odprl ravnatelj Opera HNK Split Ivica Čikeš. Obiskovalci, tudi iz KD Jože Gostič so bili med njimi, so si lahko ogledali krstno uprizoritev opere Josipa Hatze Adel in Mara, v kateri je na praizvedbi v Ljubljani leta 1932 naslovno vlogo Adela pel Jože Go-stič, ob njem pa vlogo Mater Zlata Gjungjenac.
Več o predstavitvi Jožeta Gostiča v Operi HNK Split ter premieri opere Richarda Wagnerja Parsifal, ki bo v spomin velikega tenorista uprizorjena 26. marca 2011 v zagrebški operi, v naslednji številki Slamnika, kjer bomo poročali tudi operi A. Sulli-vana: Gondoljerji, ki jo bo 27. marca 2011, ob 19. uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, izvedel Zbor in orkester Consortium musicum pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, častnega člana Kulturnega društva Jože Gostič Homec, ki vas vabi, da se jim na koncertni izvedbi opere pridružite.
^rvi del letošnjih 12. Gostičevih dni je torej za nami. Organizatorjem iskrene čestitke. Ob tem pa še tole razmišljanje: Slovenci smo premalo ponosni na posameznike iz svoje zgodovine, pa naj bodo s kateregakoli področja že. Si predstavljate, kako pestra bi bila naša sedanjost, pa tudi prihodnost, če bi se podobno, kot se Kulturno društvo Jože Gostič Homec, skupaj z vsemi svojimi prijatelji in sodelavci, spominja svojega velikega rojaka tenorista Jožeta Go-stiča, spominjali drugih znamenitih Slovencev?
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v pred kratkim v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije izdal vodnik, ki nas vodi po dediščini arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) na Domžalskem in Kamniškem. Vodnikje nastal tudi ob pomoči zloženke in razstave, ki jo je pred leti Komisija za turizem Občine Domžale pripravila o Plečnikovi dediščini na Domžalskem. Prijetna predstavitev novega vodnika, kjer so avtorji podrobno predstavili življenje in delo velikega arhitekta ter posebno pozornost namenili njegovemu delu na domžalskem in kamniškem območju, je bila 9. marca 2010, v gradu Jable, kjer je o pomenu izdaje tovrstnih knjižic spregovorila generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, dr. Jelka Pirkovič, v imenu Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik, ki je tudi sozaložnik, dr. Andreja Eržen, vodnik pa so predstavile Marina Zupančič, urednica zbirke vodnikov ter avtorici mag. Maja Avguštin in Saša Lavrinc. V kulturnem programu smo prisluhnili vokalni skupini Grm.
Plečnik med ljudmi je naslov prvega prispevka, ki ga je za vodnik prispeval Gojko Zupan ter v njem na kratko predstavil življenje in delo Jožeta Plečnika, ob tem pa tudi utemeljil pomen novega vodnika, ki skuša nadaljevati topografsko delo s povezovanjem terenskih ogledov in pregledi literature ter izkušnjami varuhov dediščine. Knjižica je dobrodošla novost za vse, ki bi radi bolje spoznali velikega arhitekta, ki je še kako povezan z našo občino, posebej pa naj bi bila »knjižica je namenjena najprej mladi generaciji, da se seznani z manj znanimi arhitektovimi del in se opozori na njihove odlike.
Spodbudi lahko izletnike, predvsem sprehajalce in kolesarje, da med Ljubljano in Kamniškimi Alpami najdejo cilje svojih izletov,« kot zapiše avtor ter poudari, da hkrati vsem nam odpira nove poglede kakovostne arhitekture, oblikovanja in življenja v izbranih ambientih. V knjižici najdete šest Plečnikovih »spomenikov« na Domžalskem, ob vsakem posebej je zapisana kratka zgodovina, pa tudi pričevanja kon-servatorjev in drugih strokovnjakov o življenju Plečnikove dediščine ter uspešnem reševanju posamezne umetnine. Na Domžalskem imamo tako naslednje bisere Plečnikove dediščine:
-	Vrečarjeva hiša (Domžale, Kolodvorska 1): trapezasto stopnišče, fasada;
-	Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (Domžale, Tabor 10): pevski kor;
-	Pokopališče Domžale: nagrobnik družine Končan;
-	Bolharjeva hiša (Domžale, Usnjarska 5): vhod s pergolo;
-	Zajčevo znamenje (Domžale ob Ljubljanski cesti);
-	Župnijska cerkev sv. Martina (Dob, Ul. 7. avgusta 23): prižnica in krstilnica;
-	Pirnatova vila (Homec, Gostiče-va 6).
Knjižica prinaša tudi informacijo o obrtnikih in njihovih delavnicah, s katerimi je sodeloval znameniti arhitekt. Njena oblika omogoča, da jo ob obisku posameznega Plečnikovega spomenika imamo s seboj ter si tako ob ogledu v knjižici opisanega spomenika lahko obogatimo svoje znanje.
Avtorici že 212. zvezka zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, KNSS Plečnik na Domžalskem in Kamniškem, sta Maja Avguštin in Saša Lavrinc.
Vodnik lahko kupite v Knjigarni Beseda v Domžalah, Kajuhova ulica 5. Prijetno branje in spoznavanje Plečnikove dediščine v naši in sosednjih občinah.
V.
Čudovit večer v Domžalah za mamice in žene s 300 nastopajočimi
Ponosni in veseli smo članice in člani Kulturnega društva Jožeta Karlovška iz Domžal, da nam je v ponedeljek, 7. marca, v Hali Komunalnega centra uspelo pričarati pravi spektakel v čast vsem ženskam in mamicam. Vrhunec večera je bil skoraj 270-članski otroški pevski zbor osnovnošolcev iz sedmih šol in Glasbene šole Domžale. Gianni Rijavec je ta večer, poleg otrok, na velikem odru gostil Godalni orkester Glasbene šole Domžale Ana-stasia strings, Anastazijo in Mirana Juvana, Mišo Molk, Lino Koduzo-vič, mlado italijansko pevko Zuleiko Morsut ter Natašo Madjar. Ta večer je obiskovalce navduševalo skoraj 300 nastopajočih.
Vrhunec večera je bil nastop skoraj 270-članskega otroškega pevskega zbora, sestavljenega iz sedmih osnovnih šol: iz Komende, Trzina, Mengša, Dola pri Ljubljani, Dom-
žal (sodelovala je Osnovna šola Venclja Perka), Kamnika ter Glasbene šole Domžale, ki so pod vodstvom zborovodkinje in profesorice glasbe Jožice Vidic zapeli skupaj z Giannijem pesem Mamica je kakor zarja, po odpeti pesmi pa so svojim mamicam podarili cvet, ki ga je izdelala rokodelka z Vranskega. Številni obiskovalci so od navdušenja zajokali.
Z rožami je Gianni med koncertom presenetil tri obiskovalke kot izredne ženske. Med njimi stoletnico Fran-čiško Kitin iz Doma za starejše občane Domžale ter Marijo Radkovič z Vira, ki kot članica Medgenera-cijskega društva Jesenski cvet veliko svojega časa namenja prostovoljstvu. Želimo se zahvaliti vsem, ki ste nam pomagali pri tem velikem projektu: Občini Domžale - županu Toniju Dragarju, Zavodu za šport in rekreacijo - mag. Janezu Zupančiču, Ra-
diu Hit - Stanetu Cenclju, Radiu 1
-	Andreju Vodušku, Domžurnalu -Petru Verbiču, Kamniškim novicam
-	Mateju Primožiču, Domžalskim novicam - Bojanu Beštru, podjetju Protechnik - Juretu Robiniku, Društvu za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjca - Tanji Šubelj, Pekarni Lovrek, Pekarni Srček - Sabastjanu Čamažarju, Cvetličarni Omersa -Poloni Strehar, podjetju Amicus d.o.o. - Primožu Kapusu, Juliji in Jerneju Karlovšek, Filipu, Tjaši in Žanu Jarc, Senti Avbelj in učiteljicam ter učitelju: Alenki Drčar, Barbari Karba, Bojani Gajšek, Nataliji Šimenc, Alenki Markus, Mateji Kališnik, Gorazdu Klepu ter zboro-vodkinji Andreji Polanec Kolenc ter Jožici Vidic, ki je zborček tudi vodila. Za strokovno pomoč tudi zahvala Anastaziji in Miranu Juvanu.
Članice in člani Kulturno umetniškega društva Jožeta Karlovška vas vabimo k obisku dveh kulturnih dogodkov v prihodnjih dneh; na materinski dan vabljeni v Kulturni dom Groblje na samostojni koncert Anastazije in Mirana Juvana z gostjo Alenko Godec, 4. aprila pa v počastitev 10-letnice delovanja domžalskega glasbenika, komponista, pianista in pevca Roka Kosmača. Pripravljamo njegov samostojni koncert v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, gostje večera bodo Rok' n' band.
Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška Foto: Jernej Karlovšek
Marija Radkovič kot članica Medgeneracijskega društva Jesenski cvet veliko svojega časa namenja prostovoljstvu.
Gianni in Zuleika sta zapela italijansko-slovenski duet Ljubezen je ena sama.
Vera Vojska 270-članski zborček osnovnošolcev
Gianni Rijavec je zapel v duetu tudi z Mišo Molk.
l8. MAREC 20II
kultura
21
20h KRAUEVGOVOR 2010/zgodovinska drama/The King's Speech / režija: Tom Hooper
sobota, 19. marec
17h KDO IMA DANES ROJSTNI DAN 2009/animirani film/Na půdě aneb Kdo má dnesl<a narozeniny? / režija: Jiří Barta 20h KRAUEV GOVOR 2010/zgodovinsio drama/The King's Speech / režija: Tom Hooper
torek, 22. marec
20h CIRCUS FANTASTICUS / 2010 / vojna drama / Slovenija, Irska, Finska, Švedska / režija: Janez Burger
predfilm: VEM / 2008 / kratki igrani film / Slovenija, Madžarska / režija: Jan Cvitkovič/CIKEL FILMOV JANEZA BURGERJA III po filmu pogovor z režiserjem 111
četrtek, 24. marec
20h CIRCUS FANTASTICUS / 2010 / vojna drama / Slovenija, Irska, Finska, Švedska / režija: Janez Burger
predfilm: VEM / 2008 / kratki igrani film / Slovenija, Madžarska / režija: Jan Cvitkovič / CIKEL FILMOV JANEZA BURGERJA
sobota, 26. marec
17h KDO IMA DANES ROJSTNI DAN? / 2009 / Na půdě aneb Kdo má dneska narozeniny? / animirani družinski film / Češka, Slovaška, Japonska / 74 min / režija: Jiří Barta
20h SOCIALNO OMREŽJE / 2010 / The Social Network / drama / ZDA /120 min / režija: D. Fincher
27. marec
18h SOCIALNO OMREŽJE / 2010 / The Social Network / drama / ZDA /120 min / režija: D. Fincher
torek, 29. marec
20h KONCERT / 2009 / Le concert / komična glasbena drama / Francija, Italija, Romunija, Belgija, Rusija /122 min / režija: Radu Mihaileanu
sreda, 30. marec
20h KONCERT / 2009 / Le concert / komična glasbena drama / Francija, Italija, Romunija, Belgija, Rusija /122 min / režija: Radu Mihaileanu

20h ČRNI LABOD / 2010 / Black Swan / drama / ZDA /108 min / režija: Darren Aronofsky
sobota, 2. april
17h ZLATOLASKA / 2010 / Tangled / animirana komedija / ZDA / 100 min / režija: Nathan Greno, Byron Howard 20h ČRNI LABOD / 2010 / Black Swan / drama / ZDA /108 min / režija: Darren Aronofsky
petek, 8. april
20h BESA / 2009 / romantična drama / Srbija, Slovenija, Francija / 106 min / režija: Srđan Karanović
sobota, 9.1
17h ZLATOLASKA / 2010 / Tangled / animirana komedija / ZDA / 100 min / režija: Nathan Greno, Byron Howard
20h BESA / 2009 / romantična drama / Srbija, Slovenija, Francija / 106 min / režija: Srđan Karanović
ponedeljek, 11. april
20h UBIL SEM SVOJO MAMO / 2009 / drama / J'ai tué ma mère / Kanada / 96 min / režija: Xavier Dolan / za abonma FILMSKI
INFORMACIJE
MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61,1230 Domžale. Blagajna je odprta uro in pol pred prireditvami ter vsak dan od 10 do 12 ure, ob sredah tudi do 17 ure. Mestni kino Domžale je član Art kino mreže.
t. 722 50 50 www.kd-domzale.si
DO-MA: UREJANJE OKOLICE
v vzdrževanje okolice poslovnih objektov, stanovanjskih blokov, hiš, vikendov, ^ v košnja trate in druge oskrbe zelenice v obnova trate
v obrezovanje žive meje, drevja in grmovnic in ostale vrtnarske storitve
tel.: 041 589 090 internetna stran: www.vrtnarstvo-do-ma.com
FOTOGRAF MARKO OCEPEK V CMD
Addicted to photos
Če boste malce pohiteli, si boste v Centru za mlade Domžale še lahko ogledali fotografsko razstavo mladega domžalskega umetnika - fotografa Marka Ocepka, ki jo je naslovil ADDICTED TO PHOTOS
(Odvisen od fotografij) in je bila slovesno odprta 24. februarja 2011. Kljub mladosti je fotograf Marko Ocepek prepoznaven ustvarjalec, ki ima to srečo, da se s svojo veliko ljubeznijo - fotografiranjem, lahko ukvarja profesionalno. Preden pa je fotografija postala najpomembnejši del njegovega ustvarjanja, se je uspešno preizkušal na drugih področjih, posebej na filmskem, kjer je opravljal več vlog, od organizatorja, producenta, montažerja, igralca ... Morda se spomnite filmov, Denarnica in Kratki film o drogah! Svoje sanje pa je kot član glasbene skupine Embrio iskal tudi na glasbenem področju. S fotografijo se profesionalno ukvarja kot samostojni podjetnik in pregledna razstava Addicter to photos nam prikazuje le delček nje-
gove bogate ustvarjalnosti. Za njim je namreč že več razstav, fotografije lahko srečujemo v različnih medijih, tudi v Slamniku, slovenskem tisku, fotostudiih, videoprodukcijah, kjer ima že določen krog naročnikov, pomembno pa je vedeti, da svoje bogato znanje razdaja mladim v različnih delavnicah, na tečajih, predavanjih ... pa tudi to, da izstopa s kvaliteto in njemu lastnim načinom fotografiranja obrazov. Njegove fotografije najdemo tudi na večjih reklamnih panojih, pa v celih generacijah dijakov in študentov, udeležencev maturantskih in diplomskih izletov, ki jim Marko ohranja prijetne spomine.
Vedno si je želel postati profesionalni fotograf, čeprav se dobro zaveda, da stopa po težki poti, kjer še tako majhen korak zahteva veliko energije in finančnih sredstev. Pa je postal profesionalec, s podjetjem, ki po imenu spominja na staro spoštovano rodbino, iz katere izhaja, po izdelku pa opozarja na fotografa, ki ljubi fo-
tografiranje, ki ob fotografiranjem resnično uživa.
Sam priznava, da je nekaj izkušenj v fotografijo prenesel iz svojega filmskega ustvarjanja. Film je namreč gibljiva slika, fotografija pa je, to je povedal v enem od intervujev, pravzaprav zamrznjena slika. Marka bolj navdušuje ta zamrznjena slika, ujet posamezen trenutek, ki ga najde v spontanih trenutkih ljudi, v naravnem počutju, včasih pa v njih skuša izvabiti čustva, morda lepoto, strah, dobro ali slabo počutje, jih celo izziva, kako naj se obnašajo pred fotografskim objektivom, in še kako izkorišča poznavanje načina dela režiserjev pri filmskem vodenju igralcev.
Fotografira predvsem ljudi, ker jih ima rad in je vsak drugačen. Skuša ujeti njihove značilne izraze. Pri otrocih otroško nedolžnost, pri starejših pa je mikavno tisto, kar se v njihovih očeh vidi kot globina življenja. „Posebej, če delaš portrete starejših, se pred tem z njimi pogovoriš o dogodkih iz življenja in po tem čustvenem spominu, ko oni doživljajo svojo preteklost, dobijo to iskrico v očeh," pravi. Marko pri fotografiranju uživa! Najbrž bi vam ob vsaki fotografiji lahko povedal
zgodbo, zgodbo o človeku, ki ga je srečal, se z njim pogovarjal in ga fotografiral tudi zato, da bi imela oba prijeten spomin na njuno srečanje. Marko ima zgodbe rad, rad jih išče, skuša zabeležiti na fotografije in ob tem uživati, uživati. To so na odprtju razstave potrdili kar trije: Mateja Absec v imenu Centra za mlade Domžale, Pavel Pevec v imenu Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, Območne enote Domžale, ter njegov prijatelj Vid Valič. Uživajte tudi vi in iščite zgodbe v razstavljenih fotografijah, iščite jih in jih delite z Markom Ocepkom, fotografom, pred katerim je še lepa prihodnost. Ne verjamete! Počakajte do druge razstave, saj Marko Ocepek najbrž tudi ta trenutek fotografira tam, kjer je. Vseeno pa ne pozablja na prihodnost, saj živi v trenutku, s pogledom na prihodnost. Mladi fotograf se ob tej priložnosti posebej zahvaljuje Centru za mlade (Lili Jazbec in Mateji Absec) ter Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, Območni enoti Domžale (Pavlu Pevcu), ki so omogočili razstavo. Obiskovalcem, že dolgo jih nismo videli toliko, pa hvala za obisk in dobrodošli na naslednji razstavi!
Vera
DOMŽALE NA STARIH RAZGLEDNICAH
Razglednice z zgodovinsko in dokumentarno vrednostjo
V februarju je Menačnikova domačija zaživela s starimi razglednicami, ki so ponujale tudi hkratni poglede na sodobno mesto. Galerija ob Menač-nikovi hiši je bila tokrat premajhna za vse, ki so želeli s svojo prisotnostjo počastiti razstavo starih razglednic pod naslovom DOMŽALE NEKOČ IN DANES.
Povod za razstavo je priprava kataloga razglednic in fotografij, ki se pripravlja in naj bi pričal o hitrem gospodarskem razvoju Domžal, ki so svoj največji razmah doživele v drugi polovici 19. stoletja, v času, ki govori tudi o razvoju slamnikarstva. Blizu 100 starih razglednic, ki sta jih prispevala Janez Skofic in Gašper Dimc, med njimi tudi najstarejša s poštnim žigom iz leta 1898, se je spogledovalo s sodobnimi pogledi na naše mesto in okolico, ki jih je prispeval domžalski fotograf Aco Majhenič. S tem so organizatorji razstave, kot je povedala
Katarina Rus Krušelj, Kulturni dom Franca Bernika Domžale, dosegli osnovni namen: dodane so bile namreč nove vsebine v združitvi prete-
kle in sedanje podobe našega mesta. Za vse prisotne je bil ob pogledu na stare razglednice zelo zanimivo tudi branje obrazložitev s postavitvijo razglednic v prostorski in časovni okvir. K prijetnemu večeru so s svojimi starimi ljudskimi pesmimi prispevale Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale pod vodstvom Mare Vilar, pa tudi dobrote pridnih gospodinj iz Društva podeželskih žena Domžale, medtem ko je za dobro kapljico poskrbela Vinska klet Vidmar. Razstavo lahko obiščete do 19. marca. Hkrati vas vabimo, da pogledate, ali se morda kje tudi v vašem domu ne skriva kakšna stara razglednica. Če se, potem ste vabljeni, da se z njo oglasite v Knjižnici Domžale, kjer je bil že organiziran prvi sestanek z namenom, da v naslednjem letu ali dveh pripravimo nov katalog starih razglednic, v obliki, ki bi lahko predstav'
ski pesmi Lepa Vida, dramski igralec Aleš Valič pa nam je v okviru kulturnega meseca predstavil tudi verzijo Franceta Prešerna, velikega pesnika malega naroda, večer pa je popestril kvartet pevcev iz Pevskega zbora Radomlje. Ob čaju in domačih dobrotah, ki jih, ne da bi jih kdo posebej naročil, prinesejo s seboj kar obiskovalci sami, smo se tako preselili v čas prijetnih zimskih večerov, se stisnili ob toplo peč v Menačnikovi domačiji in prisluhnili Alešu Valiču, še prej pa Katarini Rus Krušelj, ki je na kratko predstavila različice ljudske pesmi Lepa Vida ter nas seznanila z nastankom Prešernove pesnitve. Na kratko: bilo je lepo in še pridemo!
Moja razglednica
V sobotni družinski ustvarjalnici z
naslovom: Izdelajmo sodobno razglednico Domžal, so udeleženci izdelovali lastne razglednice, najmlajši pa so podobe mesta spoznavali skozi igro.
Marec v znamenju Gregorjevih lučk in pusta
V marcu je bila Menačnikova domačija v znamenju Gregorjevih lučk, prinašalk pomladi. V sobotni ustvar-jalnici so udeleženci izdelovali ladjice s svečko, ki so jih nato spustili po vodi, večer ljudskih pripovedk, basni in pesmi pa je s svojim pripovedovanjem dveh slovenskih ljudskih pripovedk (Pravljica o kurentu ter O pustu in zakletem gradu popestrila Vesna Pernarčič Žunič.
Vera
ala
tudi promocijsko darilo naše občine.
Lepa Vida je pri morju stala ...
Tokratni večer ljudskih pripovedk, basni in pesmi je bil namenjen ljud-
PEVSKA SKUPINA ROŽMARIN OB KULTURNEM PRAZNIKU
V srcu pa je lepo, kot je nekdaj bilo ...
vi molitvi ter še nekaterim drugim, ki so že pozabljene ali jih sploh nismo s luh
pozna
Pevska skupina Rožmarin, ki že od leta 2005 prepeva v okviru Župnijske Karitas Dob, se lahko pohvali z vrsto nastopov, med njimi je bil eden pomembnejših tudi nastop v Cankarjevem domu v okviru Tedna vse-življenjskega učenja. Naloge in cilje, ki so si jih pevke zastavile: druženje starejših z namenom zmanjševanja socialne izključenosti, aktivno preživljanje časa, zboljševanje zdravja in počutja, učenje novih veščin, medge-neracijsko sodelovanje, vzpostavljanje in ohranjanje humanih medčloveških odnosov, pomoči in solidarnost med člani skupine in do drugih ljudi, ohranjanje in posredovanje kulturne dediščine domačega kraja in širšega okolja ter vključevanje v skupnost z različnimi oblikami predstavitev dela skupine, dobro uresničujejo in se veselijo prijetnih srečanj. Tako so tudi letos pripravile prireditev ob 8. februarju - slovenskem kul-
turnem dnevu - koncert, na katerem jih je spremljal harmonikar Miran Pezdirc, k sodelovanju pa so povabile tudi mladega Luka Ivartnika, ki je v 3-D tehniki pripravil prikaz rekonstrukcije zgodovine dobske cerkve. Koncert v prijazni dvorani ob dobski cerkvi so pevke pod vodstvom Mojce Kerč pričele s Prešernovo Zdravljico, nadaljevale pa z vedno lepo Kam le
čas beži. Napovedovalka Nataša Ce-rar nam je po pozdravu povedala, da nas kultura preteklosti bogati, kultura sedanjosti nam lepša življenje, pa tudi, da bo to večer pesmi, molitve in dela. Tako so nam pevke povedale vrsto starejših molitev, ki so tudi dragoceno izročilo naših prednikov in še posebej osebne in pristne v domačem jeziku. Prisluhnili smo stari Grčarje-
li. Vmes smo prisluhnili vrsti pesmi, med njimi tudi stari Marija z Ogrskega gre, pevke so nam zapele in prikazale, kako se tradicija lahko prenaša s starejših na mlajše, nato pa smo prisluhnili domačemu župniku Juretu Ferležu, ki je na kratko predstavil ustvarjalnost Luka Ivartnika, ob tem pa poudaril, da kultura rodi veselje do petja, ustvarjalnost z namenom, pa tudi to, da kvaliteto in zvestobo lahko najdemo v kratkih in majhnih stvareh.
Za predstavitev zgodovine dobske cerkve v 3-D je Luka Ivartnik porabil blizu 300 ur. Predstavil je hrastove gozdove, nas opomnil na zgodovino Slovanov, nato pa predstavil dobsko cerkev skozi stoletja do danes, ni pa pozabil na zgodovinske dogodke, ki so oblikovali njeno zgodovino. Za svojo predstavitev je dobil glasen aplavz in občudovanje, enako pa tudi Pevska skupina Rožmarin, ki nas je ob koncu razveselila še z nekaj slovenskimi pesmimi ter prijetnim družabnim srečanjem.
22
kultura
l8. MAREC 20II
KULTURNO DRUSTVO MIRAN JARC SKOCJAN
V hvaležen spomin vsem, ki so za vedno odšli
Slovenski kulturni praznik - 8. februar praznujemo v spomin na dan, ko je bilo v letu 1849 sklenjeno življenje in ustvarjanje našega največjega pesnika, tudi v svetovnem in evropskem merilu prepoznanega dr. Franceta Prešerna, hkrati pa je to tudi dan, ko se je začela njegova pot med nesmrtne pesnike. Kulturno društvo Miran Jarc Ško-cjan je v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika v cerkvi v
Šk
ocjanu pripravi
o krajši koncert in
materi v izvedbi operne pevke Pije Brodnik, smo prisluhnili uvodnemu nagovoru Tadeje Capuder, ki se je na kratko spomnila velikega Prešerna ter nas obenem opomnila, da so se v nekaj več kot šestih desetletjih v društvu za vedno poslovili od blizu 30 članov, ki so pomembno osvetljevali odre društva. Niso jih pozabili, ostajajo v hvaležnem spominu. Čestitala je vsem ob kulturnem prazniku in zaželela, da bi bilo tudi leto
Program poletnega kulturnega festivala Studenec 2011 je že skoraj pripravljen, več o njem pa v naslednji številki.
mašo v hvaležen spomin vsem članom in članicam društva, ki so za vedno odšli, posebej pa so se spomnili Staneta Maslja in Mavricija Grošlja. Po Prešernovi Nezakonski
2011 polno kulture. Sledil je krajši nastop pevk Vanje Osolnik in Urške Gregorič, Pija Brodnik pa nas je
na velikega pesnika spomnila tudi s petjem njegove pesmi Ko brez miru okrog divjam.
Sledila je maša, pri kateri so peli pevci Pevskega zbora Šutna. Mašo je opravil dobski župnik Jure Ferlež in nas spomnil, da je edino poslanstvo vseh, ki so obdarjeni s talenti, dajati naprej, ustvarjati, razveseljevati, narediti nekaj lepega, povezovati, hkrati pa je vsem zaželel, da je dan
kulture - dan veselja. Na prijetnem srečanju v prostorih Kulturnega društva Miran Jarc Ško-cjan smo se spomnili dveh novih hčerk pevcev ter zaželeli Rozaliji in Evi ter njunim staršem vso srečo v življenju.
V.
Studijski krožek nadaljuje z delom Slamnikarska zbirka dobiva novo podobo
Kot ste že lahko prebrali v prejšnji številki našega glasila, je v februarju v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale pričel z delom Študijski krožek, katerega cilj je postavitev slamnikarske zbirke, ki bo na sodoben in aktualen način omogočila soočenje naše obrtniško industrijske preteklosti z aktualnim življenjem.
Študijski krožek je z željo, da ude-
leženci dobimo tudi praktično predstavo postavitve tovrstnih zbirk, obiskal Ziri, v katerih je Muzejsko društvo Ziri postavilo zbirko bogate čevljarske tradicije in jo obiskovalcem predstavilo pod geslom Lepšega pač ni na svetu, kot je naš čevljarski stan. Zbirka pripoveduje zgodbo o začetkih čevljarstva v Poljanski dolini, vse do časa med obema svetovnima vojnama. Poleg kronolo-
škega pregleda čevljarjenja in vrste praktičnih primerov je bilo posebej zanimivo pogledati kratke filme, v katerih še živeči čevljarji praktično prikazujejo, kako so nekoč izdelovali čevlje. Prisluhnili smo informaciji o pripravi tovrstne zbirke, kjer je sodelovalo tudi znano podjetje Alpina, ter se zaustavili ob vajeniškem kotičku. Predstavniki zbirke so nas seznanili s svojimi načrti in organiziranostjo področja zgodovinske, kulturne in naravne dediščine. Zbirka je trenutno majhna, vendar obeta, tudi zaradi zelo lepih prostorih v obnovljeni nekdanji šoli, v katerih imajo tudi dobro obiskano knjižnico, da se bo širila. Na prijetnem pogovoru so posebej poudarili, da se trudijo, da muzejska zbirka živi za kraj s krajem in da tudi krajani živijo z njo. Obisk Ziri in njihove čevljarske zbirke nas je prepričal, da imamo tudi v Domžalah dovolj možnosti in priložnosti za tovrstno postavitev slamnikarske zbirke.
Sestanek v Godbenem domu Domžale je bil povezan s predstavitvijo
SCHUBERT, CHOPIN, SCHUMANN
Klavirski recital Urške Babič
Muzejsko društvo Domžale v mesecu marcu pričenja z nizom mesečnih predavanj o industrijski dediščini
Prvo bo na vrsti predavanje Tadeja Brateta, dipl. ing. strojništva in magistra industrijske arheologije, v torek, 22. marca 2011, ob 18. uri, v Knjižnici Domžale.
Vljudno vabljeni, vstop je prost.
Tadej Brate je leta 1970 diplomiral na FS Univerze v Ljubljani in 1995 opravil magisterij na univerzi v Briminghamu v Veliki Britaniji. Je eden najboljših slovenskih poznavalcev zgodovine tehnike in tehniške dediščine in pri nas edini strokovnjak za industrijsko arheologijo. Pri svojem raziskovalnem delu se je specializiral za zgodovino prometa, zlasti za proučevanje tirnih vozil. Objavil je več kot dvajset samostojnih publikacij in lepo število strokovnih in poljudnih člankov s področja zgodovine tehnike in varstva dediščine. Njegova najbolj znana dela so: Parne lokomotive Jugoslavije (1970), Idrijske klavže (1984), Ljubljanski tramvaj (1990), Tehniški spomeniki (1990), Gozdne železnice na Slovenskem (1995), Slovenske muzejske lokomotive (2004), Zadnje parne lokomotive na Slovenskem (2006) itd. Zaposlen je kot svetovalec programskega direktorja za področje tehniške dediščine v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Na večer valentinovega je v Dvorani Acija Bertonclja Glasbene šole Domžale odzvenel klavirski recital Urške Babič iz cikla Pianissimo, ki ga po slovenskih glasbenih šolah organizira Društvo klavirskih pedagogov Slovenije EPTA. Glavna ideja Pianissima, ki v Sloveniji deluje že enajsto leto, je promovirati pianiste, ki so s formalnim študijem že zaključili, in pianiste, ki so bili pr-vonagrajeni na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije - TEMSIG in njim s tem omogočiti nadaljnje koncertiranje, ki je izjemno pomembno pri formiranju mladih pianistov v vrhunske profesionalce.
Samo počaščeni smo lahko, da smo imeli tudi v Domžalah priložnost prisluhniti klavirskemu dogodku izredne mlade pianistke Urške Babič (1987), ki je s svojo očitno nadarjenostjo že pri rosnih osmih letih začela zbirati lovorike na pianističnih
MLADOSTNA RAziGRANOST OTROK
Ob materinskem dnevu
osnutka knjige o slamnikarstvu z naslovom Domžalski slamnik, avtorja Matjaža Brojana, s katero tudi kot potomec družine, ki se je ukvarjala s slamnikarstvom, želi ohraniti tradicijo za bodoče rodove. Njegova zanimiva pripoved ter prikaz nekaterih fotografij in dokumentov je med člani Študijskega krožka povzročila zanimivo razpravo, ki je tekla tako o vsebini razstave kot čisto tehničnih vidikih. Člani krožka smo se tako zadolžili, da bomo do naslednjega sestanka skušali odgovoriti na vprašanja, za koga bomo delali razstavo; kakšna bo njena vsebina, kje jo bomo postavili in kako bo rasla. Ob tem moramo odgovoriti tudi na vprašanja, kaj (fotografije, predmete, dokumente ipd.) pravzaprav že imamo in kako predmet iz preteklosti lahko postane pomemben del sedanjosti, predvsem pa prihodnosti. Študijski krožek je tako že naredil korak naprej, saj se je podrobno seznanil z zgodovino slamnikar-stva, ob ogledu Godbenega doma Domžale pa smo si pridobili že tudi predstavo, kako bi lahko bodoča sla-mnikarska razstava za včeraj, danes in jutri v tej zgodovinsko pomembni stavbi postala ena od zanimivih točk ohranjanja zgodovinske in kulturne dediščine.
Vera
Spet se nam pribljižuje praznik materinstva, ko se v mislih in z dejanji posvetimo neskončni in vseobsegajoči materinski ljubezni, tisti ljubezni, ki nikoli ne mine. Bog nas neskončno ljubi in to svojo ljubezen prenaša na nas ljudi, še posebej na matere in očete, ki so zibelka stvarstva. Brez te ljubezni bi svet postal puščava. Dragi starši, vi ste nosilci človeštva, po vas prihaja ljubezen v otroška srca. Od vas je odvisno, kakšen bo človeški rod. Veliko nalogo ste sprejeli in ogromno truda je potrebnega, da jo dobro opravite. Pri tej zahtevni nalogi dovolite, da vam pomagajo tudi drugi, ki prav tako nosijo ljubezen v svojih srcih in jo želijo podeliti vašim otrokom, to so vzgojitelji, učitelji, profesorji in seveda vaši ožji in širši sorodniki in vsi dobri ljudje, ki jih v življenju srečujete. Če bomo vsi širili ljubezen, ki se kaže v obliki pozornosti, medsebojne pomoči, obzirnosti, prijaznosti, skromnosti, delavnosti, redojubnosti, pravičnosti, bo svet postajal vedno boljši. Res je, da nas pri tem ovirajo naše slabosti, ki se jih moramo zavedati in priznati ter jih s tem, ko jih spoznamo, tudi odpravljati. Dobro in zlo je v vsakem človeku in nihče ni popoln, vendar pa z voljo in hotenjem lahko posta-
jamo vedno boljši. Če bomo vzgajali sebe, bomo s tem pripomogli tudi k vzgoji otrok in temu ni nikoli konca. Vendar nikoli ne obupujmo, kajti Ljubezen premaga vse. Hvaležnost je lepa čednost, in več kot je imamo srečnejši smo. Zavedajmo se, koliko dobrega smo že prejeli in še prejemamo vsak dan našega življenja, ki nam je bilo tudi podarjeno. Koliko lepega smo že doživeli, koliko lepote smo že videli v naravi, kolikšne ljubezni smo bili deležni. Vse to nas spodbuja, da smo tudi mi zmožni dajati in sprejemati ter ljubiti in odpuščati. Ljubeče mame, očetje in vsi dobri ljudje, brez vas vse to ne bi mogli doživeti. Materinstvo je simbolj te nesebične ljubezni, zato se vam želimo vsaj skromno zahvaliti za vse vaše darovanje in vas prisrčno vabimo na prireditev ob materinskem dnevu, ki bo (zaradi zasedenosti dvorane) letos 28. marca 2011, ob 19. uri, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Brezplačne vstopnice si preskrbite pri blagajni kulturnega doma.
dr. Marija Bizjak-Schwarzbartl, dr. med.
V imenu organizatorja Župnijske Karitas Domžale
tekmovanjih. Naj omenim le dvakratno prvo nagrado na državnem tekomanju TEMSIG-a, zmago na pariškem mednarodnem tekmovanju Nikolaja Rubinsteina pri devetih letih in absolutno prvo nagrado na mednarodnem tekomovanju Cit-ta di Ravenna pri trinajstih. Urška nas je 14. februarja zapeljala z izborom skladb treh velikih roman-tikov Schuberta, Chopina in Schu-manna, s katerimi se je predstavila kot pianistka širokih emocionalnih dimenzij, ki jih zna zrelo artikulirati in preplesti z notno literaturo. Njena briljantna prstna tehnika je gradila pasaže, ki so bile uokvirjene z odločnostjo in energičnostjo. Dih je-majoča pri najtanjših pianisimih in nepopustljiva pri izpeljavah je Ur-škina igra kompozicija vizionarske konstrukcije in žlahtne subtilnosti. V prihodnje si želimo še več podobnih glasbenih dogodkov!
KL
Likovna razstava Nuše Čučnik
V pogovoru je sodelovala njena mentorica, akademska slikarka Mojca Viler. Gospa Mojca je še posebej poudarila njeno vztrajnost pri delu, izpostavila pa nadarjenost in natančnost pri risanju portretov, ki so za umetnike še poseben izziv. Ob pogledu na izbor slik smo pri Nušini likovni umetnosti opazili, poleg že omenjenih portretov, motive iz narave, pokrajin in tihožitja. Njen izbor ustvarjanja je širok. Nuši se zahvaljujemo za doživet kulturni večer, glede na voljo in energijo, ki jo izžareva, pa smo prepričani, da bomo take trenutke v prihodnje še delili.
_Hfijfina
Bil je tih vetrovni večer, ko smo se zbrali prijatelji, ljubitelji umetnosti in najdražji družinski člani naše likovne umetnice Nuše Čučnik. Zbrali smo se pri Maji Juhant v Domžalah. V kratkem programu, ki ga je pripravila in vodila Dragica Lunar, nas je v uvodu seznanila s delom umetnice. Motivi, ki jih prenaša na platno so trenutni navdihi, ki jih umetnica začuti. Z željo in voljo, ki jo čuti ob ustvarjanju svojih del, želi deliti z vsemi ljubitelji umetnosti. Prav ta volja in želja po ustvarjanju, sta jo spremljali vse do upokojitve, ko se je leta 2006 vpisala v Društvo za tretje življenjsko obdobje Lipa v Domžalah.
Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška
ikj^kpncert

o
a ' îi OSmača
ob 10-letnici njegove glasbene poti
v ponedeljek, 4. aprila 2011
ob 19 uri
v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah
Gostje večera: skupina Rok 'n' band
l8. MAREC 20II
kultura
23
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOB
Čestitamo ob 8. marcu!
WVT
Krajevna organizacija Rdečega križa Dob v okviru Območnega združenja RK Domžale opravlja humanitarno poslanstvo, skrbi za socialno ogrožene krajane in krajanke, sodeluje pri organizaciji in izvedbi krvodajalskih akcij, posebno skrb namenja starejšim in bolnim krajanom in krajankam ter z obiski blaži njihove težave. Ena od tradicionalnih oblik druženja v Krajevni skupnosti Dob je tudi prireditev ob 8. marcu - dnevu žena, ki so jo tudi letos dekleta iz vodstva Krajevne organizacije Rdečega križa Dob, ki jih vodi Betka Tome, skupaj z Otroško folklorno skupino Kulturnega društva Domžale, osnovnima šolama Dob in Krtina ter plesalci Plesne šole Miki pripravile v telovadnici Osnovne šole Dob. Po kratkem, a prisrčnem, pozdravu predsednice Betke Tome smo se skupaj z Otroško folklorno skupino Domžale, ki jo vodi Boža Bauer, pogledali v polpreteklo zgodovino in se s pravo zgodbico z naslovom Bingole ban-gole trebuh boli ob pravcati glasbeni in pevski folklorni skupini seznanili z nekaterimi jedmi, na katere je danes le še spomin. Prisrčen nastop, kakršnega lahko pripravijo le najmlajši! S podružnične šole Krtina nam je pod vodstvom Elizabete Pirnat prišel zapet mešani pevski zborček, še bolj zanimiv pa je bil prikaz Prešernovega Povodnega moža, ki so ga otroci
s te šole resnično pripravili kot pravo pevsko-plesno igrico. Vmes smo zaploskali dvema plesnima paroma Plesne šole Miki: Kaji Podgoršek in Tilnu Bergantu ter državnima prvakoma Katarini Matuš in Jaku Podgoršku. Na Prešerna so nas s pesmijo Strunam spomnile tudi pevke Mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Dob, ki jih je vodila Karmen Banko. Predstavila pa sta se tudi kitarist in recitatorka. Za konec so nam pod vodstvom Klare Golobič Kokalj zapeli še mladi pevci in pevke zbora Hippemus ter z nagajivo pesmijo o moških in ženskah zaključili prijetno prireditev, katera je bila zelo dobro obiskana. Med obiskovalci je bil tudi Jurij Milanovič, predsednik Sveta KS Dob.
S tem pa prijetno druženje še ni bilo končano, saj so učenci Osnovne šole Dob vsem prisotnim dekletom, ženam, materam in babicam razdelili rdeče nageljčke ter jim zaželeli prijeten dan žena. Sledilo je prijetno druženje, kjer je bilo dovolj časa za prijazne pogovore o pozornostih, za katere si vedno vzamemo čas in smo hvaležne zanje, saj nam polepšajo ne le praznične, temveč tudi vsakdanje dni, pa tudi o prihodnjem delu naše Krajevne organizacije RK Dob, katere vodstvu se za prijazen večer iskreno zahvaljujemo.
Vera
KULTURNO DRUSTVO JOŽEF VIRK DOB
Kdor visoko leta, nizko pade
Na odru Kulturnega doma na Mo-čilniku v Dobu je bila 13. februarja 2011 Leteča žaba. Večkrat nagrajeno gledališko uspešnico za otroke je predstavilo OTH Pirniče, ki z igrico že 25 let navdušuje otroke v Sloveniji in tujini. Predstava je smešna in žalostna hkrati, govori o ne ravno prijetnih, a v vsakdanjem življenju vedno prisotnih slabih lastnosti ljudi: napuhu, oholosti in povzpetni-štvu. Vse to predstava spretno prelije v dogodivščino žabice Regice. »Vsi naj me občudujejo in govorijo o meni,« si je neskončno želela žabica, ki si je prav zato želela poleteti. Za-bici je to sicer uspelo, a le za kratek čas, saj žabe vendar ne znajo leteti ...
Najmlajšim je predstava morda pokazala le to, da žabe ne znajo leteti. Malo večjim in tudi odraslim pa je bila uprozorjena modrost, da si moramo ostati zvesti, kljub temu, da si tako kot otroci tudi odrasli kdaj pa kdaj želimo biti bolj podobni nekomu drugemu.
Bojana
V svet pravjjic bo otroke kot zadnja v abonmaju Živ-žav 2011 20. marca 2011, ob 16. uri, v Kulturnem domu na Močilniku v Dobu popeljala
Trnuljčica
v izvedbi Gledališča FRU-FRU iz Ljubljane. VABLJENI na še eno pravljično nedeljo! Za več informacij pokličite na tel.: 041/420-610
1884
GODBA DOMŽALE
petek, dirigent 25. marec 2011 Damjan Tomažin
ob 19.30 uri KULTURNI DOM gredprodaja vstopnic:
Kulturni aom
FRANCA BERNIKA ftmg Bemika
DOMŽALE pri članih godbe
ljubiteljska slovenščina
Slovenske besede (III)
Žabica Vanja je hotela postati miss barja
V mesecu marcu je izšla že šesta knjiga uspešne otroške pisateljice Alenke Klopčič z naslovom Za-bica Vanja je hotela postati miss barja. Del sredstev od prodaje bo mlada pisateljica in ljubiteljica živali tudi tokrat namenila v dobrodelne namene, tokrat dolenjskemu zavetišču za živali Turk.
Tema, ki jo avtorica izpostavlja tokrat je hujšanje - tema, ki je blizu večini predstavnic ženskega spola. Osrednji lik je žabica Vanja, ki se lepega dne odloči, da se bo potegovala za naziv miss barja. Toda najprej mora shujšati, začne pa s športanjem, ki ji ni prav nič blizu in z dieto, ki ji je sploh tuja. Na svoji poti do vitke linije Vanja spozna nove prijatelje in predvsem - sebe. Zabico Vanjo je ilustrirala Marta Bartolj, spremne besede k zgodbici so pripravile nekdanja manekenka Bernarda Marovt, novinarka Vida Petrovčič, miss Slovenije 2004 Ziva Vadnov in miss športa 2009 Ajda Sitar.
NE ZAMUDITE!
V ponedeljek, 4. aprila 2011, ob 17. uri bo v Knjižnici Domžale predstavitev knjige o žabici Vanji, spremljalo pa jo bo omizje z Vido Petrovčič, Zivo Vadnov, Ajdo Sitar in Alenko Klopčič. Glavne teme omizja bodo: diete in šport, hujšanje in zdravo življenje. Dogodek bo spremljala tudi razstava ilustracij žabice Vanje. Vabljeni!
Mateja A. Kegel
Za predstavitev lepote in bogastva slovenskih besed bo potrebnih več prispevkov. Zato bom s tem nadaljeval. Da pa se ne bi vrstile le pozitivne in pohvalne ocene, bodo izmenoma objavljane tudi negativne. Prav zato bom začel z negativno oceno slovenskih besed: proizvod, proizvodnja,pro-izvajanje, proizvajati in proizvajalen. Slovenski Etimološki slovar navaja, da so te besede prevzete iz hrvaščine. Izpeljane pa da so iz besede proizvesti, to je 'izdelati, narediti' s prvotnim pomenom 'izvesti, privesti, pripeljati ven'. Hrvaški glagol je sestavljen iz pro-, iz- in vesti 'peljati, voditi ' in je dobesedni prevod iz latinske besede producere 'izdelovati', prvotno 'privesti, pripeljati ven'. Nekakšne sorodne besede pa so: produkt, produktiven, produktivnost, producirati in produkcija. To pa je povzeto prek nemščine: Produkt, produzieren. Toporišičev Slovenski pravopis navaja primere: proizvajati celulozo ali toplotno energijo, toda izdelovati gospodinjske aparate, izdelati več čevljev kot lani, prirediti ali pridelati več ton mesa in namesto prodati vso letošnjo
proizvodnjo prodati vse letošnje izdelke. Profesor kemije nam je v srednji šoli svetoval: »Kar se ustvarja s kemijo, naj bo proizvod, vse drugo pa naj bodo izdelki.« To je bila žal preveč preprosta in enostavna rešitev. SSKJ opisuje besedo proizvodnja takole: 'Načrtno organizirano delanje, pridobivanje predmetov, stvari za zadovoljevanje določenih potreb'. Zal pa v trgovinah le srečujemo napise kot: »Jabolka so iz slovenske proizvodnje«, »Piščanci so proizvedeni v domačih kurnicah«. Mimogrede še: »V mlekarnah proizvajamo maslo in A mlekarne vendar mleko predelajo v maslo. Menim, da omenjenih hrvatizmov pred drugo svetovno vojno nismo tako pogosto uporabljali, kot takoj po vojni. Vzporedno s tem je Društvo inženirjev in tehnikov leta 1950
IZVODN
obzornik napredka
začelo izdajati revijo NOVA PRO-JA - obzornik napredka in tehnike v gospodarstvu. Kako ta beseda in njene sopomenke divjajo med lepimi slovenskimi besedami in izrazi, sem poskušal prikazati v šaljivi in zabav jivi pesnitvi, objavljeni v moji knjigi DOGODNICE in ^
PROIZVOD IN PROIZVODNJA
Kar je že in kar nastaja, danes vse se proizvaja, kot da vse je le kemija, ki se vsak dan bolj razvija.
Kje beseda je še prava? Pridelava obdelava, izdelava, predelava, nadelava, poddelava, dodelava in vdelava, podelava, zadelava?
Šola, vzgoja, poučitev, usposabljanje in priučitev, urjenje in izučitev.
Po sejanju je skalitev, potlej rast so in gojitev, okopavanje in pletje. Z vlago, soncem pride cvetje, opraši se, je poletje, ob toploti dozoreva, da pridelek nam uspeva.
Pomladiti, oploditi, izvaliti, zarediti, zraven reja in prireja, semenitev in drstitev, nove vrste - skrb, vzgojitev.
Zal v besedni že mrakobi in v tej pojmovni trohnobi bolj produkt so, proizvodi.
Kaj bi z revno domovino, ki le proizvaja vino?! Proizvod je umetnina, proizvaja se kultura, proizvod je napitnina, jutri pa bo sončna ura.
Proizvod narave trava. mleko proizvaja krava in pomaga ji mlekarna, ta spet s stroški proizvodnje kaže se nam kot tovarna. Proizvodi na kmetijah so živina, perutnina, v koprodukciji z vremenom žito, sadje, povrtnina.
V proizvodnji izobrazbe nihče več ne zaostaja: univerza inženirje, naša vojska oficirje, plesna šola kavalirje in gostinstvo hotelirje -vsakdo svojsko proizvaja.
Na sodišču vsakodnevno proizvajajo pravico ter v pekarnah, slaščičarnah kruh, piškote in potico.
To današnje spakovanje je že prava bedarija -da v trebuhu me zavija. Ali objektivno stanje:
proizvodni se proces mi proizvodno le razvija.
France Cerar
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 8. aprila 2011. Rok za oddajo prispevkov je najkasneje v četrtek, 30. marca 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
24
iz naših vrtcev in šol
l8. MAREC 20II
Zvoki narave
Na obisk smo povabili Dušana Mamuta Zupaniča, kateri se že vrsto let ukvarja s širjenjem zvoka, izvaja zvočne kopeli, delavnice o spoznanju zvoka in prvinskih glasbil. Predstavil nam je kar nekaj instrumentov: gong , himalajske zvočne posode, školjke iz oceana, sansule, didgeridoo ( glasbilo avstralskih domorodcev), ...
Igranje na veliki Sedna gong smo poskusili tudi sami ^ zanimiv zvok, močan in pomirjajoč. Manjši Lunin gong, pa je ob dvigu v zrak proizvajal različne zvoke. Na piščali iz leskinega lesa nam je zaigral veselo poskoč-nico. Z zvočnimi posodami smo zvibrirali vodo v steklenicah, da je postala boljša in lepša.
Ugotovili smo, da je didgeridoo ena velika votla, od termitov izdolbena veja, pihanje vanj je prav zahtevno, njegovi zvoki pa čarobni.
Sprostili smo se in poslušali gonge, se prepustili zvokom in odpotovali v zasanjan svet domišljije. Prebudili smo se ob nežnih zvokih sansule ^
skupina Mehurčki, vzg. Urška Salajko in Saša Križman Vrtec Urša, enota Češmin
Medgeneracijska druženja v Vrtcu Urša
Iz načela sodelovanja z okoljem izhajamo, kako pomembno je otroke učiti vzpostavljanja socialnih mrež že v najnežnejšem obdobju. Z druženjem na različnih ravneh izmenjujemo znanje, izkušnje in tudi kulturo med generacijami.
V	Vrtcu Urša se srečujejo in sodelujejo različne generacije. Kljub starostni razliki imamo veliko skupnega. Skupna nam je slovenska ljudska pesem, ki se jo trudimo prenašati iz roda v rod.
V	januarju so našim vzgojiteljicam pri prenosu glasbenega znanja pomagale pevke Ženskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Marike Haler. Gospe v zrelih letih nas vedno znova navdušijo s svojo pozitivno življensko energijo in so enkraten vzgled nam »ta mladim«. Posebnost našega vrtca je tudi vsakoletni obisk zbora vzgojiteljic v Domu upokojencev Domžale. Vzgojiteljice našim someščanom pripravijo zimzelene pesmi, ki vedno pobožajo dušo in preženejo otožne misli. Naše skupine otrok se tudi veselijo druženj v domu in s tem vsi skupaj skrbimo za izboljšanja kvalitete življenja varovancev in doživljamo prijetne skupne trenutke.
Vse te dejavnosti otrokom ostanejo v lepem spominu, predvsem pa je to naložba v naš socialni kapital, ki te-
melji predvsem na odnosih, zaupanju in sožitju generacij. Medgeneracijsko druženje našega vrtca se bo nadaljevalo tudi v marcu - mesecu družine, ko nam bodo z
Telovadne urice v skupini Medvedki
Naša skupina je zelo športno usmerjena, saj zelo radi telovadimo in se gibljemo na svežem zraku. Stari smo od dveh do treh let, obiskujemo pa vrtec Urša, v Če-šminu v Domžalah. Telovadimo vsaj dvakrat tedensko, ko imamo vadbenouro, ki traja od 30 do 45 minut. Čisto vsak dan pa imamo na voljo telovadnico, ki jo izkoristimo za prosto igro in za sproščeno gibanje. Ob lepem vremenu pa izkoristimo čas za sprehode in igre v naravi.
Telovadne urice so sestavljene iz uvodnega, glavnega in zaključnega dela. V uvodnem delu so ogrevalne igre, ki otroke pripravijo na glavni del ure, tu se intenzivnost vadbe stopnjuje, s tem pa, ko smo dobro
ogreti, preprečujemo možnost kakršnihkoli poškodb. V uvodnem delu izvajamo razne tekalne igre (»Dež in sonce«), menjave mest, atletsko abecedo (poskoki, dolgi koraki, po vseh štirih, mišji koraki, hoja ritensko^), spoznavamo pa se tudi z gimnastičnimi vajami, ki so seveda prirejene starosti otrok. V glavnem delu ure največkrat izvajamo različne spretnostne poligone, ki temeljijo predvsem na razvijanju ravnotežja, koordinacije telesa ter gibljivosti. Sestavljeni so iz hoje po klopi, plazenja pod klopjo in pod stopničko ter skozi tunel, plezanje po stopničkah in skok na blazino, kotaljenja in la-zenja po blazinah, skoki na tram-polinu ter spusti po toboganu in
Obisk^
Menačnikove
domačije
V mesecu januarju smo obiskali Menačnikovo domačijo. Najprej smo si pod vodstvom gospe Katarine Rus-Krušelj ogledali čudovito razstavo tekstilnih slik - krpank gospe Nevenke Žlender. Gospa Katarina pa nas je popeljala tudi skozi stare čase v Menačnikovi domačiji. Otroci so bili navdušeni nad črno kuhinjo in presenečeni nad majhnimi posteljami, v katerih so včasih spali. Deklicam je bil več tudi starinski voziček za punčke.
Tatjana in Janja
V	objemu kulture
V	vrtcu Ostržek je mesec februar minil v znamenju kulture, kar pomeni, da smo spoznavali knjige, slikanice, primeren odnos do njih, vživljali smo se v vloge nekaterih poklicev, ki so bolj povezani z umetnostjo (bili smo slikarji, lutkarji, igralci pa tudi v vsakdanjem življenju smo se srečevali s kulturo
OBMOČNO TEKMOVANJE V ZNANJU MATERINŠČINE
Za Cankarjevo priznanje
Tekmovanje za Cankarjevo priznanje v znanju materinščine je eno naj-množičnejših osnovnošolskih tekmovanj. Zadnja leta se je razširilo tudi na učence prve in druge triade, torej na učence, ki se s knjigo (ta naj bi postala njihova nepogrešljiva življenjska spremljevalka) šele resno začnejo srečevati.
Sicer oblačna sreda, 26. januarja, je bila določena za območna tekmovanja v znanju materinščine. Na OŠ Dob je to tekmovanje potekalo drugič, in sicer se je iz naše enote tekmovanja udeležilo 116 tekmovalcev iz osnovnih in srednjih šol. Za začetek so se tekmovalci z mentorji in spremljevalci zbrali v telovadnici, kjer jih je pozdravila ravnateljica Barbka Drobnič, spodbudne besede jim je namenila tudi podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik, o pomenu branja pa je skozi pisateljsko besedo spregovorila pisateljica Tatjana Kokalj.
Tekmovalci so pisali besedila, spise, eseje, na teme iz knjig in po navodilih, ki jih je pripravil Zavod za šolstvo, in sicer: osmo- in devetošolci so brali izbor iz Antologije sodobne slovenske kratke proze ter pisali
razlagalni spis z naslovom Mečem stvari v kovček - knjigo, humor, ljubezen na drugi stopnji, torej dijaki 1., 2. letnikov gimnazijskih in srednjih strokovnih programov ter dijaki 1., 2. in 3. letnika srednjih poklicnih programov, so brali Almo Karlin in njeno Samotno potovanje ter pisali razlagalni spis z naslovom Če hodiš sam, lahko bolje opazuješ ^ toda kaj in kako?, medtem ko so dijaki v 3. skupini morali prebrati kar dve deli, Sonje Porle, Črni angel, varuh moj ter Pedra Opeke Dnevnik spopada. Svoj razlagalni spis so morali tudi izvirno in zanimivo na-
sloviti. Tekmovalci so imeli na voljo 90 minut, nato je sledilo tedensko ocenjevanje (vsako besedilo ocenita dva ocenjevalca), uradni rezultati pa so bili znani pred zimskimi počitnicami. Najboljši so osvojili srebrna priznanja, določen odstotek pa se bo marca v Ljubljani udeležil še državnega tekmovanja. Tekmovanje za Cankarjevo priznanje je eno od na-pornejših in najkreativnejših, saj od udeleženca zahteva veliko samostojnega dela, razmišljanja, povezovanja pa tudi učenja novega, predvsem pa je to tekmovanje za vse knjigoljub-ce - letošnje je imelo skupen naslov Nasmeh moje knjige. V spomin so tekmovalce na mizah v razredih čakale darilne vrečke z mapami, kazalkami, svinčniki in brošurami, ki so jih podarili Občina Domžale, Mladinska knjiga in šola.
Marta Keržan
Napeti trenutki pred pričetkom
Obisk parlamenta - popestritev pouka
obiski popestrili naš vsakdan dedki in babice, ki so vedno dobrodošli pri nas.
Tina Pančur Vrtec Urša Domžale
Po Hirschfildu je povezava med šolo in domom ena izmed »zahtev za umski kapital otrok«. Tako s skupnimi močmi sooblikujemo celostno podobo otroka. Povezava lahko presega formalne oblike povezave, kot so roditeljski sestanki in govorilne ure, in starši lahko poskrbijo tudi za nadstandar-dni program učencev, kar je za vse udeležence vzgojnega procesa - učence, učitelje in tudi starše zelo dobrodošlo. Za nadstandardni program v 4. razredih OŠ Domžale je tokrat poskrbela mama učenke 4. a razreda, Hane Mrak, dr. Anja Kopač Mrak, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Omogočila je brezplačni ogled parlamenta v Ljubljani. Gospe se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo.
Tako smo se 28. januarja 4. razredi OŠ Domžale odpravili na ogled parlamenta v Ljubljani. Ob vstopu pred stavbo smo se najprej fotografirali. Po najavi v sprejemni pisarni smo lahko vstopili v stavbo in varnostnik nas je poučil, kako bo potekal ogled. Najprej smo morali skozi rentgen do garderobe, kjer smo odložili vrhnja zimska oblačila. Potem nas je peljal po hodnikih do avle, kjer so na zidu freske, na katerih je uprizorjena zgodovina naše države. Tu je vodenje prevzela vodička. Učenci so z zanimanjem poslušali razla-
go fresk in sodelovali pri razlagi s svojim znanjem, ki so si ga pridobili v šoli ali izven nje. Nekaterim je bila bolj všeč predstavitev zgodovine na freskah, nekaterim pa moderna predstavitev nastanka naše samostojne države Slovenije na panojih pod freskami. Preden smo nadaljevali ogled, smo se fotografirali med zastavama - slovensko in evropsko, z napisano našo himno v ozadju, na mestu, kjer se fotografirajo politiki, kar se je učencem zdelo zelo imenitno. Potem smo šli z vodičko na balkon, s katerega se lepo vidi v dvorano, kjer zaseda Državni zbor. Razložila nam je sedežni red Državnega zbora in povedala, da najavljeni obiskovalci lahko spremljajo seje z balkona. Učenci so ji po razlagi postavili veliko vprašanj in ugotavljali, da je slika te dvorane največkrat pri poročilih na televiziji.
S prijetnimi vtisi in novim znanjem smo zapustili parlament.
Tako smo s skupnimi močmi (dom in šola) otrokom ponudili novo možnost, novo okolje, kjer so se srečali z novimi znanji in s tem razvijali umsko radovednost in živahen um.
Mira Smrkolj razredničarka 4. a razreda
plezanja čez plezalnik. Poligoni se od vadbe do vadbe razlikujejo, saj skušamo otrokom narediti vse skupaj bolj zanimivo. V zaključnem delu so pa bolj umirjene igre oz. vaje, kjer se otroci sprostijo, umirijo in odpočijejo. Intenzivnost vadbe je tukaj najnižja. Uležemo se na blazine, stresamo z rokami in nogami, izvajamo različne raztezne vaje. Včasih se igramo tudi s padalom, v katerega damo žogice, delamo valove ter se na koncu z njim pokrijemo in smo na morju v šotoru. Gibanje je torej del našega vsakdana in v njem zelo uživamo!
Medvedki z Nino Mavri in Tanjo Jarc
Drugačni - enaki
Zadnji dnevi v decembru so bili na OŠ Dob zares drugačni: predpraznični čas smo povezali z zabavo, vzgojo za družbeno strpnost in sprejemanje ter drugačnim učenjem. Tokrat ne o zabavi, temveč o odnosu in sprejemanju drugačnosti. Učitelj športne vzgoje Milan Lukan je že vrsto let glavni trener slovenske reprezentance v košarki na vozičkih. Tako so nas 24. decembra, tik pred novoletnimi počitnicami obiskali invalidi DP Ljubljanske pokrajine, ki so nam predstavili tri sklope dejavnosti: športno, ročnodelsko-lju-biteljsko in osveščanje oz. izobraževanje. Kar nekaj dni prej smo lahko na spodnjem hodniku opazovali dva lesena podesta in po začetnih vprašanjih, čemu bosta služila, smo ugotovili, da naša šola ni prijazna invalidom, saj nimamo klančin, po katerih bi lahko dostopali v šolske prostore -imamo pa veliko stopnic.
Iz športne sekcije sta nas obiskali skupini invalidov, ki igrajo namizni tenis, in ekipa v košarki na vozičkih. Ti dve dejavnosti večinoma gojijo paraplegiki, amputiranci in oboleli za paralizo (invalidi na vozičkih). Ob sprotni razlagi in občudovanju njihovih spretnosti (pravila so enaka kot pri hodečih športnikih), so učenci dobre poteze nagradili z bučnim ploskanjem, proti koncu predstavitve pa so lahko tudi sami poskusili, kako izgledata svet in športna dejavnost z invalidskega vozička. Drugi del je bil izrazito izobraževal-no-osveščevalen. V računalniški učilnici je skupina invali-
dov predavala o tem, kako lahko pride do invalidnosti, ki je lahko prirojena, velikokrat pa je rezultat poškodb, nastalih v različnih nesrečah, največkrat motorističnih in avtomobilskih pa tudi pri nesrečah pri delu. Največkrat so najhujše posledice motorističnih in avtomobilskih nesreč. Čeprav so posledice hude, so pa tudi pokazali, da se da z voljo in spodbudno okolico doseči pravzaprav vse - izobrazbo, službo, kakovostno izkoriščanje prostega časa, družino, športno dejavnost ^
Skupina invalidk pa je prikazala izdelavo prazničnih voščilnic ter rož iz krep papirja. Pri izdelavi so se jim pridružili tudi učenci in se še sami poskusili v tej ročni spretnosti.
Obiskal pa nas je tudi invalid, slikar z usti Silvo Mehle, ki si je leta 1993 v prometni nesreči poškodoval hrbtenico in postal tetraplegik. Svojo ustvarjalnost že kar nekaj let udejanja na slikarskem področju: slika različne motive, s katerimi raziskuje tudi različne tehnike in izrazne možnosti. S svojimi deli sodeluje na razstavah in se udeležuje domačih in mednarodnih razstav. Tri šolske ure, delni kulturni dan (ker je naš odnos do sočloveka, zdravega ali invalidnega, del občečloveške kulture sobivanja), so nam bile skoraj prekratke za vse, kar smo hoteli izvedeti, videti in preizkusiti. Vsem, ki ste nas obiskali, se zahvaljujemo; spoznali smo, da je osnova drugačnosti enakost. Hvala!
Marta Keržan
Eko šola in likovni natečaj »prednovoletni čas«
govora, medsebojnih odnosov in še česa. Obiskala sta nas dva umetnika: pisateljica Nina Mav Hrovat je z nami delila svoje pravljice in nam približala pisateljsko ustvarjanje, harmonikar Boris Razpotnik pa je mlade Ostržkove pevce, ki znajo kar veliko slovenskih ljudskih pesmi, veselo spremljal s svojo harmoniko.
Marjeta Osolin Vrtec Domžale, enota Ostržek
V sklopu projekta Eko šole smo se odločili, da sodelujemo pri likovnem natečaju z naslovom »Prednovole-tni čas«. Pri tem natečaju smo lahko izbirali med tremi različnimi sklopi: izdelki v klasični likovni tehniki, izdelki z uporabo odpadnih oz. recikliranih materialov in izdelki z uporabo naravnih materialov. Odločili smo se, da bomo sodelovali z likovnimi deli, v katere bomo vključili odpadne oziroma reciklirane materiale. Pri likovni vzgoji smo v 5. razredu ravno v mesecu decembru obravnavali slikanje in likovni problem toplih in hladnih barv, tako smo lahko temo likovnega natečaja odlično vključili v pouk. Pogovorili smo se o odpadkih, o recikliranju le-teh in ugotovili, da je največkrat v šoli poln koš s papirjem in z odpadno embalažo. K pouku smo tako prinesli razno odpadno embalažo, kot so tetrapaki, plastični
zamaški, jogurtovi lončki, pvc vrečke, tudi alu-folija. Ker je bil čas ustvarjanja dejansko prednovoletni čas, so iz učencev kar vrele ideje kaj vse lahko upodobimo na to temo. Brez težav so poosebili plastične zamaške za drsalce na ledu, okraske na novoletnem drevescu, vrečka je postala led, z alu-folijo in narobe obrnjenimi tetrapaki, pa so pričarali še malo bleščečega predno-voletnega vzdušja. Ker pa brez snega ne gre, so v likovne umetnine vključili še vato, zasnežene površine pa so uprizorili s ploskvami, ki so jih izrezali iz tkanine za vrt. Vse skupaj so barvno dopolnili s tempera barvami in nastalo je polno zanimivih del. Drsališča, zasnežene pokrajine, Dobri mož, novoletno drevesce, zimsko drevo, čarobna noč, veselje na snegu, obdarovanje ... Med vsemi nastalimi deli smo izbrali 6 najlepših del, ki smo jih poslali na natečaj. Ponovno so se ozavestili o
tem, kako ravnati z odpadki in kako pomembno je, da jih ločujemo. Zelo pomembno je tudi da vedo, da lahko odpadki postanejo ponovno uporabni na tak način, da jih vključimo na primer v likovno stvaritev.
Meta Marolt, prof. lik. umetnosti
l8. MAREC 20II
iz nosih sol
25
POGOVOR z NEVENKO SEMEJA
S svojimi slikami ste polepšali našo prireditev
Proti koncu šolskega leta smo na naši šoli pripravili Novoletni bazar, na katerega smo povabili tudi krajane Doba. Z nami so ustvarjali, dobiček od prodaje izdelkov pa namenili šolskemu skladu. Povabilu se je odzvala tudi Nevenka Semeja, ki je v telovadnici razstavila svoje slike, ves izkupiček od prodanih del pa namenila šoli. Pripravljena nama je bila povedati tudi nekaj o svojem delu in življenju.
Gospa Nevenka, s svojimi slikami ste polepšali našo prireditev. Mnogi so se ustavljali ob njih, jih občudovali, veliko pa jih je slike tudi kupilo.
Kdaj ste začeli s slikanjem in kje ste se naučili?
Že v osnovni šoli sem rada risala in ko se je bilo treba odločiti za nadaljnje šolanje, sem se vpisala na likovno smer, kjer pa je bilo preveč vpisa, zato nisem bila sprejeta. Zelo sem bila razočarana, a želja do likovnega ustvarjanja ni presahnila, samo zaspala je za dolga leta, in ko sta otroka odraščala in so se obveznosti polegle, je zagorela s še večjim plamenom, ki ga ni bilo mogoče več pogasiti. Začela sem se učiti iz literature, preko likovnih delavnic, včlanila sem se v Likovno društvo Petra Lobode Domžale pod mentorstvom akad. slik. spec. gospoda Danijela Lovra Fuggerja, znanega slikarja iz Domžal. Lepi spomini me vežejo na skoraj 12-letno druženje in delo v Likovnem društvu, kamor se nameravam po nekajletnem izostanku zoper vrniti.
Kaj in v katerih tehnikah najraje slikate?
Motivno prevladujejo pejsaži, vedute, figuralika, tihožitja, tematika iz zakladnice slovenske kulturne dediščine, izziv pa so mi tudi motivi, ki si jih sama zamislim in jih lahko naslikam po svoje. Olje na platno, tudi pastozni nanosi z lopatico za pričaranje reliefov, je najpogostejša tehnika, v akvarelu pa sem se našla šele v zadnjih letih ustvarjanja in ga nadgrajujem.
Kdaj si vzamete čas za slikanje?
Za tisto, kar te veseli, se vedno najde čas, ne uspe pa se mi osredotočiti na ustvarjanje, dokler ni vse drugo »po-šlihtano«, saj imam rada red v hiši in tudi kuham rada. Šele tedaj nastopi preklop in če je tudi navdih in mi uspe izraziti, kar sem si zamislila, me pomiri. Sem pa čedalje bolj samokritična in bolj, ko spoznavam likovne zakonitosti, bolj mi je jasno, da se moram še veliko naučiti. So obdobja, ko sem zelo ustvarjalna, pa tudi obdobja popolnega ustvarjalnega mrka.
Kako poteka vaše slikanje?
Ideja za motiv naprej dolgo časa dozoreva v moji glavi, mislim, da kar preveč premišljujem, kajti nekaj del, ki so nastala dobesedno v hipu navdiha, je po mnenju strokovne kritike odlično uspelo.
Ali imate poseben prostor za slika-
Di:
o lani sem slikala kar na podstrešju v mali sobici, trenutno pa si urejam v hiši mali atelje, kjer bo prostor tudi za vso likovno navlako, ki je ni malo, od knjig, platen, barv, stojal, skic do zbirk iz meni ljube Slovenske kulturne dediščine.
Kaj občuti človek ob tem, ko mu je dano, da se izraža na tak način?
Seveda je užitek v delu, saj ustvarjati pomeni dvakrat živeti in ob tem občutim predvsem hvaležnost, da imam to možnost, predvsem pa, da lahko kaj naredim po svoje in kar mi je všeč. Še kako se strinjam z rekom: Slikar naj slika, kar vidi v sebi, če ne vidi v sebi nič, naj ne slika niti tistega, kar vidi pred seboj! (Caspar David Friedrich).
Ali večkrat sodelujete na dobrodelnih akcijah in kakšen je občutek?
Že velikokrat sem se odzvala dobrodelnosti in na ta način prispevala svoj košček mozaika v dobro pomoči potrebnim in to me navdaja z dobrim občutkom, saj je znano, da je lepše darovati kot prejemati.
Kako vam je všeč živeti v Dobu?
Mladost sem preživela v Domžalah, kamor se skoraj vsakodnevno vračam in sem prav zaljubljena v kraj in ljudi, s katerimi se srečujem, saj sem v Domžalah hodila v vrtec, šolo, službo, tam imam prijatelje ter domače. Poročila sem se z »Dobljanom« in tu živim v prijetnem okolju, obdana s prijetnimi ljudmi. Sicer pa sem že v otroštvu veliko zahajala v Dob, kjer je doma moja mama. Lepi spomini me vežejo na počitnice pri stari mami, na travnik za hišo, kjer so cvetele med travnimi bilkami najlepše marjetke in petelinčki, kjer so letali ob Rovščici najbarvitejši kačji pastirji in je bilo igrati se na podstrešju najbolj mikavno.
Našo šolo sta obiskovala tudi vaša zdaj že odrasla otroka, Uroš in Alenka. Kakšne spomine imate na šolo iz takratnega obdobja?
Imam lepe spomine na šolo in učitelje. Moram reči, da sta bila oba v šoli pridna, zato je bilo vse lažje. Dobila sta dobro podlago za naprej in sta tudi oba uspešno doštudirala.
Se spomnite kakšne anekdote iz njunega šolskega življenja?
Še zdaj vidim nasmejana obraza, ko sta prišla iz šole na pustni torek, ko so imeli v telovadnici zabavo in sta bila našemljena sin v mamo, hčerka pa v
dojenčka in se še kar nekaj časa nista hotela preobleči. Tisto leto je bilo edino, ko sta bila oba še skupaj na šoli.
Kako pa vi pridobivate umetniško znanje in ideje?
Prebiram strokovno literaturo, likovne razprave, kritike in zelo me zanima psihološki vidik umetnosti same ter zgodovine umetnosti, monografije domačih in tujih slikarjev. Obiskujem razstave doma in v tujini, galerije in muzeje (Treviso, Brescia, Dunaj, Verona). To je moja duševna hrana in ob tem se tudi veliko naučim. Seveda pa z delom samim in preizkušanjem različnih pristopov in možnosti, ki jih ni malo, saj sem raziskovalni duh in odprta za nova znanja.
Ste že kdaj razstavili svoje slike?
Veliko je bilo skupinskih razstav, tudi pet samostojnih, kjer sem prejela dobro kritiko in več priznanj ter nagrad, kar mi veliko pomeni in mi daje vzpodbudo za nadaljnje delo. Sodelovala sem na številnih extemporih po Sloveniji in to so zelo zanimive izkušnje. Lahko se primerjaš z drugimi ustvarjalci, kar je koristno za razvoj in napredek.
Ali je potrebno veliko časa, da oblikuješ svoj stil?
Vaja dela mojstra, to zagotovo drži, načinov za likovno izražanje pa je tako veliko, da si še nisem na jasnem, kaj mi je najljubše, vsekakor pa so mi všeč impresionisti, realizem pa tudi abstraktno slikarstvo. Jaz se stilno ne omejujem, slikam po trenutnem razpoloženju in kar mi je všeč, kot sem že rekla.
Se tudi v družini navdušujejo nad umetnostjo?
Ves čas spremljajo mojo likovno pot in me podpirajo pri tem, sami pa se bolj posvečajo glasbi, kjer so zelo uspešni in tukaj jaz »navijam« zanje. Pri hiši je prisoten zvok harmonike, klavirja, vio-ine, saj morajo veliko vaditi. Lepo je poslušati tudi oba vnuka, ki že pridno vadita klavir in razveseljujeta moje srce.
Tjaša Vadnau in Polona Kamenšek, 9. b, OŠ Dob
Obiskoli smo Istonbul
V okviru projekta Comenius šolska partnerstva, v katerega so poleg naše šole vključene še šole iz Turčije, Grčije in Poljske, smo se koncem januarja odpravili na obisk v Istanbul. Pet učencev, dve učiteljici in ravnateljica smo se na letališču Jožeta Pučnika vznemirjeni poslovili od svojcev in se v pričakovanju srečanja s svojimi turškimi gostitelji vkrcali v letalo. Dvo-urni let je med pogovori o Turčiji in turških prijateljih, ki smo jih preko elektronske pošte že pred odhodom nekoliko spoznali, hitro minil. V zgo-
dnjih jutranjih urah smo po pristanku na istanbulskem letališču Ataturk radovedno iskali svoje gostitelje. Razočarani smo ugotovili, da moramo do srečanja z njimi še malo potrpeti, saj nas je na letišče s kombijem prišel iskat njihov učitelj. Z letališča, ki je v evropskem delu Istanbula, smo se po mostu preko bosporske ožine peljali v Pendik, na azijski strani ležeči predel Istanbula. Končno smo se ustavili pred hotelom, pred katerim so nas že čakali naši gostitelji. Že ob prvem srečanju smo ugotovili, da so
v
Eko pustni kornevol no OŠ Preserje pri Rodomljoh
Pa je za nami pustni čas. Čas, da preženemo zimo in na široko odpremo vrata pomladi, ki jo letos že vsi prav nestrpno pričakujemo. Pust je čas za norčavost, za veselje in za domišljijo, kar so dokazali na eko osnovni šoli Preserje pri Radomljah, saj so pripravili pravi eko pustni karneval. Dopoldne so učenci po razredih izdelovali skupinske maske iz odpadnega materiala, npr. vrečk, plastenk, jogurtovih lončkov, časopisa, kartonskih škatel in nastale so čudovite, predvsem pa zelo izvirne eko maske. Od gosenice, Smrk-
cev, zmaja, bonbonov, Brez dlake na jeziku, igralnih kart do metuljev, držav sveta, eko smeškov, albanskih prodajalcev sladoleda, pravljičnih junakov. Niso pa manjkali niti eko palčki iz Ekolandije, cirkusanti, šahovske figure, ki so zaigrale šahovsko igro, niti pogrebni sprevod na pokopu Zime. Vrhunec eko pustnega karnevala pa so bili eko kurenti, ki so zaplesali in zagotovo pregnali zimo. Ne verjamete? Boste videli v prihodnjih dneh ^
Tanja Kastelic
Večer lepe besede
Na Osnovni šoli Dragomelj smo že tretje leto zapored za starše in krajane pripravili Večer lepe besede in tako popestrili pusti čas po novem letu. Letošnjega smo naslovili Šumijo gozdovi domači. Kako dolgo še?, saj je 2011 mednarodno leto gozdov. Hkrati smo dodali nov kamenček v niz projektov, ki na šoli potekajo zato, da bi si pridobili zeleno zastavo.
Pri ustvarjanju programa smo se povezali z našim cenjenim sokrajanom, vsestranskim umetnikom Janezom Medveškom. Na svojih potepanjih po Sloveniji je v svoj objektiv ujel že nešteto posnetkov: na eni strani naravne lepote in na drugi pretresljive posege v naravo ter njeno uničevanje. Kolažu, ki ga je ustvaril prav na našo prošnjo, je dodal še svoje izbrane misli o gozdu ter nežne zvoke citer kot zvočno podlago. Mladi recitatorji, pevci mešanega
mladinskega zbora ter instrumentalisti z mentoricama Ireno Kraupner in Jasno Medved Nišavić smo pripravili svoj program na temo gozda, narave in skrbi za čisto okolje in tako se na je na Večeru lepe besede slikovito razmišljanje o gozdu prepletalo z občutenimi recitacijami najlepših besedil na omenjeno temo. Program so polepšali tudi pevci s prepevanjem ljudskih pesmi ter instrumentalisti.
Obiskovalci so nam izrekli številne pohvale, saj so bili navdušeni nad izborom in izvedbo. Sporočilo letošnjega Večera lepe besede je bilo vsekakor širše, kot ga je obetal njegov naslov. Prav zaradi tega smo pred slovenskim kulturnim praznikom prireditev ponovili za vse učence, saj je tudi skrb za naravo in čisto okolje pomemben del kulture posameznika in naroda.
Irena Kraupner mentorica
zelo prijazni. Odpeljali so nas na svoje domove, kjer smo se še bolje spoznali, zjutraj pa smo se zbrali v šoli, ki jo naši prijatelji obiskujejo. Pred kosilom smo si ogledali prostore šole in spoznali nekaj učencev. Prikazali so nam tradicionalni način izdelave slik s potapljanjem papirja v posodo z barvo. Postopek je bil videti zelo enostaven, a ko smo se s »slikanjem« poskusili tudi mi, se je izkazalo, da epi vzorci ne nastajajo z lahkoto. Po slikanju smo prisostvovali uri matematike. Seveda smo razumeli še manj kot pri matematiki doma, saj je pouk potekal v turščini. Po prvem ogledu mesta smo odšli na domove, kjer so nam postregli z odlično turško večerjo. Tako smo spoznavali tudi turško kulinariko.
Tako kot prvi dan so bili z različnimi dejavnostmi zapolnjeni tudi vsi ostali. Drugi dan našega bivanja v Turčiji smo po uradnem sprejemu, na katerem smo si gostujoči partnerji in gostitelji prikazali nekaj zanimivosti iz svojih šol in dežel, obiskali muzej igrač (nekatere so bile stare tudi več kot 300 let). Cel dan je trajal izlet v tri ure oddaljeno turistično mesto Bursa, kjer smo obiskali zgodovinski muzej in si tudi v živo ogledali mestne znamenitosti vključno z mošejo Ulucani. Najzanimivejše pa je bilo
Držovno prvenstvo v mini odbojki zo učenke OŠ s prilogojenim progromom
V četrtek, 17. februarja 2011, smo imeli prvo državno tekmovanje v mini odbojki za dekleta osnovnih šol s prilagojenim programom, ki ga je organizirala OŠ Roje v šolski telovadnici. Tekmovanja so se udeležile štiri ekipe, in sicer iz Celja, Ljubljane, naše šole in sosednje šole OŠ Rodica, ki so bile na prvenstvo povabljene kot ekipa, ki je s svojim znanjem pokazala, kako lahko igra odbojke postane še bolj zanimiva, ko se osvoji višja raven igranja. Na-
Veliki dobrodelni koncert
za dvigalo na
Oi ROJE
' (. I.I L'
-Iv;
DOBRODOŠLI NA VELIKEM DOBRODELNEM KONCERTU OSNOVNE šole ROJE - ZA DVIGALO ZBIRAMO
Pomagaj mi, da se
povzpnem in uspem
obiskati mestni bazar, turško tržnico, kjer najdeš vse, kar si sploh lahko zamisliš. Predzadnji dan smo si seveda ogledali tudi svetovno znane znamenitosti Istanbula: palačo Topkai, Hagio Sofio in Modro mošejo. Poleg tega pa še Miniaturk, to je park, v katerem so v pomanjšani velikosti razstavljene vse največje arhitekturne znamenitosti Turčije. Tudi v Istanbulu smo obiskali bazar, ko pa smo postali lačni, smo odšli v Mc Donald's in se ob uživanju znane hrane počutili kot doma. Kot vsi mladi tudi turški prijatelji radi zahajajo tja. Pred odhodom domov nas je sprejel župan Pendika, popoldne pa smo obiskali še živalski vrt.
V Turčiji smo bili cel teden, zato se je zgodilo veliko zanimivega. Nismo si samo ogledovali zanimivosti, ves čas smo klepetali, se smejali in zabavali. Naš pogovorni jezik je bil angleščina, pri tem pa smo drug drugega učili zanimive besede vsak iz svoje materinščine, pesmi v narodnem jeziku ipd. Celo za šport smo imeli čas -igrali smo odbojko ali nogomet. Težko smo se poslovili od svojih prijateljev in komaj čakamo, da nas v maju obiščejo v Sloveniji.
Diana Pivc in Blaž Petrovič, OŠ Rodica
Šolski sklad Osnovne šole Roje 1. aprila 2011, ob 19. uri, v Hali Komunalnega centra Domžale organizira DOBRODELNI KONCERT,
s katerim želi zbrati sredstva za nakup in ureditev DVIGALA. Z njim bi otrokom s posebnimi potrebami, pa tudi staršem, omogočili obiskovanje pouka tudi v višjih nadstropjih, saj so v pritličju le trije razredi in oddelek razvojnega vrtca. V višjih nadstropjih je tudi knjižnica, računalniška in multimedijska učilnica, v kateri se izvajajo različne interesne dejavnosti in podaljšano bivanje. OŠ Roje je majhna, a za vse velika šola ob robu Domžal. Namenjena je učencem s posebnimi potrebami in edinstvenimi darovi. Trud, ki je vložen v razvijanje njihovih darov, je pogosto poplačan s priznanji na športnih, likovnih, glasbenih in tehničnih področjih ter z uspešnim nadaljnjim šolanjem in usposabljanjem za življenje. Najbolj pa je poplačan z nasmehom otroka, ki se zaveda, da je uspel! Šolamo 90 otrok, med njimi nekaj takih, ki so občasno ali stalno na invalidskem vozičku, nekaj pa jih ima tako okrnjen globinski vid, da jim hoja po stopnicah predstavlja pravi podvig. Zato si prizadevamo za postavitev dvigala. Z željo, da končno za vse učence uredimo pristop do učilnic in knjižnice v prvem nadstropju šole, smo se odločili za organizacijo koncerta, saj želimo s tem tudi sami prispevati k uresničitvi že dolgo želenega cilja. Pri tej zahtevni nalogi nam pomagajo in nas podpirajo tudi starši naših učencev.
Šola na tej lokaciji obstaja že 27 let in v začetku ni predvidevala dvigala.
Ker je v zadnjih letih narasel delež učencev z gibalnimi ovirami, je potreba po dvigalu postala nujni del odstranjevanja ovir na vzgojno-iz-obraževalni poti otrok s posebnimi potrebami v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne OŠ z nižjim izobrazbenim standardom od 1. do 9. razreda, v posebnem programu vzgoje in izobraževanja in v programu za predšolske otroke v razvojnem vrtcu. Pri svojem delu se vedno osredotočamo na otrokova močna področja in pri vsakem posameznem otroku prilagajajo okolje z namenom, da se razvija celostno in pri tem doživlja občutke uspeha. Zato želimo tudi za gibalno ovirane učence odstraniti arhitektonske ovire in jim v skladu z našim geslom »pomagati, da se povzpnejo in uspejo«.
Zato dobrodošli na dobrodelnem koncertu! Prispevate lahko tudi v Šolski sklad OŠ Roje ali darujte preko sms. Povezovalec koncerta bo Boris Kopitar, nastopili pa bodo zmagovalka Eme Maja Keuc, Alenka Godec, Rok Ferengja, Brigita Šuler, Danijel Popovič, Eva Černe, Rok Kosmač, Ansambel Roka Žlindre, Neža in Bine Drobnič ter mnogo drugih.
Vstopnice v višini 10 EUR prodajajo v tajništvu OŠ Roje (tel.: 722 52 60) in v poslovalnici Office 1 Superstore Domžale, lahko pa jih kupite tudi na dan koncerta v Hali Komunalnega centra.
Dobrodošli! Pridružite se nam pri zbiranju sredstev za dvigalo in »Pomagajte, da se povzpnem in uspem«.
Sklad OŠ Roje
mive, dogajanje in vzdušje v šolski telovadnici pa so dvigovali učenci s svojim glasnim navijanjem »za naše« in dobro igro. Na koncu so prve tri ekipe, ki so si sledile v vrstnem redu CUIV Celje, OŠ Roje in Zavod Janez Levec dobile zaslužene medalje in pokale, sosednja šola pa simbolično darilo za podporo in prikazano znanje.
Sedaj upamo, da bo Zavod za šport RS Planica uvrstilo tekmovanje v okvir šolskih športnih tekmovanj, tako da nam bo drugo leto uspelo motivirati še več ekip in igralk, ki bodo s svojo igro odkrivale svet športa in z novimi izkušnjami, ki jih lahko dobijo samo na tekmi, gradile svojo osebnost.
men tekmovanja je bil tudi dodatno spodbuditi in navdušiti učence za ta lep ekipni šport, ki ga lahko igrajo tudi v prostem času s prijatelji, namesto, da »sedijo na facebooku.« Druga pobuda in namen tekmovanja pa je bil ponuditi možnost ekipnega tekmovanja samo učenkam, ki do sedaj v okviru šolskih športnih tekmovanj OŠpp niso imele te priložnosti.
Celoten dogodek je uspel, saj so bile tekme iz igre v igro bolj zani-
26
šport
l8. MAREC 20II



v»
p
%


¥
/
Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale
JAVNI RAZPIS
za oddajo terminovza igranje odbojke na mivki v Športnem parku Domžale
Na podlagi Pogodbe o upravljanju štev. 47103-16/06-33 ter v skladu z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti objavljamo razpis za rezervacijo terminov za igranje odbojke na mivki v Športnem parku Domžale za sezono 2011 - obdobje od 1. 5. 2011 do 3. 9. 2011.
Pogoji za prijavo so naslednji:
•	odbojkarska igrišča (centralno -3 igrišča in 1 dodatno igrišče) se oddaja fizičnim in drugim pravnim osebam za obdobje 1. 5. 2011 do 30. 9. 2011, za igranje odbojke na mivki;
•	rezervacijo terminov se opravi pisno, s prijavo na naslov Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Prijava je lahko oddana tudi po elektronski pošti;
•	prednost pri rezervaciji terminov bodo imela:
•	organizirana športna društva, ki izvajajo rekreativno in tekmovalno dejavnost igranja odbojke na mivki in zagotavljajo z rezervacijo terminov pogoje za nemoteno vadbo svojega članstva;
•	skupine, ki bodo rezervirali termine za celotno sezono v standardnih terminih in bodo plačala najmanj 30 % delež najema igrišča za sezono;
•	društva, organizirane skupine, ki bodo prijavile (zakupile) več terminov skupaj in s katerimi bo sklenjena pogodba o rezervaciji in zakupu terminov;
Zavod bo vsakemu najemniku izdal račun;
•	društvo, organizirana skupina ali posameznik mora pri oddaji pri-jave-rezervacije terminov podpisati izjavo, da svojih terminov ne sme oddajati v uporabo drugim;
•	nadomestila za igranje oziroma cene in termini za posamezne kategorije so (bodo) določene z uradnim cenikom, ki ga bo za sezono 2011 sprejel Svet zavoda. Cenik bo takoj po sprejetju objavljen na spletni strani Zavoda (www. zavod-sport-domzale.si), po elektronski pošti pa bo posredovan vsem prijavljencem na ta razpis.
Prijava oziroma rezervacija terminov je možna v pisni obliki na naslov Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale, ali po elektronski pošti (jzupancic@siol.net), do 1. 4. 2011. Po preteku tega roka ima prednost vsak prvo prijavljeni interesent.
Prijava mora vsebovati naslednje podatke :
Ime in priimek, ali točen naziv pravne osebe, točen naslov (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka) in davčno številko.
Oznako igrišča:
a/centralno-igrišče 1; igrišče 2; igrišče 3;
b/drugo igrišče.
Dan v tednu in termin igranja (od
__.ure do__.ure) ter eventuelno
rezervni termin igranja (od__.ure
do__.ure).
Izjavo potencialnega najemnika-uporabnika odbojkarskih igrišč za sezono 2011, da svojih terminov ne bo oddajal drugim.
Prednost pri izbiri bodo imeli dosedanji uporabniki, ki so tekoče poravnavali obveznosti za najem-uporabo igrišč.
Opomba: Na območju odbojkarskih igrišč bo v času sezone poskrbljeno tudi za gostinske usluge.
Pričakujemo čim prejšnjo prijavo termina in Vas lepo pozdravljamo!
Mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec. Zavod za šport in rekreacijo Domžale Direktor
f ^ ^


V»

Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale
RAZPIS
za opravljanje vzdrževanja odbojkarskih igrišč v sezoni 2011
(od 1. maja do 30. septembra 2011)
HBM
W

/
I.
Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe (s.p.), ki izpolnjujejo pogoje oziroma so kvalificirane za vzdrževanje športnih površin in imajo izkušnje pri pripravi in vzdrževanju igrišč za igranje odbojke na mivki.
II.
Vzdrževalna dela na igriščih za igranje odbojke na mivki, na območju Kopališča Domžale, so okvirno naslednja:
•	priprava igrišč za novo sezono, vključno s postavitvijo tekmovalnih mrež;
•	vsakodnevno čiščenje igrišč;
•	vsakodnevno rahljanje igrišč z motorno frezo;
•	tekoče pregledovanje in ažuriranje razporeda zasedenosti igrišč;
•	sprejemanje obiskovalcev -igralcev;
•	oddaja žog pri začetku posameznega termina;
•	prevzem žog po koncu posameznega termina;
•	tekoča kontrola urejenosti wc in tušev pred začetkom igranja;
•	tekoča kontrola wc in tušev po zaključku posameznega termina;
•	vklop in izklop reflektorjev po potrebi;
•	kontrola splošne čistoče objekta;
•	košnja trave na ožjem območju odbojkarskih igrišč (koordinacija z vzdrževalno službo Zavoda);
•	posebna priprava igrišč za posamezna tekmovanja (po navodilih Zavoda za šport);
•	demontaža tekmovalnih mrež po koncu sezone, očiščenje igrišč
in prekritje igrišč s posebnimi plastičnimi prekrivali (ponvami).
III.
Za opravljanje vzdrževalnih del iz II. točke ima naročnik zagotovljeno ustrezno strojno opremo, ki jo bo lahko uporabljal izbrani izvajalec.
IV.
Zaradi specifične uporabe odbojkarskih igrišč bo moral izbrani izvajalec zagotavljati opravljati vzdrževalna dela glede na zasedenost terminov in biti stalno dosegljiv na telefon ali po elektronski pošti (odzivnost na dodatni poziv naročnika). Za primer njegove odsotnosti v času opravljanja vzdrževalnih del mora obvezno zagotoviti nadomestno osebo.
V.
V prijavi na javni razpis morajo potencialni ponudniki obvezno predložiti naslednje podatke:
•	ime in priimek,
•	datum rojstva,
•	točen naslov (društvo, podjetje, ali samostojni podjetnik),
•	podatke o strokovni usposobljenosti (najvišja stopnja izobrazbe, delovne izkušnje),
•	davčna številka,
•	številka GSM,
•	elektronski naslov,
•	dosedanje reference pri opravljanju vzdrževalnih del,
•	osnovne komunikacijske podatke o osebi ali drugem subjektu, ki bo zagotovil opravljanje vzdrževalnih del v primeru njegove odsotnosti,
•	dokazila o izpolnjevanju pogojev.
VI.
Izbiro najugodnejšega ponudnika za opravljanje vzdrževalnih del bo
Zavod opravil na podlagi naslednjih kriterijev :
•	najugodnejši ponudbi za opravljanje vzdrževalnih del v celotni sezoni (1. 5. do 30. 9. 2011), izraženo v znesku......EUR/sezona
ali
•	najugodnejši ponudbi za opravljanje vzdrževalnih del za 1 uro opravljenega dela, izraženo v znesku ..... EUR/ura, preračunano
na povprečje 8 ur/dan.
Obvezno je navesti, ali je predloženi znesek izražen v neto ali bruto znesku.
VII.
Zavod bo z izbranim izvajalcem sklenil pogodbo, v kateri bodo podrobno določene medsebojne pravice in obveznosti.
VIII.
Zavod si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika.
IX.
Končni rok za oddajo prijav na ta razpis je 1. april 2011.
Vloga na ta razpis mora biti posredovana v pisni obliki. Nepopolne vloge bodo zavržene, zato lahko v razpisnem roku potencialni ponudniki dobijo dodatne informacije, izključno na pisno zahtevo, ki jo naslovijo na elektronski naslov: jzu-pancic@siol.net ali na naslov Zavoda za šport in rekreacijo Domžale.
Domžale, 10. 3. 2011 Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec.
Direktor
ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE
Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2011
Bliža se mesec april in s tem tudi dan kolesarjenja po krajih Upravne enote Domžale 2011. Priprave so v teku vse od končane prireditve v letu 2010 dalje. Letošnja prireditev prinaša tudi nekaj novosti. Največja sprememba je v spremembi trase, na kateri bodo tekmovali rekreativni tekmovalci za Pokal UE Domžale. Ta dirka šteje tudi za Pokal Slovenije rekreativnih tekmovalcev, v sklopu uradnih tekmovanj Kolesarske zveze Slovenije. Cilj kolesarjenja ne bo več v Pre-serjah pri Lukovici, ampak v bližini Gorjuše. To pa tudi pomeni, da se bodo morali kolesarji malo pred ci-
ljem zelo potruditi, saj se bo treba povzpeti na Račni vrh. Vse novosti so razvidne iz grafičnih prilog. Zaradi te spremembe se delno spremenita tudi trasi daljše in krajše kolesarske proge za vse ljubitelje kolesarjenja, katerim se čas ne bo meril. Že vnaprej opozarjam, da priporočamo izbiro daljše rekreativne proge, samo tistim kolesarjem, ki bodo imeli za seboj že nekaj kilometrov. Pripravljamo še eno presenečenje, in sicer prisotnost enega najboljših slovenskih kolesarjev vseh časov Andreja Hauptmana. Zagotovljeno imamo njegovo aktivno prisotnost na daljši rekreativni progi. Več o
njem lahko preberete tudi v današnji izdaji glasila Slamnik. Z njegovo aktivno udeležbo pričakujemo večjo udeležbo predvsem rekreativnih kolesarjev, kajti samo izjemoma se ponuja priložnost kolesariti skupaj s tako uspešnim kolesarjem.
Vse tekoče informacije bodo na voljo v naslednjih številkah Slamnika ter na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale: www.zavod-sport-domzale.si.
Mag. Janez Zupančič univ. dipl. oec.
ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE IN KOLESARSKI KLUB HRAST DOB
Razpis za cestno kolesarsko dirko Pokal Upravne enote Domžale 2011
ki bo v SOBOTO, 23. aprila 2011
Dirka šteje za Pokal Slovenije za kategorije amaterjev, mastersov in žensk.
Organizator: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, v sodelovanju s Kolesarskim klubom HRAST Dob Vrsta dirke in trasa: Dirka se odvija na delu daljše proge, ki je namenjena rekreativni kolesarski prireditvi v akciji Slovenija kolesari - Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2011. Dolžina proge za tekmovalni del je 44 km, z višinsko razliko cca. 400 m.
Profil proge:
Start in cilj:
Začetek kolesarjenja je skupaj z drugimi rekreativnimi kolesarji v Športnem parku Domžale, točno ob
10.	uri. Tekmovalci so razdeljeni v dve skupini, ločeni od rekreativnih (tretja skupina), in sicer:
Skupina I - Amaterji A,B in C, ter Master A,B;
Skupina II - Master C, D, E, F, G, H , I in Ženske A, B.
Po prevoženih treh kilometrih sledi označeno štartno mesto v Dobu in uradni štart. Skupine štartajo ločeno v razmaku do največ 3 minute. Cilj dirke je pri Gorjuši, nato kolesarji v zaprti vožnji nadaljujejo po načrtovani trasi do Športnega parka Domžale.
V	primeru prehoda tekmovalcev v drugo skupino pred uradnim startom bo tekmovalec diskvalificiran, kar bo razvidno iz zaporednih startnih številk.
Pravica nastopa:
Dirka je odprtega tipa za vse rekreativne kolesarje.
Za Pokal Slovenije bodo upoštevani samo rezultati kolesarjev z veljavno licenco KZS.
Kategorije:
I. Amater A, B in C,
11.	Master A, B, C, D, E, F, G, H, I, III. Ženske A,B.
Prijave:
V	predprijavah s prijavnico, ki je dostopna na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzale.si, številka transakcijskega računa 01223-6000000010, identifikacijska številka za DDV SI 72188286, naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale - Namen: »Kolesarjenje 2011-PSL0« ter na dan prireditve pri štartno-ciljnem prostoru, najkasneje do 9. ure, za rekreativne tekmovalce in do 9.45 ure za ostale kolesarje.
Startnina:
Startnina znaša 15 EUR v predpri-javi (velja samo za organizirane skupine) in 20 EUR na dan prijave, pri čemer je v ceno všteta tudi uporaba čipa. Kavcija za čip znaša 25 EUR in se vrne tekmovalcu ob vrnitvi čipa. V primeru izgube čipa se kavcija ne vrne.
Merjenje časov:
Merjenje časov bo elektronsko s pomočjo čipov, ki jih tekmovalci pritrdijo na vilice prednjega kolesa.
Rezultati in pritožbe:
Rezultati bodo znani 1 uro po končanem merjenju oziroma po prihodu zadnjega tekmovalca na cilj na Gorjuši. Morebitne pritožbe bo sprejemal glavni sodnik, največ 15 minut po objavi rezultatov, ob plačilu pologa 20 EUR. V primeru ugodne rešitve pritožbe se polog vrne.
Razglasitev rezultatov:
Pričetek razglasitve najkasneje 30 minut po objavi rezultatov v Športnem parku Domžale - start kolesarjenja.
Nagrade:
Prvi trije v absolutni razvrstitvi v vsaki kategoriji prejmejo medalje ali pokale ter praktične nagrade, ki jih podeljujejo Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Občina Domžale, Občina Moravče, Občina Lukovica in donatorji prireditve. Vsak tekmovalcev ob vrnitvi štartne številke dobi bon za topel obrok, napitek, spominsko medaljo ter spominsko majico.
Splošne določbe in pravila kolesarske dirke:
Tekmovalci se obvezujejo, da bodo tekmovali v skladu z določili tega razpisa, pravilniki KZS in UCI ter po navodilih organizatorja in sodnikov.
Obvezna je uporaba zaščitne čelade in start brez nje ni možen. Vsi tekmovalci tekmujejo izključno na lastno odgovornost. Organizator ne odgovarja za posledice in tudi ne
za morebitno škodo, ki jo tekmovalci povzročijo sebi ali tretji osebi. S podpisom prijavnice, dvigom štartne številke in prihodom na štart tekmovalci potrdijo, da so seznanjeni z določili tega razpisa in da se strinjajo z njim. V primeru predhodne prijave (in plačila prijavnine) se smatra, da so vsi prijavljeni tekmovalci seznanjeni z vsebin razpisa in prijavnice.
V času dirke bo na cesti veljal režim, ki je določen z elaboratom za zaporo državne ceste, štev. Z 02/006-11, ter v skladu s pravili, ki jih bo dolžan upoštevati organizator. V primeru intervencijske vožnje s strani policije, reševalnega vozila ali gasilcev bo potrebno upoštevati navodila uradnih spremljajočih vozil. Dirka bo potekala v vsakem vremenu. Preveč zaostalim tekmovalcem pri povratku, v Brezjah pri Dobu, ne bo več zagotovljeno uradno varovanje, zato vožnjo nadaljujejo kot drugi udeleženci v cestnem prometu. Ogrevanja in preizkusa proge ter preizkusa proge pred dirko ni. Tekmovalci morajo biti na štartnem mestu (boksu) najmanj 10 minut pred začetkom starta. Tekmovalci se obvezujejo, da bodo dovolili doping kontrolo, če bo to od njih zahtevala za to pristojna komisija pri KZS.
Dostop do prireditve in parkirišča:
Iz smeri Ljubljane in Maribora: AC izvoz Domžale, nato po cesti do križišča pri Mercator centru, kjer se zavije levo do štartno-ciljnega prostora (dostop bo označen).
Objava rezultatov:
Organizator bo rezultate objavil na naslednjih spletni straneh: www.bi-cikel.com in www.slo-timing.com ter na spletni strani Zavoda: www. zavod-sport-domzale.si.
Kontaktne osebe organizatorja dirke:
Janez Zupančič, tel.: 041/966 192, elektronska pošta: jzupancic@siol. net in janez.zupancic.zavod-sport@ siol.net.
l8. MAREC 20II
šport
27
SOBOTA, 23. APRILA 2011
Hempi na rekreativni kolesarski dirki po krajih Upravne enote Domžale 2011
nadaljevanje s strani 1
Kaj je leta 2006 prekrižalo vašo
tako uspešno športno pot?
Že od malega sem imel kronično črevesno bolezen, ki je skozi mojo kolesarsko kariero nikoli niso odkrili, čeprav sem imel že vseskozi težave. Šok je bil, ko sem moral leta 2006 kar naenkrat prekiniti s kariero profesionalnega kolesarja. S tekmovanj, ki od človeka zahtevajo najboljšo fizično pripravljenost, sem se preselil na operacijsko mizo, kjer postaneš popolnoma nemočen. Imel sem šest operacij in odstranjeno celotno debelo črevo.
Zdravega človeka vse boli in nič ne more. Tisti, ki jih doleti bolezen ali nesreča, so polni motivacije in optimizma.
Ni bilo lahko. Glavo imam kot tekmovalec in še vedno si želim tekmovati, vendar sem se sprijaznil z dano situacijo. Takoj, ko sem se lahko, sem
se ponovno usedel na kolo in začel trenirati. Žal se sedaj posledice zdravljenja čutijo na kolkih, kjer bodo najverjetneje tudi potrebni posegi, a motivacije mi ni zmanjkalo ne med kolesarjenjem ne sedaj. Verjamem, da lahko vedno kaj delam in tako grem naprej. Takoj po zaključku kariere sem postal tudi trener v Ljubljanskem Rogu, kjer sem začel svojo kolesarsko pot in tu sem še vedno.
Čeprav ste svojo tekmovalno pot zaključili, pa nikoli niste imeli svoje poslovilne dirke, ki bi vam, po mnenju mnogih, še kako pripadala?
Na samem začetku zdravstvenih težav sem menil, da se bom kmalu vrnil med kolesarsko karavano, vendar je kar naenkrat minilo leto, dve, sedaj že pet let. Vseskozi sem bil poln upanja, da bom ponovno lahko profesionalno kolesaril, vendar pa je bilo na koncu to nemogoče. In kot vsak drugi, sem tudi sam moral začeti delati, ipraviti poslovilno dirko po petih etih od zaključene kariere pa bi bilo že skorajda malce smešno.
Na velikih dirkah torej ne tekmujete več. Kakšne pa so vaše želje po udeleževanju rekreativnih tekmovanj?
Z veseljem se bom udeleževal rekreativnih tekmovanj, vendar tokrat s povsem drugačno glavo in resnično le na rekreativnem nivoju.
Vas je presenetilo, da si Občina Domžale želi to kolesarsko dirko
preimenovati v Kolesarsko dirko za Pokal Andreja Hauptmana?
Priznam, da sem bil presenečen in hkrati vesel, da se nekdo spomni mojih kolesarskih uspehov. Kakorkoli se bo odvilo in ali se bo dirka poimenovala po meni ali ne, moja želja ostaja enaka: udeležiti se je prav vsako leto.
Imate občutek, da ljudje športnike zelo hitro pozabijo?
Ne želim biti kritičen, saj je to popolnoma normalno, da se pri toliko aktualnih športih in toliko uspešnih
športnikih, kot jih ima Slovenija, uspehi kaj hitro pozabijo. Dokler si uspešen, si heroj, slabi rezultati pa te porinejo v pozabo. Dejstvo je, da je prvo mesto le eno, konkurenca pa je velika.
»Ko ne moreš delati ene stvari, sigurno lahko katero drugo. Le najti jo je potrebno in v njej uživati.««
(Andrej Hauptman)
Največji kolesarski dosežki
3. mesto svetovno prvenstvo, cestna dirka, 2001, Lizbona (Portugalska) 5. mesto olimpijske igre, cestna dirka, 2004, Atene (Grčija) 1. mesto Velika nagrada Fourmiesa, cestna dirka za svetovni pokal, 2000,
Fourmies (Francija) 1. mesto Dirka po Slovaški, etapna dirka, 1997 4. mesto Tour de France, 3. etapa, 2002, Reims (Francija) 3. mesto Giro di Italia, 3. Etapa, 2001, Potenza (Italija) 3. mesto Giro di Italia, 9. etapa, 2001, Rovigo (Italija)
Posebni športni dosežki
Športnik leta 2001 (bronasta medalja na svetovnem prvenstvu v Lizboni); Bloudkova plaketa za izjemen tekmovalni dosežek v kolesarskem športu (bronasta medalja na svetovnem prvenstvu v Lizboni; prva v naši kolesarski zgodovini in zaenkrat tudi edina).
Silvo Karo prejel državno odlikovanje
Slovenska alpinista svetovnega formata Silvo Karo in Franček Knez sta 22. decembra 2010, iz rok predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka, prejela visoko državno odlikovanje Red za zasluge. Predsednik je oba alpinista na predlog Planinskega društva Domžale odlikoval za dosežke v slovenskem alpinizmu ter za prispevek k ugledu slovenskega alpinizma v svetu in večji prepoznavnosti Slovenije. Kot so zapisali v sporočilu za javnost s Planinske zveze Slovenije, je po končani slovesni prireditvi Silvo Karo ob tem izjemnem dogodku povedal: ''Vse tole me je kar malce presenetilo, kako se je vse zgostilo v eno obdobje in prelomnico, tudi časovno ... Ja, v bistvu sem vesel, da je pač ta trud, ki smo ga v alpinizem vložili v teh treh desetletjih, saj smo slednje delali s srcem in zavestjo, da to počnemo dobro tudi za narod, državo, prepoznavnost ..., bil sedaj odlikovan.''
Silvo Karo je ob navzočnosti svojega dolgoletnega soplezalca Frančka Kneza obudil spomine na zmagovito navezo, ki se jo je oprijel vzdevek 'trije mušketirji': ''Kako zelo lepo bi bilo, če
bi danes tukaj bil z nami tudi Janez Jeglič - Johan in še kakšen as iz generacije osemdesetih, ki smo po zaslugi Frančka, ki je nedvomno malce bolj 'močan motor' in je pognal 'voz naprej', plezali in ustvarjali slovensko alpinistično pot, zgodovino.'' Gorništvo in alpinizem sta del identitete slovenskega nacije in slovenske države. Gorništva in alpinizma ni brez raziskovanja gora, za katerega se zdi, da je v globalnem svetu ostalo brez pomena. Pa temu ni tako: novim smerem v obrazu sten se pridružuje tudi poglobljeno raziskovanje odnosa do gora in prvinske etike življenja z naravo. Slovenskega deleža na svetovnem zemljevidu alpinizma ni mogoče spregledati. Silvo Karo in Franček Knez sta imeni, ki sta si priznanje slovenske države nedvomno zaslužila. Upravičenost in širši pomen njunega alpinističnega delovanja je potrdilo tudi štiriintrideset uglednih državljank in državljanov, podjetij in društev iz Slovenije in tujine, ki so podprli utemeljitev predloga (vsem iskrena hvala).
S podelitvijo državnih odlikovanj našima prijateljema je potrditev dobila tudi pot, ki sta jo hodila, plezala in občutila sama in ki je tako različna od poti, ki jo - s pogledom uprtim v gore - vsak dan hodimo številni prebivalci pod Grintovci.
Borut Peršolja
Silvo Karo med prejemanjem odlikovanja. Fotografija: Bor Slana/BOBO
SEPTEMBRA V DOMŽALAH ATLETI -VETERANI iz 12 DRŽAV
Na BAVI se po 15 letih
vrača balkanska štafeta
Organizacijski odbor 20. Balkanskih atletskih iger za veterane se je 24. februarja udeležil tiskovne konference Občine Domžale. Po zagotovilu Tonija Dragarja, župana Občine Domžale, ki je kot častni pokrovitelj BAVI poudaril, da bo občina pomagala ne le finančno, temveč tudi organizacijsko, medijsko in promocijsko, so svoje načrte in poglede predstavili predsednik odbora mag. Janez Zupančič, podpredsednik odbora Roman Lazar in direktor BAVI Tomaž Jarc, kot predstavnik Atletske zveze Slovenije pa je stališče predstavil še član Upravnega odbora Evropske atletske zveze. Janez Zupančič je na kratko predstavil že petmesečno delo organizacijskega odbora, ki po njegovih besedah poteka nemoteno: »Prepričan sem, da bodo vsi projekti izvedeni v celoti, igre pa zelo uspešne. Slovenci smo najboljši organizatorji takšnih in drugačnih prireditev, zato se lahko veselimo športnega spektakla, ki bo v ponos vsem, tudi Občini Domžale. Dogodek je priložnost za Domžale, tako na gospodarskem področju, kot tudi na področju turizma. Obenem pričakujem tudi veliko udeležbo občanov v tekmovalnem delu z obiskom na stadionu in na malem maratonu, ki bo pika na »i« teh balkanskih atletskih veteranskih iger.« Janez Aljančič je kot predstavnik Atletske zveze Slovenije povedal, da na igrah pričakujejo več kot 800 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 držav, ki jih bo spremljalo vsaj še enkrat toliko spremljevalcev. »Atletska zveza Slovenije je brez dvomov podprla organizacijo BAVI v Domžalah, saj je Atletski klub Domžale eden izmed uspešnejših in dobro organiziranih atletskih klubov v Sloveniji. Domžale bodo nekaj dni prizorišče velikega športnega dogodka, takšna tekmovanja po Evropi zelo odmevajo. Upravni odbor Evropske atletske zveze je pohvalil že organizacijo svetovnega prvenstva gorskih tekačev na Veliki planini, prav nič mene skrbi, da tudi letos v Domžalah ne boenako, vredno pohvale. Poleg tega je dogodek tudi priložnost, da
se stadion opremi na višji nivo, saj za takšno tekmovanje Evropska in Svetovna atletska zveza predpisujeta določena pravila in standarde. To je po mojem mnenju tudi tisto, kar Domžale potrebujejo za domača in mednarodna tekmovanja na najviš-
jem nivoju tudi v bodoče.« Roman Lazar je zadovoljen z odzivom odzivom Občine Domžale in
lokalne skupnosti na veliko mednarodno tekmovanje in je kot predsednik Atletskega kluba Domžale predstavil še pozitivne trende v delu kluba: »Na letni ravni na tekmovanjih, kjer smo organizatorji ali pa tudi izvajalci v sodelovanju z Zavodom za šport, sodeluje 3.000 atletov, tudi otrok in rekreativcev, ki jih redno vključujemo v organizacijo državnih tekmovanj. Pri BAVI bo dobrodošel prav vsak; v vsaki disciplini je po 20 kategorij, to pomeni, da bomo na Balkanskih igrah opravili 380 proglasitev! Igre so lepa promocija za AK Domžale kot tudi za atletiko in šport v Domžalah in verjamem, da bomo lepo sodelovali s turizmom, občino, ostalimi športnimi organizacijami ter da bo to tekmovanje za občino Domžale lepa promocija v slovenskem in balkanskem prostoru oz. prostoru 12 evropskih držav.« Prijetno presenečenje je za prisotne, predvsem
Blaž Podlesnik na tekmovanju v Italiji
Blaž Podlesnik, član klub AMK Rokart iz Domžal, je minule dni nastopil na odmevni mednarodni karting dirki v Italijanskem Lonatu. Prva dirka v letu, na kateri običajno nastopijo vsi, ki v tem športu kaj veljajo, je tudi tokrat veljala za tisto, kjer so se predstavili najboljši vozniki in tovarniške ekipe iz celega sveta. V kategoriji KZ se je predstavilo 59 voznikov, med njimi jih je bil kar 30 takih, ki so že bili svetovni prvaki v kartingu. Kot je po tekmi povedal Blaž Podlesnik: »Vedel sem, da uvrstitev v finale, torej med 34 najboljših voznikov, težka, saj sem dirkal z vozniki, ki so praktično vsak dan v kartu.
m
pa za tekmovalce in tiste, ki si boste tekmovanje ogledali, pripravil Tomaž Jarc, ki je predstavil disiciplino, ki se vrača po 15 letih - balkansko štafeto. »Balkansko združenje je starejše kot Evropska atletska zveza, torej segajo korenine že dolgo nazaj. Ideja, da povrnemo balkansko štafeto, se je porodila zato, ker je bilo to specifično tekmovanje, značilno za balkansko področje. Balkanska štafeta je štafeta štirih tekačev, in sicer teče prvi 800 m, drugi 400 m, tretji 200 m in zadnji 100 m. Ta štafeta se zadnjih 10 do 15 let ni izvajala, mi pa bi jo radi obudili in jo izvedli namesto štafete 4 x 400. Tukaj je še polmaraton, ideja, ki smo jo imeli še preden smo pristopili h kandidaturi. Tudi polmaraton bomo vključili v to tekmovanje, ki se bo letos prvič odvijalo tri dni in za katerega si želimo, da bi tako s polmaratonom kot celotnim tekmovanjem zadihale in zaživele cele Domžale.«
sankukai karate klub Domžale
Predstavljamo trenerko
Sašo Voler
Z rezultatom, ki sem ga dosegel pa sem zadovljen, saj moj zaostanek za najhitrejšimi ni bil velik. To je bil zagotovo dober trening za nadaljevanje sezone.« V letošnjem letu Blaž načrtuje še vsaj udeležbo na evropskem prvenstvu v Nemčiji, medtem ko ga septembra čaka svetovni pokal v Belgiji.
Tradicionalni pokal v spomin Blaža in Matjaža
26. februarjaje Smučarsko društvo Domžale organiziralo tekmo za pokal, s katerim se vsako leto spomnimo dveh mladih preminulih smučarjev SD Domžale - Blaža in Matjaža. Na tekmi so sodelovali mlajši in starejši dečki ter deklice centralne regije. Vreme nam je bilo naklonjeno, proga pa odlično pripravljena, tako kot vedno, kadar jo pripravljajo prizadevni člani SD Domžale. Prehodni pokal sta skupaj osvojila starejša deklica Lara Pančur in starejši deček Nik Golob. Organizatorji so presenetili s sladko in tekočo pogostitvijo ter nagradami, ki so v tem času že prava redkost.
Čeprav je alpsko smučanje v današnjem času manj popularen šport, je ŠD Domžale svetla izjema, ki ima kar nekaj podmladka. Za tem stojijo entuziasti, ki se ne predajo jamranju in so po Sloveniji znani z dobro organizacijo smučarskih tekmovanj na različnih nivojih.
T. P.
Tokrat bralkam in bralcem predstavljamo trenerko Sašo Voler, ki poučuje naše najmlajše - cicibane. Zastavili smo ji nekaj vprašanj, da kar največ izvemo o njej in njenem delu.
Od tvojega prvega stika s karate-jem je preteklo že kar nekaj časa -kako to, da si se odločila za ta šport in kdaj?
Na izbiro tega športa so vplivali predvsem člani moje družine, ki so oz. še trenirajo. Pritegnilo me je predvsem to, da so iz treningov prihajali utrujeni, a zadovoljni. Na letni karate šoli v Umagu sem tako poskusila s treniranjem karateja in se nad njim navdušila. Zdaj ga treniram že deveto leto.
Kaj ti pomeni karate - veščina, športna dejavnost, način življenja
Sprva mi je pomenil zgolj športno dejavnost, potem pa je postajal vedno večji del mojega življenja. Preko športne borbe, kjer premaguješ strah pred nasprotnikom, sem postala bolj samozavestna, naučila sem se nadzorovati svoja čustva. Na treningu se ne srečujemo le z učenjem gibanja telesa, ampak tudi usmerjanja misli in energije. Tako je karate tudi precej vplival na mojo miselnost.
Treniraš predvsem otroke. Zakaj?
Treniranje otrok je zame velik izziv, saj je potrebno trening sestaviti tako, da se ne bodo dolgočasili. Otroke najlažje pritegnemo z igro, ker je to dejavnost, pri kateri so veseli in sproščeni. Treninge je torej potrebno sestaviti tako, da se karate učimo skozi igro. To pa ni vedno lahko, saj so otroci včasih utrujeni, zaspani, nemotivirani ali pa so živahni, zgovorni in kar ne morejo biti pri miru. To, da mi uspe motivirati tiste, ki se im ne ljubi trenirati in umiriti tiste, so preživahni, mi prinese veliko zadovoljstvo, sploh če mi na koncu treninga povejo, da komaj čakajo na naslednjega.
jkiim
Kaj ti delo trenerja pomeni? Kako to vklopiš v vsakodnevno življenje, kjer imaš veliko dela tudi s šolo?
Delo trenerja mi pomeni veliko, saj z veseljem opazujem otroke, ki me radovedno gledajo, ko jim posredujem svoje znanje. To delo me tudi izobražuje, saj od otrok izvem ogromno stvari, in pa osrečuje, ko vidim, da otroci, ki sem jih pomagala trenirati, še vedno vztrajajo pri karateju. Z usklajevanjem treningov in šole nimam težav.
Uspešna si tudi na tekmovanjih. Kako se počutiš ob zmagah in kaj ti prinesejo porazi - se s tem kaj naučiš?
Ob zmagah se veselim in sem nase ponosna, ob porazih pa razočarana. Čeprav so porazi neprijetni, se iz njih naučim veliko več. Dokažejo mi namreč, da je še veliko stvari, ki jih moram popraviti in mi pomagajo, da ugotovim, katere so moje slabosti. Šele ko se z njimi seznanim, jih lahko začnem odpravljati in se s tem približevati idealu same sebe.
Kako vidiš svojo vlogo v prihodnje in kaj želiš še doseči?
Trenutno je moj največji cilj osvojiti naziv 1. kyu in dati vse od sebe na bližajočem državnem prvenstvu. Želim pa se tudi izpopolnjevati v vlogi trenerke skupine cicibanov.
Najlepša hvala za pogovor in veliko uspeha na tvoji poti, tako v karateju kot tudi drugače. Športni pozdrav!
G. J.
28
šport
l8. MAREC 20II
Obetajoč podmladek v klubu
13. februarja se je v Račah pri Mariboru odvijalo državno prvenstvo JKA iz karateja. Udeležilo se ga je 192 tekmovalcev. Sodelovali smo tudi člani Karate kluba Wankan, in sicer se je državnega prvenstva udeležilo šest članov iz našega kluba. Po mnenju trenerja smo se dobro odrezali, saj smo domov odnesli kar tri medalje. Teja Bonča je v kategoriji kadetinje KATA B dosegla odlično drugo mesto, prav tako je drugo mesto v kategoriji mladinke KATA B dosegla Kaja B onča. Tretjo, bronasto medaljo, pa nam je priboril Boris Grad v kategoriji veterani
KATA A.
Prav tako so se dobro odrezali preostali trije člani, ki so sodelovali na državnem prvenstvu. Tanja Rozman je v kategoriji kadetinje KATA B dosegla četrto mesto, Igor Papler je v kategoriji člani in veterani KATA B dosegel peto mesto, Nejc Bajt pa je v kategoriji mladinci KATA
Čestitke Mateju Balantiču za stopničke
klub borilnih vescin domžale
Uspešni borci
V	februarju je Kickboxing zveza Slovenije v Zagorju ob Savi organizirala državno kickboxing prvenstvo v low kick športni disciplini ter prvi državni turnir v semi in light contactu. Sodelovali so najboljši tekmovalci iz številnih klubov, iz Kluba borilnih veščin Domžale je Matej Balantič dosegel odlično tretje mesto v članski konkurenci do 86 kg. V polfinalni borbi je žal zgubil s kasnejšim državnim prvakom do 86 kg, in sicer s sodniško odločitvijo 2 : 1.
V	sklopu državnega prvenstva je potekal tudi prvi državni turnir za državno prvenstvo v kickboxingu športne discipline semi in light contacta. Klub borilnih veščin Domžale so
karate drustvo atom shotokan-do domžale
Ruški karate turnir 19. februarja 2011 je imel poleg tekmovalnega značaja še pridih slovesnosti, saj so bila na podlagi uspehov in doseženih točk v letu 2010 najboljšim posameznikom in društvom izročena priznanja. Prav vsa, razen enega, so šla ATOMovcem: za NAJ kara-teistko je bila proglašena Tamara Kokalj, za NAJ karateista Timotej Kokalj, priznanje za perspektivnega karateista je prejel Grega Teršek, sensei Lovrenc Kokalj pa priznanje za najuspešnejšega inštruktorja na osnovi osvojenih medalj. Za »češnjo na torti« je poskrbelo še priznanje KD ATOM za najuspešnejši klub v letu 2010.
Šport je neprestano dokazovanje, kjer ti je nekdo vedno za petami in želi na vrh - že prvi letošnji turnir, 34. mednarodni S.K.I.R karate-do turnir za Pokal Ruše 2011, je bil priložnost, da je z nabiranjem točk za leto 2011 začelo 224 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 slovenskih klubov ter Italije, Slovaške, Srbije in Madžarske. Da je bil turnir na visoki ravni, je poskrbelo bližajoče se 12. evropsko S.K.I.R prvenstvo meseca maja v madžarskem Székesfehér-váru, ki je na tekmovanje privabilo vse potencialne kandidate S.K.I.R. reprezentance Slovenije in kar 50 madžarskih reprezentantov, ki so se tudi zaradi številčne premoči veselili ekipne zmage pred drugouvrščeno ekipo ATOMovcev, za katero je nastopilo 22 karateistov. Poleg dvojne zmage Timoteja Ko-kalja, najboljšega v katah in kumite borbah v članski konkurenci, je dve zlati prejel še Žan Podboršek, in sicer za nastop v katah med mlajšimi dečki 5.-1. KYU in dečki 5.-1. KYU. Z zlatom so sezono 2011 začeli še: Patricija Vehovec, Tamara Kokalj, Karin Podboršek, Hana Kerič in Lovrenc Kokalj. 2. mesto: Tamara Kokalj, Mitja Hofer
3.	mesto: Patricija Vehovec, Bor Krajšek, Jaka Ložar, Neža Zupan, Aleksander Sever, Žan Podboršek, Mitja Hofer, Hana Kerič, Grega Teršek, David Kardum, Barbara Šavorn, Tilen Špenko
4.	mesto: Mitja Hofer, Aleksander Sever, Žan Guček
»Karateistov kot bi se zbrala cela Italija ...«
Žan Podboršek in Grega Teršek
sta bili prvi ATOM in slovenski imeni mednarodnega karate turnirja Doyu-Trofeo 27. februarja 2011 v italijanskih Rirencah. Stopničk so se veselili le štirje karateisti v slovenskih barvah; poleg dveh zmagovalcev iz vrste domžalskega ATOMa sta na tretjo stopnička stopili še Ljubljančanki Tjaša Bajc in Saša Štiglic. Izjava v naslovu je izjava Lovrenca Kokalja, ki se je turnirja udeležil kot sodnik in ga doživel takole: »Imeli smo se izredno lepo, prijazno so nas sprejeli in sploh imajo Italijani vedno angažirane tudi mestne politike. Turnir je bil zares vrhunski, manj prijetno je bilo potovanje nazaj, saj je bilo precej sneženo ...«
Karate borci - najboljši so ATO-Movci
Da so na finalu državnega prvenstva Slovenije v katah in kumite borbah zbrani le najboljši karateisti, vsako leto poskrbita dva kvalifikacijska turnirja. Prvo priložnost so karateisti lahko izkoristili 5. marca v Mariboru, če se jim je nastop ponesrečil ali jim športna sreča ni bila naklonjena, jih še ena priložnost čaka 26. marca 2011 v Poljčanah.
Na finalu bo treba tako pri napovedi posamičnih kot ekipnih medalj resno računati na ATOMovce, kar so dokazali že z uvrstitvami na prvem turnirju. Poleg ekipne zmage ATOMA je dvakrat na najvišjo stopničko po katah stopil Žan Podboršek, za njim še šest ATOMovcev in tri
težkoatletski klub domžale
Tekmovalno aktiven zaključek leta 2010 za reprezentante
B dosegel šesto mesto. Za nekatere člane je državno prvenstvo predstavljalo začetek njihove tekmovalne kariere in zaradi dobrih rezultatov in pozitivnega vzdušja med tekmovalci so se odločili, da bodo ob naslednji priložnosti spet pokazali svoje znanje.
Karate klub Wankan
Dvigalci uteži iz TAK Domžale so leto 2010 zaključili z mnogo lovorikami. Še najbolj so bili ponosni na osvojitev ekipnega državnega prvaka Slovenije in osvojitev prvega mesta v pokalnem tekmovanju Slovenije, kjer so tudi pre-eli plaketo od Zavoda za šport in re-reacijo Domžale. Na slovenski sceni so pobrali vsa ekipna prva mesta kot tudi večino zlatih medalj po posameznih kategorijah na državnem prvenstvu -posamezno. Manjkali niso niti na mladinskem evropskem prvenstvu, ki sta
jke
em pr
se ga udeležila brata Jernej in Valentin Orešek, in na članskem evropskem prvenstvu, ki se ga je udeležil Boštjan Pe-terca. Za vsemi temi odličnimi rezultati in osvojenimi lovorikami vedno stoji uspešno vodstvo kluba TAK Domžale, ki jih ne smemo izpustiti, ne da bi jih omenili in se jim tekmovalci iskreno zahvaljujejo za podporo: trener Roman Dimc, predsednik kluba Ivan Peterca, tajnik Rajko Bevk in Blaž Polenšek. Sombor
TAK Domžale se je v začetku novembra z ekipo treh tekmovalcev udeležil mednarodnega ekipnega tekmovanja v Somborju. Za ekipo so nastopili JERNEJ OREŠEK, mladi up MARK SELAN in VALENTIN OREŠEK. Dosegli so nehvaležno 4. mesto v močni mednarodni konkurenci. Vsi trije so odlično tekmovali in dosegli rezultate: Jernej - poteg 112 kg in sunek 130 kg,
Čestitke Hani, Niki in Teji
zastopale kadetinje in mladinec, ki so se srčno borili in dosegli odlične rezultate. Tako sta prvo mesto osvojili Hana Mihelčič in Nika Močnik, Teja Mihelčič je bila druga, Jan Dolinar pa je zasedel tretjemesto. Predsednik kluba Marjan Bolhar je ob tem povedal: »Čestitamo vsem za uspešne nastope in želimo, da bi tako borbeno in vztrajno nastopali tudi v prihodnje!«
Iskrene čestitke!
V tekmovanju za Europski kickboxing pokal v Italiji so tekmovalci Kluba borilnih veščin Domžale dosegli dve prvi mesti - Marjan Bolhar, Žiga Štiftar, drugo mesto Simon Groboljšek peto do osmo mesto pa J an Dolinar in Aljoša Šlebir. Več v naslednji številki. Iskreno čestitamo!
Mark - poteg 71 kg in sunek 100 kg ter Tine - poteg 111 kg in sunek 131 kg.
Mladinsko evropsko prvenstvo Ciper
Konec novembra 2010 sta na mladinsko evropsko prvenstvo, ki je potekalo v mestu Limassol na Cipru, odpotovala tekmovalca domžalskega kluba brata
VALENTIN in JERNEJ OREŠEK.
Jernej je v kategoriji do 77 kg dosegel odlično 16. mesto, z rezultatom 113 kg v potegu in 133 kg v sunku (biatlon 246 kg). Jernej je tako izboljšal več kot 10 let stara članska državna rekorda v potegu in biatlonu. Valentin je prav tako osvojil odlično 13. mesto v kategoriji do 94 kg, z rezultatom 107 kg v potegu in 135 kg v sunku, kar je bil njegov osebni rekord. Malta
V oktobru je na Malti potekalo ekipno mediteransko prvenstvo. Za repre-
zentanco Slovenije so nastopili tudi tekmovalci domžalskega kluba: JERNEJ OREŠEK, PETRA PAVLIČ in ŠTEFAN DOMINKO, ki so branili slovenski ponos. Dosegli so skupno 5. mesto, kar je odličen rezultat, saj so bile za Slovenijo tudi večje reprezentance, kot sta Španija in Srbija. Najmočnejša slovenska dvigalka uteži, PETRA PAVLIČ, je v potegu dosegla rezultat 45 kg,_ v sunku pa kar 64 kg, JERNEJ OREŠEK je dvignil 110 kg v potegu in 128 kg v sunku, ŠTERAN DO-MINKO pa 100 kg v potegu in 117 kg v sunku.
Novoletni turnir
Težkoatletski klub Domžale je ob zaključku leta 2010 organiziral tradicionalni Novoletni turnir v dviganju uteži. Med člani so vse medalje pobrali domači tekmovalci. Zmagovalec turnirja je bil JERNEJ OREŠEK z 282 točkami, drugi je bil VALENTIN OREŠEK z 281 točkami, tretje mesto pa je osvojil BOŠTJAN PETERCA 265 točkami. Med članicami je drugo mesto osvojila TJAŠA RAJH. Čestitamo!
Tanja
I tî
1 i A
f T
smučarski klub ihan
Na vrhu z zlato sredino
Z leve: Grega Teršek, Petra Milivojević, Tamara, Timotej in Lovrenc Kokalj, Irina Mlinarič (Ruše), Tadej Trinko (ATOM), Matej Kabaj (Ig)
ekipe, vrhunsko so nastopili tudi v kumite borbah, kjer jih je čestitke za zlato prejelo sedem.
1.	mesto kate: Karin Podboršek, Tamara Kokalj, Juš Mecilošek, Jaka Ložar, Timotej Kokalj, Robert Lup-še, 2x Žan Podboršek, ekipa starejši dečki, mladinci in ekipa moški; kumite: Tamara Kokalj, _ Patricija Vehovec, Juš Mecilošek, Žan Pod-boršek, Klemen Kastelic, 2x Timotej Kokalj, 2x David Kardum
2.	mesto kate: Tesa Štihec, Aleksander Sever, Matjaž Kljun, Grega Teršek, Rok Kurent, ekipa malčki in ženske; kumite: Hana Kerič, Tamara Kokalj, Patricija Vehovec, Črt Hrovatin, Rok Kurent, Žan Guček, 2x Grega Teršek
3.	mesto kate: Žan Guček, Črt Hrovatin, Igor Bahor, ekipa malčice; kumite: Barbara Šavorn, Aleksander Sever, Črt Hrovatin
Med najboljše posameznike se jim na prvem turnirju sicer ni uspelo uvrstiti, a so za uvrstitve do osmega mesta nabirali točke za ekipno zmago ATOMa: Blaž Štiftar, Bor Kraj-šek, Lina Mecilošek, Alenka Trpin in Matevž Peternel. Bodo po morda pomešali razvrstitev na drugem ali finalnem karate turnirju!
Bojana
Ko smo v decembrskem članku napovedovali naš naskok na vrh, se sedaj ihanski biatlonci in tekači, tik pod vrhom, oziramo na pretekle zimske mesece. Zima hiti proti koncu in hiteli so tudi naši člani kluba, tako tekmovalci kot tudi trenerji prireditelji, sodniki, koordinatorji, logisti vsi, ki tvorijo našo sredino, proti cilju. Cilji so bili postavljeni zelo visoko in tudi zato smo ciljali skozi celotno sezono na vrh in v sredino. Naša sredina je iz leta v leto večja, bolj homogena in zanimiva, skratka zlata. Na veliko veselje se nam pridružujejo novi člani, ki na tekaških stezah in strelišču dokazujejo svoje kvalitete. Nedvomno je prva klasa naš Klemen Bauer, ki svoje rezultate drži na nivoju in se redno uvršča med dobitnike točk svetovnega pokala, kot recimo v ameriški zvezni državi Maine, točneje v Rort Kentu, kjer je pred kratkim osvojil odlično 10. in 11. mesto. Zbral jih je tako merico, da je trenutno uvrščen med 30 najboljših biatloncev sveta. Ti so ravnokar zaključili z glavnim tekmovanjem sezone in sicer svetovnim prvenstvom v ruskem Khanty Mansiysku, kjer je Klemen v sprintu osvojil 15. mesto. Da pa Klemen ne samuje po svetu, se mu na zanimivih poteh v biatlonska središča pridruži Peter Dokl, ki je ravno na svetovnem prvenstvu, s 46. mestom, zabeležil najboljši posamični rezultat v sezoni. A Peter se je odlično odrezal na tekmovanju, ki je štelo za točke IBU pokala, kjer je v Oserbliju osvojil 5. mesto in bil v italijanskem Ridnaunu na evropskem prvenstvu v biatlonu 19. Na prvenstvu stare celine je odlično nastopal tudi vse boljši Anže Povirk, ki je med mlajšimi člani dosegel 21. ter 29. mesto in tako s
svojimi rezultati postaja najboljši slovenski biatlonec med mlajšimi člani. Med mlajšimi članicami pa se je, kljub zdravstvenim težavam v pripravljalnem obdobju, izkazala Lili Drčar, ki se lahko pohvali z 8. mestom na tekmi IBU pokala v italijanskem Martellu. Tako Anže kot Lili iščeta v prihodnjih sezonah svojo sredino v vrhu slovenskega članskega biatlona. Reprezentančno sredino, pa sta naša mladinca, Vid Zabret in Primož Pan-čur dobro zadela s svojimi rezultati. Vid je namreč skočil na vrh Alpskega pokala, z zmago v Avstriji, Primož, pa je z 10. mestom na t.i. evropskem olimpijskem festivalu mladih na Češkem dokazal svoj talent, ki ga je vredno peljati vse do vrha. Najbolj pa smo seveda veseli naše mlade sredine, ki je vse številčnejša in ki nam nudi obilo veselja in dela hkrati. Za veselje so tudi v tej zimski sezoni poskrbeli mladi tekmovalci in osvojili veliko vrhov, kot vse kaže bo osvojeno skupno 3. mesto v Pokalu RS v biatlonu, ki sta jih skozi celotno sezono gradila trenerja Janez Grego-rin in Aleš Gregorič s stalno koordinacijo selekcij, pod vodstvom Barbare
Bahovec. Kako smo dejansko stopali proti vrhu z našo zlato sredino v sezoni 2010/2011, pa lahko izveste na spletni strani www.tsklub-ihan.si Seveda pa se vse zimske zgodbe, ki so se dogajale v tej zimi ne da opisati v enem članku, zato nadaljevanje sledi. Pred tem še iskrena zahvala vsem članom kluba in ostalim, ki nam pomagate - ne samo ohranjati našo ihansko smučarsko tradicijo, ampak tudi nadgrajevati našo sredino, ki se dnevno sestaja v Športnem parku Ihan, kjer domujemo ihanski biatlonci in tekači. Da je naše srečevanje še naprej omogočeno, se iskreno zahvaljujemo članom PGD Ihan in poklicnim gasilcem Centra požarne varnosti Domžale, ki so nam obvarovali naš objekt v nastalem požaru v sredini meseca februarja pred večjim uničenjem. Ob nastalem dogodku izrekamo zahvalo za izkazano pomoč tudi KS Ihan, Občini Domžale in posameznikom, ki so nudili pomoč pri sanaciji objekta. Hvala pa tudi našim donatorjem: Občini Domžale, KS Ihan, Majo, d.o.o., Cafe servis, d.o.o., Pekarna Rogljič, Črevarstvo Majer, Dušan Peterka, s.p. in Europlakat, d.o.o., ki so - kljub ne preveč zlatim časom - našemu klubu nudili pomoč, da smo lahko uresničili naše zastavljene cilje in bili vseskozi v zlati sredini.
Pozdrav iz sredine Ihana!
Matjaž Pavovec
ustanovljeno kolesarsko-pohodno drustvo vir
Vabilo na prvi pohod
Konec leta 2010 je skupina krajank in krajanov z območja KS Toma Brejca Vir ustanovila Kolesarsko-pohodno društvo Vir, z željo po združevanju krajank in krajanov ter drugih ljubiteljev pohodov in kolesarjenja ter rekreativnega življenja. Predsednik društva je Miran Vovk, v upravni odbor društva so bili na ustanovnem zboru, ki je potekal 12. decembra 2010, izvoljeni še Jasmina Hribar (sekretarka)
ko Rlerin (blagajnik) in člana odbora Boris Svetlin ter Drago Stražar. Namen delovanja društva je omogočanje in razvijanje športno-rekreativ-ne dejavnosti, predvsem kolesarjenja in pohodništva na območju krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, občine Domžale in širše, skladno z interesi članov društva ter predvsem organizirano rekreativno življenje v povezavi z druženjem ter povezovanjem ljudi. Že v nedeljo, 17. aprila 2011, organiziramo prvi pohod članov društva in drugih ljubiteljev pohodništva, in sicer na relaciji pohoda Vir-Mengeška ko-ča-Dom na Rašici-Dobeno-Vir. Start pohoda je ob 10. uri, pri lokalu Bernardi na Viru, kjer bo tudi zaključek. Želimo, da se nam pridružijo novi
člani društva in ljubitelji pohodov ali kolesarjenja. Pohod je namenjen vsem, tako tistim s »hitro« hojo in kondicijo kot tistim, ki uživajo v počasnejši hoji, saj bosta na pohodu predvidoma vsaj dva skupna postanka, in sicer na Mengeški koči in na Dobenu. Prijave za pohod se zbirajo v lokalu Bernardi na Viru ali po tel.: 041/694245 (Miran Vovk), kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Ljubitelji rekreacije in pohodov, vabljeni torej, da se nam pridružite. Prijave zbiramo do četrtka, 14. aprila 2011. V primeru dežja bo pohod prestavljen na nedeljo, 15. maja 2011.
Miran Vovk Predsednik društva
V
l8. MAREC 20II
šport
29
Predstavitev našega društva, našega delovanja in prizadevanja na področju rekreacije
V našem društvu deluje sekcija članic, sekcija dečkov in deklic, sekcija članov in sekcija odbojke članov, članic ter družinske odbojke. V letošnji sezoni je na novo vpeljana FLO-WIN vadba, ki pomeni nov korak za športno pripravljenost vadečih. Za vse te sekcije imamo najete ure v naših osnovnošolskih telovadnicah v Občini Domžale. Največ gostujemo v telovadnici OŠ Domžale, ki se ji zahvaljujemo za njihovo gostoljubnost, saj nam nudijo pomoč tudi pri hranitvi naših športnih rekvizitov. Naša želja je pridobiti še kakšno uro v teh telovadnicah, vendar so večinoma prezasedene in tako že nekaj let poudarjamo, da Domžale nujno potrebujejo večnamensko športno dvorano za potrebe športnih društev. Sodelujemo tudi z drugimi športnimi organizacijami, še posebej pa velja omeniti sodelovanje s ŠPORTNO UNIJO SLO-
VENIJE, pri kateri sodelujemo v projektu ZDRAVO DRUŠTVO in v PROJEKTU VETER V LASEH. V začetku aprila pa naše društvo pripravlja posvet na temo VETER V LASEH ter promocijo tega projekta za udejstvovanje mladih v šport. Veliko pomagamo tako športnim kot tudi ostalim organizacijam v Občini Domžale - z našo tehniko in udeleževanjem pri organizacijskih nalogah pri prireditvah in tekmovanjih. Tukaj gre tudi zahvala Zavodu za šport Domžale in gospodu Janezu Zupančiču, ki tudi ve, da rekreativni šport pridobiva na pomenu, saj bo zdravje naših občanov vedno bolj pomembno. Zdravstvo postaja vedno bolj drago.
Potem je tu sekcija PETANKE, za katero skrbi naš predsednik društva gospod Janez Bizjak. Petanka sodeluje na tekmovanjih v prvi
sp
Tu
slovenski ligi, prav njene članice pa dosegajo lepe rezultate tudi na večjih tekmovanjih. Zunanji športi so zastopani z malim nogometom, odbojko na mivki, nordijsko hojo, za katero moram z veseljem povedati, da mi je po petih letih vztrajanja uspelo pripeljati to vadbo na nivo tedenske redne vadbe, katere se udeležuje povprečno deset pohodnikov. Tu je še naša TRIM steza Šumberk, na kateri se lahko rekreirate s klasičnimi vajami za trim ali pa opravite trim nordijski trening, to je nordijska hoja po trimu, ki vključuje ecifične vaje z uporabo palic. udi letos uvajamo novost, in sicer navezi s DRUŠTVOM ZDRAVJA pripravljamo vadbo v športnem parku, ki se bo odvijala vsak ponedeljek ob pol osmih zvečer. Vadba bo potekala na prostem, nekje v bližini otroškega igrišča, same vaje pa so pripravljene po programu dr. Nikolaya Grišina - 1000 gibov. To je vadba, ki poskrbi za vašo športno pripravljenost, ki jo potrebujete pri vsakodnevnih opravilih in bo trajala približno pol ure. Ker vem, da smo postali ob vseh mogočih informacijah pozabljivci, je tu v pomoč naša spletna stran, ki nam jo je za letošnjo sezono uspelo na novo pripraviti in vse informacije o društvu so vam ažurno na voljo na spletu.
sportno drustvo tvd partizan ob 8. marcu - dnevu žena
Tradicija je pomembna
Danes, ko sta na prvem mestu potrošništvo in pomanjkanje časa, je hvalevredno, da si človek vzame čas zase. Ta čas si že vrsto let jemlje skupina deklet in žena, kar 76 jih je, ki vsak ponedeljek zvečer pridejo v telovadnico OŠ Domžale in pod vodstvom prof. Anice Črne Ivkovič telovadijo. Vse to poteka v okviru Športnega društva TVD Partizan Domžale, ki ostaja zvesto več kot 100-letni tradiciji skrbi za zdravo telo, hkrati pa že vrsto let organizira prijetno srečanje ob 8. marcu - dnevu žena, ki so ga rekreativke še posebej vesele.
Tudi letos se nismo izneverili tradiciji. Po končani vadbeni uri so se dekleta in žene zbrale v šolski avli, kjer so se jim pridružili tudi gostje. Med njimi je bila častna članica gospa Ela Košir. Prisluhnile so pozdravnim besedam člana društva Braneta Štreklja. Predsednik KS Slavka Šlandra dr. Feri Habe je orisal pomen društva v preteklosti in danes, ter poslanstvo, ki ga ima ta organizacija. Podžupanja gospa Andreja Pogačnik Jarc je poudarila
vlogo žensk v današnjem času in spodbudila navzoče k še aktivnejšemu udejstvovanju v družbenem življenju. Oba gosta sta navzočim čestitala in zaželela še veliko prijetnih rekreativnih večerov. Primož Košak je predstavil vse sekcije, ki delujejo v okviru društva. Sledil je nastop citrarke Andreje Kavka, plesno navijaške skupinice TVD Partizana pod vodstvom Mateje Alibabič in harmonikarja Miha Miheliča. Na letošnji slovesnosti niso manjkali tradicionalni nageljni, torta in krofi.
Organizatorji, Športno društvo TVD Partizan, se iskreno zahvaljujejo vsem sodelujočim v kulturnem programu ter vsem, ki so kakorkoli podprli prireditev: Občini Domžale, Skladu RS za ljubiteljske dejavnosti, Novicam in vsem, ki so pripomogli, da je bil večer res prijeten. S tem pa marčevske praznične aktivnosti še niso zaključene, saj bo Športno društvo TVD Partizan obeležilo tudi materinski dan.
Športno društvo TVD Partizan
sportno drustvo sovice
S pležuhom v zeleno dolino
Rom Pom Pon in odlični nastopi Sovic
Športna dvorana Dolanka na Dolu pri Hrastniku je gostila že peto tekmovanje plesno navijaških skupin, ki se ga je udeležilo 350 tekmovalcev iz petnajstih društev. Sovice so se tekmovanja udeležile prvič in navdušile tisočglavo publiko z odličnimi nastopi.
V kategoriji mladinskih cheer ple-
snih skupin so Sovice pod vodstvom trenerke Simone Kopač osvojile 2. mesto. Dekleta so prvič nastopila med že izkušenimi mladinkami in pokazale, da so sposobne posegati po najvišjih mestih. Konkurenca med mladinkami je izredno močna, zato bodo tudi v prihodnje morale dati vse od sebe, še posebej na dr-
uspešna tudi v članski konkurenci
Plesni par Matej in Špela Kralj »kraljevala« v Kanadi
žavnem prvenstvu konec maja, ki bo odločalo o udeležencih evropskega prvenstva v Pragi.
Mini Sovice s trenerko Anjo Slovnik so se med otroškimi cheer plesnimi skupinami zavihtele na 3. mesto. Sodniki so posebej pohvalili njihovo obrazno mimiko ter energičnost koreografije. Bravo, le tako naprej! Mladinski cheer plesni par, Mateja Alibabič in Nika Lederer Ilič, ki ju trenira Simona Vrhovec, sta osvojili 4. mesto. Tudi njun nastop je navduševal z energijo in dobro mimiko, vendar so sodniki želeli nekaj več težavnosti, ki bi pripomogla k višji uvrstitvi. Dekleti sta zagnani in sposobni, zato ne gre dvomiti, da bosta posegali tudi po višjih uvrstitvah. Za odlično vzdušje v dvorani so poskrbeli tudi starši in prijatelji Sovic
(FUN CLUB SOVICE), ki so v
velikem številu s svojim glasnim navijanjem spodbujali tekmovalce. Takšno podporo potrebujemo tudi v prihodnje.
Tekmovalkam in trenerkam čestitamo za izvrstne nastope in dosežene rezultate!
Vesna Gerič
Spremljanje vremenske napovedi je bilo za člane moto kluba Rokovnja-či v začetku februarja vsakodnevni ritual. Na klubskih sestankih smo premlevali različne scenarije in se naposled, kljub slabim razmeram, vseeno odločili za izvedbo snežnega tekmovanja s pležuhi. Dogajanje smo po šestih taborih na smučišču Kandrše letos premaknili v Turnše. Naši gostitelj - upravniki prizorišča v Turnšah - so poskrbeli za snežno oazo sredi zelene doline. Po progi se je spustilo skupaj 36 tekmovalcev, ki so tisto sobotno popoldne poskrbeli za pravo borbeno dogajanje na snegu. Prva nagrada je šla na Štajersko: Davorinu Šlambergerju, ki se bo lahko en vikend vozil z osebnim avtomobilom Mercedes Benz C. Drugo mesto je pripadlo domačinu Cvetko Gašperju, ki je za nagrado dobil vikend izposojo motornega kolesa Honda, tretjo nagrado pa si je privozil Gorazd Šlamberger in s tem dve uri za opravljanje izpita A-kate-gorije ter izvirno pručko. Podeljene so bile tudi nagrade za najhitrejše predstavnice med ženskami, za najstarejšega in najmlajšega tekmovalca, nagrajeni pa so bili tudi trije najiz-virnejši pležuhi po izboru komisije iz občinstva. Prvo nagrado v tej kategoriji sta dobila Urban in Rok, ki sta
Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki Slamnika, plesni par Matej in Špela Kralj, ki sicer plešeta v Plesni šoli Fredy, tudi v članski konkurenci nadaljujeta z zbiranjem naslovov državnih prvakov. Osvojitev naslova državnih prvakov v standardnih plesih je pomenila uvrstitev mladih plesalcev v državno reprezentanco Slovenije ter nastopanje na številnih mednarodnih tekmovanjih.
Za njima je tako že tekmovanje v Kanadi, kjer sta nastopila v Vancouvru in Montrealu, kamor sta odpotovala že 3. februarja 2011. Čez veliko lužo ju niso navdušili le odlični plesni nastopi, temveč tudi prijaznost Slovencev, živečih v Kanadi, saj sta z njimi navezala stike in bila prijetno presenečenja nad njihovim gostoljubjem. Zaplesala sta na plesnih tekmovanjih, tako za svetovni pokal v standardnih plesih kot na odprtih tekmovanjih v standardnih in latinskoameriških plesih. Že 4. februarja sta dobro razpolo-
žena Špela in Matej zaplesala za svetovni pokal in se z odličnim nastopom uvrstila v finale, kjer sta zasedla šesto mesto. Pa je bil to le odličen začetek, kateremu je že naslednji dan v mednarodnem standard open tekmovanju sledila osvojitev petega mesta in še večje zadovoljstvo tako mladih plesalcev kot njunih navijačev, ki so jima lahko zaploskali tudi v samostojnem show nastopu, ki sta ga izvedla na prošnjo organizatorjev. Ob tem napišimo, da so aplavzov, kot sta jih bila deležna Matej in Špela Kralj, deležni le res kvalitetni plesni pari, ki navdušujejo občinstvo po vsem svetu. Sledilo je osmo mesto v latinskoame-riških plesih, ki je le še dopolnilo dosedanje uspehe, po nekaj dneh počitka v Vanceovru, predvsem pa prijaznih, s toplino in spomini na rodno domovino prežetih srečanjih s Slovenci, pa sta se odpravila v Montreal. Gostovanje v tem velikem mestu sta začela z desetim mestom v latinskoameriških plesih, kar je bil glede na močno mednarodno konkurenco zelo lep uspeh, ki sta ga še izboljšala s plesanjem standardnih plesov, kjer sta prav zablestela ter se z doseženim drugim mestom povzpela na stopničke ter prehitela kar nekaj parov, ki so na svetovni lestvici pred njima. Tako plesni par kot njun trener so bili z nastopi zelo zadovoljni in so prepričani, da jih v letu 2011 ne bo malo.
Iskrene čestitke, draga Matej in Špela, ter še veliko uspešnih nastopov.
Vse, ki bi o naših uspešnih plesalcih iz Dragomlja radi izvedeli kaj več, pa vabimo, da si ogledajo njuno spletno stran www.kraljdance.si.
V.
Miki - tradicioanalne poletne počitnice v Piranu
Že veste, kaj boste počeli to poletje? Gotovo boste uživali, saj bo poletje. Takrat je povsod polno smeha, sproščeno vzdušje, misli na morje in sonce nas spremljajo noč in dan ... V počitnice lahko zakorakate z nami. Prav tako bo - sproščeno, polno veselja in smeha, morje in sonce pa lahko kar z nami.
Plesna šola Miki prireja že tradicionalne poletne počitnice v Piranu in v prostorih Plesalnice v Zg. Jaršah, Radomlje.
Teden v Piranu je sproščeno počitniško obarvan. Plešemo, ustvarjamo, uživamo v zabavnih delavnicah, športnih in družabnih igrah ... V Piranu smo že stari znanci. Domačini in sodelavci so res ustrežljivi in prijazni in nam radi priskočijo na pomoč. V jutra se zbujamo ob pogledu na Piran, ki je pod nami in petjem ptic, nato pa zakorakamo novim izzivom naproti. Bivamo v prostorih Osnovne šole Piran, ki je del preuredila za počitnikovanje. Teden ima res pester
in raznolik program in je na koncu kar malo kratek. So pa spomini nanj zato toliko bolj lepi. Letos smo se še posebej potrudili in poleg pestrega programa pripravili tudi zelo prijazno ceno, ki ostaja enaka že tretje leto. Vabimo vse otroke, ki so že ali pa bodo vstopili v šolske klopi, pa čeprav niso plesalci. Počitnice so namenjene
otrokom od 6. do 15. leta, odvijajo pa se v Piranu, in sicer od ponedeljka, 27. junija, do nedelje, 3. julija 2011. V drugem tednu poletnih počitnic
(od ponedeljka, 4. julija, do petka, 8. julija 2011) pripravljamo Počitnice v Plesalnici. Te vključujejo varstvo otrok v Plesalnici Plesne šole Miki v Zg. Jaršah, Radomlje. Namenjen je otrokom, starejšim od 5 let. Ponujamo zanimivo preživljanje tedna počitnic z nami, veliko druženja in pravo sproščeno počitniško vzdušje. Med ponedeljkom in petkom se bo zvrstilo veliko ustvarjalnih delavnic z izdelovanjem praktičnih izdelkov, plesnih koreografij, učenja ali pona-
tekmovala s pležuhom dvosedom. Po končanem tekmovalnem delu pa sta Rok Zupančič na ATV-ju in Tadej Koščak na motornih saneh uprizorila pravi snežni kros, kot se za moto dogodek spodobi.
Seveda nikakor ne smemo pozabiti na zahvalo sponzorjem, ki so dogodek omogočili, ter prijaznim domačinom, ki so prav tako pripomogli k uspešni izvedbi tekmovanja. V upanju na ugodnejše razmere v naslednji zimi vas že zdaj vabimo, da začnete razmišljati o izdelavi pležuha in udeležbi na tekmovanju prihodnje leto!
MK Rokovnjači
po Na
vljanja angleščine na zabaven način. Ne bomo pozabili na lačne želodčke, malice si bomo pripravili sami, na
kosilo pa odšli v bližnjo restavracijo. Dneve si bomo polepšali z igrami na prostem, si ogledali kakšen zanimiv film in se predvsem smejali in družili s prijatelji. Če nam bo le dopuščalo vreme, bomo veliko časa preživeli na prostem, uživali v poletju in se osvežili v bazenu ... Otroci bodo z nami med 8. in 16. uro, vsak dan od ponedeljka, 4. julija, do petka, 8. julija 2011. Zdaj držimo pesti samo še za lepo vreme, saj si vsi želimo obilo poletnega sonca, ki nas bo spravil v pravo počitniško razpoloženje in nas napolnil z obilo prave energije. Za vse ostalo poskrbimo mi. Za otroke smo pripravili res pestre programe in prijazne cene. Zato ne odlašajte, čimprej pokličite na tel.: 01/72425-85 in povprašajte, žal nam bo, če bo prav za vas zmanjkalo prostora v naših programih počitnic v Piranu ali Plesalnici.
na črno-belih pouih - 16. hit
open 2011 Zmagal Luka Škoberne
V Novi Gorici so odigrali že 16. mednarodni šahovski turnir. Tokrat so skupini A in B združili v en turnir, medtem ko so v drugi skupini igrali le mladi nadebudneži do starosti 15 let. Zmaga je tokrat ostala tako rekoč doma, saj je slavil mladi slovenski velemojster Jure Škoberne, sicer iz Tolmina. Drugo mesto je zasedel član Nove Gorice, velemojster Robert Markuš, medtem ko je bil tretji velemojster Dragan Šolak iz Novega Sada, sicer član Dr. Milana Vidmarja iz Ljubljane. Na dvanajsto mesto se je uvrstil član Domžal, mednarodni mojster Mladen Milenkovič, ki pa je odlično uvrstitev »v narekovaju« zapravil v zadnjem kolu, vendar zaradi raza z močnim Šolakom. a turnirju je sodelovalo 96 šahistk in šahistov, v B-skupini pa 22. Škoberne je igral zgledno in ambiciozno. Slavje si je zagotovil v zadnjem kolu, ko je v brezkompromisni partiji premagal ukrajinskega velemojstra Adreya Su-metsa. Seveda je bila zlata vredna tudi zmaga nad velemojstrom Aleksandrom Kovačevičem v sedmem kolu. Simpatični Srb je bil na vrhu lestvice večino turnirja, vendar je po porazu z Lukom klonil tudi kolo pozneje proti Mladenu Milenkoviču, tako da je na koncu pristal šele na enajstem mestu, zunaj dosega nagrad. Milenkovič je večino turnirja odigral odlično, v zadnjem kolu pa je odločila na videz ne prevelika, vendar odločilna napaka, po kateri je Šolak kot poklicni velemojster krenil v odločilni napad. Mladen je naposled pristal na dvanajstem mestu. Med Slovenci velja omeniti velemojstra Marka Tratarja na petem mestu in mojstra Marka Srebrniča na devetem mestu. Član Domžal Jože Skok se je s petimi točkami uvrstil na 36 mesto. V dveh partijah z mojstrom Gombačem in mojstrico Novakovo bi lahko remiziral na lahek način in dosegel še boljšo uvrstitev. Prvokategor-nik Mirko Čokan se je večino turnirja držal dobro in je s štirimi točkami in pol zasedel 44. mesto. Franci Košir je popustil ob koncu turnirja, saj je iz zadnjih treh partij zbral le pol točke in je s štirimi točkami pristal na 56. mestu. Iz bližnjega okolja velja omeniti še odličnega najstnika Jana Gantarja iz Komende, ki je s petimi točkami in pol zasedel 20 mesto. Turnir, na katerem je sodelovalo osem velemojstrov in pet mednarodnih in mojstrov, je bil zelo zahteven, odigrali so ga v lepih prostorih Hotela in igralnice Perla. Tako kot toliko let doslej je bil glavni sodnik Dušan Rusijan. Organizatorjem Šahovskega društva Nova Gorica, na čelu z Gregorjem Karerjem, gre resnično zahvala, da v težavnih gospodarskih razmerah lahko držijo pokonci tako zahteven turnir. Vrstni red: Škoberne 7.5, Markuš in Šolak s po 7, Vovk, Tratar, Dorič, Simonian, Golubovič in Marko Sre-brnič s po 6.5, Sumets, A Kovačevič, Meštrovič, Milenkovič, Dvirnyy in Škrinjar s po 6, Čepon, Keršič, Gom-bač, Vojko Srebrnič in Gantar s po 5.5 itd.
Jože Skok
30
objave
l8. MAREC 20II
[L/rpálLtPávej^^^^
Po ?

To i
s. dan voda
Materinski dan
I gledališča
__So
M. dan kniige za otroke
To
ŠT
_ Pe
Dan Romov
DEVlá
Z HLADNO)
r prebavila,
vranica. Hi trebušna L slinavka
A sol, korenina,	T
gomolji KdRENINA
(SVEZE SVETLO
TfHTNICA
Z	koUd,
P	ledvice,
^	mehur
K
O
maščoba, olje
CVET
MOKRO
O spolni Q organi, ^ sečevod
t
RPIJON
ogljikovi hidrati
LIST
STRELEC
Q (TOPLO)
G ,
p stegna, vene
J beljakovine
PLOD
Z CHLADNO
E sklepi, M kolena, L kosti, koža
sol, korenina,
KOZOROG
gomolji
KORENINA
(sveže svetlo)
? goleni,
Rvene	Q
K maščoba, olje
VODNAR
(MOKRg)
w stopala,
O
^ prsti na D nogah
A
RIBI
ogljikovi hidrati
CVET
f
LIST
O TOPLO)
G
E glava, U možgani,
J
beljakovine

PLOD
BIK
z CHLADNO II
E vrat,	^
\ tihiik,	m /
«» ušesa,	■/
L zobje	W
sol, korenina,	' gomolji
KORENINA
Z (SVEŽE SVETU R
, A DVOJČKA K
O
CVET
T
RAtunawoDSYva PAWLIHA
prispevamo k vašemu dobičku
Zvami že15 let
1 i
Računovodstvo Pavliha
m: 041/682-727 www.pavliha.org
Dobrodelni koncert
PODARIMO SRCE
•	••• m
v organizaciji Ane Zupan
V	centru za socialno delo Domžale se skupaj s 15-letnim dijakom, ki živi v rejniški družini in bo prejemnik zbranih sredstev dobrodelnega koncerta Podarimo srce, zahva-jujemo dijakinji Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Ani Zupan za organizacijo, izvedbo in povezovanje dobrodelnega projekta, v katerem ji je skupaj z donatorji in nastopajočimi uspelo zbrati 2.000 evrov, ki jih bo mladostnik namenil nakupu računalnika in šolskih potrebščin. Mlada dijakinja se je znašla v svoji vlogi izjemno profesionalno in enakovredno sovoditelju Vidu Valiču.
V	projekt je pritegnila uveljavljene glasbene goste: Omarja Naberja, Roka Kosmača,Tanjo Zajc Zupan in Anjo Burnik, pa tudi svoje vrstnike v Godalnem orkestru Škofijske klasične gimnazije z dirigentom Damjanom Močnikom, Dekliški zbor sv. Stanislava, El Divo, Urško Lužar in Saro Bitenc. Koncerta, ki je potekal 31. januarja v Škofijski klasični gimnaziji Ljubljana, smo se udeležili skupaj z mladostnikom, njegovo mamo in njegovimi rejni-škimi starši in bili navdušeni nad pozitivnim ozračjem v polni dvorani Zavoda sv. Stanislava.
Hvala vsem nastopajočim, Anini mentorici mag. Bernardi Podlipnik, Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani in donatorjem: Rotary clubu Domžale, županu Mestne občine Ljubljana Zoranu Jankoviču in županu Občine Domžale Toniju Dra-garju.
Svetovalka za rejniške družine: Direktor:
Marta Tomec, univ. dipl. soc. del.
Peter Rebolj, univ. dipl. soc. ped.
v MARCU IN APRILU 2011
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
ČERNIVEC ALOJZIJ, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
SRČEK D.O.O., Lukovica	vse vrste kruha in peciva ter vse vrste piškotov in testenin	torki, srede, petki, sobote
HUBAT d.o.o, Mengeš	rezano cvetje, pelargonije, enoletnice, lončne krizanteme, ikebane	od 15. aprila dalje
GLOBOČNIK DUŠAN, Radomlje	salame, klobase, šunke, pršut ipd.	sobote
ZAVOD JERMAN, Vače	pečenice, krvavice, klobase, salame in dimljeni izdelki	srede, petki, sobote
LOBODA ŠTEFI, Domžale	vse vrste zelenjave	petki, sobote
VI-JA d.o.o., Žalec	sveče	četrtki, petki in sobote
KLEMENC KATARINA s.p., Litija	trajnice, enoletnice, okrasno grmičevje, sadike zelenjave, domači šopki rož, jagodičje, nasadi v manjših posodah	2.4., 9.4., 15.4., 16.4., 22.4., 23.4., 30.4. 2011
SVETEK FRANC, Ljubljana	vse vrste zelenjave, sadje, kislo zelje, repa in kisle glave	torki, srede, petki, sobote
HAUPTMAN MARTIN, Šmartno pri Litiji	različne vrste zelenjave	sobote
ERKLAVEC VALENTIN, Domžale	različne vrste zelenjave	torki, srede, petki, sobote
SAŠO ŽALJEC s.p., Domžale	sveče: nagrobne, elektronske nagrobne, dišeče in dekorativne	petki, sobote
OCVIRK PETRA s.p., Laško	različne vrste nogavic	2.4.2011
TEŽAK IVAN, Vitomarci	sadike plodovk, kapusnic in začimbnic	vse dneve od 15.4.2011 dalje
BOHINEC JAMNIK DRAGICA, Kamnik	zelenjavne in okrasne sadike, semena in plodovi	vse dneve
ŠTEFAN SHLAIMER, Domžale	velikonočne butarice	11.4. do 16.4.2011
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v Občini Domžale od 28. marca do 1. aprila 2011 opravljalo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
Občina Domžale in Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o.		
objavljata razpored		
zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov iz gospodinjstev		
Občina Domžale		
16. maj 2011		
Krajevna skupnost Vir	pri uvozu na Avtoodpad	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Jarše-Rodica	pri Gasilskem domu	od 16.30 do 18.00
17. maj 2011		
Krajevna skupnost Venclja Perka	parkirišče pred veleblagovnico VELE	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Simona Jenka	parkirišče Prodnik d.o.o. Savska 34, Domžale	od 16.30 do 18.00
18. maj 2011		
Krajevna skupnost Slavka Šlandra	parkirišče Bistra (N. Tesla 16) - pri vrtcu	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata	dvorišče stare osnovne šole	od 16.30 do 18.00
19. maj 2011		
Krajevna skupnost Ihan	športni park	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Dob	športni park (pri nogometnem igrišču)	od 16.30 do 18.00
20. maj 2011		
Krajevna skupnost Krtina	pri zbirališču mleka v Brezjah	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Homec-Nožice	pri Gasilskem domu	od 16.30 do 18.00
21. maj 2011		
Krajevna skupnost Preserje	ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto	od 09.00 do 10.30
Krajevna skupnost Radomlje	pri parkirišču Kulturnega doma	od 11.00 do 12.30
Krajevna skupnost Rova	pri Gasilskem domu	od 13.00 do 14.30
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO:
nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja; tekoči odpadki na bodo zaprti, čeprav improvizirano;
odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije;
odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno-tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
l8. MAREC 20II
objave
31
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Ihanska cesta 19 a, Zaboršt 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika
se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini po sledečem razporedu.
Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini
PONEDELJEK, 21. 3. 2011
09.00-09.30 Vir 09.45-10.15 Količevo 10.30-10.45 Češenik 11.15-12.15 Dob 12.30-13.15 Žeje-Sv.Trojica
TOREK, 22
09.00-09.30 09.45-10.15 10.25-11.00 11.15-12.00 12.15-12.45 13.00-13.30 13.50-14.45
. 03. 2011
Nožice
Homec
Preserje
Radomlje
Rova
Dolenje
Jarše
SREDA, 23. 03. 2011
09.00-09.45 Dragomelj 10.00-10.45 Pšata 11.00-11.45 Selo pri Ihanu 12.00-12.45 Ihan
SOBOTA, 26. 03. 2011
08.00-08.45 Krtina 09.00-09.30 Zalog pod Sv.Trojico 09.50-10.45 Študa 11.00-11.30 Depala vas 11.45-12.30 Domžale
pri Krajevni skupnosti pri Centru požarne varnosti pri Janezu Gaberšku pri Krajevni skupnosti pri Gasilskem domu
pri Jakobu Grašiču, Gostičeva 28
pri Gasilskem domu
pri Alojzu Černivcu, Kamniška 36
pri Krajevni skupnosti
pri Gasilskem domu
pri Marku Zalazniku, Dolenje 4
pri Gasilskem domu
pri Lukanu, Dragomelj pri Luku Mivšku, Pšata 36 pri Mihaeli Flerin, Selo pri Ihanu 1 pri Gasilskem domu
pri Francu Simonu,Krtina 37 pri Vinku Kepcu, Zalog 5 pri Gasilskem domu pri Pavovcu, Depala vas 16 Veterinarski dom Domžale, Ihanska cesta 19a, Zaboršt
Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih kot v rednem cepljenju.
PETEK, 1. 4. 2011
13.30 Nožice 14.00 Homec 14.30 Rova 15.00 Radomlje
SOBOTA, 2. 4. 2011
12.00 Krtina 12.30 Ihan Dragomelj
15.30 Količevo 16.00 Dob 16.30 Jarše 17.00 Domžale
13.00 Selo pri Ihanu 13.15 Pšata
Ne pozabite prinesti izkaznice o cepljenju psov -POTNI LIST - MODRA IZKAZNICA.
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti steklini, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice SE NE SMEJO CEPITI, cepimo jih lahko po odstavitvi mladičev. Ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom, zato s seboj prinesite napisano EMŠO številko lastnika psa.
Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, IHANSKA CESTA 19 a, ZABORŠT, vsak delavnik od 7. do 12. in od 15. do 18. ure, ter ob sobotah od 7. do 12. ure. Stroški cepljenja znašajo 34,89 EUR.
Nagradni natečaj Občine Domžale za oblikovanje likovnih simbolov, ki predstavljajo Občino Domžale
a natečaja za oblikovanje likovnih simbolov, ki )omžale, je Občina Domžale, Ljubljanska 69,
1.	Organizator
Organizator nagradne predstavljajo Občino ] 1230 Domžale.
2.	Smernice
Predmet nagradnega natečaja je oblikovanje likovnih simbolov, ki predstavljajo Občino Domžale. Ti simboli naj bi bili izpeljani iz lokalnega okolja in prikazujejo znamenitosti, naravno in kulturno dediščino, zgodovino ali tradicionalne običaje, značilne za Občino Domžale, na primer:
-	slamnik, slamnikarstvo;
-	arhitekturna dediščina (gradovi, kulturni domovi
-	naravne značilnosti in znamenitosti (Kamniška Bistrica, Šumberk, Železna jama
-	živali, žuželke, rastline;
-	prireditve (sejmi, koncerti
-	industrija (Tosama, Helios, Papirnica
-	druge značilnosti po lastnem izboru ali ideji.
Občina Domžale želi s projektom izbora likovnih simbolov, ki predstavljajo Občino Domžale, prispevati k boljši in slikovitejši promociji Občine Domžale. Izbrani simboli se bodo uporabljali na različnih promocijskih materialih Občine Domžale.
3.	Potek nagradnega natečaja
Predlogi morajo biti posredovani v A-5 pisemski ovojnici po pošti ali osebno na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, s pripisom »Nagradni natečaj - ne odpiraj«. Na natečaju bodo upoštevani vsi predlogi, ki bodo prispeli do vključno do ponedeljka, 16. maja 2011, do 12. ure. Nepravilno označenih ali prepozno prispelih rešitev organizator natečaja ne bo upošteval. V vsaki poslani pošiljki je lahko le en predlog. Vsak sodelujoči v nagradnem natečaju z odposlano pošto soglaša s pogoji nagradnega natečaja.
4.	Pogoji sodelovanja
Na natečaju lahko sodelujejo polnoletne fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju Slovenije. V natečaju ne morejo sodelovati zaposleni v upravi občine Domžale ter člani strokovne žirije. S sodelovanjem v natečaju udeleženci:
-	sprejmejo in soglašajo s pogoji natečaja Občine Domžale;
-	dovolijo, da v primeru izbora in sodelovanja organizator objavi ime in priimek nagrajenca na spletnih straneh Občine Domžale ter v občinskem glasilu Slamnik.
Ponujene idejne rešitve morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	predložiti je potrebno barvno in črno-belo različico, ki morata biti natisnjeni na papirju A-5 formata in označeni z enako šifro, kot je na priloženi zaprti kuverti z obveznimi podatki avtorja;
-	vse oblikovane rešitve morajo biti izvedene tako, da se bodo lahko uporabljale za različne aplikacije.
Rešitve, ki ne bodo izpolnjevale zgoraj navedenih pogojev, bodo izločene in jih strokovna žirija ne bo ocenjevala.
5. Razpis nagradnega natečaja
en na spletnih straneh Občine
Razpis nagradnega natečaja bo objavlje Domžale www.domzale.si in v glasilu Slamnik"
6.	Izbor simbolov po mnenju strokovne žirije
Med vsemi prispelimi predlogi bo sedemčlanska strokovna žirija v sestavi:
-	Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale,
-	mag. Lovro Lončar, podžupan Občine Domžale,
-	Cveta Zalokar-Oražem, članica Občinskega sveta Občine Domžale,
-	Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah,
-	Roman Kos, akademski kipar, kulturni delavec,
-	mag. TejaLapanja, višja svetovalka župana,
-	Darinka Žagar, Oddelek za finance, zadolžena za področje turizma, imenovana s strani župana Občine Domžale, pregledala, ocenila in izbrala najboljše predloge.
7.	Kriteriji ocenjevanja
Strokovna žirija bo ocenjevala samo tiste idejne rešitve, ki bodo oddane skladno s tem natečajem in bodo zadostile pogojem natečaja. 1. kriterij: takojšna prepoznavnost in povezanost z vsebinskimi izhodišči (največ 20 točk);
2.	kriterij: likovna čistost, enostavnost in originalnost (največ 15 točk);
3.	kriterij: vsestranska uporabnost in aplikativnost (največ 15 točk). Najvišja skupna ocena je 50 točk. Izbrana bo tista oblikovna rešitev, ki bo dosegla najvišje število točk v seštevku. Če bosta dve ali več rešitev dobilo enako število točk v seštevku, bo bolje uvrščena tista rešitev, ki ima večje število točk pri prvem kriteriju. Če imajo rešitev enako število točk tudi pri prvem kriteriju, se kot boljša uvrsti rešitev z večjim številom točk pri drugem kriteriju. Če imajo rešitve enako število točk tudi pri drugem kriteriju, se kot boljša uvrsti rešitev z večjim številom točk
ri tretjem kriteriju.
'o izvedenem ocenjevanju idejnih rešitev, prispelih na natečaj, skladno s postavljenimi kriteriji, bo strokovna žirija naredila vrstni red ponujenih rešitev. Strokovna žirija bo izdelala poročilo o ocenjevanju oblikovanih rešitev. Organizator bo objavil rezultate predvidoma v 15 dneh od dneva, določenega za predložitev natečajnih idejnih rešitev.
pP
dodatni zaprti kuverti priložiti še po-
8.	Obvezni podatki
Vsak sodelujoči mora ponudbi datke:
-	ime in priimek,
-	naslov (ulica, pošta in poštna številka),
-	kontakt (telefon ali elektronski naslov).
9.	Odpiranje ponudb
Odpiranje ponudb bo 16. maja 2011, ob 13. uri, in ne bo javno. Vodja natečaja bo odprl kuverte po vrstnem redu, kot so prihajale. Vse rešitve bodo do odločitve strokovne žirije shranjene pri vodji natečaja. Po pregledu in ocenitvi rešitev bo žirija napravila vrstni red in razglasila prejemnike nagrad.
10.	Odkup idejne rešitve
Likovni simboli, ki bodo prejeli največ točk strokovne žirije, bodo prejeli naslednje nagrade:
-	prva nagrada - 1.000 EUR
-	druga nagrada - 500 EUR
-	tretja nagrada - 250 EUR
Nagrada ali odškodnina za idejne rešitve, ki bodo po oceni žirije prejele prve tri nagrade hkrati, predstavlja plačilo avtorskega honorarja za odkupljeno avtorsko delo in prenos vseh materialnih avtorskih pravic. Nagrajeni avtorji bodo pozvani k podpisu pogodb za izključni prenos vseh materialnih avtorskih pravic iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah na likovnih simbolih za Občino Domžale z avtorja na organizatorja, za uporabo v Sloveniji in v tujini, za ves čas trajanja avtorske pravice, za uporabo v tiskani in elektronski obliki.
Organizator bo neto znesek prvih treh nagrad izbranim avtorjem izplačal v roku 30 dni od podpisa pogodbe. Avtorji se obvežejo, da bodo ob podpisu pogodb izročili organizatorju nagrajena dela v taki elektronski obliki, da bodo primerna za uporabo tako v tiskanih kot elektronskih medijih.
Vse materialne ali druge stroške, povezane s pripravo in oddajo ponudbe za nagradni natečaj, nosijo ponudniki sami.
Organizator si pridržuje pravico, da ne izbere nobene od predloženih idejnih rešitev in ne sklene pogodbe o odkupu materialnih avtorskih pravic, če nobena od prejetih idejnih rešitev ne bo pri ocenjevanju prejela najmanj 30 točk.
Po zaključenem postopku natečaja bo organizator ponudnikom na njihovo izrecno željo vrnil vzorce predloženih idejnih rešitev simbolov, sam pa za dokumentacijo ohranil kopije oz. fotografije.
11.	Dodatne informacije
Dodatne informacije v zvezi z natečajem lahko zahtevate pri vodji natečaja, višji svetovalki župana, mag. Teji Lapanja, v pisni obliki na naslov: Občina Domžale, Teja Lapanja, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, ali na e-naslov: teja.lapanja@domzale.si.
Toni Dragar
župan
ALS-1 POSLOVNE REŠITVE Aleš Osolnik s.p.
računalniški servis na domu in pisarni postavitev žičnih in brezžičnih omrežij priklopi TV komunikatorjev: SiOL TV, T-2 TV • celovite avdio in video rešitve postavitve, priklopi in prodaja avdio video naprav vrhunskih proizvajalcev
041 536 109, www.als.si
Steklina - rabies
Steklina je virusna bolezen, ki povzroča vnetje možganov in hrbtenjače in se prenaša iz živali na ljudi. Bolezen se prenaša preko okužene sline bolne živali z ugrizom ali če okužena slina pride v stik s poškodovano, opraskano kožo ali sluznico. Najpogostejši prenašalci te bolezni so psi, mačke in lisice, prenaša pa se lahko tudi preko drugih živalskih vrst. Bolezen je neozdravljiva in edina zaščita proti njej je
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 8. aprila 2011. Rok za oddajo prispevkov je najkasneje v četrtek, 30. marca
2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na
enaslov: slamnik.urednica@gmail.com.
cepljenje, ki je najpomembnejši dejavnik za preprečevanje te bolezni. Republika Slovenija izvaja cepljenje lisic s polaganjem vab s cepivom z letali, vendar pa se kljub temu na območju Republike Slovenije pojavljajo živali, okužene s steklino, in posledično se šteje celotno območje Republike Slovenije za območje, okuženo s steklino, zato morajo biti vsi psi v Republiki Sloveniji cepljeni proti steklini, in sicer prvič pri treh mesecih starosti, nato pa se cepljenje obnavlja vsako leto (Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline - Rabies (Lyssa) (UL RS, št. 139/06)). Vsako leto in tudi letos bomo veterinarji Veterinarskega doma Domžale d.o.o. izvajali cepljenje psov proti steklini na terenu, zato vas obveščamo o razporedu cepljenja v vašem občinskem glasilu in na naši spletni strani www.veterinarski-dom.si .
OrEFkaikofiť \
L)iitiltimk.i m. Chjmiil" T 01 7ÎT ÍÍM
(tofcwiii
Ifi-m
MlMír*:*-!?
Stranka je v središču naîe pozomo^fî
[hnlltii SiJlIii
Ifirid dirrkta u ii^itv	Kfl
ispdněfn peskK«i'jiicrtií3e, noMiivnii ^tocuh!^ «1 iflhmrqiriniii idmr]fln|j h (Hlicfum RH^
LriP iOll ÍEP >t	K& Sílleqip ailil Mlb	hnMinl v/ půil liđi ^HJ í lrïSr,-.i- IeL '
_ v -ítcrirve-ni Iflu nmrjlmfviv atJitl«^íd 1i Ma 2OIŮ SMino ruđMi'-d iIsvohtij cd|ii| rmijati twre, rxMl^iw pm^Uf, uj vna
prepncdtii. [ti ii eiaw H^c n pxiěthir^ fntnson rzhim m«] ptvuioj, h 4Hrui^ «inibie utoictfc miíthi, z viiov) «Uffinjfrlvtdťll*. dadllKínii iMtnarVf Hld
^Dte tc v Zlíelhj tt^nis^ K!a ïlrapkan potdoU Fanttwlt:»^ T^ENt
IrV Ul', 4Lp ífía rU pučt^	t^iliUCJ [Uhd UHcl íoji pCgčji (lbů tlil TJťtin	ujfwln'. taFcmanu pi, dt V bCOj
idlinn« há U^ir^AÍ^ l<4jrDb*l>"a liuk« ^É uVUnlIrErri^iiip ii^bM T^WIÉIH <t	kj|>Lilililli Ir^iK, k wjíc 4 iKtUh^l Ϋ t^ď» ï
rtkAnimi nrtcp. mhtiH ra p ||r» ywwtj luaJ «mni.
"ů!- s-piiifKio. iji bkuj -t ^iiùBiLi l^tD'.ni^ MLS i'inJi ■ l'jMjisni- FuíiipoMi triMl	i.^ u:li ij±;r!iiLij f. ťM_*ii kj M pJ^rtjri^j Lïisiiie'
LfftjM Ičtii tnHj \ t^ithiMuRi	ElUKUlflV nahfldl ri» jidg lutio' uçtlv. H' ^mUi tvfloinMH LJ InujQ v^^uj 14^14 »IMlt
«Jnrjainl, Í^DCIIi II4jhlm.^- rf^^iMikr [vn 1nkMnTHiiHi>-Ji| It vtiIrA
ídtB uiv H ĐdtiM. Ol t»9» ^nmui ponovoo uoudill DAdv pmii^t, m nflítili |í Fendpoh:* - TRËWÏ îele bu jptBtmtJ ponuintioD ptwtnw le^n [iii^hkl^ p4qiTtaf¥tiËq4 wi^dil^. kjy ^ lU pmn^ p/Uali ^ki^ fahlofur^ ^nuHTV. ntif^ ^ Fiulaliic ijln^mićrv [3ipim|ii|i]' ^vr^jil? ie.li pa-isKHiMi£ piaporifnHi Irp ru avriu y(ibdolL.ili, ko-^ Ircnd ib Miëlvti tjfK pojM^ ilreïn. Ku {dhod bwdn rnrl nu iminv luvQiu »(xiu. » ctahiÎH [yEiiïneriMi. v Hj si3t>ív oíam« DlMun«^. Ka & tuíin se tiainíba «litMi ru oidíitu jitxrea u kap^átsMih treir.
M^II -Ili i^'^iL uifH-'utti'.'i. bu i-nl'I'JïiH	Irt bdjÉ<1i y.Lift iPra ^L'
STrtâ^i w vamJ«u Pi^v fiUtn^it-	iůl^tti In (Kt*4b»rti lí phsuJéîhî p^rt piíMíi^i*^ htĎhíhhíwuotídiyfltrtfl
uL-ť KDÍi^vsihj JWMi^nuhHťilm In^aw ssvetnarfeii ftiafV^. ^ůcxrwiiinau rjg Ui tudi b, dg st^t^i nudrina wlim nudfiBli v flí^ nv^r^ríí,	li^r Wï Hfhj^ilnnt ^siifi D'rti^liï' V fpin)flrv, di »W ptHnftw «r^nir tlT^ ïpfvnrrni. fj [r^ri*
hl [iHpih1|irid ^ Mjë JIï)«ï1biU	Ih JHddtlIb lïuJIirVj FdJlkixi .«^JmsJ U^HHb ailfifMiiínd)^ ^ [xM. VMIririiů dlifiiiir, lU |e ^tdn*^ lu
jriMku rív^wiíiji liWP	^illíř ikl^il«, kjuůFfl Hi	WIH| M fi^ pť^^p^l«« p4 vfllM	Utilfl
Tvlolb^ pqlllika jr	uvanr^nj* mgi^ ivisprq ^ ?a?iiiifii| p#l4t. u JO bd^i iklHiCvi. <i fihinlin
t, n It. Tahu amnhj ni polnbtic unhnll lavůiiMnla. uj > ï Iehi lt^t>rj ponfinitvs	vdm»)^ (ijeift iicditvi pd if Jë vtůvfi
plflne^Mlp
{usa 'm j'il,	:
32	objave	S^ĚMMIW l8. MAREC 20II
		
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11 - UPB-4) ter Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št.03/04), objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI TURISTIČNIH IN DRUGIH DRUŠTEV, KI
SE ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2011
I.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju Občine Domžale v letu 2011.
II.
Pravico do sofinanciranja imajo nosilci in izvajalci turistične dejavnosti, ki imajo sedež na območju Občine Domžale in so registrirani najmanj eno leto ter imajo urejeno evidenco o članstvu in predložijo finančni in vsebinski program za tekoče leto.
Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010), sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.
III.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki 143201 - Turistična društva. Dodelila se bodo v obliki dveh dotacij, in sicer prva po podpisu pogodbe, druga pa najkasneje v decembru 2011 - po predloženem finančnem in vsebinskem poročilu o realizaciji programa društva za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 10. 2011, ki ga morajo društva predložiti do 15. 11. 2011.
IV.
Merila in kriteriji za vrednotenje programov društev:
a.)	Ohranjanje kulturne in naravne dediščinedo 20 točk
b.)	Animiranje krajanov in mladine za delo
na področju turizma	do 15 točk
c.)	Organizacija in usklajevanje aktivnosti do 20 točk č.) Promocija kraja	do 15 točk
d.)	Urejanje turistične infrastrukture	do 20 točk
e.)	Širitev članstva	do 10 točk Programi prosilcev se točkujejo. Posamezno društvo lahko doseže maksimalno 100 točk. Seštevek točk vseh društev daje vsoto točk, s katero se delijo razpoložljiva letna sredstva predvidena v proračunu za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev. Tako dobljena vrednost ene točke se pomnoži s številom točk posameznega društva in zmnožek predstavlja višino dotacije, ki pripada posameznemu društvu.
V.
Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ter na spletni strani Občine Domžale http://www.dom-zale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi.
O dodeljevanju sredstev odloča občinska uprava. Občinska uprava pred odločitvijo o dodelitvi sredstev posamezne vloge pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
Vse dodatne informacije dobite na tel.: 7214-251, int. 148.
VI.
Rok za dostavo vloge je do vključno 8. 4. 2010. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ali jih pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: "Javni razpis za turistična društva". Vsi vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po sprejemu proračuna.
Občina Domžale Župan
www.citroen.si
CITROEN BERLINGO
ŽE ZA 11.990 €
z upoštevanim zmagovalnim bonusom v vrednosti 500 € in možnostjo še dodatnega popusta v obliki dru^nskega bonusa do 700 €
POHITITE V CITROËN MENGEŠ!
CRÉATIVE TECHNOLOGIE
cixROÉn
* Ugodna ponudba velja do 31. marca za omejeno količino vozil oziroma do razprodaje zalog za fizične osebe pri pooblaščenih prodajalcih. Predstavljeni model Citroen Berlingo [X Vti 95 BVM) . Poraba goriva predstavljenega modela: kombinirana vožnja od 4,0 do 9,4 l/100 km. Emisija CO2: od 125 do 169 g/km Slika je simbolna.
., SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ 01 723 73 13 AVTODETR@SIOL.NET
OBČINA DOMŽALE
javno povabilo za predložitev vlog za sofinanciranje programov dela z mladimi
I.
Programe lahko predložijo vse fizične in pravne osebe, ki izvajajo programe in projekte (v nadaljevanju: programe) za mlade na področju občine Domžale.
II.
Namen programov za delo z mladimi mora biti, da na urejen in organiziran način odvračajo odraščajočo mladino od brezciljnega in nezdravega posedanja po lokalih in jim dajejo smoter in pobudo za medsebojno druženje in izpopolnjevanje prostega časa in življenja. Dosežen mora biti namen vključiti mlade, ki nimajo ambicij ali niso vključeni v druge oblike dela v društvih in organizacijah.
III.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	opis programa in njegov namen,
-	kraj in čas izvedbe programa,
-	število vključene mladine,
-	predračunska vrednost izvedbe programa,
-	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna,
-	navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora) 1/,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
Opomba:
1/ Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.
IV.
Pri dodelitvi proračunskih sredstev bomo upoštevali zlasti aktualnost problema, ki ga program rešuje, število vključene mladine in delež drugih virov financiranja.
V.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 600-1/2011« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 15. april 2011 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151.
VI.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejetju proračuna
Župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
javno povabilo ZA prijavo programov sofinanciranja društev upokojencev občine domžale
I.
Občina Domžale načrtuje v letu 2011 sofinanciranje programov društev upokojencev in drugih društev, ki izvajajo aktivnosti za starejše občane v tretjem življenjskem obdobju (v nadaljevanju: društev upokojencev) v občini Domžale. Vabimo vsa društva upokojencev z območja občine Domžale, ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje svojih programov, da pošljejo prijave.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe),
-	vsebinski in finančni podatki o realizaciji dejavnosti v letu 2010,
-	predračunska vrednost programa,
-	vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna,
-	navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora) 1/,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
Opomba:
1/ Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.
III.
Pri dodelitvi sredstev bo upoštevano zlasti:
-	število članov, občanov Občine Domžale in obseg dejavnosti za občane Občine Domžale,
-	delež lastnih (neproračunskih) virov financiranja,
-	dosedanja uspešnost programov.
IV.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo št. 122-5/2011« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 15. a^prila 2011 na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale .
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151.
V.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejemu proračuna.
Župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
javno povabilo za prijavo preventivnih programov
za boj proti odvisnostim
I.
Občina Domžale bo v letu 2011 sofinancirala preventivne programe za boj proti odvisnostim.
Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo programe na navedenem področju na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe),
-	predračunska vrednost programa,
-	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna,
-	navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora) 1/,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
Opomba:
1/ Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010) sredstva ne morejo biti dodeljena
društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.
III.
Pri dodelitvi sredstev bo upoštevano zlasti aktualnost problema, ki ga program rešuje, število udeležencev programa in delež drugih virov financiranja.
IV.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 122-4/2011« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 15. aprila 2011 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale .Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www. domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151.
V.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejetju proračuna.
Župan Toni Dragar
S^MMK l8. MAREC 20II	objave	33
		

OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA DRUŽBENO-SOCIALNIH IN SOCIALNO HUMANITARNIH DRUŠTEV
I.
Občina Domžale bo v letu 2011 sofinancirala programe družbeno socialnih in socialno humanitarnih društev. Vabimo vsa društva, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe),
-	predračunska vrednost programa,
-	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna,
-	navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora) 1/,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
Opomba:
1/ Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.
III.
Pri dodelitvi proračunskih sredstev bo upoštevano zlasti:
-	obseg programa, namenjen občanom Občine Domžale,
-	obseg družbene, socialne in humanitarne dejavnosti, vključno s pomočjo določenim družbenim skupinam (kot so brezdomci ipd.),
-	delež lastnih (neproračunskih sredstev),
-	obseg prostovoljstva,
-	dosedanja uspešnost izvajanja programov.
IV.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 122-3/2011« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 15. aprila 2011 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale .Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151.
V.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejetju proračuna.
Župan Toni Dragar
0
OBČINA DOMŽALE
JAVNO povabilo ZA PRIJAVO
programov sofinanciranja kulturnih prireditev
I.
Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe, ki prirejajo kulturne prireditve na območju občine Domžale.
II.
Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa kulturnih prireditev v letu 2011 na področju likovne, glasbene, gledališke, plesne in drugih kulturnih dejavnosti, ki se bodo v celoti ali delno financirali iz občinskega proračuna.
III.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	opis programa,
-	kraj in čas izvedbe programa,
-	predračunska vrednost programa,
-	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna,
-	navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora) 1/,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev
Opomba:
1/ Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.
IV.
Prednost pri izbiri bodo imele tradicionalne prireditve, prireditve širšega pomena za občino in prireditve s priznano kvaliteto.
V.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 610-2/2010« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 15. aprila 2011 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale .Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151.
VI.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni od sprejetja proračuna.
Župan Toni Dragar

OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO ZA sofinanciranje programov
kulturnih društev
I.
Občina Domžale načrtuje v letu 2011 sofinanciranje programov kulturnih društev in združenj kulturnih društev oziroma zveze (v nadaljevanju: kulturnih društev). Vabimo vsa društva, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi in sicer:
-	opis o izvedenih aktivnosti v letu 2010,
-	opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) skupno in ločeno po morebitnih sekcijah tako vsebinsko kot finančno za leto 2011,
-	viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna,
-	navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora, predsednik oziroma zastopnik društva) 1/,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Opomba:
1/ Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih jefunkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan,podžupani in občinski svetniki. Za družinskega članafunkcionarja se šteje zakonec, otroci,posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.
III.
Pri dodelitvi sredstev za izvedbo programov v letu 2011 se bodo zlasti upoštevala naslednja merila:
-	število članstva (skupno in delež članov občanov Občine Domžale),
-	število samostojnih prireditev in število prireditev v soorganizaciji,
-	število nastopajočih izvajalcev,
-	število prireditev, nastopov,
-	število obiskovalcev,
-	nivo kulturnega izražanja,
-	dosedanje uspešno izvajanje programa,
-	doseganje izjemnih individualnih ali skupinskih rezultatov v preteklem koledarskem letu,
-	delež zagotovljenih lastnih (neproračunskih) sredstev,
-	delež programa, realiziran s prostovoljnim delom,
-	pomembnost za promocijo Občine Domžale,
-	povezanost programa z zgodovinsko, kulturno - umetniško, ljubiteljsko kulturno dediščino kraja ali izvajalca,
-	izvirnost, inovativnost, kakovost programov.
Prednost pri sofinanciranju programov bodo imeli programi z že izkazano kvaliteto oziroma pomenom za občino.
IV.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 610-3/2011« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 15. aprila 2011 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale .Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151.
V.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejetju proračuna.
Župan Toni Dragar
O
OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO za predložitev vlog za
sofinanciranje večjih vzdrževalnih del na športnih objektih in opreme
I.
Vloge lahko predložijo:
•	lastniki in upravljavci, ki ne opravljajo dejavnosti, katere cilj je pridobivanje dobička, za športne objekte, ki niso v lasti Občine Domžale in so javno dostopni
•	lastniki in upravljavci, ki ne opravljajo dejavnosti, katere cilj je pridobivanje dobička, za druge objekte, v katerih so urejeni prostori za izvajanje treningov in športnih prireditev, ki niso v lasti Občine Domžale in so javno dostopni.
V primeru, da vlogo predložijo najemniki, morajo imeti dovoljenje za izvedbo vzdrževalnih del s strani upravljavca ali lastnika, če objekt ni v upravljanju.
II.
Proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov in drugih športnih površin, športnih parkov ipd.. (v nadaljevanju: objekti) in opreme so namenjena za nujna večja vzdrževalna dela na objektih z namenom:
-	preprečevanja propadanja objektov in
-	izboljšanje možnosti organizacije športnih aktivnosti v objektih. Sredstva zagotavljajo za vzdrževanje športnih objektov in nakup opre-
me, v kolikor v proračunu ni že zagotovljenih namenskih sredstev.
III.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	ime in sedež objekta,
-	status in lastništvo objekta,
-	pogodbo o upravljanju, v primeru, da je prijavitelj upravljavec,
-	dovoljenje lastnika (če objekt ni v upravljanju) ali upravljavca, v primeru, da je prijavitelj najemnik,
-	namembnost objekta,
-	uporabnike objekta,
-	treninge in športne prireditve v letu 2010,
-	večja realizirana vzdrževalna dela na objektu v zadnjih petih letih,
-	načrt vzdrževalnih del v letu 2011,
-	predračunska vrednost vzdrževalni del v letu 2011,
-	vire financiranja in pričakovan delež iz občinskega proračuna,
-	navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora) 1/,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
Opomba:
1/ Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih jefunkcionar, ki pri Občini Domžale opravljafunkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega članafunkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvo-
jenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.
IV.
Pri odobravanju proračunskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov bomo upoštevali naslednje kriterije:
-	izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta,
-	delež športa v namembnosti objekta,
-	prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje,
-	odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba.
V.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 6710-2/2011« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 15. april 2011 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale. si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151.
VI.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni po sprejemu proračuna v šestdesetih dneh po prejemu popolnih vlog.
Župan Toni Dragar
34
referendum o zakonu o malem delu
l8. MAREC 20II
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo 10. aprila 2011.
VOLIŠČE 4.10.01 -OSNOVNA ŠOLA DOB I. Šolska ulica 7, Dob
Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Ka-juhova ulica št. 1, Ljubljanska cesta št.1,
2,	2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 ,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a in 5,
Gorjuša in Turnše.
VOLIŠČE 4.10.02 -OSNOVNA ŠOLA DOB II. Šolska ulica 7, Dob
Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa razen št.1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št.1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen št. 1,
3,	3a in 5,
Cešenik in Zelodnik.
VOLIŠČE 4.10.03 -DOM KRAJANOV V ŽEJAH Žeje 10
Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje.
VOLIŠČE 4.10.04 -OSNOVNA ŠOLA KRTINA Krtina 41
Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico.
VOLIŠČE 4.10.05 -GASILSKI DOM HOMEC Bolkova ulica 46, Homec
Homec: I.ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št.: 28, 29, 30, 31, 31a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a. Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica.
VOLIŠČE 4.10.06 -OSNOVNA ŠOLA IHAN I Šolska ulica 5, Ihan
Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češminova cesta, Dragarjeva ulica, Dri-nova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta.
Selo pri Ihanu.
VOLIŠČE 4.10.07 -OSNOVNA ŠOLA IHAN II Šolska ulica 5, Ihan Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Ta-blarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova.
VOLIŠČE 4.10.08 -SAMOSTAN MALA LOKA Mala Loka 8 Bišc'e in Mala Loka.
VOLIŠČE 4.10.09 -GASILSKI DOM DOMŽALE Savska cesta 2, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št.: 1, 2, . 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69 in 71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št.: 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka.
VOLIŠČE 4.10.10 -AMD DOMŽALE Krakovska 18, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št.: 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica. Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4.10.11 -GASILSKI DOM ŠTUDA Študljanska 86, Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št.: 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5, Šentpavel pri Domžalah.
VOLIŠČE 4.10.12 -KULTURNI DOM RADOMLJE I Prešernova cesta 43, Radomlje
Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št. 1 in 3, Gregorčičeva ulica, Ope-
karniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 in Trata.
VOLIŠČE 4.10.13 -KULTURNI DOM RADOMLJE II Prešernova cesta 43, Radomlje
Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica. Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Derma-stijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1a, 1b, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Triglavska ulica. Škrjančevo.
VOLIŠČE 4.10.14 -GASILSKI DOM ROVA Žiška c. 10, Rova
Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče.
VOLIŠČE 4.10.15 -DELAVSKI DOM VIR I Šaranovičeva cesta 19, Vir
Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica št.: 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a,
13,	14, 15, 15a, 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 24, 25, 26, 26a,
27,	28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šaranovičeva cesta št.10a in Zoisova ulica št. 1a, 3, 4, 6, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 45, 45a, 45b in 51.
VOLIŠČE 4.10.16 -DELAVSKI DOM VIR II Šaranovičeva cesta 19, Vir
Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen št.10a, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, 11, 12, 13,
14,	14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27,
28,	31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a, 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61a.
Podrečje.
VOLIŠČE 4.10.17 -VRTEC VIR Hubadova ulica 15, Vir
Vir: Bukovčeva ulica št.: 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Hubadova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umekova ulica št.: 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25.
VOLIŠČE 4.10.18 -KOLIČEVO KARTON d.o.o. UPRAVA
Papirniška cesta 1, Vir Količevo,
Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica št.: 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18 in 20, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica.
VOLIŠČE 4.10.19 -PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA Krašnja 14 A, Lukovica
Kompolje, Koreno, Krajno Brdo, Krašnja, Spodnje Loke, Vrh nad Krašnjo in Žirovše.
VOLIŠČE 4.10.20 -KULTURNI DOM LUKOVICA Stari trg 1
Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Ma-k^lenovec, Ulica Jelk^e K^omotarjeve, U^ica Frana Milčinsk^ega,, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in ^oseskega cesta. Brdo pri Lukovici, Ceplje, Gradišče pri Lukovici, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče.
VOLIŠČE 4.10.21 -KULTURNI DOM ANTON MARTIN SLOMŠEK Veidrov trg 4, Šentvid pri Lukov
Veidrov trg 4, Šentvid pi
Imovica, Lukovica pri D<
omžalah,
Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba.
VOLIŠČE 4.10.22 -PRI AMALIJI DOBRŠEK Rafolče 32,
Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje.
VOLIŠČE 4.10.23 -
ŠPORTNO DRUŠTVO
ZLATO POLJE
Podgora pri Zlatem polju 1,
Brezovica pri Zlatem Polju, Mala Lašna,
Obrše, Podgora pri Zlatem Polju, Preserje
pri Zlatem Polju, Trnovče in Zlato Polje.
VOLIŠČE 4.10.24 -PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA Blagovica 33, Blagovica. Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek.
VOLIŠČE 4.10.25 -
ŠOLA ČEŠNJICE
Češnjice 9, Blagovica
Cešnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in
Selce.
VOLIŠČE 4.10.26 -GASILSKI DOM TROJANE Trojane 35,
Hribi, Trojane, V Zideh in Zavrh pri Trojanah.
VOLIŠČE 4.10.27 -PRI RAJKU KERŠIČU Učak 1
Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt in Učak.
VOLIŠČE 4.10.28 -KULTURNI DOM MORAVČE Vegova 9, Moravče
Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode in Vegova ulica.
Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.29 -
GOSTILNA NAD LOGOM
MORAVČE
Cesta heroja Vasje 13,
Moravče
Cešnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače in Masljeva cesta. Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava.
VOLIŠČE 4.10.30 -PRI URANKARJU Gabrje pod Limbarsko goro 6
Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Mošenik, Ples ves, razen št. 8 in 9 in Selce pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.31 -PRI FRANCU MAJDIČU Negastrn 8
Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah in Vinjepri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.32 -ZADRUŽNI DOM KRAŠCE Krašce 2
Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica in Sv. Andrej.
VOLIŠČE 4.10.33 -GASILSKI DOM PEČE Peče 50
Križate, Peče, Gora pri Pečah, Ples št. : 8 in
9,	Podgorica pri Pečah, Pretrž in Zgornje Koseze.
VOLIŠČE 4.10.34 -DOM KRAJANOV HRIB Hrib nad Ribčami 7
Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah in Zgornji Prekar.
VOLIŠČE 4.10.35 -KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE PRI MORAVČAH Vrhpolje pri Moravčah 14,
Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javorši-ca, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica in Zgornji Tuštanj.
REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA
10.	VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 042-3/2011 Datum: 9. 3. 2011
VOLIŠČE 4.10. 901 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4.10.970 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Peter Golob, univ. dipl. prav.
Obvestilo volivcem o spremembi lokacije volišča
Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote je za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, ki bo 10. aprila 2011, na seji dne 9. marca 2011 sprejela sklep, s katerim je določila volišča in območja volišč. Na območju Občine Lukovica je ukinjeno volišča 4.10.20 - Pri Vincencu Ur-baniji, Krajno Brdo 3. Volivce z območja Krajnega Brda in Vrha nad Krašnjo želimo posebej opozoriti na novo lokacijo njihovega volišča, in sicer je to: Volišče 4.10.19 - Podružnična šola Krašnja, Krašnja 14A, Lukovica.
Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo 10. aprila 2011.
VOLIŠČE 4.11.01 -SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Ljubljanska 105, Domžale Domžale: Kamniška cesta št.: 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta št.: 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118 , 120, 124,
126,	128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica in Zupančičeva ulica št.: 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.02 -GALERIJA DOMŽALE Mestni trg 1, Domžale Domžale: Karantanska cesta št.: 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št.: 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobo-dova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta št.: 1, 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Zupančičeva ulica št.: 1, 3,5, 7, 9 in 11. Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4.11.03 -OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica št.: 1a, 1b, 1c, 1d, 1e, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17 in 19 in Slamnikarska cesta št.: 2, 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.04 -OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II Bistriška cesta 19, Domžale
Domžale: Gregorčičeva ulica št.: 1, 3, 5 in 7, Miklošičeva ulica št.: 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c in 4d in Slamnikarska cesta št.: 17, 19 in 20.
VOLIŠČE 4.11.05 -
OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE
III
Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 7; Ješetova ulica, Ljubljanska cesta št.: 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123,
127,	129, 131, 133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta št.: 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica.
VOLIŠČE 4.11.06 -OSNOVNA ŠOLA RODICA Kettejeva ulica 13, Domžale Domžale: Adamičeva ulica, Berni-kova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Fajfarjeva ulica št. 15, Jarčeva ulica št.: 1, 2, 7, 12, 12a, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica št.: 13, 14, 14a,
15,	16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska c. 150 in 151, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica št.: 1, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.07 -
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE
GIMNAZIJA
Cesta talcev 12, Domžale
Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška
ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico
in Šumberška cesta.
VOLIŠČE 4.11.08 -ČISTILNI SERVIS (ZOREC) Depala vas 5 Depala vas.
VOLIŠČE 4.11.09 ZSČ DOMŽALE
Ljubljanska 36, Domžale Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od št. 1 do 46 ter št.: 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Tabor št.: 6, 6a, 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta št.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14,
16,	18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica.
VOLIŠČE 4.11.10 -DRUŠTVO LIPA DOMŽALE Ljubljanska 58, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica št.: 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen št.: 1, 2, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta št.: 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67 in 67a, Masarykova ulica vsa, razen št.: 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova uli-
ca, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor št.: 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta št.: 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Štenovca,_Varškova ulica, Vodovodna cesta in Zelezniška cesta.
VOLIŠČE 4.11.11 -VARNOST LJUBLJANA d.d. PE DOMŽALE Ljubljanska 68, Domžale Domžale: Kamniška cesta št.: 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta št.: 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a in 92 in Masljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.12 -OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ Dragomelj 180, Dragomelj in Pšata.
VOLIŠČE 4.11.13 -OSNOVNA ŠOLAJARŠE Šolska 1a, Spodnje Jarše
Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta št.: 15, 17 in 19, Kettejeva ulica št.: 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 11a, 11b, 12, 12a in 14b, Masarykova ulica št.: 18,
19,	20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Per-kova ulica, Petrovčeva ulica in Slomškova ulica.
Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta št. 2, Prežihova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica in Šubljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.14 -GASILSKI DOM SRED. JARŠE, Jarška cesta 37, Srednje Jarše
Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica. Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica in Rusjanova ulica.
VOLIŠČE 4.11.15 -OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH
Pelechova 83, Preserje pri Radomljah
Preserje pri Radomljah: VI. ulica, VII. ulica-del od št. 1 do 14, razen št. 13, VIII. ulica št.: 1, 2, 3, 22 in 30, Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Stare-tova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od št. 1 do 27, ter št. 27a, 27b, 27c, 27f , 28a, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 56.
VOLIŠČE 4.11.16 -OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št.:
1,	2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št.: 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19,
20,	22, 26, 28, 30 in 36.
VOLIŠČE 4.11.17 -OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica št. 5, Košakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št.: 15, 16, 16a, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št.: 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger št.: 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Partizanska ulica št.: 1, 4, 6, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št.: 1, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom št.: 1, 1a,
2,	3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.18 -OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica
Obvestilo volivcem o spremembi lokacije volišč
Okrajni volilni komisiji 10. in 11. volilnega okraja 4. volilne enote sta za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, ki bo 10. aprila 2011, na seji dne 9. marca 2011 sprejeli sklep, s katerim sta določili volišča in območja volišč. Na območju Občine Domžale so spremenjene lokacije treh voliščih, zato želimo volivce nanje posebej opozoriti:
•	Volišče 4.10.1 - Krajevna skupnost Dob I in volišče 4.10.2 - Krajevna skupnost Dob II se preneseta v prostore Osnovne šole Dob in se odslej imenujeta volišče 4.10.1 - Osnovna šola Dob I, Šolska 7, Dob in volišče 4.10.2 - Osnovna šola Dob II, Šolska 7, Dob.
•	Volišče 4.11.10 - KS Venclja Perka Domžale se prenese v prostore Društva Lipa Domžale in se odslej imenuje volišče 4.11.10 - Društvo Lipa Domžale, Ljubljanska 58, Domžale.
Okrajni volilni komisiji 10. in 11. volilnega okraja 4. volilne enote
vsa, razen št. 5, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št.: 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Ljubljanska cesta št.: 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42,
43,	44, 46, 47, 48, 49, 50, 51 51a, 52a in 55, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Rašiške čete št.: 1, 5 in 5a in Zorkova ulica.
VOLIŠČE 4.11.19 -GASILSKI DOM TOPOLE Topole 21, Topole
VOLIŠČE 4.11.20 -OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ I Šolska ulica 11, Mengeš^ Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Draga.rjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Ja-pljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št.: 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Pre-lovškova ulica, Prešernova cesta, Sa-dnikarjeva ulica, Staretova ulica, Stele-tova ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti št.: 45 in 47 in Zupanova ulica.
VOLIŠČE 4.11.21-OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ II Šolska ulica 11, Mengeš
Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št.: 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica št.: 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19, in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34.
VOLIŠČE 4.11.22 -DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, Mengeš Mengeš: Glavni trg št.: 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta št.: 2a, 2b in 2c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št.: 2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št.: 33, 35, 36, 37, 39, 41 in 43.
VOLIŠČE 4.11.23 -GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilar-ska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Liparjeva cesta št.: 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta št.: 38a, 40, 42,
44,	46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št.: 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.24 -GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št.: 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, 16a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta št.: 1, 1a, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št.: 8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slovenska cesta št.: 54, 56, 56c, 56d, 58, 60, 60b, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11.
VOLIŠČE 4.11.25 -VRTEC SONČEK Zoranina 5, Mengeš Mengeš: Cankarjeva ulica št.: 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št.: 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Mur-nova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št.: 69, 71, 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica.
VOLIŠČE 4.11.26 -GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU
Gasilska cesta 46, Loka pri Mengšu LokapriMengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato.
VOLIŠČE 4.11.27 -KMEČKI TURIZEM BLAŽ Dobeno 9, Dobeno Dobeno
VOLIŠČE 4. 11.901 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4. 11.970 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 042-4/2011 Datum: 9. 3. 2011
PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš, univ. dipl. prav.
l8. MAREC 20II
obvestila
35
V SPOMIN
Dr. Mirko Juteršek
(1932-2011)
Likovniki društva Petra Lobode iz Domžal smo s smrtjo umetnostnega zgodovinarja izgubili dobrega prijatelja, poštenega sogovornika in strokovnjaka likovnega sveta. Bil je znan in priznan likovni kritik na Radiu Slovenija. Na univerzi v Ljubljani je predaval kot profesor umetnostne zgodovine.
Posebno med ljubiteljskimi slikarji se bo poznala velika vrzel še dolgo časa.
Z velikim spoštovanjem se bomo v našem likovnem društvu spominjali pokojnega profesorja Mirka Juterška. Tudi jaz ga bom za vedno ohranil v spominu kot dolgoletnega prijatelja in sodelavca. Velikokrat
sva bila oba v žirijah pri slikarskih razstavah v Sloveniji. Jeseni 2008 je zadnjikrat govoril na odprtju moje likovne razstave Stari slovenski rudarji, izseljenci v Franciji, ki je bila postavljena v veliki avli Združenja Slovenske izseljenske matice v Ljubljani in jo bom z Juterškovim besedilom ponovno predstavil v aprilu letos v svojem galerijskem ateljeju v Domžalah.
Danijel Lovro Fugger akademski slikar - specialist

V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, ata, tast, brat in stric
Jožef Remšak
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom iz Palovč in Domžal, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem zdravnikom in medicinskemu osebju, ki je skrbelo za njegovo zdravje. Iskrena hvala tudi patronažni sestri Cvetki in stomistki Bernardi. Hvala tudi župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču in pogrebnemu zavodu Andrej Vrbančič s.p.
Vsem, ki ste z dejanji, darovi in spremstvom počastili spomin
na našega Jožeta, še en
krat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Zimske priprave na vzpon na Mustagh Ata
Vsako poletje grem na Triglav in še vsaj enkrat v zimskem času. Razmere za hojo so vsakič druge. Tako sva tudi letos s hribovskim prijateljem v februarju odšla iz doline Krme na Triglav, da najdem tisto, kajti nekateri mi včasih rečejo, kaj sem izgubil tam gor. Cesta po dolini Krme je bila prevozna le do polovice. Še v temi sva se začela vzpenjati proti Kredarici in se prvič ustavila pri pastirskem stanu. Po počitku sva nadaljevala pot in kaj kmalu ugotovila, da morava dati na čevlje še dereze. Na Kredarici sva vprašala kakšne so snežne razmere za na vrh Triglava in ugotovila, da je dovolj varno iti na vrh. Prav dobro
je šlo proti malemu Triglavu, kajti pot je bila dobro uhojena in sneg tako trden, da so dereze dobro prijele in cepin seveda tudi. Prišla sva brez težav na vrh si malo odpočila in slikala vse okrog sebe. Ko sva sestopala nazaj proti malemu Triglavu sva morala na nekaj mestih res dobro paziti, ker se je medtem časom sneg zmehčal. Nazaj proti Kredarici in v dolino Krme je šlo brez težav. Tak zimski vzpon na Triglav je alpinistično kar zahtevna tura. Letos načrtujemo še precej takih tur, namreč v juliju se odpravljamo na alpinistično odpravo v Pamirsko Himalajo na Mustagh Ata - 7546 m na severozahodu Kitajske s plezalnim klubom Novo mesto in dolenjskimi pohodniki. To je naš alpinistični cilj nad 7000 m. Osem članska odprava se bo morala zelo potruditi za dobro kondicijo.
Maks Kokalj
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale, Tel. 040 41 41 41.
Inštrukcije matematike za OŠ, SŠ in GIM na vašem domu. Info: 040 168 454. Urbanija in Partner d.n.o., Škrjančevo 4a, 1235 Radomlje
Društvo vojnih invalidov Domžale išče manjši poslovni prostor v Domžalah. Prosimo, pokličite: 01-7239-144 ali 070708-063.
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel: 040/268-090. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLAN-ČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041-689-840
NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrij-
0
1	'
Ko bolečina je prevelika se tudi solza posuši, le srce nemo kliče,
zakaj tebe, mama, med nami več ni?
V 88. letu nas je zapustila naša draga mama
Ivica Bevc
iz Domžal
Hvala vsem, ki ste darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Domžale.
Vsi njeni
Cvetje za vse življenjske priložnosti.
Ob boleči izgubi z najlepšimi dekoracijami.
» U

_ -^Jtř i.
i-m
r^'	I y f:

Ljubljanska c. 71, Domžale, telefon: 01/72 26 520 www.coetlicamaomers.si
Brezplačna dostava vencev do 30 km.
skih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Gsm: 041/920-149
Najamem manjši vrt v Domžalah. Pokličite zvečer 031 313 680.
INŠTRUIRAM MATEMATIKO. dipl.ing.mat. Tel: 040/550-040. Kecelj Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica
Mirno in spokojno si zaspala, v večni mir od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v misli, da te nikoli ne bomo pozabili.
V SPOMIN
25. marca bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila
Dragica Prelovšek
roj. Sukurma, z Vira
23. maja pa mineva 19 let od smrti
Franca Prelovška st.
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižigate sveče in ju ohranjate v lepem spominu.
Vsi njuni
Bridka resnica močno nas boli, ne da se verjeti, da med nami te ni. Odhoda najbližjih ni moč preboleti, lahko pa jih je v srcu nositi. (J. Jenc)
V SPOMIN
12. marca je minilo 5. leto žalosti, odkar je prenehalo biti srce našemu
Simonu Jencu
iz Stude
Ostaja nam dragocen spomin na našo skupno prehojeno pot. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.
Neizmerno ga pogrešamo: žena Jana, sinova Gašper in Klemen
Domu ne dajejo vrednosti obilje, prostornost, lepota ali razkošje: vseje odvisno od matere. Očetje zidajo hiše, matere grade domove.
V SPOMIN
Mineva leto dni,
odkar nas je zapustila naša draga
mami, mama, sestra in tašča
Vida Opara
roj. Marčun
Ob prvi obletnici smrti naše drage pokojnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki se je spominjate in podarjate njenemu spominu kakšno lepo misel.
Spomin nanjo nam je izredno dragocen, kajti njena nesebična materinska ljubezen nas vzpodbuja k trajni hvaležnosti.
Vsi njeni
Tako tiho skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je za vedno zapustila
Vida Smrekar Žulič
roj. Podbevšek z Rodice
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter darove za cerkev. Iskrena hvala dr. Mariji Vode za ves trud in dolgoletno zdravljenje.
Zahvala tudi gospodu župniku Janezu Kvaterniku za lep cerkveni obred, pevcem, trobentaču, praporščaku, zastavonoši, pogrebni službi ter vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Gregorčič)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi najine mami in babi
Ide Jakopič
roj. Janežič
se zahvaljujeva vsem, ki ste nama v teh težkih trenutkih stali ob strani in čutili z nama. Hvala za vsak stisk roke, topel objem in vsako iskreno besedo tolažbe. Hvala vsem,
ki ste se nama pridružili na njeni zadnji poti in v njen spomin darovali cvetje in sveče. Hvala pevcem za odpete pesmi, še posebej hvala našim dragim sosedom Urški, Betki
in Tomažu. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič in gospodu kaplanu Petru Bregarju za lep poslednji obred.
Njeni Breda in Tina
V življenju kratkem je človeku dano veliko s soncem obsijanih dni, vmes nekaj grenkih, temnih je razstlano, da niso enolične vse poti. (France Stražar)
V SPOMIN
Tatjani
ob drugi obletnici smrti.
Jože, Andrej, Jurij
V 88. letu starosti nas je tiho zapustil
Franc Pogačnik
po domače Andrejčkov Francelj iz Sela pri Ihanu
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo ga tako lepo pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
V SPOMIN
5. marca mineva dve leti,
odkar nas je zapustila naša draga
žena, mama, babica, prababica in tašča
Maksa Mihelčič
Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate svečke v njen spomin. Vsi njeni
REZERVACIJE NA TEL: 040704437 PREDPRODAJA KART V PAPIRNICI LIPA, Preseke in URO PRED PREDSTAVO VCROBLJAH
uiiuui.kd-ereblje.er^
iient
d.O.O.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
Oskrbovana stanovanja podjetja Dolenjgrad - Na vrsti so zaključna dela
Kamnik - Podjetje Dolenjgrad d. o. o. je sredi marca 2010 v neposredni bližini Doma starejših občanov v Kamniku začelo graditi oskrbovana stanovanja. Trenutno potekajo zaključna dela, ki jih bodo predvidoma končali v tem mesecu, lastniki oziroma uporabniki oskrbovanih stanovanj pa se bodo lahko vselili že maja 2011. O vsem tem so se lahko na lastne oči prepričali obiskovalci bodočih objektov oskrbovanih stanovanj, za katere so pripravili dneve odprtih
Kot je povedal direktor podjetja Dolenjgrad Ivan Samotorčan, so oskrbovana stanovanja gradili že v Postojni oziroma jih bodo začeli graditi še v Notranjih Goricah, iskali pa so ustrezno zemljišče za gradnjo novih tovrstnih stanovanj in ga našli v Kamniku. »Za to območje je bil že sprejet občinski podrobni prostorski načrt,« je povedal Samotorčan in ob tem pohvalil hitro odzivnost Občine Kamnik in upravne enote, tako da so gradbeno dovoljenje za izgradnjo prve faze dobili v normalnih rokih.. »Stanovanja v prvi fazi bodo končana v skladu s terminskim planom,« je povedal di-
rektor podjetja Dolenjgrad. »Gre za tri objekte, ki bodo vseljivi do konca maja 2011. V prvi fazi gradimo 97 stanovanj, obiskovalci dnevov odprtih vrat pa so se lahko sami prepričali, da je gradnja resna in kakovostna.« Hkrati že urejajo okolico oskrbovanih stanovanj, načrtujejo pa že gradnjo ostalih objektov. Ze v aprilu bodo začeli z gradnjo drugega dela parkirne hiše. Gradnja novih objektov ne bo moteča za tiste, ki se bodo začeli vse-ljevati maja letos. V drugi fazi bodo po Samotorčanovih besedah zmanjšali število stanovanj, saj se je pokazala potreba tudi po razmeroma velikih
stanovanjih. S sprehajalnimi potmi bodo povezali vse objekte s Kamnikom in Domom starejših občanov. Poleg tega zagotavljajo 24-urno odzivnost na SOS tipko s pooblaščeno institucijo in možnost koriščenja vseh storitev Doma starejših občanov Kamnik. Objekti bodo energetsko varčni, veliko bo zelenih površin za počitek, rekreacijo in sprehode stanovalcev. Prav tako bodo vsa parkirna mesta v parkirni hiši pod zemljo. Še to: podjetje Dolenjgrad svojim kupcem nudi pomoč pri prodaji njihove stare nepremičnine brez provizije.
MESTNE LEKARNE
IStPomîv^ Dl 777
LfMRHA KAMNIK -	Ke^initlk
\mm NÛVI Tie - linri ti« I2W Itamnik
Morne.nov]lTf@lff9tHÍiarj>wiE
UMRHA MEHC Ej - Zora nino 1Î14 Mengei liki]mfl.imiigin(iç^iiTHlii9lekarFWjL
mCAKHA mtmuí - Ca^ brw Sa, ISS UMvt liURHA IMOUV^E - Trg fu^buk 12SI Marari« L£IURfU ttOVA imiJl- pM^iiijjšb put B. im Utfto LEKARNA LTHJA - Trg iv4bode 1,Ulifů
Dl 777 01 83
01 777IÏ2

Û1 777 02 Î6
01 777í^p
01 777 02«
SI T^Z^®«
01 777 02 35
□eĚufTJ Miami ed 01 H1 1 dů 3M 2.3C 11 : LEKARru KAMNIK Hboi«. n»dalîa pn pramit oď 17.W cio 7D.Q0 LEKARrJA DOMŽALE nndflljo in	od O^.OO T^.OD
www.meslňetekcirnů.si
osKRBOvnNn sTnN®vflNjn v kamniku
tip površine stanovanja stanovanja
l<upnina v EURzDDV
Investitor in prodajalec:
UJ
DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika Telefon: (01)750 72 00 E-pošta: tajništvoiiidolenjgrad.si Internet: www.dolenjgrad ji
Garsonjera 29,87 m^ od 60.205,00
naprej
Enosobno od 47,97 m^ od 90.084,22 naprej	naprej
Dvosobno od 56,52 m^ od 103.398,61 naprej	naprej
•	Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji.
•	Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
•	Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži.
•	Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 odstotkov energije se pridobi iz obnovljivih virov.
•	Lokacija je umaknjena iz mestnega vn/eža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika.
•	Parkirno mesto 10.000 Eur z DDV
•	Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik.