*-eto xxiii. — Številka 3i lbtanovitel|i: obč. konference SZDL 'csenlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ^ Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk ^ranj. — Glavni urednik Igor Janhar Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Kranj, sreda, 22. iv. 1970 Cena 50 par Llat izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltedntk. Od 1. (aruarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. In si-.ur ob sredah In sobotah V spomin na lani preminulega republiškega sekretarja za notranje zadeve Slavka Furlana je bila v soboto na Krvavcu vaja enot milice, JLA, enot teritorialne obrambe ln gorske reševalne službe. Reportažo z vaje berite na 18. strani. — Foto: F. Perdan KRANJ Velika razprodaja v prodajalnah Kokra Kranj Cenjene kupce obveščamo, da v teh dneh prodajamo razno blago po znižanih cenah v naslednjih prodajalnah: Blagovnica Kokra Kranj stara nova cena cena moške obleke 760 580 moške obleke 550 390 moške obleke 450 390 moške hlače 180 90 moške hlače 120 50 dekliške hlače 146 70 fantovske hlače 99 50 ženska krila 123 70 dekliška krila 75 ! 50 dekliška krila 95 50 Prodajalna Gorenje Kranj pa vam nudi lepo izbiro moških srajc, raznovrstne kamgarne, frotir, Žensko volneno blago, ženske bluze in spalna srajce po do 44 % znižanih cenah Za obisk in nakup se priporoča Kokra — Kranj Nastopilo bo 53 zborov z 2115 pevci Tudi pevski zbori lz kranjske občine se bodo množično vključili v praznovanje 25. Obletnice osvoboditve in dneva mladosti. Zveza kulturno Prosvetnih organizacij se je odločila prirediti tako imenovane »glasbene revije«, na katerih bodo nastopali pevski *bori ln glasbene skupine. ' Prva takšna revija je bila V nedeljo, 19. aprila na Ko-krici, kjer je nastopilo 10 fcborov, in sicer učiteljski Pevski zbor, domači mešani Pevski zbor, moški zbor iz Brltofa, moški zbor iz Stra-Žišča, upokojenski zbor iz Kranja, moški zbor s Prim- skovega, moški zbor iz Cer-kelj, moški zbor iz Kokrice, ženski in mešani zbor iz Pre-doselj. Skupno 290 pevcev in pevk. Naslednja revija bo 10. maja v Predosljah. Nastopilo bo 11 otroških in mladinskih zborov s 559 pevci, tretja revija bo 17. maja v osnovni šoli Cerklje, na kateri se bo predstavilo 10 otroških in mladinskih zborov s 510 pevci. Na tej prireditvi bodo nastopili tudi harmonikarji. 24. maja bo podobna revija v Zalogu pri Cerkljah. Nastopilo bo 12 manjših odraslih zborov (kvartetov, oktetov) s 145 pevci. Isti dan bo revija tudi na Jezerskem, na kateri se bo predstavilo 5 zborov in godalnih orkestrov s 190 pevci in glasbeniki. Zadnja takšna revija pa bo 12. junija v Stražišču. Zapelo bo 6 zborov — otroških in mladinskih — s 430 pevci. Skupno bo torej praznovanju 25. letnice osvoboditve in dnevu mladosti na čast zapelo 53 zborov s skupno 2113 pevci. Manifestacija zborovske pesmi, kakršne že dolgo ne! -Jk Na 6. spomladanskem gorenjskem sejmu so prodali precej kmetijskih strojev. — Foto: F. Perdan Potrošniki in razstavljavci zadovoljni V ponedeljek zvečer so v Kranju zaprli šesti spomladanski sejem. Na njem so zabeležili 870 starih milijonov dinarjev prometa, kar je za 12,4 odstotka več kot na lanskem spomladanskem sejmu. Sejem je videlo skupaj 65.000 ljudi (13 odstotkov več kot lani), pa tudi obisk na modni reviji se je povečal za 12,8 odstotka, kar pomeni, da se sam sejem in modna revija lepo ujemata in da marsikdo revije ne bi videl, če sejma ne bi bilo. Zanimiv je tudi podatek, da je 40 razstavljavcev iz zasebnega sektorja zasedlo le 18 odstotkov razstavnega prostora, ln da je bilo najmanj teh iz okolice Kranja in Gorenjske, največ pa iz okolice Ljubljane, Domžal in Celja. Tudi obiskovalci niso bili samo Gorenjci, ampak so v Kranj prihajali ljudje lz cele Slovenije, kar pomeni, da je spomladanski sejem že dobil določen ugled. Na upravi Gorenjskega sejma se že pripravljajo na 20. jubilejni Gorenjski sejem, hi na novoletni sejem. Povedali so nam, da je 33 zasebnikov že obljubilo udeležbo na vseh treh sejmih, nekateri pa že za prihodnji spomladanski sejem. -J k Občinsko konferenco SZDL v Kranju bo danes (sreda) obiskal predsednik koordinacijskega odbora za vprašanja vse-Ijudske obrambe pri zvezni konferenci SZDL tovariš Gligo Mandić. Na razširjeni seji se bo popoldne pogovarjal S predstavniki kordinacijskih odborov z vse Gorenjske. A. ž. V ponedeljek je bil v Kranju razgovor, na katerem so predstavniki kmetijskih delovnih organizacij in zasebnih kmetov na pobudo medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko obravnavali načrt tez za sejo zvezne konference ZKJ »O agrarni politiki in nalogah ZK«, ki jih je izdelala posebna komisija pri predsedstvu ZKJ. V razpravi so prisotni menili, da so teze preveč splošne in da preveč boječe obravnavajo našo preteklo in trenutno agrarno politiko. -jk RADOVLJICA V^Golf hotelu na Bledu je bila v ponedeljek skupščina skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij. V petek in soboto pa se je sestal tudi upravnj odbor skupnosti. Organa sta razpravljala o spremembi generalnega plana o razvoju PTT omrežja v državi. Sprememba je bila potrebna zaradi uskladitve načrtov z novimi dosežki in zaradi novih potreb. Skupščina je odobrila tudi sporazum med mednarodno banko za obnovo in razvoj in skupnostjo jugoslovanskih PTT podjetij. Upravni odbor pa. je razpravljal q ustanovitvi konzorcija skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij in domačih proizvajalcev telekomunikacijske opreme. Ustanovitev konzorcija sta predlagala združeno podjetje Iskra in Ei iz Niša. Pod pokroviteljstvom sindikalne organizacije Ljubljana Transport hoteli Bled in občinskega sindikalnega sveta Radovljica bodo danes £sreda) na smučiščih Orlove glave na Voglu v Bohinju II. zimske športne igre gostinsko turističnih delavcev z Gorenjske v veleslalomu. Tekmovanje bo organiziral smučarski klub Transturišt iz škofje Loke. Najboljša ekipa bo prejela prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Jesenice in spominski pokal občinskega sveta Radovljica. Najboljši iposamezniki pa bodo dobili medalje in praktična darila A. Ž. V znamenju 25. obletnice osvoboditve jc minulo soboto dopoldne potekala v prostorih radovljiške občinske skupščine tudi skupščina zveze združenj borcev narodnoosvobodilne borbe Radovljica. Razpravljali so o delu zveze združenj borcev v minulem obdobju in izvolili novo občinsko vodstvo. A.2. ŠKOFJA LOKA 24. in 25. tega meseca bo v Domu pod Planino na Trebi ji posvetovanje, namenjeno članom občinskega sindikalnega sveta, odboru družbenih služb pri občinskem sindikalnem svetu ftkofja Loka, odboru industrije in rudarstva pri ObSS in predsednikom vseh sindikalnih organizacij v podjetjih. Dnevni red predvideva razpravo o političnih ciljih in nalogah slovenskih sindikalnih organizacij ter priprave na praznovanje 20. obletnice družbenega samoupravljanja. TRŽIČ Izvršni odbor občinske konference SZDL Tržič je skupno z referentom za turizem pri občinski skupščini pretekli petek sklical skupni posvet predsednikov krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij SZDL. Pogovoril] so se o široko zastavljenem načrtu turistične vzgoje prebivalstva in ureditve vasi za razvoj kmečkega turizma, ki v alpskih predelih dobiva vse močnejšo vlogo. V to akcijo želijo vključiti vsa večja naselja v občini, sklenili so tudi, da bodo v načrte dela krajevnih skupnosti vključili rudi ureditev prostora za vzorni cvetlični vrt, ki bi ga imeli v vsakem naselju, in ureditev fasad oziroma njihovo okrasitev z lončnicami. Doslej so širše o tem, kako lahko bodočo reko turistov vsaj v rnanjši «neci usmeriti v idilične rokave, že razpravljali na krajevnih konferencah v Lcšah in Brezjah pri Tržiču, zdaj pa pripravlja.^ samostojne javtae tribune po krajevnih skupnostih, na katerih se bodo o tem pogovorili z občani. Prva taka-javna tribuna bo v nedeljo v Seničnem. Prav v tem kraju se bo Se posebej pokazalo, kako se celotno naselje lahko vključi v turizem, saj se poleg drugega lahko postavijo z zanimivimi, a še jie do kraja raziskanimi arheološkimi izkopaninami in s poznogotskimi freskami. -ok Pred gradnjo šol in vrtcev v kranjski občini Kakšne šole so najcenejše? V okviru priprav in razprav o gradnji šol in vzgojno-var-stvenih ustanov v kranjski občini nam je podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik povedal, da je sekretariat koordinacijskega odbora za gradnjo šol in vrtcev na zadnji seji razpravljal o pripombah samoupravnih organov v delovnih organizacijah, političnih aktivih v krajevnih skupnostih in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Le-ti so namreč že razpravljali o predloženem programu. Sekretariat koordinacijskega odbora je ob tej priliki sprejel sklep, da je občane treba obvestiti tudi o stroških za šole, ki so bile zgrajene ob prvi takšni akciji v občini pred nekaj leti. To pa zato, ker so se in se še vedno pojavljajo govorice o prevelikih stroških pri gradnji osnovne šole France Prešeren na Zlatem polju. »Za osnovo takratnih gradbenih stroškov smo vzeli učni prostor oziroma učilnico. Podatki nam kažejo, da pri osnovni šoli Cerklje (ima 17 učilnic) odpade na eno učilnico 407.996 novih dinarjev vseh stroškov, pri osnovni šoli Preddvor (13 učilnic) pa 466.177 dinarjev. Obe šoli imata tudi telovadnico in šolska igrišča, zgrajeni pa sta bili 1966. leta. Pri osnovni šoli France Prešeren (26 učilnic) znašajo stroški na učilnico 383.360 dinarjev. Pri tem pa je treba povedati, da šola še nima telovadnice (in bi bili zato stroški nekaj večji), po drugi strani pa je bila zgrajena 1968. leta in so se gradboai stroški od 1966. do 1968. leta precej povečali.« »Te številke,« je povedal Janez Sušnik, »so točne in jih navajamo, da bi občane obvestili o stroških, ne pa, da bi tudi v* prihodnjih petih letih v občini zgradili točno takšne šole kot je šola France Prešeren.« Preskrbite si zastave! V okviru priprav na proslave 25-lctnice osvoboditve, obletnice OF in 1. maja je bil pri občinski konferenci SZDL v Kranju imenovan koordinacijski odbor za proslave. Odbor je na seji ugotovil, da v občini primanjkuje zastav, večina pa je iztro-šenih. Da bi delovne in druge organizacije, hišni sveti, krajevne skupnosti in drugi lahko nabavili zastave, so se dogovorili, -da bo imelo Obrtno podjetje Krim (prej Obrtnik) v svoji trgovini na Koroški cesti na zalogi državne, slovenske in zastave ZKJ. Odbor priporoča vsem, da se pred prazniki čimprej oskr-bijo z različnimi zastavami. Pri tem pa vseeno velja podčrtati dvoje: % če upoštevamo, da je bila šola na Zlatem polju zgrajena dve leti kasneje (seveda brez telovadnice) so kljub podražitvam gradbeni stroški na učilnico cenejši od stroškov na učilnico v Cerkljah in v Preddvoru. 0 Sola France Prešeren pa je glede funkcionalnosti oziroma izvajanja sodobnega pouka mnogo sodobnejša, modernejša in bolj primerna od klasičnih, kakršni sta na pri- mer šoli v Cerkljah in v Preddvoru. »In če že govorimo, kakšne šole so najcenejše, potem moramo poudariti, da bomo nove šole in vrtce gradili po republiških normativih. Ti pa v glavnem določajo takšno razporeditev prostorov, kot jo ima šola France Prešeren. Seveda pa to ne pomeni, da bi bil način gradnje takšen, kot je bil pri šoli France Prešeren in da bi bile nove šole iz takšnega gradbenega materiala.« A. žalar Mitja Gorjup v Kranju Danes bo prispel na enodnevni obisk v Kranj predsednik predsedstva republiške konference zveze mladine Slovenije Mitja Gorjup, ki se bo seznanil z dejavnostjo mladine v kranjski ob- čini. Obiskal bo mladinski aktiv v Planiki, na Tekstilni Šoli in na Golniku, pogovarjal pa se bo tudi s političnim aktivom občine in mladinskim političnim aktivom. -Jk Proslave OF v Radovljici Osrednja prireditev ob obletnici osvobodilne fronte bo v radovljiški občini danes (sreda) popoldne. Ob 16. uri bo v prostorih občinske skupščine najprej druga seja občinske konference SZDL, na kateri bodo govorili o kulturni problematiki v občini, takoj zatem pa bo slavnostna seja občinskega družbenopolitičnega aktiva. Po slavnostnem govoru bodo ob tej priliki podelili posameznikom in skupinam sedem priznanj OF. V drugih krajih v občini pa se bodo proslave ob obletnici OF in 25-letnici osvoboditve v glavnem začele v soboto, 25. aprila, in bodo trajale vse do srede maja. v Kropi so na prime? minulo soboto in nedeljo ob 75-lctni-ci tovarne Plamen že proslavili tudi obletnico OF, 1, maja pa bodo proslavili tudi obletnico osvoboditve. V Begunjah pa bo osrednja prosjava ob obletnici OF in osvoboditve 10. maja, ko bodo proslavili tudi obletnico osvoboditve begunjskih zaporov. A. t. Tečaj za gasilske podčastnike Z izpiti za gasilske podčastnike se je pred kratkim v Kranju končal dvomesečni tečaj za predstavnike vodstev prostovoljnih gasilskih enot iz tovarne Sava, Iskra in Tekstilin-dus ter za predstavnike gasilske enote Aerodrom Brniki. Tečaj, ki jc trikrat na teden popoldne in vsako drugo nedeljo, organizirala pa ga je občinska gasilska zveza Kranj, je obiskovalo 22 predstavnikov gasilskih enot. Z opravljenim izpitom so si pridobili naziv gasilskega podčastnika in bodo v prihodnje ob morebitnem požaru vodili ekipo desetih gasilcev. Na tečaju so obravnavali osnove iz kemije, fizike, predpise z gasilskega področja, prvo pomoč, gradbeništvo ln vodogradnjo, gasilsko taktiko, tehnično hi preven- tivno službo ter praktično delo. Namen tovrstnih tečajev, ki jih že dlje časa organizirajo gasilske zveze po vsej Sloveniji, pred tem pa je bila v Ljubljani za tovrstno izobraževanje posebna šola, je, da se vodilni kader v prostovoljnih gasilskih društvih čimbolj izpopolni. Predstavniki občinske gasilske zveze v Kranju pravijo, da v zadnjem času opažajo vse večje zanimanje za gasilstvo med prebivalci. Podobno pa je tudi drugod po Sloveniji, saj je lani na 4 podčastniških tečajih opravilo izpite za podčastnika kar 87 kandidatov. Konec minulega meseca so s podobnim tečajem končali tudi v tržiški občini. Od 16 kandidatov jih je opravilo izpit za podčastnika 15. Proslave in prireditve v radovljiški občini Komisija za proslave pri Občinski konferenci SZDL v Radovljici je na svoji prvi Seji minuli mesec že sestavila okvirni program proslav in prireditev za letos. Tako bo ta mesec ob obletnici OF slavnostna seja političnega aktiva, na kateri bodo podelili občinska priznanja OF. Majske slovesnosti na Jesenicah •| Vsa letošnja pomembna praznovanja imajo ali bodo imela posebno slovesen prizvok. Spominjamo se 25. obletnice osvoboditve in ustanovitve prve slovenske vlade ter 100. obletnico Leninovega rojstva. Zato bodo vsa praznovanja širom po Sloveniji, posebno pa majska, izredno slovesna. Kako bo na Jesenicah? Izdelan je okvirni program majskih praznovanj. 27. april dan OF, in 24. april, rojstni datum Lenina bodo praznovali skupaj. Organizi-. rali bodo tele najpomembnejše prireditve: filatelistično razstavo o Leninu, v čufar-jevem gledališču bo premica drame o Hirošimi, na meščanski šoli pa bodo odkrili spominsko ploščo. Prav tako bo tudi občinska konferenca pripravila razstavo o Leninu, vendar daium še ni določen. Tudi 1. in 9. maj bodo praznovali skupno. Na predvečer 1. maja bodo mladinci zakurili kresove (tudi sami praznujejo mesec mladosti), nato bo promenadni koncert in slavnostna akademija v gledališču. 8. maja, torej na predvečer dneva osvoboditve pa bodo podelili odličja OF in odlikovanja predsednika republike. V ta sklop praznovanj sodi tudi srečanje inter-nirancev v Begunjah, ki bo 10. maja in bo obenem spomin na 25. obletnico osvoboditve zloglasnih zaporov. -Jk Ob 25. obletnici osvoboditve v Kranju 1 Koordinacijski odbor za proslavo 25. obletnice osvoboditve v Kranju je že izdelal za celotno občinsko skupnost okviren program pomembnejših proslav in prireditev, ker posamezne organizacije in društva pripravljajo svoje, posebne progra-«ne praznovanja. I Osrednja kranjska proslava ob dnevu osvoboditve bo 8. maja popoldne ali zvečer na ploščadi pred občinsko skupščino (v primeru slabega Vremena v skupščinski dvorani), ki bo združila praznovanje 27. aprila, 1. maja in 9. maja. Program bo pripravila Zveza kulturno-prosvetnih organizacij, slavnostni govor pa bo imel tovariš Franc Puhar. i Šolska mladina se bo ispomnila aprilskih in majskih praznovanj na svoj na-ičin. Srednješolci bodo pisali naloge na temo »25 let osvoboditve«, osnovnošolci pa bodo prisluhnili članom ZB in udeležencem revolucije, ki jim bodo pripovedovali o osvobodilnem boju in povojni graditvi socialistične Jugoslavije. Koordinacijski odbor predlaga, da bi delovne organizacije posebno slovesno proslavile 1. maj, praznik dela, skupno s sindikalnimi organizacijami, ki naj bi poskrbele za organizacijsko in vsebinsko usmeritev prazničnih manifestacij. Po krajevnih skupnostih bodo »osrednje« proslave v malem ob 27. aprilu, dnevu ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda. 25. obletnica osvoboditve pa bo dobila svoj prizvok tudi ob vseh ostalih množičnih prireditvah, posebno ob praznovanju krajevnih praznikov. Ostale samoupravne skupnosti (Temeljna izobraževalna skupnost, kulturna skupnost itd.) bodo pripravile praznovanja na svojih področjih. Prav tako občinska zveza za telesno kulturo, ki naj bi skupno s telesno vzgojnimi in športnimi organizacijami organizirala štafetni pohod od spomenika do spomenika, po poti, ki jo pripravi organizacija zveze borcev. J. Košnjek Podobne proslave pa bodo ta mesec tudi v krajevnih organizacijah SZDL. 1. maja je razen budnice predviden tradicionalen zlot delovnih ljudi pri Šobcu. Ob 25-letnici osvoboditve Begunj bo 10. maja v Begunjah zbor zapornikov in internirancev Gorenjske, ki so bili med vojno zaprti v begunjskih zaporih. 23. maja je predviden na Pokljukj zbor slovenskih pionirjev, kjer bo okrog 7000 udeležencev. Za teden mladosti pa bodo v občini različne kulturne in športne prireditve. Julija sta v občini predvideni dve proslavi: za dan borca in za dan vstaje. Proslave bodo tudi v krajevnih skupnostih, na Bledu pa bodo hkrati imeli več prireditev za krajevni praznik. Za občinki praznik — 5. avgust bo kot ob;eajno slavnostna seja občinske skupščine, že naslednji mesec — 6. septembra — pa bo v Bohinju II. zbor gopenjskih aktivistov, kjer bo tudi osrednja proslava ob 25. obletnici osvoboditve. Kot običaj.no bodo 1. novembra povsod v občini žalne svečanosti, 29. novembra pa proslave v vseh večjih krajih. Decembra je za dan JLA predvidena osrednja proslava, ki jo bo pripravil krajevni odbor rezervnih starešin Bled. Od 27. do 31. decembra pa bodo novoletne prireditve. A. Z. Tržič za 1. maj V Tržiču so že sestavili okvirni program prireditev v počastitev 1. maja. Svečana akademija bo 29. aprila v Cankarjevem domu. Dan kasneje bo zvečer na trgu svobode promenadni koncert. Za praznik dela so v Tržiču pripravili tudi več šoorlnih prireditev. Od 20. do 29. aprila teče tekmovanje sindikalnih organizacij v kegljanju, dalje šahovsko prvenstvo in tekmovanje z zračno puško. Najboljšim športnikom teh tekmovanj pred praznikom dela bodo podelili priznanja 29. aprila. 2. maja bo v Tržiču še državno prvenstvo v motokro-su, 3. maja pa mednarodno prvenstvo v motokrosu. Elektrotehnično podjetje Kranj fsedaj na Gregorčičevi 3) Cenjene občane Gorenjske obveščamo, da smo se v celoti preselili v stari del tovarne Sava (uprava in proizvajalne dejavnosti) Gregorčičeva 8. Trgovina se je preselila v Prečno ulico 1 poleg trgovskega podjetja Chemo. Telefonske številke so nespremenjene za obrate v Savi. Telefonska številka trgovine je 23-944. Vljudno vas vabimo, da nas obiščete. Elektrotehnično podjetje Kranj — Gregorčičeva 8 Krompir razprodan Na pobudo prodajnega servisa pri Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj so najmočnejši o ro izvajalci Gorenjske ustanovili svoje združenje. Namen te organizacije je, da bi organizirano, z večjimi količinami in enotnimi organizacijskimi oblikami nastopali na trgu, hkrati pa se smotrnejše ln kvalitetnejše oskrbovati s semeni, gnojili, embalažo ln drugimi potrebščinami pri proizvodnji in prodaji. V združenje se je vključilo 8 močnih proizvajalcev, kmetijskih zadrug, in sicer: Naklo, Cerklje, Skofja Loka, Sloga Kranj, Medvode kakor tudi Dobrcpolje in Novo mesto, ki zajemata velik del Dolenjske. Po sprejetih pravilih bodo najmanj polovico svojih tržnih količin pro- dajali prek skupne organizacije. Za letos so prijavili okroglo 9000 ton krompirja za prodajo. Kot enega izmed močnejših stalnih kupcev pa so že našli na Reki, s katerim so sklenili dolgoročno pogodbo. S tem seveda še vse tržne količine niso razprodane, vendar so si kmetje že zagotovili kupce za dolgoročno ln glavno prodajo, kar bo lahko močno vplivalo na stabilizacijo tega pridelka na trgu, ki prav vsled neurejenosti in neorganiziranosti vsako leto hudo niha ter ob tem moti tako potrošnika kot proizvajalca. Kmetijsko živilski kombinat pa se je znova uveMa-vil kot osrednji pobudnik in organizator kmetijske dejavnosti na našem in širšem slovenskem območju. K. M. Industrijska cona na Duplici Pred leti je Agrokombinat Emona z arondacijo (zamenjava in združevanje parcel) dobil nerodovitno in kamnito zemljišče južno od Kore-nove poli v Kamniku. Zemljišče obsega 35 ha, v bližini pa je kurja farma Agrokom-binata Emona. Že lani pa se je tovarna pohištva »Stol« Kamnik začela zanimati za to zemljišče. »Stol« ima namreč zagotovljena finančna sredstva za veliko investicijo, to je za zgraditev novih tovarniških obratov. Tovarni »Stol« gre tako dobro, da imajo vse izdelke že vnaprej prodane. Zato so se samoupravni organi odločili za razširitev podjetja. Tudi Al-prem išče novo lokacijo za svoje podjetje. Interesentov pa je menda še več. Med predstavniki Agro-kombinata Emona in podjetjem »Stol« glede odkupa zemljišča ni prišlo do sporazuma. V sodelovanju z občinsko skupščino je ljubljanski urbanistični zavod začel preučevati in iskati zemljišče za novo industrijsko cono. Ugotovili so, da je edino zemljišče, kateremu je mogoče spremeniti namembnost po sprejetem urbanističnem programu, južno od Korcno-ve poti na Duplici. Na načrt za spremembo urbanističnega programa je poslal svoje pripombe samo Agrokombinat Emona, ki trdi: da je nova industrijskaicona locirana brez temeljite študije; strokovno mnenje Veterinarskega zavoda SRS je proti predlagani ureditvi. Z lokacijo farme v letu 1963 je bil upoštevan odmik naselja od industrijskih obratov, kar naj i še vedno velja. Agrokombt nat predvideva petkratno povečanje kokošje farme itn. Kot smo slišali na seji občinske skupščine, Agrokombinat Emona ne bi imel ničesar proti novi industrijski coni, če bi zemljišče kamniška podjetja odkupila in takoj plačala (baje za 400 milijonov S din). Ce ne bo prišlo do sporazuma, bo vrednost zemljišča ocenila komisija oziroma uradni cenilec. Občinska skupščina je na seji soglasno sprejela spremembo urbanističnega programa občine Kamnik in j« kmetijske površine na Duplici južno od Korenove poti, in sicer med železnico in cesto Kamnik—Moste, namensko določila za novo industrijsko cono. i J. Vidic Velikfe ogle objave, obv razpise spr uprava Gla sredino šte do ponede do 14. ure i sobotno šte do četrti do 14 ur se, Istila, Ijema ia za /ilko Ijka n za vilko i V v i GOREIMJS! KEIV i; (Nadaljevanje) Šele Piimo/. Trubar (1508— 1586) je pričel pisati in izdajati knjige v domačem, slovenskem jeziku. Sicer ni bil tiskar, pač pa protestantski pastor, a vendar so s Trubarjevim imenom najtesneje zvezani naši prvotiski. Bil pa je Trubar — to mu moramo priznati — prvi zavestni Slovenec: v vseh svojih delih odločno izpoveduje svoje slovensko poreklo, svoje slovenstvo; hkrati pa je bil tudi prvi, ki je poudarjal jezikovno skupnost slovanskih narodov, pa čeprav žive v raznih deželah in državah. Ne le prvi slovensko pisani in tiskani knjigi (»Catechis-mus« in »Abecedarium«), ki sta izšli obe 1. 1550., pač pa tudi večina slovenskih prvo-tiskov, so nastisnili v Tiibin-genu na VViirttcnberškem v Nemčiji. NAŠE PRVE TISKARNE Prvi tiskarski poskusi na Slovenskem niso bili vezani na Ljubljano, kot bi pričakovali, pač pa v Prek-murju, prav na robu našega etničnega ozemlja: v letih 1537 — 1541 je delovala v Uj Szigetu v Železni stolici ti-skarnica grofa Tomaža Na-dasdvja, v letih 1873 — 1874 pa je tiskala na posestvu Nikolaja Banfflvja še druga ti-skarnica. Seveda ne prva ne druga nista" tiskali slovenskih tekstov, pač pa le madžarske. Imenujemo ju v zgodovini slovenskega tiskarstva, ker sta pač delovali na slovenskih tleh. In še to velja omeniti: da sta obe prvi tiskarnici pričeli z delom zaradi poteslant-skih verskih potreb — v Prek-murju se je protestantizem tako ukoreninil, da imamo tamkaj še sedaj otoke pristašev Lutrove vere — to so edini slovenski protestanti, ki so se ohranili v današnji čas. Bolj prava letnica ustanovitve zavestno slovenskega tiskarstva bi utegnila biti 1560. Tega leta je namreč Primož Trubar zaprosil vviirtenber-škega vojvodo Krištofa, hkrati pa tudi kranjske deželne stanove, naj pri vladarju iz-poslujejo dovoljenje, da bi mogel v Ljubljani ustanoviti tiskarno, ki bi skrbela za izdajanje verskih knjig v slovenskem in hrvaškem jeziku, »kajti to delo bi bilo sredi Slovencev in v neposredni soseščini dosti uspešnejše kot v nemškem Tubingenu.« 2al se lepa zamisel Trubarja spričo nepopustljivosti katoliškega cesarja Ferdinanda ni mogla uresničiti. Še nadalje je moral Primož Trubar tiskati slovenske knjige v tujih nemških tiskarnah ... Še nadalj se je moral Primož Trubar obračati na svoje »hibe Slovence« iz tujine in jim želeti »mir in gnado« ... JANŽ MANDELC To je ime tiskarja, ki je na naših tleh odtisnil prve slovenske tiske. Z delom je pričel 1. 1575 v Ljubljani. Kdaj se jc Mandelc rodil, ni znano. Niti to se ne ve, odkod izvira njegov rod. Le to je natančno znano, kdaj je bil pregnan iz naše dežele .. . Bilo je to spomladi 1582. leta! V času od 1. 1575 do 1. 1582. pa se je ime tiskarja Jan/a Mandelca trdno vtisnilo v zgodovino slovenske kulturno-sti. Kajti natisnil je enajst slovenskih knjig, ki so jih napisali Jurij Dalmatin, Jurij Juričič,, Adam Bohorič in Jan/. Tulščak. Omembe vredno je tudi dejstvo, da navedene knjige ne pomenja jo le dragocene slo-,-venske redkosti — prvotiske, pač na da so tudi tiskarsko v/orno izdelane, tako po črkah in odtisih kot tudi po okrasju (inicialkah, vinjUah idr.) in izboru papirja. Seveda obiastem, ki so bile v glavnem katoliško usmerjene, Mandelčevo tiskanje protestantskih knjig ni moglo biti po volji. Saj jc poleg slo-. venskih natisnil še vrsto nemških, latinskih in hrvaških knjig; zato je ljubljanski škof i/.posloval prj nadvojvodi Karlu odlok, s katerim je bilo Janžu Mandelcu zaukazano: s tiskarno vred mora zapustiti avstrijske dežele! Po izgonu Janža Mandelca je nastopilo stoletje mrtvila: na negostol jubnih slovenskih tleh dolga obdobja ni mogel vznikniti noben tiskarski obrat. Sicer je. škof Tomaž Hren skušal v Ljubljani ustanoviti novo, katoliško tiskarno, ki bi služila v boju proti protestantski literaturi in pomagala stari veri do novega raz-cvita. BiLj so že nabavljeni tiskarski stroji — a magistrat ljubljanski dela nove tiskarne ni odobril. In stroji so zdaj romali v Zagreb, kjer se je ustanovila 1. 1667. jezuitska tiskarna. Ce smo maloprej omenili dve tiskarnici, ki sta delovali na severovzhodnem obrobju slovenskega etničnega ozemlja v Prek m ur ju, bo zdaj gotovo prav. da omenimo nekaj tiskarn na južnem in zahodnem obmejnem področju: v Vidmu je tiskar Giovanni Battisti Natolini 1. 1607. natisnil italijansko-slovenski slovarček z nekaj slovenskimi teksti. — Tudi v Kopru, pozneje v Trstu, je nekaj let delovala manjša tiskarnica An-tonia Turrinija. Z letom 1644. pa je tudi njegov obrat prenehal. (Nadaljevanje sledi) Črtomir Zoreč Več pozornosti mladinskim odrom Levstikovega Martina Krpana, ki sla ga pripravila Prešernovo gledališče in učenci osnovne šole France Prešeren Kranj — o delu smo poročali v 28. številki Glasa z dne 11. aprila 1970 — so gledalci, zlasti otroci, zelo toplo sprejeli. Tako tehnično kot tudi kreativno je predstava popolnoma uspela. Ansambel, ki ga vodita režiser Jože Kovač ič in scenarist Saša Kump, se je zato odločil, da bo sodeloval na I. srečanju pionirskih gledaliških skupin Slovenije (od 24. do 26. aprila letos v Idriji). Festival, ki sodi v okvir Jugoslovanskih pionirskih iger, naj bi pokazal, koliko mladih ljubiteljev odrske umetnosti pravzaprav premoremo Slovenci. Omeniti velja, da sta med devetimi prijavljenimi ekipami kar dve z Gorenjske — poleg Kranjčanov še učenci osnovne šole Davorin Jenko Cerklje, ki so naštudirali igrico Radovana Gobca Kresnice k. Ugotovitev je vsekakor razveseljiva, saj kaže, da predlog članov kranjske kulturne skupnosti, po katerem bi Prešernovo gledališče sčasoma lahko osnovalo neke vrste center za vodenje in usmerjanje aktivnosti pionirskih odrov v občini, ni povsem brez podlage. Prav med mladimi je namreč treba iskati bodoči igralski kader, ki bo polagoma zamenjal starejše vrstnike. »Mladinski ansambli ne zahtevajo tolikšne tehnične dognanosti, tako popolnih scenskih rešitev kot smo jih vajeni pri običajnih dramskih predstavah,« meni Saša Kump. »Nezadostno opremljenost prizorišč otrok izpopolni z lastno fantazijo. Tudi ob najbolj skromnih predmetih si zna ustvariti iluzijo resničnosti ter se vživeti v dogajanje — pa naj nastopa v vlogi igralca ali gledalca. Starejši česa podobnega niso zmožni. Preveč razvajeni so, preveč pričakujejo. Nepopolni kostumi, razsvetljava ali kulise jih motijo. Kljub prepričljivi vsebini ostajajo hladni, nezainteresirani. Z otroki je seveda drugače. Dosti truda je, vendar utegne skupinica nadarjenih pionirjev ob mnogo manjših stroških doseči mnogo večji učinek.« Da ima tov. Kump prav, govori že podatek o številu gledaliških predstav za mladino; 70 naj bi jih bilo letos, od tega kar 12 ponovitev Martina Krpana, za katerega vlada precejšnje zanimanje. I. G. Koncert harmonikarjev in kitaristov V Kranju bo jutri v četrtek, 23. aprila, ob 18.30 v dvoran] glasbene šole koncert harmonikarskega orkestra in solistov harmonikarjev in kitaristov, učencev kranjske glasbene šole. Poleg klasičnih instrumentov se na naših glasbenih šolah poučuje tudi ljudski instrument — kla- virska harmonika in kitara. V zadnjem času pa se že pojavlja veliko zanimanje za učenje frulice (blokflaute) in melodike. V naslednjem javnem nastopu učencev glasbene šole, ki bo 18. maja, bomo imeli priliko poslušati nastop učencev teh dveh instrumentov. V prostorih ljudske knjižnice v Škofji Loki Tanja Premk Preden karkoli zapišemo ali spregovorimo o razstavljenih slikah, poglejmo kdo jih je naslikal. 'Hkrati s predstavljanjem avtorice Tanje Premk bomo že ugotovili nekaj bistvenih potez, ki nam bodo lajšale sporazumevanje z njenimi deli. Tanja Premk je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in je tam danes asistentka. Ti skromni biografski podatki so nam že dovolj za ugotovitev, iz katere spoznamo, da ji slikarstvo ne pomeni najvažnejšo komponento v njenem življenju, temveč ji pomeni samo dopolnilno silnico v njenem umetniškem izpovedovanju. Klasifikator jo mora torej uvrstiti med slikarje amaterje, v vrsto ljudi vseh poklicev in starosti, ki se danes v vedno večjem številu pojavljajo na našem umetnostnem nebu. Mikavno primerjanje s francoskim slikarstvom na koncu 18. stoletja in v začetku 19. stoletja z današnjim podobnim pojavom pri nas mora ostati zaenkrat samo opozorilo, ki skriva v sebi dražijivo mikavnost, zajeto v vprašanju, ali vsi ti slikarji amaterji 'samorastniki — naivci', nedeljski slikarji in slikarji dobrega srca, kakor so jih imenovali Francozi, res bežijo pred stvarnostjo v idi-liko barvnega sveta ali pa je samo čas takšen, da omogoča, privede, prisili ali zaob-jame v svoj nedoumljivi objem vso to množico iznenada porojenih slikarjev? Kot rečeno, naj to ostane samo vprašanje. , Kako ustvarja Tanja Premk? Tudi če se ne bi pogovarjali z njo, bi lahko iz samih slik ugotovili značaj njenega ustvarjalnega temperamenta, ki se po dolgem premišljanju nenadoma naglo loti dela, dela ognjevito in ustvari razburljivo podobo. Predvsem so to portreti ljudi, oseb, znancev in neznancev, predvsem pa človeka, obdarjenega z duhovno močjo in osebno tragiko. Podobe Tanje Premk so razburljive, ker se nam na prvi pogled odmaknejo zaradi načina slikanja, obdelave oblik, karakterja risbe in ravnanja z barvami. Vse te značilne poteze vsebujejo brez dvoma oblike nekakšnega zadržanega ekspresionizma s podobnostmi, ki bi jih lahko našli pri Munchu in Chagalu. Še so nam tuje, predvsem zaradi neharmoničnih in posamičnih barvnih eksplozij, zaradi alternacije barvnih lis, zaradi celotnega slikarskega postopka, ki je skoro dobesedno nasproten ustaljenim slikarskim principom. Tako da moremo celo govoriti o načinu, ki združuje v sebi prav toliko okspresionističnih delov, kolikor tudi fovizma in celo neko impresionistično abstrakcijo. Prav s tem pa se slikarka uspešno upira vsem težavam, izvirajočim v njenemu samostojno pridobljene- mu slikarskemu znanju, ki pa ne more nadomestiti uspešne lagodnosti akademizma. Morda pa je prav v tem vsa mikavnost teh podob, ' nobenega poguma . .. Iai V"Ogi Bajberle,« strmi Štefi v pismo. Odpira1 mu m ^a skušala z dobro in čutečo besedo |^ •[ malo potolažiti in ga ohrabriti za življenje e,2a smrt, o kateri-Bajberle razmišlja. »Ne- Cj^jk,« se boji zanj, da bi morda res ne na-^»1 sa bo"t»V'.* tozi bratu Jakobu, Jakob pa meni, da samomora. »Ko bi mi vsaj poslal svoj b(j j?^t* *■' °aJberle svojo nesrečo počasi prebolel. jje "Nobena stvar ni tako huda, da bi je človek bj^Pgel preboleti, dokler je živ. Bajberle ne bo *l silil v smrt. Prav tako, kakor jaz ne bom,« •efi aze Jakob pomenljivo nase, da bi spomnil ?s na smrtno obsodbo, ki ga je zadnjo vojno* J1 doletela, a ga je rešila cesarjeva amnestija, ^el ^teri Je s*ta Jakobove zgodbe, ki jo L.eJ Pripoveduje, kakor da je ni slišala že ne-CI°krat. treba, da te žre še skrb za Bajberla, in Injo prikrivaš druge skrbi, ki te najcdajo.« I *j*akšne skrbi?« zaboli Štefi resnica. L*Nič več nisi taka kakor septembra! Vase hj:?, » Preveč, mnogo preveč! Slavko se ti je od-tajl Med počitnicami je bil raje pri Roziki ■ - °r doma. Fanta, tako opažam, že dalj časa Molči in se zapira vase. Morala bi opaziti!« r tl si. Saj je opazila. Jakob ima prav. S Slavkom se bo treba pomeniti. Lahko bi mu pisala. A mu ne piše, marveč raje zgrabi za trnk očitkov, s katerimi jo že dalj časa obklada sodrug Ferdo, da je postala nedejavna in da prihaja v Kobarid samo še po pisma iz Berlina. Očitke sodruga Ferda bi Štefi vzela kot žalitev, ko bi se v minulih mesecih tako živo ne vrasla v organizacijo in ko bi se ne zavedala, da je dolžna sodrugom vračati zaupanje, kar so jo izvolili za tajnico in potem kot zastopnico za združitveno konferenco v Trstu. »Ne zameri mi,« se sodrug Ferdo opravičuje. Zaveda se, da je s svojimi besedami šel predaleč. »Nisem te hotel žaliti.« »Saj me nisi.« »O pač! A članstvo nam že uhaja. Največ zaradi žena in pekla, ki ga možem povzročajo na-hujskane v župniščih in cerkvi. V zakonskem peklu pa ni prijetno živeti in moški navadno odnehajo. Premalo žena imamo v naši sredi.« Ferdo ima prav. Župniki se lotevajo moških s pomočjo žena, ki jim je greh vse, kar reče župnik, da je pregrešno. Cerkev je vselej ovirala napredek in se je z napredkom sprijaznila šele, kadar je spoznala, da je napredek močnejši od njenih zaviralnih metod in da mora pred napredkom kloniti, če hoče ostati ,večna'. Taka, kakor je danes do socialistov in revolucionarnega delavskega gibanja, je bila tudi za časa francoske meščanske, revolucije. ,Večno prekletstvo', s katerim je preklela francoske meščanske revolucionarje, ni ostalo večno, cerkev se je morala prilagoditi spremenjenim družbenim razmeram. Tudi v prihodnosti se bo morala novim, čeprav mnogo težje, kakor se jc meščanskim, k; se jim je spretno prilagodila in kmalu postala sama nekakšna delničarska družba in tako še bolj obogatela kakor v srednjem veku. Zato je sedaj na strani kapitalizma, ker je sama kapitalistična. Bogataše obsoja samo še z besedami, v resnici pa jih podpira, čeprav s tem še bolj izgublja svojo prakrščansko podobo, kakor jo je tedaj, ko se je v četrtem stoletju polastila posvetne oblasti in spremenila svoje podložnike v tlačane. Zato se bo socializmu na vse kripljc upirala, a se mu bo naposled morala prilagoditi, razdati svoje bogastvo v skladu z davnimi Kristusovimi besedami in v skladu z življenjem v svojem začetnem obdobju, v bistvu komunističnim, od katerega so takratni sužnji pričakovali osvoboditve, podobno kakor danes pričakujejo delavci osvoboditve od socialističnega gibanja. — Vse staro se mora prilagoditi novemu ali pa odmre in izgine! Tako je o tem vprašanju pred nedavnim govoril Srebrnič. — In vse, kar je staro, se novemu trdovratno postavlja po robu, dokler ne obnemore in mora — hočeš nočeš — priznati novo in novemu prepustiti prvenstvo! Taki so zakoni življenja v usodi posameznika, pa tudi družbe. Vprašanje je samo, kaj je resnično novo. To, kar se prilagaja novim oblikam družbe, prav gotovo ne, marveč samo ideje, ki novo nastajajočo obliko družbe luščijo od lupin stare in jo osvobajajo. To pa je danes socializem. To so Srebrničeve misli, ki jih je Štefi zapi-pisala v sejni zapisnik po katerem zdaj, ko je sodrug Ferdo odšel, lista. Skoro dva meseca je že minilo od tedaj. Bilo je konec novembra prav na dvanajsti Slavkov rojstni dan. Nekaj dni poprej je pisala Slavku dolgo pismo, med božičnimi počitnicami pa ji je Slavko mnogo manj pozorno in z mnogo manj topl'ne voščil srečo ob njenem tridesetem rojstnem dnevu. »Le kaj neki je fantu?« To vprašanje si štefi zastavlja tudi prihodnje dni. »Pisati bi mu morala.« Tudj to ponavlja vselej, kadar razmišlja o nerazumljivi Slavkovi spremembi. Toda s takimi vprašanji v pismih odlaša, čeprav seda vselej k pisanju, da bo Slavka vprašala, kaj ga teži, da ni do nje več tak kakor prejšnja leta. Februarja pa Štefi o tem ne razmišlja več. Dvajsetega izide prva številka našega novega glasila. Pridobivajte naročnike! čim več naročnikov med kmečkim ljudstvom! Novo glasilo se bo imenovalo ,Delo' in je namenjeno predvsem slovenskim delavcem in kmetom. S sodružnim pozdravom Ivan Regent. SEasnrasraat^i Sv. Lenart pod Krvavcem (7) bober godec mora imeti dolg gobec tej^e> ki so pripravili šrango, so že prej prinesli na cesto t) ves nakovalo in podobna orodja; nekateri so kurili ogenj ie j nJem pekli kostanj, spet drugi so predli itd. Vsi pa so *~ot da še ma,° ne zanimajo za nevesto, ženina in latj' Ker pa so jih ti zmotili pri delu ln ker so se hoteli pe-h-e« nJihovo območje, je moral starešina (če je bila pre-a Samo ena) za to fantom plačati. Dolgo so se pogajali bia^?esek. Fantje v nobenem primeru niso hoteli pristati na *Vat vsoto, kot je bila tista, za katero so kupili vino. Od 11 jj?v ni smel nihče prej vzeti ponujene mu pijače, dokler 0 dokončno sklenjeno glede višine odkupnine. >i)j J.a^o, ki so jo že prej ku-\0a so jo imeli potlej pla-Ka.' So P°Pili. Ce so dobili b)j0 kaj več, so tega prav \ Pretopili v vino. Kar to ' *jer so postavili šran-■'h J! ,tudi zaplesali po tak- 'i^jjl Jih je izvabljal iz har-i(0 e njihov godec. No* S° Pr'šli svatje z novo-hi«n°ema do ni^nin vrat, ^ Se. v kateri je bila po-% KVatDa> so morali poča-fe r so bila vrata zaprta. \ \J^e> ki je nosil na mi- St\ vino 'Pd' Jim Jih ni •o na odPreti. Hišnega očeta 'te ay.adno izbrali iz "Vrst žla-* *1al ^a ne^c°Sa iz vasi> ki 10 Dr dobro govoriti. Prišle-N Vrat» ie spraševal, V,?0' kaj hočejo ipd. šele Mn. ko so odgovorili na nekaj vprašanj v obliki ugank, jim je odprl. Navadno niso vedeli odgovoriti na vsa vprašanja in hišni oče jih zato ni spustil v hišo. šele potem, ko je godec zagnal v vrata lončen lonec in ko so se črepinje razletele po tleh, so je jim vrata odprla. Ta lonec so domači že prej nalašč v ta namen postavili pred vrata. Hišni oče je potem svate razdelil po stolih in klopeh. Nevesta in ženin sta sedela na sredini in vsak je imel svojo žlahto na svoji strani, da so se lahko pogovarjali. 2e po južini so šli plesat na pod. Ples sta začela nevesta in ženin, če eden od njiju ni znal plesati, potem je lahko — z nevesto na primer — plesal drug. Za prvim parom sta šla plesat drug in družica, nato starešina in teta, potem pa starši ženina in neveste, botri, sosedje . . . Vsakdo je moral za ta solo ples godcu nekaj plačati. Godec je imel nalašč za to pred seboj pehar, da se je še bolje videlo, koliko je kdo dal. Plesali so razne stare plese, npr. »štajeriš«, staro polko, mazurko, lisičji rep, po polnoči pa tudi »pouštertanc«. Plesali so po želji. Navada je bila, da je šla nevesta plesat z vsemi svati. Okrog enajstih do polnoči je bila večerja. Po njej je godec prodajal na dražbi nevestin venček. Nazadnje ga je moral kupiti ženin, ki je moral zanj odšteti seveda več, kot pa je bil pripravljen dati najboljši ponudnik. Včasih se je zgodilo, da je kdo od bogatih dajal zanj nalašč več kot ženin, samo zato seveda, da je moral potem ženin zanj še več odšteti. Okrog treh zjutraj so fantje prignali kamelo. To so bili pravzaprav trije fantje, pokriti s plahto; namesto glave je prvi držal spredaj star škorenj, za kamelin rep pa je služila metla, ki jo je drsal zadnji fant. Takšno kamelo je prodajal črno namazan famt, ki se je hvalil, da je to najboljša žival na svetu. Zraven pa je jokala žena, da po- tlej, če mož kamelo proda, ne bo imela kaj dati otrokom, da ne bo kje imela dobiti mleka. Tistemu, ki je kamelo prodajal, so rekli čiča. Kamelo so preizkusili na vse načine. Morala je povedati, koliko sta nevesta in ženin stara, koliko otrok bosta imela, če se imata rada ipd. Leta je odštevala z udarcem noge ob tla. Pogledali so tudi, če molze. V ta namen je zadnji od fantov držal pod plahto lonec z mlekom. Največ pa je trpel srednji fant, in sicer takrat, ko so kamelo preizkušali, kako se na njej jaha; revež je moral prenašati na svoji plečih že na pol pijane svate. Kamelo je kupoval starešina. Nazadnje so se dogovorili za kri. Za koliko litrov krvi so »zglihali«, toliko litrov vina so dobili fantje. Nazadnje je godec kamelo »ubil«, fantje pa so hitro skočili ven in rešili kožo: svojo in kame-lino — plahto. Po vino so se vrnili pozneje in ga pri sosedu spili. Še pred jutrom so na svatbi naredili »rajtengo«. Starešina je pobral denar za strežnice, za kuharico in za godca. Potem so rajanje nadalje-vali. Kmalu po polnoči so se preoblekli v slabše obleke, da si najboljših — vsak pa je imel nekdaj v življenju le eno najboljšo obleko! — ne bi zamazali. Vzdušje na svatbi je bilo največ odvisno od godca. Ljudje so rekli, da je dober tisti godec, ki ima dolg gobec (jezik). Ali: Godec je samo za gobec. Uganjal jc različne norčije: koga je za šalo prinesel v košu med svate, nalašč sta dva, hkrati jedla veliko kost in renčala drug na drugega, v nočni posodi — novi seveda — je skuhal klobaso In jo potem pojedel, koga je s smetano namazal po obrazu in ga s trsko bril, smetano pa je sproti pojedel ipd. Na večjih svatbah so igrali tudi trije godci: eden harmoniko, drugI klarinet in tretji neke vrste trobento. Ivan Sivec (Prihodnjič naprej) Gorenjski kroji in ljudje (Nadaljevanje) j Z Orhičem sva prva pregledala 11 padlih borcev. Med njimi ni bilo mojega moža. Sele kasneje mi je Gabrčeva Francka iz Begunj povedala, da moj mož leži mrtev v potoku.« Kurir Mirko Ucman je bil star 20 let, ko je padel v Dragi. Rojen je bH v Velikem Cerovcu; pri Simnu na Gorici pri-Radovljici se je izučil za čevljarja in je bil pred odhodom v <| partizane čevljarski pomočnik. KuTir Viktor Cuznar je bil rojen 28. aprila 1928. leta. Doma so živeli skromno, ker je bil ooe; cestar. Viktorju je mama umrla, ko je bil star tri leta. V Kranjski gori se je učil za ključavničarja. Aprila 1944. leta je odšla skupina mladih fantov z Belce v partizane, med njimi tudi 16-letni Viktor. Do decembra 1944. leta je bil kurir v Karavankah nad domačo vasjo, nato pa premeščen v Drago, kjer je padel v skupini sedmih kurirjev. Jože Vidfc Zaseda v Dragi Alojz Franc je bil rojen 13. februarja 1905. leta v Martuljku. Družina se je še pred prvo cvetovno vojno preselila v Belo peč. Tam je Alojz delal v Tovarni verig, dokler se ni vrnil v Jugoslavijo. Nekaj časa je delal v cementarni v Mojstrani, potem pa je iskal priložnostna dela. Decembra 1941. leta je aktivno sodeloval v splošni vstaji v Zgornjcsav-ski dolini. Pomagal je požgati most čez Belco. Februarja 1942. leta so ga Nemci aretirali in odpeljali v taborišče Buchenvvald. Ko se je vrnil, je zopet začel sodelovati r. OF in je aprila 1944. leta postal terenski kurir. Za kurirja v Dragi je bil premeščen skupno s Cuznarjem. Slavko Benedik - Vinko je bil rojen 1919. leta v Rovtah pri Podnartu kot sin kaj zarja. Izučil se je za ključavničarja. Kot ključavničarski pomočnik je delal v Železnikih in Kranju, nato pa se je zaposlil v jeseniški železarni. Že 1941. leta je kot obveščevalec in kurir sodeloval s prvimi partizani. Ko je zvedel, da ga gestapo zasleduje, je v začetku 1943. leta stopil v NOV. Na Malem vrhu pod Jamni-kom je organiziral partizansko tehniko. Pravzaprav so bili bunkerji tehnike blizu njegove domače vasi Rovtc. V bunker je po kablu od naj- bližje hiše napeljal elektriko. Zadnje dni oktobra 1944. leta so prišli belogardisti iz Kranja in po sledovih električnega kabla odkrili tiskarno. Člani tehnike so se sicer pravočasno umaknili, toda belogardisti so zaplenili razmno-ževalcc, radioaparat in celotno opremo tehnike. Po tem dogodku jc bil Slavko premeščen k pokrajinski tehniki, kjer je prevzel dolžnost pokrajinskega tehničnega kontrolorja. S to nalogo je tudi prvič prišel v Drago, vračal pa se je s kurirji. V koloni je bil verjetno sedmi, ker so pred njim, razen Naglica, vsi padli, za njim pa nihče. Do enajste ure zvečer 27. januarja 1945. leta je v Dragi padlo 8 borcev. Zaseda v Va-zarjevi hiši pa je še naprej čakala na žrtve. Okrog ene ure ponoči se je v Zadnji vasi v PodgOri od domačih poslovil Urh Pogačar. Bil je v skupini 12 borcev 3. bataljona Kokrškega odreda, ki jc šla v Podgoro po hrano. Nihče od preživelih borcev pa se ne more spomniti, kje so dobili hrano. Po večmesečnem povpraševanju sem zvedel, da je tisto soboto podnevi kmet Jane/čev iz okolice Leš pripeljal s konjem poln gnojni koš hrane za partizane, največ fižola, zložil pa ga je na Tacmanovem skednju v Slat-ni. Ko je Mali pripeljal skupino borcev, so na skednju napolnili nahrbtnike in se takoj vrnili v Drago, le dva sta zaprosila, če gresta lahko malo pogledat domov. Pogačar in Jeglič sta pustila polne nahrbtnike na Tacmanovem skednju, potem pa jc Urh šel domov, Jeglič pa k dekletu v Palovče. še prej sta se zmenila, da se ob enih ponoči dobita na Tacmanovem skednju. »Slišala sem jih, ko sta na cesti govorila, slišala sem tudi, ko sta zapirala vrata skednja,« se spominja Tac-manova Ivanka s Slatne. Oba sta padla na cesti pred vhodom v Drago. Na ta dva niso streljali iz Vazarjeve hiše, temveč izza vogalov prve hiše v Begunjah blizu križišča, kjer se odcopi*cesta v Drago. Urhova sestra je drugo jutro dobila na kraju, kjer je padel brat, njegovo titovko, ki je bila krvava, in raztresen fižol, ki ga je nosil v nahrbtniku. Brata so borci Kokrškega odreda namreč že odpeljali višje v Drago, kjer so ga drugi dan pokopali. Milka, sestra Jožeta Jegliča iz Praproš, je Ha drugi dan takoj gledat mrtvega brata. Ležal je blizu Urha, roko pa je še vedno držal na srcu, kamor ga jc zadela sovražnikova krogla. Jeglič je bil iz kmečke družine, kjer je bilo deset otrok. V zadnji ofenzivi je na Vojskem padel tudi njego«, dvajsetletni brat Tone. Jeglič je bil star 29, Urh Pogačar pa 23 let. Zdaj je bilo v Dragi že deset mrtvih borcev, zaseda pa se še vedno ni umaknila. Pred jutrom so padli še trije borci, enega pa so ujeli. (Se nadaljule) Enotam gorske reševalne službe med vajo nI bilo treba posredovati. Pomagali pa so ne^ rim smučarjem, ki jih Je bilo v soboto na Krvavcu kar precej in jih vaja ni prav ničmo^ Pripadniki posameznih enot so bili dobro opremljeni S sobotnega in nedeljskega urjenja nižjih starešin teritorialnih enot Kranj v str Foto: F. Perdan elj3*Ja' Sovražnikov odpor so »V noči iz petka na soboto je sovražnik napadel letališče Brnik. Vendar so enote JLA diverzante razbile, le-ti pa so se umaknili na pobočje Krvavca. Zato so takoj stopile v akcijo enote uprave javne varnosti, miličniki-rezer-visti, enote teritorialne obrambe, JLA in gorske reševalne službe. Le-te so Potem v soboto na vrhu Krvavca zlomile sovražnikov odpor.« Takšna je bila taktična Predpostavka in vaja združenega odreda na Krivcu. Njen namen je bil Preskusiti pripravljenost enot milice, teritorialne Obrambe in gorske reševalne službe na vseljudsko °brambo. Hkrati pa je vaja potekala v spomin na lani preminulega republiškega sekretarja za notranje zadeve Slavka Fur-Jana. čeprav je vaja potekala v soboto dopoldne, ni motila številnih smučarjev, ki so ta dan obiskali kr-vavška smučišča. Po končani vaji je republiški sekretar za notranje zadeve Silvo Gorenc dejal, da so enote, ki so sodelovale, pokazale, da je moč voditi odkrit boj proti vsakomur, ki bi napadel našo neodvisnost. Hkrati pa se je pokazalo da enote milice, JLA, teritorialne obrambe in gorske reševalne službe lahko vsak čas pomagajo ob morebitnih nesrečah. Na tiskovni konferenci pa je tovariš Gorenc povedal, da je vaja pokazala dobro pripravljenost vodstvenega kadra in tudi dobro kondicijsko pripravljenost vseh sodelujočih. »Pomembno je, da nam je v kratkem času uspelo formirati enote. To pa je najvažnejše pri uresničevanju programa vseljud-ske obrambe. Zato bomo s tovrstnimi vajami na Krvavcu nadaljevali vsako leto.« Poveljnik združenega odreda Adolf Stopar pa je dejal, da je bila letošnja vaja zahtevnejša od lanske. »Bila pa je tudi boljša od lanske.« Besedilo: A. Zalar Slike: F. Perdan čeprav jc vaja potekala po izredno težkem terenu, je dobro nspela. Sovražnik se je moral ukloniti. Nazadnje so bili vsi Utrujeni, vendar tudi harmonika ni manjkala, ko so proslavili *niago. Urjenje starešin teritorialnih enot V okviru programa vseljud-*ke obrambe so pomemben **eJavnik teritorialne enote, ^•"ganizirane na področju krajevnih skupnosti. Prodam predvideva, da bodo le-le organizirane in izurjene tako, da bo lahko vsak (tudi 8,ehcrni občan), če bi bilo Potrebno, posredoval v vse-'JUdskem odporu. PraV zato pr*Padniki kranjskih teritorialnih enot že nekaj časa iz-b°lniuielo oz'mma uresniču- jejo svoj izobraževalni program. Minulo soboto in nedeljo so se člani enot (nižje starešine) urili v streljanju in se hkrati seznanili z nekaterimi vrstami orožja. Z izkušnjami bodo seznanili pripadnike enot oziroma slehernega člana posamezne enote. Tako bodo postopoma spoznali različne vrste orožja, veščin in oblike vseljudskega odpora. A. 2. Posnemanja vreden primer Konferenca za družbeno aktivnost žensk v Radovljici je izročila priznanje Petru Marklju V prostorih družbenopolitičnih organizacij v Radovljici so v sredo popoldne na izredni seji vodstva konference za družbeno aktivnost žensk pri radovljiški občinski konferenci SZDL, ki so se je udeležili predstavniki občinske konference, Uprave javne varnosti Kranj in postaje milice Radovljica, 39-Ietnemu Petru Marklju iz Radovljice izročili simbolično priznanje. Peter Markelj, ki je ključavničar v tovarni Sukno Zapuže, je 21. marca zvečer v Radovljici ujel nasilneža, ki je več kot dva meseca po Radovljici, Bledu in Zabreznici napadal ženske. Nasilnež, 21-Ietni Jože Meglic iz Leš pri Tržiču, je od 2. februarja do dne, ko ga je zvečer ujel Peter Markelj, zahrbtno napadel 9 žensk in jih skušal posi'iti V enem primeru v Zabreznici mu je to tudi uspelo. 21. marca, okrog devete ure zvečer, je Peter Markelj v bližini svojega stanovanja zaslišal krik. Ko je stopil iz stanovanja, je nedaleč stran opazil premetavanje. Hkrati ga je opazil tudi nasilnež in začel bežati. Tako se je začel več kot desetminutni lov za nasilnežem, k; ga je vztrajrlb iskala tudi uprava javne varnosti in ki je vzbujal strah med ženami v radovljiški občini. »Tovarišu Marklju smo zelo hvaležni za pogum in vztrajnost, da je ujel nasilneža. Organom varnosti je prihranil precej dragocenega časa. Po-ft sebno, ker je nasilnež žrtve ogovarjal v srbohrvalskem jeziku in tako oteževal raziskovanje. Toliko bolj smo mu hvaležni, ker je bil edini, ki v odločilnem trenutku ni obrnil hrbta. Tzkazalo se je nam- j reč, da bi že v prejšnjih po- skusih posilstev nasilneža nekateri prebivalci lahko ujeli, vendar se niso odzvali klicem na pomoč.« Tako sta povedala predstavnika Uprave javne varnosti in postaje milice ter se mu v imenu službe še enkrat zahvalila. Konferenca za družbeno aktivnost žensk pa mu je podarila uro. Primer Petra Marklja oziroma sodelovanja prebivalcev z organi varnosti sicer ni edini, žalostna pa je skupna ugotovitev na seji, da bi prebivalci nasilneža lahko ujeli že prej. Mar prav to ne kaže na ne ravno redek pojav, da v trenutku, ko nekdo potrebuje pomoč, drug drugemu premalo pomagamo. Največkrat se zadovoljimo z mislijo: ,Saj to ni moja stvar, ampak stvar organov varnosti oziroma milice.' Nimamo prav v takšnih trenutkih. Primer Jožeta Marklja najlepše potrju-je,-da morajo prebivalci sodelovati vedno in na \seh področjih s službo varnosti. Nenazadnje je v mnogih primerih prav od takšnega sodelovanja odvisno hitro, uspešno in vsestransko delovanje službe javne varnosti. v In končno gre ob podelitvi priznanja Petru Marklju vse priznanje tudi konferenci za družbeno aktivnost žensk oziroma organizaciji SZDL v Ra-dovljioi, ki se je v konkretnem primeru odzvala družbeno pomembnemu delu posameznika — občana. A. Žalar Pomagajte mi prosim, da s tent člankom dam vse priznanje urejenim ra?jneram, ki smo jih bili deležni v domu za Klimatsko zdravljenje otrok v Novigradu v Pineti. Posebno priznanje direktorju Sbiljit Marku in vsemu ostalemu osebju kot tudi Sindikalnemu svetu v Kranju. Svoj 10-dnevni dopust smo že 2 leti preživeli ob morju v tem domu. Dom je odprt tudi za družine Z otroki in tako bomo letos že tretjič preživeli svoj dopust na istem mestu. Obšli smo že mnogo krajev ob morju — zadovoljni pa nismo bili Se nikjer tako kot v Pineti. Vse od hrane, prenočišča in sanitarij je v najlepšem redu. Urejena je plaza par korakov od doma. Za. tiste, ki nimajo svojega prevoznega sredstva, je urejen soliden in ne drag prevoz, ki traja 3 ure v eno smer. Tudi cena penziona ni velika in je dostopna vsakemu žepu. Okolica doma je lepo urejena. Ima travo in borov gozdiček z vsemi rekviziti, ki jih potrebujejo otroci za svoje igre. In še nekaj je važno, spiš v miru, kar težko najdeš po drugih krajih ob morju. Prijavi se lahko vsak, kdor želi preživeti svoj dopust v Pineti, in to na občini pri Sindikalnem svetu, soba 206, Zavod za klimatsko zdravljenje otrok. Družini Vukotič in Vidic iz Kranja PRVA NAKLADA ŽE RAZPRODANA I IZŠEL PONATIS? ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Spomini na prihodnost Erich von Daniken je prepričan, da so naše prednike obiskala bitja z drugih planetov, iz drugih sončnih sistemov — in sicer ne enkrat. Vprašanje: ali so bili bogovi astronavti, je moto knjige, ki jo boste prebrali z velikim zanimanjem in v eni sapi. Zato stopite v najbližjo knjigarno ali pa se obrnite na naše poverjenike ln zastopnike. Dobili boste našo trenutno najbolj brano knjigo SPOMINI NA PRIHODNOST, ki jo lahko naročite tudi pri oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga v Ljubljani, Titova 3 s spodnjo naročilnico. Naročilnica — 2 Ime in priimek Natančen naslov Poklic Nepreklicno naročam knjigo Spomini na prihodnost. Ceno 40 dinarjev bom plačal(a) — naenkrat — v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 20 dinarjev — takoj po prejemu računa in položnic na tekoči račun Mladinske knjige v Ljubljani 501-1-30/1. (Neustrezno prečrtajte) Datum Podpis PIONIRJI! Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji od 1. aprila do 31. maja organizira podjetje DINOS skupaj z KB in ZPMS. Pionirji, vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade. Pri zbiranju papirja ne pozabite na varčevanje! KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel; obvešča vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za: kokoši nesnice in piščance, krave molznice in teleta, koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd. Cene zmerne, dostava hitra GTP Central Kranj ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nov hotel Bor v Preddvoru 1. 1 šefa kuhinje 2. 1 kuharja (vodja izmene) 3. 1 ekonoma ad. 1. VK kuhar in 5 lat prakse v hotelskih kuhinjah. ad. 2. KV kuhar in 2 leti prakse v hotelskih kuhinjah. ad. 3. Ekonomska srednja šola ali trgovska šola, znanje enega tujega jezika in dve leti prakse v skladiščni službi. Pismene ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi sprejema Central Kranj, Maistrov trg 11, splošni sektor. Nastop službe takoj. GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED-JESEN1CE« KRANJ.RADOVLJICA« ŠK0FJAL0KA«TR2iC Otf 1. II 1970 do OJ. VII. 1970 vtoža-na hranilno knjižico »II rt« dav»xnl r*čun ' o.,. .2000 -, Mane nad inu lato - jtfta/itMJO. vti#i>9 osti d.« t«ti - Obnovijo v navadananil času rok vazsv« Z» vsak navadam polog ati z*ab» • tlstafc Za vačjl polog .vač trahnik imjtKov 19.8.197* na JESENICAH .Hranilne vloge ■> 'obris*wemo; ,,> j '— navadne -6£ * fc£ vezane nad -I' TietoJ/ *Jj? —*Vezane nad. .Sredstva- na deviznih caćunih obrestujemo: -—navadna •v, -5» v devizah' ••* IZ v dinarjih" ' — vezana nad lleto 7J v devizah 0,5? v dinarjih 559 100 NAGRAD PRVA NAGRADA 1 osebni avta «750 Zastava«' 5 pralnih strojev »Gorenje« 5 hladilnikov 170 »Gorenje«. S koles Ponv >>Rcg,i 10 uaiui^rjev »Bled« UKW' 5 e'eku sramolonov »Iskre 9 brivnikov »Iskra sjxtant« 10 garnitur »Gumi-Iskra« 10 ur - potovalnih budilk .10 južnih servisov .10 garnitur brisač . 1Q jedilnih pribo'ov 10 el irkalriikov'iRcvvenUii Avto Celje, LJUBLJANSKA C. 11 VAM DOBAVI TAKOJ din vvartburg standard 23.382,50 vvartburg de lux 24.675,00 vvartburg — pomična streha 25.262,50 nudimo kredit v višini 11.300,00 din NSU pretiš 1200 C za devize — dobava takoj kosilnice alpina 4.800,00 Rezervne dele in splošni material za vozila TAM dobite v skladišču Medlog 16, za vozila fiat, renault in NSU Pretiš pa v prodajalnah v Ipavčevi ulici in na Ljubljanski cesti. Prevozniško podjetje Transport Radovljica razpisuje javno prodajo za: več tovornih vozil v voznom in nevoznem stanju za dne 24. 4. 1970 v prostorih obratov v Zapužah od 8. do 9. ure za družbeni sektor, od 9.—10. ure pa za privatni sektor. Interesenti si lahko ogledajo vozila vsak dan od 7. do 14. ure v Zapužah. Prod; ».Prodam večjo količino SE-JJ* in KRME. Marija Rcs-^an. Vrbnje 8, Radovljica 1660 fi Prodam CEMENT. Luže 19, Šenčur 1773 , Prodam vprežni SADILEC *rompirja filfalgeret in zgodil SEMENSKI KROMPIR jaški. KUPIM OPEKO mon- * 16- Rupa 16, Kranj 1774 ^Prodam KROMPIR — SELSKI igor. Žeje 4, Ko-^nda 1775 .Prodam 30GOkg SENA in * .k°$ji GNOJ. Rakovec Ma-1Ja. Sp. Duplje 1 1776 Poceni prodam KAVČ in J^ARICO. Kranj, Gosposka 13, stanovanje 2 1777 vP°ceni prodam SEMENSKI J^OMPIR igor, Sp. Brnik p Cerklje _ 1778 pProdam suhe BOROVE ^he. Cadovlje 3, Golnik 1779 .Prodam polavtomatični ,ergusonov SADILEC za rompir. Voklo 44, Šenčur 1780 Poce STR06"1 Prodam PRALNI ROJ gorenje na 10 opera-U. Maric, Planina I, Kranj 1781 Prodam odlično ohranjen Jjobok OTROŠKI VOZIČEK, {"»ormacije na telefon 22-233 *ranj 1782 Prodam tri PRAŠIČKE, rtare 6 tednov. Stiska vas 12, ter*lje 1783 ; Pro"'